S pomočjo dobrih ljudi obnovili prostore Fundacije Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin Karabinjerji potrebujejo pomoč pri iskanju mladega Ferdinanda Pestra didaktična ponudba v Dolini h ■ < a. Primorski Nismo Slovenci, da bi se sovražili Martin Brecelj Slovenija je v slepi ulici. Vlada premiera Janeza Janše nima več parlamentarne večine, Državni zbor v sedanjem sestavu - z Zoranom Jankovicem na čelu opozicije - pa bo težko izglasoval konstruktivno nezaupnico, ki bi odprla pot prenovi izvršne oblasti. Zato bodo volivci mogoče že v kratkem poklicani na volišča, a šlo bi za druge zaporedne predčasne volitve, z razpisom katerih bi država ostala brez trdnega vodstva v času, ko še ni premagala dramatične gospodarske krize in ko se sooča z novim resnim zapletom s Hrvaško. O tem, kaj se dogaja v Sloveniji, bo na povabilo SLOVIK-a drevi v zborni dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah govoril slovenski generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel. Imel bo zahtevno nalogo, saj gre za dogajanje, ki je v sami Sloveniji predmet diametralno nasprotnih tolmačenj. Ali je res, da Jankovic in še zlasti Janša ne spoštujeta institucij pravne države, začenši s Komisijo za preprečevanje korupcije, po kateri naj bi oba okrepila svoje premoženjsko stanje na sumljiv način? Ali pa smo priče politični zlorabi institucij, prek katerih naj bi sile iz ozadja skušale zrušiti demokratično postavljeno oblast, kakor ta čas razlaga Zbor za republiko na javnih tribunah po Sloveniji? Ali je res, da Janševa vlada, izkoriščajoč krizne razmere, skuša vzpostaviti v Sloveniji avtoritaren režim, primerljiv z Orbanovim na Madžarskem, kakor beremo v nekaterih odprtih pismih, poslanih na mednarodne forume? Ali pa so ta pisma eno izmed znamenj, da so uspešni sanacijski ukrepi sedanje vlade vznemirili strice iz ozadja, ki živijo od rent, privilegijev in monopolov, kot je Janša zatrdil v nedavnem intervjuju? Če je na nakazana in podobna vprašanja težko odgovarjati na neovr-gljiv ali vsaj splošno sprejemljiv način, pa je jasno, da sedanji politični spopad v Sloveniji daleč presega normalno demokratično politično dialektiko, tako da je skrb za skupno dobro zamegljena. Marsikdo je že ugotovil, da smo priče nekrvavi državljanski vojni, ki bi v nekoliko drugačnih zunanjih okoliščinah lahko spet zakrvavela kot pred nekaj desetletji. Toda od kod to sovraštvo med Slovenci? Gre za otroško bolezen politično nedoraslega naroda? Imamo opraviti z nepozdravljenim sindromom taboriščnih kapov, ki so se nad svojimi rojaki včasih še huje znašali od nacističnih zatiralcev? Koliko na vse to lahko vpliva slovenska majhnost? Odgovori na ta vprašanja bi verjetno pomagali globlje razumeti sedanje dogajanje na slovenskem političnem prizorišču, pa tudi iskati izhod iz težav. Sicer gre za vprašanja, ki se jih smemo in najbrž tudi moramo postavljati vsi na Slovenskem, tudi tisti, ki živimo na obrobju. Naj bomo Slovenci, da bi se med seboj sovražili? dnevnik ČETRTEK, 31. JANUARJA 2013 št. 25 (20.653) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € ITALIJA - Zaradi strmoglavljenja vrednosti delnic Saipem (-34 %) Milanska borza tonila za 3,3 odstotka Banka MPS padla za skoraj 10 %, Fiat za 5 % RIM - Včerajšnji dan je bil odločno negativen za milansko borzo, ki se je odrezana najslabše v Evropi. Njen indeks je padel za 3,3 odstotka. K temu je prispevala predvsem družba Saipem, ki je strmoglavila za tretjino, saj je vrednost njenih delnic padla za 34 odstotkov, s čimer je družba požgala približno 4 milijarde evrov. Gre za posledico korupcijske afere, v katero se je Saipem zapletla v Alžiriji, pa tudi slabih poslovnih rezultatov. Zaradi nje je za več kot 5 odstotkov padla vrednost delnic kon-cerna Eni, ki je glavni delničar družbe Sai-pem. Sicer pa je včeraj strmoglavila tudi vrednost delnic banke MPS, Fiatove pa so nazadovale za dobrih 5 odstotkov. Na 11. strani TRST - V Rižarni odprli razstavo o procesu iz leta 1976 V hvaležen spomin Razstava predvsem poklon tistim, ki so omogočili proces proti nacističnim krvnikom TRST - Leta 1976 se je v Trstu zgodil proces, ki je tudi s sodne plati potrdil to, kar je na tisoče ljudi že vedelo: da je za časa nacistične zasedbe Julijske krajine v Rižarni pri Sv. Soboti delovalo taborišče s krematorijsko pečjo. Da je v njem umrlo najverjetneje štiri tisoč Slovencev, Hrvatov, Judov, anti-fašistov, da so v njem mučili na tisoče ljudi, ki so nato nadaljevali svoj križev pot v nemških in poljskih taboriščih. V Rižarni so sinoči na pobudo združenja Aned odprli razstavo, ki javnosti spregovori o tistem procesu, predvsem pa o ljudeh, ki so s svojo vztrajnostjo in državljansko držo omogočili, da tisti dogodki ne gredo v pozabo. Na 5. strani GORICA - Policija Na Goriškem vse več tatvin po stanovanjih GORICA - Goriški kve-stor Pier Riccardo Piovesana je včeraj podal obračun dela, ki so ga med lanskim letom opravile sile javnega reda. Iz njegovih besed izhaja, da največjo težavo predstavlja porast števila tatvin po stanovanjih; lani so jih našteli 403, kar je za skoraj deset odstotkov več kot leta 2011, ko jih je bilo 367. Število kaznivih dejanj se je lani še zlasti zvišalo v doberdobski občini, medtem ko velja Štever-jan za pravi »srečni otok«. Na 12. strani Še niste naročeni? Pohitite, na voljo imate le še 1 dan1. Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga. NAROČNIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA LETO 2013 za ceno prve! A-Primorski r dnevnik dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji BRUSELJ v* v • Sinoči srečanje med Erjavcem in Pusicevo BRUSELJ - Zunanji minister Karl Erjavec je sinoči po srečanju s hrvaško kolegico Vesno Pusic povedal, da sta se dogovorila za pospešitev dialoga reševanja problema LB. V tem kontekstu bo 6. februarja ob 14. uri v Sloveniji sestanek obeh ministrov in finančnih strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Ro-gica, je pojasnil. Takrat bodo po Erjavčevih besedah pogledali, kako daleč so prišli in kaj je še treba rešiti. Na 2. strani Bersani: Debora kot božji dar Na 3.strani Sodna obvestila ■ a • v v« • o poseku v Glinscici Na 4. strani Občina Zgonik brez proračuna, kriva je Dežela FJK Na 4. strani Osrednja proslava bo v Gorici Na 10. strani Poziv k zaprtju centra CIE v Gradišču Na 13. strani Deželna zagotovila azbestnim bolnikom Na 13. strani f I K SLOV SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIU Ciklus seminarjev 2012-2013: Slovenija: kaj se dogaja? danes, 31.1.2013 HH Opčine (Trst) dvorana ZKB dr. Dimitrij Rupel generalni konzul RS v Trstu www.slovik.orginfo@slovik.org 2 Četrtek, 31. januarja 2013 ALPE-JADRAN / SINOČI - Zunanja ministra Erjavec in Pusiceva o LB in pristopni pogodbi Hrvaške Po srečanju v Bruslju prevladuje optimizem 6. februarja nov sestanek obeh ministrov in finančnih strokovnjakov Arharja in Rogica BRUSELJ - Zunanji minister Karl Erjavec je sinoči po srečanju s hrvaško kolegico Vesno Pusic povedal, da sta se dogovorila za pospešitev dialoga reševanja problema LB. V tem kontekstu bo 6. februarja ob 14. uri v Sloveniji sestanek obeh ministrov in finančnih strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogica, je pojasnil. Takrat bodo po Erjavčevih besedah pogledali, kako daleč so prišli in kaj je še treba rešiti, da bi lahko hrvaška stran umaknila pooblastila za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih, kar je za Slovenijo pogoj za začetek postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe. »Osebno ocenjujem, da smo zelo blizu rešitve. Prepričan sem, da z dobro voljo in pozitivno energijo lahko najdemo rešitev in da lahko Slovenija zelo hitro začne ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe,« je menil slovenski minister. Erjavec je še ocenil, da bi lahko februarja že obe vladi podprli rešitev, ki bi jo našla ministra skupaj s strokovnjakoma, kar bi bila tudi pot za ratifikacijo v državnem zboru. Posnetek zunanjih ministrov Vesne Pusic in Karla Erjavca, ko sta se srečala oktobra lani na Bledu ansa Ob tem je vodja slovenske diplomacije spomnil, da je za ratifikacijo hrvaške pogodbe v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina, in izrazil prepričanje, da bo ta zagotovljena, če bo vprašanje LB rešeno. Spomnil je tudi, da je v Sloveniji to zadevo obravnaval parlamentarni odbor za zunanjo politiko, kjer so zastopani predstavniki vseh parlamentarnih strank, in da je bilo sprejeto soglasno stališče, da je z rešitvijo tega vprašanja pot za ratifikacijo v državnem zboru odprta. Hrvaška ministrica se je slovenskemu kolegu zahvalila za pobudo za sestanek in pojasnila, da bodo 6. februarja poskušali strokovno in politično opredeliti rešitev. »Ko bomo rešitev, ki smo ji zelo blizu, opredelili, jo bomo predstavili vladama. Prepričana sem, če se bomo mi strinjali, bosta tudi vladi sprejeli rešitev,« je dejala. Ob tem je vodja hrvaške diplomacije ponovila, da bi ustrezna alternativna rešitev Hrvaški omogočila, da umakne pooblastila za tožbe pred hrvaškimi sodišči, pri katerih gre za prenesene vloge, in sodni procesi bi postali brezpredmetni. Sloveniji pa bi to po njenih besedah omogočilo, da začne in konča proces ratifikacije. »Na podlagi današnjega sestanka pričakujem, da bo proces tekel dobro in da se bo ratifikacija končala pravočasno in da Slovenija ne bo zadnja, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo,« je sinoči še poudarila Pusiceva. Tudi sestanku 6. februarja bo sicer sledil vsaj še en sestanek. »Mislim, da bo sestanek 6. februarja prvi korak, verjetno bo še en sestanek,« je Erjavec odgovoril na vprašanje, ali je 6. februarja mogoče pričakovati dokončen dogovor ali le še en korak k rešitvi. O tem, kakšna naj bi bila »alternativna rešitev«, ki jo omenja Hrvaška, ministra nista želela podrobneje govoriti. (STA) TRST - Izvršni odbor krovne organizacije o težkem finančnem položaju institucij SKGZ v kritičnem trenutku pričakuje večjo pozornost dežele do Slovencev TRST - Deželno vodstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se je včeraj sestalo v Trstu, je največjo pozornost posvetilo nerešeni finančni krizi največjih manjšinskih ustanov (NŠK, Glasbena matica, SSG, ZSKD, SCGV Emil Komel) ter posameznih kulturnih, vzgojno-izobraže-valnih in raziskovalnih realnosti. Skrb največjih ustanov predstavljajo zaposleni, ki so že več mesecev pod velikim pritiskom, kar kažejo tudi oblikovanje koordinacije uslužbencev