dar brtnišk in ar B^MH JÊ » j i Y £ : V 1 f L j ubij ani sredo 25. novembra Í868v Gospodarske stvari. I j y^j v JL/Vi i/v Sporočilo o kmetijskem shodu na Dunaji poslanci.) 6. P Za to prenaredbo zbor želí, da se vsaka družba razdeli v poddružnice, ktere pa nimajo samostojnih udov. (Zoper to točko so glasovali goriški, isterski in tržaški od 9. do 14. novembra 1868. leta v občnem zboru kmetijske družbe kranjske 24. nov. 1. 1. Gospod minister za kmetijstvo je sklical zastopnike vseh kmetijskih družeb na Dunaj v posveto vanje važnih vprašanj. Sešli so se poslanci vseh družeb v nem-ško-slavjanskih kraljestvih in deželah razun Poljskega, potem dva poslanca državne gozdarske šole v Maria-brun-u in vodja više živinozdravniške šole na Dunaji, skup 28 oseb. Predsedoval je gospod minister grof Posebni kmetijski nadzorniki, kot cesarski uradniki, so v obče nepotrebni. Vendar to ne brani, da ne bi se vpeljali tam, kjer jih zahtevajo posebne deželne razmere in želé deželne postavne oblasti (na pr. v Dalmaciji). Po predlogu 3. odseka se je sklenilo : naj se kar najbolj moč odpust (urlaub) dá vojakom za kmetij ska delà posebno o žetvi. Mogoča je zanesljiva perijodična statistika o Potocki sam, ali, aso je ako bil on zadržan , njegov na- vseh važnejših pridelkih. Kmetijska društva izdelajo to statistiko mestnik baron Weiss. Stenografi so vse obravnave na tanko zapisovali, in ministerski tajnik dr. Lorenz sestaví poročilo, ki se natisne in ob svojem času razpošlje vsem družbám. Zbor je imel vsak dan, toraj sedem glavnih, in ker je bil razdeljen na 6 odsekov. tudi več dobijo v ta namen denarne podpore od vlade ? jih podpirajo cesarske uradnije 5 ako ako in ako ministerstvo } vsako leto izdá in razdeli to sestavljeno statistiko. 10. V esoljna kmetijska statistika je sicer želeti, , in to ne po kmetijskih druž- odsekovih sej a mogoče je bah, sčasoma Ker bi bilo predolgo, vse obravnave na tanko pisati 7 zato hočem v kratkem navesti sklepe z rove, m si pridržim ustmeno razjasniti ; ako bo slavni zbor zahteval. Po predlogu prvega odseka se je in sicer eno- ampak po cesarskih uradnijah. 11. Za izdelanje potrebnih statističnih obrazce v se je sestavil poseben odsek, čegar delo se pošlje na pregled vsem družbám. zadevah omike v kmetijstvu je poročeval drugi odsek. Zbor je z večino glasov (pemski in mo- glasno sklenilo: kmetijske zbornice so nepotrebne in kmetij- stvu škodljive; vpeljava deželnih kmetijskih svetov po poti deželnega postavodajstva se priporoča le tam y kjer jih dotične oblasti (kmetijska družba, vlada, deželni odbor) spoznajo za potrebne, ali ondi, kjer ni kmetijske družbe (kakor v Dalmaciji); državnega kmetijskega sveta pri ministerstvu predmetih; ravski poslanci so zoper glasovali) odobril moj predlog, namreč: v['.< - i 41 12. kmetijski poduk naj se podpira po sredstvih ministerstva le tam, kedar kaki deželi primanjkuje dostojnih pomočkov; in po tem se je po nasvetu odsekovem sklenilo: 13. naj se podpira izurjevanje v kmetovanju s tem, da se ljudski učitelji podučujejo v kmetijskih da se državne premije delijo ljud- ljudske šole; d) da se podpirajo kmetijske družbe v ta ni želeti. Bilo bi pa koristno, da minister skliče po- skim učiteljem zarad posebnih zaslug v kmetijstvu, slance kmetijskih družeb, kedar so rešiti važna vpra- c) da se vpeljejo berila o kmetijskih predmetih v Šanja za vse dežele; 4. kmetijske družbe že zdaj spolnujejo svojo nalogo kmetijstvu na korist, in v tem namenu podpirajo vlado. A še boljše bodo to storile, ako jim dojde vec v srednjih šolah učijo v vednem oziru na praktično namen da si morejo držati popotvalne učitelje: da se matematični in naravoslovni predmeti denarne pomoči in ako se prenaredé po sedanjih po- življenje; f) da se na vseučiliščih osnujejo učne stolice trebah, če se to še ni zgodilo tako, kakor na pr. na za kmetijstvo; g) da se državne ustanove (štipen-Štajarskem in Kranjskem. Kmetijske družbe bodo pa dije) podelujejo učencem viših kmetijskih šol da ako njihov kmetijske šole dobivajo podporo iz državne bla-glaš ne ostane glas vpijočega vpuščavi; toraj zbor mi- gajnice in sicer tam, kjer ne zadostujejo deželna sred-nistra prosi, naj se ozira na sporočila in prošnje svojo nalogo popolnoma spolnile tedaj družeb in da se ustanovi najviša kmetijska šola na naj skrbi da se bodo na-nje ozirale tudi stva, Dunaji. Dalmatinski, kranjski , tržaški, isterski m go- deželne vlade. (Zoper to točko je glasoval edini mo- riški poslanci so sicer tudi glasovali za ta predlog, ravski poslanec baron Widman.) vendar so določno izrekli, da taka nemška šola na Tudi za potrebno spoznana prenaredba kake Dunaji ne bode nobene posebne koristi imela za te kmetijske družbe se primerno zvrši le po poti popolne dežele, in zatoraj glasujejo za-nj z gotovo nado y da svobodě, in nobena sila ne pelje do pravega razuma, vsem narodom pravična vlada sčasoma ustreže tudi 390 potřebám S i in Lah sprejet s posebno radostjo od straní gosp. ministra in Ta izrek je bil med več dědici (vèrbi) ali med dědiči in oněm zaročni- poslance nemških dežel kom čez 9 ki je druzega