PRAVICA
GLASILO ROlirMSTlTM? P 4 RTI .V B SLOVENIJE
Leto IX - Št. 96  Ljubljana, četrtek, 22. aprila 1948 I Izhaja vsak dan
PoStnina plačana » gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE!
Dokončni in delni rezultati italijanskih volitev Pred II. kongresom OF Slovenije Razprava pred Armadnim sodiščem v Ljubljani Poročila iz naših krajev
razen ob petkih
Mesenu. naročnina din 45.—
Cena din 2.—
BRATSTVO DEMOKRATIČNIH SLOVANSKIH DR2AV
BOLGARSKA VLADNA DELEGACIJA BO S ČSR PODPISALA POGODBO
o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči
Praski tisk prisrčno pozdravlja zavezniško pogodbo, ki bo izraz bratske skupnosti ljudskih demokratičnih republik
Praga, 21. aprila. CTK poroča:
Bolgarska vladna delegacija s predsednikom vlade Georgijem Dimitrovim na čelu je prekoračila včeraj pri železniški postaji Parhan češkoslovaško me-• jo. Tu je člane delegacije sprejel bolgarski poslanik v Pragi Štefan Šimov poleg predstavnikov slovaškega javnega in političnega življenja.
Predsednika bolgarske vlade Dimitrova in člane delegacije je pozdravil predsednik slovaškega narodnega sveta Karol Šmitke, ki jim je želel dobrodošlico.
Predsednik Dimitrov se je prisrčno zahvalil za pozdrave in izrazil zadovoljstvo zaradi tesnega prijateljstva med obema slovanskima državama.
Okrog poldne je prispela bolgarska vladna delegacija, na poti v Prago, v Bratislavo. V imenu sveta poverjenikov Slovaške in slovaškega ljudstva je pozdravil predsednika Dimitrova in delegacijo predsednik slovaškega sveta poverjenikov dr. Gustav Husak.
Praški tisk posveča največjo pozornost potovanju bolgarske vladne delegacije pod vodstvom predsednika vlade Georgija Dimitrova v Prago. »Svobod-
ne Noviny« poudarjajo bratske in prijateljske občutke češkoslovaške republike do bolgarskega naroda in pomen bližnje češkoslovaško-bolgarske pogodbe. »Ljudska demokratična Bolgarija in popolna zinaga ljudske demokracije pri nas sta jamstvo, da bo pogodba o zavezništvu popoln izraz bratstva Slovanov, ki so iskreni socialisti in demokrati.«
»Prače« piše, da bo nova pogodba med Bolgarsko in Češkoslovaško republiko obe republiki še tesneje vključila v nepremagljivi steber miru, ki ga predstavlja bratska skupnost ljudskih demokratičnih republik, strnjenih okoli Sovjetske zveze.
»Pravo Liduc primerja predvojno zunanjo politiko Češkoslovaške republike s sedanjo in piše: »Prej smo se naslanjali na zapad in na tako imenovano malo antanto, v odločilnih trenutkih pa smo oštali povsem osamljeni. Edino ZSSR je stala ob naši strani in njeno armade so nas osvobodile. S pogodbami z ZSSR in Jugoslavijo in sedaj z Bolgarijo smo zavarovali svoje meje skupno z narodi, ki mislijo pošteno in iskreno.
Poljska ne bo več igračka imperialist čnih sil
Izjava predsednika poljske republike Boleslawa Bieruta o triletnici podpisa sovjetsko-poljske pogodbe
Varšava, 21. aprila. (Tanjug.) Ob proslavi obletnice poljsko-sovjetske pogodbe o prijateljstvu, 'sodelovanju in medsebojni pomoči, ki je bila podpisana 21. aprila 1945, objavlja glasilo Društva poljsko-sovjetskega prijateljstva izjavo predsednika poljske republike Holeslawa Bieruta, ki poudarja demokratični in mednarodni pomen te pogodbe.
Predsednik Bierut je naglasil, da je poljsko-sovjetska pogodba zasnovana na načelih enakopravnosti', ki je tudi podlaga odnosov med Poljsko i!n drugimi državami ljudske demokracije.
»Zgodovinska pomen pogodbe, na kateri 6ta danes zasnovana naše medsebojno sodelovanje in prijateljstvo z ZSSR, je v tem, da Poljska ne bo nikoli več postala igračka v rokah imperialističnih sil. da Poljska ne bo nikdar več osamljena v svojih naporih, v svojem ustvarjalnem delu, v svojem zgodovinskem razvoju. To prijatelj-
stvo je omogočilo notranjo preobrazbo, ki določa smer našega nadaljnjega razvoja.«
Tudi poljski demokrati zahtevajo osvoboditev Beate Kicikis
Varšava, 21. aprila. (Tanjug.) Poljsko društvo prijateljev demokratične Grčije je poslalo atenski vladi brzojavko, v kateri zahteva, naj razveljavi smrtno razsodbo nad Beato Kicikis, soprogo predsednika grško-sovjetskega društva prof. Kicikisa.
Glavni odbor množične demokratične organizacije poljskih žena je poslal protest generalnemu tajniku OZN Trygve Llu, v kateri zahteva, naj ukrene vse potrebno za osvoboditev te hrabre grške patriotke. Glavni odbor zahteva tudi, naj Organizacija ZN prepreči nadaljnje zločinsko nasilje grških monnrhofašistov.
Češka socialistična stranka pozdravlja sklep o ustanovitvi enotne delavske stranke
Praga, 21. aprila (Tanjug). Predsedstvo češke socialistične stranke je izda-
lo	razglas, v katerem pozdravlja združitev socialističnih sil v državi. »Kot socialisti — je rečeno v razglasu — pozdravljamo združitev češkoslovaške socialne demokratske stranke s Komunistično partijo Češkoslovaške, ki je danes kot največja stranka v Češkoslovaški, nosilec usode češkega in slovaškega naroda. Ponovno poudarjamo svoje iskreno in te6no sodelovanje s Komunistično partijo Češkoslovaške, s katero hočemo uresničiti pravo enotnost ljudstva. Določili bomo svojemu narodu častno mesto v skupnosti slovanskih narodov, ki uresničujejo stoletni ideal vsega delovnega ljudstva — socializem.
Razprava proti skupini zarotnikov na Slovaškem
S pomočjo oborožene intervencije so hoteli ustanoviti srednjeevropsko federacijo s »samostojno« Slovaško
Praga 21. aprila. (Tanjug.) Na raz-pravi^ proti prvi skupini zarotnikov na Slovaškem jo obtoženi Oto Obuh priznal krivdo, medtem ko njegov bivši šef ter bivši podpredsednik vlade Jan Ursini še nadalje Izjavlja, da ni kriv. Vendar pa je iz izpovedi Otona Obuha razvidno, da je bil Ursmi v stfkih z agentom britanske obveščevalne službe, nekim dr. Ke-reshom, ki je Ursinija obiskal po svojem prihodu iz Rima. Vodja slovaške izdajalske emigracije Djurčanski je ukazal Ursiniju, naj se formalno strinja z vsemi sklepi vlade, hkrati pa naj njihovo izvedbo sabotira. Novembra leta 1946. je sprejel Ursini pismo od Djurčanskega, v katerem mu ta predlaga ustanovitev srednjeevropske federacije s »samostojno« Slovaško, in sicer z oboroženo intervencijo. V pismu, ki ga je napisal februarja 1947, zahteva Djurčanski od Ur-sinija, naj se pozitivno izjavi na razpravi proti slovaškemu kvizlingu Tisi. V tretjem pismu, ki ga je napisal maja leta 1947, je Djurčanski dal analizo po-
ložaja, ki je nastal na Slovaškem po izvršitvi obsodbe nad Tisom. Ursini je med drugim interveniral pri odstranitvi predsednika bratislavskega narodnega sodišča dr. Daksnerja, dajal podatke za članke, ki jih je pisal Obuh v listu >Ob-zori< in ki so bili napisani v protidržav-nem duhu.
90°/o industrije bo nacionalizirano
Praga, 21. aprila (Tanjug). Minister za industrijo Fierlinger je izjavil v gospodarskem odboru Narodne skupščine, da bo z uresničenjem drugega obdobja nacionalizacije nacionaliziranih na Češkoslovaškem več kot 90 odstotkov industrije. 9 do 10 odstotkov proizvodnje bo odpadlo nA privatni in obrtniški sektor.
Ob polaganju temeljev za tovarno elektromotorjev v Krompasih na Slovaškem je podpredsednik vlade in predsednik Komunistične partije Slovaško Širko dejal, da je zaposlenih danes
v	slovaški industriji več kot 200.000 delavcev, to je dvakrat več kakor leta 1937. Število industrijskih delavcev naraste vsak mesec za 4000. Siroky je poudaril, da gradijo danes na Slovaškem 29 novih tovarn, to leto pa bodo pričeli graditi še 11 podjetij.
Velika manifestacija za Svobodno Grčijo
Praga, 21. aprila. (Tanjug.) V Moravski Ostravi je bila včeraj velika manifestacija za svobodo demokratične Grčije. Med drugimi je govoril tudi predstavnik začasne demokratične vlade Grčije dr. Pa-pas. Dejal je, da odvzemajo zahodne sile grškemu narodu svobodo, ki so mu jo obljubljale v času njegove junaške borbe proti italijanskemu in nemškemu osvajalcu.
Dr. Papas je pozval vse demokratične narode v Evropi, naj moralno in gmotno podpro grški narod v njegovi pravični borbi.
Dokončni in delni rezultati italijanskih volitev
DEMOKRATIČNA LJUDSKA FRONTA
se je močno zakoreninila med ljudstvom
»Unita« o uspehih demokratične ljudske fronte v Rimu, južni Italiji
in drugih predelih države
Rim, 21. aprila. (Tanjug.) Glasilo KP Italije »Unita« poudarja, da je izšla demokratična ljudska fronta iz parlamentarnih volitev kot močna politična formacija, ki se je globoko zakoreninila med vsem ljudstvom, zlasti v politično in gospodarsko najbolj naprednih pokrajinuh.
Niti koncentracija glasov okrog križarskega ščita — piše Unita — niti nesramno tuje vmešavanje niti brezobzirno vmešavanje cerkve v politične ureditve niti volivne prevare ter zastraševanja niso mogla preprečiti uspeha fronte, ki se je utrdila kot odločilni element v razvoju političnih razmer v parlamentu in državi. »Unita« nadalje poudarja, da ne moreta notranje ministrstvo in rumeni tisk zanikati, da je demokratična ljudska front adobila v samem Rimu 35.000 glasov več, kot pri volitvah v upravne organe. Tudi zelo močni reakcionarni kajnpanji v Rimu ni uspelo okrniti položaja fronte. V prestolnici in v vsej okoliški pokrajini Lazio fronta močno napreduje.
Fronta napreduje tudi v Neaplju, kjer je podvojim svoje glasove, kakor tudi v vsej južni Italiji: Kalabriji, Apuliji in na otokih. V Cataniji na Siciliji je fronta dobila 22.000 glasov več kot 22. junja 1946. leta. Znatno je fronta napredovala tudi v pokrajini Abruzzi (srednja Italija), znani trdnja-
vi	demokristjanov.
Fronta je dosegla sijajne uspehe tudi v Emiliji in v Toscani ter jih razširila na pokrajino Umbrio. V Liguriji ostaja fronta osrednja politična sila. Izgubila je samo nekaj položajev v Lombardiji, Benečiji in Turinu, predvsem zaradi obnovitve socialne demokracije, ki je s svojim razdiralnim početjem nekoliko škodovala bloku delavskih sil.
»Najočitnejši in najvažnejši pomen volitev 18. aprila,« piše »Unita«, »je v tem, da sta se izoblikovala v državi dv avelika bloka, ki bosta dosegla skupaj 80% glasov.«
Na koncu poudarja »Unita«:
»Položaj je jasen. Nasproti reakcionarnemu bloku, ki je uničil tradicije liberalnih buržoaznih strank in se prodal ameriški diktaturi, stoji samo demokratična ljudska fronta, ki je edina trdnjava demokracije, neodvisnosti od inozemstva in miru. Fronta se je srdito borila, razkrinkavala sovražnike in se utrdila med množicami. Napredni del italijanskega ljudstva gleda danes na zastavo fronte kot na nezlomljivo silo, edino poroštvo za obnovitev Italije in obrambo naše samostojnosti pred tujimi grožnjami.«
»
V milanski prosinci so bile volivne sleparije največje
Rim, 21. aprila. V milanski provinci, kjer jc dobila demokristjanska stranka nepričakovano visoko število glasov, so ugotovili, da so dobili demokristjani ogromno svojih glasov z votivnimi sleparijami in različnimi falzifikati. V Seregnu 60 našli mnogi volivci svoje glasovalne listke že v naprej izpolnjene v korist »križarskega ščita« in tako niso mogli glasovati za kako drugo stranko. V Ca-sorettu so razkrili, da so aktivistke vladne stranke večkrat glasovale. V Bor-ghetto Lodigiano 60 privedli aktivisti demokristjanske 6tranke na volišče »slepe žene«, o katerih 60 pozneje ugotovili, da odlično vidiijo. Zdravniki so izdali veliko število lažnih zdravniških izpričeval »bolnim« volivcem, namesto katerih so potem glasovali demokristjani.
V mestu Brescia je d e mokriš tj anski poslanec Roselli javno zagrozil volivcem, da ne smejo glasovati za demokratično Ljudsko fronto. Rekel je: »Če ne bomo zmagali s pravilnimi glasovnicami, bomo pa z lažnimi.«
Voditelj fašistov Patrissi, ki je nastopil pri volitvah s svojo listo, se je pohvalil v časopisu »L'Ora d'Italia«, da so člani njegovega gibanja pripomogli s svojimi glasovi k zmagi demokristjanov pri volitvah za senat.
Poneverbe brez primere
Posebni dopisnik »Borbe« v Rimu Petar Stojanovič pod naslovom »Poneverba brez primere« v svojem včeraj-fenjem poročilu opisuje nešte vilne vo-livme sleparije iu piše med drugim: »V pogojih nezaslišanega volivnega terorja in pritiska so sile demokracije pokazale svojo vitalnost in pripravljenost na težke in trde borbe, ki jih čakajo do končne zmage nad reakcionarnim blokom, ki je poosebljen v klero-ame-riškem instrumentu — demokristjanski stranki. Dosedanji rezultati so pokazali, da ima Demokratična ljudska Ironta močno oporišče tudi v provincah, ki so bile pod vplivom demokristjanov. Toskana, Emilija in Liturgija so tudi ob tej priliki pokazale, da gledajo na demokratično fronto kot na sigurno jamstvo miru, boljšega življenja in svobode.
Prvi volivni rezultati 60 pokazali, da je demokristjanska stranka ostala glavni tabor reakcije. Ostale desničarske in fašistične grupacije so z volivni-mi rezultati reducirane na politične či-nitelje najmanjšega pomena. »Risorgi-mento liberale« ee pritožuje, da zaradi »kroničnega pomanjkanja denarja« liberalna stranka ni mogla izvesti svojo votivno kamipanjo. »Vse stranke — »piše »Risorgimento liberale« — ne morejo vršiti volivne kampanje v 6enci petih milijonov dolarjev brezplačne pomoči, niti ne more vsaka stranka računati na teror in grožnje z izobčenjem iz cerkve.« Z drugimi besedami: samo demokristjanska stranka je uživala podporo Vatikana in ZDA.
Lahko razumemo, zakaj 6e je g. De Gasperi tako trdovratno prizadeval, da
se čas volitev podaljša poleg 18. tudi na 19. april, 6 čemer je bilo omogočeno, da volivne skrinjice ponoči ostanejo brez čuvajev. Skoraj v vseh provincah so zabeleženi poskusi desničarjev, da prodrejo do votivnih skrinjic. V nekaterih mestih jim je to tudi uspelo. V Rolignanu Forlia so demokristjani streljali z namenom prisiliti straže, da zapustijo volišče.
Celo mnogi angleški in ameriški državljani so prišli v Italijo, da z glasovanjem za reakcionarne stranke izvršijo svojo »patriotično« dolžnost. Vlada je tem svojim »volivcem« nudila možnost, da to napravijo.
Cele legije klerikov so zgodaj v ponedeljek obiskovale ljudi po hišah, jih naganjale na volišča in jih z grožnjami silile, da glasujejo za demokristjane; Vse župnije so razpolagale s kamioni in luksuznimi avtomobili ameriških znamk, ki pripadajo »papeški komisiji za pomoč«, za prevoz volivcev na volišča. V tretjem nadstropju občinskega poslopja v Napoliju je nek duhovnik razsipno izdajal ponarejena volivna potrdila in navodila, kako se glasuje za demokristjansko stranko. Častne 6estre, duhovniki in redovniki vseh barv so te dni pozabili na svoje »nebeške dolžnosti« in se aktivno lotili nečastne vloge teroristov.
Čeprav so doslej prispeli samo delni rezultati, se lahko ugotovi, da so te italijanske volitve poneverba brez primere, grobo gaženje ljudske volje, do česar lahko pride samo v deželah, v katerih so vladajoči krogi na široko odprli vrata ekspanziji Wall Streeta.
NAJVEČJA HIDROCENTRALA NA MADŽARSKEM JE ZAČELA 0RRAT0VATI
Budimpešta, 21. aprila. (Tanjug.) V Salgotarjanu je bila v navzočnosti podpredsednika vlade Arpada Szaka-sieza na svečan način spuščena v pogon največja hidrocentrala na Madžarskem Po zaslugi madžarskih delavcev so zgiradili centralo pol leta pred rokom, ki ga je določil triletni gospodarski plan.
Na kongresu madžarskih kovinarjev je minister za promet Erno Goro naglasil, da v podržavljenih podjetjih proizvodnja neprenehoma raste, med tem ko zasebna podjetja zaostajajo pri izpolnjevanju proizvodnih nalog.
V	tovarni elektrotehničnih izdelkov »Standard«, ki je v ameriških rokah, proizvodnja čedalje bolj zaostaja.
Namestnik generalnega tajnika Komunistične partije Janos Kadar je opozoril na sovražno delovanje desnih socialdemokratov v industrijskih podjetjih in naglasil, da jih je treba povsem odstraniti iz delavskih vrst. — Kongres je izglasoval popolno zaupnico demokratični vladi ter sprejel obvezo, da bo proizvodno nalogo triletnega gospodarskega plana izpolnil v dveh in pol letih. Resolucija, ki so jo na kongresu soglasno sprejeli, obsoja škodljivo delo desnih socialistov ter odobrava njihovo odstranitev iz političnega življenja in pozdravlja bližnjo ustvaritev enotnosti delavske stranke.
DOKONČNI IZIDI
volitev v senat
Rim, 21. apr. (Tass). Italijansko notranje ministrstvo sporoča sledeče dokončne rezultate volitev v senat:
Veljavnih glasov:	22,427.183
Od teli glasov so dobile: Demokristjanska stranka 10,^40,131 Demokratična ljudska fronta 6,955.229 socialistična zveza
(saragatovci)	1,580.722
narodni blok	1,364.741
republikanska stranka	637.433
monarhisti	436.597
ital. socialno gibanje (MSI) 242.646
Vse ostale stranke so prejele skupno 467.684 glasov.
Delni izidi
volitev v poslansko zbornico
Italijansko notranje ministrstvo prav tako sporača dokončne rezultate volitev v poslansko zbornico v 35.929 okrajih od skupnih 41.647 okrajev.
