»tittnina plačana v gotovini._IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din ISO. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ industrijo Irt obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V« leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. V Ljubljani, v torek, 15. marca 1932. štev. 32. Nezdrav pojav Celjski mestni gremij trgovcev je na svojem letnem zboru v sredo zvečer z neznatno verino prisotnih članov sklenil, da izstopi iz Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. Ta sklep je naše trgovstvo v resnici ne malo presenetil, pa se nam zato zdi potrebno, da o tem spregovorimo nekoliko besed. V početku naše mlade države je bilo polno bori) in trenj, katere je v prav posebni meri občutilo zlasti naše trgovstvo. Nemoralne razmere na vseh tržiščih, valovanje cen, neurejenost v upravi in gospodarstvu vedno nove krize, so silile slovenskega trgovca, da se je tesneje oprijel svojih stanovskih organizacij, da je po svojih močeh skušal njih delo čim bolj poglobiti. Zavedajoč se, da je v združitvi in slogi moč, so ustanovili vodniki slovenskih trgovskih organizacij enotno organizacijo, ki naj bi bila krona gremijalne organizacije — osnovali so Zvezo trgovskih gremijev za ^ovenijo. Z navdušenjem smo vsi trgovci pozdravili to novo organizacijo, ki je postala prav kmalu ognjišče smotrenega in preudarnega prizadevanja za interese slovenskega trgovstva. Ni stara la naša zveza, saj smo šele lansko leto praznovali njen desetletni jubilej, vendar se je že v tem kratkem času pridobila dokaj neutajljivih zaslug za naš po-kret in za prospeh in procvit celokupnega slovenskega trgovstva. Široko je razpela svoj delokrog in upravičeno smemo trditi, da če bi te naše zveze doslej še ne imeli, bi jo morali prav gotovo sedaj ustvariti, zakaj časi so za slovenskega trgovca resni in računati moramo z dejstvi, čeprav so neprijetna. Zato je treba podvojene čuječnosti in naporov, da si moremo ohranili pridobljene pozicije. V težkem boju, ki se bije sedaj na gospodarskem polju, bo treba močnih trdnjav in trdnjavic, da bomo v stanju kljubovati silam, da se naša fronta ne prebije in razblini. Napori posameznikov v taki borbi ne zaležejo mnogo. Moč leži le v strumni enotni organizaciji, v sistematično organiziranem »lelu nas vseh. Zato ne ravna v interesu našega trgovstva, kdor zanaša v težkih naših prilikah nesoglasje v našo enotno fronto in ne ravna pametno, kdor misli, da bo mogel sam uspešneje delati za skupne koristi. Bolj kakor kedaj prej so pri nas prilike take, da morajo slovenski trgovci složno stati v skupni fronti in v skupnem prizadevanju za obrambo svojih interesov. Kdor hoče aktivno sodelovati in soodločati na izboljšanju in ozdravljenju razmer, ne sme stati ob strani prekrižanih rok, ampak uveljaviti se mora v skupni organizaciji in s svojimi mislimi in zahtevami, podpreti naše organizacije, kajti uspešno delo je mogoče le potem organizacije. O uspešnem delova.iju naše Zveze ni potrebno izgubljati besed. Ob raznolikosti želja in potreb ni udejstvovanje v centrali organiziranega slovenskega trgovstva niti lahko, niti hvaležno, pa so prestali dosedanji vodniki naše Zveze gg. Ivan Jelačin ml., Vilko Weixl in Jos. J. Kavčič dokaj grenkih preizkušenj v svojem prizadevanju za skupne interese, mnogo neprijetnih dni, mnogo nevšečnosti in gmotnih škod. V resnici je občudovanja vredno, ako se v današnjih težkih časih, ko mora sleherni trgovec zastavili vse svoje sile zato, da vzdrži lastni obrt nad vodo, še najdejo ljudje, ki se žrtvujejo za skupne koristi, ki se za nas izpostavljajo in s požrtvovalno ljubeznijo skrbijo za skupni blagor. Zato greši nad celokupnim trgovstvom, kdor takim ljudem ovira delo, kdor skuša rušiti to, kar se je v desetletju zgradilo z muko, trudom in žrtvami. Izgovor, da naša Zveza ni obligatorna, je prazen in dokazuje le, da ne moremo samega sebe podrediti interesom in organizirani'volji celote, ki je silnejša kot vsaka prisilna armada. Za prisilno organizacijo ni treba niti stanovske Samozavesti, niti dobre volje, zato ne morejo združbe, ki so prisilno ustanovljene, roditi takih uspehov in ustvarjati takih vrednot kot prostovoljno. V zgodovini občudujemo herojstva in uspehe dobrovoljnih armad, dočim najdemo, da so prisilne fronte, ki so jih strojnice in sila gnale v boj, v odločilnem momentu odpovedale in se razpršile. Prav tako je tudi v naši borbi. Odporna naša moč more izvirati samo iz prostovoljne organizacije in samo taka je znak naše visoke stanovske zavednosti, naše močne volje in trdnega notranjega prepričanja o pravičnosti in utemeljenosti naših zahtev. Samo fronta, ki je zgrajena na takih pogojih more računati z uspehi borbe, s končno zmago in le na ta način dokazana solidarnost celokupnega slovenskega trgovstva mora imponirati! Tako dosežena solidarnost je temeljna podloga in življenski predpogoj vsakega uspeha, zato je ne smemo rušiti. Ponosni srno bili na naše skupne in enotne nastope v vseh stanovskih vprašanjih in s tem smo dajali vzgled tovarišem v drugih pokrajinah. Zato teh vrednot, ki so nam večkrat pomagale iz stisk in težav, ne smemo uničevati. Nevarna bolezenska psihoza, ki je v Naše gispodarstvo preživlja težko krizo. V resnih časih, v kakoršnih živimo, občutimo pezo krize iu njene posledice tem občutnejše. Naravno je, da iščemo in izbiramo sredstva, katera naj nam pomagajo. V teh prizadevanjih smo nehote primorani, da proučujemo tudi dejstva, ki so na« privedla v današnjo krizo. Pretečeno nedeljo je priredil obrtni odsek ljubljanske zbornice v Celju obrambni kongres naše čevljarske obrtnosti, katerega 90 se v častnem številu udeležili tudi zastopniki naše trgovine in industrije, da na ta način manifestirajo svojo solidarnost s čevljarsko stroko. V našem gospodarstvu je zakrivil obupni položaj, v katerem se nahajajo naši čevljarji in poleg njih tudi čevljarske in usnjarske tvor niče ter trgovina s čevlji, naravnost katastrofalen porast uvoza Bati-nih čevljev iz Češkoslovaške. Naša država je po statističnih podatkih druga naj večja odjemalka Batinih čevljev v Evropi. Uvoz češkoslovaških čevljev, ki je znašal v letu 19!