preživel, přidej u 14. Zborova večina je mesece po oklicu pričujoce postave v vseh tistih kmetij (Musterwirthschaften). Le gornji Avstrij Bukovinci in Dalmatinci so se za-nje potegovali. mesti njih pa je zbor priporočal drž za iz vrstne kmetovalce. gla vpeljavo izglednih deželah ali tistih delih deželá, v kterih po postavi ni Na premij > več prepovedano, kmetijska posestva razkosevati deljevati). V takih deželah ali delih deželá pa, ivJC eljá še ta prepoved, imajo — ako se ta prepoved pre 15. Ministerstvo naj ako mu je mogoče daj kliče teku tišti zaukazi ob velj priti še po pre posojila v denarjih za zboljševanje kmetij za mok suhih in za sušenje močirnih senožeti mesecev po tistem dnevu, ko je deželna postava > m sicer za dre preklicala ono prepoved Takih dediščin (verbščin) pa, ki jih je dedič nažo in rejo gozdov. Ta posojila naj se dajejo navadno (verb) že dobil pred dnevom, ko je pričujoča postava bčinam in družbám, posamnim osebam pa ako so njihova zboljševanja gotovo tudi na o b č ko SVOJO r moc zadobila, ne zadeva ta postava Mojima ministroma pravosodja in notranjih rist in presegajo njihove denarne moči. Od teh posojil oprav se zaukazuje izpeljava te postave n naj se plačujejo obresti, vračaj o naj se pa po amorti zaciji. Po nasvetu četrtega odseka se je sklenilo: Ker v deželi kranjski po postavi 15. marca 1850 leta *) ni več zabranj k m e t ij y ▼ vv mmv&mujuuv A&uvuj xazdeljevati ^ ou t^uaj postave zastran nasledovanja ali erbovanja na kmetijah so tedaj 16. Naj višo živinozdravniško šolo na Dunaji po dnevu 27. septembra letošnjega leta ob velj ne vu dana posebna velika po naj vodi minister kmetijstva, ne pa več vojni minister, in s tem je temu d Ta šola naj se po potrebah prenaredi. Želeti je mnogo memba za kmetovalce živinozdravniških in podkovnih šol v posa- > mesnih deželah; tako tudi živinskih bolnic pri vseh Prejšnji postavi v to stvar segaj namrec v • 1 • v y • I vseuciliscih. Želeti je tudi, da se pregledaj o in prena- knjige obcnih civilnih postav, in cesarski patent 761 ja redijo vse živinozdravilske postave. nuarja 1793. leta (za Štajarsko 19. aprila 1793. letaj ste izbrisani. Ako je tedaj kmet po 27. septembru letoš Peti odsek je sporočeval o gozdni postavi in zbor njega leta umrl, ki ni bil storil oporoke ali testamenta je v tej zadevi sklenil: ni vec 17. Treba je, da se sedanja gozdna postava deželnih zborih prenaredi v tem smislu, da se va- H ■ MÉ^ÉÉ na », t»* u* uu obviit vi/uiua« eux bboiauiQUba, apovedano, da bi kmetijo moral dedovati ali erbati najstarši sin hči ) ) ali ako bi sina ne bilo • i » * uwjoiaioi om, c*n , aau ui oma uc unu, najstarisa in da bi stariši otrok imel druge dediče ali erbe > dpraviti za njihove deleže po vrednosti kmetij n i po I I . ■ rujejo gozdi. Do tega časa naj se pa, kar moč tanko spolnuje obstoječa postava. je zdaj vec postave, da bi smel vdovec po gospodinji, Šesti odsek je pretresal predloge posamesnih oseb ali vdova po gospodarju, ako je kmetije že nekoliko ali kmetijskih družeb. Važna vprašanja so bila postav- pred bilo njegove ali njene, tudi ostali kos na-se ljena na pr 9 o zložbi zemljišč, o skušnje, o pravicah zarad goveji kugi, o viti Kratko rečeno vodá, o kmetijstvih za zboljša nj i ljudskih šol, o varstvu koristnih spra- vse izjeme, vse posebnosti, kterih tičíc, o uplivu neposrednih davkov do kmetij se je bilo dozdaj držati pri obravnavah kmečkih zapu , in take zapuščine se imajo po taistih v y " sein so minule 9 J0 casa obcnih posta vah obravnovati in razdelj evati, kakor vsa druga premoženja po mrlicih bodi-si mestjanskih, kmetijskih posojilnicah itd. Ali zboru pomanjkovalo, da bi bil sklepal o njih. Toraj seje grofovskih, ali soldaških ali kterih koli vse odsekovo sporočilo izročilo ministerstvu v prevdarek. ali In tako je dobro in pravo, ker kmet ni več sužen ; Konečno je gospod minister zboru izrekel hvalo za kmet je sam svoj gospodar, kakor vsak drug samosto njegov trud in delovanje, in je posebno opomnil 9 naj jen človek, tudi dedičem ali erbom kacega kmeta ni poslanci priporočajo vsem kmetij skim družbám, da treba varstvene ali jerofske postave, po kteri so bili podporo, kijo dobijo od ministerstva, rabijo v tište pred prisiljeni zapuščino aii dedščine jemati, in go- ker je minister za to odgo- tovo bodo kmetovski dediči znali in vedeli premoženja namene > za ktere Je dana 9 voren državnemu zboru. Marljivo naj se kmetijske družbe ojih popnmejo svojega delà, in jemno z ministerstvom. podpirajo kmetijstvo vza- marsikteri jako gospôski jcih starišev med seboj modrej deliti 9 nego Tako je bil dovršen prvi kmetijski zbor. Naj to sporočilo sklenem z besedami dunaj skega časnika, ki sčine. ere so ove občne postave po kterih se zdaj obravnujejo tudi kmetovske zapu Treba je pa vedeti, kt ; gori imenovanih knjigah pravi: „Zbor sme zadovoljen biti z rešenjem svoje na- „občni državljanski zakonik") eli loge; to mu potrdijo vsi dobromisleči izvedenci. Ako gotovo 727 imajo naslov : 9) se spolnijo njegovi sklepi, nasveti Ako umrli ni zapustil nobenega veljavnega izre- m prošnje 9 napoci nov boljši čas za domače kmetijstvo. Bog daj ! čenja poslednj a volj 5 če v njem ni zastran vsega svo- jega premoženja sporocil; če tištim, kterim Ljubljani na sv. Elizabete dan 1868. leta. Dr. E. H. Costa. postavi dolžen del dedine odmeriti bil po gre 9 pustil 9 in 9 ali g* J 9 kolikor ce postavljeni dediči dedine vzeti ne morejo ali nočejo, nastopa celoma ali deloma postavno nasledstvo." novem redu dedovanja med kmeti. Sporočilo našim kmetiškim gospodarjem. Spisal dr. Bučar. Listi cesarskih postav, imenovani „državni zakonik" so nam pod štev. 79 letos naznanili naslednjo postavo dne 27. junija 1868: . 