TRST, nedelja 26. avgusta 1956 Leto XII. . Št. 190 (3428) PR l ►>■4 n . ,rJ8KA iii J l utl t'n T '7A 1SKI DMEVHK Cena 30 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: 37-338 — Podr,.V* H* nad* ~ 1ELBEON 93-80« IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: *JL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. LORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak rano Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba sl0Je,L1J^ pca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - 2 - 3'/5 - lzdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Včeraj so maserju izročili zapisnike konference Miški predlog na je izročil veleposlanik linid Menzies še vedno čaka Naserjev odgovor na poslanico - Francosko-an-gleški vojaški premiki se nadaljujejo - Sklepi egiptovskega „Ljudskega odbora za borbo" - Optimistične izjave Ali Sabrija - Beograjski tisk o nekaterih pozitivnih podrobnostih Dullesovega načrta 2S' ~ Iz Fore'6n Officea se je zvedelo, da i kopa ne bo. hkrati pa da ne , M . “planske delegacije na londonski konferenci Ja- Biku Marjoribanks izročil nocoj zapisnik konference svet- sefu vith5 ^Slte*a veleposlaništva v Londonu Hasanu Ju-ščinj ,a 'iu:. Zapisnik je sestavljen v treh jezikih, angle-Jertnc« a,?co*p'n* 'n ruščini, ki so bili uradni jeziki kon-vorov ^ , zalcasnitve je prišlo baje zaradi prevajanja go-°vjetskega in indijskega delegata. todiiskf z'lJtrai »h 10. uri je Vjr Jim ■slan‘k; A‘> Ja- I>r*dloE f izročil indijski vpraša-^- rešitev ni, .----------- sueškega predsedniku Naser- ft S izjavil /ug . le P° sestanku ‘e‘° z’ani.?=Je bil razgovor ovarjala S'ta se dve Jung 2 Mnimiv. konfeiZ-čitvUo zapisnikov vršen * s eimer je bil iz-skl., . edini sporazum-?‘i8kega nrLf izro*tvijo in-szalo a predloga, se je po-Slicj L ? 1? kljub veliki na-°dbor imel Menziesov ?edai dejansko ostal izroči) čePrav je prvi 8iptov«i-?2.Se poslanico e-b°ndonu .,velePPslaniku v s°k funv,a Aaser.ia. Neki vi-Slinistrstvo0"ar iz zunanjega Jsnes j‘vja J,e v zvezi s tem ?.?brodošlo da bo Egipt ‘ih, če v spreJel onbor pe-113 seveda pn®e' v Kairo, kar Herava v. ?e poment, da nadeti s tem odborom P^iesoveoj^3^3 na P°dlaS' Sovora _ načrta Glede od- 8ovora ______ _____________ »ico Na?? . Menzi esovo poslank egintn^U, pa ie predstaviva v , VskeSa veleposlanici izjavii°na0nu danes ziu' 1°. c’a od ’ da je prav goto-i° Poslan na Menzieso- kmalu 1C° ne bo Pr'šel ta- r°čil- daJe *Cairi.,ki raido spo-*8ipW *e > jutri sestala ?fila Predi da' da bi pro‘ » Prihod i°?. odbora petih u i. D- Kairo, \' isti ve- ^Sebnjere^no, da ta predlog ra-Naser juenTai,0SOVa poslani-I0caio, J • Istočasno n aJo, j istočasno pa po-V^dlojitj a namerava Na: er .,arn°stnen,SUešk-> vprašanje *le5ka i„ Mu svetu. OZN. An-a sta e »v baje , rancoska vlada st nr ■‘e. ki ,sp°.rszuemli gled , 1 v bi jo okupno sto- I. .P°UdaHnPr'7’eru- Pri tem ob a Varn da ie sedanja bm državf ‘nega cveta za ?? 8 Petih ug°dna, ker so tan-2SSR V^elnih velikih« kn,,a' nar? ■ Velika Bri' •ka in p clonalistična Kitaj- razFdr„\nciia - v sedala ’ Avst“h,U banice še: I-c ^uba ?i1Ja peru, Belgi-en>,av Jugoslavija. *1,J* °“ola V 1 ja. v ? ‘Zjav d1 danes ni manj" n., °Pdonl. , ‘e konferenca jo arPost °ds‘ranila vojno iu:. vesti ' 'e /e vedno sliši-dj , Vojaških franc°sKo-angle-v, e celo a pnpravah. Tr- sebnV teh dn k° bile pripravi.?0 ak?i?,e *e prav p0" ki ° se ,.a2re y Londonu, Bo °d glavn V°rl 'n sestan- h“ M z štabi neneh- f0Č!d°' Jz Sb? nagllc° nada-»ki !?’ da ; ngapura pa po- Prvip?edstavniw anski voja' i,‘ ‘ batalio„ _‘zjevil, da je Pri^ers» »n *.Cameron High-S>‘ včeraj k- k'»1^ •Ei-n PUr s , J t' Koreje v B9m?lre Orw?insportno ladj° C ?njena n. ‘"L ki Je bila Bbeuipr bi ?? Malajske oto-Vorn i' bojev mD°rra,1 bata|j°n voin. edai n. proti uporm-čon °8a mJ. P« je prejel od lik0 nkaz. nat p iz Lon- Pluia ri‘anijo f Jvrne v Ve- r«zer Jutr, ■' LadJa bo od- 0f bn M živ«« btngapura z dobr Blora]a za primer. sBeškl nade okrog R,a ti ; prekop mes‘° skozi ALI SABRI log konference ne zadovoljuje egiptovskega staiisča, vendar pa bi Menonov načrt mogel služiti kot podlaga za po-' gajanja. Glede plovbe tranzita izraelskih ladij pa je poudaril naslednji dve točki: 1. Egipt ima na podlagi člena 10 carigrajske konvencije nesporno pravico prepovedati prehod izraelskim ladjam, ki vozijo vojaški material in bo lo pravico izvajal se naprej, dokler bo med Izraelom in arabskimi državami vojno stanje; 2. dokler pa bo trajalo vojno stanje brez bojev, bo Egipt dovolil prehod tistim ladjam, ki prevažajo živež in drug nevojaški material. Ta s je bil ze primer dveh izraelskih ladij, ki so plule skozi prekop v prvih dneh po nacionalizaciji. Ko so ga vprašali za mnenje o Dullesovem načrtu, je odgovoril, da je vse odvisno od Dullesa, ker je on avtor predloga. Dejal pa je. da se Egipt ne upira pogajanju, kajti «mi smo vedno srečni slišati, kaj ugaja našim klientom«. Rekel je nadalje, da pogajanj o nacionalizaciji pre- vidi razloga za pogajanja svobodni plovbi, ker je Egipt prevzel nase vse zadevne mednarodne obveze. «Ali nam lahko očitate, da svojih obvez ne izpolnjujemo?«, je vprašal Sabri novinarje. S svojimi izjavami so nadaljevali tudi po odhodu skoro vsi udeleženci konference. Krišna Menon je izjavil, da je položaj se vedno težaven, ker «še vedno trajajo gospodarske sankcije, blokada bančnih vlog, razburjenje na Srednjem vzhodu in drugi podobni činiteiji; in vse se lahko zgodi...« Deia! je, da Indija nima lastnih interesov glede načrta, ki ga je predložila, njena skrb je samo v tem. da se vprašanje resi na miren način. Sepilov. ki je danes odpotoval iz Londona ni dal nobene izjave, razen da je s konferenco zadovoljen in da ceni prisrčnost zlasti izven konference. Dulles se je ze vrnil v London, kjer je v kratkih stavkih ponovil svoje teze s konference, na podlagi katerih naj bi prišlo do pravičnega sporazuma. Indonezijski zunanji minister Abdul Gani je v Kairu izjavil da sta z Naserjem proučila možnost sklicanja konference afriško-azijskih bandunških držav ter sklicanje razširjene konference za Suez Za katero konferenco se bo odločil, je odvisno od razgovorov s predstavniki teh držav. ((Izjaviti moram, da ni več nevarnosti nasilnega reševanja krize«. Nizozemski zunanji minister Luns je izjavil, «da smo že v stadiu pogajanj in pred novo konvencijo, ki bo rezultat naslednje konference, kateri se je nemogoče izogniti.« Jugoslovansko časopisje posveča uvodnike londonski konferenci .in izraža dvome v uspeh akcije, ki jo namerava storiti odbor petih, da bi se našla splošna začovolji-va rešitev sueškega vprašanja. ((Politika« ugotavlja, da odbor petih, ki želi seznaniti predsednika Naserja s predlogom večine, razvija tako aktivnost, da bi je lahko dobil vtis kot da je konferenca sklenila predložiti Egiptu samo Dullesov načrt. «Ta postopek, poudarja list, ni v skladu s proceduro, ki so jo vsi sprejeli. Zahodne sile, načaljuje ((Politika«, kažejo ifto naglico, ki je bila moralno poražena. Pokazalo se je, piše list, da smo v procesu ustvarjanja raznih mišljenj v sueški krizi, ki ni v fazi, kot da je v svetu položaj tako jasen, da bi se lahko sprejeli hitri ukrepi. Naglica je tembolj obsodbe vredna, ker lahko izraža nove dvome tudi o nekaterih splošno sprejemljivih posameznostih sicer enostranskega Dullesovega predloga, posameznostih, ki se lahko izkoristijo v nadaljnjem razvoju za rešitev sueškega vprašanja.« Po mnenju lista ima Dullesov načrt osnovo, ki je Egipt ne bi mogel sprejeti, če želi ohraniti načelo suverenosti. Medtem ko je predlog Krišne Menona bolj sprejemljiv, ker popolnoma upošteva suverene pravice Egipta. ((Naglica gospoda Menziesa pa lahko napravi, vtis, da ele- menti v Dullesovem prečlo-gu, ki se zdijo splošno sprejemljivi, niso nič drugega kot samo zavesa demokratičnih strank, s katerimi se želi E-giptu vsiliti internacionalizacija. Zato bi naglica lahko povzročila dvome v iskrenost Menziesovega poslanstva.« V istem smislu piše tudi »Borba«, ki poudarja, da je potrebno nadaljevati z iskanjem možnojti, da bi se našla osnova za razgovore na novi konferenci, na kateri bi poleg Egipta sodelovale tudi vse druge zainteresirane države. Ta osnova bi upoštevala suverene pravice Egipta in interese mednarodne skupnosti. Samo na ta način se lahko pride do zaželenega u-speha Zaradi Danderja v Briksnu komisar BRIKSEN, 25. — Dr. Giu-stiniano Pretiš, svetnik notranje uprave, je bil z dekretom vladnega podkomisarja imenovan za izrednega komisarja občine Briksen, ker občinski odbor ni uspel iz svoje srede izvoliti župana. Znano je, da je pri zadnjih volitvah južnotirolska Volkspartei prejela 15 sedežev v občinskem svetu, torej ravno polovico. Pri volitvah so vse ostale stranke izbrale za svojega kandidata — proti kandidatu nemške ljudske stranke — dr. Danderja, južnotirolskega Nemca, ki pa je uskočil iz Volkspartei ter nastopil z lastno listo. Pri volitvah mu je res uspelo razbiti absolutno večino nemške ljudske stranke, ki je imela doslej v rokah upravo občine. Za dr. Danderja so glasovali vsi občinski svetniki razen članov Volkspartei, vendar ni mogel nikoli dobiti več kot lo glasov, prav toliko kot nasprotni kandidat. Zadnjega zasedanja občinskega sveta se pa Volkspartei sploh ni ude- PO 14 MESECIH OD PODPISA DRŽAVNE POGODBE ---- . - .. ■ L.- , ------ Avstrija ni nič ukrenila za izvedbo določil čl. 7 Prizadevanja Avstrije za manjšino v Južnem Tirolu bi bila uspešnejša, če bi na Koroškem izvedla takšno rešitev, kakršno zahteva za svojo manjšino v Italiji CELOVEC, 25. — Kot smo že poročali, so zastopniki koroških Slovencev in sicer Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ter Narodnega sveta koroških Slovencev obiskali 21. julija t. 1. kanclerja Raa-ba in zunanjega ministra Figla v zvezi z izvajanjem člena 7 državne pogodbe. Po enem mesecu sta obe organizaciji v zvezi s tem obiskom sprejeli sporazumno resolucijo, ki se glasi: 1. Z ogorčenjem ugotavljamo, da zvezna vlada kljub Spomenici in konkretnim predlogom od strani koroških Slovencev iekom 14 mesecev po r . podpisu Državne pogodbe ni fe~žila in "župan ni mogel bi- ukrenita ničesar za uresniče- ti izvoljen. Sledil je torej nje določil člena 7 Državne komisar iri dr. Dander je pogodbe. lahko ponosen. | 2. Izredno smo vznemirjeni, Togliatti o prat/ilnnsli politiko K Pl kljub napakam zaradi noizkušonosti Članek tajnika K Pl spada t okvir koristne di^ku^ije v delavskem gibanju - Martino bo dane* poročal Groneliiju o svojem delu v Londonu - Segni se bo 3, septembra sestal s predstavniki železničarjev (Od našega dopisnika) RIM. 25. — Se vedno trajajo poletne počitnice, večina vodilnih politikov se še ni vrnila v prestolnico. Le Se-gni pride in odide potem ko opravi najnujnejše posle. Najbolj zaposlen je bil seveda Martino, ki se je že vrnil iz Londona in Segniju poročal, danes pa se je sestal s predsednikom zunanjepolitičnega odbora zbornice, kateremu bo moral poročati q svojem delu v Londonu, ki ga ne kritizira samo levica, temveč tudi del demokristjanov. Pri tem je zanimivo, da je Vatikan zavzel v sueškem sporu previdno stališče, ki se zdi da je pod vplivom predsednika Gronchija ter v nasprotju z linijo Martina, ki je tako zlahka pristal na protiegiptovske Dullesove pozicije. Zdi se, da teži Vatikan za dosego posredovalne vloge Italije kot važne sredozemske sile. Jutri bo Martino poročal Gronchiju, ki je na oddihu na prelepem otoku Ischia, kjer bo ostal do 29. t. m. Precejafije zanimanje je vzbudil Togliattijev članek, ki bo jutri objavljen v «Unita» in v katerem odgovarja na Nennijev članek pod naslovom «On punto d i storiau. Togliatti piše med drugim: »Vsekakor je več zgodovinskih točk, v katerih se pobijajo kritike komunistične politike v preteklem desetletju. ki jo obtožujejo «talcticizma» pod vplivom presojanja mednarodne politike«. Togliatti pravi dalje, da :;e o taktieizmu lahko govori v vsemi onimi težavnimi vprašanji, ki jo jih pustili nerešena, ko so odšli. Meč temi je v prvi vrsti ureditev zahtev železničarjev in poštarjev, ki so že stavkali in nato dvakrat zagrozili s stavko, pa so jo zaradi obljub vlade odložili. Danes se je zvedelo, da se bo predsednik vlade sestal j' sindikalnimi predstavniki železničarjev 3. septembra in začel z njimi ponovno proučevati njihove za- zvezi z De Gašperijem, ki ,,e j hteve. Takoj zatem pa priče POLOŽAJ NA CIPRU SE VRAČA NA STARO «Nadaljevali bomo borbo in končna zmaga bo naša» Samozavesten odgovor ciprskega ljudstva na Hardingovo smešno velikodušno ponudbo za dosmrtni izgon ali dosmrtno ječo NIKOZIJA, 25 — Po Lim-i-solu so bili danes raztrošeni letaki, podpisan' po neki novi organizacij; PEKA (Politični odbor borbe za Ciper). • Ciprsko ljudstvo ne bo :;i- j/Lilld,*, v Kd?°r.za borbo« | koli aovolilo_ predaje heroj- ski "-i v tf 'v‘ tl3sj«,,na katairU danes sejta- ! »kih borcev EOKA 1 u Je sklerfm sprejel j je v svoji smešni velikodušno- •i11 vrt,,s ko?*2Bo>kprid?žavUan naj bi Harding je je sprejeli je v svoji smešni velik ZacL °rdin. e' I sl: ptnudil našim junaškim Ja nsS obnC‘1a naPorov za I borcem dosmrtno izgnanstvo 2. Lp°rnijw,r°zitey ljudske-! ali dosmrtno ječo. toda s tem *dVf ikot ga Kihanje; I je samo uspel dokazati po- „ »žn,u uvoza i» K»in»„ manjkanje vsake daljnovidnosti in zlobnega razpoloženja do miroljubne geste EOKA,« pravijo omenjeni letaki, na katerih piše nadalje: ((Ciprsko ljudstvo jp ob strani svojih herojskih bratov in je pripravljeno nuditi jun vsakršno poiroč, ne da bi se obotavljalo p-ed žrtvami. Mi bomo nadaljevali borbo in zmaga bo naša. Sedaj ni potrebno, da pride na naš otok komisar za ustavo, kajti nihče se ne bo hotel z njim se smti, potem ko je britanssa vlada pokazala slabo voljo « To je prvič, da so se pojavili letaki J podpisom PEKA. Podobni so letakom EO-KA, pisani na stroj v grškem jeziku in razmnoženi na ciklostil na papirju istega tipa. Iz Washingtona prihaja vest, da je gršk: veleposlanik Melas imel razgovor z Georgeom Aiienom, državnim podtajnikom za Srednji vzhod, o ponudbi EOKA za premirje i« Opru. Po vesteh iz dobregj viškega vira naj bi se grška , L°toJ i() runTIh''aj Su spre- vlada odločila, da naprosi Po-hh SDr„PoleS onine?.ip,ovakih sterja Dullesa naj napravi a Je>t ž? d"' ki SO vse, kar je v njegovi moči, da jhfavj e«iptov iPred dnevi bi Veliko Britanijo pripravil h b*iaiPrek°Pa ' vlade v do tega, da bi sprejela ponud-«p°W° z vsea 'BJavil. da ho za premirje, ne pa da po £°v,ud 12 odstot- 0 živ I b' nr«m 1 dohod-5 Velo br«7 alstvo lau-s0]l| razpig J UVoza: ^SorniZa (inan*f?1r°,'alneKa po-■ po Nilu. iezu na ?*Bh0Dil,Za«ijaelt| m nadalju- v°‘iti ^r,iavil0 , med ze- Njo u epa jz celo več I?* je - g>Ptu "'u.Cana, ki bi-vJ* vpisal,1, ka,ei'i(i se I teotl V ^v°Leden- ' da Oblasti so Si 'A.v Kai-U.°.v kinema- A le. Kan-nientar- ^ fi,pr‘kazova'[u - - ?t3dvme o b.n' ,dcku Sh ‘n Lenin*' Pli kalili. ka’«iloa| b> se c iz ka h"-1- 0 ‘ehniki prehivalstvo Pike °p Je. da * mirnej- noben pred- Na Cipru se na ulice zopet viača stara slika. Žične ovire, ki so jih odstranili po ponudbi EOKA za premirje, so danes zjutraj zopet postavili na prejšnja mesta. Patrulje po o-toku so okrepljene. Angleške oblasti so ukazale preiskati sedež (ipanciprske zveze po' oiganizacija, ki ima svoje podružnice po nekaterih vaseh Zasegli so dokumente, glavnega tajnika pa so zaslišali .n ntto izpustili V svojih uvodnikih danes o-ba cipiska lista v angleščini, ('Cvprus Mail« in »Times of Cvprus«, kritizirata Hardingov ukaz za predajo; imenujeta ga ((prenagljen«. Prvi list pravi, da gre za «zmoto», ki bi ,e je bilo mogoče izogniti, kajti člani EOKA niso izrazili nit. najmanjšega namena, da se hočejo predati. Zaradi tega u-ka- o predaji ni bil v skladu s splošnim razpoloženjem ,n ne more imeti drugega rezultate kot tega, da je verjetno še povečal prestiž EOKA.« Po mnenju tega lista bi morale obe strani «s taktom pozabiti ukaz za predajo in njegovo zavrnitev« Lord Radcliffe pa bi moral takoj spregovoriti in izjaviti, da predvidevajo njegovi predlogi za ustavo izvolitev grške večine z jantstvi za manjšine. KAIRO, 25 — George Koco-nus 19-letni Ciprčan, je danes dobil v Egiptu politično zatočišče. Bil je uradnik pri nekem britanskem uradu na Cipru ko se je odkrilo, da je povezan z EOKA- Preskrbel si je potvorjen potni list in ušel v Rodezijo, kjer ima menda sorodnike. Tu so ga aretirali, d« ga na zahtevo britanskih oblasti odvedejo nazaj na Ci-pei Ko se je danes v Kairu letalo ustavilo, je Koconis dobil stik z nekim grškim natakarjem v baru na letališču, in ga je naprosil, naj obvesti policijo, da bi rad zaprosil za politično zatočišče. Na letališče sta prišla grški odpravnik poslov ter vojaški ataše. Pu posvetovanju z egiptovskimi oblastmi je bila prošnja Kono-nisa uslišana. Predali so ga ciprskemu združenju in gr-oblastmi je bila prošnja Koconis je baje drugi bratranec u-srr.rčenega ciprskega patriota Karaolisa. BOLOGNA 25. — V dneh ljedelcev«. To je desničarska 20.. 