Demokristjanska stranka 10,878.783 Demokratična ljudska fronta 7,060.119 socialistična zveza
(saragatovci)	1,542.095
narodni blok	862.161
republikanska stranka	587.692
monarhisti	574.703
socialno gibanje	456.843
Prepovedujejo posebne izdaje demokratičnih listov
ker se boje novih razkrinkavanj
Po odlično odigrani vlogi za časa parlamentarnih volitev so policijske oblasti spet pričele izvajati represalije proti demokratičnim organizacijam. Včeraj1 popoldne je šef rimske policije izrecno prepovedal izredno izdajo nekaterih demokratičnih časopisov, pri tem pa je policija dovolila izredne izdaje vseh popoldanskih reakcionarnih listov, med drugim tudi lista »Popolo«.
V	zvezi s tem drastičnim primerom teptanja tiskovne svobode je poslala redakcija teh listov podpredsedniku vlade Pacciardiju ter združenju za tisk oster protest. O pritožbi proti šefu rimske policije pa bo moralo razpravljati sodišče.
ZADNJE VESTI z vsega sveta
New York, 21. aprila (Tass). Sekretariat OZN poroča, da je prejel generalni sekretar Trygve Lie od jugoslovanske vlade noto, v kateri je rečeno, da ameriški avioni nadaljujejo s kršitvami jugoslovanskih meja. Jugoslavija zahteva, da generalni sekretar izroči noto članom Varnostnega sveta. Nota vsebuje podrobnosti o 21 incidentih, ki so se zgodili od 1. januar ja do 31. marca in pravi, da so ameriška letala kršita jugoslovansko mejo v poletih iz Itali jo ali STO-ja, druga pa v poletih iz Avstrije. Nota nadalje poudarja, da je jugoslovanska vlada opozorila vlado ZDA na kršitve in protestirala proti njim. toda preleti se še nadaljujejo.
RIM. — Volivni rezultati za parlament iz 41.377 okrožij:
kršč. demokrati 12,681.527; dem. ljudska fronta 7,995.601: zveza socialistov 1,847.826; narodni blok 999.166; republikanci 650.017 monarhisti 729.283; ital. socialno gibanje 541.967.
Milan. — Izvršilni odbor ljudske demokratične fronte za milansko pokrajino je na svojem sestanku v torek ugotovil veliko navdušenje za ljudsko demokratično fronto med volivno kampanjo, bodisi, da je šlo za visoko število volivcev, bodisi za vzorno disciplino, ki jo je pokazalo ljudstvo, ter se zahvaljuje volivcem in vsem tistim, ki so navdušeno in požrtvovalno sodelovali med volivno borbo.
Dalje slovesno poziva izvoljene in neizvoljene kandidate, naj vztrajno delajo in naj v senatu in v pokrajinah, ki jih zastopajo, branijo ne samo interese volivcev, ampak vsega ljudstva. Izvršilni odbor poudarja, da se bo fronta še nadalje borila v obrambo republike, za demokracijo, mir, delavske mezde in proti spletkam domače reakcije, proti vojni nevarnosti in proti De Gasperijevi politiki; končno poziva vse zdrave sile, naj branijo koristi delavskega razreda, naj se pridružijo ljudski demokratični fronti proti gospostvu izkoriščevalskih sil.
Novo nasilje reakcionarnih avstrijskih oblasti
Avstriiske oblasti so prepovedale koroškim Slovencem udeležbo na II. kongresu OF Slovenile
OF ZA SLOVENSKO KOROŠKO JE POSLALA ODLOČEN PROTEST MEDZAVEZNIŠKEMU KONTROLNEMU SVETU NA DUNAJU
Delegati OF za Slovensko Koroško so vložili pred tedni pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu prošnjo za izstavitev potnih dovoljenj, do bi se lahko kot zastopniki koroških Slovencev in njihove vsenarodne Osvobodilne fronte udeležili II. kongresa OF Slovenije v Ljubljani. Avstrijske oblasti pa so odklonile izdajo potnih dovoljenj in prepovedale delegatom OF za Slovensko Koroško udeležbo na kongresu.
OF za Slovensko Koroško je proti temu neutemeljenemu in nedemokratičnemu ravnanju okrajnega glavarstva v Velikovcu protestirala pri avstrijskem notranjem ministrstvu in pri Medzavezniškem kontrolnem svetu za 'Avstrijo na Dunaju.
Mir v Avstriji ogrožajo samo vojni hujskači
Član CK Kompartije Avstrije ostro obsoja hujskaško propagando ker je sodišče obsodilo predsednika sindikata in sindikat sam na visoke globe
Dunaj 21. aprila. (Tanjug.) Clan CK Komunistične paitije Avstrije Honner je na konferenci sindikalnih funkcionarjev na Dunaju ostro obsodil širjenje zlonamernih glasov o puču, ki ga baje pripravljajo komunisti.
To paniko, je dejal Honner, podpirajo in razširjajo zato, da bi bil podan razlog za podaljšanje okupacije Avstrije. Honner je poudaril, da skušajo zapadne eile 6kupno z avstrijskimi vladnimi strankami, zlasti odkar je, po zaslugi Sovjetske zveze, napredovalo reševanje pogodbe z Avstrijo, z vsemi silami zagotoviti razloge za podaljšanje bivanja okupacijskih čet v državi.
Mir v Avstriji, je poudaril Honner, ogrožajo samo vojni hujskači in paničarji, ljudstvo in komunisti pa žele, da bi se Avstrija razvijala brez tujih
varuhov ter živela v miru s sosednimi in drugimi državami.
AVSTRIJSKI SINDIKATI ZAHTEVAJO ZAŠČITO DOMAČIH DELAVCEV Dunaj, 21. aprila. (Tanjug.) Na Du-naju j« bil kongres zveze sindikatov tekstilnih, krojaških in usnjarskih delavcev. Na kongresu so sklenili, da bodo delavci tekstilne industrije 27. aprila eno uro stavkali iz solidarnosti do stavkujo-čih v industriji usnja. Nadalje so sprejeli resolucijo, ki zahteva zaščito domačih delavcev in odločno nastopa proti delodajalcem, ki izkoriščajo pribegle tuje fašiste zato, da zmanjšujejo mezde in odpuščajo avstrijske delavce.
Razen tega so na zahtevo mladine sklenili, naj avstrijska narodna skupščina čimprej sprejme zakon o zaščiti mladine.
Trst - ameriška vojaška baza
Tajni sporazum med Siorzo in Dunnom
Atene, 20. aprila. — Poveljnik ameriške vojaške misije v Atenah general Van Fleet je izjavil 4. aprila, da bo imela ameriška mornarica v bodoče na razpolago v Sredozemlju več oporišč, med njimi tudi Trst.
Kakor je izjavil general Van Fleet, sta o tržaškem vprašanju razpravljala že v začetku tega leta predstavnika ameriške in italijanske vlade, poslanik Dunn in minister Sforza. Sporazumela sta se, da se v primeru, da bi ameriški vladi uspelo izročiti Tret Italiji, italijanska vlada ne bo upirala ustvariti močne ameriške pomorske in letalske bojne baze v Trstu.
Van Fleet je sporočil, da se vlada ZDA pri zahtevi za izročitev Trsta Italiji drži sledečih važnih načel:
Prispevati k utrditvi protikomunističnih sil v Italiji.
2. Povzročiti v Italiji nezadovoljstvo proti Jugoslaviji.
3. Zagotoviti ZDA vojno oporišče ali izhodišče na severni obali Jadranskega morja.
Za nas je velike važnosti dejstvo — je dejal ameriški general Vana Fleet
—	da se Italija vključi v dvojni sistem zavezništva sredozemskih držav zapad-
ne Evrope, v kolikor predstavlja zaradi svojega zemljepisnega položaja važno strateško ozemlje, ki mu ZDA posvečajo veliko pozornost.
Osmi dan stavke pekovskih pomočnikov v Trstu
Dne 20. aprila je bila v Trstu skupščina 6tavkujočih, na kateri so sklenili, da bodo nadaljevali stavko, dokler delodajalci ne začno zahtevanih razgovorov za nov mezdni sporazum.
Fašisti napadli v Trstu delegacijo delavcev
Trst, 21. aprila. (Tanjug). Skupina italijanskih fašistov je napadla 19. 4. zvečer delegacijo delavcev iz ladjedelnice sv. Marka, ki je bila na poti v okupacijsko vojaško upravo, da protestira proti omejitvi prvomajske proslave. Civilna policija je pred napa-doift namenoma razbila delegacijo 150 članov na manjše skupine, s čimer ie omogočila napad fašistov. Pri napadu so bili ranjeni trije člani delegacije. Policija ni aretirala niti enega napadalca.
Pred II, kongresom Osvobodilne fronte Slovenije
Pregled dela in obveznosti pred II. kongresom OF v okraju Celje-okolica
V	nedeljo je zasedal okrajni plenum OF Celje-okolica. Tov. Žagar, sekretar okrajnega odbora OF, je podal referat o političnem razvoju OF, organizacijski sekretar tov. Piki pa referat o organizacijskem razvoju OF v okraju.
Od decembra 1945, ko je znašalo Število članov OF 15.200. se je dvignilo do danes na 34.233. Število odborov OF se je zvišalo od 64 na 168, po priključitvi krajev iz bivšega šmarskega in konjiškega okraja pa je v okraju 204 krajevnih odborov OF. Člani OF so s prostovoljnim delom obnavljali šole, popravljali ceste in mostove ter čistili ruševine. Samo pri delu na glavnih cestah je bilo opravljeno 220.000 prostovoljnih delorvnih ur v vrednosti 2,200.000 din. Mladima okraja Celje-okolica je naredila na mladinski progi 216.000 delovnih ur, člani sindikatov pa so naredili pri obnovi gospodarstva preko 2,000.000 delovnih ur v vrednosti 20.000.000 diin. Za potmoč Al-
baniji so zbrali člani OF 1,300.000 din, za socialni fond pa 456.000 din. Člani OF im množičnih organizacij še vedno sprejemajo delovne obveznosti, v večini za gradnjo zadružnih domov. Do zdaj je zbranih 165.407 ur in mnogo dela že storjenega. Zaradi slabega poročanja okrajni odbor 01r nima jasnega pregleda nad že storjenim delom.
Plenum je sprejel sklepe, kjer pravijo med drugim, da bodo dvignili evidenco in statistiko zaradi točnega pregleda nad delom OF v okraju, uredili člansko kartoteko in točno pobiranje članairinej člani OF bodo pospeševali gradnjo zadružnih domov; v krajih, kjer letos ne grade zadružnih domov, bodo organizirali delovne čete, ki bodo pomagale na drugih gradiliščih; OF bo boljše tolmačila politično in gospodarsko situacijo in stalno razkrinkavala špekulantske in protiljud-ske elemente.
Sklepi plenuma OF kamniškega okraja za okrepitev organizacije
Kamnik, 20. aprila
V	nedeljo je v Kamniku zasedal okrajni plenum OF. Navzoči 60 bili tudi vsi izvoljeni delegati za IL kongres OF in zastopniki množičnih organizacij.
Plenum je sprejel sklepe, ki bodo pritegnili članstvo k čim aktivnejšemu sodelovanju. Po vseh krajevnih odborih OF bodo redni mesečni sestanki, na katerih bodo predstavniki KLO seznanili članstvo s tekočimi gospodarskimi in upravnimi vprašanji. Za tesnejše sodelovanje med delavci in kmeti bodo koordinacijski sestanki odborov OF s predstavniki vseh množičnih organizacij. Ukinili bodo tovarniške aktive OF, da se pritegne delavstvo v delo terenskih odborov.
Skupna proslava 27. aprila bo v Mengšu, vsak krajevni odbor OF pa bo priredil še 6vojo proslavo tega praznika. Tudi proslava 1. maja bo čim bolje uspela in člani frontnih organizacij se bodo udeležili proslave tudi v Ljubljani.
S plenuma 0F radgonskega okraja
Radgona, 20. aprila
Na plenumu OF radgonskega okraja bo razpravljali o delu OF in razvoju okraja, o bodočih nalogah ter o pomenu II. kongresa. Na gradiliščih so do sedaj napravili 40.000 ur prostovoljnega dela, od tega mladina 25.000 ur. Spre-
jeli so obveznosti predkongresnega tekmovanja.
Število članstva OF od I. kongresa do danes je naraslo od 30% na 75%; stremeli pa bomo za tem, da se dosežejo 100%. V zvezi s tem je raslo tudi število sindikatov od prvotnih 3 na 30 podružnic, članstvo AF2 pa od 3000 na 6000. Delegati bodo delali za nadaljnjo organizacijsko in politično okrepitev OF. Tekmujejo v urejevanju kartoteke članstva. Sklenili so med drugim, da bodo v zvezi s političnimi in gospodarskimi akcijami razmahnili tudi kultur-no-pTosvetno delo po vaseh, zato bodo ustanovili nove ljudsko prosvetne svete. Posebno pozornost bodo posvetili gradnji zadružnih domov.	Jo-vo.
Tekmovalni načrt mestnega odbora 0F Maribor
Maribor, 20. aprila
Včeraj popoldne je bilo plenarno zasedanje Mestnega odbora OF Maribor. Navzoči so bili tudi novoizvoljeni delegati za II. kongres OF. Prisotni so sprejeli ob zaključku plenuma naslednje sklepe za tekmovanje, ki se bo nadaljevalo tudi po II. kongresu:
V	maju izvesti organizacijsko utrditev rajonskih in terenskih odborov teT do konca lete zvišati članstvo OF od 72% na 90%. Do 15. maja bodo vsi Slani mestnega plenuma imeli politične sestanke po vseh obratih, ustanovah in podjetjih. Članstvo socialnega fonda se bo ao konca maja dvignilo za 10 odstotkov, celoten prispevek pa se bo do konca leta zvišal od 98.000 na 120.000 dinarjev.
Razširiti mladinske organizacije v 2 mesecih v večjih obratih na 90%. Uve-
sti nove produkcijske delovne brigade po tovarnah. Urediti štiri otroška igra-lišča. Mestni odbor LMS bo posvečal pažnjo učencem v gospodarstvu ter vodil kontrolo nad učnim uspehom in neupravičenimi izostanki.
AFZ bo dala do novembra 220.000 prostovoljnih delovnih ur, odprla bo tri kopalnice in uredila tri _ otroška igrališča. Mesečno bodo seminarji za terenske sestanke. OF bo s pomočjo sindikalnih organizacij zmanjšala število neupravičenih izostankov na 5%.
Mladina iz okraja Mur. Sobota se je na sedmih konferencah pripravila na II. kongres 0F
Murska Sobota, 21. aprila. V pripravah za II. kongres OF je mladina murskosoboškega okraja na 7 konferencah pregledala dosedanje delo in sprejela sklepe za utrditev svojih vrst in pritegnitev še neorganizirane mladine. Konference so bile najbolj razgibane v krajih, kjer so se vrnili demobilizirani borci
V Šlairovcih se je mladina obvezala, da bodo do drugega kongresa vsi milad|inc|i vkljiučeni v organizacijo. Konference v Beltincih se je udeležilo nad 30% mladine, ki dosedaj v: mladinskih vrstah ni sodelovala. Mladina iz Rogaševcev bo pomagala graditi zadružni dom mladini iz Sotine, ta pa je napovedala tekmovanje vsem aktivom LMS v rogoševskem predelu. Mladina v Gornjih Petrovcih je sklenila, da bo sodelovala pri izvajanju setvenega plana in da bo pomagala pionirjem pri učenju.
S prostovoljnim delom bodo v goriškem okraju kredit za obnovo petkrat povečali
Nova Gorica, 21. aprila. Zasedanja okrajnega plenuma OF v Solkanu se je udeležilo skupno z delegati za IL kongtres OF 120 predstavnikov OF. Politično gospodarski referat in pregled dela_ ter uspehov OF od I. kongresa dalije je podal tov. Jože Primožič, okrajni sekretar OF.
V OF je v okraju včlanjenega 99% prebivalstva. V okraju bodo razširili gospodarska podjetja in ustanovili nova. Na Krasu bodo zgradili vodovode, kjer pa ni izvirkov, pa kapnice. Dvignili bodo hektarski donos ter pomnožili govederejo in svinjerejo. Zgradili bodo drevesnico, ki bo dala dovolj eadiik za pogozditev 70 ha goličave.
S prostovoljnim delom bodo vrednost letošnje obnove podežel ja pomnožili za petkrat več, kot znaša investicijski kredit. 24. aprila bodo pričeli z gradnjo zadružnih domov na tistih gradbiščih, kjer še niso pričeli z delom.
★ ★ ★
Aretacije v Gorici
V	nedeljo 18. aprila okoli 19.30 so orožniki aretirali v Pevmi skupino fantov in mož, ki so šli uvrščeni na čelu z delavsko zastavo In prepevajoč neko borbeno pesem milmo volišča št-37. Plridržani so Jože Peršolja, Franc Valentinčič, Rudi Bregant, Franc Do-Ijak, Anton Koren, Avgust Lenardič, Albin Radinja, Viko Mozetič in Jože Koren.	(Primorski	dnevnik.)
MEDNARODNA KONFERENCA ZA SVOBODO TISKA IN INFORMACIJ
Deklaracija o človečanskih pravicah daje vojnim hujskačem
in klevetnikom vso svobodo
Govor jugoslovanskega delegata Ribnikarja na plenarni seji konference
2eneva 21. aprila. (Tanjug.) Na dopoldanski seji plenuma konference Združenih narodov za svobodo tiska in informacij so končali razpravo o približno Štiridesetih resolucijah, predlaganih v raznih komitejih. Na popoldanski seji je pričel razpravljati plenum o 17. členu pakta in deklaracije o človečanskih pravicah, ki ga je sprejel komite št. 4.
Britanski predstavnik Davis, ki ga je podpiral ameriški delegat Benton, ja izjavil, da nima pomena znova razpravljati o tem vprašanju.
Sovjetski delegat Rošin je izjavil, da pripisuje sovjetska delegacija temu dokumentu veliko važnost. Dodal je nekaj pripomb k predlogu 17. člena pakla in deklaracije o človečanskih pravicah in izjavil, da sovjetska delegacija ne more sprejeti tega dokumenta, ker ne vsebuje osnovnih zahtev širokih ljudskih množic, ki zahtevajo borbo proti fašizmu, vojni propagandi ter širjenju lažnih vesti in sovraštva med narodi. Rošin je predlagal amandement, po katerem bi bila zajamčena vsaki osebi svoboda izražanja misli in širjenja informacij z vsemi obveščevalnimi sredstvi. Tako svobodo pa ni mogoče dovoliti, če gre za ščuvanje na novo vojno in za razširjenje lažnih vesti in klevet«
jugoslovanski delegat Vladislav Ribnikar je podprl sovjetski amandement. Ribnikar je omenil dosedanje delo konference in izjavil, da so se delegati na konferenci sporazumeli, da mora obstajati med državami in narodi popolna svoboda informacij. Sprejeti v deklaracijo človečanskih pravic samo to golo ugotovitev pa pomeni prav toliko, kakor da ni Dila sprejeta. Pri razpravi ni šlo za to, če naj se dovoli svoboda obveščevanju in tisku, pač pa je šlo za to, kakemu obveščevanju in kakemu tisku naj se da v«i svoboda, in
kakšne vesti naj se širijo med narodi. O tem osnovnem političnem vprašanju pa konferenca ni sprejela nikake učinkovite odločitve. V začetku konference so se pojavila različna stališča, ki eo jih potem zagovarjali do konca dela v komitejih. Jugoslovanska delegacija je jasno obrazlozila svoje stališče do vseh osnovnih vprašanj glede svobode, namenov In dolžnosti organov za Informacije v deklaraciji, ki jo Je objavila ob začetku zasedanja. Jugoslovanska delegacija je poudarila, da bo konferenca izpolnila pričakovanja miroljubnih narodov in sprejela pravilno odločitev, če bo spoštovala osnovna načela in namene Ustanovne listine Združenih narodov. Ti nameni pa so: utrjevanje miru in splošne varnosti, utrjevanje prijateljskih vezi med narodi ter spoštovanje neodvisnosti narodov in njihovih držav.