761. občnega državljanskega zakonika omenjeni, v političnih postavah zapopadeni zaukazi, kteri zadevajo podedovanje kmetijskih posestev in izjeme od odiočeb občn. drž. zakonika zarad razmere premoženja Iz tega paragrafa izvira: da 1 p o s 1 e d nj testament se mora spoštovati in dopolniti ali velj in ako tacega veljavnega sporočila po ranjcem ni, mu nasledujejo dediči ali erbi po postavi 732. ove knjige pa je zaukazano da ako . » v«. vvvi tvuji^^ pa ůauaa^auv;, v*«,, c» u naslov itd a z druže nj in ..u tr ij s k so nekdaj naši očaki bili — osramoteni sužni drugim! je v pragmatični sankciji oklicana za stanovitno, nepre ki ne bodo ničesa vec imeli, bodo zopet to postali, kar skupnost vseh držav in dednih dežel h Prosto gibanje z vsakim blagom je gotova dobrota klicljivo postavo Cesarsk patent od 1. avgusta 1804 in velik pripomoček za národovo blagostanje, in nika- leta zaznamova sprejem naslova ,,dedneg kor se ne dá zagovarjati nekdanja silna postava ? po strijskega" za utrdbo časti kteri kmetovski gospodar ni smel ne brazde od svoje d Leta 1806 » dinj cesarj av- je cesar Fi kmetije oddati, ako bi mu bila kupčija še toliko has- nemški krom in namesti prejšnje d nila bila ? toda stokrát, tisučkrat veči nesreća za deželo bi nova sila 1815. leta stopil v „nemški bund* , ki pa po kteri bi se vsaka kmetija po smrti konec vzel. Cesarski patent od 1. avgusta 1804 Uli« ii U V a OllC* y VJ T ^UUV/^JV« J'V _ W ~ ~ ^ —------- j^wv/^u kmeta morala na komade trgati brez konca in kraja, je obetal kronanje de dne g avstr ij ske se odpovedal rne zveze je 1866. leta leta rJ pa je tudi Slovenska domovina je le močna, dokler ima močnega kronanje kot kralja ogerskega in bohemskeg kmeta. Slovenska domovina pa bo zgubljena, bo pod brez premembe pridržal za prihodnje čase. tujčev jarm vsi lj ena takrat, skega močnega kmeta. kadar ne bo več sloven- S ve t mska d kopana, nemška cesarska 7a nemškega naroda je po krona počiva v cesarski za Vi tedaj, pošteni slovenski gospodarji! pripoma- kladnici na Dunaji, nemški bund je čez 52 let gajte, da dežela pod zlo ne pride, —odvračujte nesrečo avstrijske dedne dežele, ki so bile nekdaj z rimsko s tem, da vsak brez odkladanja precej napravi svojo nemško državo v neposrednji zvezi, niso v nikakoršni oporo ko ali svoj testament, v kterem svoji kmetiji zvezi več z Nemčijo; avstrijsko cesarske krone, o kteri stavi prihodnjega gospodarja. * (Konec prihodnjič.) govori patent cesarja tudi cesarst Franca od 1804. leta, ni se trij skeg i več, ker stopilo pa Politične stvari. na njegovo mesto djansko in formalno vsled Najvišega od 14. novembra 1. 1. „avstrij sko-oger ska Avstrijsko - ogerska država, Lastnoročno pismo Njih Veličanstva Franc Jožefa od 14. novembra 1868. 1. do državnega kancelarja barona Beusta avstrij skim národom in vnanjim vladam naznanja sklep monarhij u ali )) trijsko-ogerska d da se Avstrija odslé imenuje trij sk ugerskad ,,Ljubi baron Beust! Ker novim ustavnim razmeram aa nikoli tacega. Ministerstvo je s popisom, da državi ustreza, da se pri Mojih suverenskih djanjih in zlasti avstrijski žugajo zeló nevarni časi in da so Ogri spre- To Najviše pismo se tako-le gl novi vojaški postavi. Zbornica poslancev dunajskega državnega zbora je vladi spolnila željo in v vseh glavnih rečéh odobrila postavo, ki bode tako globoko segla v naše življenje pri pogodbah, v Mojem imenu sklenjenih z vnanjimi jeli to postavo, tako pritiskalo na poslance ? je po- ra bij dami. M oj a Moja stilna, odslé Moj naslov tako-le trijski, kralj Bohemski (Ceski) itd primerni naslovi in zaznamovanja, zato je stava bila z veliko večino sprejeta, le 28 Nemcev in v vij », da se v začetku takih pogodeb, kadar se Slovenec Lenček je glasoval nasproti. Zdaj se tem 29 oseba navaja kot pogodbo sklepajoča ali poobla- v nemških časnikih velika slava poje in imenujejo se ar ko smo cvet liberalizma. Tudi nas je bilo strah, slišali, da zbornica sprejme postavo, ker vemo, da lahko tolski kralj Ogersk u. 7 JL \ V*/ V/ U Uk A J JL V V* t A JuL VV W KS viv^ MUâ KS JL, Muk M V^ř KS A %} J7 V ^ ^V« ▼ V^ >Ufc V JL v daljnem kontekstu po- je reči: vojakov naj bo osemsto tavžent godbe pa naj ^ primerni, okraj se vsled obliki kdo jih diplomatične navade rabi v bode redil? Država je polna dolgá^ín davki so že zdaj imenito naslov: „Cesar Av tako veliki, da vse hrepeni le po tem, da bi se znižali. strijski ličanstvo cesar in kralj kiajoaui W uirni , luivumv/ u«OIVT . JJVVUMI JL*T » , «M »WV uiv^vui