2L in 22. septembra bo v Bologni mednarodno zborovanje, kjer bodo razpravljali o poliom'elitisu. Zborovanja se bo udeležilo nad 60 delegatov iz vseh držav Evrope. BLOOMINGTON, 25 — Danes je umrl dr. Alfred Kinse.v, k„ierega knjige o odnosih v seksualnem življenju so dosegle svetovni uspeh. najprej odobril ustavo, nato pa začel krčiti njeno bistvo in tudi njeno črk/«,, ali pa v zvezi s Saragatom, ki je odobril prevarantski volilni zakon :n noto sodeloval s Seelbo zato, da bi «rešil oemokracijo«. V politiki KPI pa ni bilo nasprotja med prevzetinii obvezami in delovanjem, ki je težilo za ustvarjanjem široke tronte demokratične in ljudske enotnosti. Glede mednarodne politike pa pravi Togliatti, da greši tisti, ki zanemarja mednarodni položaj, pri čemer seveda ne gre u-peštevati tistih znanih antikomunistov, ki pravijo, da so komunisti le moskovske lutke, kar lahko trdijo pač samo ((razumne antikomunistič-ne gosi«. Naio omenja Togliatti položaj Italije pod okupacijo in piše, da se je objektivno presojanje položaja rešilo v presojanje italijanske politike. Kljub napakam, ki so bile nato storjene zaradi neizkušenosti, je bila politika, ki so jo vodili komunisti doslej pravilna, ker je omogočila delavskemu gibanju v celoti, da je napredovalo, ker je začetno zadržanje odstranilo nevarnost povsem konservativne ustave. Ze pred dnevi so se raznesle govorice, da se bosta v Dolini Aoste sestala Nenni in Saragat. Danes se o tem govori še z večjo vztrajnostjo. Oba voditelja socialističnih strank naj bi na tem sestanku razpravljala o skupni podlagi za bodočo skupno akcijo,, ki naj bi se omejila le na nekatere sektorje. Ko se bodo državniki vrnili z dopustov, bodo imeli seveda ponovno opravka z na vrsto zakon o tekočih gorivih, dalje zakon o agrarnih pogodbah itd. itd. Skratka, takoj ko bo začel delovati parlament, se bo začela razprava o vseh teh vprašanjih tam, kjer se je pred počitnicami končala. A. P. Sistematično preganjanje članov razpuščene KP Nemčije Policija se je vrgla na preiskavo sedežev in stanovanj posameznih članov, čeprav je lahko računala, da je bil material spravljen pravočasno na varno BONN, 25. — Poročila policije iz devetih dežel Nemčije javljajo, da niso dale preiskave po sedežih nemške KP, ki je bila postavljena izven zakdna, ter po stanovanjih posameznih pripadnikov stranke nikakega praktičnega rezultata. Vsi seznami članov stranke kakor tudi vse stvari, ki so imele kako vrednost, so bile že prej spravljene na varno. O postavitvi KP Nemčije izven zakona se je z gotovostjo govorilo, še preden je o tem sodišče v Karlsruhe izdalo razsodbo. Nič čudnega torej, če je partija napravila vse tiste potrebne ukrepe, za katere si je lahko mislila, da so potrebni, preden nastopi zapjo malo ugoden položaj prisilne ilegalnosti Zato je tem bolj razumljivo, kaj je morala policija s tako vnemo iskati po dosedanjih sedežih partije in pri posameznih njenih elanih, zlasti še, ker so bile po razsodbi sodišča v Karlsruhe izrečene razne izjave, da ne bo nikakega preganjanja čflanov bivše partije. Omenjene preiskave so že dosegle, da še je izkazala neiskrenost takih izjav. Dokazale pa so tudi, da gre za pravo preganjanje nemških komunistov, za katere so vedeli celo socialni demokrati povedati, da so «itak nepomembni«. Vsi ti dogodki pa na vznemirljiv način vedno bolj poudarjajo kaj čudno e-nakost volje današnjih vodilnih ljudi v Nemčiji z voljo Hitlerja in njegovih o-prod pred dobrimi dvajsetimi leti. Protest GGIL v zvezi s sestavo komisije o nesreči v Marcinellu MARCINELLE, 25. — Položaj v rudniku se je spet poslabšal, tako da jutri, v nedeljo, še ne bo mogoče pričeti spravljati na površje preostala trupla žrtev v globini 1035 m, temveč kvečjemu šele v torek. Belgijska kraljica je povabila tri pri nesreči v Marcinellu osirotele otroke, in sicer po e-nega Valonca, Flamca in Italijana, da prežive tri tedne na nekem njenem gradu. Med 1-talijani so izbrali sedemletnega otroka, čigar 37-letni oče je poleg njega zapustil še tri druge otroke in ženo. Tudi o-četov brat je našel smrt pri isti nesreči. Belgijski uradni list objavlja, da je bila ustanovljena posebna komisija za preiskavo o vzrokih nesreče, v kateri so predstavniki evropske premogovne in jeklarske skupnosti, upiave rudnikov, sindikatov, italijanskih delavcev, Mednarodnega urada za delo in delodajalcev v rudnikih. Komi sij' bo načeloval neki višji soonik. Italijansko veleposlaništvo v Belgiji je določilo, da bodo italijanske delavce v omenje ni komisiji predstavljali Angelo Galva. vodja skupine v marcinellskem rudniku, ki se je posebno odlikoval pri reševalnih delih, Bruno Padu-la, bivši rudar in izvedenec v sindikalnih vprašanjih ter Renato Righelli, vodja skupine v nekem premogovniku v Liegesu. Ko je tajništvo* CGIL izvedelo, da je italijansko veleposlaništvo v Bruslju imenovalo predstavnike italijanskih delavcev v preiskovalni ko misiji o nesreči v Marcinellu. je v imenu 50.000 italijanskih izseljenih delavcev poslalo zunanjemu ministrstvu protestno brzpjavko. ker so bili izključeni predstavniki italijanskih sindikalnih organizacij, ki lahko edine popolnoma zaščitijo koristi italijanskih izseljenih delavcev tei jih zastopajo v komisiji z možnostjo avtonomne, sodbe. je stavljenih je 282 jugoslovanskih in 147 sortnih vin iz '-t:., i je. Avstrije, Zahodne Nemčije in Švice V ocenjevalni komisiji so bili poleg jugoslovanskih tudi strokovnjaai ■?. Velike Britanije, Italije, Belgije, Avstrije in Madžarske. Odpravnik poslov SZ pri nunciju v Kirnu RIM, 25- Radio Moskva sporočil, da je bil pueiv za razorožitev vrhovnega sovjeta ZSSR, naslovljen parlamentarcem raznih držav na svetu poslan tudi v Vatikan kot državo in ne kot sedež katoliške cerkve, ln to zato, je dostavil račio, ker je papež Bij XII. v nekaterih svojih nedavnih izjavah zavzel naklonjeno stališče do razorožitve. «Lahko upamo, da bodo vatikanska država ter njeni voditelji dali svoj prispevek, ki je lahko zelo dragocen za rešitev tega velikega problema našega časa, tako v borbi za razorožitev kot za trajen mir,« je zaključil radio Moskva. V vatikanskih diplomatskih krogih ne pripisujejo posebne važnosti, da je sovjetsko veleposlaništvo v Italiji dosta vilo poziv Vrhovnega sovjeta ZSSR tudi nunciaturi v Rimu. zlasti še, ker je poziv naslovljen na parlamentarce in tako v Vatikanu skoraj ne vedo, kdo naj bi ga pravzaprav sprejel. Za pomembno pa smatrajo dejstvo, da je sovjetsko veleposlaništvo doslej nuncija (ki je tudi v Rimu dekan diplomatskega zbora) ignoriralo. v teh dneh pa je odpravnik poslov SZ odšel na vljudnostni obisk k nunciju, in sicer prav kot dekanu diplomatskega zbora, ki je akreditiran pri Kviri-nalu. BEOGRAD, 25 — Z ukazom predsednika republike Tita ,;e bil odpoklican dosedanji jugoslovanski veleposlanik v CSR Vejvoda, ki je imenovan ko iz poročila naše delegacije posnemamo, da tudi zvezna vlada ne polaga potrebne važnosti na reševanje manjšinskega vprašanja v smislu s členom 7 Državne pogodbe prevzetih obveznosti v zaščito slovenske manjšine na Ko-roškem. 3. Mnenja smo, da tako zadržanje odločujočih in odgovornih činiteljev le še pospešuje protislovensko gonjo v deželi. 4. Odbora soglasno poudarjata, da je stališče Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev k členu 7 Državne pogodbe jasno izpovedano v Spomenici koroških Slovencev, ki je bila 11. oktobra 1955 predana zvezni in deželni vladi. 5. Pričakujemo, da bo zvezna vlada držala svojo besedo, dano naši delegaciji dne 21. julija 1956, in uresničila člen 7 Državne pogodbe v jeseni 1956 po predhodnem sporazumu z zastopstvom obeh imenovanih osrednjih organizacij koroških Slovencev. 6. Zvezni kancler g, ing. Raab je v razgovoru z našo delegacijo dne 21. Julija 1956 poudaril tudi finančno stran reševanja člena 7. Z ozirom na to opozarjamo tako zvezno kakor tudi deželno vlado, da pravočasno v svojih proračunih za leto 1957 predvidita potrebna finančna sredstva. Prejšnje nedeljo p:i sta u-pravni in nadzorni odbor Zveze slovenskih organizac-ii na skupni seji. ki so se ie udeležili tudi člani njenih organizacij. razpravljala o položaju. kakršen ,ie nastal za koroške Slovence v času enega leta po ratifikaciji državne pogodbe v zvezi z določili o pravicah narodnostnih manjšin. kot so predviden« v členu 7. Poročilo o tem je, podal predsednik upravnega odbora dr. Franci Znvitter, ki ie najprej poudaril, da je ZSO za izvajanje člena 7 objavila posebno spomenico, ki je bila izraz pripravljenosti za sodelovanje vseh slojev slovenskega ljudstva in ki jo je podpisal tudi Narodni svet koroških Slovencev, tako da j« bila spomenica dokument enotnega nacionalnega programa, hkrati pa tudi dokument nove koncepcije manjšinske politike. ki v manjšini ne vidi elementa, ki razdvaja, temveč element, ki združuje sosedne narode Državni kancler Raab je ob priliki ratifikacije državne pogodbe izjavil. da vsebuje glasovanje za državno pogodbo odgovomos' za vse člene te pogodbe kot tudi za vsakega posebej. Zato so koroški Slovenci pričakovali, da bodo oblasti državno pogodbo izvajale. •Toda od tistega zgodovinskega trenutka, je poudaril dr. Zvvitier. ko je avstrijski parlament soglasno sprejel dokument obnove, popolne svobode in suverenosti, je prišlo že leto dni in danes moramo ugotoviti da je bilo to leto za nas teto velikega razočaranja. Naše zaupanje v novo nastrojenost države, ki jo posebno v členu 6.. 7.. 8. in 9. terja Državna pogodba, ni bilo upravičeno« Govornik je nadalje poudaril. da so s pomočjo šovinističnega tjska nacionalistični nrenapetneži izzvali načrtno kampanio. da bi vsakega Slovenca. ki zahteva v Državni pogodbi zajamčene mu pravice. ožigosali pred avstriiskim ljudstvom kot izdajalca in ne' za veleposlanika FLRJ v Ve- poboljšliivpga iredentista. Prn- liki Britaniji. Za novega ju, goslovanskega poslanika v Pragi je bil imenovan Marko Nikezič. ti izpadom oblast ni nastopila. temveč je namesto tega senat celovškega deželnega sodišča celo kaznoval odgovor- WASHINGTON, 25. — Davčni uradi ZDA zahtevajo od KP Amerike plačilo čez 326 tisoč dolarjev za razne zaostale takse in globe. KP je zaprosila pristojno sodišče, da se ji prizna kvalifikacija politične stranke, ki ji je bila odvzeta leta 1954, ko jo je kongres proglasil za «sredstvo konspiracije) ki se zavzema za nasilno odstranitev vlade ZDA«. Cs bi ji bila priznana kvaliffikacija politične stranke, potem je oproščena zveznih taks. Mednarodna razstava vin v Ljubljani LJUBLJANA, 25 — V Ljubljeni so danes odprli mednarodno razstavo vin, na kater razstavlja poleg jugoslovanskih razstavljavcev tudi 18 evropskih in izvenevropskih držav Razstavo je odprl državni tajnik za blagovni promet FLRJ dr. Marijan Brecelj. Na svečanosti sta bila med drugimi navzoča župan občine Celovec Grafmun in predsednik tržaškega velesejma ing. Sospisio. Najboljšim razstavljavcem so razdelili 36 zlatih. 218 srebrnih in 41 bronast'h kmajn. Jugoslovanska vina so bila nagrajena s 24 zlatimi in 150 srebrnimi kolajnami, Ra.-.T Beograjčani in Zagrebčani zelo uspešni v Arezzu AREZZO, 25 — Poznat v noč je žirija objauila rezultate včerajšnjih nastopov na IV. mednarodnem polifonskem tek-raovanju. Nastopali so mešani zbori z ne več kot 50 člani, ki sc bili tako ocenjeni: 1. »IVtpner Madrigalkreisei). Dunaj, dirigent Gunter Theti-ring, ocenjen s 1178 točkami (od 1500), prejme nagrado 300 tisoč ter pronasto reprodukcijo «Himere». 2. etlnsemble Vocal P. Cail-lardu, Pariz, dirigent Philippe Caillard, 1100 t., nagrada 200 tisoč lir. 3. li.U.D. «Joža Vlahoviču, Zagreb, dirigent Emil Cosset-to, 1072 t., nagrad a 150.000 lir. Ostali so se. zvrstili tako: 4 eNorshorner Kammerchoru, Nordhorn. Nemčija; 5. Chor der Singeleiter, Luebeck, Nen-či]a■ 6. Linzer Donichor, Linz, Avstr.; 7. Kammerclior Mentl-btrger, Innsbruck, Avstrija; 8. Scuola Corale Anghiuri, A-rezzo; y. Orfeo Leidato, Len-da, Španija. 10. Chor Madrigal Barcellonn, Španija, 11. Madrigalisti, Beograd: 12. Gruppo Corale Citta di Melzo; 13. Enseinble vocal, Heauvais. Francija. 14. Psalette A. Coeur Joie, Meknes Maroko: Danes pa je bil zadnji dan tekmovanja, ko so nastopili zbori z ne več kot 30 glasovi. Zmagali so beograjski ma- drigalisti (nagrada 150 000 lir) pred dunajskimi Madri-galkreise (100 000) in koralno šolo iz Anghiarija (Arezzo, 75 000). Za zboroma iz Mek-nesa (Maroko) in Beauvaisa (Francija) se je uvrstil na šesto mesto zbor sjoia Vlahoviču iz Zagreba. nega urednika Slovenskega Vestnika, ker je v svojem prizivu opozoril na množično kršenje prava in na farso navideznega procesa, v katerem je bil s prepovedjo slovenskega uradnega jezika obsojen na molk, čeprav je ta disciplinska kazen po avstrijskem zakonu nedovoljena. Položaj je danes na Koroškem tak, da spet lahko nemoteno ščuvajo proti Slovencem ljudje, kakršen je znani velenemški nacionalist dr. Viktor Miltschin-sky, a bivši deželni glavar in bivši kancler ing. Schumy lahko spet pošilja ameviške znanstvenike, ki se zanimajo za koroško vprašanje, k vojnemu zločinu Maier-Kaibi-tschu. ki se zopet nemoteno sprehaja po Celovcu in s katerim odklanjajo stike celo ti Amerikanci. Okrepila .se je volja — po odhodu zasedbenih sil — proti dvojezični ureditvi osnovnih sol. Izrabili so ljudsko štetje leta 1951 za razkrajanje slovenske manjšine, ker to štetje ne more biti podlaga za reševanje tako važnega vprašanja, kot je solsko vprašanje1 in izvajanje čl. 7. Teh metod izigravanja gospodarsko odvisnih in več ali manj nezavednih Slovencev proti zavednim se poslužuje celo učiteljska zveza. — ki trdi. da je socialistična. — v kateri je neki 'bivši hitlerja-nec razvil teorijo o koroškem-vindišarskem jeziku, ki da je različen od kranjskega-sloven-skega jezika. Ztvilier Je nato navedel sledeče številke o stanju dvojezičnih sol na Koroškem: Ob koncu zadnjega šolskega leta so izvajali dvojezično šolsko odredbo od 107 šol, na katerih bi se morala po zakonu izvajati, bolj ali manj v redu samo še na 39 šolah; zve/ki nadaljnjih 33 šol kažejo samo. se drobce slovenskega pouka, na ostalih šolah pa se sploh ne zmenijo več za zakonito odredbo, medtem ko so 12 šol brez vsake zakonite podtage črtali oziroma iz odredbe odvzeli. Razen tega še vedno ni ustanovljena šolska nadzorna oblast, ki jo predvideva Državna pogodba. Nato je prešel Zwitter na opis zgoiai omenjenega sprejema pri kanclerju Raabu in obrazložil zahteve slovenskih zastopnikov. Iz odgovorov kanclerja in drugih članov vlade sledi, da tudi najvišii državni forumi in predstavniki ne kažejo preveč volje, da bi se ravnali v smislu člena 7. Predvsem e je pokazala neresnost, s katero obravnavajo vprašanje manjšine v odgovoru kanclerja na vprašanje delegacije, kaj pravi k temu. da na Koroškem kljub jasnemu tolmačenju v vladnem predlogu da je določilo o slovenščini kot uradnem jeziku dodatno k nemščini, brez vsake izvedbene zakonodaje neposredno uporabno. Kancler Raab je odgovoril: ((Koroški Slovenci itak vsi znate nemški«. Potek četrturnega razgovora s temi najvišjimi funkcionarji ie pokazal: 1. da do danes se ni bilo nič ukrenjeno za izvedbo člena 7; 2. da vse kaže. da no končno le pušlo do izvedbene zakonodaje letošnje jeleni; 3. da guda vlada v členu 7 neko obveznost z več ali mani problematično možnostjo zunanje intervencije; 4 da u)di stališče zvezne vlade leži v splesni 'ravni, ki stremi za eimvečio zožitvijo zaščitnih .cjoločil' člena 7, in 5. pozitivno ugotovitev, da bodo KnrosK .Slovenci lahko še zavzeli stališče h konkretnemu osnutku izvedbene zakonodaje k členu 7. Končno je govornik omenil še pozitivne poiave pri reševanju manjšinskega vprašanja ter omenil, da je deželni glavar Weden.ig za Koroško na nekem volilnem zborovanju to vprašanje pozitivno obrazložil, kar ie tudi storil njegov namestnik Kras-mg. prav tako tudi ravnatelj deželnih uradov dr. Nevvolet pred Zvezo evropske mladine, pred parlamentom pa je pravilno govoril narodni poslanec Jan-srhitza. Tudi katoliška revija • Die Furche« in časopis •Oesterreichische Nation« sta objavila pozitivne glasove o tem, Toda vsi ti glasovi se izgubijo v morju nasprotnih izjav in zdi se. da so po volitvah sploh popustili splošni negativni liniji na ljubo. »Vsa 'a negativna in oportunistična politika do slovenske manjšine, je ob koncu poudaril dr Zvvitter. pa razgalja avstrijsko politiko do lastne Podeljene nagrade za tPremio \/iarnc]gio> _ VIAREOGIO 25 — Kazsodi-šče za podelitev nagrad «Prc-tmo V7iareggio» je objavilo, da se nagrade razdelijo takole: 7.a pripovedna dela je bila ragtada dveh milijonov lir manjšine v Južnem Tirolu v Ti-sdeljena na dva enaka dela, | vsej n jej gnilobi in nenačel- c‘arlnere^SaieliUJn slikaTju nosti. Tam vidijo vse nevar- Carlu I.evijH -« knjigo *Le .. narole sono pietreu ter pisateljici Gianm Manzini za knjigo «La sparvierau. Nagrada za pesništvo, milijon lir, je pripadla Giacomu Novem i za knjigo »Versi e poesieu. Nagrada za esej, 2 milijona lir je bila podeljena v dveh enakih delih Ninu Valeriju za knjigo «Da Giolitti a Musso-Itnt« ter Giancarlu Viporelfiju za knjigo sGronchi, battaglie di oggi e di i eri«. Nadalje je prejel nagrado po\ milijona lir Nicold Tucci za knjigo «11 segretou. nosti tujega dotoka za lastno manjšino, vidijo vse resnične in dozdevne krivice in se zavzemajo za vse tiste in še mnoge druge pravice, ki jih nam absolutno odklanjajo. Koroški Slovenci želimo južno-tirolski manjšini čimveč uspeha v njeni borbi, prepričani pa smo, da bi bilo prizadevanje Avstrije bolj uspešno, če bi lahko na Koroškem po kazali na pravično rešitev, kakor jo zahtevajo v Južnem Tirolu za svojo manjšino.* VREME VČERAJ Najvišia temperatura 26. nainiž-ia 17.3. ob 17. uri 23.6. zračni tlak 1005,3 .stanoviten, veter južni 12 km, vlaga 60 odst., padavine 18.3. nebo oblačno morje skoraj mirno, temp. morja 23.9. Ur*j Wm. |Sv\ t •{ A j m. A* 51 V \ ■ mvm. Danes, NEDELJA, 26. avl«« Cefit in, p.p.. Perunika Sonce vzide ob 5.18 in z3«5« ,2“ 18.55. Dolžina dne\.a 13.37. vzide ob 20.46 in zatone ob Jutri PONEDELJEK, 27. avius'* Jožef K.. 3D., Zlatko NI JIM DO NORMALIZACIJE IN POMIRJEN J A Po krivični obsodbi štirih antifašistov pripravljajo nov proces proti Prosečanom Predvčerajšnjim so bili zaslišani štirje Prosečani, češ da so v noči pred prihodom italijanskih čet napadli neki avto in ranili vozača Ni se še poleglo razburje- nje zaradi obsodbe škedenj-skih antifašistov, ko se je zvedelo, da na tržaškem sodišču pripravljajo nov proces, s katerim naj bi sodišče — tako pravijo na Proseku — dostojno proslavilo drugo obletnico podpisa londonskega Memoranduma in zasedbe Tržaškega ozemlja po italijanskih četah. Preč včerajšnjim je namreč skupina Prosecanov, in sicer Drago Stoka. Josip Cuk. A-drijan Puntar in Olindo D'Artgelo, prejela od sodišča vabilo na zasliševanje, češ da so obtoženi: 1. da so v noči od 25. na 26. oktober 1954 povzročili telesne poškodbe neaemu Ar-mandu Cappellu, ko se je ta vozil s svojim avtom mimo Proseka proti Opčinam ter ga spravili v življenjsko nevarnost. V avto naj bi namreč vrgli kamenje ali petardo, pri čemer naj bi bil Cappel-lo ranjen. Obtožnica pri tem navaja člene 110, 583, 585 in 577 kazenskega zakonika, ki za tovrstna dejanja predvidevajo kazen, ne manjšo oč 3 let zapora. 2. Puntar, da je v isti noči na javnem trgu zakričal «Dol z Italijo« ter s tem sramotil italijansko državo (čl. 291 kazenskega zakonika). 