in številne pobude s tem v zvezi. V tem zadnjem času žal ni prišlo do nobenih pozitivnih premikov in finančni primankljaj iz leta 2012 vedno bolj pogojuje delovanje naših ustanov. Stanje bi se lahko še bolj zaostrilo, v kolikor bi organizacije ne dobile prepotrebnih finančnih sredstev v dogledno kratkem času. To seveda velja tako za sredstva iz Slovenije kot tudi za tista iz Italije. Glede Slovenije se je po oceni SKGZ treba potruditi, da bi v najkrajšem času prejeli določen predujem na Rudi Pavšič kroma prispevke s strani Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kar se tiče financiranja iz zakona 38/2001 pa bodo predstavniki SKGZ danes na zasedanju deželne komisije ponovno pozvali predstavni- ke deželne uprave, naj skupaj s pristojnimi funkcionarji na Ministrstvu za finance v Rimu čimprej rešijo vprašanje. To je bilo med drugim dogovorjeno tudi na zadnjem zasedanju vladnega omizja, kjer so se vsi strinjali, da je možno nakazati sredstva za leto 2013 že v prvih mesecih tekočega leta in da bodo v tem smislu poiskali vse možne poti. Če finančni prilivi ne bodo prišli v najkrajšem času vsaj z ene strani, bodo večje organizacije v še hujših težavah, saj poleg plač zaposlenim ne bodo imele likvidnosti niti za socialne dajatve in davke. To bi lahko privedlo do dodatnih stroškov za kazni, pasivne obresti, idr. Scenarij je torej izredno resen. Iz teh razlogov je pričakovati, da bo deželna komisija na jutrišnjem zasedanju dobila primerno ravnovesje med raznimi pričakovanji in potrebami in da bo posvetila največjo pozornost prioritetnim problematikam. Vodstvo SKGZ je na seji obravnavalo tudi vprašanje financiranja Primorskega dnevnika, ki zaradi nesprejemljivega zavlačevanja s strani pristojnih oblasti tvega v naslednjih mesecih hude posledice. Dosedanji napori na vseh nivojih niso obrodili zaželenih rezultatov, zato bo potrebno v najkrajšem času dobiti nove, bolj učinkovite poti. Enake težave pestijo tudi ostale tiskane medije, od Novega Glasa do Novega Matajurja. V takem hudem stanju je potrebno večje dogovarjanje znotraj manjšine, s ciljem, da se omenjene problematike čimprej rešijo in omogočijo našim organizacijam nemoteno delovanje. SKGZ pričakuje, da bo deželna uprava v tem kritičnem trenutku pokazala večjo pozornost do slovenske narodne skupnosti in njenih organizacij in da bo konkretno rešila vprašanje izrednega primanjkljaja iz leta 2012, ki presega 1,3 milijona evrov. OBLETNICA 50 let posebnega deželnega statuta Vodja ustavnega sodišča Gallo TRST - Na današnji dan pred petdesetimi leti je formalno stopil v veljavo posebni statut Dežele Furlanije-Julijske krajine. Deželni parlament bo to zelo pomembno obletnico obeležil na slavnostni seji, na kateri bo častni gost komaj izvoljeni predsednik italijanskega ustavnega sodišča Franco Gallo. Zasedanje bo uvedel predsednik skupščine Maurizio Franz, sklenil pa ga bo predsednik deželnega odbora Renzo Tondo. Deželni poslanec Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Igor Gabrovec ob tej obletnici opozarja na neizpolnjene obveze do narodnih in jezikovnih manjšin. Deželni zakon za zaščito Slovencev je bil odobren šele leta 2007, torej z veliko zamudo v primerjavi z ustanovitvijo avtonomne dežele, ugotavlja še slovenski predstavnik, ki podčrtuje tudi velike pomanjkljivosti deželne uprave v zvezi s finančnimi prispevki za manjšine in za uveljavljanje večjezi-čnosti. Gabrovec na koncu še izpostavlja nedavno znižanje števila deželnih poslancev, kar bo hudo prizadelo slovensko in druge jezikovne manjšine, obenem tudi manjše stranke in gibanja. Družbeno-politično društvo Edinost bo danes od desete do trinajste ure pred deželno palačo na Oberdankovem trgu opozorilo t.i. demokratično javnost na 66 let kršitve republiške ustave in na 50 let kršitve posebnega statuta Furlanije-Julij-ske krajine. UNIVERZA NA PRIMORSKEM - Bivša dekanja Mikoličeva in Univerza nista dosegli poravnave KOPER - Nekdanja dekanja koprske Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Vesna Mikolič in Univerza na Primorskem včeraj na koprskem delovnem sodišču nista dosegli poravnave glede vprašanja zakonitosti predčasne razrešitve Mikoličeve z mesta dekanje FHŠ marca lani. Sodišče bo sklep ali razsodbo v zvezi s sporom pisno sporočilo v 30 dneh. Mikoličeva, ki je zaradi predčasne razrešitve z mesta dekanje in imenovanja v.d. dekana Gorazda Drevenška na to mesto aprila lani zoper Univerzo vložila tožbo, še vedno verjame, da je bila njena razrešitev nezakonita. Odvetnik Velimir Cugmas, ki v postopku zastopa Univerzo, je včeraj sicer vztrajal pri predlogu, naj sodišče tožbo zavrže, saj da je Mikoličeva tožbo vložila po preteku za to predvidenega roka. Sodišče bo tako najprej odločalo o tem, ali naj tožbo zavrže ali ne, če je ne bo zavrglo, pa bo o njej presojalo vsebinsko. Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je Mikoličevo razrešil 26. marca 2012, za v.d. dekana pa nato ime- noval Gorazda Drevenška. Vodstvo univerze je nekdanji dekanji med drugim očitalo sklepanje pogodbe z odvetniško pisarno mimo pooblastil in neizvajanje ukrepov finančne sanacije fakultete. Mi-količeva, ki je vse očitke zavrnila, je na delovno sodišče v Kopru nato vložila tožbo zaradi odpovedi delovnega mesta dekanje, na upravno sodišče v Novi Gorici pa tožbo zaradi predčasne razrešitve in imenovanja Drevenška. Upravno sodišče se je izreklo, da v zadevi ni pristojno odločati, in tožbo odstopilo koprskemu delovnem sodišču, ki se je prav tako izreklo za nepristojno. Vrhovno sodišče je nato zadevo ponovno predalo v odločanje koprskemu delovnemu sodišču. Mikoličeva je zdaj delno zaposlena na FHŠ kot profesorica, delno pa na Znanstveno raziskovalnem središču Univerze na Primorskem kot raziskovalka. Na FHŠ, ki jo od aprila lani vodi Drevenšek, trenutno teče nov postopek za izvolitev dekana. Senat fakultete bo o kandidatih glasoval 4. aprila, izid glasovanja bo znan dan pozneje. (STA) SLOVENIJA - Po izstopu Državljanske liste iz vladne koalicije Šušteršič in Pličanič od četrtka uradno brez ministrske funkcije LJUBLJANA - Po izstopu Državljanske liste iz vladne koalicije se bo državni zbor v četrtek seznanil še z odstopoma ministrov iz vrst te stranke Janezom Šušteršičem in Senkom Pličaničem, s čimer jima bo funkcija tudi uradno prenehala. Kljub temu bosta morala še naprej opravljati tekoče posle, premier Janez Janša pa ju bo moral v desetih dneh nadomestiti. DL je namreč minuli teden uresničila grožnjo z izstopom iz koalicije, če premier Janez Janša zaradi ugotovitev protikorup-cijske komisije o njegovem premoženjskem stanju ne odstopi ali gre v DZ po zaupnico. Odstopni izjavi sta podala oba ministra iz vrst DL v sicer 12-članski vladni ekipi, minister za finance Janez Šušteršič ter minister za pravosodje in javno upravo Senko Pli-čanič, s položaja predsednika DZ pa je odstopil tudi prvak DL Gregor Virant. Medtem ko se je državni zbor z Vi-rantovim odstopom seznanil že v ponedeljek in tako Virant tudi uradno ni več predsednik DZ, pa se bodo poslanci z odstopoma obeh ministrov seznanili v četrtek. To pomeni, da jima bo funkcija tudi uradno Janez Šušteršič prenehala, a bosta morala še naprej opravljati tekoče posle. Če se bo premier Janša odločil za nadaljevanje mandata z manjšinsko vlado, bo moral nadomestiti odstopljene ministre ali vodenje njihovih resorjev zaupati kateremu od preostalih članov vlade. To pa mora storiti v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra. Tako lahko predlaga nova kandidata za ministra ali pa DZ obvesti, da bo vodenje resorjev zaupal kateremu od drugih ministrov ali pa jih začasno vodil sam. Takšno začasno vodenje sicer lahko traja največ tri mesece. Če Janša ne bo odstopil, sta odhod iz koalicije napovedali tudi DeSUS in SLS. V slednji bodo počakali na konec februarske seje, svet DeSUS pa bo o izstopu iz koalicije predvidoma odločal 5. februarja. V tem primeru bi vlado zapustili še štirje ministri - za zunanje zadeve ter za zdravje iz kvote DeSUS ter za kmetijstvo in okolje in za gospodarstvo in tehnologijo iz kvote SLS. Zakonodaja je sicer pri vprašanju, koliko časa lahko obstane takšna manjšinska vlada, nedorečena, večina pravnih strokovnjakov pa se strinja, da lahko deluje tudi do konca rednega mandata. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 31. januarja 2013 3 politika - Pier Luigi Bersani podprl Deboro Serracchiani »Deželi FJK več pristojnosti tudi za jezikovne manjšine« Optimizem za deželne volitve, katerih izid bo odvisen od rezultata parlamentarnih volitev TRST - Izid februarskih političnih volitev bo tudi psihološko zelo pogojeval aprilske deželne volitve. Tega se dobro zaveda državni tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, ki je ob robu zasedanja evropskih socialistov izrecno podprl kandidatko za predsednico Furlanije-Julijske krajine Deboro Serracchiani. Če bo februarja koalicija DS-SEL jasno prevladala tudi na deželni ravni, ima Ser-racchianijeva odprto pot do predsedniškega mesta, če bo izid tesen ali če bo zmagala desna sredina, pa bo aktualni predsednik Renzo Tondo še kako v igri. Tudi zato, ker so deželne volitve enokrožne in zmaga kandidat ali kandidatka, ki dobi največ glasov. »Debora je božji dar...