$0. še 06 milijonov dinarjev, se je v letu 1931. dvignil na 128 milijonov, dvignil se je torej skoro za 100%. Ako bodemo v tem tempu napredovali, utegnemo v doglednem časti doseči v Evropi prvo mesto, kajti iz dragega mesta na prvo mesto ni tako dolga pot. Prej ali slej bo morala tudi pri nas predreti zavest, da nam uvoz finalnih produktov, kakoršne sami v dovoljni meri moremo izdelovati, neizmerno škoduje. Stopiti bomo morali v vrsto držav, ki so že s primernimi ukrepi zavrte dotok takega blaga, kakor so čevlji. V inozemstvu imamo v tem pogledu zadosti poučnih vzgledov, kako ovira tak uvoz Francija, kakšne uspehe je imela v tem oziru Nemčija, Italija itd., torej države, ki imajo s Češkoslovaško trgovsko pogodbo — kakor mi. Popuščanje ali postopno likvidiranje sedanjega položaja bi ne bilo umestno. Tujec je napram našim obrtnikom in trgovcem brezobziren in tudi nam ni treba biti obzirnim. Njegova tendenca je ustvariti si v čevljarski stroki monopo.1 za vsako ceno. V zasledovanju svojih ciljev ni izbirčen. To se najbolj vidi v njegovem prizadevanju, da odvzame malemu obrtniku še tisti skromni zaslužek, ki ga ima pri popravilih, s tem, da hoče vsaki prodajalni priključiti še popravljalnico čevljev. To prizadevanje vzbuja v naših obrtnikih naraven odpor, kateremu so dali duška na celjskem kongresu. Nič na boljšem nego čevljarski obrtniki težki gospodarski borbi mnoge že uničila in drži vso našo gospodarsko javnost pod težkim pritiskom, ne sme okužiti našega organizacijskega življenja. Prav v takem času morajo stati naše organizacije s podvojeno čuječnostjo na braniku in zato zaslužijo največje naše podpore. Močna in neokrnjena zveza naših trgovskih edinic jo bila in je danes mogoče v še režji meri kot kedaj prej postulat potrebe časa. Sklep celjskega zbora je bil storjen z majhno večino, zato smo prepričani, da bo načelstvo greinija ta sklep, ki ne more predstavljati volje celokupnega celjskega trgovstva, revidiralo ali vsaj dalo priliko, da pride pred širši forum. V težkih časih, ki jih preživlja naše trgovstvo ni zdravo, ne pametno, da zapuščamo svoje preizkušeno vodstvo. Dolžnost naša je, da vsi še trdneje poprimemo za drevo pri plugu in zavlečemo nove globoke brazde. Proč z vsem, kar nas razdvaja in hoče rušiti naše vrste. O malenkostih bomo lahko razpravljali v boljših časih, današnje prilike nam tega ne dovoljujejo. Složno kot en mož moramo stati na braniku in zavedati se težkih časov, v katerih živimo! niso naše tvornice usnja in čevljev, ki dajejo dela iu kruha številnim domačim ljudem. Po sili razmer so primorane, da zmanjšujejo produkcijo, odpuščajo delavstvo in s tem množijo nehote brezposelnost. Saj drugače niti mogoče ni, če tuji izdelki kljub carini uspešno konkurirajo. To kaže, da je carinska zaščita za našo čevljarsiko stroko vendarle še prenizka, vsaj dotlej da se bo groš naših konzumentov dal prepričati, da je dobiček pri nabavi tujega mehaničnega produkta napram dobremu domači mu ročnemu delu le navidezen. Trgovina s čevlji, ki pa prodaja v prvi vrsti domače produkte, ni v nič boljšem položaju. Tudi njo, ki daje zaslužek domačim čevljarjem, vedno bolj ubija inozemska konkurenca. Mi živimo v težkih prilikah. Za denar je trda, vendar ga prav na debelo razmetavamo, ker ne znamo ceniti vrednosti in trpežnosti domačega ročnega dela. Preveč važnosti polagamo videzu. Tuji čevlji vedno bolj prodirajo, tudi na deželi, tako, da se mora človek nehote vprašati, ali je kriza na kmetih res tako huda, ko najdemo na deželi, ne redko tudi visoko v hribih dekleta v malotrpežnih tujih čevljih z visokimi petami in svilenimi nogavicami. Zato je popolnoma naravno, da tudi podeželski čevljarji nimajo dela, postajajo nervozni in skrbe za svojo usodo. Ako se naši ljudje nočejo sami pre-orijentirati, je do cela naravno, da se jim mora nabava tujih izdelkov vsaj otežko-čiti na način, kakor so to storile tudi druge države. Celjski kongres je dal signal za novo aik-cijo v prilog čevljarske obrtnosti. Uverjeni srno, da se bodo enaki kongresi vršili tudi drugod po naši državi in dosegli, da se bo minimalni program, ki ga je postavil ta kongres, z uspehom izvršil. Celjski kongres je pokazal na rak-rano našega celokupnega gospodarstva. Mimo nje merodajni faktorji ne morejo iti brez daleko-sežnejših ukrepov, ki naj jo izlečijo, dokler ne postane neozdravljiva. Celjski kongres je pokazal vzgledno solidarnost slovenskega gospodarstva, liamo ob rami z obrtnikom je manifestiral svojo odločno voljo tudi trgovec in industrijec. Nas kot glasilo slovenskega gospodarskega solidarizma enodušnost slovenskega gospodarstva odkrito veseli, to tembolj, ker smo že ob ponovnih prilikah ravno glede Batinih izdelkov zavzeli stališče v skladu z interesi našega celokupnega gospodarstva. Elektrifikacijski problem v Dravski banovini Predavanje prof. dr. teclm. Milana Vidmarja v društvu »Merkur«, 10. marca 1932. (Nadaljevnje.) Vse to bi bilo lahko preštudirano, premišljeno in prebavljeno v gospodarskem zatišju nesrečnih let svetovne vojne. Takrat je bilo že videti, da bo privatna podjetnost posegla po elektrifikacijskih problemih. Temu naravnemu dejstvu bi bil novi elektrjfikacijsk' načrt lahko od vsega početka prilagoden. Toda minila je vojska, prešla so prehodna leta in novi načrt za elektrifikacijo Slovenije tri bil gotov. Tudi danes ni gotov. Mnogo še debatiramo o njem. * Še med svetovno vojuo je švicarski kapital začel v Fali ob Dravi graditi veliko moderno hidrocentralo. Izdatna vodna sila na našem severu je obetala velike množine električne energije. Do 200 milijonov kilovatnih ur producira lahko na leto ta največja naša elektrarna. Ce računamo, da ima Dravska banovina en milijon prebivalcev, dobimo že v elektrarni v Fali v skrajnem primeru 200 kilovatnih ur na leto in glavo prebivalca. V sosednji Avstriji, ki je zelo dobro elektrificirana, odpade na leto in glavo prebivalca skoraj 400 kilovatnih ur. Industrij? ske države, kakor n. pr. Nemčija, dosegajo seveda izdatno višje konzumne številke. Za nas Slovence pa je prav gotovo za dolgo vrsto let 200 do 250 kilovatnih ur na leto in glavo prebivalca visoka konzumna številka. Privatna podjetnost je tedaj neposredno po zaključeni svetovni vojni naš elektrifikacijski problem prav za prav rešila. Toda le na videz. Pretežno večino svoje produkcije je elektrarna v Fali namenila največji naši kemični industriji v Rušah. Dovolj pa je vendarle ostalo kilovatnih ur za preskrbo vsega štajerskega dela naše banovine. Kranjski del Dravske banovine je neposredno po svetovni vojni tudi dobil svoje elektrarne. Na žalost pa je dobil veliko malih elektraren, produkcija električne energije je zaradi tega v tem delu banovine zelo razkosana. Elektrarna na Završnici je ostala torso. Namesto da bi vršila vlogo dopolnilne elektrarne, je začela obratovati kot samostojna električna centrala. Po vsi severni Gorenjski je razpredla svoje mreže. Ob Savi smo dobili večjo elektrarno v Kranju, ki premore okroglo 2000 KS. V Tacnu pri Ljubljani daje Sava moderni elektrarni, ki je zgrajena za 2000 KS, začasno le 1000. Kranj je postal industrijsko središče. Cenena električna energija je privabila cel roj podjetnikov. Elektrarna v Tacnu je zasedla ves severni dol ljubljanske okolice ter celo prodrla v samo mesto. Mestna elektrarna ljubljanska je po končani svetovni vojni zašla v ve’Mie težave. Električna energija je bila v ; (šem glavnem mestu draga stvar. VeL..j premalo je je bilo. Zato so moralo pomagati okoliške elektrarne. Naj omenim še, da je po vojni nastala elektrarna v Škofji loki, nesrečna elektrarna v Zireh in mogoče še bolj nesrečna elektrarna v Zagradcu na Dolenjskem. Tudi Tržič ima danes svojo elektrarno. Kako stoji tedaj danes