3. Cuk. da je skupno z drugimi hotel strgati italijanski trak z motoskuterja, ki je vozil nekatere osebe, namenjene na manifestacijo ob prihodu italijanskih čet na tržaško področje ter s tem sramotil zastavo (čl. 110 in 292 kaz. zak.). Iz obtožnice je razvidno, da je sodišče privleklo na dan v »Piccolu« in »Messag-geru» tolikokrat in na najrazličnejše načine opisan bombni atentat, katerega žrtev naj bi postal Cappello, ko se je vračal z devinskega bloka skozi Opčine v Trst. Predvsem naj ugotovimo, da o tem #a-tentatu« ni bilo nikoli izčano nobeno uradno poročilo ter da je bilo v tistem času slišati o tem najrazličnejše verzije. Zanimivo je na pr. že to, da je bilo vseskozi govora o #bombi». medtem ko obtožnica govori o »kamenju« ali »petardi«. Mi bi k temu pristavili: Ali ni možno, da ne gre ne za eno ne za drugo, temveč da je poškodbe, ki jih je takrat dobil Cappello, pripisati najnavadnejaemu avtomobilskemu incidentu? Toda povrnimo se k obtožnici. Prvo, kar pate v oči je dejstvo, da je med obtoženci eden. ki tisto noč sploh ni bil na Proseku, saj je bil na delu v Trstu in mu ne manjka prič, ki to lahko dokažejo. Kar se ostalih tiče, so bili skupno z drugimi vaščani na trgu v vasi — tudi takrat, ko naj bi prišlo do incidenta — kar pomeni, da imajo priče, ki lahko potrdijo njihovo prisotnost v vasi. Ce bi sodišče hotelo takoj ugotoviti resnico, bj lahko zaslišalo ljudi — tuči policiste — ki so bili v njihovi družbi in stvar bi bila končana. Toda ne! Preiskava gre dalje svojo pot ne glede na ta dejstva, kot da bi se hotelo nekaj doseči. Kaj? Nihče ni zanikal, da so bili v noči pred prihodom italijanskih čet po naših vaseh ljudje budni, ker so se vašča- ni bali. ca ne bi prišlo do tragičnih obračunavanj, kakršna so bila ob prihodu italijanskih čet v Gorico. Da je bila budnost koristna in u-mertna. dokazuje dejstvo, da je prišlo v omenjeni noči do številnih fašističnih izzivanj in da so le dan prej zažgali doslej še neizsledeni zlikovci kulturni krožek «Rauber» na Greti. Vsi se še spomnimo «pohoda» izzivačev na Opčinah, izzivanj v Križu in na Proseku. Naj za kroniko o-menimo. da je prav eden oč Prosečanov. ki jih sedaj obtožujejo, bil ranjen s kamnom, ki ga je z motornega tricikla vrgel vanj neznanec, ki je s svojimi prijatelji pljuval in psoval na trgu stoječe vaščane. Dejstvo je. da so na Opčinah, v Križu in na Proseku »neznanci« s trikoloro okrog vratu ali na vespi zmerjali vaščane s »ščavi« in da je prav dostojnemu in mirnemu zadržanju domačinov pripisati, da ni prišlo do resnejših incidentov. Vse to seveda v prisotnosti policije, ki pa «ni videla ničecar«. a je imela izrečno razvit čut opazovanja (celo preko mere. kot je razvidno iz obtožnice), ko je šlo za nasprotno stran. Poudariti moramo, da smo prisiljeni ponovno pisati o preteklosti. Toda očitno je, da nekomu ni do tolikokrat zatrjevanega in prepotrebnega pomirjenia ter da izrablja vsako malenkost in vsako priliko. da ponovno dolije olja na komaj zadušeni ogenj: Ce upoštevamo dejstvo, da Prosečani. katere obtožujejo «a-tentata«. niso z njim v nobeni zvezi, tedaj se moramo vprašati, kaj to pomeni? Kaj le skriva za kampanjo, ki jo že čalj časa vodi tako imenovani »demokratični« tisk proti Slovencem na Tržaškem in proti Jugoslaviji? Kaj hočejo doseči z namišljeno ob- tožbo in zasliševanjem? Kdaj bo tega konec? Izid volitev podjetju ORION Včeraj je 150 delavcev in 17 uradnikov podjetja ORION izvolilo novi tovarniški oč-bor. Med delavci je bilo oddanih 417 glasov stari Delavski zbornici CISL in 171 glasov FIOM-CGIL. Tako je dobila stara Delavska zbornica med delavci 3 predstavnike, FIOM pa 1. Uradniki pa so vsi glasovali za staro Delavsko zbornico, ki je zato dobila edinega predstavnika uračnikov. V zadnjem odboru sta imeli obe sindikalni organizaciji vsaka samo po enega predstavnika delavcev. Medtem pa so najeli številne nove delavce, tako da se je povečalo tudi število njihovih predstavnikov. PODATKI O PROMETU JAVNIH SKLADIŠČ V AVGUSTU PROMET SICER toda samo na račun V prvih osmih mesecih letošnjega leta so prepeljali skozi Javna skladišča 2 milijona ton blaga, med katerim 1.226.453 ton premoga in železne rude Promet skozi Javna skladišča tržaškega pristanišča bo na osnovi predvidenih podatki v dosegel okrog 230.000 ton in bo nekaj višji od prometa v avgustu 1956, ko so prepeličji skozi Javna skladišča •21.884 ton. V pristanišče bodo pripeljali okrog 180-190.000 ton, med tem blagom bo 164.000 ton premoga in rudnin (v avgustu 1955 101.263 ton), 13.000 ton žitaric (40214 ton) in 13.000 ton raznega blaga (16.200 ton). Obseg pripeljanega blaga se bo torej povečal za okrog 20-30.000 ton v pr nierjavi z avgustom preteklega leta. To povečanje gre izključno na račun izredno velikih pošiljk premoga in železnih rud. medtem ko so se pošiljke žitaric in raznega blaga znižale. V istem mesecu bodo vkrcali v tržaškem pritanišču r-krog 40.000 ton blaga in torej 20.000 ton blaga manj kakor v istem mesecu preteklega leta, ko so odpeljali iz Javnih skladišč 61.107 ton. Promet Javnih skladišč tržaškega pritanišča za razdobje od januarja do avgusta bo dosegel 2.008.752 ton, medtem ko je v istem razdobju preteklega leta dosegel 1,837.037 ton Promet se bo torej povečal za 171.695 ton. Tudi to povečanje gre izključno na račun premoga, železnih rud in starega železa. V razdobju januar-avgust so tako pripeljali v tržaško pristanišče 1.226.453 ton premoga in železnih rud (januar-avgust 1955 945.820 ton), žitaric so pripeljali 205.020 (291.388), lesa 2379 (14,132) in raznega blaga 142.346 (181.178) ton. Skozi tržaško pristanišče oa so odpeljali v prekomorske dežele: premoga in rud 40.859 ton (33.219), lesa 133.927 ton POGAJANJA NA URADI) ZA DUIO V podjetju «Farmacoterapico Triestino« grozi odpustitev kar 60 uslužbencem Vse lui/,ti, d« bodo prodali trgovinski oddelek podjetju Zvezi videni,sluh lekarnarjev, kar bi se •/. nekaj dohre volje labko preprečilo Pred nekaj dnevi so predstavniki sindikatov predlagali, naj skliče Zveza industrij-cev sestanek, na katerem bi stavpiki ‘O predlagali, naj bi se ustanovilo v Trstu posebno podjetje, ki bi s svojim denarjem reorganiziralo trgo- razpravljali o nameri podjet- vinski oddelek, ne da bi ga ja »istituto Farmacoterapico Triestino«, da odstopi tvoj trgovinski oddelek zvezi videmskih lekarnarjev, kar bi povzročilo odpustitev kakih 60 uslužbencev. Da se ta oddelek odda. zahtevajo samo nekateri delničarji podjetja in zato so sindikati upali, d« bi se morja dalo to vprašanje le rešiti, ne da bi moralo zaradi tega trpeti omenjenih 60 uilužbencev. Toda Zveza industrijcev j» odgo-vorila. da o stvari ne mara razpravljati vse dotlej, dokler ne bo trgovinski oddelek prodan, kar je seveda nesmisel, kajti potem bi bilo prekasno vsako razpravljanje. Zaradi te odklonitve so se predstavniki delavcev obrnili na urad za del , z zahtevo po sklicanju sestanka predstavnikov podjetja in sindikatov. Urad za delo je tej zahtevi ugodil in včeraj so se predstavniki delavcev in podjetja sestali. Tako se je prvič pripetilo, da so se predstavniki delavcev z ravnateljstvom vtaj lahko pogajali za rešitev nastalega spora. Predstavnik ravnateljstva je orisal položaj in dejansko potrdil. da se ravnateljstvo pogaja za odstopitev trgovinskega oddelka z Zvezo videmskih lekarnarjev. Sindikalni pred- oddali Videmčanom. Pri tem je predstavnik ravnateljstva priznal, da bi v primeru prodaje oddelka prenesli vse njegove upravne posle v Videih. To bi teveda pomenilo odpust vseh uslužbencev oddelka. razen malega števila oseb. Spričo tega so sindikalni predstavniki dejali, da bodo prisiljeni začet, s protestno akcijo, ki pa se ne bi omejila le na to podjetje, marveč bi se raztegnila na vso kategorijo. Zahtevali so tudi od podjetja, naj pojasni, v kakšne namene in s kakšnimi pogoji je bilo dano podjetju posojilo ERP v višini 40 milijonov lir. Predsednik podjetja je dejal, da bo o vsem tem obvestil upravni svet ter se je obvezal, ra bo odgovoril uradu za delo do torka. Na podlagi tega so se tudi sindikalni predstavniki obvezali. da ne bodo do takrat napovedali nobenega protestnega gibanja, toda >• pogojem, ca se do tedaj ne sklene prodaja trgovinskega oddelka. Sinoči ob 19.30 je bila na sedežu nove Delavske zbornice v Ul. Zonta 2 enotna skupščina prizadetega osebja, na kateri so sindikalni predstavniki poročali o poteku včerajšnjih pogajanj na uradu za delo. blaga (130.822) in raznega 267.748 (240.065) ton. Vsi ti podatki dokazujejo, da se je obseg tržaškega pristaniškega prometa v prvih osmih mesecih letošnjega leta ponovno znatno povečal, kar pa gre izključno na račun /-redno obsežnega dovoza premoga, železnih rud in starega železa za avstrijske potrebe. Povečal se je tako promet masovnega blaga, ki nudi pristanišču le nizke vire zaslužkov, medtem ko je ostal bistveno nespremenjen ali se je celo znižal promet raznega bogatega blaga. Razslava rož Včeraj dopoldne je razpravljal organizacijski odbor za 3. razstavo rož o programu te razstave, ki bo svečano otvorjena 15. septembra in bo trajala teden eni. V odboru sodelujejo kmetijsko nadzorništvo in razne druge državne ustanove. V okviru te razstave bodo priredili na gradu ples ter modno jesensko revijo. Filmske predstave kinoteke komisariata Jutri ob 20. uri bodo v Nabrežini predvajali kratkome-trožni dokumentarni film o počitniških kolonijah ((Pozdravi iz . . .», ki ga je snemal tiskovni urad vladnega generalnega komisariata. V Cerovljah pa bodo predvajali didaktične, kulturne in zabavne dokumentarije. Sporazum delavcev s podjetjem CITECI Včeraj so biia tudi pogajanja med sindikalnimi predstavniki in predstavnikom podjetja CITECI. Kot je znane , ni to podjetje že več tednov izplačalo delavcem njihovih prejemkov ker nima .ia razpolago denarja. Po daljšem razpravljanju so se sporazumeli o naslednjih točkah: 1. Odpustitev uslužbenca, ki jo je ravnateljstvo napovedalo pretekli teden, se prekliče. 2. Podjetje se obvezuje, da bo delavcem in uradnikom vse prejemke, ki jim pripadajo do 25. avgusta, izplačalo najkasneje do 30. avgusta ob 16- uti. 3. Ce ne bi podjetje do o-menjenega roka izplačalo delavcem in uradnikom, kar jim pritiče, bodo imeli ti delavc: in uradniki pravico prekinit: s podjčtjem delovni odnos ter zrhtevati odpravnino in vse doklade, ki jih v tem primeru določa delovna pogodba. Delavci bodo labko prekinil, dciovni odnos še isti dan. 4. Zaostale prejemke mora p, djetje izplačati do omenjenega roka tudi tistim delavcem, ki so bili medtem odpu-šče ni. Aretacije zaradi vohunstva ANSA sporoča, da «so karabinjerji obrambnega oddelka aretirali in prijavili ‘-«d-nim oblastem 38-letnega Guerrina Fercovicha iz Pulja in nekega njegovega sokrivca. čigar ime pa ni bilo javljeno. Oba so aretirali na meji z bjvšo cono B. ker so našli pri njiju obveščevalne dokumente vojaškega značaja. Svojo dejavnost sta opravljala pod vodstvom bratov Karla in Rudija Katič iz Pulja«. ANSA tudi trdi. da so karabinjerji na sledu crugim agentom, ki delujejo za Ljubiča Draga-«Mirka» z Reke ter Špana Jandija in Marka Spisslerja iz Ljubljane. Iz te vesti ANSA te torej vidi, da ne biva noben aretiranec na obmejnem področju, za katero je pisal «Picco-lo». da se vrši na njem množično vohunstvo. Ko smo si- noči na podlagi vesti ANSA vprašali tiskovni urad tržaške kvesture, ali nam vest lahko potrdi, so nam odgovorili, da oni niso za to pristojni. Vsekakor pa je čudno, ca urad, ki je za to pristojen, ne obvešča vseh listov. Padec starke v stanovanju PO NERAZUMLJIVEM ZAVLAČEVANJU NARREŽINSKI VČERAJ POLOŽIL Končno ima tudi devinsko-i nesrečil včeraj popoldne 28- nabrezinska občina svojega zapriseženega župana. Včeraj okoli poldneva je izvoljeni devinsko - nabrežinski župan tov. Dušan Furlan prisegel pred podprefektom dr. Mac-ciotto tei s tem zadostil vsem predpisom za prevzem županskega mesta. Pripomniti moramo, da je bil za prisego že skrajni čas, ker so medtem vsi ostali žu- letni Ivan Kralj iz Slivnega št. 9. Pri delu mu je prile-el kos kamna na desni palec in mu ga hudo ranil. Prisotni delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, z avtom podjetja pa so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kir. odčelek. Ozdravel bo v 10 do 20 dneh. zuiniine P«v«u s^oja*8siu^e-' Vesuist povozil Beograjčana na mesta. S tem pa je končno postavljeno na laž vse natolcevanje Alessijevega glasila o domnevni preiskavi v zvezi z državljanstvom itd., pa tudi bolj ali manj globokoumno razglabljanje nekaterih drugih časopisov ter podtalno jalovo rm varjenje vseh onih, ki jim ni všeč, da bi bil župan največje in najvažnejše slovenske občine na Tržaškem neodvisen socialist in bivši partizanski borec. Vse obsodbe pa je vredno tudi povsem nerazumljivo zavlačevanje prefekture, ki vsaj doslej vzroka zanj ni obrazložila. Nezgoda na delu Včeraj popoldne je 24-letni Domenico Catalano iz Ulice Battisti 3 povozil z vespo v Ulici Udine 56-letnega jugoslovanskega državljana Toma Rajkoviča iz Beograda, ki je prišel v naše mesto na obisk. Catalano se je s svojim vozilom peljal po omenjeni u-licj proti središču mesta. Na križišču z Ulico San-fAnasta-sio je prečkal cesto Rajkovič in veipist ga je podrl. Catalano je verjetno vozil s precejšnjo brzino ali pa ni pravočasno zapazil pešca in dovolj zavrl vozila, ker se je Rajkovič hudo ponesrečil. Pri padcu se je namreč močno udaril v česno sence in dobil pretres možgan. Z rešilnim avtom so pone- Pravijo, da nesreča nikoli takoi v ■ bolnišnico.’ kjer so ga spre- ne počiva, kar je popolnoma res. saj črna kronika beleži vsak dan razne prometne nesreče in nesreče na delu. Tudi, včeraj Je bilo nekaj nesreč na delu. vendar ne £• hujšimi posledicami. V Tovarni strojev, kjer je zaposlen, se je popoldne ponesrečil ’mec' delom 46-letni Gio-vanni Tedesco iz Skedenjske ulice 38. Kos železa mu je padel na nogo in mu prebil prst. Njegovi tovariši so mu priskočili na pomoč ter. poklicali taksi, e katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na prvi kir. oddelek in bo ozdravel v 2 ali 3 tednih. V občinski menzi na Trgu Liberta pred železniško postajo, kjer je zaposlen, se je popoldne ponesrečil 25-letni Giuseppe Lionetti iz Ul. del Ponte 9. Skupno s svojim tovarišem je prenašal velik lonec vrele juhe. Spodrsnilo Snoči ob "1. so sprejeli s pnoržano prognozo na ortopedskem oddelku 77-letno Mi-chelo Ive vd, Giovanelli iz Ul. Marchesetti. Starka je malo prej nerodno padla v svojem stanovanju in si je pri padcu zlomila levo nogo. mu je in juha se je razlila in ga opekla po vratu, desni roki in Česni nogi. Dobil je opekline prve in druge stopnje. Ozdravel bo v 15 do 20 dneh. V kamnolomu «Montecati-ni» v Nabrežini pa s« je po- IZPRED SODIŠČA Ker je prosila miloščino obsojena na 5 dni zapora Na mesec dni zapora obsojen možakar, ki je imel neprijavljen revolver - Nevarno igračkanje s (lobertom Kdo ne bi dal raztrgani in revni starki, ki prosi miloščino, nekaj Ur? Včasih pa se zgodi, da ima «revež». ki prosi miloščino, več denarja Kot oseba, ki mu iz usmiljenja da miloščino. Med take spada tudi 71-letna Vincenca Fabjanič iz Ul- Capitelli, ki le je morala včeraj zagovarjati na sodiscu, Ker je prosila miloščino. Čeprav je vsa zanemarjena in slabo oblečena, je imela pri sebi, ko so jo preglecali, 111.440 lir; od teh ao oamtovcev po luOo lir, 13 po 50U, 43 po 100, 707 po 50, 22 kovancev po 10 in 14 po o lir. Verjetno pa ima nekje doma ali v banki še en milijon lir. Pred leti je namreč umrla njena sestra, ki se je zadušila z dimom, ko je 'gorelo njuno stanovanje v podstrešju hiše v starem mestu. Takrat je Vincenca imela o-pravka a sodiščem, Ker so jo obtožili, da je kriva smrti svoje sestre, češ da je ona zazgala cunje, nato pa odšla iz stanovanja in pustila sestro samo. Požar so kmalu zapazili in pogasili, njena sestra pa je bila že mrtva, ko £•0 prišli gasilci. Policija je med preiskavo v stanovanju dobila tedaj 1 milijon l.r, porotno sodišče pa je Vincenco oprostilo zaraci pomanjkanja dokazov in -ji omenjeno vsoto pustilo na razpolago. Sodnik jo je včeraj obsodil na pet dni zapora, ker je beračila, obenem pa je ukazal zapleniti 22 kovancev po 10 in 11 kovancev po 5 lir, ki naj bi jih obtoženka dobila, ko je zadnjič prosjačila. Ker je imel v svojem stanovanju pištolo brez potrebnega dovoljenja, se je moral včeraj pred istim sodiščem zagovarjati 52-letni Umberto De Lorenzo iz Ul. Biaiolet-to. Nekdo ga jb ovadil policiji, ki je seveda takoj preiskala stanovanje in dobila pištolo kalibra 7.65. znamke Destroyer. Obtoženec se je zagovarjal, ča je v juliju kupil pištolo v Firencah, da je sicer imel namen zaprositi za dovoljenje, a je zaradi malomarnosti na to pozabil. Ker je i-mel mož že opravka s sodiščem zaradi groženj, ga je včeraj sodnik zaradi pištole obsodil na 1 mesec zapora. Včasih je nevarna igra z igračami, to si bo dobro zapomnil 36-letni Pietro Ange-lucci iz Ul. Rossetti 20- Ange-lucci ima sina, ki si je želel, kakor njegovi sovrstniki, pištolo. Videl je kcvvbojske filme in ga je kar srbelo po prstih od želje, da bi tudi on streljal in se s prijatelji i-gral z novo pištolo. Dečko je jeveča lepo prosil očeta in ta mu je kupil flobert na zračni pritisk. Da bi se sinko izuril v strelja- nju, ga je očka učil ob koncu Ul. . Leo. Tam sta strelja- la ptiče; pa so prišli mimo karabinjerji in Angeluccija opozorili, da je tako igračkanje nevarno, ker so v bližini stanovanja. Mož si ni dal dopovedati in karabinjerji so ga aretirali. «Saj je to vendar samo i-grača, raj ni orožje,« je trdil včeraj na sodišču; sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in ga je obsodilo na 10 dni za- pora in 5000 lir globe. jeli na prvi kir. oddelek s pridržano prognozo. Catalano je seveda tudi zletel na tla, pa se ni hudo poškodoval. Opraskal se je po čelu in desni nogi; ozdravel bo v dobrem tečnu. Po prvi zdravniški pomoči, ki so mu jo nudili v glavni bolnišnici, kamor šo ga pripeljali z avtom policije, je lahko odšel domov. —--------------- Neroden padec Ko je včeraj popoldne 58-letni Mario Zubin s Kolon-kovca št. 1304 hotel izstopiti na Kolonkovcu iz avtobusa, ki vozi na progi Trg stare mitnice-Kolonkovec, je nerodno padel in se pobil ter ranil v brado. V spremstvu svoje žene. ki je nato službujočemu policistu povedala, kako je prišlo do nesreče, so Zubina odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Verjetno ne bo hudega in bo mož ozdravel v dobrem tednu. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA OBNOVO PD »MORJE)) V SESLJANU priredi danes 26. t. ra. ob 16. uri v SESLJANU na vrtu gostilne Suc Proslavo 50-Ietnice ustanovitve prosvetnega društva «Morje» Poleg domačega pevskega zbora bodo na prireditvi sodelovali še zbori «Primorec» iz Trebč, zbor PD «1. Gruden« iz Nabrežine, ((Zarja v svobodi* iz Sempolaja, zbor iz Saleža-Zgonika ter recitatorji. PO PRIREDITVI PROSTA ZABAVA. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Vljudno vabljeni k udeležbi! OBVESTILO Kmečke zveze Obveščamo vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na jugoslovanskem ozemlju in nameravajo sekati drva na svojih gozdnih parcelah, da se zglasijo v uradu Kmečke zveze v Trstu, Ul. F. Filzi 10-1. do 15. septembra tega leta za vse potrebne informacije. Po zapadlem roku bodo prošnje zavrnjene. Zaprla cesla V ponedeljek bo od 13. do 15.30 zaprta za promet obalna cesth meč' Trstom in Ses-Ijanom. Cesta bo zaprta za promet v zvezi s cestnimi deli na raznih odsekih. V ponedeljek 27. t-m. bo pričel urad za motorizacjo izdajati kolke za plačevanje tretjega obroka avtomobil- skih in motorističnih taks za tretje tromesečje tega leta. Urad bo posloval od 8.30 do 11.30. O Občina sporoča, da bo občinska mesnica v Ul. Ugo Foscolo odprta za občinstvo tudi v ponedeljek 27. t.m., ker razpolaga mesnica z večjimi količinami mesa. Izlel FOM v Benelke Pokrajinska FIOM v Trstu priredi sporazumno z beneško Delavsko zbornico CGIL 2. septembra ob priliki zgodovinske regate izlet z avtopull-manom v Benetke. Izlet stane 1.200 lir in se ga lahko udeležijo aktivisti FIOM in njihovi svojci. Delavska zbornica v Benetkah bo dala na razpolago izletnikom teraso na svojem sedežu, s katere bodo lahko gledali regato. PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji tudi v naslednjih krajih: TRZIC Časopisna agenc. ALBANESE, Ul. Por-porella 4 RONKI - Sev.: časopisna agenc GREGORIN VIDEM: S.A.F. železniška postaja TRBIŽ: Knjigarna Narciso BRANDALESE BENETKE: S.A.F. št. 1 železniška postaja MILAN: S.A.F. št. 1 Centralna postaja RIM: S.A.F. zCezniška postaja RIM. Časopisna agencija FUCILE, Ul. Margut-ta 110 MESSINA: La Diffusio-le della Stampa ROSOLINI (Siracusa): Knjigarna POIDOMA-NI, Ul. Umberto I Citatelji, obvestite sorodnike in znance! VOZNI RED AVTOBUSOV TRST - SV. NIKOLAJ (veljaven do J0.9.) v primeru lepega vremena Iz Trsta lz Sv. Nikolaja 7.00 8.30 8.30 10.00 10.00 11.30 13.00 14.30 16.00 17.30 19.00 20.30 v primeru slabega vremena 8.00 9.30 11.00 14.30 19.00 20.30 FiloHrammatico, 14 30: «Brez postave«. A. Murphy. L. Nelson. Supercinerna, 16.30: ((Zgodba o Temu Destrvju«, A. Murphy. Arcobaleao, 13.00: «V vrtincu«, C. Gable. V. Leigh. Astra Rojan, 15.00: «Vroča kri*, R. Mitchum, J. Sterling. Capitol, 16.00: «Stavka žena*, J Crain, G- Nader. CristaUo, 15.00: ((Severozahodni prehod«. S. Trac.v, R. Young. Grattacielo, 14.00: »Revizor«, D. Kaye. Alabarda, 14.30: »Kontinenti v plamenih«. Ariston, 16.00: «Cickus s tremi arenami«, D. Martin. J. Levvis. Armcnia, 15.00: «D«kle z dežele«. G Kell.v. W. Holden Aurora, 15.00: ((Pojoč pod zvezdami«, L. Tajcli. N. Pizzi. Garibaldi, 15.00: «Y senci Kili-mandžara«. Ideale, 16.30: »Pustolovščine Haj-jija Babe«, J. Derek, E. Ste-vvart. lmpero, 15.00: «Na dnu steklenice*, V. Johnson. R. Roman. Italia, 14.30: »Ko sonce zahaja«, A. Lane, M. Fiore. S. Marco, 16.00: «Privatna vojna majorja Bensona*, C. He-ston, J. Adams. Kino ob morju, 15.00: »Poslednji most«, M. Schell. Iz narodnoosvobodilne borbe. Moderno, 16.00: «Vlak za po- vratek«. R. Egan. C. Mitehell Savona, 14.00: «Preklet dan«. S. Tracy. R. Ryan. Viale, 14.30: «Počitnice v Pa- rizu«, E. Conotantioe. Ob 16.30 telev. prenos s kolesarskega svetovnega prvenstva. Vlttorio Veneto, 15.00: »Bratca«, A. Fabrizi. P. De Filippo. Belvedere, 15.00: «Serif brez samokresa«. Massimo, 14.30: »Gospodovalci iz Fort Ralstona«, C. Colbert, B. Sullivan. Novo cine, 14.30: »Bengalski strelci«. R. Hudson. A. Dahi. Odeon, 14.00: »Zaklad Amazon- ke«. R. Fleming, F. Lamas. Radio, 16.00: «Ni večje ljubezni«, A. Lualdi, F. Interlenghi Venezia, 14.00: «Jetnica v Amal-fi». L. Vedovelli. N. Parigi. Skedenj, ll.M: »Rdeča ravnina«, G. Peck. Pahor: Ko je umiral oaciljjjl zem; 10.00 Nedeljski supMJ*? koncert; 11.15 Oddaja za škp Slovence: 11.35 Mala u , ,n»n ogovor i ia lahke glasbe; 12.00 pogOV#fJ posl šale i: 12.15 Opoldanski J’" beni spored: 1415 Želeli ste poslušajte!: 15 45 Prenos » " ropekega prvenstva v ve^)h na Bledu: 16.45 Glasbena gra: 17.00 Promenadni konw 18.00 . Horvat: «Dane$ je "j, rojstni dan«, radijska iera: » ^ Večerni operni koncert; Športna poročila: 21.10 reportaže z evropskega vttjj stva v veslanju na Bledu: > V svetu ritmov in melodij t. TELEVIZIJA 9.45. 