« Bersani je predsedniško kandidatko označil kot božji dar za stranko in za vso deželno stvarnost. Izrazil je upanje in pričakovanje, da bo FJK z njeno zmago res postala enakovredni partner rimske vlade, kar s Tondom nikakor ni bila. Rim in FJK bosta morali podpisati nov dogovor o sodelovanju in o pristojnostih deželne uprave, ki naj bi imela po novem več kompetenc tudi na področju zaščite jezikovnih manjšin. Politična dejavnost na deželni ravni je zelo naporna, če dobro delaš pa imaš velika zadoščenja, je poudaril Bersani, ki je bil svojčas predsednik deželnega odbora v rojstni Emilii-Romagnii. Vodja demokratov je delavcem škedenjske železarne zagotovil, da mora železarski sektor ohraniti svojo sedanjo strateško vrednost na državni ravni. Situacija na tem področju je vse prej kot spodbudna, že- Za Pier Luigija Bersanija je Debora Serracchiani pravi božji dar za Demokratsko stranko in za Furlanijo-Julijsko krajino.... kroma lezarstvo pa je bistvenega pomena za italijansko gospodarstvo. Bersani se ni direktno dotaknil položaja v Škednju, delavcu škedenjskega obrata, ki ga je opozoril na hude težave plavža, pa je zagotovil, da bo direktno spremljal razvoj dogajanj. »Liga je uničila upravne avtonomije« Severna liga je po Bersanijevem prepričanju popolnoma uničila upravne avtonomije, da ne govorimo o federalizmu, ki ga ni nikoli resno izvajala. Zamisel o t.i. makroregiji z glav- nim mestom v Milanu se vodji DS zdi popolnoma nesmiselna, saj po njegovem gre le za volilno geslo ligaša Roberta Maronija, ki kandidira za predsednika Lombardije. Italijanske dežele po Bersanijevem mnenju nikakor ne potrebujejo guvernerjev, temveč poštene in sposobne predsednike. Fedriga: Bersani ne ve sploh o čem govori »Bersani ne samo, da sploh ne pozna stvarnosti naše dežele, temveč dejansko govori tjavendan,« je bese- de tajnika DS komentiral poslanec Severne Lige Massimiliano Fedriga, ki se spet poteguje za parlamentarni mandat. Zastopniku Lige se Bersanijeve kritike na račun makroregije zdijo žaljive ne toliko do Maronija, kot do podjetnikov in podjetij severne Italije in njihovih uslužbencev, ki jih je davčni pritisk »centralistične Italije« spravil popolnoma na kolena. Kritike na račun Bersanija prihajajo tudi iz vrst desne sredine in Tondovega zavezništva. Tudi s teh krogov je slišati kritike in očitke, da vodja demokratov slabo pozna Fur-lanijo-Julijsko krajino, kar naj bi veljalo tudi za Deboro Serracchiani. socialisti Moretti podpira železnico Trst-Koper TRST - »Železniška povezava med Trstom in Koprom je pomembna za Italijo, a istočasno tudi za Slovenijo,« je na včerajšnji skupščini evropskih socialistov in demokratov podčrtal Mauro Mo-retti, pooblaščeni upravitelj italijanskih železnic. »V sklopu skupnega trgovskega tržišča in skupnega transportnega sistema nima več smisla razmišljati o državnih mejah, ker se na tak način ustvarijo le umetne razlike med državami, ki jih ni več. To velja za Slovenijo in za Italijo,« je prepričan Moretti. Odnose med državama na področju prometnic je sicer označil za dobre. Italijanska vlada in Furlanija-Julijska krajina že vrsto let podpirata železniško povezavo med Trstom in Koprom, ki bi po njunem mnenju okrepila poslovanje obeh pristanišč. V Sloveniji razmišljajo drugače v prepričanju, da bi železnica (za povezavo manjka le nekaj kilometrov tirov) koristila le Trstu in njegovemu pristanišču, za prihodnost Kopra pa je strateškega pomena drugi tir do Divače. V Kopru, a tudi v Ljubljani, je v zadnjem času slišati ocene o koristnosti železniške povezave s Trstom, tudi zato, ker bi bi bila gradnja te železnice relativno poceni. Tako razmišlja tudi koprski župan Boris Popovič. Tridnevna skupščina evropskih socialistov in demokratov, ki so se včeraj poklonili žrtvam Rižarne in fojb, se bo končala danes. Na si-nočnjo okroglo mizo o evropski kulturni miselnosti je bil vabljen tudi pisatelj Boris Pahor. videm - Krčenja deželnih sredstev Furlanske skupnosti kritične do Tonda Mandat deželne vlade Renza Tonda je zaznamovalo pomanjkanje pravih jezikovnih politik, strategij, pobud in vlaganj na področju zaščite manjšin. Žrtev te neobčutljivosti za vprašanja, ki zadevajo jezikovne manjšine, pa je bila tudi furlanska skupnost. Po Odboru za avtonomijo in preporod Furlanije (Comitato per l'autonomia e il rilancio del Friuli) in Odboru 482 so Tondovo upravo zato kritizirali tudi predstavniki Radia Onde Furlane in Radia Spazio 103, ki sodita med tiste subjekte, ki so doslej največ naredili za promocijo in širjenje furlanskega jezika, a sta bila tudi med tistimi, ki so bili najbolj penalizirani zaradi odločitev deželne vlade. Na tiskovni konferenci, ki je bila v ponedeljek v Vidmu, sta Paolo Canta-rutti, predsednik zadruge Informazione Friulana, ki skrbi za Radio Onde Furla-ne, in direktor škofijske radijske postaje Spazio 103 Roberto Pensa predstavila zaskrbljujoč položaj. Radio Onde Furlane ima več kot 70% svojih oddaj v furlan-ščini, redno prireja najrazličnejše pobude tudi na teritoriju in furlanski jezik širi tudi preko spleta. Kljub temu pa so se morali v zadnjem letu sprijazniti s štiri-desetodstotnim krčenjem deželnih sredstev (in šestdesetodstotnim v primerjavi z letom 2009). Radio Spazio 103 pa prejema zdaj za 50% manjši prispevek kot leta 2008. K zmanjšanju sredstev za furlanske primarne ustanove pa je treba dodati, in to že tretje leto zapored, izničenje fonda za televizijske in radijske oddaje v furlanščini. Med oddajo Radio Onde Furlane Carlo Puppo, glasnik Odbora 482, je na tiskovni konferenci še dodal, da ta stalna negotovost glede višine prispevkov in časovnih rokov, v katerih bodo ti izplačani, onemogoča vsakršno načrtovanje in investiranje v nove kadre. Ne gre namreč "samo" za furlanski jezik, je poudaril Cantarutti, temveč tudi za delovna mesta. To je izpostavil tudi predsednik Deželne agencije za furlanski jezik (Arlef) Lorenzo Za-non, ki je poudaril tudi gospodarski pomen investicij v promocijo jezikov in identitete našega teritorija. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki Furlanskega filološkega društva, mesečnika La Patrie dal Friul in založbe Kappa Vu. Vsi so se strinjali, da ima izvajanje resnih jezikovnih politik in investiranje v to področje (enako velja za nemški in slovenski jezik) tudi središčno vlogo pri ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti, pri obrambi deželne posebnosti oziroma avtonomije in demokratičnih vrednot. Udeleženci zato menijo, da mora vodilni razred razumeti, da deželni jeziki niso moteči element in strošek, pač pa so motor kulturne, družbene in gospodarske rasti naše dežele. (NM) POSTANI SOLASTNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA VČLANI SE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK zadruga@primorski.eu 4 Četrtek, 31. januarja 2013 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu SODSTVO - Zaradi spornega čiščenja rečne struge marca lani Glinščica: sodno obvestilo bi moralo biti tajno, a ni bilo ... V zadevo vpleteni podpredsednik dežele Ciriani, županja Premolin, podžupan Ghersinich in še pet oseb Dolinska županja Fulvia Premolin je bila včeraj zelo presenečena. Tržaški javni tožilec Antonio Miggiani je pred dnevi izdal obvestilo o zaključku preiskave o spornem čiščenju struge Glin-ščice 24. in 25. marca lani, ki je izzvala v tržaški javnosti ogorčen protest zaradi uničenja tamkajšnjega rastlinstva. V ovbestilu je zapisal, da naj bi bili za nastalo škodo odgovorni podpredsednik deželne vlade in predsednik deželne Luca Ciriani, deželni direktor civilne zaščite Guglielmo Berlasso, dolinska županja Fulvia Premolin, dolinski podžupan in odbornik za javno zaščito Antonio Ghersinich, odgovorni za okolje in javna dela pri dolinski občini geometer Mitja Lovriha, funkcionarja deželne civilne zaščite Cristina Trocca in Adriano Morettin ter Loris Bombardier, upravitelj podjetja, ki je izvedlo sporni poseg v Dolini Glinščice. Obvestilo je bilo vročeno vpletenim v preiskavo, šele sodnik za predhodne preiskave pa bo naknadno odločil, ali gre proti njim uvesti sodni postopek, ali vso zadevo arhivirati. Šele po njegovi odločitvi bi lahko dosedanji akti postali javni. A tako ni bilo. V brk preiskovalni tajnosti je zadeva pronicnila v krajevno javnost, od tod presenečenje županje Fulvie Pre-molin, pa tudi podžupana Antonia Ghersinicha in občinskega funkcionarja Mitje Lovrihe. Premolinova včeraj zadeve ni hotela komentirati. Dejala je, da se bo morala prej srečati z odvetnikom Petrom Močnikom, da bi skupno odločili, kaj storiti. Močnik s kolegom Andreo Fras-sinijem zagovarja Premolinovo, Ghersi-nicha in Lovriho. V sporočilu javnega tožilca Mig-gianija naj bi bile odgovornosti za opustošenje dela struge reke Glinščice različno porazdeljene. Ciriani je 12. marca lani izdal nalog za izvedbo akcije Čiste struge. Ta akcija pa za območje Glin-ščice naj bi ne bila nujno potrebna, zato naj bi ne bil potreben poseg civilne zaščite, naj bi ocenil javni tožilec. Berlas-so je podpisal tehnično poročilo, s katero je dejansko sprožil čistilno akcijo, če- ČRNA KRONIKA Marec 2013: sporno čiščenje Glinščice kroma DEVIN-NABREZINA Arheološko območje spet odprto Na sedežu spomeniškega varstva dežele FJK je bilo v torek popoldne srečanje, namenjeno za analizo varnostnih ukrepov in njihovega izvajanja na območju, kjer so pred več leti našli ostanke dinozavra Antonia. Tega so našli pri Ribiškem naselju in si ga je doslej že ogledalo več tisoč obiskovalcev. Namen sestanka je bilo ugotoviti, ali varnostni ukrepi upoštevajo vse predpise in je torej mogoče ponovno odpreti območje za javnost. Izid srečanja je bil pozitiven in je bilo zato izdano povoljno mnenje. Območje bodo v kratkem odprli za javnost in bodo prvi obiski mogoči že februarja. Zadruga Gemina, ki je zadolžena za upravljanje območja, bo točen spored za obiske še sporočila. Srečanja so se udeležili deželni nadzornik spomeniškega varstva za arheološke dobrine Luigi Fozzati, de-vinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja, pristojna devinsko-nabre-žinska občinska odbornika Andrej Cunja in Marija Brecelj, lastnik območja Mario Sartori, direktor in kura-torka tržaškega naravoslovnega muzeja Nicola Bressi in Deborah Arbulla, predstavnica zadruge Gemina Flavia Bacchia in drugi. prav ta ne bi bila potrebna. Županja Pre-molin in podžupan Ghersinich naj bi bila odgovorna za nastalo škodo, ker »se nista predhodno informirala o naravi in obsegu načrtovanega posega« in ker »nista izdala geometru Lovrihi nobenega ukaza.« Slednji naj bi bil odgovoren, ker je »kot odgovorni za javna dela in okolje v občini sodeloval pri tehničnih ogledih območja.