Ribnikar je nadalje izjavil, da je najvažnejša naloga konference izdaja ukrepov proti vojni propagandi ter širjenju lažnih'vesti, ki škodujejo mednarodnim odnosom. Jugoslovanska deklaracija tudi praivi, da konferenca ne sme podpirati interesov trustov in mo-nopilisticnega kapitala, pač pa mora podpreti samo interese splošnega miru, sodelovanja med narodi in blagostanja v svetu.
»Jugoslovanska delegacija je neumorno zagovarjala svoje stališče In podpirala predloge, kl bi omogočili uresničenje teh osnovnih načel. Toda vsa naša prizadevanja so naletela na vztrajno in sistematično odklanjanje nekaterih delegacij ln večina v posameznih komitejih je dovolila, da Je to negativno stališče zmagalo in dobilo izraza tudi v dokumentu naše konference.«
Ribnikar je nadalje poudaril, da sta bili dve tretjini razprave posvečeni samo vprašanju, če naj konferenca ob-
veže vlade, da bodo pomagale širiti resnične in dobronamerne informacije, oziroma da izdajo ukrepe proti vojni propagandi, ali pa, da pustijo vlade vojnoiiujskaškemu tisku vso svobodo. Rezultat razprave pa je bil ta, da je večina podprla stališče nasprotno jugoslovanski delegaciji, s čimer je dala vojnim hujskačem in klevetnikom vso svobodo.
Ribnikar je izjavil, da večlma v enem izimed komitejev ni pristala na amande-nient, ker je vseboval besede: »V duhu Ustanovne listine Združenih narodov.«
»Konferenca Je sprejela tudi predloge v obliki resolucij. Ena izmed resolucij priporoča ukrepe proti vojnohujskaški kampanji ter klevetniškim vestem. Cesar torej nekatere delegacije niso hotele sprejeti v predlog konvencije, so hotele imeti v resolucijah* Jugoslovanska delegacija smatra, da imajo resolucije in priporočila, čeprav ne predstavljajo pravne, ampak 6amo moralno obveznost vlad, isto moč kakor konvencije s pravno obveznostjo. Kaže pa, da nekatere delegacije niso tega mnenja. Nek delegat je tu na konferenci celo izjavil, da so resolucije, ki jih sprejemamo, samo »platonske Izjave«, ki ne obvezujejo vlad. Mislim, da bo tako stališče, ki ga jugoslovanska delegacija nikakor ne odobrava, težko pojasniti tudi miroljubnemu javnemu mnenju. Toda navzlic temu, da je sprejela konferenca soglasno resolucijo o vojno-hujskaških in klevetniških vesteh, ni o tem važnem problemu niti govora v predlogu 17. člena deklaracije o človečanskih pravicah. Ta predlog 17. člena se zadovoljuje s tem, da noče definirati na najbolj abstrakten način in zelo ohlapno svobodo misli in izražanja. V taki obliki hočejo s tem pred
Izdajalska organizacija v Budimpešti odkrita
Budimpešta, 21. aprila, (Tanjug.) 1— Oddelek za tisk pri ministrstvu notranjih zadev sporoča, da so v Budimpešti odkrili izdajalsko organizacijo, ki je važne madžarske vojaške izume tihotapila v inozemstvo.
Aretirani so voditelji te organizacije generalni direktor tovarne strojev »Fero Tehnika« Viimos Leczes, bivši voditelj planskega oddelka tovarne orožja »Danuvia« inž. Josef Gverik, tehnični direktor »Fero Tehnika« Mihael Atzenberger. Aretirani so priznali, da so vojaške izume prodajali ZDA ter hoteli pretihotapiti nekatere inženirje in strokovne delavce v ZDA; denar za ajihove potne stroške je že prispel v ameriško poslani* štvo v Budimpešti Pri dopisovanju so se člani organizacije posluževali šifer.
V	Bogoti ni bil dosežen nikakršen sporazum
Bogota 21. aprila. - (Tanjug.) Reuter poroča., da je Harriman, ameriški minister za trgovino, ki je bil v Bogoti navzoč na Vseamerdški konferenci, odpotoval z letalom v ZiDA zaradi »nujnih poslov«.
»Njegov odhod,« pravi Reuter, »je podkrepil vtis, da ni pričakovati ničesar posebnega od gospodarskih razprav v Bogoti.«
AFP poroča, da kljub poročilom iz Bogote o soglasnem sporazumu o tako imenovanem kolonialnem vprašanju, izjavljajo, da ni bil dosežen nikakršen sporazum, ki bi bil za vse sprejemljiv.
macij, to pa pomeni vso svobodo za neodgovorno širjenje informacij ne glede na njihovo kvaliteto, koristnost ali pa škodljivost za mir in dobre odnose med narodi. Drugič, pa varuje nadvlado monopolističnih informativnih organov v velikem delu sveta.
Jugoslovanska delegacija je mnenja, da se predlog 17. člena deklaracije ter 17. člena pakta o človečanskih pravicah ne moreta sprejeti v talci obliki, ker ne ustrezata niti tistim odločitvam, ki so bile o vprašanju svobode, ciljev in nalog informativnih organov že sprejete na tej konferenci.
Jugoslovanska delegacija bo podprla amandement, ki ga je predlagala sovjetska delegacija, ki je definirala svobodo informacij kot sredstvo za utrjevanje demokracije in obsodila zlorabo te svobode za propagando fašizma, napadalnosti ter lažnega obveščanja, ki povzroča sovraštvo med narodi.
Po končani razpravi je plenum konference sprejel prvotno besedilo 17. člena
., _	    .	  pakta	in deklaracijo o človečanskih pra-
logom doseči to, kar so hoteli doseči vicah, sovjetski amandement pa le za-s predlogi konvencij o svobodi infor- vrnil.
Delo zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ
Beograd 21. aprila. (Tanjug.) Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ pod predsedstvom Mošo Pijade so razpravljali o predlogu zakona o likvidaciji italijanskega premoženja na ozemlju, ki je pripadlo Jugoslaviji po mirovni pogodbi z Italijo. Zakonodajni odbor sveta narodov pod predsedstvom Božidarja Maslariča je razpravljal o načrtu splošnega zakona o preprečevanju in pobijanju nalezljivih bolezni.
Spremembe v vladi LR črne gore
Cetinje 21. aprila. (Tanjug.) PrezidiJ Ljudsko skupščine LR črne gore je spre* jel ostavko predsednika vlade LR Crne gore Blaže Jovanoviča kot ministra za pravosodje ter ostavki ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Jovana Cepkoviča ter ministra za industrijo in komunalne zadeve Komne na Ceroviča. Z ukazom Pre-zidija Ljudske skupščine LR Črne gore je bil na predlog predsednika vlade postavljen za ministra pravosodja Jovan Cetkovič, za ministra za kmetijstvo in gozdarstvo pa Komnen Cerovič, dosedanji minister za industrijo in komunalne zadeve, za ministra za Industrijo in komunalne zadeve pa je bil postavljen Blažo Borovinič, dosedanji generalni sekretar predsedstva vlade LR Crne gore.
Parnik »Radnik« je odplul po novo skupino izseljencev iz Amerike
Reka 21. aprila. Včeraj je odplul z Reke parnik »Radnik« po novo skupino naših izseljencev iz Severne Amerike. Na poti se bo »Radnik« ustavil v Panami, kjer bo vkrcal manjšo skupino naših izseljencev, nakar bo nadaljeval pot v New-York. V New-Yorku bo »Radnik« vkrcal dve manjši skupini povratnikov, v Montrealu pa večjo skupino izseljencev iz Kanade. Parnik bo priplul na povratku v Split 4. julija t. 1.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 21 aprila: Področje nizkega zračnega tlaka se razteza z Atlantika preko Biskajskega zaliva do Balearskih otokov. Področje visokega zračnega tlaka z Klavnim srcrllgiom na Estonskem pa zavzema ostalo Evropo Zaradi tega so ee vetrovi nad Slovenijo ojačili, kar je zmanjSalo jakost popoldanskih ploh. Učinek atlantskih barometrskih mlnlmov se Siri proti vzhodu, zaradi česar je računati s »kornjSnjlm nastopom ponovnih padavin.
Vremenska napoved za četrtek 22. aprila: Spremenljivo, povečini sončno, čez dan toplo
Vremenska napoved za petek 23. aprila: Računati ,ie z deževnim vremenom.
RAZPRAVA PRED ARMADNIM VOJAŠKIM SODIŠČEM V LJUBLJANI
Med obtoženci so mnogi, ki so že pred vojno prostovoljno stopili v službo gestapa in kot provokatorji v antifašističnem gibanju delovali za cilje imperialistov
Vsi zaslišani obtoženci so priznali sodelovanje pri gnusnih zločinih na »poizkusnih« postajah v Dachau-u
**	Ljubljana, 21. aprila
Drugega dne razprave se je končalo zasliševanje obtožencev za njihovo zločinsko početje do osvoboditve.
Obtoženi Boris Kranjc je priznal svojo krivdo. Zagovarjal se je, da je stopil v gestapovsko službo pod pritiskom, ko je bil zaprt v Begunjah. Pozneje pa je priznal, da je že pred tem, ko je bil še na svobodi, dobil od inž. Klinarja, gestapovskega agenta na Jesenicah, naročilo, naj mu od partizanov poroča o stanju, razvrstitvi in namerah partizanske vojske. Obt. Boris Kranjc je potrdil, da je v Dachau-u delal kot gestapovski agent in da so prišli na zaupno delo v »poizkusni postajic samo gestapovci. Prikazal je zločinsko sliko fašističnih »znanstvenikov«, ki so delali s pripadniki podjarmljenih narodov najbolj nečloveške poizkuse. Tako so n. pr. za poizkus prestrelili interniranca skozi pljuča in na ranjenem preizkušali pektinske preparate. Takšna je bila »vzgoja« gestapovskih agentov. Fašistični rablji so delali poizkuse z živimi ljudmi, ali kot pravi obl. Kranjc: z »materialom ki ni bil na razpolago nobeni drugi državi«.
Obt. Mariin Preslerl je priznal svojo krivdo. Že od leta 1935. je delal kot agent provokator pri dunajski policiji in pozneje pri Gestapu. Poslan je bil v Dachau. Kot gestapovec je imel nalogo, da se vrine v Komunistično partijo zalo, ker je imelo ljudstvo vanjo polno zaupanje. S soobtoženci je organiziral provokatorsko »antifašistični>* organizacijo, ki so jo uporabljali zato, da razbijejo vsak poizkus sabotaže, pobega ali upora ujetnikov, za špijonažo med interniranci in za širjenje neresničnih vesti po taborišču.
Obt Milan Stepišnik je priznal, da je bil leta 1941. poslan kot agent Gestapa iz Maribora preko Srbije v Ljubljano na delo v tovarno Vevče. Od tu je bil kot provokator poslan v Dachau, kjer je delal na »poizkusni* postaji skupaj z ostalimi agenti, zlasti s Kranjcem, Ličenom, Koširjem in Borisom Fakinom. Pred nemškim zlomom mu je gestapovski agent sporočil, da se bo njegovo delo nadaljevalo tudi po vojni.
Obt. Karel Barle se je ves čas izmikal, vendar je priznal, da je že leta 1941. podpisal izjavo za sodelovanje z Ge-stapom. Svoje zločinske posle je vršil med španskimi borci kot provokator v zaporih v Gradcu in v Dachau-u. Provo-katorski komite, čigar lian je bil, je poslal Cučkoviča in ostale antifašiste v uničevalno taborišče zalo, ker so hoteli borbeno antifašistično organizacijo.
Obt. Vladimir Ličen je priznal, da je v Trstu stopil v službo Gestapa in je bil
Zaradi velikega zanimanja, ki ga jo Včeraj vzbudil začetek razprave proti obtoženim Diehlu, Oswaldu in ostalim, je dane6 že precej pred deveto uro občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano na Taboru. Kmalu po deveti uri so zasedli svoje pr«store: oba tožilca, bra-
Tm ljudje za poizkuse: »Material, ki ni na razpolago nobeni drugi držav «
kot agent poslan v Dachau. Pripovedoval je o zločinih, ki jih je vršil v taborišču. Pred nemško kapitulacijo je dobil od svoje gestapovske zveze nalogo, naj bo na videz lojalen do nove oblasti, da bo dosegel višji položaj, kajti s porazom nemškega fašizma njegovo agentsko delo ne bo prenehalo.
Obt. Mirko Košir je priznal svojo krivdo. Dezertiral je iz NOV in šel prostovoljno h gestapovskemu zveznemu oficirju Duschi in brez vsakega pritiska podpisal izjavo o sodelovanju z Gestapom. Poslan v Dachau se je povezal z ostalimi gestapovci, med njimi z Vlastom Kopačem in Brankom Diehlom.
Obt. Stane Osmald je pred sodiščem priznal svojo krivdo. Izjavo za sodelovanje z Gestapom je podpisal že leta 1941., nakar je bil poslan v Dachau na gestapovsko »prevzgojo* za brezčutnega krvnika. Tu je dobil nalogo, da organizira provokatorsko organizacijo pod videzom partijskega komitela, ki bo izvajal v taborišču linijo Gestapa.
Obt. Paul Gasser je skušal tajiti svoje zločine in se je pri lem neprestano zapletal v lastne laži. Po daljšem izvijanju je pred sodiščem dejal, da je podpisal izjavo, da bo sodeloval s gestapom, leta 1941, pozneje pa se je izkazalo, da je stopil v gestapovsko službo že leta 1940. Bil je agent mnogih špijonskih služb. Izjavil je, da v resnici ni bil nikoli antifašist, čeprav se je za takega izdajal. Aretiran je bil, ko je iskal zvezo z drugim dachauskim ujetnikom, ki ga je prijavil organom Uprave državne varnosti.
Obt. Oskar Juranič je priznal, da je imel že pred vojno zveze z gestapovskimi agenti in da je po navodilih gestapa sodeloval v provokatorskem komiletu, v katerem je bil sekretar Priznava, da je bila prav zaradi takega dela komiteta onemogočena borbenost in enotnost v taborišču, kar bi ob kapitulaciji Nemčije lahko rešilo smrti tisoče internirancev.
Obt. Peter čorič je sicer priznal krivdo, ni pa priznaval dejanj, za katera je obtožen. Izgovarjal se je na zaupanje v Presterla. Končno pa je priznal, da je bil konfident in da je še tudi po vojni pošiljal Presterlu podatke, ki jih je la zahteval.
Obt. Rama Derviševič ni priznal svoje krivde. Izgovarjal se je na zaupanje v Presterla. Med zasliševanjem se je neprestano zapletal v protislovja.
Končno so bile zaslišane priče, ki so pripovedovale o poskusih, ki so jih z njimi delali obtoženci. S tem je bilo zasliševanje o vojnih zločinih obtožencev končano. Razprava se bo nadaljevala jutri ob desetih dopoldne.
tulci obtožencev in končno še vojaško sodišče, ki so ga prisotni pozdravili 6 ploskanjem. Predsednik sodišča je najavil, da 6e bo razprava nadaljevala z zasliševanjem ostalih obtožencev, in dal privesti že zaslišana obtoženca Diehla in rufflerja ter obtoženega Borisa Kranjca.
Presterl je bil v Dachau-u in Augsburgu vodilni organizator
gestapovske mreže
Že takoj je obtoženi Kranjc na predsednikova vprašanja priznal, da se čuti krivega in da je zagrešil vsa dejanja, ki
jih zanj navaja obtožnica. Potem je popisoval svojo zločinsko pot v času okupacije, kako je februarja 1942 v Begunjah podpisal izjavo za sodelovanje z gestapom in bil potem odpeljan v Dachau,^ Tu je bil najprej povezan s soobtoženimi Presterlom, Diehlom in Barle tom. Pravi, da je imel na poizkusni postaji tako zveze tudi StepŽsnik, Albi in Čebular. Pre6terl ga je spravil najprej na zajčjo farmo, potem je bil nekaj časa v mizarski delavnici in končno na poizkusni postaji, kamor je prišel sredi januarja 1943.
Predsednik: »Kakšna poizkusna postaja je bila to?«	____
Obtoženec pripoveduje, da je bila ta postaja spočetka pod firmo »Luftvvaffe«, ker je hotelo letalsko ministrstvo dobiti podatke o vzdržljivosti človeškega organizma. Pozneje pa je prešla v okvir SS-imstitucije in bila podrejena direktno Himmlerju, Obtoženec je tudi mirno popisoval poizkuse na tej postaji. Hoteli so dognaiti, kaj se zgodi letalcu v hermetično zaprti kabini, ko to prestrele, ali kaj se zgodi letalcu, ki skoči v veliki višini iz letala. Na postaji so delali te poizkuse v hermetično zaprti kabini, kjer so lahko poljubno zniževali zračni tlak. Pozneje so preizkušali vzdržljivost človeškega organizma v mrzli vodi, da bi zvedeli, koliko časa zdrži človek v taki vodi. Končno ve še za poizkuse s pektinom, ki bi skrajšali čas, potreben za
strjevanje krvi.
»Poleg tega je Rasche delal tudi na lastno iniciativo poizkuse za aplikacijo raznih strupov na kožo,« pripoveduje dalje obtoženi Kranjc.
Predsednik: »Tudi s ciankalijem?«
Obtoženec: »To prav za prav niso bili poizkusi, to so bila navadna zastrupljevanja v bunkerjih. Vsi ti poizkusi so bili zelo težki.«
Predsednik: »Ali vam je znan primer, ko je Rasche prestrelil interniranca skozi ljuča, da bi nato na njem delal poiz-us?«
»Da, to mi je znano, ker mi je on sam to pripovedoval,« potrdi obtoženec,
Predsednik:	»Kakšne posledice so
imeli ti poizkusi za internirance?«
Obtoženec: »V mnogih primerih smrtne posledice.«
Predsednik: »Pri kakšnih poizkusih ste sodelovali vi?«
Obtoženec: »-Sodeloval sem kot kemik pri zadnjem štadiju vodnih poizkusov.«
V	nadaljevanju zasliševanja prizna obtoženec, da je neposredno pomagal pri poizkusu s krvnim pritiskom, ki 60 ga izvedli z internirancem. Na predsednikovo vprašanje, kakšne namene so imeli s temi zločinskimi akcijami, pravi obtoženi Kranjc, da so na poizkusnih postajah odstranjevali razne nezaželene internirance in razen tega »so hoteli s temi poizkusnimi podatki, ki niso na razpolago v nobeni drugi državi, to je s podatki na živih ljudeh doseči nekako znanost,« kakor dobesedno pravi obtoženi Kranjc.