13.30 in 16.30 Reč°r‘Jl! j s kolesarske dirke v KopeonAt nu nato film: «Beli vrag*.. *1',. Vesti: 21.05 Tedenska revija i, variete; 21.30 Prvi aplavzi Zaključni večer festival* w pevk v Comu. OGLAS® naročite pri nas lahkokat telefonifno na št. 37338 ali 93808 Oglasil se bo nato pfj vas naš zastopnik, • vam bo pomagal s strO' kovnim nasvetom in prevzel naročilo. Uprava »Primorskega dnevnike) |rp Vil: Pri ni I dl 'til, Mal/ oglasi KOLESA, moška in ženski.1? >.vw m, >0 prevoz blaga po 24.000 Uh (t torna kolesa po 50.000 U*» obroke Marcon Ul Pieta J, PO NIZKI CENI prodam F*” fakturno trgovino v DevF% tržaško licenco. Naslov pravi lista. GLASBENA MATICA T® Vpisovanje v solo Glas' bene Matice bo od do 8. septembra 1956 šolskih prostorih v Ul r *pr Hoj flo,< N M Jr,: jhi br Ruggero Manna 29/1- f?) dnevno od 9. do 12. ur® gr, in od 16. do 18. ure. četek pouka v ponedf Ijek 10. septembra l®*'1. Poučuje se klavir. got monika, vsi orkestral^ instrumenti ter nauk ‘rt l * I« bi, »Oj POLETNI KINO Priročnik o poštnih tarifah Direkcija za po.-to in telekomunikacije sporoča, ča so v uradu za pisma in pakete naprodaj priročniki o poštnih in telegrafskih tarifah. Priročniki stanejo 10Q in 200 lir. KINO Excelsior, 15.00: «Zofija in zločin«, M. Vlad.v, P. Van Evck. Fenice, 15.00: «Bičamje», R. Wid-mark. D. Reed. Nazionale, 15.00: »Strah trka na vrata«. C. VVilde, J. VVallace. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE nik Tuliio Stulle in gospodinja Dne 25. avgusta tega leta se je v Trstu rodilo 14 otrok, u-mirio je 11 oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: uradnik StelUo Malabotti in uradnica Dragica Cabarija, električar Josip Škrinjar In gospodinja Au-reha Sabadin, električar Rinal-do Burlini in uradnica Silvana Indrigo. delavec Santo Minius-si in gospodinja Giovanna Ales-sio. kapitan Giorgio Gnidica in uradnica Licia Levi. natakar Pietro Santorsola in šivilja Car-nien Feriguitti. tesar Bruno Ra-dos in šivilja Italia Rigutto, kotlar Giordano Klančnik in gospodinja Marinella Pelosi, zastopnik Paolo Hibko in šivilja Rosita Mezšničk, uradnik Fran-eesco Lopez in gospodinja Nives Toffoli, pomorščak Renzo Nova in uradnica Nivea Pregi, zdravnik - kirurg Rolli dr. Ri-naldo in uradnica Laura Levi. UMRLI SO: 49-letna Teodora Seriani por. Dolgan. 83-letni Ju-ri| Zalar. 81-letni Ouirino Ba-xa, 73-1 etn a Epifania Crasna vd. Viotti. 71-letni Mario Cescutti, 71-letnl Nicolo Degrassi. 76-let-na Emilia Boscaroli vd. Calli-garis, 68-letna Teresa Mosetti vd. Arcione, 63-1 etn i Enrico Maz-ziero. 78-letna Anna Vosich vd. Chervatin, 83-ietna Anna Iako-vleva vd. Depolo OKLICI: uradnik Mario Gag-gi in lekarnarka Chiara Lucia Tammaccaro, Giacomo Corrido- ri in Raffaella Magnanl. zidar Alceo Pregare In gospodinja E-milia Moženič. financar Luigi Sohiavon m delavka E lena Al-merina Buso. mehanik Dino Du-dine in šivilja Vanda Delise, u-radnik Lucio de Ferra in gospodinja Fedora Gazzin, fotograf Enmo Ussai in gospodinja Ta-nia DAogelo, uradnik Mario Maechioro in uradnica Roča Guzzo. podoficir carine Giuseppe Debrevi in bolničarka Giovanna Musco. zdravnik Mario Seghini in gospodinja Eugenia Pangiazi. uradnik Giuseppe Fogar in uradnica Maria Porro, delavec Glusto Crevatin in gospodinja Fernanda Persi. urad. Dolores Toffetti. trg. pomočnik Radovan Zorn in trg, pomočnica Ileana Pertot. kovač - mehanik Giuseppe Bratassevez in šivilja Umbertina Peratello. tesar Francesco Cernigoi in go-spodinia Loredana Jernejčič, železničar Luciano Aodlovez in šivilja Annamaria Tonetlo. u-radnik Michele Masietlo in fri- zerka Ada Cauzzo. šofer Carlo Stangaferro in šivilja Liliana Brandolin, inženir Francesco Paneli! in gospodinja Lidia Baita, delavec Alessio Andreassich in gospodinja NeMa Scaramella. industrialec Alberto Cavallazzi in gospodinja Bruna Ulcigraj, li-tograf Enrico Rebec in gospodinja Giovanna Ricci. električar Giuseppe Šantl in šivilja Liliana LangenvvaJter, uradnik Ar-mamdo Festa in uradnica Argia Trevisan, delavec Salvo Terco-vich iri šivilja Edda Bndicin, odvetnik Ciaudio Sipceri in u-čiteljica Maria Alba Norcia. u-radnik Fabio Frizzi |n gospodinja Maria Giuliana Bartoli, prodajalec Mario Specchiari in fri- zerka Liliana Laporta, delavec Bruno Dambrosi in gospodinja Graziella Možina, ind. izvedenec Livio Ferrari in gospodinja Vera D'Angelo. mehanik Renato Buttolo in šivilja Licia Mazzo-II. mehanik Andrea Perossa in delavka Solidea Hervatlch. blagajnik Vittorio Rados in gospodinja Bruna Martinuzzi, de- lavec Giuseppe Strajn in gospodinja Rosa Crisanaz, uradnik Bruno Franzoiini in profesori- ca Flora Vislntlni, inženir Giorgio Millo in lekarnarka Laura Melingo. uradnik Alfieri Calli- garis in asistentka Anna Luisa Angioi, uradnik Romualdo Ber-tino in učiteljica Luciana Gag-gioli, uradnik Giovanni Depase in uradnica Elisa Chicco, uradnik Gasfone Visconti in uradnica Ida Cervlatti, električar Marcello Roogione in frizerka Carmela Batič, inženir Lutgi Bombi in gospodinja Lea Tamburinu, električar Cosimo Lat-tanzio in gospodinja Marta Chiu-meo, delavec Giovanni Lubia-na in gospodinja Veneranda Sa- badin, glasbenik Sergio Conti in gospodinja Rosanna Zambu-si, profesor orkestra Vincenzo Percuoco in gospodinja Silvana Della Mama, Karlo Magajna in Damla Skrk, Giovanni Paulet-to in Amdreina Maria Suez, publicist Giordano Zago in šivi- lja Maria Drufovka. učitelj Giacomo Fiorentin in učiteljica Vanda Spadaro, oficir Domenico Leone in, učiteljica Graziella Ve-rani, tesar Giuseppe Fidecaro in uradnica Luigia Silla. mehanik Marino Ferluga in gospodinja Antonia Sas,da. zidar Marcello Bonifacio in gospodinja Anna Bosich, delavec Ailbino Zvab in gospodinja Antonija Slejko. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN AU'Alabarda, Ul. del Istria 7; Barbo Carniel. Trg Garibaldi 5a; Croce Azzurra. Ul. Commercia-le 26: de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv Ivan); Mizzan, Trg. Venezia 2; Vielmetti, Trg Borza 12; Harabaglia v Bar-kovljah m Nicoli v Skednju. NOČNA SLUŽBA LEKARN . V AVGUSTU Barbo-Cartuet, Trg Garibaldi 5; Benussi. Ul. Cavana 11: Al Galeno, Ul S. Cilmo 36 (Sv. Ivan): Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1: Ravasini. Trg Liberta 6: Harabaglia v Barkovliah in Nicoli v Skednju. LEKARNE ZAPRTE ZARADI POCITNIC (Od 26, 8. do 8. 9.) Praxmarer, Trg Unitš 4; Al Cedro, Trg Oberdan 2: Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Giusti, Strada del Friuli 7; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Signori, Trg Ospeda-le 8; Vernari, Trg Valmaura 10; Arena dei flori, 20.00: »Škrlatna krinka«. T. Curtis, C. Miller. Ariston, 20.15: «Cirkus s tremi arenami«. D. Martin. J. Levvis. Armonia, 19.30: »Dekle z dežele«. G. Kel'ly. W. Holden. Garibaldi, 20.00: «V senci Kili-ma ndžara«. Marconi, 15.00 in 20.15 na prostem: «Polkovnik Hollister*. G. Cooper. R. Roman. Paradiso, 20.00: »Deportiranci tz Botanv Bay», A. Ladd. J. Ma-son. Parco delle rose, 20.15: »Boli živ kot mrtev«, D. Martin, Jerry Levvis. Ponziana, 20 15: «Lord Brum- mell«, S. Gra-nger, E. Tavtor. Rojan, 19.45: «Bele čeri pri Do-verju*, J. Dunne, V. Johnson. Skedenj, 20.30: «Rdeča ravnina«, G. Peck. _ Stadio, 20.00: »Bobnenje bobnov«, Alan Ladd. Valmaura, 20.00: «Dolga siva vrsta«, T. Povver. M. 0’Hara. TRST POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Kmetijska oddaja: 9.30 Izbrana glasba za godbo na pihala; 11.00 Čajkovski: Trn uličica; 11.16 Poje Lilv Pont; 11.45 Brune: Koncert za fagot m orkester; 12.00 Oddaja za naimlajše nato Koncert pe*t,re operne glasbe: 13.30 Glasba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov: 15.00 Ritmične popevke; 15.30 Dohnanvi: Variacije na otroško temo; 15.53 Za/bavna glasba; 16.13 Rimski Korsakov: Šeherezada; 17.00 Moški zbor «Kras» z Dola-Polian; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Vie-niavski: Koncert za violino st. 2; 18.21 Melodije iz filmov in revij; 19.00 Ravel: Španska rapsodija: 19.15 Predavanje; 19.30 Priljubi iene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Veseli motivi; 20.30 Iz počitniških kolonij; 20.45 Bellini: »Mesečnica«, opera v dven dej.: 23.00 Večerni ples. T R S T l. 9.15 Grieg: »Holberg suita«; 15.15 Operna glasba; 15 45 Ezio D’Errico: «Meslo ponoči*. 3. nadaljevanje; 16.45 Reportaža s kolesarske dirke v Kopenhagdu; 17.45 Simfonični koncert dirigira Guido Guerrini; 21.05 Jose Maria Peman: »Romeo in Julija*. slušna igra. Pizzul - Cignola, Korzo 14. LOTERIJ A BENETKE 2 3 75 12 30 BARI 39 32 46 62 87 CAGLIARI 71 27 61 6 15 FLORENCA 7 30 53 5 61 GENOVA 66 33 75 26 24 MILAN 74 9 2 28 75 NEAPELJ 67 81 88 48 24 PALERMO 27 6 25 20 32 RIM 35 75 47 4 74 TURIN 23 42 60 46 49 K O P IC R Poročila v slovenščini: 5.45, 13.30 in 19.00 Poročila v italijanščini: 6.45, 12.30, 17.45 m 23.00. 6.00 - 7.15 in 8.00 - 9.00 Prenos iz Ljubljane: 9.00 Kmetijska ura; 9.20 . 10.00 Prenos iz Ljubljane; 10.00 Troje, četvero opernih glasov; 10.30 Zena In dom; 10.50 Glasbena matineta; 11.30 P. J. Čajkovski: »Trniul-člca»; 13.30 - 14.15 Prenos iz Ljubljane; 14.15 Glasba po željah: 15.00 _ 15.15 Prenos iz Ljubljane; 15.45 Poje moški zbor «Svoboda» Iz Nove Gorice; 16.10 Promenadni koncert: 16.30 17.00 Prenos iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in popevke; 17.15 Nedeljska novela: 17.25 Rimska cesta; 18.00-19.00 Prenos iz Ljubljane: 19.10 Lahka glasba; 19.30 - 22.15 Prenos iz Ljubljane: 22.15 Operni odlomki; 22.45 Lahka glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 2*2,1 m, 212.4 m . Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00, 1300. 15.00, 17.00. 19.00, 22.00. 6.00 Pisana vrta domačih pe-fmI in napevov; 7.35 Operetna in lahka glasba: 8.00 Pranio Vouk: »Lisica je prav zvita zver«, radijska igra: 8.30 Iz arhiva slovenskih narodnih pesmi; »•30 Se pomnite, tovariši - Jože glasbi (teorija, solIe^ gio, harmonija itd.). . (Sprejemamo tudi Prv jave za sodelovanje pji pevskem zboru in 0 jitv kestru. Sey Ravnateljstvo ||liv t 6tc JiiH rt Splošni upravni ZEMLJEKNJIZN1 POS^1 IN DOKUMENTI škoda VOJNA POTNI A.T.A Ul. S. Nicolč J4 Tel. 38-733 «UNI0N» Svetovno znana /.a varovalmca od tet; 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8-1. tel. 27512 - 3593') Prokurator RAVNIK NOVOSTI Lukacs: Goethe in njegov cas 45’ Morus: Živali od davnine do naših dni U Colakovič: Zapiski iz osvobodilne 5$:^, 3n vojne V. del ^ Broz-Tito. Borba za socialistično ma -o b demokracijo Vi- jjj (vj, del I5a4' TRŽAŠKA KNJh . IrMt >111. N«. Kuniči* Telefon 37-:*!*1* r H S I Ut. »v Fran. čiska 20/111 tel 17-338 »prejema lu. serute mala A oglase, osmrtnice ■“ jj, “ od 8. do 12.80 in 18. ure. »I % s ?:•»] “ti( ta Po kratki in mučnj n) nas je za vedno l*V dragi oče ti Franc Cek-Cec1* v starosti 73 1 3 lil' Pogreb bo jutri, 27' t9V iz mrtvašnice glaV„o2" nice oh 15. uri n8 ^ , šče k Sv, Ani. ^ žalujoč« $f Trst, 26.* avgust« Lfestival mladih kinematografij P°budo Levantskega velesejma v Bariju in Pokrajinske ustanove za tu-; r|Zei^ ^°sta Združenje jugoslovanskih kinematografskih producentov in ’ Wiu8> organizirala festival jug. umetniških in dokumentarnih filmov ■ I Italiua *"7 poh,,rii revije [\ o * ”a”1 K v jen (jlav-1 Cuarnf. "‘fc’ dr- Ce*ore S «* ZnekPOS,al naslet'' ! liju",'«" velesei«m v Bati ti turi aiinslca ustanova w^:mjtea\meMa fUdo ’ tem a pohvnhln Poli fatiM »i j- orOantriTata fr Zlasti " ,r,ematogra- Mtosta , ■P? 3e P°ht)nli)o, da Jr M S n.'5*! ,p Manifestacija filnaed0’n juje. saj 'nkimT'' nuditi »os'>°- 1° u ki»Z a°m' ki deluje-in (0 Mm , “■ p osoje ! «'P posojeval-°m filmskih ltečhe lastnih jasen prepled po- ?1i',le filmov onih Ibele r " u/r>i. ki so se & SVttnvnl',ati■ *ele P° <,n<‘ Nej o ,.CnJni in fci so j* skoraj nepo• m ,aja- *n ppf dokn-Jnmov ene same PL' e°*t, rf *efps j« izbor — **'h mami n,Vori ciklu s let-~ doletcl ■i&H* M 1 tankih !ma ,pf’aied fini«; 'a JU h*.14.... kinematograf- I*oi,|jeB k’‘’tuniih od- rSo) ” IMiP> in J„. N. ma1,7fVnn'-"ratn to i- i??> ds J^tan,o, f„ Plinb t'0 **>*> f;i P ,’l’,no še torno, tf"wyn <">- "rilj iilnie borio prerf- že sedaj F ~~ r?„ i r niti ni b* »ob„do° ,dob,,r "spfi I K? ^ceRi, ' ”?b"i« ' j In temi, ^/»nimonje. i N« !>r(,d Ji t ,,ns'"* • L ,e9l« C"‘",0tl'?*.»■ 2'”'« » v posled-fn na trajno- ®li ,Vrstn eni redu. 2 filmov in rn'h filmov. ,'"v ” Italiji pri-»riti,* /‘im 'llC"n itigoslo- '»sm^hnci /maloštevilni •n n0 i ^t so imeli *f»ti„ P,'2ericj festival i. Ja narodnega n tri'l d pr kinema- IP “»« ife°*iciio psolc-- n3a ali pretek- le polna iz- virnosti in svežine. Tem zaslužne jš/i je torej pobuda Levantskega velesejma in Pokrajinske ustanove za turizem v Bariju. Ne smemo pozabitil da se tudi revija Italjug že več kot leto dni bori, da bi mogli organizirati v Italiji pregled jugoslovanskega filma. In prav v preteklem decembru je Združenje kinematografskih producentov iz Jugoslavije na sestanku, ki se je vršil v Rimu, poverilo Ital jugu organizacijo tega festivala. Po našem mnenju je prav tako značilno, da se festival jugoslovanskega filma vrši v Bariju. To mesto je dejansko vedno bilo sedež prometa z nasprotno jadransko o-balo in predstavlja zares mostišče, po katerem se morejo z lahkoto navezati za oba naroda koristni trgovski odnošaji. Prebivalci te pokrajine, zlasti pa prebivalci Barija »o na zasluženem glasu dobrih in preudarnih trgovcev. In trgovski prizvok, ki ga oni nameravajo d.ati svojemu kinematografskemu festivalu naleti na naše popolno odobravanje. V primeri s tolikimi drugimi podobnimi manifestacijami, ki. skušajo z umetniškim izgovorom zakrinkati iste trgovske namene, pa so oni opustili vsako pretvarjan je in nam pravijo odkrito in jasno. da oni r/izumejo kinematograf kot umetnost, zabavo» pouk, vzgojno sredstvo in sredstvo vzajemnega spoznavanja med narodi. Pravilno in resnično: ampak tudi sredstvo izmenjave, kajti če je res, da kinematografska industrija beleži najvišje proizvajalne stroške, je prav tako res, da ne sme zanemari/iti trgovske plati, In spričo dejstva, da se v sedanji ekonomski strukturi kinematograf ne more ogniti tistim gospoda? skim zakonom, ki urejujejo industrijo in trgovino, se je treba spoprijeti tudi s to nujnostjo. Skupno s svojimi filmi in dokumentarnimi filmi prinaša jugoslovanska kinematografija v Bari tudi novega duha. Na festivalu bo prisotna delegacija jugoslovanskih igralcev, igralk, režiserjev in tehnikov, in prinesla bo v to mesto dih nove irtz različne. vitalnosti; nobenega zvezdništva. nobenega nepristnega zadržanja, nobene ošabnosti ali mondenosti; samo svežino, spontanost in predvsem ljubezen in predanost svojemu delu in umetnosti, ki jo oni dejansko razumejo kot vzgojno in oblikovalno poslanstvo nekega naroda. To in mnogo drugega more jugoslovanska kinematografi ;a posredovati italijanski kinematografiji, medtem ko more italijanska kinematografija s svojo dolgoletno prakso in slavo h iti dragocen kažipot mladi jugoslo- vanski kinematografiji. Naša želja je, da bi se iz srečanja v Bariju moglo poglobiti koristno in trajno sodelovanje, ki naj bi prispevalo k ustvarjanju del visoke umetniške in duhovne vsebine. Ni važno, da ima ta manifestacija izključno gospodarski namen: tudi izhajajoč iz gospodarstva se pogosto pride do rezultata, ki je ohranil malo ali nič od prvotne zamisli. Ce bo festival v Bariju to dosegel, moremo že sedaj mirno oceniti njegov uspeh kot uspeh, ki presega vsakršno še tako optimistično pričakovanje. In ne gre le za našo željo: vemo, d/i je teren rodoviten in seme plodno, vemo tudi, da je letni čas ugoden za sejanje, ki more dati dobre sadove. Bistveni pogoji obstajajo, dokazana je že, vsaj od str/i-ni organizatorjev festivala, tudi volja za sodelovanje. Ustanovi za Levantski velesejem in Pokrajinski ustanovi za turizem v Bariju pa naj gredo naše najbolj iskrene čestitke, ker sta posvetili ta aPrvi festival mladih kinematografij)} prav jugoslovanski kinematografiji. Gre za dejanje poguma in spoštovanja, ki ga beležimo s posebnim zadovoljstvom. Viktor Sulčič kriškim Naš tede pregled porticem AKVARIUST VIKTOR SUlČlt Viktor Sut-ir: 1'anuratna s Križa Ze vedkrat v preteklil letiti sem bil "jlilal od Križanov o arhitektu, domačinu, ki se je bil že mlad izselil, v prvih letih fašizma, v Argentino. Tu je bil našel razmere, kjer je mogel v polni meri "razviti svoje sposobnosti in si u-treti pot. Bo utonil v tujini, ali so nitke, ki ga vežejo na rojstno gnezdece? Tudi ni bilo možnosti, da • bi si -imogel vsaj od daleč , ustvariti pojem o njegovem delu. Hreščakov članek Vi Primorskem čnevniku nam je vsem nekoliko odprl vrata v njegovo delavnico, in nam pokazal arhitekta v polnem pomenu besede, to je tudi umetnika ne le tehnika velikega formata. Vsekakor lepo presenečenje za našo javnost, še eno pričevanje, če ga je še bilo treba, da je naš trdi, a slikoviti Kras neizčrpen vir neslutenih energij in duhovnih podvigov. Vendar je do tu še vse logično in dosledno vsemu, kar sem bil doslej slišal. A beseča znan-ca-Križana in zatem potr- teh/ SOVJETSKIH ŠOLAH vvedli hvali bodo tri nove tečaje - Po novem programu bodo pre-na drugačen način tudi teorijo o socialistični revoluciji Ooi v eseb°,!luim ]e,nm ! tt/^ih Mah Ma ‘4> i. -"inn t>» ,n sicer »Polo - Sovi^skc I ‘n in Pno ekono-1 *en?®0(touiTi, .^»alektični *• materiali- fin Dr9vda k ^5 Ui»rja a entira sk‘dP V,li na'*3 i0 d0 »‘»izpove V‘S)lh *olah Si l"1«* in *! K. alke jSo P,ttij_ nll k,. .Kl lma »cela . 'c, marksizma- 4a l ‘° na pod- iturza zgodo- 'ŠS % r*VVine „*0vi Program SZ, pise H . - r. l kulta rja’ 8a o, '• List r«i . Z?