J/V VKUJ, UM postolski kralj Ogerski; potem: „Njega Ve- Sicer pa tudi vemo, da vojaška moč ni tista moč ? s u > ali postolsko Veličanstvo." Vsa pod Mojim žeslom ustavno združena kralj estva in dežele naj se imenujej Njega cesarsko in kra- ktero se združujejo vlade; večkrat smo že povdarjali, da zadovoljni narodi delajo državo močno. Vendar ko bi bili Poljaki, Slovenci in Tirolci glasovali proti v Avstrijsko - Ogerska monarhij ali Ogerska država ali Avstrijsko- tej postavi v državnem zboru in bi ti bili tišti 29. kakošen hrup bi bili gnali tako imenovani „liberalni" . ki VA1 CiCh VMI »Mttvuvu "i «»"V 1UJVUV t«m Tako je vprašanje o naslovu sicer řešeno v strogem nemški časniki, da so Slovani sovražniki Avstrije dvalističnem smislu prav po ostal saj naslov a monarhij a" in Magj vendar je merijo le na propad njeni. Natolcevanja ne bi bilo ne uotai oc*j uaoiuv „ui v xi i u * j c* ^4 «« kem menda zgine naslov „Cislajtanija cesar avstrijski" menda obseg utogjaiuv , t v/uuui jv iuvi ij v jv um J * (««vi vv t <*uj n «-"■ država. Po tem ta- konca ne kraja. Zdaj so Slovani, kolikor jih je v zboru 9 a > ker vsa gerska kralj naslov spet pokazali, da so za obstanek Avstrije, čeravno go- 8tva in dežele Poleg )) avstrij skega cesarstva" je » kra tovo čutijo pretežka bremena, ki se nakladajo ljudstvom. Za 10 let je tedaj, ako tudi zbornica gosposka 302 sprejme to postavo in jo potrdi cesar, je 800.000 vojakov zagotovljenih. ^ Po tej postavi mora vsak vojak biti, kdor je v predpisanih letih, kakor srno že povedali, v eni ali drugi vrsti. Izvzetih od te dolžnosti je le malo. Naj jih povemo : . Začasno oprošten je: edini sin očeta, ki si nič zaslužiti ne more, ali edini, če tudi nezakonski sin vdove matere ; edini vnuk dedeca (starega očeta), ki si nič prislužiti ne more, ali vdove babice (stare matere), ako ta dva nimata sina; brat tacih sester, ki nimajo starišev; študentom na vseučiliščih (velicih šolah) je pri-voljeno, da smejo kot enoletni radovoljci ob enem štu-dirati zunaj kosarne; študentje zdravilstva prestanejo svoj vojaški čas v bolnišnicah; bogoslovci dobé, ako za to prosijo, odpust, da morajo študirati, ako so bili vzeti v vojake; — uradniki pri poštah, telegrafih in železnicah, se smejo oprostiti, ako so v službi potrebni ; sinovi, ki podedvajo kmetijo, so tudi rešeni (po predlogu grofa Barbo-ta). Ti roi cev, kjer je posebna deželna bramba, ne zadeva ta postava; mesto Trst pa vprihodnje tudi spada pod novo postavo (Poljaki, Slovenci in Tirolci so zoper to glasovali). Pri tej priliki je dr. Toman, kakor smo že povedali, zavrnil Conti-a, okoličanom tržaškim ne-prijaznega, tako-le: Gospod Con ti je govoril o trža-ških pravicah in o „teritorialnem batalijonu." Med drugimi je rekel o njem: „da, kar je povojaščen, so postali iz popred dobrih kmetov slabi, oborožen proletariat, mestu in državi nevařen." Sveta dolžnost me veže, nepričujoče krivično obrekovane teritorialce zagovarjati in nasproti stopiti obtožbi, ki jo je izrekel predgovornik. V to me ne veže samo naravna občut, temveč tudi znanje dotičnih resničnih razmer; gledé na te nobeden ne more izreči takega natolcevanja. Zgodovina priča in tudi drug tržašk govornik je izrekel, da „teritoriální batalijon" je zmiraj se izvrsten skazal in so-vražnike že junaško odbil. Da! v resnici so okoličanje tržaški pošteni ljudje in izvrstni zvesti Avstrijani. Da se čutijo Slovane, kar so, zarad tega niso ne-zvesti državljani, in če so ravno na kraji cesarstva, vendar so tako iskreni Avstrijani, kakor da bi jih Avstrija v srcu nosila!" (Dobro, dobro! na desni.) Narodne stvari. Gré li svoboda nad narodnost? Govor v čitalnici Mariborski dne 8. listopada. (Konec.) Clovek ima pravico do narodnosti. Gospoda ! med nami tega ne bi trebalo dokazovati ; za nas je to dokazana reč, toda zarad naših nasprotnikov dovolíte, da poskusim tudi formalni dokaz. Pravico do narodnosti ima clovek že po s v oj e m bitju, ta pravica je izvir pojema pravice, in je človeška osebna in društvena, zasebna in javna pravica. Modrijan Kartesi, s kojim se začenja vsa novejša in dendenešnja svetna modrija, je svojo sistemo začel s prav prostim in lehko umevnim stavkom : „Cogito, ergo sum", to je, „ker mislim, tedaj sem." To je, pamet imam, zato sem clovek s svojimi zmožnostmi in s svojimi pravicami. Pamet loči dobro in zlo, pravo in krivo, zato je podlaga svobodi, ker daje spoznanje pravic, zato je člověk pred človekom svoboden. Kartesi je s svojim stavkom sklepal na človeško dušo, in ob enem tudi celó na bitje Božje. V prvem sklepu — v sklepu na človeško dušo — je vklenjen sklep o duševnih človeških zmožnostih in človeških pravicah. Do tega sklepa se stavek vsakako ne dá podreti. Iz tega stavka izvira človeška vlada nad živaljo, človeška enakost, člověkova osebna pravica. Osebna pravica pa je, kakor že beseda sama poveda, pravica do bit ja, to je: jaz smem biti, svoboden sem, kot človekseai svoboden pred človekom, imam osebno pravico; kajti oseba je samostavnik od glagola: sem, biti. Kakor se dopolnujeta glagola sem in biti, tako se dopolnu-jeta samostavnika