« V bistvu naj bi bil odgovoren, ker naj bi pospremil na območje Glinščice tehnike civilne zaščite, ki so pripravili načrt za čiščenje. Javni tožilec je v sporočilu zapisal, da naj bi preiskovane osebe kršile 733. in 734. člen kazenskega zakonika. Prvi govori o uničenju narave na zaščitenem območju; drugi predvideva denarne sankcije za tiste, ki uničijo ali oškodujejo zaščitene kraje. Vpleteni v preiskavo imajo dvajset dni časa za predložitev lastne dokumentacije ali zahtevo po zaslišanju, po izteku tega roka bo prešla zadeva vroke sodnika za predhodne preiskave. M.K. PRIMER ROSATO - Seja med županom in levosredinsko večino Stališča še vedno ista Tržaški župan Roberto Cosolini ostaja na lastnem stališču, stranka Ekologije, levice in svobode (SEL) tudi ne popušča. To še zdaleč ne pomeni, da bo SEL zapustil le-vosredinsko koalicijo, s katero se je uveljavil na upravnih volitvah. SEL namerava namreč upoštevati mandat volilcev, a to ne pomeni, da ne sme izražati lastnega mnenja. Stališče, da je imenovanje bivšega direktorja Francesca Rosata za svetovalca za bonifikacijo oziroma proizvodno preobrazbo škedenjske železarne, ostaja torej skrajno negativno, saj je to imenovanje »neumestno«. Toda SEL bo vsekakor še naprej v koaliciji, v okviru katere bo seveda vselej izražal svoje mnenje. To je izid včerajšnjega sestanka med županom in načelniki svetniških skupin le-vosredinske večine, ki je sledil ponedeljkovi seji občinskega sveta in na katerega so povabili tudi pokrajinske tajnike strank v vladajoči koaliciji. Kot je bilo pričakovati, večjih pretresov ni bilo. Nedvomno pa ostaja odprta rana in vprašanje je, ali in kako se bo zacelila. Na srečanju je v bistvu vsak ponovil stališče, ki je bilo izneseno v občinskem svetu. Da je bilo imenovanje Rosata neprimerno, je sicer poudaril tudi predstavnik Zveze levice Iztok Furlanič, pa čeprav ni podprl resolucije opozicije v občinskem svetu. Podpora resoluciji večine je bila namreč po njegovem mnenju strateška napaka. Nekateri so torej ponovili, da ne soglašajo z Ro-satovim imenovanjem, ali zaradi sodne preiskave, ali zaradi sorodstva s tajnikom DS Francescom Russom ali zaradi njegove pretekle funkcije, drugi pa so zagovarjali odločitev občinske uprave. Nazadnje so se na sestanku odločili za ponovno srečanje večine, na katerem bodo vzeli v pretres korake, ki jih bo medtem opravil Rosato v novi vlogi. Poleg tega so soglašali s predlogom po dodatnem srečanju, posvečenem ukrepom, ki so potrebni za rast Trsta. Od dogajanja na območju železarne bo namreč odvisna usoda vsega mesta. A.G. Pri 74 letih ukradel mobitel Kljub čedni starosti je neki moški novembra lani izmaknil lastniku mobilni telefon. Zakaj je to storil in kaj je nameraval z mo-bitelom, zaenkrat ni znano. Dejstvo pa je, da so mu prišli karabi-njerji z devinsko-nabrežinskega poveljstva na sled. Lastnik je prijavil krajo, po večmesečni preiskavi in na osnovi ustreznega sodnega naloga pa so se karabinjerji v torek podali na dom 74-let-nega D. N., kjer so našli ukradeni mobilni telefon. Moškega so prijavili na prostosti. Pri Fernetičih aretirali Romuna Na mejnem prehodu pri Fernetičih je mejna policija aretirala 38-letnega romunskega državljana V. D. Z. Moškega so sile javnega reda že dobro poznale, saj je imel že večkrat opravka s pravico. Sodišče v Terniju je namreč izdalo zaporni nalog, moški pa bo moral sedeti skupaj 18 mesecev zaradi kršenja zakonodaje o priseljeništvu in zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah, na kar so ga obsodili na sodiščih v Terniju, Pordenonu in Riminiju. Mejna policija je moškega aretirala med nadzorom nekega avtobusa z romunsko registrsko tablico, ki je bil namenjen v Slovenijo. Ustavili sedem pribežnikov Mejna policija je v dolinski občini istovetila sedem afgan-skih državljanov, ki so nezakonito prišli v Italijo. Šlo je za mlade med 16. in 21. letom starosti, ki so bili brez veljavnih dokumentov. Mladoletnike so pospremili v primerno strukturo, trije pri-bežniki pa so zaprosili za azil. OBČINA ZGONIK - Župan Mirko Sardoč o ... pomanjkanju proračuna »Kaj sploh čaka Dežela?« Zgoniški župan Mirko Sardoč je jezen. In upraviteljsko nemočen. V trinajstih letih župa-novanja se mu kaj takega še ni zgodilo. Februar že trka na vrata, njegova občina pa še nima proračuna za letošnje leto. Občinski skupščini ga še ni uspelo spraviti pod streho, ker občinska uprava še ni pripravila finančnega dokumenta. A ne zaradi lastne nesposobnosti, zamud ali lenobe. Občinski odbor ni izdelal proračuna preprosto zato, ker upravi še ni jasno, kakšen bo lahko finančni dokument. Zgoniškim občinskim upraviteljem ni še znano, na kolikšna sredstva bodo lahko računali. Ob taki neznanki ostaja priprava proračuna zgolj pobožna želja, brez jasne, trde podlage. V podobnem položaju kot zgoniška občina se nahajajo tudi druge krajevne uprave na deželnem ozemlju. Njihovo proračunsko obzorje je še povsem nejasno, skupni imenovalec (beri: krivec) te nejasnosti pa je vsem dobro znan. Za zamude, ki hromijo upravno delovanje občin in pokrajin, je odgovorna deželna uprava Furlanije-Julijske krajine. Odbor, ki ga vodi kandidat desnosredinske opcije na bližnjih deželnih volitvah Renzo Tondo, še ni izdal smernic, ki bi krajevnim upravam omogočile pripravo proračunov. Sardoč je takole opozoril na to proračunsko brezvladje: »Občine še sedaj ne vedo, kako naj pripravijo svoj proračunski dokument. Ni jim zna- Mirko Sardoč kroma no, kolikšna sredstva jim bo dežela posredovala za njihovo poslovanje. Če ne veš, s kolikšnim denarjem boš razpolagal, pa ne moreš pripraviti nobenih načrtov.« Zgoniški župan je opozoril, v kako težavnem položaju se sedaj nahaja njegova občinska uprava: »Delovati moramo v tako imenovanih "dva-najstinkah", upravno životariti od meseca do me- seca.« Pojasnil je, kako to poteka. »Občina lahko v enem mesecu izkoristi le eno dvanajstinko iz posameznih postavk lanskega proračuna. Na ta način pa ne more nič programirati. Ne more pripraviti celoletnih načrtov, niti tarif ne more določiti za posamezne službe in usluge, ker ne ve, koliko sredstev bo imela na razpolago.« V takem položaju lahko pride tudi do situacij, ki že mejijo na absurd. Primer: občina je v prejšnjem proračunu predvidela 10 tisoč evrov za vzdrževanje lastnih prevoznih sredstev (šolskega avtobusa ali tovornjaka za odvoz odpadkov). Če se eno od teh prevoznih sredstev pokvari (na primer tovornjak za odvoz odpadkov) in je za popravilo potrebnih 3 tisoč evrov, nima občinska uprava dovolj sredstev za popravilo, ker v režimu brez odobrenega proračuna lahko razpolaga le z dvanajstinko sredstev, ki so bila za to postavko predvidena v prejšnjem proračunu, to je z 833,33 evra. Zgoniški občinski svet se bo spet sestal 7. februarja. Proračuna pa ne bo na dnevnem redu seje, saj mora Tondov odbor šele odobriti izvršilne norme za proračun. Po nekaterih novicah naj bi dežele izdala te norme šele marca. Krajevne uprave bi imele potem 60 dni časa za pripravo proračunov. Tako bi se sedanja upravna neznanka podaljšala vse do maja ... M.K. / TRST Četrtek, 31. januarja 2013 5 rižarna - Včeraj odprli zanimivo razstavo, posvečeno dogodkom iz leta 1976 Razstava kot zahvala vsem, ki so omogočili proces o Rižarni Velik poudarek na delu Albina Bubniča - Apel za rešitev Odseka za zgodovino NŠK Kdor je računal na nov fašizem, mora vedeti, da bo pravica vedno zmagala, pa naj njeni mlini melje-jo še tako počasi. Besede Simona Wiesenthala, ki nas opominjajo, da nekateri zločini ne zastarajo, da kriminalna dejanja ne smejo v pozabo, so našle mesto tudi v tržaški Rižarni, kjer so včeraj odprli razstavo Priče, sodniki in občinstvo - Proces za zločine v Rižarni, Trst 1976. Razstavo o procesu, ki je med februarjem in aprilom potekal na tržaškem sodišču, ko se je pred predsednikom Domenicom Maltesejem in ostalimi sodniki zvrstilo 174 prič: ljudje, ki so preživeli grozote Ri-žarne, ali sorodniki tistih, ki so v taborišču pri Sv. Soboti izgubili življenje. Nekateri so se na sodišču predstavili kot tožeče stranke - teh je bilo šestdeset, zastopalo pa jih je trideset odvetnikov, med katerimi je veliko poznanih imen: Drago Štoka, Bogdan Berdon, Pietro Sanzin, Angelo Kukanja ... Vsem enaintridesetim obravnavam je sledilo številno občinstvo, o procesu so poročali tako mediji v Italiji kot tujini (za tednik Espresso je procesu sledil tudi starosta italijanskih novinarjev Giorgio Bocca). Med njimi je bil tudi fotograf Primorskega dnevnika Mario Magajna in ravno njegova je večina razstavljenih fotografij. Na zatožni klopi ni sedel nihče, saj italijansko-nemški sporazumi niso predvidevali izročitve nekdanjih krvnikov: 29. aprila 1976 je sodišče kljub temu obsodilo na dosmrtno ječo poveljnika Ri-žarne Josepha Oberhauserja, proces proti Dietrichu Allersu pa razveljavilo, saj je obtoženec medtem umrl. Kot sta na sinočnjem odprtju, ki sta se ga udeležila tudi župan Roberto Cosolini in ravnateljica mestnih muzejev Maria Masau Dan, pojasnila kustosa Franco Cecotti in Dunja Nanut, sta si razstavo zami- slila predvsem kot poklon tistim ljudem, ki so s svojimi predhodnimi raziskavami, vztrajnostjo in pričevanji na sodišču omogočili proces o Rižarni. To so bili zlasti novinar Primorskega dnevnika Albin Bubnič, ki je že kmalu po vojni začel sestavljati seznam žrtev Rižarne in zbirati ustrezno dokumentacijo; seznam in nekatere fotografije žrtev polnijo sedaj nekaj razstavnih panojev, že leta 1965 in 1975 pa je celoten seznam objavil naš dnevnik. Kustosa sta izpostavila tudi veliko vlogo, ki so jo pri pripravi razstave odigrali arhivi: arhiv združenja bivših deportirancev Aned, v katerem so našli 220 fotografij s procesa, ter bogata arhiva Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja in Odseka za zgodovino pri NŠK (sinoči ga je zastopal ravnatelj Milan Pahor). Obe ustanovi sedaj pesti huda finančna stiska, je spomnil Cecotti in opozoril, da krajevnega zgodovinskega spomina ni mogoče ohranjati brez teh arhivov, v katerih so raziskovalcem na voljo res bogati fondi. Na velikih razstavnih panojih spoznamo tudi tožilca Sergia Serba: njegovim prizadevanjem se je treba zahvaliti, če se je proces, kljub nasprotovanju vojaškega tožilstva iz Padove, sploh začel. Serbo je skušal uvesti tudi preiskavo o krajevnih kolabora-cionistih nacističnih krvnikov, a je bil pri tem neuspešen, zato je opustil sodniško kariero in se posvetil odvetniški. Razstava, ki bo v Rižarni na ogled do 2. junija, pa je predvsem zahvala vsem pričam, ki so v sodni dvorani podoživljale svojo bolečino in s svojimi besedami potrdile tisto, kar so nekateri nacisti že priznali pred nemškimi sodniki: da je v Rižarni delovala krematorijska peč, v kateri je umrlo nekaj tisoč an-tifašistov, judov in nedolžnih ljudi. (pd) Tečaj Pokrajine za usposabljanje lovcev Tržaška pokrajina bo v mesecu marcu organizirala tečaj za usposabljanje lovcev. Obiskovanje tečaja je obvezno za pridobitev lovskega dovoljenja. Predavanja bodo obravnavala lovsko zakonodajo, poznavanje favne in bolezni divjadi, orožje, varstvo okolja in kmetijskih površin ter osnove prve pomoči. Izpit za pridobitev lovskega dovoljenja bo poleg praktičnih preizkusov obsegal tudi teoretski del iz vseh navedenih snovi. Interesenti morajo predložiti prošnjo na kolko-vanem papirju (14,62 evrov) in jo neposredno ali po pošti predložiti na Pokrajini, urad za kmetijstvo in varstvo okolja do 28. februarja. Mladi demokrati iz Lombardije v Rižarni ob priložnosti dneva spomina Mladi demokrati