elektrifikacijski problem? Navidez tako, da imamo prav za prav skrbeti samo še za Dolenjsko. Pozabiti pa ne smemo, da stoji v Trbovljah velika električna centrala za 9000 Kw, ki ne obratuje, ki bi pa prav lahko preskrbovala vso Oolenjsko. To tem bolj, ker. odplava iz Hrastnika, Trbovelj in Rajlieu-burga vsako leto po Savi 60.000 ton premo* Enodušnost našega gospodarstva v boju proti Bati govnih odpadkov, ki bi pokurjeni silno poceni producirali električno energijo. Kdor dandanes misli na preskrbo vse naše banovine s potrebno električno energijo, mora računati pred vsem s tem, da je štajerski del banovine preskrbljen. Računati mora nadalje s tem, da ima elektrarna v Fali obilo presežne energije. Odkar je tvornica v Rušah skrčila svoj obrat, pada na leto gotovo 100 milijonov kilovatnih ur neizkoriščenih preko jezu. Ta naravna energija je naše narodno premoženje in kdor ne misli nanj, ga zapravlja. Tudi pravkar omenjeni premogovni prah, ki neizkoriščen odplava po Savi, je narodno premoženje. Najmanj 20 milijonov kilovatnih ur nam neizkoriščenih izgine v valovih. Izgube v Fali in v Trbovljah so ton strašnejše, ker predpostavljajo faktične izgube. Saj vendar v Fali in v Trbovljah potrebni produkcijski stroji stoje. Niti pare ni treba investirati za izrabo naravne energije. Javni elektrifikator mora nadalje računati s tem, da tudi v kranjskem delu banovine elektrifikacija nima bogve kako obsežnih nalog. Mesta so za silo preskrbljena. Res je, da je ljubljanska elektrarna že zopet premajhna. Res je, da so večji kraji po Notranjskem in Dolenjskem brez elektrike. Res pa je tudi, da se je naša industrija po večini že preskrbela s potrebno električno energijo. Veliki odjemalci nikjer ne čakajo novega elektrifikatorja. V bližini Ljubljane so Združene papirnice na Fužinah zgradile ob Ljubljanici hidroelcktrično centralo za 3000 KS. Ta centrala jim daje potrebno ceneno energijo. Papirnice bi pač rade zgradile tudi večjo centralo v Medvodah. Po nepotrebnem pošiljajo vsako leto težke milijone za lesovino v inozemstvo. Same bi lahko s ce- neno električno energijo izdelovale lesovino. Iz Velenj energija zaradi previsoke cene za to fabrikacijo ne prihaja v poštev. Vkljub temu papirnice niso dobile dovoljenja za zgradbo liidrocentrale v Medvodah. Kranjska industrijska družba si je v zadnjih letih zgradila lastno veliko elektrarno. Tudi to podjetje ne bo jemalo energije iz omrežja Kranjskih deželnih elek-traren. Pivovarna »Union« ima kalorično centralo, producira tedaj potrebno obratno energijo navidez razmeroma drago. Pa vendar tudi pivovarna ne more drugače, nego obratovati z lastno elektrarno. Za svojo fabrikacijo potrebuje namreč obilo pare in to paro ji parni stroji oddajajo takorekoč zastonj. Tekstilna industrija v Kranju je preskrbljena. Industrija v Tržiču je preskrbljena. Po vsem lem potrebuje kranjski del naše banovine samo še energijo za privatno porabo, predvsem za luč. Tudi za poljedelske motorje in za motorje obrtnikov. Toda ta konzum je razmeroma minimalen. Daleč smo še od razmer, ki vladajo v Nemčiji, kjer privatnik na deželi konsu-mira na leto 30 kilovatnih ur. Če bi bilo treba preskrbeti pol milijona prebivalcev v kranjskem delu banovine z domačo električno energijo, bi bilo treba producirati zanje kvečjemu 15 milijonov kilovatnih ur, v resnici pa najbrž komaj 10 milijonov. Jasno je po vsem tem, da ne potrebujemo nobenih novih elektraren. Za dol^o vrsto let ne. Pač pa potrebujemo električna omrežja. Nadalje potrebujemo organizacijo naših elektraren. Potrebni smo institucije, ki bi skrbela za razdeljevanje električne energije po krajih, ki so je potrebni. To so naši pravi elektrifikacijski problemi. (Dalje prihodnji?.) f Ivan Kreuger lvar Kreuger, pred kratkim še najbogatejši mož Švedske in ena največjih mednarodnih finančnih kapacitet, je prostovoljno zapustil to življenje. Ivan Kreuger umrč, ker je bila v svetovno krizo potegnjena tudi ogromna tvorba njegovega industrijskega in finančnega koncerna, raztezajočega se po vsem svetu in obenem tudi zelo labilnega, ker so bila vsa podjetja vpletena drugo v drugo. Njegova prostovoljna smrt nas spominja na smrt velikega belgijskega finančnika Loewenstei-na, ki se je prav tako prostovoljno umaknil iz življenja. Kreuger je bil sin sedanje dobe, delavec, ki mu ga na svetu skoraj ni bilo para, finančni žcnij s kombinacijami, kakršnih v taki veličini in ženialnosti najbrž ni nobenih več. Kreuger je živci za svoja podjetja, on ni poznal drugega kot delo. V zadnjem času si ni privoščil niti ure miru; komaj je bil v Stockholmu, že je odletel v aeroplanu v Pariz ali Berlin, se je peljal nato v Newyork, se je takoj vrnil, je obiskal razne evropske vlade, in tako naprej. Da nihče tega ne more zdržati in da morajo slednjič nastopiti najhujše duševne depresije, je bilo pričakovati vnaprej. — Vrhutega je bil Kreuger eden najmanj dostopnih ljudi na svetu in ni iskal nobenih prijateljev. Njegovo življenje je bila gigantska borba s številkami in transakcijami, igra m tvorbami trustov in koncernov. Rojen je bil leta 1880. Po poklicu je bil arhitekt; živel je mnogo let v Nemčiji, Franciji, Angliji, Ameriki in Južni Afriki; tu se je seznanil tudi z velikim Cecilom Rhodesom. Z 28. leti se je vrnil v švedsko domovino, je v Stockholmu mnogo zidal in je pričel misliti na ogromne razvojne možnosti Švedske vžigalične industrije. On sam jč bil iz stare švedske vžigalične dinastije. V letih 1912 in 1913 je pričel fuzionirati vžigalične tovarne, pri čemer so nastali liudi boji s konkurenčnim koncernom. — Leta 1917 je Kreuger zmagal in to je bil prvi njegov korak do velepodjetništva. V svoji dobi si je priboril v vžigalični industriji takorekoč, svetovno gospodarstvo in je preko tega ustvaril popolnoma nove oblike mednarodnega posojevanja. Potom pogajanj z vladami, si je znal pridobiti v posameznih deželah fabrikacijski ali prodajni monopol ali pa oboje skupaj. Pomagala mu je pri tem njegovem delu finančna stiska številnih držav v povojni dobi. V zadnjih letih je nastopil lvar Kreuger kot državni bankir velikega in največjega formata, najprvo v malih in srednjih državah Južne Amerike in Evrope, tako v Poljski, Ogrski, Jugoslaviji in Grčiji, slednjič v Nemčiji. Znal je z mini-mom lastnih sredstev doseči maksimum gospodarskega in finančnega vladanja. V ameriških, švedskih in holandskih delnicah Kreugerjevih družb je bil naložen velik del mednarodne hranilne glavnice. — Banke, ki so pripadale njegovemu koncernu, so bile pod njegovo kontrolo, kot pri Fordu, in ne obratno. Dividende njegovih podjetij so bile zelo lepe, in navadni ljudje so brezpogojno verQvali vanj. Natančnejši opazovalci so pa že dolgo časa opozarjali na notranje konstrukcijske napake velikanske Kreugerjeve gospodarske stavbe, ki je bila skoraj brezpogojno zgrajena v smeri na hausše, dvig in ekspanzijo in ki je zahtevala zmeraj nov dotok kreditov z mednarodnega denarnega trga