oseba in bitj e. Z osebno pravico si brani clovek svoje življenje, svoj vžitek, svoje premoženje, svoje delo, tudi razmerno plačo za svoje delo, svojo čast. „Ker mislim, tedaj sem", pod tem stavkom se clovek druži, se razvija, blaži, omikuje in tako dobiva in vživa svoje društvene pravice. V tem stavku se sodijo in obsodijo sužnost, životolastnost, robota, stanovske prednosti, obrtniška in denarstvena samovlada, absolutizemske naprave : „Jaz sem pameten, tedaj imam človeške zmožnosti in pravice, sem svoboden ali vsaj smem svoboden biti", „cogito, ergo sum", „mislim, tedaj sem." Na slovansko in slovensko narodnost obrnen ta stavek se glasi: „Jaz Slovenec mislim, tedaj sem Slovenec." S tem, da sem Slovenec, se ne odrekam pa-metnosti, ki je prisodek človeštva, zato smem biti Slovenec. „Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos." S tem pa ne delam tudi nikomur krivice ; in to je ob enem tudi pojem pravice, ker pravica izključuje krivico. Zato se smem tudi braniti, če mi kdo drugi hoče narodnost zatirati, smem se braniti, kakor za svojo čast, kakor za osebno svobodo, kakor za življenje. Slovenec misli, tedaj je svoboden; Slovan misli, tedaj je svoboden. Na dalj e, — beseda pravica ima v vseh jezikih pomen ravnosti in enakosti. Tedaj vsak narod si misli, pravico kot pravo, to je, ravno pot do resnice, med tem, ko po krivi črti iz poti prideš, zagaziš; zato je pravici nasprotje krivica. Pa tudi enakost tičí v pomenu pravice, tedaj ena in enaka mera, ena in enaka tehtnica za vse. Zato so Grki slikali podobo pravice kot devico z zavezanimi ocrni, ki na svoji tehtnici vsem brez razločka enako meri. Ravnost in enakost pa zahtevamo, če zahtevamo svojo narodnost. Ce zahtevamo ravnopravnost v šoli, hočemo iti do uka, do resnice, do istine, to je, do jestine ali bist-venosti po ravni črti, po ravni poti, po pravi poti, po naravni in prvotni slovenski poti, po kteri se nam naj-vzvišenejše modrosti, uki Kristusovi več kot tisoč let razlagajo, kar je najjasnejši, nepremakljivi dokaz sposobnosti jezikove, kajti jezik, v kterem se uči metafizika, bo vsaj tudi sposoben za fiziko, vsaj so vidne naravne stvari niže in prostejše od ne vidnih nadnaravskih stvari. — Ce zahtevamo ravnopravnost pri uradih, hočemo priti do vravnave do razsodbe po ravni črti, po pravi poti, po naravni in prvotni slovenski poti ; vse druge črte in poti so krive, zato krivične, postavimo, pot do šole in sodnije v nemškem ali laškem ali ma-gjarskem jeziku. Pa tudi enakost zahtevamo, zahtevajoči narodnost svojo. Mi zahtevamo, naj se nam z eno in enako mero meri, s ktero se meri vsem drugim narodom. Zato stojimo na štalu pravice, tedaj tudi na štalu svobodě. Zato je narodnost buditi blago početje, je delo za pravico, delo za svobodo, delo za napredek človeštva. Narodnost je načelo krščanstva in svobodě. Nasproti pa, kdor pravico krati, zagovarja sužnost. Narodnost je osebna in društvena pravica. Nasprotnikov geslo: „svoboda gré nad narodnost" pomeni tedaj toliko kot „svoboda gré nad pravico", in, gospoda! za tako svobodo se jaz, in mislim, tudi vsak 393 iemed Vas, zahvaljuje. Klíc: „svoboda nad narodnost" pomeni po takem: ne pravica, ampak svoboda. Svoboda je življenje pravice; ta klic pa pravico zanikuje, zato je naspro tje v pride vku (contradictio in adjecto). je našemljen klic, ki se brez šeme veli: „vživanje pravic brez gojenja pravic", svoboda za-se, ne za druge, ali samovoljstvo in sila gré nad pravico. To pa je v obče anarhija inrazpad in poživinjenje vsega človeškega društva. Obrnjeno proti nam, pa se ta razšemljen klic veli : „sila gré nad narodnost slovensko in slovansko", ali „podrobujmo Slovane." Iz tega se vidi, kako si je stranka, ki hoče Slovane pritiskati k zidu, izmislila neko dvoumno geslo, da bi s tem nemisleče ljudi lovila in rabila v svoje namene. Kajti celó nemogoče je misliti, da bi kteri Nemec verjel na to geslo in htel, postavimo, svoje rojake na Ogerskem, na Ruskem in Francoskem, če so v nevarnosti, da se odrodijo, tudi pod to gêslo postaviti in reči Magjarom in Rusom in Francozom: „dajte tam našim nemškim rojakom svobodě in nič nam ni mar, če jim tudi narodnost vzemete, kajti svoboda gré nad narodnost." Kaj tacega bilo bi bratomor, in ne spada niti pod pamet niti pod željo človeško, zato ni verjetno, in djansko življenje celó očitno kaže, da Nemci Nemcem inostranskih držav življenje narodnosti želijo in se za-nje borijo , dobro vedé, da je narodnost bistven prisodek svobodě in pravice, — dobro vedé, da brez narodnosti je osebna pravica v šoli in v uradih nemogoča, — dobro vedé, da je tlačenje narodnosti duševna in gmotna tlaka vsega dotičnega naroda, — da je zatiranje narodnosti izvir sužnosti bil in bode, skratka, da zanikanje narodnosti je zanikanje svobodě. Nemci z omenje-nim geslom tedaj tega gesla za-se ne rabijo, ampak le proti Slovanom. Promotrimo, gospoda! še tudi celó na kratko po- sledice tacega ravnanja. Kjer je pravica, ondi je resnica, ondi je luč, ondi je napredek, ondi je ljubezen, ondi je svoboda, ondi je omika. Nasprotno kjer je krivica, tam je