pokrajin Como in Monza so prisostvovali skupno s tržaškimi Mladimi demokrati nedeljski svečanosti ob dnevu spomina v Rižarni. Dan prej so se pojavili na pročelju Kulturnega doma, sedeža Slovenskega stalnega gledališča, fašistični napisi; eden od teh je žalil pisatelja Borisa Pahorja, slovenskega an-tifašista, ki so ga nacisti ujeli in ga internirali v razna koncentracijska taborišča, katerim je preživel. Drugi napis je logični paradoks »27/1 Noi siamo smemorati« (»27.1 Mi smo pozabljivi«). »Ni bilo prvič, da so se pojavile take žalitve, tudi v teh dneh so se pojavile druge podobne. A učinek, ki ga želijo povzročiti je kot voda, ki se komaj premakne v mlaki: mine takoj. Spodbujajo pa k angažiranosti v političnem udejstvovanju, k študiju zgodovine in ohranjevanju spomina, zaradi katerega smo bili v Rižarni prejšnjo nedeljo,« sporočajo Mladi demokrati, ki pravijo, da so se, med ganljivimi besedami, ki so jim prisluhnili v Rižarni, še posebno zamislili ob stavku Rabina Margalita: »Svet ni še pripravljen, da se ne bi več spominjal tega dne«. volitve - Stranka FLI Bo Menia tokrat ostal brez stolčka? Poslanec Roberto Menia je na včerajšnji novinarski konferenci (foto Kroma) predstavil svoj program in volilni program stranke FLI, za katero kandidira za poslansko zbornico v naši deželi in tudi v Apuliji. Menia je utemeljil pristanek FLI v pisano gibanje, ki podpira predsednika vlade v odstopu Maria Montija. Gre za »preskok« z desnice v politično sredino, za kar je po mnenju Menie »odgovoren« Silvio Berlus- coni, ki ga tržaški desničar (to mu je treba priznati) ni nikoli ljubil. Menia, ki sedi v italijanskem parlamentu vse od leta 1996, tokrat prvič stvarno tvega, da ne bo izvoljen. Za izvolitev poslancev mora FLI kot koalicijska stranka v pisanem Montijevem gibanju dobiti na državni ravni najmanj dva odstotka glasov. Vse dosedanje predvolilne ankete ji napovedujejo manj kot dva odstotka volilne podpore. volitve - Polemično stališče Spadaro: osamljen Stelio Spadaro je že nekaj let daleč od aktivne politike, njegovo stališče v včerajšnjem Piccolu pa bo morda razgibalo doslej še kar dolgočasno predvolilno soočenje na lokalni ravni. Nekdanji pokrajinskih tajnik stranke Levih demokratov skupaj z umetnostnim zgodovinarjem Lorenzom Nuo-vom napoveduje, da bo glasoval za dosedanjega poslanca DS Alessandra Ma-rana (na sliki), ki sedaj z Montijevo listo kandidira za senat. Do tukaj nič posebnega. Zanimivo pa, da Spadaro Maranovo politično usodo vzporeja s politično usodo Miloša Budina, »ki je bil leta 2008 izrinjen iz kandidatne liste Demokratske stranke«. Tako Maran, kot pred petimi leti Budin, sta bila po Spadarovem mnenju zapostavljena in potisnjena na rob, ker sta znotraj DS zagovarjala zmerna in re-formistična stališča. Zanje med demokrati očitno ni več mesta, sta prepričana Spadaro in Nuovo. DS po njunem ni znala ali hotela vztrajati pri uglednih kandidatih, kot sta svojčas bila Fulvio Camerini in Claudio Magris. Maran je medtem na včerajšnji novinarski konferenci predstavil svoj Maran kot Budin program in še enkrat razložil razloge, zaradi katerih je zapustil DS in prestopil k Montiju. Svojo kandidaturo za poslansko zbornico na listi ministrskega predsednika je predstavil tudi Gianlui-gi Gigli, ki je v tragični zgodbi Eluane Englaro odločno nastopal proti njenemu očetu Beppinu. Gigli res ne velja za zmerno osebnost. Maran je njegovo kandidaturo ocenil kot odraz pluralizma v Montijevem gibanju. Volitve 2013 Jutri v Novinarskem krožku soočenje zavezništev V Novinarskem krožku (Korzo Italija 13) bo jutri ob 18. uri soočenje predstavnikov volilnih koalicij, ki ga bo vodil novinar Roberto Morelli. Okrogle mize se bodo udeležili Marino Andolina (Državljanska revolucija), Piero Camber (desna sredina), Alessandro Maran (Montijevo gibanje), Aris Prodani (Gibanje 5 zvezd) in Ettore Rosa-to v zastopstvu levosredinskega zavezništva Demokratske stranke-SEL. Claudia Cernigoi solidarna z Giacomom Scottijem Claudia Cernigoi, kandidatka Državljanske revolucije-Ingroia za poslansko zbornico, izraža solidarnost pesniku in pisatelju Giacomu Scottiju, ki je v teh dneh znova tarča zelo grobih napadov s strani hrvaške desnice. Gre dejansko za načrtno obrekovalno kampanjo proti Scottiju, ki je sicer rojen v Južni Italiji, živi pa v Istri, kjer se kot pripadnik italijanske narodne manjšine bori za človekove pravice. Scotti se je pred časom zelo »zameril« tudi poslancu Robertu Menii, ki ga je javno ozmerjal zaradi njegovih stališč o fojbah. 6 Četrtek, 31. januarja 2013 TRST / ŠOLSTVO - Informativna srečanja v vrtcih in šolah Večstopenjske šole Dolina Od prometne vzgoje do jezikovnih delavnic NSŠ Gregorčič tehnološko najbolje opremljena šola - Kmalu odločitev o poimenovanju zavoda Od prometne vzgoje in možnosti pridobitve vozniškega dovoljenja A kategorije do jezikovnih delavnic, uporabe sodobne tehnologije in okrepljene gibalne vzgoje. Vse to in še marsikaj ponujajo v vrtcih in šolah Večstopenjske šole Dolina, kjer v tem času poteka vpisovanje za prihodnje šolsko leto 2013/2014, v ta namen pa so priredili že vrsto informativnih srečanj. Kot nam je povedala ravnateljica Fio-rella Benčič, na omenjenih srečanjih predstavijo staršem običajno ponudbo šole s pobudami, kot so npr. bralna značka, Cankarjevo in Vegovo tekmovanje ter izleti v Slovenijo. Ravnateljica je tu še posebej poudarila prometno vzgojo za osnovne šole, ki jo izvajajo v sodelovanju z občinskimi redarji in slovenskim podjetjem Unicar ter Osnovno šolo Oskarja Kovačiča s Škofij. Na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča pa so do lani imeli tečaje za pridobitev vozniškega dovoljenja A kategorije v sodelovanju z avtošolo, pri čemer Benčičeva upa, da se bo pobuda nadaljevala, čeprav zahteva določen strošek, ki ga šola lahko krije le delno. Glede urnikov se dejavnosti v vrtcih odvijajo med 7.30 in 16. uro, v vseh osnovnih šolah pa poteka letos celodnevni pouk, medtem ko na NSŠ Gregorčič traja pouk po dvakrat tedensko do 13.30 oz. do 14.20, enkrat tedensko pa do 15.45, pri čemer je zagotovljeno kosilo, sobota pa je prosta. Med projekti ravnateljica opozarja na tradicionalno Prežihovo srečanje, se pravi srečanje vseh šol, ki nosijo ime po Prežihovem Vo-rancu (po njem je poimenovana osnovna šola v Dolini), ki bo letos v aprilu v Ljubljani, pa tudi sobotne delavnice slovenskega jezika, ki bodo stekle v februarju v Miljah in Domju ter jezikovne tedne za učence četrtega in petega letnika osnovne šole na OŠ Cirila Kosmača v Piranu. Glede nižje srednje šole pa Benčiče-va poudarja med drugim sodelovanje s šolo iz srbskega Kragujevca ter z italijansko srednjo šolo Lucio v Miljah, kjer že poteka pouk slovenščine namesto tujega jezika, v prihodnjem šolskem letu pa bo slovenščina del rednega predmetnika. Vedno v sodelovanju z šolo Lucio bodo s pomočjo prispevkov iz zakona št. 482/1999 spoznavali nemško manjšino na Južnem Tirolskem, zato se tudi dogovarjajo z nemško in italijan- Informativno srečanje je pretekli ponedeljek potekalo tudi na COŠ Mare Samsa pri Domju kroma sko šolo iz Bocna. Zahvaljujoč se zdaj že zaključenemu projektu Cl@ssi 2.0, pa je NSŠ Gregorčič s sodobnimi tehnološkimi pripomočki najbolj opremljena šola na Tržaškem, pravi ravnateljica. Še posebej pa je v okviru vzgojno-iz-obraževalne ponudbe potrebno poudariti okrepljeno gibalno vzgojo oz. športno dejavnost, glede katere je šola pristopila k pobudi Deželnega šolskega urada za FJK ter izkoristila deželne prispevke za kritje dodatnih ur športne dejavnosti. Vedno s pomočjo deželnih prispevkov so v vrtcih uvedli tečaj psihomotorike, otroci zadnjega letnika pa se udeležujejo delavnic angleškega jezika Hello English. Šola je tudi pristopila k projektu Občine Milje, na podlagi katerega bodo na osnovnih in srednjih šolah izžrebali učence, ki se bodo spremenili v male občinske svetnike. Skratka, kar pestra ponudba na dolinski večstopenjski šoli, kjer se bo 14. februarja zavodski svet moral odločiti glede poimenovanja: izbirati bo moral med imeni kulturnega in političnega delavca Josipa Pangerca in kurirke Mire Bandi. (iž) MILJE - Po izlitju vode v stavbi šole in vrtca Učenci šole Bubnič v šoli Sauro Danes spet dejavnosti v vrtcu? Informativno srečanje v vrtcu Mavrica bo prihodnji torek Stavba, v kateri delujeta Osnovna šola Albina Bubniča in Otroški vrtec Mavrica v Miljah in ki jo je med zadnjim vikendom zaradi počene cevi zalila voda, včeraj še ni bila nared. Za učence osnovne šole so pouk začasno uredili v prostorih bližnje italijanske osnovne šole Nazario Sau-ro, medtem ko naj bi otroški vrtec z delovanjem začel danes v lastnih prostorih. Vsekakor na ravnateljstvu Večstopenjske šole Dolina, pod okrilje katere spadata tudi šola Albina Bubniča in vrtec Mavrica, svetujejo staršem, naj, če je le mogoče, bodo otroci doma še dva dni, ker so prostori trenutno zelo vlažni. Po mnenju miljske občinske uprave, ki je lastnica šolske stavbe, v prostorih ni nevarnosti, da strop pade, vsekakor je dolinska ravnateljica Fiorella Benčič včeraj dopoldne še čakala na pisno potrdilo v tem smislu. Medtem so informativno srečanje v vrtcu Mavrica, ki bi bilo moralo potekati v torek, a je zaradi neuporabnosti prostorov odpadlo, preložili na prihodnji torek, 5. februarja, ob 16.15. ODPADKI IZ KAMPANIJE - Po prijavi Greenaction-AAG Evropska komisija je začela z obravnavo pritožbe Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green (AAG) je sporočila, da je Evropska komisija začela z obravnavo pritožbe glede odvažanja kampanjskih odpadkov. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so AAG z generalnega direktorata za okolje Evropske komisije obvestili, da so pričeli z obravnavo pritožbe z vidika veljavnega prava v Evropski Uniji. Pritožba, ki so jo v sodelovanju z naravovarstveno organizacijo Greenaction Transnational in z odborom Legamjonici iz Taranta poslali na EU 16. 08. 