najširših slojev. Istočasni beg kapitala in neizpolnjevanje obrestnih obveznosti od strani številnih držav Evrope in Prekomorja sta ves Kreugerjev koncern do dna omajala; in teh tcžkoč Kreuger ni mogel premagati. Skupno glavnico vseh Kreugerjevih podjetij v 40 deželah sveta s 150 tovarnami in 50.000 delavci navajajo z več kot eno milijardo švedskih kron. Temelj tej ogromni glavnici je dala zaničevana vžigalica. Na tem temelju si je zgradil Kreuger državo izrednih obsežnosti. Imel je vpliv na največjo banko Severne Evrope, bil je med največjimi posestniki v Berlinu, nadzoroval je švedske tovarne krogli-nih ležajev, bil je lastnik kalijevih rudnikov in časniških podjetij itd. Vse niti mednarodnih njegovih podjetij, najsi nosijo peruanska ali kitajska ali kakršnakoli imena, so se stekale v Stockholmu, pri možu, ki se je znal uveljavili tudi nasproti Rockefellerju. Tri Četrtine svetovne produkcije vžigalic pripada švedskemu trustu. Začelo se je s sosednimi deželami Finsko, Norveško, Estonsko, Latvijo, Litvo, na vrsto je prišla Nemčija, deloma Anglija, Holandska in Belgija, klonile so Švica, Avstrija, Ogrska, Jugoslavija, Češkoslovaška, dalje Danska, Italija, Portugalska in Grčija. V Ameriki imenujemo Ecuador Peru. Chile, Mehiko in celo Kanado, v Aziji Japonsko in Indijo. Kreugerjev trust je prodrl tudi v Afriko in Avstralijo. Vzrok za kritično razpoloženje borz proti Kreugerjevim podjetjem v zadnjem času tiči v neugodnem razvoju kreditnih transakcij Kreugcrja. Nad 300 milijonov dolarjev je investiral v državnih posojilih in jo z velikim delom obtičal v njih. Njegovo pričakovanje, da mu bo občinstvo te naložbe odvzelo, se je le deloma uresničilo, in to je omejilo koncernu finančno prostost gibanja. Vrhu tega se morajo boriti skoraj vse države sveta s skrbmi deficita in je umljivo, da se je z gotovo skepso gledalo na podjetja, ki so bila tako močno angažirana v državnih posojilih. Kreuger se je mudil nazadnje v New-yorku v zadevi 500 milijonskega posojila, in že tam so mu živci odpovedali. Njegovi najožji sodelavci preiskujejo sedaj položaj koncerna. Kaj bo s švedskim trustom in z njegovimi izrastki, ko je padel glavni steber? Nehote nam uhajajo misli na velikega nemškega industrijskega kralja Stin-nesa, kojega življensko delo se je z njegovo smrtjo zrušilo kot se zruši trhla stavba ob potresu. Tvrdka Ernesto Oriani, Milano, Via Hay-ez 3,. Italija se zanima za nakup večje množine jedilnih gob. Korespondenca italijanska. Tvrdka Henrik Goldfarb, trgovina z južnim sadjem na debelo, Warszawa, Plac Želaznoj Bramy 6, Poljska, se zanima za uvoz sadja (svežih češenj, marelic, breskev, hrušk, jabolk, sliv, grozdja itd.) iz Jugoslavije v Poljsko. Tvrdke naj se s svojimi ponudbami (v nemškem jeziku) obrnejo direktno na prej imenovano firmo. Tvrdka Giovanni Wurzer, Fiuino, Via Cavour 1, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi tovarnami parketov. •jl: (»remij trgovcev za inrsto Maribor vabi na redni občni zbor gremija, ki se bo vršil v sredo dne 30. marca 1832 ob pol 20. uri v zgornji dvorani hotela »Orel« z običajnim dnevnim redom. Ker se vsled kratko odmerjenega časa zapisnik zadnjega občnega zbora na tem zborovanju ne more čitati, leži isti v3em članom v gremijalni pisarni na vpogled. Vsled sklepa načelstva ima vsak član, ki neopravičeno izostane od občnega zbora, v smislu § 24. gremijalnUi pravil plačati globo v znesku 30 dinarjev. V slučaju, da bi ta za pol 20. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu drugi občni zbor, ki sklepa veljavnp neglede na število navzočih članov. vseh vrst eno- m večbarvne Jugografika Liubliana, Sv. Petro nasip 23 Omejitve v jugoslovanski trgovski plovbi Iz Splita poročajo, da bodo ustavili tretjino vseh plovbnih črt. V poletni se-ziji hočejo opustili tudi dve brzovozni zvezi, dalje črte Split—Omiš—Makarska, Split—Kaštela—Trogir in Dubrovnik—Ston ter lokalne proge, ki gredo iz Splita in Sušaka ven. Sliši se tudi, da bosta spojeni po dve črti v eno itd. Odredbe bi se izvedle v interesu varčevanja. Kakor znano, je pogodbenim potom določenih za deset let vsako leto 70 milijonov dinarjev državnega prispevka za »Jadransko Plovidbo«, »Dubrovačko« in »Boko«; protiusluge družb obstojijo v prevažanju pošle, ugod-nosiih za uradnike, prevažanju vojaštva in zlasti v vzdrževanju pasivnih črt. — Dodatno k temu poročilu beremo: »Poletni vozni red ,Jadranske Plovidbe*, ki je stopil v veljavo doslej zmeraj s 1. aprilom, bo letos pričel obratovati šele 15. maja, istočasno s poletnim voznim redom državnih železnic. Poleg tega bo ,Jadranska Plovidba* nekatere svoje prometne črte ustavila. Končni sklep še ni napravljen.c — Iz vsega tega vidimo, da je val svetovne krize zagrabil tudi našo trgovsko mornarico in da mora tudi ona računati z danimi razmerami. Nemška, francoska in druge trgovske mornarice so se s spremenjenimi razmerami že zelo sprijaznile. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaii obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pcre, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Jugoslovanskega konzulata v Bratislavi ni več; z delovanjem je prenehal 15. t. m. in so vsi njegovi uradniki prideljeni ju-' goslovanskemu poslaništvu v Pragi. Na trgu jjajec so se cene utrdilo, ker je po vsej Evropi zelo snežilo. Nakupna cena v Št. Juriju ob J. ž. je narasla na 55 par. Jugoslovanski tujskoprometni urad v Varšavi je bil otvorjen na svečan način 10. t. m. Ima lepo nalogo propagande za naš tujski promet med Poljaki. Obtok bankovcev v Avstriji je bil 7. t. m. v znesku 987 milijonov šilingov krit v zlatu in devizah s 243 odstotki. »Zeleni kredit« v Ogrski, namenjen za financiranje žetve, je določen letos z 20 milijoni pengo. Vesti o omejitvi deviznega prometa v Poljski so neutemeljene; te vesti, ki so jih prinesli nekateri poljski listi, se sedaj poluradno dementirajo. Hranilnicam .v dobro pride zamenjani denar v Avstriji zamenjavajo sedaj bankovce po 1000 šilingov in se marsikakšen zamenjan bankovec pusti kar v hranilnici. Zunanja trgovina Avstrije se še kar naprej krči in vse odredbe zadnjega časa so ostale brezuspešne. Obtok bankovcev v Nemčiji je bil 7. t. m. v znesku 4179 milijonov mark krit s 24-8 odstotki; ves obtok plačilnih sredstev skupaj s kovanim denarjem je znašal 6159 milijonov mark. Mednarodni kartel vagonov je po izstopu nemške skupine razpuščen; ostale skupine (Francija, Belgija, Italija, Švica, Avstrija, Češkoslovaška, Ogrska in Poljska) so sklenile poseben dogovor, ki bo urejeval prodajno delovanje v tehniškem in finančnem oziru. Nova rumunska carinska zvišanja so predložena parlamentu; tičejo se v prvi vrsti sadja, dalje tekstilij, kovin in osebnih avtomobilov. Amerika nastopa proti nemški kemični industriji; zadevni govor Garvina, predsednika ameriške Chemical Foundation, smatrajo za pripravo k prepovedi uvoza nemških kemičnih izdelkov v USA. Zlate zaloge Francoske banke so narasle