neresnica, temà, nazadek, sovraštvo, sužnost, strast in divj ost. Že Platon je učil, da so si vse ideje, to je, dobre ideje v rodu, da so vse izvir dobrega, in da izključujejo vse nasprotno, in izključujejo tudi vse srednje; kajti kar je na sredi med dobrim in hudim, ni ne dobro ne hudo. To je tudi potrdii Ari-stotelj, in dendenes se ravno tako učí, kajti pravimo, da je resnica neresnici in laži nasproti, a pravici resnica ni nasproti, ampak resnica in pravica ste si v rodu kakor rojeni sestri, pač pa je resnica tudi krivici nasproti, zato veljá stavek, da je na tej strani, kjer je pravica, tudi resnica. Tako se dá dalje sklepati na ljubezen, na omiko in na vse ostale pritrdivne pojeme. Naj nam zato naši nasprotniki z omenjenim geslom ne očitaj o laži, niti sovraštva, niti mraka, niti nazadništva, niti neomike in divjosti! Te pušiče streljajo nazaj v lastne střelce. Nekaj še mi ostaj a omeniti, namrec to: kaj je sle- pivnega v geslu: „svoboda gré nad narodnost", s kterim si mislijo nasprotniki privržencev naloviti? Postavimo se na njihovo stališce. Nam se je ono stališče pokazalo krivo in krivično, nasprotnikom pa je ljubo in tudi vio vijencem Slovencem mora kot vada ljubo biti. Nasprotniki imajo v mislih politično svobodo, ki si jo hočejo priboriti in vzdržati nasproti takim stránkám in posamesnikom, ki še hočejo absolutizem, to je, vladanje brez ljudstva. V absolutizemski vladi so ljudje podložniki, v pravnem ustavu pa so državljani, to je, državno društvo, ki se samo vlada po lastnih pravilih. I zakaj pa bi se tedaj s temi svo-bodnjaki ne družili? Zato ne, ker iščejo svobodě, tedaj tudi politične svobodě samo za-se, da bi jo rabili proti Slovanom, kajti oni slovanskega življa no pripo-znajo, kakor njihovo gêslo kaže, kterega jedro smo raz-krili in mu šemo sneli z obraza. Nadvlada jednega ljudstva nad drugim pa je silnejši absolutizem, kakor samovladarski, kajti, kjer vlada ljudstvo nad ljudstvom, ondi so slabosti in strasti obširnejše in div-jejše, kakor posamesnikove. Nekdanji tirani so se bali za svojo osebo in so se laskali ljudstvu in blažji so se trudili biti, kolikor mogoče, ljudstvu najmanj krivični. Ce ljudstvo vlada nad ljudstvom, si prilastuje nad-vlado vsak inorodec, da-si je po razumu in zvedenosti niži od vladanega; hlapec inostranec si daje prednost pred gospodarjem domaćinom, in če je namen nadvlade, vladani narod slabiti, pogubljati, vničevati zarad lastne varnosti, zarad vesti storjene krivice, zarad straha pred osveto, onda si najnevrednejši, najstrastnejši išče slave in junaštva v tlaki in tlačenju; pravica se zametuje in v kot poriva, sužnost se širi. Gospoda moja, to pa niso želje naše; mi težimo po pravici, ki je edina podlaga svobodi. Zato v odgovor omenjenemu geslu naj ostane naša trdnja ta: Tudi politična svoboda ne sme biti brez pravice do narodnosti; svoboda nad narodnostjo je sužnost; narodnost je bistven prisodek svobodě; brez narodnosti je svoboda laž, zato je naš klic: Cela svoboda! svoboda na vse strani, življenje vseh pravic, — ravnopravnost! J. Š. Iz Dunaja 18. nov. (Kako se paragrafu 19. nos mha.) Že precej dolgo se učiteljske službe za srednje slovenske šole razpisujejo s pogojem, da morajo pro-silci dokazati znanje slo vensjkega jezika ali kterega njemu sorodnega narečja. Čudna se nam je Slovencem zdela predrznost, da služeb na Slovenskem, zlasti kar imamo 19. §., prosijo tudi taki, ki nimajo niti duha niti sluha slovanskega. Odkar sem pa slišal, kakovi predlogi iz teh dežel prihajajo na Dunaj , kar nič več se ne čudim in tudi prosilcem ne zamerim, kajti kruhek je vendar-le dober, če je tudi slovenski! Bila je nedavno z omenjenim pogojem razpisana služba na Slovenskem; izmed prošnjikov je bil prvi predlagan trd Nemec, med razlogi za-nj je bil menda eden kaj čuden. Raz pis zahteva sicer znanje slovenskega jezika, a ker je v tukajšnji učilnici (tako se je reklo) učni jezik nemški, zato nima ta pogoj nobenega pomena. O ubogi 19. §., kako čudno se ravná s teboj ! ! Iz Vélikovca na Koroškem. f. — Zimski čas nam je zopet prinesel 2 društvi. Prvo ima bolj socijalni obraz, namen druzega je pa boljša izobraženost na političnem polji. Dolgi večeri se bojo krajšali s streljanjem s pušicami in tombolo, na eni strani, na uni pa bo to storilo bralno društvo ali kazina. Imé že pové, da je zadnja naprava le bolj za Nemce. Govorilo se je enkrat tudi o čitalnici; al vse je zaspalo, ker lokalni veter ni posebno prijazen majki Slavi. — Jutre 23. novembra se začne tù rekrutba. Iz Celja. (Oznanilo.) V dvorani národně čitalnice celjske bodo meseca decembra t. 1. sledeče zabave: 2. tihi večer v spomin dr. Prešernu; 20. glediščina vesela igra „Trip"; 27. glavna skupščina; 31. tihi večer in srečkanje na korist blagajnice. Začetek glavne skupščině in prodaja časopisov bode ob 6. uri, drugih veselic ob î1/^ uri zvečer. Pri prvi veselici se bode tudi pogovarjalo zarad streljanja s pušicami na tarčo. V Oelji stanujoči, ki niso družbeniki čitalnice, naj se ne vpeljujejo. Veselice in pleši po novem letu se bodo oznanili v posebnih listih. Odbor. 