°dovi^ *■** Hiuuee u>lnoma i'dl' liji, t.-7 do ! vt>i . kratki .. dtPdl- da gr« ^reba -jv,dšeno teo-daj po umetno stlačena v okvir .Stalinove knjige o dialektičnem in zgodovinskem materializmu. kar je otežkočalo proučevanje cele vrste vprašanj. Kar pa zadeva politično ekonomijo, je trebe predvsem proučevati Leninove misli o koeksistenci in miroljubnem tekmovanju med državami z različnim družbenim sistemom. Prejeli smo BESEDA« ■— Revija za književnost in kulturo — Ljubljana. 1956, št. 4-5; Lojze Kovačič: Molk; Ciril Zlobec: Iz cikla; Od jutra do jutra; Andrej Hieng: Usodni rob; da-n ez Menart: Nagrobni govor ponošenim gumijastim copatam; Peter Božič: Mož v me- secu; Dane Zajc: Crni možje; Gregor Strnišu: Kača; Peter Božiči Ustvarjalec in čas; Andrej Hieng: List iz dnevnika; flranko Hofman: Zgrešena ali zapletena pot; Lojze Kovačič: Resnica v literaturi; Kajetan Kovič; Med pravover-niki in heretiki; Miloš Mikeln: Na obeh straneh mostu; Saša Vuga: Srečanje pod laterna; Dane Zajc: Naš čas je čas nasprotij; Ciril Zlobec: Več iskrenosti do pisateljev in do literature; Jože Šircelj, Dane Debič: «Brez milosti«; Janez Dokler: Retrospektivna razstava A. G, Kosa; rz: »Slovenski likovni umetniki«. «PRAVNIK«, glasilo za pravno teorijo in prakso, letnik XI - 1956, št. 3-4. «L'INDICATORE» Rivista bimestrale di letteratura e varietš, n. 6, giugno-luglio 1956. ravde |k.,fc"otjii ,p,'v»k kX,4nda|e ki pisa-raz-so g« 4\i Vr\ 1 , 1 j i / I !, f4sne r»jo . ovine l^Z in stran- i. ,D,'uda Pr°blem«ti- Jih «Prav- "■oblemati- m»teriaiu. Jugoslovanska enciklopedija V «Tržaški knjigarni» u Ulici sv. Frančiška 20 si lahko nabavite ali naročite posamezne zvezke ali celotne zbirke JUGOSLOVANSKE ENCIKLOPEDIJE. Vsak prvi zvezek zbirke slane 3250 lir vsak nadaljnji zvezek pa 2000 lir. Vsi zvezki so v polusnju. Prvi zvezki prvih 4 zbirk so že v prodaji, prvi zvezki ostalih zbirk pa bodo izšli v letošnjem letu. JUGOSLOVANSKA ENCIKLOPEDIJA bo obsegala sledeče zbirke: Fnciklopedija Jugoslavije H Pomorska Enciklopedija 7 Opča Enciklopedija 6 Bibliografija 2^ Enciklopedija likovnih umjcinosti 4 Muzička Enciklopedija 2 Sumarska Enciklopedija 2 Medicinska Enciklopedija b Poljoprivredna Enciklopedija 4 Tehnička Enciklopedija 6 zvezkov TRŽAŠKA KNJIGARNA Tr*l - Ul. »v. l'r«nčl*U« a« Telefon »7-H88 dilo v omenjenem članku, je namignilo na Sulčiča-sli-karja. Da sem si mogel o-gledati slike čarne in slišati neposredno od njega ali od ljubeznive ge. soproge, mi je moglo razrešiti uganko. Več desetin slik, samih akvarelov — dovolj za lepo razstavo — zadostuje, da si naredimo vsaj približno sodbo o njem. Prvo, kar moremo takoj ugotoviti je, da imamo posla z resničnim clikarjem-umetnikom, čistokrvnim. akvare.listom. Ni tu sledit-o «akademiji», o umetnostnih »šolah« ali o modernem likovnem teoretiziranju, o iskanju in reševanju barvnih ali likovnih problemov; pač pa gre za resnično in iskreno —-slikanje. Kakor je bil začel slikati pred nekaj leti iz čiste notranje nuje. tako slika tudi sedaj, spontano, neposredno, realistično, kakor občuti svoj siže. pokrajino, izključno pokrajino. Upajmo, da bo imela naša javnost možnost, da vidi te lepe prosojne barve, ki dihajo snovno-materialno resničnost ter ritem eksotične južno-ameriške pokrajine od lednikov južnega polarnega pasu Ognjene zemlje do prežganih ekvatorialnih kanjonov na meji med Cilejem in Bolivijo. Ravno to vživljanje v duha pokrajine, v najdrobnejši odtenek barve, materialne resničnosti, podan z mojstrsko tehniko akvarela v lepih prosojnih, prelivajočih se plasteh, *to je ona prednost, ki je dala tolikšen uspeli njegovim razfta-vam v Južni Ameriki, Pa še nekaj: to so žive, pestre barve, največkrat polne sonca, nikdar turobne, mračne. niti v brezkončnih polarnih samotah. Je ista rojstna sredozemska sončna pokrajina našega obmorskega Krasa, ki navdihuje Sul-čiču to barvno vedrost, ki tako nalikuje žareči barvitosti njegovega sovaščana -— kriškega slikarja Alberta Sirka? Ne vem ali so bolj sveže neposredne slike one divje lepe, toda strašne in nedostopne Ognjene zemlje, največkrat usodne onim redkim smelim, ki so si u-li vanjo, usodna zaradi ledenih viharjev, tokov, podvodnih čeri, kjer nepreviden krik povzroči, da se sprožijo ogromne ledeniške gmote, da zgrme v morje ter pokopljejo . nepoučenega. Ali one iz Južnega C i leja. okrog Punte Arenas, mesteca, ki, so ga zgradile delavnp, roke priseljenih Dalmatincev, skoraj samih otočanov z Brača, planinskih pokrajin El Paine, ki je enako veličastna s silnimi vrhovi, ki segajo od morja v ledniške višine? O-gromne gmote ekvatorialnih Andov okrog Uma Umgu-zua z opekasto prepečenimi stenami in orjaškimi kaktusi so enako učinkovite kot enolična indijanska naselja iz gline v rdečkasto praženi slikoviti pokrajini, ali folklorno zanimiva selišča okrog Puerto Natale, s slikovitimi zgradbami in starimi jezuitskimi cerkvami v Baia Augustini. Pa ni le ižrazit kolorist naš kriški slikar, ki se je tako globoko vživel v svojo novo in morda le začasno domovino. Serija krajin iz okolice San Luisa v Argentini s starimi drevesi, s fantastično krivenčastimi vejami in debli najizrazne-je pričajo o njegovem smislu za formo (kot značilnost naj omenimo, da je vsa ta zanimiva pokrajina last nekega Slovenca, ki jo je bil kupil od našega znanega umetnostnega in literarnega kritika —^Izidorja Cankarja). To je v ostalem jasno razvidno tudi iz njegovih marin ali celo iz e-nega samega drobnega zve-riženega drevesa na rahlem gričku na robu njegove monumentalne, lirično nastrojene Pampe v Patagoniji, kjer je to malo samotno drevo edini predmet na brezkrajni kromovo-rumen-kasti argentinski travnati planjavi, pod prelepim, rahlo zaoblačenim nebom. Z roko v roki s smislom za barvo gre pri našem u-metniku smisel za slikovitost, pestrost, pa naj je to v široki prirodni pokrajini ali v pisanih človeških naseljih, ki kažejo globok smisel za folklorne svojevrst-noeti, pa naj so to španske raznih dob ali indijanske ali drugih naseljencev. To folklorno zanimanje za narodopisne posebnosti ima očitno rie le estetske ali spoznavno dokumentarne nagibe. marveč predvsem globoko človečanske, ki jih dokazuje sem in tja tudi zaznatna socialna nota, sevajoča iz slik bednih ilovnatih indijanskih kočic ali raztrganih barak buenos-aireških predmestij. Skupina krajin pa ima za predmet našo kraško pokrajino, posebno pa rojstni Križ s pokrajinskimi in kraško etnografskimi in zgodovinskimi posebnostmi, ki jih ima ta naša največja kraška vas v veliki meri. Naš estetiko visoko kultivirani ((globetrotter« je z zaostrenim umetnostnim okusom našel v domačih krajih neizčrpno množico slikarskih sižejev, ki dan za dnem neumorno večajo galerijo njegovih slik. Razgled s Sv. Primoža, s čudovitim kra.škim obmorskim predelom z devinskimi stenami, Stivanskim zalivčkom do ustja Soče, z rahlim liričnim razpoloženjem, je ena najlepših slik, ki sem jih kdaj videl o tej naši zemlji. Komaj završe-ni Kriški portič nas lahko navduši s prebuino barvno pestrostjo, ki tako sliči s svojo vedro barvno lestvico Sirkovi, da bi lahko zamenjali avtorja. V krajinah s krnskimi kolonami, ganj-ki. baladurji in borjači pa ga najdemo kot zaljubljenca, ki je po dolgih blodnjah spet našel svojo prvo ljubezen. Treba pa je priznati, da se ta ne izčrpa v Križu in sega dalje preko vsega Krasa. ((Pokrajino je treba prebaviti« je dejal, «vse ostalo je hitro delo. ki se opravi v nekaj urah. ali tudi v sami poldrugi uri pod vtisom menjajočega se razpoloženja. svetlob, ter potreb akvarelne tehnike, ki zahteva naglico, da se vodna barva ne suši.« To slikanje, ki je pravzaprav le zaključna faza, skupaj s »prebavljanjem« duha pokrajine, to je s študijem barvnih. oblikovnih značilnosti, »ritmovn ter kompozicije — vse to je du-ševnli zaposlitev, ki »pomirja«, kot mi je dejal. Iz pripovedovanja njegove ljubeznive Življenjske družice sem šele globlje razumel pomen teh besed o vsem, kar bolj vase zaprti Kraševec, kot tudi običajno Slovenec, tišči v sebi. lipam. da ne bom preveč indiskreten in da ne segam pregloboko v osebne ali rodbinske zadeve, toda je potrebno, ker ni pogost slučaj, da nekdo začne slikati — s 57 letj in tedaj odkri- je skriti prirojeni dar. Treba je pojasniti psihološke razloge te globoke preusmeritve, ki je radikalna tudi če jo gledamo v luči onega znanega ruskega spoznanja, da je treba moči začeti živeti tudi — s sedemdesetimi leti. Kratko; nenacna tragična smrt enajstletnega sinka pred petimi leti mu je z vulkansko silovitostjo prevrgla vse duševno ter moralno duhovno ravnovesje, in iz tega mogočnega čustvenega viharja ter moralnega prevretja življenjskih vrednot se je počasi izoblikovalo, oz. vzplavalo na površje zavesti nagne-r.je, ki ga je pač že poznal in gojil v določeni meri kot arhitekt-umetnik. V prvih diletantskih poskusih akvarelnega slikanja sveta, ki ga je opazoval v svojih nemirnih blodnjah po svetu, pred samim seboj in pred zavestjo svoje nesreče je našel zadoščenje in — pomirjenje Tako nam je osebna nesreča s svojim čustvenim pietresom — odkrila slikarja. Mislim, da v tem najdemo tudi marsi-kako razlago slik samih, liričnih in drugih nastro- jenj, ki dajejo slikam tolike topline. Leta 1954 je torej naš slikar šele prvič razstavil v Buenos Airesu s senzacionalnim uspehom, toliko v obisku občinstva, kot v popolni razprodaji del. Enako naslednjega leta v Puntu Arenas v Cileju, kjer pa ni Kotel prodajati, sicer bi ostal brez del. Upajmo, da bomo imeli priliko videti kako razstavo njegovih del tudi v Trstu, ko mine doba pasjih dni in letovanj — in ko se naš slikar vrne iz potova-r ja po Jugoslaviji, preden nastopi nadaljnjo pot po Evropi. Za nas bi razstava imela poleg tega še nekak dokumentarni pomen o deželah, ki jih poznamo le iz zemljevidov, ali iz časopisnih kronik o raznih revolucijah, o deželah, kjer živi toliko naših rojakov, ki so se izselili v nekako podobnih prilikah pred e-nim pokoleniem. To je za nas odkritje, kakor je bilo za nekatere predele celo za samo Argentino, kot na pr. za Ognjeno zemljo, pravo umetnostno odkritje. Z. JELINČIČ Š-' ****&»• . 'h. - ' - JU-s „ 'fcj. •*<••• ■■ . • •v.':-. Viktor Sulčič: Patagonska pampa Po londonski konferenci Kdor je pričakoval, da bo sueška kriza, ko je ta izbruh* nila, rešena kmalu, bodisi s takšnimi ali drugačnimi sredstvi, je nedvomno računal na-pak. Vprašanje Sueškega prekopa, eno najdelikatnejših ter najvažnejših vprašanj v svetovni politični problematiki, se naglo rešiti ni moglo prav zaradi te delikatnosti, ki jo določa mednarodni značaj interesovf križajočih se ob Suezu z absolutno upravičenimi nacionalnimi interesi Egipta, in pa dejstvo, da se nastali spor v nobenem primeru ne sme in ne more reševati s pomočjo nasilnih dejanj in sredstev. Odprta je bila potemtakem samo pot pogajanj, ki je po njej zdaj potrebno stopiti in vprašanje rešiti z instrumenti ter na način, ki ustreza sodobnim mednarodnim odnosom, dostojanstvu posameznih držav, katerih vloga, kot kulturno in tehnično višje razvitih državnih teles, bi slej ko prej Tla današnji stopnji družbenih ter mednarodnih odnosov morala biti, da zaostalejšim deželam pomagajo pri njihovem osvobajanju iz stoletnih okov nacionalnega suženjstva in splošne* zaostalosti, ne pa da jih pri tem sebično ovirajo. Omeniti pa moramo, ne da bi se pri tem še kaj dlje zadržali, ker 1 je vprašanje širše obravnavano na drugem mestu današnje številke, da je pravica očitno na strani Egipta, ker pomenijo njegovi ukrepi v zvezi Vs Suezom samo zakonito o-brambo njegovih zakonitih življenjskih interesov# Prepoved K P Zap. Nemčije Ukrep Zveznega ustavnega sodišča, s katerim je bila zapadnonemška komunistična stranka prepovedana, je zapustil skrajno mučen vtis nv samo po vsem demokratičnem svetu, ampak tudi v Za pa dni Nemčiji sami. •Pustimo ob strani dejstvo, da predstavlja izrazit nedemokratičen ukrep, dejanje, ki zaudarja po znanih in za Nemčijo skrajno negativnih dGgodkih polpreteklosti, ko se je s podobnim dejanjem zapisal prolog nemški tragediji l. 1945. In kdo bi Tnogel z gotovostjo trditi, da si določene sile znova ne prizadevajo, da se to ponovi? Nedvomno so činitelji, ki so od ustavnega sodišča izsilili tako odločbo, močno zainteresirani za takšno reprizo. Toda, kot rečeno, pustimo ob strani to in se vprašajmo, kako je mogoče, da se je omenjeni pravosodni forum v odnosu do določene politične skupine izrekel, v takem smislu, ko pa demokratična zapadnonemška ustava in zakonodaja gotovo državljanom zagotavljata svobodo političnega, prepričanja ter izražanja in potemtakem tudi dovoljujeta obstoj ustreznih organizacij, torej tudi komunistične stranke. Akt prepovedi komunistične stranke je očiten primer OB NAVDUŠENI UDELEŽBI NEW-YORSKE ELITE Premiera «Vojne in miru» Tudi' v našem časopisu smo večkrat poročali, najprej v zvez; s pripravami, potem v zvezi s snemanjem, o filmu po slavnem, lahko rečemu neumrljivem delu «Vojna in mir« genialnega Tolstoja. Omenjali smo najprej igralce, k; naj bi nastopali, oziroma, ki so zatem zaigrali vsak dodeljeno mu vlogo, navajali smo številke v zvezi s stroški, številom udeležencev ter obsegom materiala ter najrazličnejših rekvizitov', ki so se za izdelavo tega filma uporabili itd. Vse, karkoli smo s tem v zvezi povedali, je napovedalo veliko, grandiozno filmsko stvaritev, takšno, kakršnih je doslej bilo le malo. Naše zanimanje pa je bilo v prvi vrsti posvečeno vprašanju, kakšna bo neki umetniška raven samega dela in, ali bo ta vsaj približno dosezala to, kar je veliki Tolstoj ustvaril s svojim peresom. Pri-še1 je čas, ko bomo lahko o tem kmalu izrazili svoje mnenje. Film «Vojna in mir« je zagledal luč sveta in so ga prav te dni pred številno umetniško publiko predvajali v New Yorku, Preden si sami filma ne ogledamo, bi ne hoteli, samo na osnovi poročil z o-menjene premiere, povedati r.ašega mnenja o njegovi vrednosti. Omejimo se torej za sedaj ponovno samo na nekaj zanimivih podatkov, k. pa bodo gotovo zanimali ljubitelje filma ter jim že vnaprej omogoč»i približno predstavo o nekaterih tehničnih aspektih dela. Kot znano je Tolstoj cbdelal v svojem epohalnem delu obdobje, ki čarovno zajema zgodovinske dogodke, ljudi, njihov način odnosov, življenje ter ustvarjanje in sega v leta neposredno pred Napoleonovim pohodom v Rusijo, detajlno obravnava sam pohod, zgodovinske dogodke s tem v zvezi, kakor tudi posamezne usode ljudi, njihove vloge in dejanja. Razumljivo, da nam je pri tem nanizal Tolstoj celo galerijo značajev in oseb, katerih postopke in medsebojne odnose je zatem spletel v zgodbo oziroma med seboj povezanih zgodb, ki sestavljajo povest, izpoved o ruskih ljudeh ;n življenju v tem času, sredi splošnega evropskega dogajanja in življenja. Glede na to si lahke mislimo, kolikšno je samo število igralcev, ki nastopajo v tem filmu. Teh je ogromno O-menimo samo nekatere, ki nastopajo v glavnih vlogah: Audrey Hepburn, ki igra Natašo — Hcnry Fonda, ki nastopa v vlogi Pierreja, Mel Ferrer (princ Andrej) — Barry Jones (grof Rostov) - Jeremy Brett (Nikolaj) —• Oskar Ilomolka (general Kutuzov) — Herbert Lom (Napoleon) — Vit-terio Gassman (princ Ana-tolij) — Ma.v Britt (Sonja) — Anita Ekberg (Helena) — Savo Raskovič (car Aleksander) itd. Snemanje filma je trajalo sedem mesecev. Za nekatere zunanje prizore so snemanje morali vršiti deloma v Jugoslaviji, deloma na Finskem. Za potrebe filma je bilo izdelanih med drugim 35 kočij, nad dve sto trojk, zgraditi so se morale cele četrti takratne Moskve, izdelati je nadalje bilo treba cele tone umetnega snega itd. Pri vojaških prizorih je nastopilo dvanajst tisoč vojakov, ki s> morali biti vsi opremljeni z ustreznimi uniformami tistega časa, orožjem itd. Bitki pri Austerlitzu in na Borodinskem polju sta bili posneti pri Tavernette in okrog Monte Libretti. Z eno besedo, za izdelavo tega monumentalnega filma, ki se v normalnih dimenzijah in z normalnimi sredstvi sploh ni mogel posneti, ne da bi pri tem Tolstojevo belo ne trpelo, so se uporabila tako ogromna sredstva, kot nikjer drugje prej, razen morda pri shemanju «Vrtinca» (znani film po romanu pisateljice Mit-chell). Premiere v New Yorku se je udeležilo vse, kar v filmskem, kulturnem in mondenem svetu nekaj pomeni. Med vidnejšimi gosti je bilo opaziti tudi dobro in simpatično italijansko 1-gralko Silvano Mangano, ki p., tokrat ni bila največja pozornost. To je zbrana publika to pot posvetila osebi, ki se sicer ne more ponašati niti s Silvajiino lepoto, niti njeno popularnostjo, ali bogastvom, je pa bil zato njen oče neumrljivi Tolstoj, katerega delo je ob tej priliki zaživelo na filmskem platnu in kjer naj bi v vizuelni obliki vsaj deloma zajelo v neizčrpno zakladnico misli in čustev, ki jih je Tolstoj posredoval človeštvu s svojimi junaki. Tolstojevo hčerko je prisotna publika burno pozdravila s ploskanjem, ko je ob tej priliki spregovorila kratek govor. Bi! je ta široki topli in spontani aplavz namenjen tako njej, kot veličastnemu starcu, katerega um je bil edini sposoben u-stvariti to večno umetnino. Film traja nič manj kot tr ure. kršitue veljavnega pravnega reda, do kakršnega more priti samo v okoliščinah, kjer se demokratične pravice in načela izvajajo samo v kolikor te ne prizadevajo interesov onih, ki sicer že samo ime demokracije sovražijo in katerih beseda je v Zapadni Nemčiji, tako se rdi, še danes odločilna, l/pati je, do bo reakcija od strani ne samo celotnega svetovnega javnega mnenja in demokratičnih držav, marveč tudi od strani vseh zapadnunemš kih političnih skupin, ki jim demokracija ni šamo mrtev simbol, odgovorne činitelje prisilila, da svoje stališče revidirajo, zakaj v nasprotnem primeru bi bilo jasno, da v Zapadni Nemčiji O resnični deniokraciji ne more biti niti govpra, da pa ta dejansko ponovno stopa po spolzki poti. ki je Nemčijo že dvakrat privedla do totalnega poraza. Marcinelle Marcinelle, najstrašnejši grob črnih kopačev premoga, kar jih pomni zgodovina rudarskih revirjev! Kdo ni bil globoko v srce presunjen, ko j.c prebiral poročila o živih ljudeh, zakopanih tisoč metrov pod zemljo ter vklenjenih v viharju ognjenih zub-Ijeb, vtem ko so njihove, žene in otroci, sorodniki in znanci, delovni tovariši z obupom v prsih iti povsem nemočni prisostvovali nepojmljivi tragediji, ki je bila z njo zapečatena usoda več sto delovnih ljudi, ki je bila z njihovo smrtjo• izrečena hkrati tudi ena, najstrašnejših obtožb proti vsem, ki so jo iz sebičnosti, iz skrajne malomarnosti, iz pohlepa in težnje po izkoriščanju povzročili. Da, rudarsko grobišče v Marcinellu je. v zaključni sentenci eden najzgovornejših primerov o preži• velosti družbenega stanja, o nesposobnosti onih, ki ga skušajo ohraniti, čim so za to potrebne takšne žrtve, kot je smrt nad 250 rudarjev, ker niso bile varnostne naprave, ker niso biie reševalne naprave na tisti višini, kot bi morale biti, da bi bila življenja tistih ljudi do naj višje mere zavarovana. Zato je skrajni čas, da se ta sebičnost obrzda, če že ne odpravi, kar je moč v prvi vrsti tako, da se osnovna proizvajalna sredstva, med temi v prvi vrsti rudniki, podržavijo. V tem smislu se zdaj vse močneje in močneje slišijo , glasovi od vsepovsod, trenutno posebno od strani belgijskih