na 75.500 milijonov frankov; vse obveznosti banke so krite z 68‘84 odstotki. Novi predsednik Mednarodne trgovske zbornice je Abraham Frovvein, predsednik nemške skupine te zbornice. V Švici so ustanovili monopol surovega masla, da zaščitijo domače švicarsko mlekarstvo; organizacija se bo imenovala »Bu-lyra«. Turška vlada naznanja, da ne more zadostiti svojim plačilnim obveznostim proti onim inozemskim koncernom, ki so gradili v Turčiji železnice. Japonska Narodna banka je znižala obrestno mero od 6’57 na 5-84 odstotka. Devizni predpisi v Češkoslovaški so na novo poostreni in veljajo nazaj do dne 10. marca. Število brezposelnih v Franciji je navedeno 5. t. m. s ca. 300.000 osebami proti 44.000 ob istem lanskem roku. Čisti dobiček Avstrijske Narodne banke za leto 1931 je izkazan s 3,086.000 šilingi. O razdelitvi dobička se bo pozneje sklepalo. Švicarska Narodna banka izkazuje 5 milijonov 700.000 čistega dobička (lani 7 milijonov 100.000) in bo razdelila 6-odstotno dividendo. Mednarodni bakreni kartel je sklenil produkcijo nadalje reducirati, od 26 na 20 odstotkov kapacitete. Namesto razpadajočega cinkovega kartela misli Nemčija na ustanovitev kontinentalne cinkove carinske zveze, ki bi oh 500.000 tonski porabi razpolagala s produkcijsko kapaciteto 950.000 ton. Povrnitev Anglije k zlati valuti, a ne na stari pariteti, označa Chamberlain kot znd-uji cilj angleške vrednostne politike. Funt ne sme doseči višine, ki bi škodovala angleški industriji. Edison, največji italijanski električni koncern z glavnico 1295 milijonov lir. razdeljuje za leto 1931 8-odstotno dividendo proti . 10 odstotkom za leto 1930. Glavno podjetje ni imelo zgub, pač pa udeležbe pri drugih podjetjih. Delo na domu svetla točka ? krizi. Ojm>-zarjamo na ponudbo v mseratuom delu današnjega lista firme Domača pietarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Pletilni stroj »Regentin« daje delavoljnim možnost zaslužka. Na željo pošlje firma natančne prospekte. Žalostna kronika Društvo industrij«'v in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenib in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 10. marca 1932. A. OTVOJUENI KONKUUZI:* Dravska banovina: Sironič Slavko, Velenje. Savska banovina: Budinih- Gjuro, Zrma-nja—Otrič; Crnički Tomo, Lipovac; Fischer & Bruchsteiner, Zagreb; Hermann i Wachtel, Zagreb, Mesnička ul. 4; Ilonig Stjepan i Kosmat Stjepan, Bačvari-Zagreb, Klaonička ul. 9; Pollak S., Zagreb, Drač-kovičeva 23; Šanta Eva, Gjugjevac; Veber i Udžbina, Veliki Grdjevac; Zornberg Branko, Jastrebarsko. Drinska banovina: Stanočič Sreta, Mar-kušica; Vorkapič i drug, Sudarevič Lea, Sarajevo. Zetska banovina: Kapic Ahmet, Nikčič. Dunavska banovina: Krajinovič Jovo, Obrovac; Matič Mate, Smed. Palanka; Tra-bak Jan, Bački Petrovac. Moravska banovina: Milosavljevič D j. Miladin, Petrovac Požarevački; Obradovič Luka, Petrovac Požarevački; Radivojevič Atonije, Gornji Adrevac. Vardarska banovina: Cekič J. Mirko, Le-skovac; Industrijska trgovačka banka, Vranje; Isljain Ilvzi, Skoplje; Jankovič Trajko, Leskovac; Kraigo St. Gjorgje, Skoplje; Koen Avram, Skoplje; Mitrovič Anastas i sinovi, Leskovac; Simič Gjorgje, Skoplje; Stojanovič Mile (Golortpče), Leskovac; Te-meljkovič Dima in I). Nikola, Bitolj. Beograd, Zemun, Pančevo: Spasojevič A. Milovan. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Savska banovina: Balja Stjepan, Zagreb; Čapkan Stjepan, Grubišno polje; »Engle-ski magazin« Sidor Josip, Zagreb; Kamat-nik Makso i Misner Aleksander, Zagreb; Kremer & Eisig, Zagreb; Landsky Rudolf, Zagreb; Mateička Josip i Terezija, Osijek; Mesenich Antonija, Crikvenica; Popovič Damjan, Osijek; Stein Simon Osijek; Štern Arnold, Varaždinske Toplice. Drinska banovina: Mešinovič H. Muha-med, Sarajevo; Mikavica Milislav, Više-grad; Montiljo J. Mika, Brčko; Palič Petar i Branko, Trpinje; Papo D. M. Moise, Sarajevo; Štern Karlo, Sarajevo. Naš izvoz živine in jajc v Italijo Italijanska vlada je izdala naredbo, po kateri je določeno, da morajo italijanske klavnice zaklati vsaj 85% živine domačega izvora. S to novo določbo naj bi se pripomoglo domači živinoreji. Na videz pa izgleda, kakor da bi znala ta naredba zelo nepovoljno vplivati na ves tuji uvoz. Da pa v resnici ne bo imela skoro nikakega vpliva, je razvidno iz sledečega: V letu 1928. je bilo zaklano v Italiji: telet 2,122.582 komadov, govedi 863.953 komadov, ovc in koz 6,824.058 komadov, svinj 3,434.677 komadov. Istega leta je bilo uvoženo: telet 102.367 komadov, govedi * 88.288 komadov, ovc in koz 2.647 komadov, svinj 97.159 komadov: TJvoz je torej pokrival manj kakor 10% italijanskega konzuma. Kljub temu, da se je uvoz letos nekoliko povečal, Se vedno ne dosega 15%. Iz tega izhaja, da tudi naš izvoz živine ne bo trpel. Pač pa nam preti mnogo večja nevarnost s strani Romunije, kajti konkurenca je tu od dne do dne hujša. Med tem ko je Romunija izvozila v 1. 1929. komaj 753 glav živine, je to število naraslo v 1; 193J. že na 21.330 komadov. Nekoliko bolje stoji naš uvoz živine. V Italijo je bilo namreč uvoženo: Zetska banovina: Babič Lazar, Bileče. Dunavska banovina: Čanji (Czanyi) Ju-raj i Marija, Bački Petrovac; Bergental Albert, Vel. Bečkerek; Kreutzer Karlo i Marija, Senta; Mor Stevafi, lastnik Tordi Franja, Apatin; Oficirovič Paja, Ada; Srpsko sremska banka d. d., Ruma; Tomič Miloš, Turija; Topolski Mijo, Ruma. Beograd, Zemun, Pančevo: Lero T. Milan, Beograd; Mojsilovič Steva, Beograd. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:** Dravska banovina: Aleševec Peter, K ran j. Savska banovina: Ilakovac Mijo, Velika Kopanica; Mihokovič Anka, Zagreb. Drinska banovina: Simonovič Isam, Ša-bac. Zetska banovina: Puljizevič i Ivetič, Dubrovnik. Dunavska banovina: Perl Franjo, Senta; Platz Ladislav i Marija, Novi Sad; Trajer Franja, Temerin. Moravska banovina: Damjanovič Radije i Tošič Živko, Mali Krčmar!; Tomič Dimitrije, Pirot; Zivkovič Tadija, Badnjevac. Vardarska banovina: Stankovič Milan, Donjo Brijanje (Leskovac). D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE: Dravska banovina: Cerlini Drago, Celje; slnkra«, lastnik Drago Cerlini, Celje; Žnidaršič Karol, Bločice pri Rakeku. Savska banovina: Bodali ja Franjo, Viro-vitica; Datller Robert i Marija, Crikvenica; Grgačevič Ivan, Djakovo; Horn i drug, Osijek; >Jugokirurgija« k. d. Schwarz Leopold, Zagreb; Lovriček Ivan, Vel. Grdjevac; Singer Ignjo, Našice; Spitzer Makso, Glina. Drinska banovina: Adamič Julka, Vukovar; Alkalay M. Isak, Bijeljina, Husagič Salihov Ibrahim, Bijeljina; Kabiljo S. Jakob, Bijeljina; Novak Marjan, Vinkovci. Dunavska banovina: Berlet Samuilo, No- vi Sad; Herzog Ladislav, Subotica; Vugrin Stevan i Fanika, Novi Sad. Moravska banovina: Milojkovič Milan, Zaječal-. * Ostali podatki, n. pr. lcedaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. ** Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva. 1931 1930 1929 iz Jugoslavije 66.055 43.410 14.848 iz Bolgarije 15.657 8.065 3.986 iz Madžarske 16.926 8.644 779 Opaža se torej jačanje madžarskega in bolgarskega uvoza. Pri izvozu jajc v Italijo nam dela v zadnjem času konkurenco evropska Turčija. Tako je bilo uvoženo (komadov): 1931 1930 iz Jugoslavije 76.988 75.862 iz evr. Turčije 65.929 52.955 iz Poljske 18.558 31.358 iz Egipta 10.328 4.380 V svrho boljšega razvoja našega izvoza govedi bi bilo dobro, če bi stopili v stike z italijanskim udruženjem mesarjev ter na ta način organizirali našo trgovino. To bi bilo Ireba pa čimprej storiti, ker se tudi tu dela na tem, da bi mesarsko udruže-nje nabavljalo govedo za svoje člane. >Glasnik«. Priporoča se Gregorc & Ko. Ljubljana Veletrgovina ipeceiijclcega in luUni|*Iiie]i blaga, m>e ja fgaaju in Ipirita. Telefon 22-46 Brzojavi: Gregorc Zahtevajte ipecijmlnn ponudbe' Pregled izvoza gozdnih p roizvodov v letu 1930/1931 1. d rva 412.640'$ 79 09 274.771-5 51-60 — 137.869-3 __ 27-49 2. 