394 Iz Slovenske Bistrice 20. nov. (Oglas.) narodnej čitalnici bo v nedeljo 29. novembra ob našej tin zvečer p bč b lavec pa nastavi: V katoliški cerkvi, kot ljudskemu društvu, je bilo, je in bode pogrešek, kakor tudi v y predsednik in odbor čitalničin. in tombola. K tej prvi narodni veselici v našem mestu uljudno vabi rodoljube ~ — * v-r v.^v.v», JV , JV IU WWUU J^UglCOCtt, IV £* O, KJ I IUUI ' pri kterem se bo volil druzih društvih, ki jih za našo korist na svetu naha Po volitvi bo petje jamo; smo pa dolžni poglavarje še vbogati in jih spo Iz Štajarskega 19. novembra skih zadevah iz šol lovskega okraja in Drague časni odb Sporočila štovati, ako oni včasih po človeški slabosti bodi-si kakor koli zagrešijo? Pri teh besedah je Marckwortova mo brali, dobro vedé y v predzadnjem listu „Novic" sta mi globoko v srce Nekoliko pozno se zdaj nekteri oglašujejo so se iz ljubezni do revnih Istrij y ki drost bila pri koncu ; liberalni cilindri pa so se koj po da jim je za kožo šio. 1 s t r i j a n e c. na Dolenskem. Naj naznanim do V Iz Sentj za šolo žrto vali zato, da bi le ljudstvu na noge in k omiki po mogl in ki pri pičlih dohodkih duhovsko in šolsko Leskovec imenovan, večidel iz lastne moči brotnike in umetnike, ki so se v povikšauje Božje časti vnaši župniji skazali, in sicer: Anton Starina, tukajšnji posestnik in ključar, je leta 1857. na zalem hribčeku maj h LUU^ll , XU ai pii J/iVllii viuuuuuiu » -»u. . vv .uvuv »«u ^ » vviuvi itj 1UO \jUl\j , IC U UiaiU* službo vred opravljajo. Al bi ne bilo ob pravem času nimi pripomočki dobrih ljudi, novo prav lepo cerkvico državnem zboru vpilo : sezidal, z lepimi oltarji in z drugimi potřebními rečmi bilo, da bi bili takrat, ko Je proč iz šole z duhovni!" po slovenskih, laških in omislil. Pri tej zali cerkvici se je pa še posebno velik jjUIUU lít OV1C JU UUUUYU1. pv wiwfvuuuiu J «u w^u.w..«. * ** «v«.. vv. nemških časnikih svetu pokazali, kaj so isterski, posebno dobrotnik Matevž Skop ; y z veli- storili? koliko ljud- kimi darovi skazal; on je lansko" leto za 940 funtov tukajšnji posestnik pa tržaške škofije duhovniki za šolo skih šol je tam, v kterih ne samo duhovni pomočniki, težki novi zvon 630 gold, pripomogel ampak tudi fajmoštri podučujejo, u«» ^ ^ ^»mm «^j srenjam stroškov prihranilo? Tržaški duhovski šemati- je Franc Dev da bi se revnim letos tej lep cerkvici nove glar gle z iz zem ki jasno pokazuje, v koliko dekanijah Lj ubij spremeni kupil pa je sam ktere y AUUi , XVJL jaouu pvuuoujv , Y lAV.iJ-kV* «UUMUIJWU duhovniki si pri borni plači z otroci v šoli gla m be oko in prijetne za uho, in močnega y prav za je čvrst bat, s kterim bi se bilo moglo dosti ne- Viuv J *u LUVVUV/^« giCIOLL J i faranom prav vstregel. Priporočamo ga tedaj lične naredil m J y J ^ > hvaležnih in nesramnih izrek pobiti vici vsem y m se se Pohlevnost je lep dá pred svét ž nj k uuuui , 1U - £}Kj O\ tudi resnica je mila y î Naj on sodi, in potem odsodi pobit te d ai Po ki kaj tacega delà potrebujejo po pra Ant Pavčič, učitelj Iz Mazelanrepublike 15. nov. (Zvezdni vtrinki; ognjeni mož.) Krasno, veličastno prikazen sem včeraj tinskih besedah pa: „volenti non fit injuria", slovenski: zjutraj ves zamaknjen občudoval, ko grem na vse zgo kakor si si postljal, tako boš tudi ležal", dobro bi bilo, daj v Vokle maščevat. Brezbrojno zvezdic je migljalo paanvi ci oi pwotijui^ tatvv wvo tuui a^^ui y vivv da bi tišti, kterim je za to skrb in dolžnost od ua» Ul Listi, IVICIILU JC £a Al cvetè že rožni maj ? > u 77 sledeče: i. d vaj set pesmi; il povest „Svetinova Metka' iii. „Evelina" iz romana Zorin, pisanega v pismih; iv. )) 77 Ako bi člověk vse videl in vedel" renskem" balada > vi. 77 Preširnov god v Elizii" V. „Na Go- VII. O kako so ostrmeli Sladké radosti vsi Čéz! Mama! bodite veseli: Bila sem tuď jaz vmés." Al že Božič se obhaja? Al je sveti Nikolaj ?" Kar to dete v sanjah snuje To pripravijajo ljudjé, Se v Čitalnici spolnuje, Pridne delajo rokč. 7 šest pesmi „Pomlad in jesen slovom „Popotne pesmi"; x. u 7 viii. > osem pesmi z na- IX. „Izgubljeni sin" balada 7 Kos tragedije Orest" „Ko me bo oblek'ca grêla Ne bo zéblo v prstice, Bom Bogii zahvalo pela, Cislala dobrotnike." 7 In prišli ste, mili 7 dragi ! -ex. „uuo ; XI. povest „Sosedov sin". Gotovo le svojo dolžnost spolnimo, če priporočamo ob-cinstvu ta slovenski Almanah, kteri se stavlja v resnici „Tudi sestri posodila in po pravici v eno vrsto enakim knjigam druzih omi- Novo bom oblečico, kanih narodov. Prijatelji slovenskega slovstva, ne za- Bratcu še za v cerkev dala Da bi djali na oltar Vi v namèn visoki, blagi Otročičem zlati dar. bite v last dobiti prvo leto „Mladike", ker s pod > a ki mu je bliže in v duhu soroden nili tako zdatno pomoč. Slava! pondeljek so napravili čitalnični pevci sere-nado ljubljencu slovenskega naroda dr. Janez u Bleiweis u za god njegov. Tudi našim fajmoštrom je od c. k. deželne vlade přišel ukaz zarad pisanja krstnih bukev vsled novih verskih postav. To je kaj čisto novega, da fajmoštri ne po škofijstvu, ampak kar naravnost po svetni oblasti sprej m ej o j?o velj e. Čudne prikazni