Predsednik: Ali so bile te poizkusne postaje zločinske ustanove?«
Obtoženec: »Na vsak način.«
Predsednik: »In kaj mislite o ljudeh, ki so sodelovali?«
Obtoženec: »Ljudje, ki so sodelovali, so zločinci.«
Predsednik: »V preiskavi ste izpovedali, da so edino le agenti gestapa prišli na poizkusne postaje.«
Obtoženec: »Točno.«
Predsednik: »Potrjujete tudi danes to izjavo?«
Obtoženec: »Točno.«
Na predsednikovo vprašanje potrdi obtoženi Kranjc, da se je v taborišču sestajal s soobtoženim Koširjem koit gestapovskim agentom. Na tožilčevo vprašanje pa pove, da je soobtoženi Puffler direktno pomagal večkrat pri vodnih poizkusih. Od ostalih soobtožencev, ki so sodelovali pri poizkusih, našteje še Diehla, Barleta in Stepišnika.
Krajnc je sodeloval z gestapom, še preden je v Begunjah podpisal izjavo
Tožilec dr. Damjan 6e povrne na poizkuse z aplikacijo raznih 6trupov na kožo internirancev. Obtoženi Kranjc pravi, da je pri delu v laboratoriju po navodilih Rascherja in Bohma spoznal, da so hoteli pridobiti sredstvo, ki bi bilo hujše kakor iperit in ki bi delovalo skozi kožo na organizem. Tudi za te poizkuse so uporabljali internirance, čeprav so že prej na poizkusih na živalih spoznali, da so kmalu po poizkusu poginile. Prav tako so tudi poizkusi z merjenjem krvnega pritiska zahtevali smrtne žrtve.
Tožilec: »Kdo je prišel z vašim posredovanjem na poizkusno postajo?«
Obtoženec: »Jaz sem posredoval za Barleta in Stepišnika.«
Za Presterlovo delovanje izpove obtoženec, da je imel kot eden glavnih organizatorjev »Arbeitseimsatza« najtesnejše zveze z gestapom in kot tak razdeljeval delo na »Arbeitseinsatzu«, razporejal ljudi v različne komande, transporte in uničevalna taborišča. Kasneje je postal celo vodja »Arbeitseinsatza«. Od obtožencev 60 bili poleg Kranjca Presterlu podrejeni: Diehl, Barle, Puffler, Osvvald in Juranič.
Tožilec: »Kaj veste povedati o Bar-letu in njegovem delu?«
Obtoženec: »Barle je delal v glavnem v laboratoriju. Poleg tega pa je pomagal včasih dvigaiti poizkusne osebe iz vode,«
Tožilec:	»Torej	je neposredno po-
magal?«
Obtoženec: »Neposredno.«
Tožilec:	»Kakšne asveze je imel
Barle?«
Obtoženec: »Barle je imel zveze z Diehlom. Bil je eden od organizatorjev lažnega antifašističnega komiteja.«
Obtoženi Kranjc je ostal v Dachau-u do novembra 1944. Od tam je odšel v partizane.
Predsednik: »Z vednostjo gestapa?«
»Mislim, da je gestapo za to vedel, ker je vedel za to moj nadrejeni Lebers-dorfer. Torej je moral gestapo za to vedeti,« mimo pritrdi obtoženec.
Tožilec pokaže obtožencu posebno potrdilo, ki ga je Kranjc dobil ob kapitulaciji Jugoslavije od Nemcev. Taka potrdila so dobivali le gestapovci in »Volks-deutscherji«. Ostale bivše jugoslovanske vojake pa so poslali v taborišča. Obtoženec hoče to zanikati, vendair prizna, da je s tem nemškim potrdilom nemoteno prišel na Jesenice. Prav tako tudi taji, da bi vedel za Klinarjevo gestapovsko delovanje, kar je bilo na Jesenicah splošno znano, čeprav sta se dobro poznala potem, ko je bil obtoženec v službi pri KID na Jesenicah. Do tega prepričanja ni prišel takrat, ko ga je Klinar .nagovarjal, da bi imela stalne zveze, potem ko naj bi šel Kranjc v partizane,
»Vse te stvari dokazujejo, da ste z gestapom sodelovali še preden ste prišli v Begunje,« logično zaključi tožilec na nespretna obtoženčeva izmikanja. »V Begunjah ste popolnoma klonili, podpisali ste izjavo in dokončno stopili v službo gestapa.«
Končno pripoveduje obtoženec še o svoboščinah, ki jih je v taborišču imel soobtoženi Stepišnik in bil nazadnje prostovoljno na poizkusni postaji kot civilist.
Naslednjega obtoženca Martina Presterla, ki je avstrijske narodnosti, je sodišče zasliševalo tako, da je tolmač sproti prevajal vprašanja in odgovore.
Presterl se čuti krivega in razen »nekaterih malenkosti« prizna vsa dejanja. Po njegovih izpovedbah sledi, da je prišel februarja 1941 v Dachau z določenimi nalogami gestapa in se tam javil komandantu taborišča Zaillu, potem pa je bil podrejen komandantu Stumpfu. Dalje opiše naloge »Arbeitseinsatza«, v katerega vrhovnem uradu je po lastni izjavi 6odekxval. Tako je imel pravico predlagati »kapoje« za različne oddelke in po njih organizirati svoje obveščevalne mreže.
»Ta informativna služba je imela nalogo zbirati vesti v taboriščih, in sicer o razpoloženju internirancev, o njihovih izjavah in je ugotavljala politično preteklost novodošlih internirancev,« pripoveduje obtoženi Presterl.
O lažni »antifašistični organizaciji* pripoveduje obtoženec, da ga je nanjo opozoril komandant taborišča in mu določil, naj v njej sodeluje »Ta .organizacija* je imela namen odvrniti internirance od dejanskega odpora,« pravi dalje obtoženec. »Imela je nalogo, da prepreči vsako resno akcijo, da prepreči zbiranje orožja, da odsvetuje internirancem pobeg itd.«
»Povejte, obtoženec, od kdaj ste vi prav za prav agent?« vpraša predsednik sodišča, potem ko je Presteri popisal vse te podrobnosti.
Obtoženec: »Leta 1935. sem se obvezal pri avstrijski policiji in razen kratke prekinitve ves čas delal.«
Tudi Schobeck in Stillfried sta dva agenta, s katerima je bil obtoženec povezan v Dachau-u in tudi po vojni navezal z njima stike. O Stiillfriedu pravi: »Povedal mi je (namreč po vojni), da ve, da sem delal v taborišču koit agent in da sem obvezan delati še naprej, ker ima dokumente v rokah, sicer me bo kompromitiral. Rekel mi je, naj vstopim v Komunistično partijo in naj vzdržujem zveze z jugoslovansko delegacijo na Dunaju.« O tem povojnem sodelovanju pa bo 6odišče naknadno podrobneje razpravljalo.
Zasliševanje naslednjega obtoženca Stepišnika ki sicer v celoti prizna krivdo, kaže izrazito pot narodnega izdajalca in zločinskega gestapovskega agenta. Vse, kar pove sebi v zagovor, da je podpisal izjavo o sodelovanju z gestapom, je to, da so mu pretili s koncentracijskim taboriščem
Na to medlo izjavo pripomni predsednik sodišča: »Ali mislite, da drugi niso bili v taki situaciji kakor vi in da
Predsednik: »Ali je organizacija preprečevala sabotaže?«
»Da,« odgovori obtoženec.
Predsednik: »To je bila torej izraJito gestapovska organizacija?«
Obtoženec: »Da, od gestapa kontrolirana.«
Predsednik: »Kakšno stališče je zavzemalo provokatorsko vdstvo te gestapovske organizacije glede maltretiranja in uničevanja internirancev na poizkusnih postajah?«
Obtoženec: »Organizacija ni zavzela nobenega stališča in je rekla, da se ne da nič napraviti proti Umu.«
Predsednik: »Ali so kdaj člani gestapovskega vodstv% te »organizacije« predlagali internirance »Arbeitseinsatzu«, katere bi bilo treba odstraniti?«
Obtoženec: »Da tu in tam so prišli ljudje od tega »komiteja« z imeni dveh ali treh internirancev, ki naj bi se jih odpravilo v kako drugo taborišče.«
Podobno obveščevalno službo je obtoženec pozneje organizira! še v Augsburgu, kamor je vzel s seboj soobtoženega Goriča, potem pa je imel tukaj zvezo tudi 6 soobtoženim Derviševičem Tudi obtoženi Presterl potrdi, da je soobtoženi Glasser zelo surovo ravnal z jetniki in jih pretepal Obtoženec pove še za dva znana gestapovska agenta v taborišču, in sicer za Hansa Quecka in za Hermana,
Obtoženec je navajal še agenta Schau-ba in Stelzla,, ki ga je leta 1935 kot vodja gestapa povezal. Takrat so obto-žegena Presterla v Gradcu pridobili kot izdajalskega španskega borca in ga uporabili za svojo zločinsko službo. Obtoženec je v Dachau-u poznal precej španskih borcev in med njimi tudi Čučkoviča. S tem v zvezi vpraša tožilec obtoženca: »Ali so tisti, ki so organizirali provoka-torski komite« in v tem aparatu sodelovali, soodgovorni za to, da so bili španski borci, ki se jim niso hoteli podrediti, poslani v smrt?«
Obtoženec: »Da, za to so odgovorni.«
Na predlog branilca dr. Grossmana pove obtoženec, da se je provokatorska organizacija v taborišču osnovala že s prihodom prvih Avstriicev v Dachau po letu 1938. in so potem za vsako narodnost osnovali poseben komite.
niso na tak način pritiskali nanje, kakor na vas, pa vendar niso podpisali izjave!«
Potem, ko je s posebnimi dovoljenji potoval z Jesenic v Beograd in se spet vrnil v Ljubljano, je nastopil službo v Vevčah. Tukaj se je začela njegova aktivna služba gestapovskega agenta. Redno se je sestajal z nekim Konradom, mu dajal poročila in od njega prejemal navodila Da ne bi postal preveč sumljiv, so mu dali mučeniško obeležje s tem, da so ga poslali v Dachau, Tukaj je dobil gestapovsko zvezo s Kranjcem in predstavili so ga šefu poizkusne postaje Rascherju Pozneje je imel gestapovsko zvezo tudi z Ličenom, Fakinom in Koširjem. Brez pomisleka prizna, da je bilo delo na tej postaji, na kateri je bil zaposlen, navadno zločinsko delo Prav tako ravnodušno prizna tudi, da je po svoji odpustitvi iz taborišča januarja 1944 še naprej prostovoljno delal na poizkusni postaji. Pred povratkom v domovino po končani vojni je neki agent Koške takole zaupal obtoženemu Stepišniku, kakor sam pravi-. »Dejavnost gestapa ne bo prenehala, ampak se bo nadaljevala in so zato že tudi mene predvidevali za tako povojno delo.«
Predsednik: »V čigavo korist je bilo to povojno delo?«
Obtoženec: »Jasno, da v korist ostalih imperialističnih držav.«
Medtem ko so milijoni umirali v taboriščih, piše Stepišnik sramotna pisma o svojem sijajnem življenju v Dachau-u
Najbolje karakterizirajo Stcpišnikovo zadržanje in njegovo brezznačajno delo pisma, ki jih je pisal iz Dachaua. V ilu-straciio prebere vojaški tožilec dr. Damjan nekaj odstavkov teh pisem in med njimi tole: »Meni gre prav dobro. Dachau je vse kaj drugega kot sem pričakoval. Od lani so se razmere odločno poboljšale in ti povem, da je dandanes le še sanatorij. Vzeli so me v svojo družbo in so se moja lica napolnila, na trebuhu pa sem dobil dobro plast ma6ti . Na Božič sem iedel pečeno gos pečenega zajca in piškote pod visokim božičnim drevesom . . .« »Živim čisto lagodno, lagersko življenje me ne muči, ntmam nobenih skrbi...« Ko se i-e vrnil z dopusta, ja
Nadaljevanji na «. strani.
Po tej poti, na katero so jih pošiljali gestapovski agenti, so šli tisoči in tisoči internirancev
Presterl — mednarodni provokator veli kega stila in gestapovski agent te od 1935
»Dejavnost gestapa ne bo po porazu Nemčije prenehala, temveč se bo nadaljevala v korist imperialističnih držav
je dejal Koshe Stepišniku
ZASLIŠEVANJE OBTOŽENCEV V RAZPRAVI PRED ARMADNIM VOJAŠKIM SODIŠČEM V LJUBLJANI
P Nadaljeoanje s 3. strani.
pisal med drugim: »Povratek mi je bil za čudo lahak, v Ljubljani mi je bilo še težko, na Gorenjskem pa že laže, v Reichu sem 6« pa oddahnil, tukaj je res novi čas ...«
Občinstvo v dvorani je z vidnim za-prepaščenjem poslušalo odstavke teh pisem, ki govore o silni moralna pokvarjenosti obtoženca. Vojaški tožilec pa je pribil:
»Tako ste kot gestapovec gledali na zločine nacizma. Poleg tega pa ste videli poštene Slovence, kako so umirali v taboriščih in vedeli ste, kako so odhajali \ partizane!«
Himmlerjev osebni štab izdaja Stepišniku dokumente
Ko je dobil obtoženi Stepišnik v internaciji doipu6t, so mu dali za potovanje domov posebno potno dovoljenje, ki ga
hrani tožilec za dokazni postopek. To dovoljenje je, kakor pravi obtoženec, dobil iz Hiimmlerjevega osebnega štaba.
Tožilec: »Da, tukaj piše, da je bil to Himmlerjev osebni štab.«
Obtoženec: »Da.«
Tožilec: »V tem Himmlerjevem štabu ste bili vi. In po vsem tem 6e ne čudim, da ste pisali tako nizkotna pisma, kot smo jih prej prečitali«
Vojaški tožilec je zdaj pokazal obtožencu slike okostnjakov iz taborišč, slike krematorijev in dejal: »človeku «e ježijo lasje, ko to vidi. Ves svet ve o teh zločinih in terorju, vi pa ste stopili v gesta-| povsko službo, delovali v njej in poma-' gali uničevati žrtve nacizma. Se čutile odgovornega za to?«
»Čutim se krivega,« je s tihim glasom priznal obtoženec, katerega zasliševanje o medvojnih zločinih je bilo s tem zaključeno.
Barle — konfidenl in provokator v Franciji, graških zaporih in poznsje v Dachau-u
Videz skrajno nervoznega in izgubljenega človeka je hotel vzbujati naslednji obtoženec Karel Barle. Negotovo je odgovarjal in ubral taktiko, podobno zasliševanju Pufflerja ter prekliceval nekatere svoje prejšnje izjave. Preden je prišel v Dachau, je bil zaprt v Gradcu in tu je imel stalne etike z gestapovskim inšpektorjem Stefolom. Obtoženec pravi, da je bil "večkrat na obisku pri njem. Ta mu je govoril, da bo šel v taborišče na »prevzgojo«. Toda kljub temu zanika, da bi prišel v Dachau kot gestapovski agent. Tudi s Presterlom se Je taikoj zbližal. V provokartorski »antifašistični organizaciji« pravi, da je takrat gledal ilegalno organizacijo in tudi poročila, ki jih je dajal Presterlu, se mu niso zdela kaj posebnega. Prizna, da je bil v vodstvu organizacije.
Svoje sodelovanje na poizkusni postaji št. 5 opisuje kot zelo enostavno stvar, obenem pa prizna, da je sodeloval pri groznih poizkusih z vodo. Z Oswal-dom se je večkrat sestaijal in skupaj sta delovala v »organizaciji«
Obtožnica navada, da je Barle leta 1941. v Brestu v Franciji v zaporih podpisal izjavo za sodelovanje z gestapom.
Nato vpraša predsednik sodišča: »Ali priznate to dejanje?«
Obtoženec: »Da.«
Predsednilk: »Kakšna fejava je bila to?«
Obtoženec s krajšimi presledki odgovori: »To je bila izjava, da bom delal za... za.. Nemčijo, z vsemi silami za Nemčijo, to sem jaz tedaj podpisal.«
Tudi naslednjo obtežbo, da Je namreč po tem kot gestapovski agent v zaporu izdajal antifašiste, skuša Barle z neodločnimi odgovori zmanjšati:	»Jaz
ne vem prav, na kakšen način se je to vršilo.,.«
Predsednik ga sprašuje, kako je bilo s Steinerjem, s katerim sta bila v Gradcu skupaj zaprta,
»Vem samo to, preden sva ee ločila e Steinerjem, nisem kaj takega mislil, da bd ga izdal.«
0 doslednem španskem borcu Simi Čučkoviču pravi: »On je bil vedno za borbo. Da, tako je, bil je borben človek.« Noče pa priznati da je bil premeščen in nazadnje poslan v smrt prav zato, ker ni soglašal z delovanjem njihove provokatorske organizacije.
Tožilec LRS tov. Kmvic prebere odstavek iz zasliševanja obtoženega Bar-leta, kjer govori o svojem delovanju na poizkusni postaji: »K svoji zaposlitvi na poizkusni postaji naj pripomnim, da sem to delo vršil z veseljem, posebno delo v laboratoriju, ker sem bii agent gestapa in sem bil dolžan to VTšiti. Že v Gradcu sem se prostovoljno odločil za to delo, drugič pa zaradi tega, keT mi je to delo nudilo posebne ugodnosti. Na ta način sem se rešil transporta in si ohranil življenje. Tudi Kranjc, Stepišnik in Diehl 60 z veseljem opravljali svoje delo na poizkusnih postajah «
Edino, kar obtoženec na to pripomni, je: »Nisem ravno tedaj hotel iti na poizkusno postajo, ampak vem, da mi je čisto odgovarjalo.«
Iz tega je napravil tožilec takle zaključek: »Eden izmed redkih ljudi, morda edini človek ki mu je uspelo rešiti se iz plinske celice, je France Likar. Vendar so mu ostale zaradi nečloveškega mučenja precejšnje posledice. Viktor Jeriha izjavlja, da je Likar postal žrtev nacizma. Likar je sedaj v umobolnici, ker ga od časa do časa napadajo duševni pretresi. Bil je dve leti v Dachau-u in tam so z njim delali poizkuse, koliko časa zdrži človeško telo v ledeno mrzli vodi.« Za tem je tožilec prebral izjavo dr. Kanonija, kateremu je Likar te grozote popisoval: Likarju so pritrdili v usta posebno cevko in ga vrgli v vodo, ki je okrog njega popolnoma zamrznila, skozi cevko pa mu dovajali hrano. Po določenem času so okrog njega razbili led in ga spet spravili k življenju. Ta poizkus so napravili z Likarjem večkrat in ga znova in znova tako nečloveško trpinčili. Obtoženi Barle za tak poizkus ne ve, pravi pa, da je prisostvoval poizkusom pri ohlajevanju z vodo.