3. gradbeni le* žel. pragi: 412.(540 8 1.156 91 750'097'5 6G8 77 -416.134-3 — 488-14 a) hrastovi 1.18.777-0 315.27 93.334 2 65-47 — 65.443-4 49-80 b) bukovi in borovi 44.8403 28'67 54.399-5 31-84 — 9.553-2 + 3-17 4. 5. lesni izdelki ekstrakti: 38.486-5 75-60 21.019 0 39’10 — 17.466-9 — 36" 56 a) hrastovi 9.004-7 40-39 6.7756 31-06 — 2.279 1 9-33 b) kostanjevi 4.954-7 24'97 6.230-7 1701 — 7340 7-96 e. oslali gozdni produkti 98.599-1 160-27 86.1000 t35'89 — 12.1031 — 24-38 Skupaj . 1,933.001 j 1.681-23 • 1,290.824-6 1.040-74 — 042.770 9 — 460-49 Mednarodni borzni indeks Velike efektne borze so bile v tednu od 27. februarja do 5. marca pretežno trdne. Tudi sicer se je položaj tako na newyor-škem trgu kot na večini evropskih delniških trgov zboljšal, tako da se je mogel mednarodni borzni indeks, izračunjen iz delniških indeksov spodaj navedenih deseterih efektnih trgov, dvigniti na letošnje rekordno stanje 45-8, pri čemer je indeks na koncu leta 1927 enak 100. Konec 1.1027 Začetek 2. I. 27. II. 5. III. = 100 1929 1932 1932 1932 London 102-6 35-1 36-1 40'7 Pariz 156-8 47-8 72'0 69-8 Bruselj 1338 310 554-2 36'9 Amsterdam 104-5 26-5 * 29-2 30-5 Stockholm 109-5 26-1 29-2 30-4 Ziirich !0t'0 38-8 45-4 46-7 Dunaj 91 "4 41-6 41 "O 40'7 Praga 108:3 55-6 56-0 52-4 Milan 124-0 60’2 61-0 62-4 New York 137-3 44-6 45'6 47-8 Vidimo veliko dviganje na londonskem efektnem trgu, nazadovanje v Parizu — kar je spričo skoraj prevelikih dvigov v prejšnjih tednih precej naravno —, dvige v Bruslju, Amsterdamu, Stockholmu in Zii-richu, majhno nazadovanje na Dunaju in večje v Pragi ter precejšnji dvig v Milanu in v Ne\vyorku. Vobče se more označiti položaj kot zadovoljiv. StcCa na.lflne ie norveško ribje olje © iz lekarne Dr. G. Piccoli-ia v Ljubljani ge priporoča bledim In nlubotnim osebam Indeks cen za mesec februar t. 1. Odsek za gospodarske študije pri Narodni banki je pravkar izdal poročilo o gibanju indeksa cen blagu v trgovini na debelo v mesecu februarju t. 1. Ako primerjamo indeksne številke za pretekli mesec z onimi istega meseca preteklih let, tedaj dobimo sledečo sliko: feb. rasti. živ. ind. totalni 1929 133-1 109-0 95'8 105-5 1930 100-7 97-1 85-9 92-1 1931 73-5 78-1 72-1 74-8 1932 70-3 57-6 68-8 67'3 Iz tega izhaja, da je znašal totalni indeks za mesec februar 67-3; v januarju letošnjega leta je znašal 67-8, v decembru 67-2 in novembru 68-6. Vidimo torej, da so cene stale v zadnjih štirih mesecih najvišje v mesecu novembru, da so v decembru nekoliko padle, se januarja zopet malenkostno dvignile in februarja zopet padle. Kar se posameznih predmetov tiče, vidimo, da so najobčutneje padli živinski proizvodi, kajti tu znaša padec tekom leta dni za preko 20 točk, od leta 1929. pa celo za preko 50 točk. Letošnji padec gre predvsem na račun padca cen jajeatn, dočim so cene volovom in zaklani živini le padle v manjši meri. Veliko manjši padec zaznamujemo pri industrijskih proizvodih in najmanjši pri rastlinskih. Izmed industrijskih proizvodov so padle samo cene pločevini in špiritu, dočim imajo cene vseh ostalih produktov čvrsto tendenco. Splošni indeks je padel tekom preteklega lela za 7-5 točk, torej veliko manj kot do februarja 1931, ko je ta padec znašal skoro 20 točk. Indeks cen naših izvoznih in uvoznih predmetov nam kaže sledečo sliko: feb. 1932 j mi. 1932 Izvozni predmeti 65-3 6C-4 Uvozni predmeti 64-4 65*1 feb. 1931 feb. 19-50 Izvozni predmeti 74-9 101-9 Uvozni predmeti 71-1 84-7 Predvsem nam pade tu v oči ugotovitev, da je februarja 1930 bil indeks naših izvoznih predmetov za 17-2 točke višji od indeksa cen naših uvoznih predmetov, da pa znaša letos ta razlika komaj 0-9 točke. Ta izprememba gre na rovaš dejstva, da tvorijo večino naših izvoznih predmetov agrarni produkti, katerih cena je padla v veliko večjem nesorazmerju kot pa cena industrijskih produktov, ki tvorijo predmete našega uvoza. Da ta čiujenica kaj neprijetno vpliva na vse naše gospodarstvo, je pač razumljivo. Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bučnega olja, 500 kg mila za pranje, 1300 kg riža, 400 kg eurove kave, 300 kg ječmenove kave, 400 kg cikorije, 20.000 kg pšenične moke in 15(30 kg koruznega zdroba. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov kremenjakov, 500 komadov stekel, 2000 komadov azbestnih kolut in 200 komadov kompletnih mrež za bencinske svetiljke, glede dobave 50 komadov ščetk za čiščenje mrež za bencinske svetiljke ter glede dobave 2500 kg kave. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja; do 7. aprila t. 1. pa glede dobave 1 kompletne se-saljke. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. marca t. 1. ponudbe glede dobave 5000 komadov vžigalnikov, 4500 m izolirane žice in 2 vagona ovsa; do 7. aprila t. 1. pa glede dobave usnjatih jermen. — Drekcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 3. aprila t. 1. ponudbe glede dobave električnega mate-rijala. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dobave. Prometno-komercijeini oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin; do 29. marca t. 1. pa glede dobave 700 komadov signalnih šip. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 17. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg portland-cementa. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 14. aprila t. I. ponudbe glede dobave 800 kg žičnikov. — Dne 30. marca t. 1. se ho vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici licitacija glede dobave ognjegas-nega orodja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani interesentom na vpogled). Dne 26. marca t. 1. se bo vršila pri Ministrstvu saobračaja, pošte, telegrafa in telefona (odsek za nabave) v Beogradu ofert-na licitacija glede dobave 3 kompletnih naprav za električno merjenje telefonsko telegrafskih linij in kablov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem, odseku Palmoti-čeva ulica 2). Dobave. Strojni oddelek Drekcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. marca t. 1. ponudbe gl-ode dobave 30 komadov samokolnic ter glede dobave orodja. — (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani pogoji pa pri istem oddelku). — Dne 29. marca t. 1. se bo "ršila pri Komandi 45. pešadijskega polka v Mariboru licitacija glede dobave živil (fižol, grah, sočivje, sladkor, čaj, olje, riž, testenine, suho meso, zdrob, krompir, moka, kis itd.) ler glede dohave mila; dne 30. marca t. 1. pa pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. — (Oirlas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani). Prodaja lesa. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe glede prodaje smrekovega lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornico za TOI v Ljub-ijan!' XinMjjflalia Itorut Tečaj 14. marca 1932. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 b. gold. 2275-19 2286-55 Berlin 100 M 1341-29 1352 09 Bruselj 100 belg 78684 790-78 Budimpešta 100 peugfl . . . •— — •— Curih 100 fr 1094-35 1099 85 London 1 funt i 203-80 205-40 Nevvvork 100 dol., kabel — —•— Ne\vyork 100 dolarjev . . 6622.16 5650-42 Pariz 100 fr 222 37 22349 Praga 100 kron 167-20 168-06 Stockholm 100 fived. kr . _ •_ - •— Trst 100 lir 291 72 294 12 Betlehem Steel Corp. (Steel-Slahl) poroča, da je padla prodaja od 342 milijonov dol, v letu 1929 na 259 milj. v letu 1930 in nadalje na 186-5 mili. v letu 1931. Se bolj so padla naročila: 369, 240 in 150 milj. dol. Dr. Viktor Murnik: Narodno gospodarstvo in Sokolstvo (Nadaljevanje) 5. Nove iznajdbe, novi stroji Da se vkljub ohranitvi ali celo povečanju množine izdelkov zniža število za izdelavo potrebnih delavcev, tak položaj more namreč nastati tudi iz drugega vzroka, kakor zbog boljšega in hitrejšega dela. Tak vzrok so nove iznajdbe, novi stroji, ki omogočujejo z manjšim številom delavcev izdelavo iste ali še večje množine blaga in v mnogo krajšem času. Radi tega bi se moglo sklepati, da bo ob vedno bolj se množečih iznajdbah treba vedno manj delavcev, da bo vedno več brezposelnih. Motnje so to, povzročene po napredkih tehnike. Podjetnik se jim ne more ustavljati, če naj bo kos konkurenci, ki se jih okorišča. Tudi delavci jih ne morejo izenačiti z boljšim in hitrejšim delom. Vendar brezposelnost zbog uvedbe novih strojev more bili le prehodna. Stroji se ne izdelujejo in ne popravljajo sami. Mogočna, vedno bolj se razvijajoča industrija strojev daje vedno več delavcem zaslužka, četudi ne — kakor mislijo nekateri narodnogospodarski učenjaki — vsemu ali celo večjemu številu delavcev, kakor je ono, kateremu delo strojev vzame kruh. Toda nove iznajdbe in novi stroji tudi n rjajo nove potrebe v vedno širših krogih. Naslajajo nove industrije in nove prilike za zaposlenje delavcev. Saj bi bile sicer že dosedanje tako mnogoštevilne iznajdbe morale povzročiti trajno brezposelnost onega števila delavcev, ki so zbog dela strojev postali nepotrebni, pa je vendar dobilo dela tudi še zbog porasta prebivalstva pomnoženo število delavcev. Toda za neki čas novi stroji vendar narede dosti brezposelnih. Ti so prisiljeni prilagoditi se novim razmeram, poiskali si drugačno delo. Prej pa bodo dobili novo delo in se mu prilagodili oni, ki jim je delovna sila večja, telesna, moralna in duhovna kakovost boljša. 6. Brezposelnost zbog razširjevanja industrije med »barvaste narode« So pa, ki pravijo, da je brezposelnost v Evropi in v severni Ameriki začelo povzročati in da jo bo čim dalje bolj množilo razširjevanje industrije v vzhodni Aziji, Indiji, južni Ameriki, južni Afriki. Tako pravi po svojem delu »Propad zapad-nega sveta« zasloveli Osvald Spcnglor v svoji naj- novejši knjigi »Človek in tehnika. Prispevek k filozofiji življenja«, da so tam nastali ali da nastajajo industrijski okoliši, ki predstavljajo uničujočo konkurenco. To pa radi nizkih mezd barvastih delavcev, v primeri s katerimi imenuje Spengler dohodke belih delavcev »knežje«. Odtod da se meče problem brezposelnosti v razvoj, »brezposelnosti, ki ni kriza, ampak začetek katastrofe«. »Mezda belega delavca, danes nevarnost za njegovo življenje, temelji v svoji višini izključno na monopolu, ki so ga okoli njega postavili vodniki industrije.« Ves drugi svet je bil doslej razpečevališče za industrijo zapadne Evrope in severne Amerike. Pa je prišla »izdaja tehnike«. »Bili smo edini lastniki ne snovi, ampak metod in možganov, ki so bili šolani za njih porabo.« »Ne da bi skrivali tehnično znanje, največji zaklad, ki so ga imeli beli narodi, so ga na vseh visokih šolah, z besedo in črko bahavo podajali vsemu svetu in bili ponosni na občudovanje Indijcev in Japoncev.« Vsi »barvasti« da so prodrli v te skrivnosti in jih začeli izrabljati.5 Nevarnost pa vidi Spengler še drugje. Ne morda v tempu iznajdb, ki »raste v fantastičnost«. »Ni res,« pravi, »da človeška tehnika prihranja delo.« »Število potrebnih rok raste s številom strojev, ker tehnični luksus stopnjuje vsako drugo vrsto luksusa in ker umetno življenje postaja vedno umetnejše.« K bistvu človeške tehnike mu spada, »da vsaka iznajdba obsega možnost in nujnost novih iznajdb, da vsaka izpolnjena želja zbudi tisoč drugih, vsak triumf nad prirodo mika še k večjim.«* 7. Propad strojne tehniko? Toda to napredovanje strojne tehnike, misli Spengler, da bo nehalo. Prerokuje ji celo propad. »Da se samo sedanji obstoj tehničnih postopkov in naprav vzdrži na enaki višini, je trpba, recimo, 100.000 izvrstnih glav, organizatorjev, iznajditeljev in inženerjev. Krepko, celo tvorno nadarjeni morajo biti, navdušeni za svojo stvar in z železno pridnostjo ter z velikimi stroški skozi leta v to izobraževani.« Zadnji čas pa da se »vprav močni in tvorno nadarjeni obračajo od praktičnih problemov in ved proč k čisti spekulaciji.« »Faustično mišljenje se začenja nasičati tehnike. Neka utrujenost se razširja, neka vrsta pacifizma v boju proti prirodi. Ljudje se obračajo k preprostejšim, prirodi bližnjim življenskim oblikam, goje šport namesto tehničnih poskusov, sovražijo velika me- 5 Oswald Spengler: »Der Mensch und die Tecknik. Beitrag zu einer Philosophie des Lebens«, str. 84 tn sl. * Istotmn, str. 56, 72 in 73. sla, radi bi ven iz prisilnosti brezdušnega dela, iz suženjstva stroja, iz jasne in mrzle atmosfere tehnične organizacije« ... »Beg rojenih vodnikov pred strojeni se začenja. Kmalu bodo samo še tafenti drugega reda, zaostajalci velike dobe, na razpolago. Vsak veliki podjetnik ugotavlja pešanje duhovnih kakovosti naraščaja. Toda veličastni tehnični razvoj 1!). stoletja je bil mogoč samo na podlagi stalno se dvigajoče duhovne višine. Ne pešanje samo, že prestanek je nevaren in kaže na konec, pa naj bo še toliko dobro šolanih rok voljnih za delo.«5 »Pa kako je s tem?