2012, se nanaša na reševanje kriznih razmer na področju odpadkov v Kampanji. Odvažanje odpadkov iz dežele Kam-panije je bilo izpeljano na podlagi poenostavljenih nadzornih postopkov in celo brez vsakršnega nadzora, pri čemer organi javne uprave sploh niso delovali transparentno, pravi AAG. Odpadki, ki prihajajo s področij, na katerih je ravnanje z odpadki od vedno v rokah organiziranega kriminala, izginjajo v odlagališčih in sežigalnicah odpadkov v deželah, ki sežigajo odpadke izključno iz ekonomskih razlogov. Vpletene dežele so Lombardija, Veneto, Furlanija-Julijska krajina, Emilija-Romagna, Toskana in Apulija. Gibanja AAG, Greenaction Transnational in Legamjonici so zbrala dokaze v več kot leto trajajoči preiskavi, še piše v izjavi za tisk. Trgovcem pomeni trgovanje z odpadki le posel, je pa to neverjetna in strahotna operacija trgovine in ravnanja z nekontroliranimi odpadki, ki so jo izvajale italijanske Tržaška sežigalnica v Ul. Errera oblasti ob kršenju evropske zakonodaje, s škodljivimi posledicami za okolje in zdravje ljudi ter ob verjetni vpletenosti organiziranega kriminala iz Kampanije. Operacijo so dejansko omogočile italijanske institucije, ki bi se morale takim dejanjem v resnici zoperstaviti, meni AAG. Škoda je prizadela tudi sosednje drža- kroma ve, predvsem Slovenijo in Hrvaško, ki ju je preplavil onesnažujoč dim tržaške sežigalnice odpadkov, v kateri ekomafije zažigajo velike količine odpadkov (do danes nad 25.000 ton). Poleg tega je Italija preložila za leto uporabo evropskega sistema SISTRI, še pišejo naravovarstveniki, ki omogoča nadzor nad premikanjem odpadkov. Občina Devin Nabrežina bo dodelila denarne prispevke zaslužnim dijakom V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisani v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 7,00 (z izjemo ocene iz verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 28.02.2013. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina -Nabrežina 102 (tel. 040 2017375). Zaprta občinska izpostava Občina Trst sporoča, da bo občinska izpostava pri Svetem Vidu, v Ul. Locchi 23/b, danes zaprta za občinstvo zaradi nujnih vzdrževalnih del. Vse druge občinske izpostave bodo redno odprte po ustaljenih urnikih. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 31. januarja 2013 JANEZ Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.10 - Dolžina dneva 9.43 - Luna vzide ob 22.11 in zatone ob 9.02 Jutri, PETEK, 1. februarja 2013 IGNAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,4 stopinje C, zračni tlak 1020,8 mb raste, vlaga 80-odstotna, veter 2 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 2. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. tu Kino AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quartet«. CINECITY - 16.05, 18.45, 21.30 »Les Miserables«; 16.20, 19.10, 21.50 »The impossible«; 16.30, 19.10, 22.00 »Looper - In fuga dal passato«; 16.20, 19.15, 22.00 »The last stand - L'ultima sfida«; 16.10, 19.00, 21.40 »Lincoln«; 16.15, 19.00, 21.45 »Flight«; 16.05, 18.45, 21.30 »Django Unchained«. FELLINI - 17.00, 19.30, 22.00 »Flight«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.45, 21.45 »Django Unchained«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 20.00 »In darkness«; 18.20, 22.20 »Pazze di me«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00, 20.10 »Django brez okovov«; 18.00, 20.00 »Film 43«; 16.00, 18.20, 20.40 »Gangsterska enota«; 17.05, 21.00 »Lovca na čarovnice«; 16.05 »Lovca na čarovnice 3D«; 17.20, 20.30 »Nesrečniki«; 15.00 »Samova pustolovščina 2«; 16.30 »Samova pustolovščina 2 3D«; 19.00 »Seanse«; 21.00 »Teksaški pokol z mo-torko 3D«; 18.50 »Zadnja bitka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 19.45, 21.30 »Les Miserables«; Dvorana 2: 16.00, 17.50, 22.20 »The last stand - L'ultima sfida«; 21.20 »Cloud Atlas«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Looper«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The impossible«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 21.00 »Lincoln«; Dvorana 2: 18.00, 21.15 »I Miserabili«; Dvorana 3: 21.40 »Django Unchained«; 17.00, 19.50 »Quartet«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.10 »The last stand - L'ulti-ma sfida«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Looper«. / TRST Četrtek, 31. januarja 2013 7 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Rdeči abonmajski sklop Gledališče Glej Vedrana Rudan KURBA režiser: Marko Bule danes, 31. januarja, ob 20.30 v Mali dvorani SSG (brez nadnapisov) Prosimo abónente, da čim prej potrdijo svojo prisotnost Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teateissg.com H Čestitke HU Osmice IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. M Izleti □ Obvestila Včeraj je praznoval balinar VRŠE RADIVOJ okrogla leta. Veliko zdravja in uspehov mu želijo bali-narji ŠD Zarja. Danes praznuje v Lonjerju GIU-LIANA MALALAN 80 let. Vse najboljše ji želijo svojci. V nedeljo, 27. januarja, je DA-ŠA STANIČ slavila 30-letnico rojstva. SKD Barkovlje ji čestita, ji vošči iz vsega srca ter ji želi same lepe trenutke. Draga DAŠA, vsi barkovljanski pevci ti zapojejo Na zdravje ob okrogli obletnici in ti želijo veliko družinskega veselja. H Šolske vesti LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo potekal dan odprtih vrat v soboto, 2. februarja, v jutranjih urah. Vabljeni! ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst, Ul. Ginnasti-ca 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14 (pon.-pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, www.dijaski.it). VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BAR-TOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na OŠ F. S. Finžgarja v Bar-kovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da je srečanje za predstavitev vrtca Mavrica v Miljah preloženo na torek, 5. februarja, ob 16.15 v prostorih v Ul. D'Annunzio 62. SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mla-dinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni! SPDT prireja v ponedeljek, 4. februarja, ob 19. uri v društveni postojanki v Boljuncu št. 44, predstavitev enotedenskega društvenega izleta na Mon-viso, ki bo od 27. julija do 3. avgusta. Vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 - Metka. SiVince Tutto30' januarja 2013 Super Enalotto Št. 13 12 13 47 53 71 89 Nagradni sklad 1.572.965,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 4 dobitniki s 5 točkami 131.185,29€ 56 dobitnikov s 4 točkami 2.359,44 € 2.116 dobitnikov s 3 točkami 291,25 € 32.815 dobitnikov z 2 točkama 9,13 € OBČINA DOLINA obvešča, da je objavila razpis za podelitev mesta usklajenega in trajnega sodelovanja v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Italija - Slovenija 2007-2013 trajanja 19 mesecev. Informacije, razpis in obrazci so na razpolago na občinskem sedežu in na www.sandorligo-dolina.it. POZOR POZOR! Vasi občine Zgonik vabijo vse prijatelje in simpatizerje, da se udeležijo pustnih povork. Obiščite nas v spodnjih prostorih osnovne šole v Zgoniku. Informacije na tel.: 3409682129 (Tjaša). REPENTABRSKO ZDRUŽENJE STARŠEV pripravlja razstavo o repentabr-ski šoli in zbira v februarju v šoli kakršnokoli gradivo (stare fotografije, dokumente, zvezke, učbenike) v zvezi z zgodovino šole. AŠD SK BRDI NA vabi člane, da se množično udeležijo tekme pokal »Barich«, veljavne za 8. primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 3. februarja, na Zoncolanu. Vpisovanje je možno do danes, 31. januarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). BREZPLAČNI TEČAJ po univerzitetni diplomi namenjen odraslim brezposelnim osebam na Ad formandum-u: teoretične vsebine in praktično oblikovanje marketing plana s posebnim poudarkom na komunikaciji in trženju storitev. Tečaj traja 80 ur. Izbor: 1. februarja. Informacije in prijave: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-5666360, ts@adformandum.org. KD FRAN VENTURINI obvešča, da se bo tečaj elektronske glasbe začel v petek, 1. februarja, ob 20. uri na sedežu društva pri Domju št. 227. Informacije na tel. št. 347-9534644 ali na dam-jan.krizmancic@gmail.com. Toplo vabljeni! SPDT obvešča, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije. Urnik: v petek, 1. februarja, od 19.00 do 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1; v ponedeljek, 4. februarja, od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu št. 44; v torek, 5. februarja, od 10. do 13. ure na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20. Ostale datume bomo javili naknadno. FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju s KD Lipa organizira čez celo leto 2013 fotografski natečaj »4 letni časi v Bazovici«. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali info na tel. 3294128363. JUS PROSEK vabi na sečnjo in čiščenje jusarskih površin v soboto, 2. februarja. Zbirališče ob 10. uri na parkirišču pri spomeniku na Proseški postaji. Udeleženci naj bodo primerno opremljeni z lastnim orodjem. V primeru slabega vremena akcija odpade. V KD BARKOVLJE, v Ul. Bonafata 6, se nadaljuje tečaj angleškega jezika, ki ga vodi Michael Bark. Vsak torek od 16.30 do 18.00 - začetniški in od 18.00 do 19.00 - nadaljevalni (conversation). Lahko se nam pridružite! ŠOLA OBREZOVANJA na Ad forman-dumu v Trstu: 12-urni tečaj obrezovanja z izvedenko Natašo Riggi. Datumi: 2., 3., 8. in 9. februarja. Informacije glede plačila in prijave: Ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.org. AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se v nedeljo, 3. februarja, množično udeležijo smučarske tekme »Pokal Barich«, ki bo na Zoncolanu. Tekma šteje kot 2. tekma Primorskega pokala. Vpisovanja in informacije na in-fo@mladina.it ali na tel. št.: 3922303152 ali 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 3. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 3355476663 (Vanja). KRU.T vabi na četrto srečanje na temo »Hrana za zdravo in mlado srce« iz sklopa Zdravje je naša odločitev, v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.30 na sedežu krožka. Predavala bo Marija Merljak, inženir živilske tehnologije. Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane De- želnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 4. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Finžgarjeve-ga doma na Opčinah. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev. Tema: »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju«. V ponedeljek, 4. februarja, od 17. do 19. ure bo v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 potekalo srečanje z naslovom »Odnos s starejšimi s psihologinjo Dr. Giulia-na Rendina. V sredo, 6. februarja, od 17. do 19. ure vedno v Grudnovi hiši bo potekalo srečanje na temo »Premikanje oseb, ki so nesposobne za samostojno življenje« z zdravstveni-kom Giorgiom Ruzzierjem. Informacije: 040-368302 ali 327-7698531. GONG ZVOČNA KOPEL - SKD F. Prešeren in učitelj joge Goran Koren vabita na doživljanje gong zvočne kopeli, ki bo potekala v torek, 5. februarja, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani, v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Prinesite s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za ležanje. Za informacije in prijave yoga.ko-ren@gmail.com oz. +38641 649004. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za Živalski pustni defile' možno na dan defileja, 8. februarja, od 18.00 do 19.30. FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju z odborom Kraškega pusta, vabi prijatelje, fotografe in člane na fotografski »Extempore«, ki bo potekal na dan sprevoda Kraškega Pusta 2013 na Opčinah. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali tel. 329-4128363 (M. Civardi). Vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v Ma-rijanišču na Opčinah v februarju in marcu. Edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje (skupno 7) bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. Tel. št. 335-8186940. ORIENTALSKI PLES - SKD Lonjer-Katinara prireja tečaj orientalskega plesa, ki ga bo vodila od Conija priznana učiteljica Patrizia Haggiopulo -Naadirah. Prva brezplačna lekcija bo v petek, 15. februarja, ob 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Tečaj bo potekal enkrat tedensko in je primeren za vse starostne skupine ter za vse, ki bi radi stopili v stik s svojim telesom, občutili blagodejne učinke trebušnega plesa in se prepustili ritmu orientalske glasbe. Informacije na tel. 3338578924 (Ilary) ali skdlonjerkatina-ra@gmail.com. FOTOVIDEO TRST80 vabi snemalce in fotografe na 13. Fotovideo natečaj Ota Hrovatin, ki bo 22. marca. Dela morate oddati do 16. februarja v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20. Pravilnik na www.trst80.com ali tel. 3294128363. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 18. februarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bo možno poravnati članarino. SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Bazovske-ga doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 346-0192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00. H Prireditve OBČINA ZGONIK in krajevna sekcija VZPI-ANPI vabita ob na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 - 1943)«. Urnik: ponedeljek-petek 9.00-13.00, ponedeljek in sreda tudi 15.30-17.30. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira razstavo in predavanje z naslovom »Krožna pot po naših gradiščih« v petek, 1. februarja, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Razstavo in predavanje je pripravila ga. Branka Sulli - Sulčič in bo na ogled do konca februarja. SKD IGO GRUDEN prireja v Kavarni Gruden fotografsko razstavo Nike Fur-lani. Otvoritev razstave bo v petek, 1. februarja, ob 18. uri. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje etnologinje Andreje Rustja o Kambodži v petek, 1. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. SKD V. VODNIK vabi v petek, 1. februarja, ob 20.30 na tradicionalen Pozdrav novemu letu. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, mladi glasbeniki Glasbene matice ter nasmejali se bomo s Tatjano Malalan in Irene Pahor. Možnost včlanje-vanja. Čaka vas presenečenje. SLOVENSKI KLUB IN SLAVISTIČNO DRUŠTVO prirejata v petek, 1. februarja, predstavitev knjige Marije Mi-jot Otroške pesmi in dramski prizori, ki jo je uredila dr. Bogomila Kravos. Ob prisotnosti urednice bosta o delu spregovorili prof. Marija Pirjevec in dr. Karin Marc Bratina. Pobuda bo potekala v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pri-četkom ob 17.30. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da bo razstava lesenih izdelkov Franca Arma-nija »Čarobni odtenki lesa« na ogled do vključno 2. februarja. Toplo vabljeni. PRVI KONCERT 19. REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI za FJK-slovenski program bo v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah. Nastopajo Brkinska godba 2000, PO Ilirska Bistrica in GD Prosek. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA vabi, ob prazniku slovenske kulture, na ogled veseloigre J. Štoke Moč uniforme v izvedbi Kulturnega društva Jurij, Mozirje. Predstava bo v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. DSI IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 4. februarja, na razgovor o novih študijah sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane. O njih bodo spregovorili zgodovinarji Aleš Gabrič, Bojan Godeša in Aleksander Lorenčič. Začetek ob 20.30. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE, skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzini 30 v Trstu, organizira konferenco »Jezik simbolov v nekaterih mojstrovinah italijanske renesanse« v petek, 8. februarja, ob 20. uri. Predava Elza Zibai. S Poslovni oglasi PRIZNANO PODJETJE v prehrambenem sektorju z okolice Gorice zaposli uradnika/-co v komerciali in knjigovodstvu za nedoločen čas. CV pošljite na naslov: osebje@gmail.com 0 Mali oglasi 40-LETNI ELEKTRONSKI TEHNIK z večletnimi izkušnjami v risanju tiskanih vezij, impaginacij, upravljanju z računalniki in mrežami, web strani išče zaposlitev. Tel. št. 338-8471295. 40-LETNIK z večletnimi izkušnjami v zidarstvu iščem katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 347-9637896. FIAT BRAVO letnik 1997, 1600 cc, 142.000 prevoženih km prodam. Cena 250,00 evrov. Tel. št.: 040-229121. NA PROSEKU s februarjem oddajamo v najem opremljeno stanovanje z balkonom, 70 kv.m., avtonomno gretje in parkirišče. Tel. št.: 040-225320, 3331129574. PO ZNIŽANI CENI prodajamo 190 kv.m veliko staro hišo z vrtom, 2.500 kv.m, v Trebčah. Tel. št.: 340-5706725. PRODAM staro hišico v okolici Domja potrebno popravil ter železne cevi (6 m dolge, 6 cm premera) uporabne pri gradnji ograje. Tel. št.: 040-280910. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM subwoofer helix, 25cm, 200w in zvočnik ground zero, 400w za avto v dobrem stanju. Ugodna cena. Tel. št.: 348-2693442. PRODAM vsak dan sveže domače mleko, 1 evro na liter. Tel. 339-2019144. Prispevki Ob obletnici smrti bratranca Serafina Vaclika darujeta Ana in Cvetka 40,00 evrov za bivše deportirance Aned. Prehodil je svojo strmo življensko pot...in tiho zaspal naš dragi Marjo Ota (Mižo) Žalostno vest sporočajo Andreina, Karmela, Geni, Urška z Boštjanom, Ilija, Devan, Jasmina z družino ter ostalo sorodstvo Od njega se bomo poslovili v soboto, 2. februarja, od 10.30 do 12. ure v ulici Co-stalunga. Datum in uro pogreba z žaro bomo sporočili naknadno. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Boljunec, 31. januarja 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Papa, naj ti bo lahka domača žemljica, ki si jo toliko ljubil. Tvoji najdražji Stricu Marjotu. Z ljubeznijo in hvaležnostjo te pozdravljava Aleš in Mitja z družinama Našemu Marjotu zadnji pozdrav. Svakinja Meri Žalovanju se pridružujejo Marija in Egidio z družino Ob bridki izgubi dragega nonota Marjota izrekamo Urški in Iliji ter vsem najbližjim iskreno sožalje družine Romano in Koren Žalujočim svojcem izreka globoko sožalje Meri Žuljan Ob izgubi dragega botra Marja se pridružuje žalovanju Walter z družino Marjo, ohranila te bova v hvaležnem spominu Clara in Marco Globoko prizadeti ob nenadni izgubi soseda Marja, izrekamo družini iskreno sožalje družine Lorenzi, Maver, Sancin, Ulcigrai, Vazzi in Paolo Čurman Ob nepričakovani izgubi očeta izreka hčerki Andreini in svojcem iskreno sožalje Krožek Demokratske Stranke Občine Dolina Z Andreino in družino sočustvuje sekcija VZPI-ANPI Boljunec Sočutje ob smrti Marja Ote, pokončnega in plemenitega človeka, izrekamo Geni, Urški, Iliji, Andreini, Jasmini, Devanu in ostalim sorodnikom Nevia in Claudio, Jožica in Paolo, Maura in Edvin 8 Četrtek, 31. januarja 2013 TRST / sklad luchetta ota d angelo hrovatin V stavbi v Ul. Valussi včeraj praznik dobrih ljudi Nova kuhinja, petindvajset novih postelj, nove kopalnice. Rumena stavba v Ulici Valussi, v kateri že petnajst let domuje Fundacija Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin, je včeraj sprejela svoje številne goste v novi preobleki. Slišati je bilo, da nosijo za to zaslugo dobri ljudje: tisti, ki so darovali svoj prosti čas za obnovo prostorov, tisti, ki fundaciji radi podarijo del svojih prihrankov, veletrgovina Ikea iz Vileša, ki je prostore opremila z novim pohištvom. Včeraj je bil za fundacijo, ki nosi ime po štirih ubitih tržaških novinarjih, prazničen dan. Zato so se na njenem dvorišču zbrali njeni številni prijatelji: v prvi vrsti prostovoljci, ki vse od leta 1994 pomagajo bolnim otrokom in njihovim družinam. Prišli so predstavniki javnih uprav, ki fundacijo gmotno podpirajo - predsednik Dežele FJK Renzo Tondo (ki je sicer prvič prekoračil prag hiše v Ul. Valussi), župan Roberto Cosolini in pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Prišli so prijatelji ubitih novinarjev, prišla sta fanta s prijaznim nasmehom - Andrea Luchetta in Milan Ota, ki sta tistega 28. januarja 1994 izgubila svoja očeta. Prišle so njihove mame - ena izmed njih, Daniela Luchetta, je tudi nova predsednica fundacije, saj je Enzo Angiolini po desetih letih zapustil njeno vodenje. »Po devetnajstih letih se iz tistih dramatičnih dni spominjam predvsem neverjetne topline, ki je obdala mene in moje otroke,« je dejala predsednica. »Tista toplina nam je dala moč in pogum, da smo ustanovili fundacijo. Bili smo zmedeni in neizkušeni, rekli smo si: če bomo iz Mostarja rešili Zlat-ka, bomo naredili nekaj dobrega.