Tožilec: »V vas ni ostalo ni trohice človeškega. Tako daleč ste padli v svoji pokvarjenosti in nizkotnosti, da ste lahko mirne duše to gledali, da 6e vam ni uprlo, kakor se je uprlo poštenemu španskemu borcu, kakršen je bil Sima čuč-kovič. — V vas pa 6e ni nič zganilo m niste ničesar začutili, pri kakšnih nizkotnih stvareh sodelujete Še danes pred sodiščem trdite, da 6te skušali pomagati, ker ste imeli privilegiran položaj, ker ste sodelovali z gestapom in / ker ste prisostvovali vsem tem stvarem.*
Še pri soočenju s soobtoženim Dieh-lom, ko je ta jasno ponovil, da sta bila z Barletom povezana kot gestapovska agenta, se obtoženi Barle izmika, češ da ni vedel, da je to gestapovska zveza. Predsednik sodišča ponovno vpraša Diehla: »Ali je delal Barle po direktivah, ki ste Jih prinašali v .organizacijo'?«
»Da,« pritrdi Diehl.
Ličen priznava kapitulacijo pred gestapom in zločine na poizkusni postaji
Naslednji obtoženec Vladimir Ličen je priznal svojo krivdo za vsa dejanja, ki mu jih očita obtožnica od takrat, ko je v Trstu pristal na sodelovanje z gestapom, pa do svojega sodelovanja v zloglasnih poizkusnih postajah. Prizna tudi svoje delovanje v gestapovski mreži v Dachau-u.
Predsednik: »Ali je bil revir zločinska uničevalna ustanova?«
Obtoženec: »Vsekakor.«
Predsednik: »Kaj so potem ljudje, ki so tam sodelovali?«
Obtoženec: »Vojni zločinci. V tem revirju so sodelovali tudi Fakin, Košir, Korsika.«
Aprila 1944. j® obtoženi Ličen zapustil Dachau in kmalu ga je gestapo v Ljubljani poslal v službo v Celovec. Tudi tukaj je bil kot agent povezan z agentom Iglawerjem, kateremu je poročal o ljudeh iz tovarne, v kateri je bil zaposlen. Ta Iglaweir ga je tudi pridobil za špijonsko delovanje po vojni.
Končno prizna obtoženi Ličen na vprašanje branilca dr. Kobra, da je brez posebnega pritiska pristal na sodelovanj® z gestapom.
Košir se smatra za gestapovca
Zatem je bil zaslišan obtoženi Košir Mirko, ki je priznal svojo krivdo in izjavil, da je bil postopek z njim v preiskavi zelo dober. Povedal je, da je 8. novembra 1943 dezertiral iz NOV se 3 mesece skrival in potem januarja prišel v Ljubljano, kjer je pri dr. Svobodi rektorju nemške akademije, iskal zaščite,
Preds.: »Kako ste potem prišli do Dusche?«
Obt.: »Dr. Svoboda me Je napotil najprej k nemškemu komandantu, ta pa me je napotil k Duschi.«
Preds.: »Do česa je prišlo pri Duschi?«
Obt.; »Duscho sem obiskal neko popoldne na ljubljanski policiji. Duscha, ki je bil zaposlen s podpisovanjem aktov, me je brezbrižno poslušal, ko sem mu govoril o tem, kako sem prišel v Ljubljano in mi pri tem ponudil v podpis neki list, ki ni bil nič drugega kot izjava, da bom delal za veliki nemški rajh, to se pravi za gestapo.«
Preds.: »Ste pristali na sodelovanje z gestapom?«
Obt.: »To izjavo sem podpisal.«
Ko je obtoženi povedal, da je čez teden dni prišel v Dachau, je izjavil: »V Dachau-u sem dobil zvezo z ljudmi, ki so bili v službi gestapa.«
Preds.: »Komu ste bili dani na gestapovsko zvezo?«
Obt.:	»Najprej sem bil povezan z
Vlasto Kopačem, kasneje, ko sem prišel na naš revir, pa s Stepišnikom.«
Preds.: »Ali ste imeli kakšno nalogo kot gestapovski agent?«
Obt.: »Domenili smo se, kaj bom poročal Stepišniku. In sicer je bilo treba poročati o vsem, kar se je govorilo in dogajalo v taborišču.«
Preds.: »Kje ste bil zaposleni v Dachau-u?«
Obt.« »Najprej sem bil zaposlen v Besoldungstelle, potem pa v revirju. Delal sem v kemičnem laboratoriju in nadaljeval delo, ki ga je začel Ličen za Hintermayerja, za takozvanega SS-ovske-ga zdravnika.«
Preds.: »Kako gledate na to delo v revirju?«
Obt.: »Ocenjujem ga prav tako kot vojne zločine, ki Jih je storil Hinter-mayer.«
Na vprašanje pomočnika tožilca je obtoženi odgovoril, da se je s soobtoženim Stepišnikom vsak dan sestajal, včasih tudi dvakrat, in mu dal tudi nekatera pismena poročila. Nadalje je bil povezan z Diehlom in Kopačem.
Pomočnik tožilca: p»Obtoženi Košir, kako ocenjujete vaše delo v dachauskem zločinskem delovanju?«
Obt.: »To delo ocenjujem prav tako kot gestaipovsko in se imam za gestapovca.«
Preds.: »Ali ste imeli kake agente na zvezi?«
Obt,: »Imel sem mnoige stike z ljudmi, ki so bili povezani z nami in tako sem dobil kar je potrebovala komanda. Dobil sem navodila preko Kopača in Stepišnika.«
Oswald priznava, da je po nalogu gestapa osnoval provokatorsko organizacijo
Za njim je bil zaslišan obtoženi Oswald Stane, ki je prav tako priznal krivdo za obtožena dejanja. Izjavil je, da je po svoji aretaciji 25. junija 1941. kapituliral pred gestapom.
Preds.: »Kako ste kapitulirali?«
Obt.: Ko mi je bil predložen takoime-novani Schutzhaftbefehl in je bilo s tem rečeno, da grem v Dachau na prevzgojo, sem se s tem strinjal, odnosno podpisal izjavo.«
Preds.: »Ali je to pomenilo, da ste stopili v sodelovanje z gestapom.«
Obt.: »Jaz mislim, da je.«
Preds.: »Ali smatrate, da ste bili od tega trenutka dalje gestapovski agent?«
Obt.: »Da«.
Preds.: »Kaj pomeni to »gestapovska Umschulung?« Pojasnite to sodišču.«
Obt: »To pomeni, po moijem mnenju, prevzgojiti človeka za posle, za katere ga je hotela porabiti gesiapo.«
Preds.: »In kako bi se izvršila ta »prevzgoja«? Vas so poslali v Dachau.«
Obt.: »Z različnimi rafiniranimi, pri-
kritimi skritimi metodami. V Dachau-u 6em to občutil. Precej, ko 6em prišel, sem bil opozorjen, da sem dal tako in tako izjavo in da sem postopoma doživel, da so se mi približevali stari interniranci in sugerirali razne stvari, katere sem kmailu spoznal, da predstavljajo vsebino te »Umschulung«.
Preds.: »In dela za gestaipo.«
Obt.: »Da, dela za gestapo.«
Ko je obtoženi priznal, da je v Dachau-u dobil gestapovsko zvezo in nalogo za organiziranje provokatorske organizacije, ga’ je predsednik vprašal, kakšno linijo je potem zastopala ta organizacija.
Obt.: »Liniio, ki >o Je diktirala gestapo.«
Preds.: »In je delala po navodilih gestapa in v interesu gestapa.«
Obt.: »Jasno«.
Obtoženi je nadalje priznal, da Je bil tam kot sobni starešina tudi priganjač in da je imel zveze z Arbeitseinsatzom.
Gestapovski krvolok Gasser skuša zanikati svoje špijonsko delovanje
Obtoženi Gasser Paul je na predsednikovo vprašanje izjavil, da se čuti krivega in da priznava skoraj vsa obtožena dejanja. Priznal je, da je podpisal izjavo o sodelovanju z gestapom, bil potem poslan v Dachau, kjer je bil_ tri leta »strežnik« v gestapovski bolnici in tam imel priviligiran položaj.
V tej »bolnici« je med drugim petim bolnikom dal smrtne injekcije, drugim pa pokvarjene injekcije grozdnega sladkorja, da jih 'e 12 zaradi tega umrlo. Priznal je, da je s 70 letnim starčkom Skalarjem »postopal zelo slabo« in ga bolnega za deset minut postavil med odprta vrata, zaradi česar je potem Skalar umrl. Zatem je priznal, da je ponorelega gestapovca namerno izpustil v taborišče, kjer je ubil nekega interniranca, in da bolnikom ni dajal zdravil, zaradi česar so potem umrli.
Preds.: »Kakšne zveze ste imeli s Zimmermannom Karlom in s Piessom Josipom?«
Obt.: »Zimmermann je bil kapo revirja in je bil velik zločinec. Tudi jaz sem zločinec in sem bil zločinec, toda on je bil večji.«
Preds.: »Ali ste po osvoboditvi napisali neko brošuro o Dachau u?«
Obt.: »Da, ker sem šel po krivi poti, fcmo si nadeli svetniški sijaj na glave, da smo pravilno ravnali, zate sem tudi krivo pisal «
V tej brošuri je obtoženi lažno f>piso-( val razmere v Dachau-u, prikrival vojn«;
zločine, za sebe pa omenil samo, da je tam bil, ne pa kaj je počenjal.
Obtoženi je nadaije priznal, da ie po osvoboditvi dvakrat prišel v Jugoslavijo, kjer se je izdajal kot žurnalist, čeprav je po poklicu elektrotehnik Priznal je, da je o Jugoslaviji pisal lažna poročila za »Tirolca- Neue Zeitung« in hotel vzpostaviti zvezo s soobtoženim Diehlom. Priznal je tudi, da je obiskal nemške vojne ujetnike, od katerih je hotel dobiti razne podatke ter da je po vlakih m gostilnah zbiral podatke za tujo obveščevalno službo.
Ker je obtoženi Gasser zanikal, da bi od dr. Ančika zahteval vohunska poročila, je sodišče na predlog tožilca zaslišalo pričo dr. Ančika, lekarnarja iz Ribnice, ki je o Gasserju izjavil, da ga pozna kot precej ekstravagantnega človeka, ki je v Dachau-u počenjal zverstva in nasilje nad interniranci, jih surovo pretepal, suval in mučil. Obtoženi je že tedaj priči obljubil, da ga bo po končani vojni obiskal. Po osvoboditvi je priči res pisal in ga prosil, naj mu piše kaj o gospodarskih in političnih razmerah v Jugoslaviji, češ da bo to uporabil kot novinar, kar pa 6e je priči takoj zazdelo sumljivo.
Priča dr. Ančik je pripovedoval, da mu je obtoženi oktobra 1947. leta, ko se je mudil v Jugoslaviji, telefoniral iz Ljubljane, češ »da se vrača z mladinske proge Šamac- Sarajevo, kamor io kot funkcionar in novinar spremil tirolsko mladinsko brigado in da ima sedaj toli-
ko časa, da lahko napravi majhen odce-pek v Ribnico, kjer bi se sestala.«
Obtoženi Gasser je nato priznal, da je v Dachau-u kot gestapovski agent imel zvezo z gestapovcem Spiesom in da je bil Quack Hans gestapovec, ki še sedaj špijonira.
Tožilec: »Za katero obveščevalno službo dela?«
Obt.: »Čisto gotovo za Amerikance.«
Tožilec:	»Ste vi	bili v	zveizi s
Ouackom m mu prinašali poročila?«
Obt.: »Da.«
»Tako se bo zgodilo z vsakim tujim špijonom«
Ker je obtoženi Gasser kot star provokator in gestapovski krvolok trdovratno zanikal, da bi prišel v Jugoslavijo špijonirat, mu je tožilec dejal:
»Obtoženi Gasser, ki ste nas hoteli preslepiti, a se vam ni posrečilo zaradi poštenosti Slovencev, kakor to dokazuje primer Ančika, ki je vso stvar takoj javil Upravi državne varnosti. In zato danes sedite na zatožni klopi, kar se bo zgodilo z vsakim špijonom, ki se bo drznil priti y našo državo.«
Njegove	besede so	številni	poslušalci
v	dvorani	sprejeli z	burnim	pritrjeva-
njem in dolgotrajnim ploskanjem.
Obtoženi je nato pred sodiščem dajal lažne izjave, prekliceval svoje zaslišanje v preiskavi in izjave, ki jih je dal pred
nekaj minutami, češ da se je takrat la* gal. S tem je znova dokazal, da je star provokator in zakrknjen špijon, kar je že od 1933. leta. Bil je v francoski obveščevalni službi, potem v gestapu, sedaj pa je v Jugoslaviji špijoniral za tuie imperialiste.
Juranič je kot gestapovski agent dobival plačo
Naslednji obtoženec Juranič Oskar je pri zaslišanju priznal svojo krivdo in potrdil, da je v Furthu sodeloval z gestapom. Gestapo mu je dal direktive za osnovanje provokatorske organizacije, od januarja do junija 1944. in od januarja do julija 1945. pa je bil sekretar provo-katorskega »komiteta«.
Preds.: »Kako gledate na to organizacijo, v kateri ste bili 6eikretar? Ali je bila orodje gestapa?«
Obt.: »Brez dvoma Je bila.«
Preds.: »V čem je služila gestapu?«
Obt.: »Gestapu je služila s svojim terorjem za zatiranje in iztrebljanje svobodoljubnih ljudi.«
Obtoženi je nadalje priznal, da je kot provokator in špijon delal tudi med interniranimi Rusi in prejemal plačo.
Na koncu zaslišanja je obtoženi priznal, da je že pred vojno bil gestapovski agent ,ker je gestapovskemu agentu Ratu v Furthu dal vohunsko poročilo o položaju v Franciji
čorič je bil najboljši Presterlov agent
Obtoženi čorič Peter je priznal svojo krivdo in z izmikanjem potrdil, da je v Dachau-u imel zvezo z gestapovskim agentom Presterlom, 6 katerim je potem odšel v Augsburg. Tam sta organizirala novo provokatorsko organizacijo.
Preds.: »Kakšni ljudje so imeli v taborišču dobre položaje? Ste imeli privilegiran položaj?
Obt.: »Naravno, da sem ga imel.«
Preds.! »To je tudi Presterl potrdil. Kakšni ljudje so to bili?«
Obt.: »Koniidenti.«
Pred.: »Kdo je bil vaša zveza?«
Obt,: »Z Martinom Presterlom sem bil....«
Preds.: »Ali ste se po osvoboditvi sestali s Presterlom?
Obt.: »Da, v Beogradu.«
Preds.: »Ali je od vas zahteval kaka poročila?«
Obt.i »Vprašal me je o političnih razmerah in jaz sem mu povedal.«
Preds.: »Ali vas Je Prestrl prosil, da mu še pošiljate poročila v inozemstvo?«
Obt.: »Da prosil me je za politične in gospodarske stvari.«
Preds.; »Ali ste pristali?«
Obt.! »Da.«
Preds.: »Ste mu poslali poročila?«
Obt.: »Poslal sem mu tri ali štirikrat o političnem in gospodarskem stanju.«
Preds.: »Ali je Presterl gestapovski agent?«
Obt.: »Čisto naravno da fe.«
Tožilec je nato prečital Presterlo-vo izjavo o obtoženem Čoriču:	»Nje-
govo delo je bilo zame več vredno kot delo katerega koli drugega agenta.« In javni tožlec je dodal: »Mislim, da je ta izjava zadostna karakteristika za obtoženega Čoiiča.«
Derviševič je špijona Presterla vodil po Jugoslaviji
Obtoženi Derviševič je nadalje prisl išanju sodišču izjavil, da ne priznava krivde, češ da ni vedel, da je Presterl špijon. Nato je pripovedoval, da je bil v Dachau-u, kjer se je spoznal s Presterlom. Z njim je odšel tudi v taborišče Augsburg, kjer mu je pomagal organizirati provokatorsko organizacijo.
Obtoženi je nato obširno pripovedoval, kako se je na kongresu španskih borcev v Beogradu marca 1946, leta ponovno sestal s Presterlom. ki je prižel v Jugoslavijo kot novinar, Prestrl je napisal knjigo o novi Jugoslaviji in si na ta način hotel pridobiti zaupanje v naši državi, da bi lažje opravljal svoj špiion-ski posel. Presterl je Derviševiča tedaj v »Borbi« priporočil, da je bil v tiskarni sprejet v službo kot strojnik.
Obtoženi Derviševia je nadalje priznal, da je s Presterlom vzdrževal tesne pismene stike, mu pošiljal poročila ter z niim navezal tudi soobtoženega Barleta. Obtoženi je nato podrobno opisoval, kako je soobtoženega špijona Presterla in Hildo Hahn vodil po Jugoslaviji. Ker pa je obtoženi trdovratno zatrjeval, da ni poznal Presterlove gestapovske preteklosti, ie javni tožilec ugotovil:
»Od Presterla ste dobivali naloge in direktive, da med mladino v taborišču osnujete provokatorsko organizacijo in mu nosili poročila. Delali ste za gesta-
povskega agenta Presterla, sedaj pa hočete pred sodiščem zanikati nekatere stvari. Kar pa se tiče vašega dela po osvoboditvi, je Pre6terl izjavil, da se je na kongresu španskih borcev domenil z nekim dachaucem iz Novega Sada, ki je bil v taborišču agent, da svoja vohunska poročila lahko pošilja Rami v Beograd, ki mu jih bo poslal naprej v Gradec. Presterl je izjavil, da ste bili zveza za odpošiljanje špijonskih poročil. Naj sodišče vpraša Presterla, ali ostane pri tej-izjavi.«
Pri soočenju je Presterl potrdil za ta dogovor, le skušal je zanikati, da bi šlo za špiljonska poročila. Ker je obtoženi Derviševič kar naprej zanikal obtožena dejanja in svojo krivdo, je tožilec na koncu zaslišanja dejal:
»Obtoženi Derviševič, ne izvijajte se tukaj pred sodiščem. Kot pes ste spremljali tega Švaba v Augsburg, prinašali mu hrano in mu enkrat rešili življenje. Priznajte sedaj) To je znano v Jugoslaviji in zato ste tudi prišli pred ljudsko sodišče, ki vas bo sodilo za ta dejanja.«
Žrtve in priče »poizkusov« na živih ljudeh pripovedujejo
Po kratkem odmoru je sodišče zaslišalo več prič, ki 60 bile v taborišču Dachau. Prvi je bil zaslišan Roš Anton, ki je izpovedal, da je pisar iz bolniškega revirja izbral iz njihovega bloka 10 ljudi, ki so jih najprej zdravniško pregledali, potem pa nekatere izločili za eksperiment. Ko so ga poklicali v laboratorij malarijske postaje, je tam ugledal Branka Diehla ter ga zaprosil, naj mu pomaga, da ga ne bi okužili. Diehl je odvrnil, da mu ne more pomagati. Dobil je enajst injekcij, ki pa niso učinkovale. Čez nekaj časa so ga izpostavili piku okuženega komarja ter zopet poslali pa blok. Šele čez več tednov je dobil visoko temperaturo. Javil se je na malarični postaji. Profesor Šiling je pustil, da se je tem-
Peratura stopnjevala na 40.9 stop nj rosil je za pomoč, toda šele čez dva dni 60 mu dali protisredstva. Mitja Sark mu je odvzel kri in to kri je obtoženi Diehl preiskoval v laboratoriju. Priča izjavlja, da so internirano! gledali ria ljudi, ki so bili zaposleni na teh postajah, kot na privilegirance in ne sotrpine, saj so bili lepo napravljeni in dobivali dobro hrano.