in ostalih sindikalnih organizacij, ki so v prvi vrsti zaščitnice delavskih interesov. Njim pa stoji ob strani vsa svetovna demokratična javnost, ki je spričo grozotnega primera v Mnr-cinellu osiala malone brez diha. Ciper Zdelo se je že, kot so nekako sredi tega tedna poročale časopisne vesti, da se bo ciprski primer, čeprav ne lahl:o in hitro, vendarle 11-smeril po taki poti, ki bi pripeljala do določenega uspeha ter pomiritve na tem že hudo vročem otoku. Pred-stavniki ciprskega osvobodilnega gibanja so namreč s pomočjo letakov sporočili svojo pripravljenost na pogajanja, predvsem zato, da bi se prenehalo s prelivanjem krvi. Pričakovalo se ie, da bodo britanske oblasti trezno ponudbo upošteval ter od svoje strani stavile pogoje, ki bi predstavljati sprejemljivo osnovo za pogajanja. Ne, general Harding ponudbe ni sprejel, oziroma sprejel jo je, pri tem pa stavil tako nesprejemljive in za l'ristaše ciprskega osvobodilnega gibanja tako ponižujoče pogoje, da EOKA nanje ni« koli ne bo pristala. Zahvaljujoč se torej trmi generala Hardmga in pa nepopustljivosti angleških kolonialistov, bo kri na Cipru tekla še naprej, ker pač tako zahtevajo imperialni interesi Vel. Britanije, ne pa tako tudi interesi svobode in miru. AVTOPRE VOZNIŠKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 14UU za *u in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6 tel. 33-113 Elektro-instalacijsko pod-letje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav. Pokličite našo št. tel 29-322. Viale Miramare 29. SE PR IPOHOC A MO! i|4 IV. ZLET TABORNIKOV SLOVENIJE Pod 500 šotori se je zbralo v teh dneh v Kumrovcu več kot 2.000 jugoslovanskih tabornikov na IV. zletu Združenja tabornikov Slovenije, ki je od 20. do 27. avgusta. Na tem zletu bo prikazalo Združenje tabornikov Slovenije svoje uspehe, saj Združuje v svojih vrstah nad 6.100 članov, ki delujejo v 50 enotah: rodovih in samostojnih družinah. IV. zlet bo imel zelo pester spored. Taborniki bodo priredili svečano prireditev v rojstni hiši maršala Tita, večji del časa pa bodo posvetili taborniškemu mnogoboju za naslov prvaka Slovenije. Prirejali bodo izlete v bližnjo okolico, pomagali graditeljem železnice in ob večerih zakurili taborni ogenj, zapeli in se veselili. Na tem velikem zletu bodo sodelovale taborniške organizacije tudi ostalih jugoslovanskih republik, prisotni pa bodo taborniki tudi iz drugih evropskih dežel. Iz Trsta so odpotovali na zlet štirje taborniki .rodu «Modrega vala#, ki se lahko pohvalijo z dvema uspešnima taborjenjema in z vsestransko aktivno organizacijo. Z letošnjega taborjenja tržaškega rodu »Modrega vala». PUSTA HIŠA (Ji ]\ov prevod znanega Dickensovega romana, katerega je izdala založba ,, Mladinska knjiga4 4 v Ljubljani Dickensovim delom v slovenščini se je nedavno pridružilo še novo: v prevodu odlične prevajalke Mire Miheličeve je Mladinska knjiga izdala Dickensov roman Pusta hiša. Charles Dickens, mojster in poleg Thackeraga utemeljitelj angleškega romana, je eden tistih umetnikov, ki so na lastni koži okusili vse «prijetnost!i» življenja, a pri tem niso izgubili niti vere vanj niti vere v človeško dobroto in njeno moč, da preobrazi svet. Marsikje se zdit da Dickensova ustvarjalna sila leži prav v tej veri, da more s svojim pisanjem olajšati tisto gorje, ki ga je sam izkusil, in tisto, ki ga je popisoval v svojih delih. To je razlog, da obupne razmere Anglije v preteklem .stoletju, ki jih je pisatelj opisal, ne ležejo bralcu na dušo kot mora, kakor je to večkrat pri pisateljih dvajsetega stoletja, OBISK V VOJNO-ZGODOVINSKEM MUZEJU PRI SV. VIDU Kdaj bodo tanki, podmornic res samo še zanimivi muzejski predmeti ? Trst ima največji vojni muzej na svetu, v katerem so zbrana razna orožja, ki so služila v dveh svetovnih vojnah pa tudi v srednjem veku. Na hribu Sv. Vida se tako lahko vidijo cele podmornice, orjaški topovi, tanki in oklopni avtomobili Velika in mala mesta imajo svoje muzeje. Njihov ponos so, njihova nenapisana, pa vendar pričujoča zgodovina. Odtisnjena je na posameznih predmetih In vsak je en del, eno celo poglavje dobe, ki je sicer minila in je ni več, pa kljub temu sega v sedanjost. Pod tem vtisom zapuščaš muzejske prostore, zadovoljen, ker si duševno bogatejši, in vesel sebe in življenja, ki ti zunaj z glasnim šumom prihaja naproti. Preteklost- naj le ostane tam, Sama zase naj bo v svojih mračnih dvoranah. ' Čeprav se je na neki način ne moreš otresti, se ti zdi, da so kakor nalašč ustvarjene zanjo. Ne vem. če ima še katero drugo mesto, toda Trst ima poleg običajnih muzejev, se muzej posebne vrste. Imenuje se vojno-zgodovinski muzej. Zaman bi ga iskal v hišah in palačah. Predmeti v njem so prerazsežni. Mnogo denarja bi bilo treba za prostorne dvorane, v katere bi se morda le dali spraviti. Zato je pač nameščen zunaj, na prostem, čisto na vrhu prijaznega griča Sv. Vida, ki je bližnji sosed Sv. Justu. Ni ga ravno lahko najti. Že tam si tik pred vhodom in se še vedno obotavljaje oziraš okoli. Iščeš, če so še katera vrata, večja in ne tako presenetljivo skromna. Ker jih ne najdeš, se končno odločiš, vstopiš in že stojiš pred orjaško tankovsko pošastjo. Rja jo razjeda čez in čez, nekdanje revne slave in moči pa ji ne more vzeti. Od nekod pride mladenič, biti mora eden izmed muzejskih nameščencev. Iz vljudnosti mu poveš, kdo si in kaj bi rad. Tudi njegov obraz je vljuden, skoraj vesel, da se zanimaš za ta ria pol pozabljen vojno - zgodovinski muzej. «Nemški .Panter’. Z' Romihe lom je bil v Afriki,« reče v pojasnilo. Obenem 'e jiovabi v nekakšno šupo. Na prvi pogled se ti zdi. da si prišel v ropotarnico med stare šara, ki so jo liudje že zdavnaj zavrgli. Neka1 res-j rtiče je na tern, toda ne vsa. j Ta' navidezna stara šara ima j pa-' svojo zgodovinsko vred- j nost, Mladenič hiti s pojasnili. «Gasilski voz na paro \z leta 1800. Oko ti kdo ve zakaj obstane na ojeh. «Pa. .la » pristaviš kakor v potrdim. »Konji so ga vlekli.# In ze. mora tvoja m.sel za mladeničevim glasom. «Oklepni avtomobil. Imenuje se .Gabriele d’Annunzio\ Z njim je bil na Reki. Se prej je bil ta oklepni avtomobil v Afriki — To tu je tip topa .Adolf Hitler’, ki so ga uporabljali Nemci pred Leningradom in Stalingradom. Ima 16 metrov, bil je v borbah pri Sten!, Salernu in Cas-sinu. V Firencah so ga po- mladenič. se zdi kot pravljica z nekega drugega, nikoli np resničnega sveta. ((Vozu se pravi golobnjak. Bil je last 5. regimenta Genio. V njem so v prvi svetovni vojni prevažali golobe-potnike. Eh, mnogo jih je šlo, ko so prinašali sporočila.# S tem je bilo pravljice konec. Na njeno mesto je stopila vojna na .Soči, na Donavi, v Galiciji. V naslednjem hipu tudi ta izgine. 3 svojim spremljevalcem stojiš pred vrsto večjih in manjših topov. Eden med njimi je tisti, s. katerim so Napoleonovi vojaki streljali z griča Sv. Vlad na grič Sv. Justa. Takoj za njimi pa sta v primerni razdalji dva pristna nemška bunkerja. »Nekdo mi je pravil, da je obstreljevanje bunker lahko premaknilo. toda moža v njem ni oplazilo.# Mladeničev glas hoče zveneti prepričljivo, po: mika se za desetletje nazaj in še čez. Tak je. kot bi hotel na- vsak način z njim rešiti človeka, zazidanega v tistem nizkem, premakljivem stolpu. Nekaj korakov in si pri topu, ki je bil na težki križarki «Trieste», potopljeni med niče. Ni ji bilo sojeno, da bi- bila prišla iz tržiških ladjedelnic. Se v doku so jo uničili angleški bombniki. Najmodernejša je bila, lansirne cevi je imela tudi na krmi in ne, le na kljunu. Sicer pa je bila podmornica manjšega tipa za 16 mož posadke in za domače, jadranske vode. V primeri s to podmornico je bilo truplo žepne podmornice tam, ne daleč stran od nje, prava igračka. ((Pripadala je Deseti, flo-ti Mas, ki se je borila v Rdečem in Črnem morju, Valerio Bor-ghese je hotel iz takih žepnih podmornic napravit; celo skupino, ki bi se bila vsi-drala v newyorški luki in jo napadala.# Molče poslušaš. Misli ti pravijo: kakšna drznost! Drznost, ki se spreminja v brezplodne sanje. Ponoči burijo po domišljiji, ffnevna svetloba jih prežene in izniči. Toda tebi se hoče resničnosti. Nazadnje je vedno tako, da se človeku hoče resnice, samo ona je otipljiva, samo ona ima svojo vrednost. In res se zdi, da čutiš njeno pričujočnost, ko se ustaviš pred dvema jeklenima 1942.-1943. letom. Ozadje mu ploščama, ki naj bi služile za tvori presekani trup podmor- j oklep avstrijskim podmorni- cam. Prej pa je avstrijska vojna mornarica hotela preizkusiti njih vzdržljivost. V tanjši, 25. cm debeli plošči, je izstrelek ostal, 40 cm debelo pa je prebil skozi in skozi. To se je zgodilo pred 76 leti in neki major je re- kel, da sta ti dve plošči največja - zanimivost vojno-zgodo-vinskega muzeja. Ali naj se pridružimo njegovemu mnenju? Ali naj se morda ustavimo pri starih tramvajskih vozovih, ki so že i moraš odločiti za svet miru. pred 50 leti in še več šli iz prometa? Ali pa pri ogrodju nekdanjega Ponte verde in njegovih kolonah? Kakor kdo vzame. Na vrhu griča fev. Vid a se med nepokošeno resasto travo srečujeta dva svetoVa '“r"- svet vojne in miru. Kar poraja eden in kar poraja drugi, čas enako uničuje. Minljivo je, kakor on sam. Toda zaradi življenja se ne. .samo vojne ne!» pravi mladenič. «IsiKdar več ne.» Pogled mu plove od raizbitin med katerimi mora živeti in so njegov kruh. Zamakne se v čas, ki bo odlagal na tem prostoru vse polno predmetov, ki ju bosta civilizacija in napredek mesta odrinila med zgodovino. Zasenčili naj bi topove, tanke in podmornice dveh vojn našega stoletja. — a — ki opisujejo socialne razmere unižjih* slojev v kapitalistični družbi. Seveda s tem ni rečeno, da bi Dickens potvarjal resnico, je pa res, da zaradi njegove osebne dobrote in njegove vere v človeško dobroto sploh, pod njegovim sicer ostrim peresom stvari izgube nekaj svoje tragičnosti. Smisel za ljubezniv humor je ena njegovih najdragocenejših lastnosti, posebno zdaj, ko je mnogo najhujših krivic, ki so ga vznemirjale, odpravljenih (kdo ve, koliko tudi po njegovi zaslugi) in ko se nam njegova vera v dobroto včasih zdi nekoliko naivna. Rodil se je februarja 1812 v Portsmouthu, v družini uradnika mornariške uprave, pozneje pa je živel v Chat-hamu in Londonu. Družina je bila revna in oče — kot se zdi —■- nem ravno preveč rahločuten, Sicer pa naj je bilo kakorkoli, vsekakor je reS' da je Dickens, kmalu prepuščen sam sebi in svoji iznajdljivosti, sam doživel usodo mnogih svojih poznejših junakov, katerih najlepša primera sta Oliiver Tioist in David Copperfield (oba romana sta prevedena v slo-venščino). V Londonu je bil Dickens v službi pri nekem advokatu, kar mu je omogočilo neposredni študij angleških ljudi in razmer, poleg tega pa tudi literarni študij v Britanskem muzeju. Vsekakor je takrat spoznal tudi razmere. v angleškem pravosodju, iz katerih se kruto norčuje tudi v Pusti hiši. Literarno slavo si je pridobil s svojim delom «Pik-vikovci». .ki so mu obenem omogočili, da se je izključno posvetil literaturi. V prvem obdobju, ki sledi temu delu, je napisal x vrsto znanih romanov, med njimi tudi Oli-vera Twista, Nickolcisa Nyck-lebija. Tem sledj vrsta vznemirljivih pesnitev, ki jim je dal pomenljivi riaslov «Bo-žična darila». Z leti 1847 in 1849, ko izideta romana Dombeg and Son in David Copperfield, se začne obdobje njegovih največjih in tudi najpomembnejših romanov, med katere spada tudi Pusta hiša (Bleak house). Čudovit svet ultrazvokov Sredi gozdov v Kongu je filmski delavec Leon Poi-rier snemal glasove goloba. Ko je naravnal jakost zvoka, je opazil, da je igla pri aparatu skočila čisto do kraja. Ves osupel je začel pregledovati merilne naprave in končno dognal, da tiči vzrok v glasovih žuželk, ki so tako visoki du jih človeške uho ne more zaznati. Tako so se nepričakovano je za nas sama tišina, je za odprla vrata v čuden in vzne. poljska miš. netopirja, metu-mirljiv svet ultrazvokov, to je lja in nekatere ptice svet glasov s frekvenco nad 20.000 al* pod 16 period na sekundo. Ciovek se sprehaja po navidezno tihem gozdu in. ne more sprejeti glasov, ki jih njegov pes prav dobro sliši. Kjer premnogih glasov. In v te skrite pojave prodira sedaj polagoma moderna fizika. ULTRAZVOKI i v modernem življenju Ultrazvoki so bili pred 20 ZANIMIVOSTI IZ FILATELIS za najboljše športne znamke Kot je našim bralcem ze Mi rino, 12 lir, dirkalni avto-. vanje. znano, so začeli pred leti v U.ma izdajati nagrade za ti-jportne znamke, katere so v dotičnem letu najbolj uspele- Pred kratkim se je v Himn nagradna komisija zopet sestala in izbrala najboljše znamke s športno motivno, ki so bile izdrne v letu 1954. Žirija' je mednarodna n je sestavljena iz 23 sodnikov. Or grrizator tekmovanja je revija «Sport-phila». ki izhaja v Rimu, podpira ga po CONL Medaljo Alberto Bonačrs - i za lete 1954 so prisodili švicarski poštni upravi za znamko v nominali 4(1 rappenov, ki j- bila izdana ob priliki svetovnega nogometnega prvenstva, ki je bilo takrat v Sviti, Ta znamka je dobila M') tuCk. Drugo nagrado je dobila bolgarska PTT za znamko, ki je prikazovala telovadca na obročih, tretjo pa PTT .San Marino mobil letalstvo: PTT Madžarska. 60 forintov, jadrolno letalo; nogomet; PTT Švica, 40 rap-penov. alegorija nogometa (ista znamka, ki je dobila prvo nagrado); kolesarstvo: PTT Sovjetska zveza, 40 kopejk, skupina kolesarjev; konjski šport; PTT Bolgarija, 80 stotink, konjske tekme; izletništvo: PTT Češkoslovaška, 80 helerjev, skupina izletnikov; šport na ledu: PTT Japonska 10 jenov, drsanje na ledu; telovadba: PTT Bolgarija, 16 stotink, telovadec na obročih (druga splošna nagrada); športne naprave; PTT Kolumbija, 1 peseta, stadion »Girardot# v Medelinu; motociklizem: PTT San Marino, 5 lir, motociklist med dirko; za znamko za 4 lire. ki jej plavanje; PTT Ceškoslova-pr kazovala telovadca. Poleg j- ka. 1 krona, žensko plavanje; teli splošnih nagrad so bile po- j košarka: PTT Sovjetska zve- tem zajeli Amerikanci. Tam beljene ie nagrade za posn-jza. 1 rubelj, košarkarska tek du- se zadaj tista dva tanka sta tudi nemška, prva dva tanka, s katerima so Nemci prišli po UTci Falno Severi).# Spomini te objamejo, šijo te. Od njih postaja zrak ves zagaten, da ne vzdržiš in moraš ven. Tudi zunaj bodo. toda ne bodo Ve tiščali s svojo svinčeno težo. Zdaj, ko sva zunaj in sto-jiva pred čudnim vozom, n“-kaki tičnici na kolesih, jih ni več. Ta, kar pojasnjuje me/ne športne panoge. Te so:, ma. Alegorija: PTR Avstralija /o propagandno znamko za XVI. olimpiado; planinstvo. PTT Sovjetska zveza, 1 rubelj, zimski alpi-n/em; Iljhffo atletika: PTT Češkoslovaška. 30 helerjev, tek na dolge proge; težka atletika: PTT Japonski' 10 jenov, rokoborba; boks; PTT San Marino, J lire boks-tekma; sabljanje: PTT Poljska, 25 grošev, sabljaška tekma; smučanje; PTT Sovjetska zveza, 1 rubelj, slalom; tenis: PTT Japonska, 5 jenov. namizni tenis; jadranje; PTT Sovjetska zreza, 40 kopejk, morska regata: ženski šport■ PTT Ceškoslo- uvtomobilizem; PTT Sanj vaška, 1 krona, žensko pla- Foleg tega je bila podelje- na še nagrada švicarskemu umetniku Hansu Schwarzen-bachu, ki je izdelal znamko, ki je dobila prvo nagrado Kot vidimo iz zgornje raz- predelnice, je največ nagrad dobila Sovjetska zveza (5), sledita ji San Marino in Češkoslovaška (4), Leta 1954 oi Jugoslavija izdala športnih znamk, medtem ko je leta 1953 dobila precej nagrad za razne športne panoge. Tega leta je dobila prvo nagrado Madžarska, ki je dobila tudi večino posameznih nagrad. Številne poštne uprave so i: izdale propagandne znamke za prihodnjo olimpiado, ko bo letos v Avstraliji. Avstralija je izdala nekaj znamk že pred leti, da bi si tako naplavila precej propagande. Druge države pa izdajajo znamke bodisi z namenom, la počastijo ta praznik, bodisi da zberejo na tak način fonde, ki so potrebni za vzdrževanje lastne športne ekipe. Poljska je izdala serijo šestih znamk, ki so zelo lepe in ki prikazujejo sabljanje, boks, veslanje, skok v višino, met kopja in telovadkinjo. Zahodna Nemčija je izdala eno znamko ;.a 10 pfenigov, ki prikazuje alegorijo olimpiade. Jugoslavija bo izdala na čast olimpiade serijo osmih znamk. Druge športne znamke, so v zadnjem času izdale Finska, ob priliki finskih športnih iger (ena znamka, ki prikazu- je alegorijo športa), Liechtenstein, ki je izdal štiri znamke, na katerih so vidni metalec konja, tekač čez ovire, skakalec s palico in skupina tekačev na kratke proge, ter Francija, ki je izdala štiri znamke, na katerih so vidni košarka, pelota basca, rugby in alpinizem. leti le laboratorijska zanimi-. kvence do 80.000 period na vest, danes pa so postali že sekundo. S kremencem pa do-zelo važni. Pri reakcijskih le-j sežejo celo sto milijonske pe-talih na pr. je vrtenje tako riode na sekundo, hitro, da pri tem nastajajo! lTitraJ,voki s0 boljši od žarki lahko povzro-I p.ov x, ker prodirajo tudi skozi zelo trdna telesa, kot je kar se je dejansko pokazal.) iek]0j jn se delno odbijejo 'e ob koncu vojne pri poskusih . . . , ,, , .... .,r„ , . na istem mestu, kjer Je ne- z Messerschmidti 252, kjer je ultrazvoki. čijo motnje na telesu pilo*#,1 izgubilo življenje več tehnikov. enaka struktura snovi, zato se že danes s pridom uporabljajo za kontrolo v metalur-Ti zvoki so pogosto mnogo' gij. za natančno preiskavo osi boli močni kot tisti, ki jih' pri letalih ipd. z ušesi lanko slišimo in tudi! njih valovna dolžina je mno-1 = " . .. —. . go manjša. Ce pri širjenju! naletijo na oviro, se od nje V središču zapleta romana je pravda «Jarndyce zoper Jarndgce«, pravda, ki teče že celo večnost, katere spisi so narasli v kupe popisanega papirja in v katero je zapleteno prav toliko ljudi, kolikor jih potrebuje in zmore veliki romanopisec, se pravi: cela galerija najrazličnejših tipov, ki nenehno poživljajo pripoved. Znano je, da kompozicija in enotnost nista največji odliki Dickensovih romanov in da imamo večkrat občutek, da mu zasnova dela raste in se spreminja kar pod peresom. To velja v precejšnji meri tudi za «Pusto hišo«, čeprav sodi ta med njegove najboljše romane. Napetost pripovedi ustvarja pisatelj sproti, Za kar mu nudi obilo možnosti prav osnovna ideja omenjenega procesa, ki mu omogoča, da opiše vse sloje angleške družbe v času na- stanka kapitalizma, od P Ijivega podzemlja do angleške aristokracijo, po skrivnostnih poten na z najbolj čudnimi I in dogodki. Ce lahko S, mo o osnovni misli, N" 1 štejemo dve: n o r č el) a ”1* jj, poumnega in samozaoo - ga angleškega pravo še bolj neumnega o 0'],.; ja, ki ne vidi reve Pr| Jero' som, pretaka pa solze nad stvarmi, K* leč in malo pometno -V resnici pa je vrednost tudi tega ^ Dickens sam, njegova . n iv a pripoved, njegov dušni humor, njegoVSjj ška dobrota, ki se zQr .., krivicami, in njegova vera v dobroto tega pa zanimiva xn zgodba, ki nam ne delo odložili. (ft PRIMORSKA MLADIH na taborjenju v Rovi® V Rovinju, tem slikovitem obmorskem mestu, je vsak) poletje izredno živahno. Na severnem delu mesta, sredi borovih gozdičev je dolga vrsta taborišč, kjer pod plat-nenami strehami uživa lepote morja sto in sto mladih ljudi iz Slovenije. Tod imajo svoja romantična taborišča mnoga društva prijateljev mladine: Počitniška zveza Slovenije, Zveza borcev. Višja šola za telesno vzgojo iz Ljubljane in nazadnje. Svet za šolstvo LR Slovenije. V tem najlepšem taboru, ki ima čudovito lego in posebno lep pogled na mesto in morje, je letošnji julij preživelo nad petdeset mladih učiteljic in učiteljev iz vseh krajev Slovenije. Na prelepem taborjenju, ki ga bodo še dolgo ohranili v najlepšem spominu, pa niso uživali samo počitnic. Včasih so kar trdo delali, plavali, telovadili in se igrali. To je bilo taborjenje, ki je bilo združeno s telovadno šolo. Tu so se mladi učitelji seznanjali z obsežnim, toda zanimivim vadbenim gradivom, ki pride prav na vsaki osnovni špli pri pouku telesne vzgoje, a zlasti tam, kjer nimajo še telovadnic in urejenih šolskih, dvorišč, Za , nameček pa so tudi temeljito spoznali, kako se pripravljajo izleti, kakb plbhiirška (tekmoa vanja in kakšno bodi življenje ter red na taborjenju. Vse to jim bo . prišlo prav, ko bodo sami vodili podobne tabore ali počitniške kolonije za svoje šolske otroke. Delo v taborišču pa ni bilo izpolnjeno samo z učenjem po predvidenem učnem načrtu, Kaj še! Vsi udeleženci so imel; dovolj priložnosti za prosto kopanje, za ogled okolice lin drugo razvedrilo. Kadar pa so ostali doma, se je v tiho poletno noč razlegalo ubrano petje.” Manjkalo tudi ni dovtipov, ki so jih nekateri šaljivci stresali kakor iz pokava. Da, tudi smeha in vedrine je bilo na pretek in prav je tako! Vsem tečajnikom bo ostala zaradi tega v p, schiio .