na ljubljanski gimnaziji hrup ta ? da Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Političnih novic ni ta teden posebnih bilo, kakor Reka je ogerska to je 7 da Je blizo v taki razmeri do Translajtanije kakor je „Trst" kot „reichsunmittelbar" v Cislajtaniji! Deželni zbor hrvaški je volil tudi že poslance za ogerski zbor, — večidel sa uradniki Rauchovi, ki imajo zastopati narod hrva- delajo po mestu. Pripoveduje se, kakor Narod" povedal, da sedanji knjižničar Je tudi )) Slov. ški v Peštu. „Srce, fl. slovenskim Rauch samega sebe vprašati. kaj si želiš še več?' i more se Peštu je zdaj Av knjigam pot zapira v knjižnico in iz knjižnice, — da se slov. knjigam ne pristuje med klasiki; Če pride dijak s ponižno prošnjo, naj bi mu profesor dal slovensko blezo tako-le : „Lesen Sie knjigo, zadere se nad njim deutsche Blatter, deutsçhe Classiker und keinen solchen Quark und Schmier." Se celó deželo, ktere kruh jé, je menda šramotil ter jej kaj sramoten priimek dal. Ne-verjetno se nam je zdela ta govorica, če tudi nam je znano, da je „Novice" že imenoval „Schmierblatt", zato došlé nismo hoteli govoriti o njej ; a ker ni preklical strija. Delegaciji niste še do sklepov v zborih dospele^ delajo le še odbori. V finančnem odboru je minister íinančni dr. Brestel 21. dne t. m. razložil denarni staa neogerskih dežel in povedal, da bode spet 12 mili jonov manjkalo, ki naj se skupaj spravijo z davkovsko prenaredbo, s posojilom in prodajo ene železnice. Denarni zapisnik Matičin Novi udje: ;iiu u jjjvj , c* jlíx j^iuauvai, iz vnanjih listov, zato se nam Gospod * Volk P. Engelbert, redovnik sv. Franja kar je gotovo izvedel verjetna zdi, in več ne moremo molčati, ampak ^vprašamo: ali se to ne pravi dražiti narod slovenski? Čudno se nam tudi to zdi, da je vodja, ki je miren mož, takemu izročil knjižnico? Ali nima med toliko profe-sorji nobenega mirnejše krvi? — Dalje se nam tudi to » v Novem mestu.........10-gold.. Zajec Janez, gimnaz. suplent v Ljubljani 2 Stari udje so plaćali a) ustanovniki : čudno zdi, da slovenščina na gimnaziji nima na teden Za 2. leto: g. Kosir Janez. saj toliko ur, kolikor na realki. Zakaj si. ministerstvo Za 3. leto: gg. Kosir Janez, Sovič Jožef, Kreč M. (prvo po v istem mestu ne meri z enakim vatlom? Dve uri za lovico). cei teden je pač preubogo malo! In še od teh dveh Za 4. leto: gg. dr. Jan. Steiner, Šinkovec Jožef, dr. Kopač marsiktera odpade zarad konferencij ali drugih pripet- Jožef, Topljak Jožef. ljejev, ker so ure menda le od 11—12 dopoldne in po- Doplačali so: gg. Kavčič France, Stritar Janez, Pinežič Vik slednjo uro popoldne. Deželni zastop bode vendar moral resno zahtevati, da se v slovenskih deželah ne gleda samo na učne stvari, ampak tudi na osebe, kterim je nauk izročen! (Celó mirne nune nimajo mirú.) Kolik trn v peti je , ... zopet list, v kterem je priobčii svoje sestre Tagblatt-u" duhovstvo in plemstvo, pokazal je „Tages- pošte « laž: „da je grofovski stric 161etno hčer z zvijačo odpeljal starišem ter jo v poduk izročil ljubljanskim nunam — da so stariši za to skrivališče zvěděvši svo- torin, Grivec France, Brnik Lovro, Mara Jožef, Remee Primož, Teharska občina, Celjska čitalnica, Poddružnica kmet. v Celji, Krušič Ivan, Kapus France, Žuža Ivan, Ogradi France, Pertot Jožef, Močnik Matej. letniki: Za 1865. leto: g. Golob Anton. Za 1866. leto: gg. Sajevec France, Toman Ivan, Lomberger Jožef, Golob Anton, Saje Janez, Dolenec Janez. (Dalje prihodnjič.) jega otroka zahtevali iz samostana, toda brez vspeha, in da hočejo pri sodniji iskati svoje pravice " 1Pk~ naši Da bralci izvedó, kako dopisun resnico sovraži, povemo jim ves ta prigodek: Oče baronovskega stanů je svojo hčer v odgoji tako zanemaril, da 16 let stara ne V Žitna cena v Ljubljani 21. novembra 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pSenice domače 4 fl. 50 banaSke 5 fl. 20. 3 fl ječmena 2 fl. 40 zná niti ročno brati niti pisati, tudi v verskem uku je nevedna. Sorodnik (grof P.), spoznavši nevarnost za ovsa l fl. 70 — Kromp zanemarjeno sorodkinjo svojo, jo na svoje stroške v iz-rejo izroči tukajšnjemu izvrstnemu in obče čislanemu tursice 3 fl. 20. sorâice 3 fl 60 ň& 1 fl prosa 2 fl. 40 ajde 2 fl. 50. nunskemu samostanu, a to še potem y ko je c. kr. Kursi na Dunaji 24. novembra. sodnija neskrbnemu očejtu vzela očetovo oblast do 5% metaliki 58 fl. 80 kr. Ažijo srebra 115 fl. 65 kr nje. In to blago delo je nova „Mortara"?! Sicer je ta umazanec v drugem listu preklical ta izmišljeni škandal. Al mi ga vprašamo: Ali se ne bi bil imel prepričati predno je natisnil „Tagespoštno Narodno posojilo 64 fl. 15 kr. Cekini 5 fl. 52 kr. nem hotel je 77 načelu ,,le obrekuj laž? Toda po 7 zna - Loterijne srećke: 7 pri Bogu je milost! saj nekoliko vendar le obvisi", 77 Mortaro" imeti v Ljubljani. Dopisun „Tagespoštni" pa si je vrh tega hotel par krajcarjev prislužiti s tem, da je prodal V Gradcu na Dunaji 18. novembra 1868: 49. 42. 51. 30. 15 70 4. 15. 90. 26 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 2. decembra. v se Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.