Priča Mostar Ignac je bil prav tako izbran za poizkus, zdravniško pregledan in nato zaznamovan. Čez nekaj časa so ga poklicali v revir in mu vbrizgali kri malarično bolnega človeka. Po dvajsetih dneh je dobil malaričen napad; ko je prosil za pomoč, mu je profesor Šiling odgovoril:	»Saj vi Jugoslovani precej
zdržitel« Po tem so ga še večkrat uporabili za poizkuse. Od 72 kg je shujšal na 49 kg.
Priča Pogačnik Ivan pripoveduje, da 6o neki Poljaki, ki so na postaji dobili injekcije v prsa, vsi pomrli za tifusom.
O	internirancu Jerihi Viktorju pa je izpovedal, da so nad njim izvršili 30 poizkusov z mrzlo in toplo vodo izmenoma. Jeriha Viktor je postal popoln bebec. Na tej postaji je bil zaposlen Barle. Ko ga je priča vprašal: »Kori, ali ubijate ljudi na postaji?« mu je Barle odvrnil: »0 tem ne morem govoriti«.
Nato je predsednik sodišča prekinil razpravo, ki se bo nadaljevala jutri ob
10.	dopoldne.
Ljudska fronta Bosne in Hercegovine bo v letošnjih prostovoljnih delih ustvarila vrednost nad milijardo in pol dinarjev
Sarajevo, 20. aprila. Na .včerajšnjem zasedanju II- kongresa LF Bosne in Hercegovine j< govoril predsednik Glavnega odbora Zveze kmetijskih zadrug Miloš Stojakovič o zadružništvu Bosne in Hercegovine ter o njegovih nalogah.
Sekretar Izvršnega odbora LF Bosne in Hercegovine Muhidin Begič je nato govoril o pomoči frontovskih nr-goi,; M- ij pr iz vaj« »j u drža icga plana in o delovnih akcijah Ljudske
fronte v letu 1948. Ljudska fronta Bosne in Hercegovine bo idejno, politično in kulturno dvigala ljudstvo, za izvršitev vseh planov v letu 1948 bodo organizacije Ljudske fronte izvedle akcije v vrednosti 1.372,600-000 din, skupaj z akcijami Ljudske mladine Bosne i'n Hercegovine oa bo napravila vrednost 1.591,960.000 din. Med drugim bodo zgradili 500 zadružnih domov. Delovne akcije bodo velik doprinos na poti nadaljnje socialistične graditve republike.
Po diskusiji o planu in po sprejetju sprememb in dopolnitev reDubli-škega statuta Ljudske fronte so izvolili Pokrajinski odbor Ljudske fronte Bosne in Henegovine s predsednikom Djiirom Pucarjem. S kongresa so poslali brzojavko maršalu Titu.
Pri spomladanskem strojnem oranju je doslej doseženo 36 % plana
t T>spomladanski orni kampanji v or aT	ie	»Gustroj«	doslej	dosegel
. Predvidenega plana. Delo »Gustro-
I	J? razdeljeno na 7 ,Ustrojev* ki zajemajo okraje: Ljubljana. Maribor. Celje,
5 Sxobota' Novo mesto *
omeli ; Na.|v©5 zemljišč je doslej preoral s traktorji ,Ustroj’ Murska Sobo-
v ,dosee?1 Predvideni plan že za ''	tem okraju je teren za strojno
oranje najbolj prikladen zaradi nižine ,teT strnienosti parcel. Na drugem mestu je .Ustroj’ Ajdovščina, strojnem oranju doslej dosegli 62 /'e predvidenega plana, predvsem zato ker so v tem okraju zaradi ugodna i vremenskih razmer zabeli z oranjem
aLo Zf<Ki‘?.,'„,'P,stroj' Ljubljana je doslej dosegel 42 % predvidenega plana. Na tem sektorju so orali s traktorji največ na zemljiščih velikih industrijskih gospodarstev in državnih ekonomij.
.Ustroj Celje pa je pri spomladanski orni^ kampanji dosegel doslej komaj ■ta /o. V tem okraju so kontrahirali za strojno oranje večji del manjše parcele, ki so med seboj precej oddaljene, zaradi česar izgubljajo traktorji precej časa. S podobnimi težkočami se mora boriti tudi *Q“Stjroj Brežice, ki je doslej dosegel dO/ž predvidenega plana in kjer so naročniki strojnega oranja predvsem mali in najmanjši kmetje. Isti odstotek je pri strojnem Oranju dosegel tudi ,Ustroj’ Maribor, v katerega območje spada več državnih posestev, ki orjejo z last-
nimi traktorji in se ta površina zaračunava posebej. 31 % predvidenega plana je pri orni kampanji doslej dosegel .Ustroj’ Novo mesto.
Za uspešno delo posameznih .Ustrojev’ je predvsem potrebno večje razumevanje in discipliniranost kmetovalcev, ki so naročili strojno oranje. Dostikrat se zgodi, da posamezni kmetje zahtevajo, da jim traktor preorje parcele v oddaljenem kraju ali na hribovitem terenu, ki nikakor ni primeren za takšno oranje m so užaljeni, če traktorist takšna naročila odkloni. Ne sprevidijo pa, kako zelo dragocen je čas vsakega traktorja in traktorista in koliko parcel bi lahko preoral v času, ki jo porabi za pot do njihovih oddaljenih zemljišč. Zato naj bi v bodoče setvene komisije posameznih KLO opozarjale kmetovalce da konlra-hirajo za strojno oranje samo zemljišča na ravninskem terenu ter da kontrahi-rane parcele pripravijo za oranje, da traktorist ne izgublja časa s čakanjem. Potrebno je, da se kmetovalci tudi glede vrste oranja podrede navodilom brigadirjev, ki imajo v tem največ izkušenj.
Zdaj ko ie orna kampanja na višku, so vse strojno traktorske brigade zelo zaposlene. Da bodo pravočasno zmogle vsa oranja je potrebno, da v nekaterih krajih nadaljujejo z oranjem tudi ponoči. Kvaliteta dela letos je v splošnem mnogo boljša od lanske, za kar ima največ zaslug strokovno bolje usposobljen in izpopolnjen kader.
Vaščani se morajo zavedati, da grade zadružne domove zase
Te dni smo iz Šmarja v grosupeljskem okraju prejeli dopis, v katerem je med drugim rečeno, da je ves teden kar mrgolelo prostovoljcev na gradbišču zadružnega doma v Šmarju; ko pa je delovodja Lampič obolel in jim okrajno gradbeno podjetje ni takoj določilo drugega delovodje, odnosno strokovnjaka, so ogorčeni zapustili delo z ugotovitvijo, da okrajno gradbeno podjetje v Grosupljem odkrito protežira gradbišče v Slivnici, d očim 6e za Šmarje nič ne briga.
Kakor pa smo se prepričali, stoji ta reč nekoliko drugače. V Šmarju so res prvi v okraju najbolj energično začeli z delom in vsi, tudi okrajno gradbeno podjetje v Grosupljem, so pričakovali, da bodo v Šmarju prvi dogradili, odnosno adaptirali zgradbo za zadružni dom, ter so jim bili pripravljeni nuditi vso pomoč v delu kakor tudi v materialu. Kmalu pa je prišlo pri vodstvu tega gradbišča do nekih nesporazumov in trenj, kaT je povzročilo, da so v delu znatno popustili. Medtem pa so začeli obračati nase pozornost v Slivnici, kjer so iz dneva v dan bolj hiteli s pripravami za gradnjo zadružnega doma in sklenili, da bodo do
1.	maja že spravili svoj zadružni dom pod streho, čeprav so ga začeli graditi iz temeljev. Samo po sebi se razume, da jih je v tej agilnosti z veseljem podprlo v delu in materialu tudi okrajno gradbeno podjetje in množične organizacije v okraju, da sedaj delo res z veliko naglico napreduje.
S tem, da okrajno gradbeno podjetje pomaga v Slivnici, pa ni rečeno, da je odreklo vso pomoč Šmarju. Vprašanje strokovnjaka je skušalo rešiti na ta način, da bi zidarski strokovnjak Žvegl, ki dela na gradbišču v Slivnici, vsako jutro in zvečer pregledal tudi delo v Šmarju ter dal graditeljem potrebna navodila za
tekoči dam, dokler ne najdejo drugega strokovnjaka. S tem predlogom pa se v Šmarju ne strinjajo, temveč odločno zahtevajo strokovnjaka Zvegla samo zase, v nasprotnem primeru pa so namenjeni, kakor piše v omenjenem dopisu, pustiti delo.
Vse to malo čudno izzveni. Opustiti delo zaradi tega, če okrajno gradbeno podjetje ne more takoj nuditi strokovnjaka po njihovi volji, pomeni, da se v Šmarju še najdejo taki ljudje, ki se ne zavedajo, da bo zadružni dom v prvi vrsti koristil njihovi vasi. Gotovo pa si tudi v Šmarju odnosno v šmarskem KLO, ki šteje okrog 1500 prebivalcev, laže poiščejo potrebnega strokovnjaka sami, kot pa v vojni težko prizadeta vas Slivnica z 250 prebivalci. Okrajno gradbeno podjetje bo sicer pomagalo vsem gradbiščem po svojih močeh, vendar pa je prvenstvene Varnosti, da imajo vso iniciativo za delo vaščani sami v rokah. Kar se tiče očitka protežiranja, je lahko vsakemu jasno, da okrajno podjetje nima interesa, da bi iz kakih osebnih razlogov protežiralo posamezna gradbišča. Razumljivo pa je, da pomaga tam, kjer so pomoči bolj potrebni, in tam, kjer se vaščani sami v polni meri zavedajo pomena gradnje zadružnih domov. Ce bodo Sliv-ničani imeli 1. maja »voj zadružni dom pod streho, bo to dokaz, da so res enotni pristopili k delu in bodo imeli kljub pomoči okrajnega gradbenega podjetja in množičnih organizacij še vedno sami največ zaslug za ta lepi uspeh. Velika delovna požrtvovalnost Slivničanov gotovo ne predstavlja nobene ovire za uspešno delo v Šmarju, če se bodo v Šmarju dovolj naslonili na svoje lastne sile, ki niso majhne, bodo prav lahko zgradili svoj zadružni dom do 20. maja, kakor so sklenili na predkongresnem zborovanju
11.	t. m.	J.	T.
OBČNI ZBOR 0PZ V DRAVOGRADU
Dravograd, 21. aprila
V nedeljo, 18. t. m. so se delegati osem in dvajsetih kmetijskih zadrug okraja Dravograd sestali na občnem zboru OPZ v Dravogradu, da položijo temelje planskemu napredku vasi dravograjskega okraja.
V okraju sta gozdna in živinorejska panoga glavna podlaga kmečkega gospodarstva. Ločeno od ostalih zadrug so delale doslej lesno-produktivne in živinorejske zadruge. Lesno zadružništvo je sedaj odsek OPZ. V hlodovini je produkcija dosegla tekoče leto 90%, v jamskem lesu 80%, v brusnem 135% in tesanem lesu 100%, v pilotih 23%, drogovih 60% ter v drvih 100%. Plan odkupa za leto 1948. je izvršen do 65% in so vsi izgledi, da bo do kraja leta doseženih 100%, saj je že 13 kmetijskih zadrug formiralo svoje lesne odseke, od njih štiri pa še polno sodelujejo z zvezo, ker so jim bili kadri na razpolago. Omeniti pa je treba, da se lesni odsek bori s subjektivnimi in objektivnimi težkočami, kot so pomanjkanje drvarjev, tesarjev, nerazumevanje nekaterih kmetov do izvrševanja planskih nalog, pomanjkanje tehničnih sredstev (kamionov, motornih žag itd.), težkoče v preskrbi delavcev in vprežne živine.
V živinorejskem sektorju je bila organizacija najslabša. Do nedavnega ni imela niti strokovno usposobljenega referenta, Bivše živinorejske zadruge niso bile sposobne tej panogi dati zdrave podlage za gospodarski napredek, čeprav v okraju ne manjka dobrih živinorejcev-kmetov. Te zadruge se niso resno pobrigale za primerna vzrejališča, ne za svinj ere jo in ne za mlado govedo, ne za planinske pašnike.
Po sprejetem predlogu bo zveza zaprosila OLO za primerno posestvo za vzrejo plemenskih prašičev in za enako posestvo za vzrejo nad tri mesece starih Juncev. Brž ko bo ta mlada goved dosegla leto starosti, jo bodo oddali na planinske pašnike, za kar je več planinskih posestev, kjer 60 poslopja pogorela, a bi se mogla še to poletje obnoviti. Samo na tak način bi naše planine zopet oživele in se produktivno vključile v pet-
letni plan. Kmetje bodo zopet prišli do plemenskega goveda. Tako bo nadomeščena težka izguba plemenskega goveda, katerega je v okraju docela izropal okupator. Zveza bo morala napeti vse sile, da odpravi pomanjkanje bikov, ki je glavni vzrok jalovosti krav.
Planinski kmetje še niso pritegnjeni v območje zadružnega mlekoprometa. Zveza bo morala preskrbeti tudi posne-malndke.
V	jeseni leta 1947. je zveza odkupila štiri vagone sadja, 23 vagonov krompirja in štiri vagone repe. Delegati so opozorili na težkoče zaradi kopičenja jajc po vezanih cenah. Končno se je pooblastil novoizvoljeni odbor, da najame kredita za 12,000.000 din, ker kmetske zadruge še nimajo svojih sredstev, 3,000.000 din za investicijo in 4,000.000 din sezonskega kredita.
Sprejeti so bili naslednji sklepi: do 27. 4. naj poravnajo svoje deleže pri zvezi vse kmetske zadruge. Delegati se bodo sestajali na mesečne konference. Vsaka kmetijska zadruga bo poslala vsaj enega mladinca na gospodarske tečaje. Kmetski zadružni odbori pa bodo osnovali lastne ekonomije in odseke pri kmetijskih zadrugah, razen drugih tudi obnovitvene. Vsak delegat se je obvezal, da bo storil vse, da čimbolj zainteresira upravne odbore kmetijskih zadrug za novo zadrugo.	D. K
LEPA PRIHODNOST POKRAJINE OB NERETVI. Za gospodarski razvoj doline ab Neretvi! so doslej ie mnogo storili. 2e leta 1945. so v Opuzenu ustanovili ribiško postajo za pospeševanje ribištva v spodnjem delu Neretve. Proučevali so pa tudi, ali bi v dolini Neretve kazalo pridelovati bombaž, riž in druge industrijske rastline, ki jim prija toplo podnebje. V prihodnjih letih bodo melio-rirali okrog 15.000 hektarov zemlje. Letos bodo že pridelovali bombaž na veliki površini. Pokrajini ob Neretvi se obeta lepa prihodnost, ker so dani pogoji za nagel gospodarski razvoj,
PoJUHČ&la Oz naši&
Pridelke potrošnikom, ne pa v skladišča
Št. Jernej, 21. aprila.
V	mesecu decembru je dobila Nabavno - prodajna zadruga semenski krompir, katerega je razdelila kmetovalcem. V začetku marca pa so kmetovalci vrnili naprozi 5000 kg drugega krompirja. Naproza je o tem obvestila
Priprave za turistični dan v Kranju
Kranj, 21. aprila
Turistično društvo je organiziralo v vseh izložbenih oknih razstave 6lik o turizmu. V petek bo v sindikalnem domu predavanje o značaju turizma s ekioptič-nimi 6likami. V nedeljo 25. t. m. bo društvo organiziralo izlete v poznane turistične kraje v okolici Kranja.	M.
V Litiji bodo ustanovili kmetijsko zadrugo
Litija, 21. aprila
V nedeljo je bila redna letna skupščina naproze v Litiji. Udeležba hi bila velika. Potrošniška zadruga v Litiji bo še obstojala, na novo pa bodo ustanovili kmetijsko zadrugo, ker je preko 600 kmetov, ki bodo člani te zadruge. Za ustanovitev kmetijske zadruge so izvolili iniciativni odbor s petimi člani. Staremu upravnemu odboru so dali razrešnico in izvolili novega.
Ker so uslužbenci zadruge vložili veliko truda za napredek zadruge, jim bodo podelili 40.000 din nagrad. V debati so naglasili, da se prejšnji upravni odbor ni preveč zanimal za zadrugo in da je samo nekaj članov nosilo vse breme upravnega odbora. V letu 1947, je zadruga kupila tovorni avto, ki bo v kratkem sposoben za prevažanje.	A.	J.
Odkup semenskega krompirja in čebulčka po vezanih cenah
Vlada FLRJ je izdala uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o proizvodnji in odkupu 6emonja v gospodarskem letu 1947—47 po vezanih cenah. Po tej uredbi lahko proizvajalci iz pasivnih in nežitorodnih krajev prodajajo ob zelo ugodnih pogojih Krompir in čebulček po vezanih cenah. Proizvajalo! iz pasivnih in neži-torodniih krajev, ki prodajajo semenski krompir in čebulček po vezanih cenah ter krompir za čisto semenske namene, lahko kupujejo koruzo po nižjih enotnih cenah. Taki proizvajalci lahko kupijo do 20 kg koruze mesečno za vsakega člana svojega gospodarstva, v kolikor niso preskrbljeni Z žitom iz lastne proizvodnje ali: pa na kakršen koli drug način- Celotna vrednost tako kupljene koruze ne more biit večja od izkupička, dobljenega pri prodaj; omenjenega semenja. Poleg tega imajo proizvajalci iz pasivnih in nežitorodnih krajev, ki prodajajo semenski krompir in čebulček, pravico do avansa pri akreditivnih čekih in bonih za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah. Ta avans se bo dajal, ko bodo zrasli posevki na določenih površinah, in sicer v znesku 40% vrednosti proizvodnje.
(Tanjug.)
KRATKE GOSPODARSKE VESTI IZ VSE DR2AVE
ELEKTRIFIKACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI. Nedavno je dobil električno razsvetljavo Mrkoajič Grad. Električni tok prejema po daljnovodu iz Jajca. Električno omrežje v Bosni in Hercegovini 6o čedalje bolj gosto razpreda in vedno več je elektrificiranih krajev.
V	BOSNI IN HERCEGOVINI GRADIJO ŠTEVILNE GOZDNE OBJEKTE.
Ob začetku letošnje stavbne sezone so začeli graditi in dogotavljati mnoga poslopja za gozdno manipulacijo in razne delavnice. Na področju Tarčina gradijo žago, lesno sušilnico in industrijsko železnico. Gozdno gospodarstvo v Zavido-vičih gradi stanovanjske hiše. Prav tako gradijo stanovanjske hiše za gozdne delavce na banjatuškem področju. Gradijo pa tudi na vseh drugih področjih gozdnih gospodarstev.
PRVI ŽELEZNIŠKI POŠTNI VAGON JE BIL NEDAVNO IZDELAN V NAŠI DRŽAVI. Spričo naraščanja prometa jo velika potreba tudi po novih poštnih vagonih. Nedavno so v domači tovarni izdelali nov tip poštnega vagona jeklene konstrukcije. Vagon je izdelan iz samega domačega gradiva,
8,600.000 DIN ZA ZGRADITEV DELAVSKIH STANOVANJ NA HRVAT-
SKEM. S prostovoljnim delom bodo gradili številna delavska stanovanja. Da si pa bodo laže priskrbeli gradivo, je predsedstvo vlade LR Hrvatsike dalo glavnemu odboru Enotnih sindikatov 8,600.000 din. Vrednost prostovoljnega dela pri graditvi delavskih stanovanjskih hiš v Osijeku, Varaždinu, Karlovcu in Vinkovcih bo znašala nad 29 milijonov din.