^dobrem .sp-P'avičeval, češ da ne more Poje in je to zvezano s sit-ROEtmi. Ko mu je te razloge tpodbil, je kmet priznal, da tem gnojilom ne veruje “ niso za našo zemljo. Ta _IJtnneva je zelo razširjena. * hekatere pa je umetno r,0lilo (izemlji škodljivo«, za uEe celo »strupeno« in o njim pognojeni sadeži nol avju, škodljivi«. Ni torej °ieno čudo, če je potrošnja talt^tnih gno.iil na Tržaškem 0 skromna, a na Krasu oro ne pridejo v poštev. So n ^ Xas'’ ki se jih še niso užile in jih zato tudi ne Oznajo. A prav tamkaj so največ teh cJi nasprotniki uporabe *• to »tv0 gnojil. kiaj naj na te do- mtve? Kvečjemu bi od njih ^“■°ma držala trditev, da ni-U gnojila vedno učinkovita. - s je. da večkrat ne zaleže-m zemljo zaskorjijo, su-pospešuje. Drugo dej-je, da teh gnojil ne '?namo ali jih zelo malo j|.in®mo in zato ne znamo z ■mi pravilno ravnati, V temi j Pa v zemlji je vzrok, če njimi večkrat ne dosežemo •želenega uspeha. t Najboljše ... in najcenejše jpstvo, da se prepričamo. , ao umetna (rečemo jim , t' kemična) gnojila kai V,edna Sk"; če se izplačajo in se izplačajo, je poskus, poskus lahko izvedemo j, travniku ali na njivi- V namen zadošča 500 kv. me-tl.°v zemljišča razdeljenega J ^ enakih delov (po 100 ■ m) Prvih' 10Q kv. m pe S(^noj’m°: drugi del potratilo0 na pr' z 'tfšičnatim gno-tis T 12,5 kg čilskega solitra), (I. ,;ret.ii 2.5 kg kalijeve soli Miji ženemo, katera od hranilnih srovi zemlji najbolj primanjkuje. Seveda mora biti za poskus ena in ista zemlja in prav tako tudi posevek. Vsekakor je vredno napraviti takšen poskus. Jesenski pridelki (ajda, repa i. dr.) nam morejo jb ugodnem vremenu zvišati letni dohodek. Seveda hkrati tudi izčrpajo zemljo, ker ji od-vzamejtvrazpoložljive hranine. Hlevskega gnoja ni in tudi ne moremo z njim gnojiti vsakemu pridelku. Za boljši pridelek pa je treba zemlji nekaj dati, da bo mogla rastline primerno rediti. Vsaka vrsta rastlin ima svoje posebne zahteve: ta rabi več te, ona več druge hranine- Ajda spada k žitaricam; te pa zahtevajo več fosforne kisline za tvorbo zrnja. Kako naj bi ji škodilo, če bi ji pognojili s fosfornim gnojilom? Repa ima ie drugo zahtevo in ljubi razmeroma najbolj kalij. Damo ji torej kalijevo sol. Te in druge rastline so vedno hvaležne, če jim postrežemo z dušikom, ker se tako hitro razrastejo. Umetna gnojila imajo to prednost pred domačimi, da so bolj hitro topljiva. Sicer smo zadevo o umetnih gnojilih že večkrat načeli ob tej in oni priliki in ce jo 's tem člankom ponovimo, je to za letos sicer malo pczno, a le ne prepozno. Porabili bomo vsako priliko. da< odpravimo razna napačna mrenja in predsodke o tem sredstvu, brez katerega si ne moremo misliti naprednega kmetijskega obratovanja, in da prepričamo našega kmečkega človeka, da je pravilna uporaba teh gnojil koristna. Priznamo pa, da je hlevski gnoj glavno gnojilo, a to vedno le v primeru, ko gre za res dober hlevski gnoj ali take pripravljen in takšen, ki da zemlji v zadostni meri vse glavne hranine (dušik, fosf. kislino, kalij, apno). Takšnega gnoja pa je pri nas razmeroma malo. Pa celo naš najboljši hlevski gnoj je pomanjkljiv. ker ima navadno premalo fosforne kisline. To vsebuje zrnata hrana, ki pa je naše domače živali, izvzemši perutnino in prašiče, ne dobe Zato primanjkuje ta snov hlevskemu gnoju in je torej zelo priporočljivo, da razen s hlevskim gnojem gnojimo vsaj še s fosfornim gnojilom. Predsodki o umetnih gnoji< lih nam prinašajo le gospodarsko zgubo s: na četrti 5 kg super-(fosforna kislina), na kg apnenega dušika, smo poskušali z vse-imi snovmi (dušik, ^fata' Peti SLIVNO jih fosforna kislina, apno), rastlino potrebujejo. Od nove avtoceste v Se ljanu je bilp treba napraviti. novo pot proti nam. Saj je ta skoro odveč. Ce ima pot ostati takšna, kot je 'd Sesljana do nas danes, ne bo mogla služiti svojemu namenu. ampak le kot kolovoz ali pot do naših parcel. Pravijo, da imamo dobro pot proti Nabrežini. To ni nobena utemeljitev za zanemarjanje poti proti Sesljanu. Sesljan raste ;n se bo nedvomno še boli razvijal in bo kot turistično zani. To je vsakomur že znana reč in bi je ne bilo treba ponavljati. Razmere so torej tako dozorele, da bo treba (•aiprej rešiti tudi vprasanie te poti. SESLJAN Ko so nekoč po naših vaten prirejali veselice (kakor še danes imenujemo kulturne prireditve), so se teh mogli udeležiti le iz sosednih vasi. Danes pa smo si bližnji sosedje že vse tržaške in druge naselbine. Širša skupnost je vsem vedno bolj potrebna. Malo nas je tržaških Slovencev, malo zlasti pri utrjevanju našega narodnega telesa To občutijo r.arodno ogroženi kraji, kot na primer Sesljan. ta starodavna slovenska naselbina, ki pa je danes kot takšna močno izpostavljena. Ce želimo ohraniti svojo dragoceno narodno imovino: svoj jezik, svojo pesem in vse listale njegove torej naše vrednote, jih moiamo gojiti. To bo častna in hvaležna naloga našega prosvetnega društva »Morje«, ki bo z današnjim dnem obnovilo svoje nekdanje kulturno-prosvetno delovanje. Ali ne zasluži, da ga pri tem čimbolj podpremo7 Naš plemeniti namen in naša pesem vabita danes v Sesljan vse zavedne Slovence. PREČNIK Lani smo poročali, kako znajo naae ženske izkoristiti, kar nam da naša skopa priroda Korčki (ciklami) so dali vas* lepe tisočake, tako tudi diuge cvetice in zelišča. Letos pa so nekatere vaščanke še bolj podjetne: nabirajo rej (roj, rij), to posebno kraško rastlino, ki krasi našo gmajno zlasti s svojim cvetjem (julij), a še bolj na jesen, ko so njegovi grmi z razkošnim barvnim prelivom podobni šopom najlepšega cvetja. Njegovo zeleno listje služi z drugim cvetjem vred za okras i:i vence. Ni lahek za zaslužek, a naše pridne ženske se ga ne plašijo, da le pride kaj več, v hišo. TREBČE svetno društvo »Primorec« za- tina, čes da je vsako prestop-živelo takoj po končani vojni, [ no leto tako: mraz. deževje, ko sta dramski odsek in pev- suša in slaba letina. Naj bo ski zbor začela prirejati vrsto kulturnih večerov in prireditev v vasi in izven nje Dramska skupina je naštudirala razne igre s katerimi je nastopila v lastnem domu, na Preseku, na Opčinah, v Ric-mtnjih, v Padričah itd. Skoro ni bilo prireditve ali druge manifestacije v vasi, kjer ni nastopil pevski zbor in sicer pod vodstvom pevovodje Danila Kralja. Bil je na glasu kot eden izmed najboljših zborov na Tržaškem. Zato so ga tud: povsod navdušeno sprejeli. Prav tako je marljivo delovala tudi vaška godba. Iz pomanjkljivih in nepopolnih podatkov je razvidno, da e bilo v Trebčah samo v dobi od 20. 2. 1949 do 5. 9. 1954 22 kulturnih prireditev v Ljudskem domu (ki so ga Trebenci v zadnjih letih obnovili in olepšali); 11 kulturnih večerov je pa bilo prirejenih v okviru raznih proslav in obletnic, 8. marca, božičnic itd., katere je organiziralo domače prosvetno društvo V drugih krajih je p.d. «Primorec» priredilo 11 kulturnih prireditev in 5 sodelovanj ob priliki manifestacij drugih organizacij (partizanov miru, ZDZ itd.) Skupno beležimo torej iz te debe 49 kulturnih večerov in nastopov. Tu niso vključene politične manifestacije, prazniki tiska, 1. maj itd., na katerih sta nastopila godba in tudi pevski zbor. Za uresničitev teh prireditev so bile potrebne priprave in mnogo požrtvovalnosti t,-stih domačinov iz Trebč, ki so bili aktivni člani p.d. »Primorec«. Lepa stran delovanja p.d. ((Primorec« je ravno ta, da so njegovi aktivni člani delavci, ki so vedno stvar- kakorkoli, upamo, da bo prihodnje leto bolje. Drugih posebnih novic m; prosvetno življenje je v poletnem času precej zamrlo in je upati, da bo spet zaživelo v jeseni. Želeli bi tudi, da bi Kmetijsko nadzorništvo, ali kdo drug priredil v pozni jeseni in pQzimi kmetijske strokovne tečaje, za mladino pa še posebej izobraževalne večerne tečaje tečaje za gospodinjstvo itd. SEMP0LAJ Luč in voda sla življenjsko rujna. zato je razumljivo, če si vsi prizadevamo, da »i ju preskrbimo. Z lučjo smo preskrbljeni, večkrat celo prekomerno (javne žarnice večkrat tekmujejo z naravno jutranjo svetlobo), z vodo pa imajo vsaj nekateri vaščani ob cesti težave, ker je vodovod precej od rok. Prizadet je gornji del vasi. Ze davno so te družine prosile vodovodni konzorcij, da bi jim napeljal vodo do hiš. Ne morejo razumeti, zakaj konzorcij to odlaša, se neutemeljeno opravičuje in le, obljublja. V našo sredo se je po dveh letih in pol vrnil iz Avstralije mladenič Albert Gruden, obogaten z življenjskimi skušnjami Kritično je zrl v ondotno življenje in si napravil o njem svojo sodbo. Ta celina s skoro 8 milijoni kvadratnih kilometrov in skrajno redko naseljenostjo (nekaj več kot en človek na kv. km) je angleški dominion z gospodarskimi privilegiji angleškega kapitala ki ima glavno gospodarstvo (industrijo, zavarovalnice, banke, velepo-no prispevali h gojenju na’[sestva) v svojih rokah. Novi ustvarjajo v naseljencih, pred. vsem v samcih, nerazpolože-nie in stopnjujejo v njih pa-trietična čustva, in to kljub povprečno visokemu življenjskemu standardu in dobro urejeni upravi. Naši in drugi naseljenci bi se radi vrnili v svojo domovino. CER0VLJE predne prosvete Tem ljudem, ki so po končanem delu, čeprav utrujeni z veseljem prihajali v svoj naseljenci imajo omejene možnosti gospodarskega razvoja ir: so zaposleni kot delovna sila. Cut podrejenosti angle D'm, da pripravijo kulturno j kolonialnim težnjam, od- pr>reditev gre vsa pohvala. lezanost od domovine, osam- Br!° sm° v zadnjem (petem) naselje potreboval dobre cest- dolgoletno požrtvovalnost. , 'hltru ,„.l: : a..«:!. ... _______ - aVaI,— a ...j,________________________________ ... Precej je presenetil nas Trebence in tudi, kakor smo obveščeni, prebivalce drugih okoliških vasi, ki poznajo naše kulturno delovanje v povojni dobi, članek, ki ga je objavil, v »Primorskem dnevniku« z rine 5. avgusta 1956 naš domačin H. K. Mislimo, da ni bil pisec, zaradi dolge odsotnosti iz vasi, dobro obveščen o tem, kako je naše društvo delovalo v vseh teh letih in prirejalo kljub težkočam, ki so obstajale zaradi pomanjkanja intelektualnih moč- v kraju samem. Zato želimo poudariti, da če1 le pozitivno, da se je pevski zbor ojačil v zadnjem letu, *o ne pomeni, da prej ni obstajalo v vasi nobeno kulturno cielovanje in da je bil naš dom «legalno pribežališče in center plesa« in da so «trebenski kričavosti dajali nezahtevni pivci celo prednosti v gostilniških koncertih«! Smatramo, da ie to žalitev za naš trud in Društveno delovanje je stalo nepretrgano skozi vsa leta do konca 1954, ko se je porodila zamisel, da se pevski zbor skupno ojači ter poišče nov pevovodja. Zbor se je res pomnožil nekaj mesecev kasneje in vodstvo je prevzel pevovodja Oskar Kjuder. Želeti je. da bi se kulturno delovanje v naši vasi tudi za naprej dobro razvijalo, da bi se ojačilo; mi, Trebenci prispevali v teh važnih zgodovinskih časih pri izvrševanju poslanstva, ki ga imajo prosvetna društva in druge kulturne ustanove na Tržaškem za širjenje napredne slovenske prosvete. Skupina Trebencev ljenost in ves način življenja Kar nas spada v stare vrste se ukvarjamo z običajnimi epravili in si prizadevamo da bi si pripravili čimvee pridelkov. Mladina gre za zaslužkom in nam ne more dosti pomagati. Seme za jesenske pridelke je ž® v zemlji. Ce* bodo tudi ti izpadli kot so prvi, ne bo ravno slabo. Seveda ni nikoli takšne letine, da bi si ne želeli še boljše Odličnih letin tod ni. Nekoč so rekli, da je bog nalašč ustvaril takšen Kras, da ne bo Kraševec preveč objesten. Preskušati ga je hotel, kako se zna »regirati«. Doslej smo šli skozi najtežje preizkušnje in smo izpit dobro prestali. Sicer pa nismo več tako «po starem«, da bi sami ne videli, da ni vse odvisno le od tal pod nogami in od vremenskih prilik, ampak mnogo tudi od nas samin. Pridna roka res doseže mno go, pridna in umna roka pa še več. Umsko delo pa n: tako preprosta reč. Kako naj se ga naučimo, če ni strokovnjakov, ki bi nas z njim seznanjali! Drži kot ste pisali, da bi namreč morala danes imeti skoro vsaka vas svojega kmetijskega svetovalca. Tudi naša mladina se pripravlja na današnjo prireditev v Sesljanu, kjer bodo oživeli nekdanje kulturno-prosvetno delovanje. Vsaka vas bi lahko imela takšno postojanko, če bi bili za to pobor-niki in vodniki. Veliko je poklicanih, a skoro nobenega izvoljenega ali. dosti je šolanih, a kaj ima ljudstvo od r. Th? BREC kj ’ *ru vzeli apneni dušik, vsebuje razen dušika tudi lic zveze z okolico. A tudi mi . Resnici na ljubo moramo bomo z njim vedno bolj zve-1 poudariti, da je domače pro- Zdaj imamo polne roke dela zlasti na njivah. Krompir je skoraj že izkopan in letina ni bila prav slaba. Skraja smo upali, da bodo trte dobre obrodile, potem pa sta toča in suša napravili svoje. Letos bomo imeli slab pridelek vina, sadja pa je tudi zelo malo; oljke, ki jih je močne prizadela ostra zima, so se že precej popravile, letos pa ne bo skoraj nič pridelka ir bo treba počakati še kakšno leto. Stari ljudje pravijo, da ni n:č čudnega, če je slaba le- Naj večji sadovnjaki v Italiji Bo i ?ch sadovnjaki z izred-•Oodr,- m' pndelki so ob tj. toku rek Po in Adi- Bliaa«, je sadjarstvo še zelo d?j 3abr!'ri pridelujejo ',e-0 v ravnini, 5 do 20 pkvim m9l'ieiri Zemlja je na-5*dhih ln Prav rodovitni 0 mmpyavin ie od 600 dj v fl' ”adi,r nedostaja vla-' v°do ' ' nam!*kajo nasade ',hai0v umetno zgrajenih »''•ttn obsežnimi melioru- i? hektS° ote*' močvirju tiso-thet 'Sl0v rodovitne zemlje. * HM,?8*?* tretjino površine v*blia tretjino u- » Za. poljedelstvo, pre-.''hist; Jret)ino pa zaseje s itto rastlinami za ži- °kolici Verone pridelajo okoli 15.000 vagonov breskev, ki so znane po svetu, Verona ima skladišče s hladilnimi napravami za 7500 vagonov hi-tr., pokvarljivega blaga. To skladišče je tudi največje v Evropi. Hladilnica je stara več desetletij in ogromno pomeni za to pridelovalno središče in pa kot križišče železnic, k.iei hladijo tudi tranzitno olego. Blizu Ferrare smo Fe ustavili pri nekem sadjarju-kolo-nu. ki obdeluje zemljo «s po-lovine«. Takih je v Italiji največ Ta sadjar oskrbuje 6 ba sadovnjaka, za kar ima lastne motorne stroje in 2 delavca. Zasajenih ima največ jablan na semenjaku v razdaljah 4x3 m. Prideluje sorte Abbodanza, Francoski rambur, Rome Beauty in Delicious, pozne breskve sorte Hale, Amsiem in neki lasten hibrid. Pr. hruškah so zastopane Viljamovka, Kleržo in Pasakra-stna. Napravo nasada in vzdrževanje skozi tri leta plača lastnik zemlje, ki živi nekje v mestu. Pridelek si delita. Lastnik zemlje plača polovični znesek pri nakupu sredstev za varstvo rastlin in pa davek. Kolon vzdrzuje lastne stro.ie in živino. Sadno drevje skrbno neguje. Vzgoja krone ni po nekem kopitu. Sadno drevje je vzgojeno ponekod v obliki zboljšane piramide drugod pa je krona kotlasta al ploščata. Dokler je drevje mlado, zavija poganjke (ra. zen podaljškov vej) navzdol, do ima čimprej pridelek. Kasneje se veje same povesijo zaradi teže plodov. Zemlje redno obdeluje s traktor jem, na katerega priključi po pt trebi kultivator ali krožno brano. Uporablja veliko žkr> pilnico in opravi škropljenje v dveh dneh. Gnoji vsako leto z 800—1000 kg umetnega gnoja in s hlevskim gnojem Škropi od 6 do 12-krat v le- tu Pridela 500 do 600 q jabolk na hektar. Jabolka prodaja po 24 do 25 lir kg (sorta Abbodanza), boljše sorte po 35 lir, Delišes pa celo po ,50—70 lir kg. Neki sadjar v bližini Ferrare je dosegel pridelek 8 vagonov sadja na hektar. Nasadi sosedov so podobni. Hruške so na kutini, s.cjene 4x2 m. Vzgajajo jih pleščato ali v špalirni obliki. Breskve so bile na dan obiska (7. oktobra) obrezane, krone zredčene in voditeljice prikrajšane (poletna rez). Povsod nas je presenečalo zdravo temnozeleno listje na drevesih in lepo barvani plodovi. Veleposestnik v Emilii ima 50 do 200 ha zemlje, ki jo razdeli na manjše obrate-krnetije. Taki zemljiški odnosi so vladali do osvobojenja v Istri in na Goriškem. Na kmetijah ali kakor jih imenujejo — na družinskih obratih so redno zastopane tr: panoge: sadjarstvo, živinore- ja in poljedelstvo. Smatrajo, da so taki obrati zelo odporni p*oti morebitni krizi, kajti v-aj ena panoga vedno zvozi. Zaradi močno razvitega prometa in velikega števila kmetijskih motornih vozil se pridelovalci labko poslužujejo kulturnih in športnih dobrin v bližnjem mestu. Zato ljudje ne silijo v mesta. Navajamo še nekaj jiodat-kev o sadjarstvu. Glavna jabolčna sorta je Abbodanza, ki je zelo rodovitna, vendar manj kakovostna. Ta sorta predstavlja dve tretjini pridelka vseh jabolčnih sort. Zastopane so še druge sorte, na primer Rome Beauty, Impera-tore, v mlajših nasadih pa predvsem razni tipi Delisesa in Jonathana. Pridelujejo predvsem rdeče zimske sorte, k: so sposobne za shranjevanje Zaradi intenzivne oskrbe pridelajo 70 odst. sadja I kakovosti. Slabšo kakovost težko prodajo, oziroma so cene izredno nizke. Cesto morajo slabšo kakovost pokladati živini. Zelo so pričeli širiti Rdeči delišes, ker se Abbodanza težko proda. Pa tudi Delišes ni brez napake. Nedostaja mu prijetne kisline, ki daje prednost našemu sadju in mnogim evropskim sor tam. Pridelovalni stroški so razmeroma nizki predvsem zaradi velikega pridelka. Največ stroškov (okoli 26 odst.) oupade na zatiranje škodljivcev in bolezni. Zaradi velike zračne vlage (obmorsko podnebje) je posebno nevaren iuzikladij. Veliko škodo bi napravili tudi škodljivci: zavijač, rdeči pajek in listn uši, če ne bi redno škropili. Proti rdečemu pajku škropijo od H do 8-krat. Značilno je. da ima škropljenje pred nost pred vsemi drugimi deli na kmetiji. Industrija izdelu je dobre pripravke proti rdečemu pajku. Na gnojenje odpade 19 odst. vseh stroškov. Na splošno so stroški pridelovanja sadja razmeroma niz-k:, ker uporabljajo v največ ji meri sodobne stroje. Zaradi razmeroma nizkih stroškov in kakovosti se je italijansko sadje uveljavilo na svetov, nip tržiščih. Kljub nekaterim težavam je sadjarstvo v Italiji visoko rentabilno. V Severni Italiji imajo še precej manj racionalnih njivskih nasadov, kjer so drevesa posajena v razdaljah 20 m (jablane) in 10 m (breskve) vrsta od vrste. Tu obdelujejo le ozek pas, širok okoli 2 m. Po drevju se včasih vzpenja tudi vinska trta. Prostor med vrstami izkoriščajo za sladkorno peso, koruzo, žita, za lucerno in druge krmske rastline. JANKO LIPOVEC MOTOM 48 CCM DELFINO 160 CCM ?