« vprašuje Spengler. Vodniki in vojeni delavci, pravi, da se no razumejo več. »Neštete roke delajo na stvareh, ki o njih dejanski vlogi v življenju, tudi v lastnem, ne vedo prav nič več in na katerih uspehu niso notranje prav nič udeleženi. Razširja se duševna pustota, brezupna enoličnost brez višin in globin, ki zbuja razsrjenost — proti življenju nadarjencev, ki so rojeni s tvorno močjo. Noče se videti, ne razume se več, da je voditeljsko delo trše, da je lastno življenje odvisno od njegovega uspeha. Čuti se samo, da to delo osrečuje, da vznaša in bogati dušo, in zato se sovraži.« V resnici pa da »ne morejo niti roke niti glave kaj premeniti na usodi strojne tehnike, ki se je razvila iz notranje dušne nujnosti in sedaj zori dovršitvi, koncu nasproti... Tragedija se zaključuje.«8 Napetost med vodniškim in izvršujočim delom je dosegla stopnjo katastrofe. Pomen dela vodnikov in gospodarska vrednost vsake pristne osebnosti v tem delu je postal tako velik, da večini od spodaj gor ni več viden in razumljiv. Pri delu rok pa je posameznik sedaj čisto brez pomena. Samo število ima še vrednost.« Človeško umljiva posledica da je, da se začne »upor rok proti njih usodi, proti stroju, proti organiziranemu življenju, naposled proti vsem in vsemu.« Tako se »organizacija dela, kakršna izza tisočletij tiči v pojmu skupnega dela več ljudi in ki ima za podlago razliko med Vodniki in vojenci, glav in rok, razdira od spodaj gor. Toda ,masa‘ je le zanikanje, in sicer pojma organizacije, nič, kar bi bilo zase sposobno življenja. Armada brez častnikov je samo odvečna in izgubljena truma ljudi«... Ta upor krog in krog na zemlji grozi, da bo uničil možnost tehničnogospodarskega dela. Vodniki morejo bežati, toda vojenci, ki so postali odveč, so izgubljeni. Njih število pomeni njih smrt.«7 (Dalje prihodnjič.) 5 Istotam, str. 81 in 82. * »Der Mensch und die Technik«, str. 73 in 74. 7 Istotam, str. 83 in 84. ljubim montira a TELEFON st. 25-52 se priporoča za cenj. naročila, ki jih bo izvršila hitro, lično in po zmerni ceni I P Tiskarna Merkur je novo, moderno podjetje. Poleg 5 Lino-type stavnih strojev, na katerih lahko izvrši vsakovrstne knjige, brošure, časopise in revije v najkrajšem času, je založena I vsakovrstnim črkovnim in okrasnim inaterijalom in ima nove. moderne brzotiskalne stroje, za hitro in množin-sko izvršitev pa rotacijski tisk v eni ali več barvah. Razen vsakovrstnih reklamnih tiskovin, ki so seveda za vsak predmet svojevrstne, tiska za trgovce, obrtnike: dopisni papir, me-morande, kuverte, posetne karte, komisijske knjižice,, račune, letake in lepake in sploh vse druge v to stroko spadajoče tiskovine. Zahtevajte proračune! V pihale so se izpremembe in dodatki pri n a s to p n i h firmah: Sedež: Ljubljana. Besedilo: Carl Pollak d. d. Po sklepu višjega deželnega sodišča kot rekurznega sodišča v Ljubljani z dne 31. XII. 1931. R I 155/31—2, in odločbi stola sedmorice v Zagrebu z due 23. II. 1932, Ut 40/32—2, se s tusodnim sklepom z dne 31. X. 1931, Reg. B I 129/23, dovoljeni vpis izpremembe v upravnem svetu družbe prekliče ter se radi tega izbrišeta kot člana upravnega sveta dr. Miličič Ivo in dr. Gortan Vekoslav in vzpostavi vpis izbrisanih članov upravnega sveta Pollaka Jeana B., Pollak Pavla, Friede Osvalda in Majcna Franceta. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. marca 1932. (Firm. 210 - Reg B I 129/38.) * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Trboveljska premogokopna družba. Izbriše se prokura ravnatelja Simona Itadnai radi upokojitve. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., due 27. februarja 1932, Firm. 192. - Rg. B II 103/29. * Sedež: Oplotnica. Besedilo: Dr. Hugo IVindlsch-Graetz. Obratni predmet: Eksport lesnih proizvodov. Sedež firme so odslej Konjice. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, due 17. februarja 1932. Firm. 8/32 — Rg A III 135/3. * Sedež: Zagorje ob Savi. Besedilo: Mirko Weinberger, trgovina z Sitom in moko vseh vrst na debelo v Zagorju ob Savi. Besedilo firme pravilno: Mirko Wein-berger. Obratni predmet: Trgovina z žitom in moko vseh vrst na debelo in apueničarstvo. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 27„ februarja 1932. Firm. 185. — Rg A IV 165/4. Izbrisala se je nastopna firma: Sedež: Celje. Besedilo: Žumer i drugovi, družba z omejeno zavezo. Zb g odreka koncesije. 0l> atni predmet: Autoprevoz ljudi in blaga. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 24. februarja 1932. Firm. 60/32 — Rg. C II 32/5. Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Viktoria«, tovarna kavnih su-rogatov v Ljubljani, Pečovnik Albert. Radi opusta obrata. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. februarja 1932. Firm. 155 — Rg. A II 127/3. * Sedež: Vič. Besedno: ltaimund Aiulretto. Obrat in predmet: tovarna salam, Radi opusta obrata. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. januarja 1932. Firm. 72. — Posam. I 289/7. Nov poklic za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din mesečno, Iker prevzamemo izgotovljeno blago, plačamo zaslužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Domača Pletarska industrija, št. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 6. Vzroki svetovne gospodarske depresije Ameriški odsek Mednarodne trgovske zbornice je priobčil v Washingtonu spomenico o vzrokih svetovne gospodarske krize. Vzrok kreditnega krčenja, ki je neposredno krivo depresije, je v prvi vrsti oboroževanje mnogih držav brez ozira na njih denarno zmožnost. Zato se mora oboroževanje omejiti. Prav tako se morajo znižati socialni in drugi javni izdatki v deželah, ki potrebujejo kapitala. Nemčije ne morejo ozdraviti brez zadostne likvidne glavnice; ona je kot prodajalka in nakupovalka na tretjem mestu na svetu. Zastoj v rešitvi rcparacijskega vprašanja je eden od vzrokov depresije ne samo v Srednji Evropi. Predsednik Zedinjenih držav bo izvedel revizijo medzavezniških dolgov, če bodo našle evropske države rešitev reparacijskega vprašanja. Ta sklep je bil predložen seji sveta v Parizu. V zvezi z vsemi temi vprašanji poročajo »New York Times«, da je zunanja trgovina Zedinjenih držav padla v prvih sed- mih mesecih tekočega proračunskega leta naprain povprečnosti zadnjih desetih let za 1468 milijonov dolarjev, dočim znaša znesek zaostalih dolgov na podlagi moratorija samo 147 milijonov dolarjev; zguba v zunanji trgovini je torej desetkrat tako velika kot zguba v plačilih dolgov Zaključek: omejitev oboroževanja in zmanjšanje javnih izdatkov naj bo naloga vlad. ______ Poljski sindikat papirja perfekten Po več mesecev trajajočih razpravah glede ustanovitve poljskega papirnega sindikata se je dosegel sedaj popoln uspeh. Organizaciji so pristopile vse tvrdke poljske papirne industrije in bo mogla zato organizacija pričeti z delom že v tekočem mesecu. Sindikat ne bo spremenil cen In bo nekoliko dvignil le cene ovojnega papirja, ki so bile vsled ostre konkurence posebno globoko padle. Oglašajte v »Trgovskem listu«! O »m ‘S 0 h 1 d 'S a 0) »m o h O d £ B & i di h B d „ n. B h •R * 5 W c. ^ » * G ** g B S &*» .KUVERTAH L1UB11ANA m&mn TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske Q robe f \