POSOJILA DELAVCEM IN NAMEŠČENCEM ZA NAKUP LIGNITA. Po
odredbi zvezne vlade bodo krajevna drž. kreditna podjetja ali podružnice Narodne banke dajale posameznim družinam posojila največ do 2000 din do treh ton lignita. Obrestna rneTa je določena na 4%. Posojilo bo treba vrniti v šestih enakih mesečnih obrokih. Natančnejše pogoje in način za dvig in vračanje posojila bo določilo krajevno državno kreditno podjetje, odnosno Narodna banka.
okrajno poslovno zvezo v Novem mestu in druge merodajne funkcionarje, toda že več kot mesec dni je pteteklo in nikogar ni, ki bi prevzel krompir. Krompir v skladišču gnije, medtem ko bi lahko koristil menzam in delavstvu.
A. M.
V	Šmarju uspeva odkup po vezanih cenah
Šmarje pri Jelšah, 21. aprila Na področju KLO Šmarje pil Jelšah, kjer so večinoma mali in srednji kmetje, je kmetijska nabavno-prodajna zadruga dosegla v odkupu po vezanih cenah že lepe uspehe. Doslej je odkupila 4900 kg živine, 4543 kg fižola, 4039 jajc, 930 kg krompirja, 70 kg koruze in nekaj masti. Kmetje vedno bolj spoznavajo najbolj primerni način trgovanja.	F.	Č
Ureditev veterinarske ambulante v Litiji
Litija, 21. aprila Tov. Janez Eržen, veterinar, je s pomočjo nekaterih tovarišev uredil v Litiji veterinarsko ambulanto. V delu ga je podprlo ministrstvo za kmetijstvo in OLO Ljubljana-okolica s krediti, komisija za agrarno reformo pa je dodelila potrebna zemljišča. Zdaj je ambulanta tako urejena, da ima lahko vedno v oskrbi do šest bolnih živali. Kmetje z zaupanjem vodijo evojo bolno živino na zdravljenje v ambulanto. V kratkem bodo pri ambulanti poskrbeli za dobrega plemenskega bilka, pozneje pa bodo tudi umetno oplojevali in delali razne eksperimente.	A,	J.
PTUJ, 21. aprila. — Tudi v Stoperclith v okraju Ptuj bodo zgradili zadružni dom. V nedeljo se je prvih del udeležilo poleg drugih prostovoljcev tudi 34 miličnikov iz Ptuja. V štirih urah 60 izkopali 100 m* ilovice za opeko. Obljubili so, da bodo še pomagali pri zadružnem domu.	S.	I.
PEKRE PRI MARIBORU, 21. aprila. —
V	četrtek so pričeli z izkopavanjem temeljev za zadružni dom. Pri delu 60 pomagali industrijski delavci, kmetje, vinogradniki, dijaki in celo pionirji. Gasilska četa je na Pohorju sekala les za dom. Tovorna avtomobila iz Maribora in iz Selnice ob Dravi sta navozila 25 m8 gramoza.	P.	F.
KRANJ, 21. aprila. — Sindikalna dramska družina iz »Iskre« je gostovala z igro »Rojstvo v nevihti« v Škofji Loki, Mengšu, Tržiču in Trbojah. — Sindikalni pevski zbor iz Kranja »Prešeren« je gostoval v Naklem,	M.
Proglasitev udarnikov v tovarni »ISKRA«
Kranj, 21. aprila
V	tovarni »Iskra« je bilo 20. t. m. proglašenih 22 novih udarnikov. Med temi je Janez Ječnik že tretjič udarnik, saj je v zadnjih treh mesecih prekoračil normo za 171%, 193% in 181%. Tudi tovariš Andrej Koritnik je že tretjič proglašen za udarnika V drugič so proglašeni za udarnike Janez Šubert, Janez Hafner in Pepca Hariš. Med proglašenimi je deset žensk, ki povprečno presegajo normo za 150% Uprava tovarne je razdelila vsem nagrade v skupnem znesku 102.500 din.	M.
GRADNJA ZADRUŽNEGA DOMA V LOČICI PRI POLZELI
Ločica pri Polzeli, 21. aprila.
Tudi v naši vasici smo kljub dolgem , oklevanju pričeli z gradnjo zadružnega doma. Pomoč nam je dala sindikalna podružnica tovarne pletenin i'z Polzele, ki je delala kot prva 8 ur prostovoljnega dela v tovarni.
V	nedeljo 11. t. m. je delala na gradi-lišču tudi sindikalna podružnica sa-vinjsko-vodne regulacije. Prostovoljnega dela se je udeležil ves delovni kolektiv.	A. F.
—★—
BISTRICA PRI MARIBORU, 21. aprila.
—	Gradnja zadružnega doma napreduje. Dne 13. t. m. so izkopali zemljo za temelje. 15. in 16. aprila so zbetonirald v štirinajstih urah 28 m8 temeljev. Ker vode ni blizu, so napeljali 500m cevi od ribnika do gradilišča. Pri prostovoljnem delu sodelujejo tovarniški sindikati, tovarniška industrijska šola, mladinci iz ruške tovarne in gimnazije, sindikalne podružnice iz mariborskih podjetij in člani okrajnega odbora OF v Mariboru. R.
Celje, 21. aprila. Zveza borcev Celje-okolica se je obvezala, da bo za zadružni dom na Planini izdelala nad 300.000 ko6ov opeke. Ustanovili so delovno brigado, kateri 6e je pridružila še četa mladine. Ker pa je peč za žganje opeke bila neuporabna in stroj za rezanje gline pokvarjen, so napravili kulturno prireditev in denar uporabili za popravila strojev in nabavo orodja v opekami Ljubečno. Po preureditvi opekarne bodo delo vodili strokovnjaki-prostovoljci. — Ja-ko.
Apače, 21. aprila. — Za zadružni dom v Apačah so pripravili 18.000 kosov opeke, 20 kub. m mehkega lesa, 140 kub, m peska, 30 kub. m gramoza, 6000 kg cementa, 10.000 kg apna, 25 kub, m drv za žganje opeke ter izkopali 100 kub. m gline. S prostovoljnimi prispevki so zbra-
li	22.000 din. Najboljši 60 pri delu Ožbolt, Kupun, Humer, Maručko, Uhan in Joh.
M. A.
USPEHI SOVJETSKE KINEMATOGRAFIJE V LETU 1947
Preteklo leto je bilo za sovjetsko kinematografijo leto velikih uspehov. 0 tem zgovorno priča med drugim podelitev stalinske nagrade sedmim umetniškim in šestim dokumentarnim filmom ter 67 filmskim delavcem. K temu visokemu rezultatu so v prvi vrsti pripomogli sklepi CK VKP(b) ob predvajanju filma »Veliko življenje«, ki je izkrivljal linijo sovjetske umetnosti, ter z druge strani ideološke smernice Istega foruma, ki so prikazale filmskim umetnikom jasne in najširše perspektive. Le tako se je posrečilo ustvariti vrsto visoko idejnih umetniških del sovjetske filmske proizvodnje.
Med nagrajenimi so umetniški filmi kot »Povest o sibirski zemlji«, »Vaška učiteljica«, »Rusko vprašanje«, »Življenje v citadeli«, »Pirogov«, »Ališer Navoj«, »Obveščevalec« in dokumentarni »Duh zmagovite dežele«, »Sovjetska Ukrajina«, »Sovjetska Latvija«, »Moskva, prestolnica Sovjetske zveze« in drugi. Za vse te filme, ki so najrazličnejši po temah, umetniških posebnostih, je značilno, da s sredstvi najbitnejše in masovne umetnosti vnašajo visoke ideje komunizma v široke ljudske množice ter jih navdušujejo za nove podvige. Priznani mojstri, ki so jih postavili, so na ta način vidno dvignili splošno raven kinematografske produkcije. Med laureati srečamo množico priljubljenih imen. Kinorežiserji Pirjev, Donski, Romm, Kozincev, Barnet so znani tudi našim gledalcem. Prav tako pisci scenarijev — Fomeščikov, Roškov, Smir-nova, German, Blejman, Isajev, operatorji — Moskvin, Volček, Kaulov, Kri-čevski, igralci — Ladvinina, Andrejev, Mareckaja, Kuzmina, Tenin in drugi.
Važno in razveseljivo je dalje dejstvo, da se je povzpela med nagrajence vrsta novih mladih ustvarjalnih moči. Tako operator Urusevski, igralci Družnikov, Vasiljeva, Aksinov, Laac, Ismatov in drugi. Tako že deloma žanje uspeh ena od najvažnejših nalog sovjetske kinematografije — dvig in vzgoja novih kadrov — odslej bo še bolj vzpodbujala in privabljala talentirano mladino k aktivnemu ustvarjalnemu delu pri filmu.
O mnogo nacionalnem karakterju sovjetske kinematografije nam pričajo trije nagrajeni filmi: »Ališer Navoj« uzbek-skega kinostudija, »Obveščevalec« kijevskega kinokolektiva in »Življenje v citadeli«, prvi umetniški film estonske SSR. To so tipični primeri hitre rasti filmske umetnosti v Sovjetski zvezi, kjer daje oblikovno nacionalna in vsebinsko socialistična kultura najširše možnosti razmaha umetnosti.
Zanimiva in različna je množica idej in dogajanj, ki tvorijo vsebino nagrajenih filmov. Tako vidimo herojsko borbo sovjetskih narodov v dneh Velike domovinske vojne, današnje požrtvovalno delo za uresničenje petletnega plana in preteklost, četudi stoletja odmaknjeno od so-
dobnosti, nič manj zanimivo in poučno, ko jo oživlja roka resničnega sovjetskega umetnika. Vidimo postave velikih ljudi sodobnosti, graditeljev komunizma, vidimo, kaj se medtem godi za mejami Sovjetske zveze, kar eš bolj podčrtava svetovni pomen mirnega ustvarjalnega dela ih borbe za mir, ki jo vodi SZ v imenu vsega človeštva.
V	Mariboru bo začela izhajati revij‘a »Nova obzorja«
V	Mariboru bo s 1. majem pričela izhajati kulturno politična revija »Nova obzorja«, ki' bo objavljala prozo, literarno kritiko, razprave o političnih in gospodarskih problemih severne meje, pri tem pa dvignila kulturno in politično zavest delovnega ljudstva pri izvrševanju planskih nalog.
Odgovorni urednik revije »Nova obzorja« je pisatelj Ingolič Anton. — Letos bo izšlo 10 številk revije.
NOVE KNJIGE IN ČASOPISI
J. V. Stalin: Anarhizem ali socializem.
Izdala »Cankarjeva založba«, Ljubljana 1948, str. 63.
Edvard Kardelj: Naloge našega lokalnega gospodarstva in komunalnega gospodarjenja. Izdala »Cankarjeva založba«, Ljubljana 1948, str. 60.
O dialektičnem in zgodovinskem materializmu. Zbornik, izdala »Cankarjeva založba«, Ljubljana 1948, str, 170.
Slovenski čebelar, 50 let. 1.-2. št. Izdaja Čebelarska zadruga za Slovenijo, Ljubljana 1948, str. 48.
Prosvjetni radnik, god. III., br. 3. Izdaje Zemaljski odbor Saveza prosvjetnih radnika za Bosnu i Hercegovinu, Sarajevo 1948, str. 55.
Pregled, mjesečnik za pohlitička, ekonomska i kulturna pitanja, sv. 3. Izdaja »Svjetlost«, Sarajevo 1948, str. 248.
Književnost, sv. 4., god. III. Izdaje »Prosveta«, Beograd 1948, str. 316.
Proteus, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, št. 8, leto X. Izdaja Prirodoslovno društvo, Ljubljana 1948, str. 209—240.
Vestnik glavne direkcije za eksploatacijo železnic. Ljubljana, leto II, št. 8.
Naši zbori, dvomesečnik slovenskih zborovskih 6kladb, leto III., snopič I. Izdaja Državna založba Slovenije, Ljubljana 1948, str. 17.
Vstani mladina, dvajset pesmi za srednješolske mladinske mešane zbore. Izdala Državna založba Slovenije. Ljubljana 1948, str. 24.
I
Mladinsko republiško prvenstvo v vajah na orodju
V	nodeljo dopoldno so bilo na letnem telovadišču v Tivoliju tekine za republiško prvenstvo mladincev in mladink I. in II. razreda v vajah na orodju.
Tekme so pokazale, da so je orodna telovadba zadnje čase precoj razmahnila, zlasti na podeželju Posebno je treba pohvaliti Mariborčane in Ptujčane, ki so so za prvenstvo marljivo pripravili.
Mladinci so nastopili z obveznimi vajami na f> orodjih, in sicer na bradlji, drogu, krogih, konju z ročaji, preskokih čez konja in v prosti vaji Mladinke so nastopile prav tako v obveznimi vajami v 5 disciplinah, in to: na gredi, dvovišinski bradlji, v preskokih, na krogih in v prosti vaji.
Tekmovanje je potekalo dovolj hitro in v redu. Sodniki so svoj posel opravili hitro in zadovoljivo.
Mednarodni šport
New York, Olimpijska zmagovalka v umetnem drsanju Barbara Anna Scott, ki ki je že na Olimpijadi v St. Moritzu izjavila novinarjem, da so njeni cilji film in dolarji je že sklenila s filmskim podjetjem v Holywoodu pogodbo.
Budimpešta. »Hirlap« prinaša vest, da bodo po sklepu vrhovnega ekonomskega sveta pričeli v kratkem graditi v Budimpešti velik ljudski športni stadion, v ka-terom ho prostora za 75.000 gledalcev.
Iiukarešta, — Izvršni odbor romunskega ljudskega športa bo organiziral mednarodni turnir v namiznem tenisu, ki bo IG., 17., in 18. maja t. 1. v Temišvaru. Razen najboljših romunskih Igralcev bodo povabili nn turnir fudi madžarsko svetovno prvakinjo v namiznem teisu Gizi Farkasz in jugoslovanske igralce Dolinarja, Harango-za in drugo.
” BUDIMPEŠTA — V nedeljo je bilo odigrano 26. kolo nogometnega prvenstva Madžarske. Največ zanimanja je bilo za tokino med »FereiicvaroSem« in »Vasasom«. Ta tekma |o bila odločilnega pomena zn prvo mesto na tabeli. Pred voč kot 30.000 gledalci jo »Feroncvaros« premagal »Vasas« z rezultatom 2:0 (0:0).
Ostali rezultati so: Czepel : Solmok 6:2 (4:1V; Ujpest : Salete 3:1	(0:1); Kispest :
EleTclromos 4:1	(2:0); Maiteos : EMTK 3:2
(2:2); Szeged : MTK 3:0 (1:0).
Tehnični rezultati so bili naslednji:
Mladinci — I. razred: 1. Copf Ivan (Železničar, Maribor) 49.00.
II. razred: 1. vrsta Enotnosti (Ljubljana) 297.12.
Posamezniki: 1. Hafner Frane (Udarnik, Kranp) 59.00, 2. Kralj Marjan (Enotnost, Ljubljana) 53.63, 3. Mejač Franc (Udarnik, Kranj) 52.83.
Mladinke — I. razred: 1. Železničar, Maribor, 189.88.
Posameznice: 1. Kosi Milka (Žolezničar Maribor) 48.42, 2.-3. Muraus Majda in Peršak Angela (obe Železničar, Maribor) 47.93.
II.	razred: 1. Ptuj 259.35.
Posameznice: 1. Omahen Vida (Udarnik) 46.65, 2. Mihelič Natalija (Ptuj) 45.70, 3. Ljubeč Danica (Ptuj} 45.35.
Za mednarodno dirko Varšava—Praga—Varšava je določeno 16 jugoslovanskih kolesarjev
Po sistematični pripravi naših kolesarjev v Opatiji in po kvalifikacijskih tekmovanjih so določeni za mednarodno dirko Praga—Varšava—Praga naslednji kolesarji: Poredski, B Bat, Rozman (Partizan), Horvatič, Šolman, Prosenik, Čelesnik, Srša in Strain (Zagreb) Trifunovič, Zorič, Mičič, Ješič (Beograd), Varga, Pavlik (Subotica) in Bakič (Keka). Kolesarji bodo odpotovali iz Opatije v Beograd in nato v Prago.
Pokupec, Šagud in Zninjski odpotujejo
1.	maja v Bolgarijo, kjer bodo v Sofiji tekmovali na dirkališču.
OTVORITEV LETALSKE SEZONE
V	MARIBORU
Maribor, 20. aprila. V nodeljo dopoldne so v Mariboru na slovesen način otvorili letalsko sezono. Otvoritvi so prisostvovali člani oblasti, zastopniki JA in množičnih organizacij.
Mariborski letalci so se za sezono dobro pripravili v svojem društvu »Žarko Majcen«. Sekrotar društva Valenčič Dušan je v svojem govoru poudaril skrb društva za vzgojo novih kadrov ter tesno povezanost društva z JA. Pozval je vse člane društva, naj zastavijo vse svoje sile za izvršitev 5 letnega plana.
V	nedeljo ob 15 nogometna tekma
ENOTNOST — NAŠA KRILA
Zanimanje za tekmo prvo in drugo zvezno ligo so veča od nedeljo do nedelje, o čemer pričajo tisoči in desottisoči giedaloov. Kdo no bi rad prisostvoval ostrim in borbenim tekmam moštev, ki jim vsaka dobljena točka popravi plasman, bodisi na vrhu, v sredini ali repu tabele.
V nedeljo bo taka tekma zopet v Ljubljani na igrišču ob Tyrševi eesti med Enotnostjo in moštvom letalstva JA »Naša krila« iz Zemuna. »Naša krila« so trenutno na tretjem mestu, a »Enotnost« na sedmem mostu tabele. »Naša krila« so v formi in jim gro za prvo mesto, a »Enotnosti« za obstoj v ligi. Iz teh dveh dojstov sledi, da bo tekma izredno zanimiva. »Enotnost« bo nastopila v nekoliko spremenjeni postavi, v kateri bo po dolgem odmoru tudi znam igralec Pupo.
Predprodaja vstopnic bo pred Batino palačo v soboto vos dan im v nedelj* dopoldno.
Prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
V soboto in nedoljo jo bilo v Celju odigrano prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Na prvenstvu so sodelovali zastopniki vseh društev Slovenije. Naslov prvaka so si v posamoznih disciplinah priborili naslednji: Bradeško med posamezniki, Pogačarjeva med posameznicami, Podobnik med mladinci, Bradeško in Čoh v moških parih, Pogačar in Sovšek med ženskimi pari, Ahačič in Petrovič med mladinci, Rihterjeva in Bradeško med mešanimi pari, Kladivar med moškimi moštvi, Udarnik mod mladinskimi moštvi ter Enotnost med družinami.
S a h Svetovno Šahovsko prvenstvo
XV. KOLO
Moskva, 21. aprila. Včeraj so na turnirju za svetovno šahovsko prvenstvo Igrali XV. kolo. Igrali so Kcrcs ln Botvlnnik ter Eujve In Rcs]iewsky. Smislov je bil prost.
Kcrcs je pričel partijo s kraljevim kmetom, Botvlnnik pa sl jo izbral francosko obrambo in spretno izkoristil svoj sistem obrambe. Botvinnlk je tudi osvojil v napadu kmeta, nakar je sledila končnica trdnjav. Partija je bila prekinjena v 41. potezi v poziciji, v kateri ima Botvlnnik kineta več.