«£««. ^ »u- pelje povsod-Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje. hitra »opravila Zastopstvo .Citm" Mosdiioti & Frisoft Trst Ul. Valdirivo 36 in Ul. XXX oitolire 11 ItL 23-475 Postala za usluge v Nabrežini: FRANC S1BELIA ZN itAN E CENE AUTOVIE CARSICHE PROGA TRST - B4ZOVICA - PADRICE - GROPADA-TREBČE Odhodt i postije Trg Liberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7-30, 8.15, 9.30, 10.15. 11., 12., 13.10, 14.. 15-, 16., 16.50, 17.30.. 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. OB PRAZNIKIH; oh 7.25, 8.39, 10., 11., 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15-. 15.30, 16., 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19., 19.45, 20.30, 22-30, 24- PROGA TRST - BLOK FRNETICI Udhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 13.10, 18.. OB PRAZNIKIH: ob 10., 13.1C, 14.30, 18., 20.30. Odhod s Frnetičev OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 14.05, 18.55. OB PRAZNIKIH: ob 10.50, 14.. 15.15, 18.50. 21.35- PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trpa Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.45. 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH; ob 8.20, 12.50, 18.05. OB PRAZNIKIH; ob 12.05, 18.05. PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trg a Liberta. ob 7. uri. Iz Herpelj ob 9. uri. Vožnje vsako drugo sredo in soboto v mesecu. PROGA TRST - DOM J O - BOLJUNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: oh 6.35, 7.25, 10.20. * 12.05, 13.05, * 16.35, 17.05.* 18.05, 18.35, 19.20 20.45. 22.35. OB PRAZNIKIH; ob 9.05 10.35, 12.35*, 14.35, 16 05, 17.05, 18.15, 19.35, 20.40, 22.05 N. B * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, drugi se ustavijo v Dolini. PROGA TRST - DOMJO - RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH* ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05. 19.20, OB PRAZNIKIH: ob 9.35 1405, 16.20, 19.35, 22.50. PROGA TRST - ADAMIČ - MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 11., 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. PROGA TRST - PODLONJER LONJER Odhodt s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20, 6.40»«, 7., 7.22**, 7.40, 8.07**, 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 1015, 10.30*, 11 02, 11.20»», 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„ 13.20**, 13.40. 14.15*. 14-45*, 15.16*. 15.45», 16., 16.20 16.40, 17., 17.20, 17.40**, 18., 18.30**. 18.50, 19.20**. 19.40, 20.05** 20.30, 20.52. 21.10. 21.40, 22.15* 22.45*. 23.20. OB PRAZNIKIH; ob 8., 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 1142, 12., nato odhodi vsakih 15 minut. * Odhodi s Trga S. Francescc ** Ti avtobusi voziio do Lonjerja, ostali se ustavljajo v Podlonjerju. Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi in težkimi kamioni ter avtocisternnnn tudi v inozemstvo. Zn informacije kličite telefonski številki 36-7S4 in 38-651. Na hribu nad Trstom se lepo viai vasica, ki se zdi kot lastavlčie »nezdo pritr-jena na hrib. Posebno po. noči Je pogled na lučke, ki migotajo na hribu, nad katerimi se v presledkih zasveti rdeča luč na televizijski anteni, prav slikovit. Z vasi pa je krasen razgled pa Trst. na zaliv in daleč tla na istrske hribe. Vidi se tudi izliv Soče in v jasnih jutrih tudi Benetke, To so Frlugi ali Kon-konel. Vasica šteje komaj kaj več kot 30 niš. Skoro pri vsaki hiši imajo kaj malega zemlje, kjer pridelajo izvrstno kapljico in še kaj. Redijo seveda tudi kako žival, poceb-no prašiče, perutnino in druge male živali. Vendar pa n služijo svoj kruh z delom v raznih poklicih v mestu. V mesto se vozijo z openskim tramvajem, do katerega imajo le nekaj minut. To pa je trlugovska ttUlca« Je kot prava ulica, le nekoliko krajša je. Ta del gorenje vasi Frlugov je najstarejši, in tudi na hišah samih se vidi, da so že marsikaj videle. Vas se je širila dol po hribu in danes lahko rečemo, da sega od Vršiča do Del-nače. V vasi sta dve gostilni in celo trgovina. Za prosveto pa skrbi »Višava«, ki sedaj nekaj časa počiva. -V' »** 4 'I Ob lepih nedeljah prihaja k Frlugooi dosti izletnikov tu vsakogar očara prekrasen razgled, ki se nudi, in ki je gotovo edinstven v tržaški . okolici. Pozornost vzbuja lepo izklesan relief nad vrati hiše Josipa Ferluge, delo pek. Stefana. Narejeno je iz kamna, ki so ga nalomili v domačem kamnolomu. V prejšnjih časih so domačini delali največ v teh kamnolomih, in so kamnite plošče vozili v Trst, da so z njimi tlakovali ulice. Zene pa so prale perilo mestne gospode in tudi nosile mleko. ■ .*TV*W??! m i Tudi notrantosž htše je zanimiva tn lepa. Posebno veža s stebrom, okrašenim z ornamenti. Tudt stopnišče i*n okna. Na zidu je slika domačega sina Jakoba, ki Je padel kot partizan, in slike iz raznih dob domačega prosvetnega društva »Višavan, ki je lani praznovalo svojo 30-letnico. Alojz Ferluga, po domače Zupanov, je med najstarejšimi vaščani, saj jih ima že 80, in je živa kronika vasi. Kljub letom pa sl še ne da mira, vedno nekaj miga in si zmeraj najde kako delo ali na vrtu alj okotl blše. - 'T ■ *' — ■ * v. :*■ i Lepo se Jim godi, saj so še mladi in brez skrbi, posebno sedaj, ko šole še ni. Igrajo se, gledajo na Trst in pa morje kot ptiči z višave. A kmalu se bodo tudi zanje začele skrbi, ko bodo moraM zopet v Solo na Opčine. S. ANDOLSEK Foto BUBNIČ l" ličili (Mi l IIU. ‘ — -- Seja odbora prefekture V petek zvečer je bila v Geriči seja odbora prefekture, kateri je predsedoval prefekt dr. de Zerbi. Odborniki so e-dotrili več sklepov, ki so j:n na svojih sejah sprejeli razni občinski sveti v goriški pokrajini. Na tem sestanku pa niso še rešili vprašanja mesečnih dohodkov občinskih u-službencev, odnosno niso dokončno odobrili sklepa goričkega občinskega sveta, zato bedo o njem razpravljali v sre do. Zanimiva najdba na Matajurju Prejšnji teden je prišla v vas Pečnje nad Jeroniščem pod Matajurjem skupina jamarjev iz Čedada. Jamarji s-.f od domačinov izvedeli, da je v okolici poleg drugih zanimivosti tudi več jam, med katerimi sta najbolj znani «Velika luknja« in «Mala peč» Okrog te zadnje so domačini z Matajurja vedeli povedati tudi o skrivnostnih ogpjih, ki se od časa do časa pojavijo pred vhodom te jame. Cedad-sk' jamarji s,; se opremljeni z vsem potret nim za raziskovanje odpravili . v notranjost «Male peči« in v njej ostali več ur. Po tem prvem obisku so prinesli iz jame med drugim tudi zobe neke prazgodovinske živali iz terciarne dobe. ki je že davno izumrla Jamarji so se domenili, da bodo nadaljeva-li raziskavanja na tem področju, ki je bogato tudi z raznovrstno favno in floro. ZANIMIVI PODATKI O GORIŠKEM ŽIVLJENJU Povečale so se cene mesu padla pa je cena olju Veliko število novorojenčkov - 25 smrtnih primerov Povečano število prebivalcev s stalnim bivališčem V zadnjem mesečniku gori-ške občine smo zasledili zani- posledicami prometne nesreče i koča. Od tu je lep razgled na sta umrli dve osebi. Velik 'e ! Belopeška jezera in na bliž-ni've podatke o demografskem oil odstotek otrok, ki so bili i njo in daljne okolico. Kdor gibanju, zdravstvu, vremenu in cenah v mesecu juniju. Junij mesec je bil zelo bo- proti tifusu. f koder je le še dobro uro ho- Na področju cen življenj- 'd® sk,m potrebščinam je občina j Prijave se sprejemajo v tr-ugotovila povišanje cen za te- govini Peter Čermelj na Kor-iečje meso ir. slanih sardel; j ne. in v kavarni Bratuž. Ude-manjši poviški pa so bili opa- leženci naj se prijavijo do j gat na deževnih dneh, nevihten, imeli pa smo tudi točo Skupno je padlo 147.2 mm d.-ž.ia. Glavna karakteristika toga obdobja je bila nizki temperatura in z meteorološkega stališča gledano, lahko lečemo, da je bila tempera-tvia izredno nizka za ta letni čas. Število prebivalcev s stalnim bivališčem se je povečalo za 97, 19 je bilo rednih, 74 pa se jih je priselilo iz drugih krajev v Gorico, Čeprav zaradi odhoda v kolonije pre-jbo hotel, se bo od tu lahko gledani in so prejeli injekcije j povzpel na vrh Mangarta, do proti tifusu ženi tudi na sadju, zelenjavi in konservah. Kot drugod v j Italiji se je tudi v Gorici o-j pazilo znižanje cene olivnemu olju, in upati je, da bo cena še padla. Cene tekstilu na splošno niso padle, vendar so nekateri trgovci zaradi konkurence zmanjšali cene nekaterim tekstilom. Na sploš- se je rodilo 47 dečkov in de-|no so se življenjski stroški ne-klic pa vsi ni»o iz goriške ob-j koliko znižali, toda v glav- prijavijo srede 29. t. m. zaradi naročit,-ve avtobusa. Odhod okrog 5. zjutraj s Travnika. Vožnja tja in nazaj po 800 lir za člane in 850 lir za nečlane. - ,1F i miras 1. i - i::::::; *... ^ j : • •: H' ! • " \ /flftKTLM SU;Tlllll;ll\ KOLESARSKEGA PKVKMSTVfl V KDPliAHAUfMlI Holandec Mahn svetovni prvak v cestni dirki za diletante Z istim časom kot zmagovalec je privozilo na cilj 40 kole-sarjev, med njimi trije Italijani in Jugoslovan .Petrovič cine. Od 20 porok je bila .e ena civilna. Zanimivo je', da je bilo vgčje število rojenč-kev moškega spola kakor ženskega. Rojena sta bila tudi dvojčka. Kakor v drugih poletnih mesecih je bilo tudi v juniju samo 25 smrtnih primerov; 68 odstotkov umrlin je bilo v bolnicah. V glavnem nem zaradi nižjih cen olivhe- mu olju, kar še ni dokaz za , . ... inejo v splosno znižanje cen. 1 hpiti na srednjih šolah Jesenski rek sprejemnih in popravnih izpitov Aff>A ffenregro eotOCT Pr L LA TtCtiMKOLOC. MttUHCO TARAM NlCOU FIlAuBMI Ff RDiMANPO LIPONNI CAUMINe GALLO* MA eo-PROOU3-'0«*f R I ZZOLI TO HO ULM OALLONl gospodinjo * Ribarič Ivan IMPORT * EX FORT VSEH V UST I.KSA IIM TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CHISPI 14 - TEL 93-502 ULICA UKI.I.E MII IZIK II - TEL 96-510 00000000000000130000000 OOOOnOOnnOOOOOOOaCDOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOJOaCiGOOOOGOOGOGOClOGCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaO^OOnOfOOnOOOOOOOOOO^OOOOOOO6 r 'N ROBERT POHAR / bpomimu m začetno blouembkega gledališča u Titi a 2. s. Na predstavi pa njegova zadrega pred «revizorjem» ni bila prav nič igrana. Izročil je svoj obolos z drhtečim glasom: «...smo pač reveži!« Za odrom smo vsi radovedno pričakovali, kako Se bo s svojo vlogico odrezal. Ko pa je odpel svoje besedice, in to še z napačnim naglasom, je nekatere za kulisami kar na petah o-brnilo: «Viš ga, je imel le preveč variant!« Občinstvo je bilo dobrodušno in prizanesljivo. Take in podobne spodrsljaje je sprejemalo z oprostilnim nasmeškom in se nad njimi dobrohotno zabavalo. Tak prizorček sem imel nekoč tudi jaz z Verovškom. Ob njegovem gostovanju z »Revčkom Andrejčkom« sem na citrah spremljal njegovo pesem — seveda za odrom — on pa je brenkanje na glasbilih samo markiral. Ko pa je svojo melodijo končal, sem jaz nadaljeval n? ci- trah še s sklepnimi takti. Pa ni bilo prav. Verovšek je namreč takoj po končanj pesmi dvignil prste s citer. Ker pa so te še naprej brnele, so mu roke naglo zopet padle na instrument. Počasi je obrnil sklonjeno glavo proti kulisi in mi iz kota ust zamomljal pohvalo: «Ti hudič ti!« — Podobna, ali skoraj še hujša stvar se je pri neki drugi predstavi — menda je bilo to v »Legionarjih« — pripetila tudi Odi-nalovi. Na pianinu je spremljala soigralko, ki je pela. Tudi tu je bilo pravo igranje na instrumentu za kulisami. Naenkrat pa so ii zdrknile note na tla. Hitro se je sklonila, jih pobrala in postavila zopet na prejšnje mesto, ali medtem, ka je bila ona z rokami vse drugod, je pianino kar sam od sebe lepo naprej igral in spremljal melodijo... Kakor pa že rečeno, no- beden takih pripetljajev občinstva ni vznevoljil, temveč je za vsakega kazalo s humorjem prepleteno razumevanje in uvidevnost. Slovenska beseda je donela našim ljudem z odra tako prijetno in tako milo, da so iz Sežane, Nabrežine, pa tudi od drugod redno prihajali na predstave. Tudi marsikateri preprosti podeželan je porabil nedeljski večer za to, da si je privoščil gledališko predstavo v slovenskem jeziku. Včasih >se je takšen nenavaden obiskovalec gledališča tako vživel v dogajanje na odru. da je v svoji zavzetosti zame-njel igro z resničnostjo, drhtel, se žalostil in veselil in dal tudi duška temu svojemu občutju. Tako se je zgodilo na primer tudi v «Carovnici pri jezeru«. Mladi parček je sedel na klopci pod drevesom in ves poln cgnja pletel zgodbo svoje skrivne ljubezni. Tedaj pa Je nenadoma stopil na oder stari oče in neljubo presenetil zaljubljeno dvojico. Te nevšečne motnje se je neki gledalec na galeriji tako prestrašil, da je V njem zakipelo. Splošno tišino je namreč presekal tlesk z rokami, spremljal pa ga je glasen vzklik: «Orka, pej jeh je uluovu!« Ta ex-tempore nepoklicanca je sicer zmanjšal napetost na odru, pri. pravil pa je o-bčinstvu izven programa dokaj zabave in smeha. Takih in podobnih dogod-ljajev je bilo v dobi mojih štirih sezon sodelovanja še mnogo, ali naštel sem jih le nekaj za ilustracijo povezanosti med odrom in publiko in pa v dokaz harmonije, ki je vladala med obema v takratnem vzdušju. , Ali pa dogodki v garderobi! Da smo imeli veliko naivne zabave in smeha, ko sta nam naša gledališka #Fi-gara« Giulio in Gigi spre- minjala naše mladostne o-braze v zrele osebnosti, ki naj bi jih predstavljali v i-gri, mi pač ni treba še po-' sebej poudarjati. Pod njuno spretno in veščo roko so dobivale naše glave, okrašene večkrat z mogočno temno ali pa tudi sivo brado in sivimi lasmi, pa morda včasih s plešo in številnimi gubami, tako novev neverjetne oblike, da se v zrcalu niti sami nismo več spoznali in se od srca sm»-jr.li «neznanemu» človeku, ki je zrl v nas. Ko se je tej «zgornji» zunanjosti pridružila še ustrezna obleka, je marsikateri soigralec, ki in videl, kako se je metamorfoza postopno razvijala, najprej debelo pogledal ((neznanca«, nato Pa bruhnil v nezadržen smeh- Ej, kako smo bili mladi in razigran: že pred igro! Seveda so se podobnim zunanjim preobrazbam morale — čeprav ne posebno rade — pogosto podvreči tudi članice noše igralske družine, kadar je terjala igra nastop kake starke ali komične ženščine, in tudi take spremembe jc spremljalo trajno hihitanje. Skratka, nam. mladim ljudem so bile že take priprave in izstop iz vsakdanje e-noličnosti dovolj, da smo že vnaprej začutili ves Ičeget odrskega nastopa m ugodje nenavadne situacije Ob začetku mojega sode- lovanja v sezoni 1906-07 je bila doba prvih diletantov Grebenca, Negodeta, Prunka idr. že za nami. Sodelovale pa so od «stare garda« še nadalje ■ge. Ponikvarjeva, Germekeva, Štularjeva, gdč. Odinalova, tem pa so se kaj kmalu pridružile mlajše moči kakor gdč. Ja- nova, Zel-zmkova, Pucljeva, Lepuševa, Katalanova, Gar-vasova, Muellerjeva. Godi-nova -in še druge, katerih ime pa danes ne bi mogel več navesti v vrslnem re-uu, kakor so prihaja.e oja-čevat igralski kolektiv. Konec sezone 1907-08 sta se jim pridružila še Avgusta Cerar-Danilova in Ivanka Mekinda. Med moškimi močmi se je okrog Stoke in Ponikvarja zbiral mlajši kader, kakor Cotič, Podkrajšek (ps. Boleslavski), Sila, Požar, Potrato, Svagelj. Ger-bič (ps. Viktor), jaz (ps. Zvezdan), brata Bukovnik, Zaletel, Vavpotič, Novak, Kavčič, Stare idr., ki so jim kasneje — že pod Verovškom — sledili Hlača (ps. Rajner), Veble, Lesič, Bratina itd. Kot gost se je na našem odru tudi večkrat pojavil tedaj v Trstu živeči stari, rutinirani diletant Julij Sušteršič-Sršen. Gotovo sem v gornjem naštevanju izpustil kako za naš tržaški j ler pomembnejše in.- ali p-, or ‘stop kakeg i posameznika časovno premakni. Od- pomoči pa temu žal ne morem po tolikih letih, ki nas ločijo od tiste dobe. Zato sem na koncu tega sestavka dodal nekak imenik vseh rednih članov pr tudi priložnostnih sotrudnikiv naše igralske družine kolikor m' jih je bilo pač rnogrče ugotoviti iz majhnega števila letakov, ki so se mi še ohranili in ki jih je izdajalo Dramatično društvo za posamezne predstave z navedbo nastopajočih igralcev. Tako nekako se je torej množila 'n rastla naša igralska družina do konca druge sezone mojega sodelovanja 2e proti koncu sezone 1906-1907, ki je dala še večje število predstav kakor prejšnja, pa povečane zahteve do diletantskega kadra (številnejše vaje in predstave) v zvezi s tržaško zimo, bur-jo in dežjem, niso ostale brez posledic. Tako so kljub veliki ljubezni, ki je prevevala te mlade ljudi do skupnega odrskega dela, posamezni, četudi redki člani bodisi zaradi vremena bodisi zaradi bolezni ali drugih nepričakovanih zaprek začeli opuščati vaje in je njihova odsotnost seveda prav neprijetno ovira- la priprave za predstavo. Majhno število ansambla ni dopuščalo dvojne zasedbe vlog, in tako za manjkajočega igralca ni bilo takoj pripravljeno nadomestilo. Vse delo in uspeh tega dela je slonel tedaj na dobri volji in vdanosti do stvari posameznika, m to celo brez ustreznega materialnega povračila Za usluge, storjene slovenskemu gledališču. Prav iz tega razloga Dramatično društvo tudi ni razpolagalo z nikakimi disciplinskim: sredstvi proti manjkajočim članom. Saj bi bili v primeru ostrega nastopa proti njim upravičeno užaljen in bi se kratko in malo odtegnili nadaljnjemu sodelovanju. Tako stanje je o izdajalo nevzdržno, zlasti ker so take nevšečnosti tu pa tara kako predstavo celo onemogočile. Da bi se odstranila ta neprijetna negotovost, ki je ogrožala redne predstave, je odbor Dramatičnega društva na svojem občnem zboru poleti 1907 na predlog takratnega intendanta Josi-P-- F. Knafliča sklenil, da podneti sodelovanje diletantov s primernimi honorarji, Povezanimi z disciplinskimi določbami za primer odsotnosti. Ne le to. Tudi umetniška raven predstav je nujno terjala izboljšanje, za kar je postala potrebna pritegnitev kake voditeljske moči iz vrst poklicnih igralcev. Tako vodstvo bi omogočilo tudi notranjo preureditev dela in postaviti dot-danje diletantsko gledališče na nove osnove. Zato je bilo hkrati sklenjeno, da se *e r prihodnjo sezono pridobi za vodstvo predstav priinef* na strokovna moč iz vr' poklicnih igralcev in se s tem ustanovi stalni slov'*1*' ski oder s širšimi nalogJ' nu. Tako se je torej s ?e” zeno 1907-08 rodilo v Trst stalno Slovensko glcdai'•š'',■ Kakor že poprej, je b'1 (udi po ustanovitvi Prah1^’ tičnega društva (1902) f? vse do vštete sezone 1*®^ 1907 režiser in duša vse® odrskega dela Jaka St^ Mož je bil doma s KontovfJ la in je bil, ko sem si0^]g z njim v ožje stike, neka* 45 let star. Po poklicu > bil ravnatelj odvetniške P sarne dr, Gregorina m Slavika. Bil je dober. rU^ niran igralec in dokaj sPj ten in iznajdljiv režiser. ~ pisal je tudi več šal0** (enodejanke Ne kliči vr p Trije tički, Mutasti rn°tg. kant, Anarhist in večdej* sko spevoigro Moč ur1’*0 me), ki so jih podeželski dri radi uprizarjali. Bil dober tovariš v našem lektivnem delu in je P j zadevanja posameznika [ 0 nudil svojo pomoč. svojih vlog je znal ve ^ spraviti v sklad s svojb j0i ničasto pristriženo bra-o ličn*r o*J1 ne da bi svojemu okrasju delal preveč lja. (Nadaljevanje iledU