Euwcju so je proti Rcshewskcmu žo pri otvoritvi posrečilo pridobiti pozllcjsko prednost, ki mu jo omogočila zelo uspešen napad. Einve pa to prednosti n| izkoristil in ko jo Rcshowsky pozicijo Izenačil, sta se nasprotnika sporazumela za remi.
Stanje je sedaj naslednje: Botvlnnik 8 (1), Rcshcwsky 6 (1), Kcrcs 5 ln pol (2) Smislov 5 in pol in Enwe 3 točke.
Vrsta mladincev in mladink, ki je sodelovala na prvenstvu v vajah na orodju
SLOVENSKA \; AllOONA GTjEOA TjISCA
DRAMA - LJUBLJANA
Četrtek, 22 ub 19 30: Shakespeare: 'Ham-lot« Kod ZSD.
Petek, 23. ob 16: Kranjec: »Pot do zločina«. Gostovanje v Kranju Ob 20: Kranjec: »Pot do zločina*. Gostovanje v Kranju. Sobota 24, ob 20: Lavrenjev: »Za srečo tistih. ki so na morju«. Rod B.
Nedelja, 25, ob 15:	Surinov«; »Striček
Mraz«. Otroška predstava. Zaključena predstava za ljubljanske Domove igre in dela. Uprizoritev Akademije za igralsko umetnost Ob 20:	Linhart:	»Zupanova
Micka« Smolo: »Varh«. Premiera. Izven. Uprizoritev Akademije za igralsko umetnost.
OPERA - LJUBLJANA
Četrtek, 22. ob 19.30: Mozart: »1’igarova svatba«. Red LŠM (univerza).
Potek 23 ob 19.30: Bizet: »Carmeu« Red G. Sobota, 24. ob 19.30: Verdi: »Traviata«. Izven Proslava 25 letnice umetniškega delovanja Ivanke Ribičeve.
Nedelja, 25 ob 19.30: Polič: »Mati /ugovi-čev« Rod C
Dolgoletna članica ljubljanske Opere — operna pevka Ivanka Ribičeva, ki je sedaj članica mariborskega gledališča, bo proslavila v Ljubljani 25 letnico svojega umetniškega delovanja s svojim nastopom v partiji Violette v Verdijevi opori »Traviata«. Predstava bo v soboto 24. t. m. V partiji Alfreda Germonta bo ob tej priliki gostoval Josip Gostiš, vlogo starega Germonta pa bo pel Vekoslav Janko. Predstava je izven abonmaja. Predprodaja vstopnio jo od danes dalje v Operi.
DRAMA - MARIBOR
Petek 23 aprila: Zaprto (generalka). Sobota, 24 aprila ob 20 Simonov »Rusko vprašanje« Premiera Izven
OPERA - MARIBOR
Četrtek, 22. aprila ob 20: Puccini: >Mada-me Butterfly« Za sindikate Vstopnice v prodaji tudi za ostalo občinstvo.
Nedelja, 25 aprila ob 15: Puccini: »Tosca* Znižane cene Izven
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ
Potek, 23. ob 16: Kranjec: »Pot do zločina«. Dijaška predstava. — Ob 20: Kranjec: »Pot do zločina«. Izven. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane.
Sobota, 24. ob 20: Sindikalno fizkulturno društvo »Udarnik«: Telovadna ukadomija.
Nedelja, 25 ob 17: Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«, Izven
Četrtek, 20. ob 20:	Schiller:	»Kovarstvo
in ljubezen«. Izven, »Zadnja večerna predstava)
Nedelja, 2. maja ob 17: Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. Izven.
Torek. 4. ob 16: Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«. Zaključena predstava za šolo.
SPREJMEMO VEČJE ŠTEVILO
MOŠKIH IN 2ENSKIH DELOVNIH MOČI
veščih v mizarski in iivilski stroki. Samska stanovanja in hrana zagotovljena TOVARNA IGRAČ, NOVO MESTO
POZIV!
DIREKCIJA TRGOVINSKEGA SERVISA — LJUBLJANA
zaradi pravilnega oskrbovanja z železninskim blagom za prodajo (po vezanih in komercialnih cenah) poziva vse Okrajne poslovne zveze, ki opravljajo prodajo po vezanih cenah, ter vse Okrajne magazine in vsa ostala podjetja, ki opravljajo prodajo po komercialnih cenah, da glede na novi in razširjeni asortiman blaga pošljejo, začenši z 22 aprilom t. 1. nova naročila. Vsa dosedanja naročila je smatrati, v kolikor ista še niso bila izvršena, kot stornirana.
Zato pozivamo vse Okrajne poslovne zveze in vsa ostala trgovska podjetja, da v skladu z obstoječimi potrebami ugotove in sestavijo nova naročila ter nam jih čimprej dostavijo, ker sicer ne bodo mogli prejeti potrebnega blaga.
Posebno opozarjamo, da imamo na zalogi veliko izbiro štedilnikov, krampov, kmečkih vozov, umetnih brusnih kamnov (šmirgel), črne plinske cevi itd.
Da bodo ta naročila čim bolj realna, naj si kupci ogledajo velike zaloge in izbiro blaga v naših skladiščih.
Naročila je pošiljati na naslov:
TRGOVINSKI SERVIS, Ljubljana, Knafljeva ul. 2-1.
■ ■ ■ ■
LJUBLJANA: UNION: Sovjetski film »Človek št. 217«, tednik.
MOSKVA: Sovjetski film »Četrta podmornica«, tednik.
SLOGA: Sovjetska filmska pravljica »Konjiček Grbavček«, tednik.
Predstavo v gornjih kinematografih ob 16.15, 18.15, 20.15.
KODELJEVO: Francoski film »Otroci paradiža«, II. dol, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR: ESPLANADE: Sovjetski barvni film »Pisani 6pored«, tednik.
GRAJSKI: Sovjetski film »Pomlad«, tedn.
CELJE: METROPOL: Sovjetski film »Stenj-ka Razin«, tednik
DOM: Sovjetski film »Prva rokavica«, tedn.
KAMNIK: Ceškl film »Dokle z Bcskidov«, tednik.
KRANJ: MESTNI: Sovjetski film »Zaklad censke stene«, tednik.
Klarinetista in pozavnista za godbo na pihala
potrebujemo. — Ponudbe z navedbo sposobnosti poslati na: Tovarna usnja, Slov. Konjice.
Potrebujemo za takojšen nastop
trgovske pomočnike-manu-fakturiste in pisarniške moči s prakso.
Pismene ponudbe na »STOTEKS«, Frančiškanska ulica 4.
Vabilo na skupščino
OKRAJNE ZVEZE KMETIJSKIH ZADRUG V SEŽANI
ki bo dne 25. t. m. ob 10. uri « sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev in ugoitovitev skupščine.
2. Izvolitev delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overovateljev,
3. Zadru/.no-gospodarski referat.
4. Poročilo upravnega in nadzornega odbora ter predlog za razrešnico.
5. Predlogi in pritožbe — diskusija.
6. Čitanje pravil in sprejem istih.
7. Volitve upravnega odbora in namestnikov.
8. Volitve nadzornega odbora in namestnikov.
9. Volitve delegatov za Glavno zvezo.
10 Določilo deležev KZ,
11 Določitev višine zadolžitve,
12 Razno.
o n v e s ti c ji
Objava	DNEVNE	VESTI
Ob priliki prvomajsko proslave bo na Ajdovščini simbolično prikazana rast našega dela v okviru potletnega plana. Dela za postavitev takšnega simbola se bodo pričela danes 22 aprila ob 19 zvečer. Zato bo danes od 1!) dalje ukinjen tramvajski promet na vseh progah, razen na progi St. Vid—Velesejem. — Komunalni oddelek MLO.
KONCERTI
Sindikalni delavski pevski zbor KSS »Cankar« iz Ljubljane prirodi v nedeljo 25. aprila ob 20 na Jesenicah (Titov dom) svoj izbrani koncert. Na sporedu: delovne, narodno, umetne in sovjetske pesmi. 1150
V	Litiji bo gostovala v nedeljo 25. t. m. ob 20 v dvorani Sindikalnega doma baletna družina Mlakarjevih ter uprizorila celovečerni balet »Mala balerina«. Predprodaja vstopnio je v sindikalni pisarni in »Naši knjigi« v Litiji.	1156
Črnomelj, Metlika in Semič imajo elas-beno-literarni večer ljubljanskih umetnikov in sicer v Črnomlju v soboto 24. zvečer, v nedoljo 25. pa ob 15 v Metliki, ob 20 v Semiču. Spored izvajajo:	Vokalu! kvintet,
člani Opere in Dramo ter Miičinski-Ježek.
1156
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 22. IV.:
G Veder jutranji spored, vmes poročila, pregled dnevnega sporeda, jutranja telovadba — 7 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objavo — 7.10 Slovensko umetne in narodno pesmi — 7.30 Napoved časa, poročila — 7.45 Baletna glasba — 12.30 Napoved časa, poročila — 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi, objave — 13 Pisan spored orkestralno in solistične glasbe — 14 Gospodarski pregled — 14.10 Lahka solistična glasba — 14.30 Napoved časa, poročila, objava večernega sporeda — 14.45 Slovenske narodne — 18 Igra mali orkester Radia Ljubljana pod vodstvom R. Stariča — 18.30 Zdravstveno predavanjo: mr. Pavlo Bohinjc: »Uživajmo zdravila, kadar jo potrobno« —
18.45 Igrajo godalni orkestri — ■ 19 Oddaja Jugoslovanske armade — 19.30 Napoved časa, poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi, objavo — 20 Ruski točaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (28. lekcija) — 20.10 Jeromo Kern: Sconario za orkester — 20.30 Dr. Volems Vodušek: »Od narodno posmi do simfonije« (nadnljevanjo)
— 21 Koncert moderno rusko in poljske glasbo, sodelujeta: Olga Lada in simfonični orkester Slovensko filharmonije pod vodstvom Jakova Cipeija — 21.40 Lahka glasba — 22 Prenos poročil zvezno postaje Beograd — 22.15 Pojo Slovenski sindikalni kvintet — 22.35 Malo po svetu v glasbi.
DNEVNI SPORED ZA PETEK 23. IV.:
0 Vedor jutranji spored, vmes poročila, pregled dnevnega sporeda, jutranja telovadba — 7 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objave^.— 7.10 Poljudne melodije -r 7.30 Napoved časa, poročila — 7.45 Slovensko narodne poje Božo Grošelj, spremlja A. Stanko — 12.30 Napoved časa, poročila — 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi, objavo — 13 Lahok opoldanski spored — 13.30 Kulturni pregled — 13.40 Madžarska orkestraln a glasba (Liszt, ICodaly, Bartok)
— 14.30 Napoved časa, poročila, objava večernega sporeda — 14.45 Glasbena medigra
— 14.5JJ Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (28. lekcija) — 18 Pogovori s pionirji — 18.20 Igra Vaški kvintet — 18.40 Oporne arijo pojo slavni pevci — 19 Radijski dnevnik — 19.10 Glasba iz filmov — 19.30 Napoved časa, poročila —
19.45 Zabavna glasba, mali oglasi, objave
— 20 Literarna oddaja: Miško Kranjec: »Fara sv. Ivana« — 20.20 P. I. Cajkovskij: »Romeo in Julija«, uvertura, fantazija Ha-čaturjan: Koncert za klavir in orkostor — 21 .Tohannos Brahms: v samospevih in komornih delili, sodelujejo:	Dana Ročnik (alt), Jelka Stanič (violina), Cenda Šedlbauer (čelo), Mihael Gunzek (klarinet) in Marjan Lipovšek (klavir) — 21.45 Poje in igra ansambel Rdečega prapora — 22 Prenos poročil zvezno postano Beograd — 22.15 Plesna glasba — 22.45 Vedro melodije za lahko noč.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Nova PUTNIKova poslovalnica v Kranju
Dne 15. aprila otvarja PUTN1K v Kranju svojo novo poslovalnico, ki je za poslovalnicami v Ljubljani, Mariboru, Celju, Bledu, na Jesenicah, v Sežani že sedma v Sloveniji. Z otvoritvijo nove poslovalnice je storjen zopet nov korak k dvigu našega turizma, posebno pa našega novega, masovnega turizma v Sloveniji. Glavna naloga, ki se postavlja pred to poslovalnico, bo prirejanje skupinskih potovanj in izletov našega delovnega človeka in mu s tem nuditi tako potreben počitek in razvedrilo po težkem delu Seveda bo poslovalnica vršila tudi druge posle, ki spadajo v delokrog PUTNIK-a:	prodaja	železniških vozov-
nic, rezerviranje mest v gostiščih in prevoznih sredstvih, menjanje in nakup tujih valut, dajanje brezplačnih informacij o vsem, kar se tiče potovanja doma in v inozemstvo, prodaja turistične literature in razdeljevanje propagandno-turi-stičnega materiala
Neštete urgence od vseh strani za otvoritev poslovalnice v Kranju so nam dokaz, da je bila otvoritev skrajno potrebna in smo prepričani, da bo v polni meri služila svojemu namenu — širjenju in dvigu turizma med našimi delovnimi
ljudmi, ki jim ie tako potreben Poslovalnica je na Blejski cesti in ima telefon 172.
OLO Ljubljana-okollca obvešča vso lastnike motornih vozil, osebnih in tovornih avtomobilov, t. j. državnega im zasebnega sektorja, da dvignejo do 25. aprila t. 1. na odseku za trgovino obrazec v svrho jzpol-nitve, nakar bodo šele prejeli kontingent pogonskega materiala. S seboj je prinesti vse dokumente o vozilu. Predvideti je treba enomesečni transportni plan odnosno kir lometražo. Te obrazce morajo izpolniti tudi tisti, ki imajo neprijavljena vozila, če* tudi so popolnoma neuporabna. Kdor toza-dovno prijavo v navedenem času no 1)0 izpolnil, ne bo upravičen do prejema pogonskega materiala. — OLO Ljubljana-okolica.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani
opozarja vse tovariše zdravnike in medi-eince na predavanje tov. prof. dr. Milice Valentinčičeve o temi »Kakšne napake delamo pri jemanju in pošiljanju kužnega materiala?«. Predavanje bo v potek 23. aprila ob 19 (7 zvečer) v predavalnici mikrobiološkega instituta (klinično bolnišnice — oddelek (i).	1435
Dramatski odsek kulturno-prosvetnega društva Zvezo poštnih uslužbencev v Ljubljani uprizori v petek 23. t. m. ob 20 v Mladinski dvorani Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Vstopnice so v predprodaji pri pisemskem okencu Glavne mestne pošte in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Mladinske dvorane.	1155
Turistična razstava bo odprta od 25. aprila do 2. maja v Jakopičevem paviljonu vsak dan od 9—18. Vstopnina 5 in 2 din.
Vsem zobozdravstvenim delavcem! V potek 23. t. m. bo množični sestanek v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi (Kongresni trg) ob 20. Predaval 1)0 tov. doc. Moljk Tono o temi »Umetne radioaktivne snovi in njih uporaba (s poskusi). — V soboto 24. t. m. ob IG pa bo občni zbor strokovno sekcije zobozdravstvenih delavcev v predavalnici interno kliniko.
MALI OGLASI
VOZIČEK zn skladišče, dobro ohranjon, nosilnost do 500 kg, kupi takoj Državna založba Slovenije, Ljubljana, Mostni trg St. 26.	1145
TRICIKELJ, dobro ohranjen, nosilnost 200 kilogramov, z dobrimi gumami, kupimo. Državna založba Slovenijo, Ljubljana, Mestni trg 26.	1146
ŠIVALNI STROJ, ženski, »Singer«, prodam. Cena 7000 din. Trebnje 20 na Dolenjskem.
1147
BELO OBLEKO za osemletno deklico prodam. Salon »Maksa«, Ljubljana, Resljeva cesta 2.	100O
KOLESARJI, PREVOZNIŠKA PODJETJA! Gume vam popravi vulkanizerska delavnica rajona Moste, Ljubljana, Pokopališka ulica.	1436
RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico na ime Vilim Marinc, zdravilišče Laško, roj. 16. 5. 1916.	465
RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico na ime Marija Medved, Celjo, Jenkova 2. rojena 6. 8. 1886.	464
RAZVELJAVLJAM živilsko nakaznico TD* na imo Novak Filip, delovodja. Porovo 37, KLO Kamnik.	7
RAZVELJAVLJAM v Sežani izgubljeno osebno in mladinsko izkaznico št. 105811/ 2314 na imo Cah Cilka, postrcžnica, Kozina 15, Slovensko Primorje.	1444
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
POZIV upnikom in dolžnikom!
Ker je prešlo SAVINJSKO GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE z odločbo vlade LRS z dne 10. marca 1948 St. S-zak-120 v likvidacijo, pozivamo vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve do 5. maja 1948, oz. da poravnajo ®voje obveznosti do tega termina.
Prijave sprejema Savinjsko gozdno gospodarstvo v likvidaciji, Celje, Cankar-jeva ulica 6 .	Likvidatorji
TURISTIČNI DAN NA BLEDU
V soboto 24. aprila ob 18. uri otvoritev turistične razstave v prostorih Kazine; zvečer kulturna prireditev, nato zabava do 24. ure.
V nedeljo 25. aprila prireditev turističnega dneva; okoli 16. ure, po zaključku prireditve in turistične razstave prosta zabava v Kazini do 24. ure.
DOPUST NA MORJU!
Putnik bo od 2. maja dalje prirejal
tedenska bivanja v Opatiji in na Rabu
v prvovrstnih hotelih
Cena za enotedensko bivanje za člane sindikata:
Opatija (hotel Belveder) 1.365.— din Rab (hotel Istra)	1445.— din
Za nečlane je cena nekoliko višja. V ceni je vračunano 7-dnevno bivanje s hrano in prenočiščem, prevoz z vlakom in ladjo, prenos prtljage,
Pojasnila dajejo vse poslovalnice Putnika.
OBVESTILO
GENERALNA DIREKCIJA ZVEZNE INDUSTRIJE STEKLA in njena skladišča so prejela od poslovnih zvez, državnih in mestnih podjetij ter zadrug veliko število nerealnih naročil za steklo po vezanih in komercialnih cenah. Ta naročila so bila nerealna v pogledu količine, kakor tudi asortimana. Poleg tega je bilo večje število naročil naknadno menjanih, kar je onemogočilo pravilno razdelitev naročenega blaga, tako da bi z izvršitvijo starih naročil bili mnogi interesenti nezadostno postreženi.
Da bi se v bodoče izvedla pravilna preskrba in da bi se izkoristil bogatejši asortiman stekla, s katerim razpolagajo dane6 naša skladišča, storniramo vsa naročila, katera so bila dostavljena do 22. aprila t. 1. in ki do tega roka niso bila izvršena.
Zaradi tega pozivamo vse gornje interesente, da takoj dostavijo našemu skladišču v Ljubljani — Tyrševa 33 (»Javna skladišča«) novo realnejše naročilo z vsemi potrebnimi podatki.
Generalna direkcija zvezne industrije stekla
BEOGRAD, Gavrila Principa 58
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole - Naslov uredništva: Kopitarjeva 6, - Upravas Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva b uprave 52-61 do 52-65. — Telefon naročninskega oddelka 30 30	-	Telefon oglasnega oddelka
36-85,	Ste v,	ček, rač. 6-90601-0,