« Tistega dečka, ki so ga bili s svojimi trupli čudežno rešili že Luchetta, Ota in D'Angelo, so res »izvlekli« iz vojne, pomagali pa so tudi preko 750 bolnim otrokom z vseh koncev sveta. Nikomur nismo rekli ne, je spomnil An-giolini, in to po zaslugi vseh dobrih ljudi, ki nam stojijo ob strani. (pd) Dosedanji predsednik Enzo Angiolini in nova predsednica Daniela Luchetta; Milan Ota v družbi ene od malih gostinj tržaške fundacije, spodaj pa prenovljeni prostori hiše v Ul. Valussi kroma Trenutki C. Saccarija V likovni galeriji tržaškega županstva na Trgu Unita 4 bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del tržaškega umetniškega fotografa Claudia Saccarija. Razstava z naslovom Attimi ponuja izbor okrog 20 posnetkov iz zadnjih štirih let, tiskanih v posebni tehniki. Sac-carija in njegov opus bo predstavila kritičarka Marianna Accerboni. Razstava bo na ogled do 24. februarja. Fotografije strojev industrijske revolucije Zaradi velikega zanimanja obiskovalcev je Pristaniško-pomorski kulturni inštitut sklenil podaljšati odprtje fotografske razstave o strojih industrijske revolucije, ki je na ogled v prostorih hidrodinamične centrale v starem pristanišču. Razstava bo na ogled vsak dan med 9.30 in 13. uro še do 28. februarja. Mitrej ponovno odprt za obiskovalce Nadzorništvo za arheološke dobrine v Furlaniji Julijski krajini je včeraj sporočilo, da bodo ponovno odprli obiskovalcem arheološko najdišče Mi-treja nad Devinom. Obisk bo možen ob četrtkih med 10. in 12. uro. Po dogovoru je možen obisk izven tega urnika, vendar se morajo v tem primeru skupine predhodno najaviti pri nadzorništvu na tel. štev. 040/4261441 ali 040/4261442. tržaška knjigarna - Srečanje Na kavi s knjigo O Slovencih na miljskem koncu O knjigi Novice z miljskega konca sta govorila soavtorja Marta Ivašič in Štefan Čok - Prihodnji teden srečanje z Leljo Rehar in knjižni sejem Srečanje Na kavi s knjigo, ki je včeraj dopoldne potekalo v prostorih Tržaške knjigarne, je tudi tokrat doživelo množičen obisk, tokratna gosta pa sta bila zgodovinarja Marta Ivašič in Štefan Čok, skupaj s pokojnim znanim kulturnim delavcem Kilja-nom Ferlugo soavtorja knjige Novice z miljskega konca, ki je lani izšla pri Društvu Slovencev milj-ske občine Kiljan Ferluga in Zadrugi Vesna, govori pa o zgodovini prisotnosti Slovencev na območju Milj. Na srečanju, ki se ga je ob upraviteljici knjigarne Ilde Košuta udeležila tudi predsednica DSMO Mirna Viola, sta avtorja spregovorila o obdobju, ki sta ga vzela v poštev (Čok je obdelal obdobje od nastanka Milj do leta 1925 in od leta 1948 do danes, Ivašičeva pa obdobje med letoma 1925 in 1947). Naslednje srečanje Na kavi s knjigo bo prihodnji teden, ko bodo gostili prof. Leljo Rehar San-cin, ki bo govorila o svojem odnosu do knjig ter o publikaciji Nojevo pero. Sočasno bo v knjigarni potekal tudi teden slovenske kulture s knjižnim sejmom, kjer bodo knjige naprodaj po različnih cenah (za nekatere bo dovolj odšteti tudi samo en evro). Soavtorja Marta Ivašič (levo) in Štefan Čok s predsednico DSMO Mirno Viola kroma ženske - Ob dnevu spomina Zgodbe o Zori, Adele in Lauri Pripovedovati se v Trstu je naslov srečanja, ki ga ob dnevu spomina združenje italijanskih žensk UDI prireja danes ob 17.30 v Postaji Rodgers. Udeleženci bodo slišali pripovedi o treh ženskah: Adele Zara, Laure Weiss in Zore Perello. Njihove zgodbe bodo predstavili učiteljica Fulvia levi, direktorica zavoda Saranz Ariella Verrocchio, zgodovinarka Ester Pacor, fotografinja Rina Rossetto, umetnica Graziella Valeria Rota in publicistka Lida Turk. Adele Zara in njeni otroci so med vojno sprejeli na domu Fulvio Levi in njene starše, ki so jih preganjali, ker so bili Zidje. Laura Weiss je bila zdravnica, tudi ona je bila Židinja. Po vojni je postala tržaška občinska in pokrajinska svetnica v vrstah Komunistične partije. Zora Perello je bila po rodu Škedenjka, med vojnama je - kljub fašistični strahovladi - delovala v slovenskih kulturnih organizacijah, približala se je mladim komunistom iz skupine Pinka Tomažiča, večkrat je bila aretirana in deportirana. Po novi aretaciji je bila obsojena na 13 let zapora. Po propadu fašizma se je pridružila partizanom. Leta 1944 se je ilegalno vrnila v Trst, oktobra so jo aretirali, mučili in odpeljali v Nemčijo. Umrla je 21. februarja 1945 v taborišču v Ravensbrücku. ¿) zgonik - Pustna skupina našla rešitev za problem vse dražjega bencina Koroški pust Šli bodo na mišični pogon Mladi iz zgoniške občine se tudi letos predstavljajo na Kraškem pustu s pravljično zgodbo. Pustno vzdušje jih vsako leto vabi k preizkušanju oblikovalnih sposobnosti, vendar v mislih imajo še večjo skrb, ki je izrecno potrošniške narave. Ta pa ni nič kaj drugega kot cena bencina in naftnih derivatov. Občutena težava jih je usmerila v prikupno satirično zamisel z naslovom »Jebabenzadu«. Tokrat so se odločili, da se složno uprejo dragim bencinskim tržnim dinamikam in se vsaj za pustno obdobje odpovejo obisku bencinski črpalk. Podobno kot v prazgodovinski risanki »Flinstonesov« bodo lahko računali le na mišični pogon. Skrivnosti v zgoniški delavnici so nam razkrili Aleksij, Emanuel, Norman, Denis z njimi pa še Martin. Kljub ožji delovni sili pravijo, da jim je letos delo lažje steklo od rok. Nekateri so božične počitnice preživeli skorajda vsak dan v garaži pod zgoniško osnovno šolo, ob vikendih pa skoraj obvezno ves dan. Dela so sicer stekla veliko prej, tako da je večji del letošnjega voza že dobil dokončno obliko. Poskrbeti morajo še za nekatere detajle in oblikovanje posebne cestne podlage, na katerih bo drvel kamniti avtomobil. Junake iz pravljične prazgodovine pa bodo zaživeli po zaslugi številnih hidravličnih mehanizmov. Do nastopa na Kraškem pustu jih ločuje še deset dni, vendar pretiranega pritiska ne občutijo. Tudi v drugih kletnih prostorih, kjer oblikujejo priložnostne obleke, se zaznava prijetno razpoloženje. Tu smo pri delu zmotili Katarino, Danjela in Tjašo. Slednja je že več zimskih večerov preživela pri izdelavi posebnih krzen in potrebnih pustnih dodatkov, saj bo za nastopajoče pustarje iz okoliških vasi treba poskrbeti za najmanj 70 pustnih kompletov. Ob prazgodovinskih junakih pa bomo videli še kakega dinozavra in seveda čisto posebne avtomobile. Čeprav še mladi, so pustarji iz Sa-leža in Zgonika, med leti nadgradili njihovo iznajdljivost in tehnično znanje. Oblikovanje domačega pustnega voza pa jim predstavljata ponos in dodatni razlog za druženje, kar zagotavlja pristni recept za mladinsko pravljico. S pustno pravljico pa se bodo predstavniki zgoniške občne predstavili na Opčinah, v Romansu in tudi v Trstu. Kako se bodo brez bencina pripeljali vsaj do prve povorke, ostaja še nerešena uganka. Andrej Marušič / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 31. januarja 2013 9 GLOSA Oboroženi odpor je bil predvsem moralna dolžnost JoZe Pirjevec_ Prijatelj me je pred dnevi opozoril na članek, ki ga je v Novem glasu objavil Ambrož Ko-delja kot komentar na proslavo v Dražgošah. Kot znano, je prišlo v tej gorski vasi nad Škofjo Loko med 9. in 11. januarjem 1942 med partizani Cankarjevega bataljona in Nemci do spopada, ki je imel velik odmev, saj je bil prvo resnejše merjenje moči Wehrmachta s slovenskimi »banditi« na ozemlju, določenem, da postane del Tretjega rajha. Glavnina partizanov se je po tridnevih bojih z delom prebivalstva umaknila na Jelovico, nad tistimi vaščani, ki so ostali v domači vasi, pa so se Nemci krvavo maščevali. Že 11. januarja so postrelili 20 domačinov , naslednjega dne pa še 21, večinoma moških različnih starosti, od otrok do starcev. 81 ljudi so poslali v koncentracijska taborišča, vas pa izropa-li, požgali in popolnoma porušili. Ambrož Kodelja je izrabil to krvavo epizodo za napad na našo osvobodilno borbo. Trdi namreč, da so partizani nalašč vpletli prebivalstvo v represalije, ker so bili kot komunisti prepričani, da samo ljudje, ki so izgubili vse, lahko postanejo njihovi podporniki. V potrditev tej tezi je navedel stavke, ki naj bi jih izrekel Moša Pi-jade, znani srbski revolucionar, konec leta 1943 na I. AVNOJ-u v Bihacu. Glasijo pa se takole: »Potrebno je, da ustvarimo toliko brezdomcev, da bodo predstavljali v državi večino. Zato moramo požigati. Obstreljevali se bomo in se nato umaknili. Nemci nas ne bodo našli, toda iz maščevanja bodo požgali vasi. Tedaj se nam bodo kmetje, ki bodo ostali brez strehe, sami pridružili in mi bomo imeli narod na svoji strani in bomo postali gospodarji položaja. Tisti, ki nimajo ne hiše, ne zemlje, ne živine, se nam bodo kmalu priključili, saj jim bomo obljubljali veliko plenitev. Težje bo s tistimi, ki nekaj imajo. Njih bomo navezali nase s predavanji, gledališčem, predstavami in drugo propagando. Tako bomo postopno šli čez vse pokrajine. Kmet, ki ima hišo, delavec, ki ima plačo in kruh, za nas ni pomemben. Iz njih moramo narediti brezdomce, proletarce...Le nesrečniki postanejo komunisti, zato moramo ustvariti nesrečo, vreči mase v obup, mi smo smrtni sovražniki kakršnegakoli blagostanja, reda in miru... « Prijatelj, ki me je opozoril na Kodeljev članek, me je vprašal, ali mi je znano, da je Moša Pijade res izrekel te strašne besede. Odgovoril sem mu, da jih do sedaj še nisem zasledil, da pa bi se ne čudil, če bi bile resnične. Moša Pijade l1 je bil prefinjen slikar impresionist, obenem pa tudi fanatik, ki je za svojo »vero« presedel štirinajst let v zaporu in si je med vojno krepko omadeževal roke s krvjo. Črnogorski kmetje so ga v narodni pesmi primerjali s hudičem ... Z druge strani pa je treba reči, da je bil Pijade tudi avtor tako imenovanih »Fočanskih predpisov«, v katerih je govoril o upravi na osvobojenih področjih. Ti predpisi niso v sozvočju z zgoraj omenjenimi besedami. Ko govori o Narodnoosvobodilnih odborih, ki naj bi prevzeli oblast, Pija-de trdi, da »vodijo borbo proti kraji, ropu, raz-bojništvu in neredu. Oni rešujejo vse spore med državljani«. In še: »N.O.O. organizirajo prehranjevanje prebivalstva, posebno siromašnega, družin padlih in mobiliziranih borcev, ki nimajo preskrbe, beguncev in izgnancev.« V tem je bil v sozvočju s Titom, ki je uvedel od samega začetka odporniškega gibanja med partizani strogo disciplino in prepovedal kakršnokoli izkoriščanje kmečkega prebivalstva (kot so ga izvajali na primer četniki). Prepričan je bil namreč, da se bodo partizani lahko uveljavili, če bodo imeli ljudi na svoji strani. S tem nočem reči, da partizani v trenutku stiske niso uporabljali tudi nasilja, kar pa ni bilo pravilo. Naj v potrditev tej trditvi navedem pričevanje nekega ameriškega agenta, ki se je mudil v Sloveniji med leti 1943-1944. V dolgem poročilu o značilnosti našega osvobodilnega gibanja je med drugim zapisal: »V Sloveniji je partizanska vojska povsem odvisna od podpore, ki jo nudijo civilne organizacije (...) Prisrčnost, s katero so ljudje izročali še zadnje, kar imajo za dobro svoje pravde, je bila zame najzgovornejša priča, kako popularna je vstaja in kako močno verjamejo v njene cilje.« Med katerimi je bila seveda v prvi vrsti Zedinjena Slovenija. V polemiki s Kodeljo sprašujem, kako si predstavlja, da bi si jo priborili brez partizanskega gibanja? Sprašujem tudi, ali bi bilo moralno, pošteno in pravično, prepustiti drugim narodom, da sami krvavijo v spopadu z nacifaš-izmom, tem največjim sovražnikom civilizacije? Kakšno vlogo bi imeli danes Slovenci v Evropi, če bi pasivno čakali, da jih izpod nemškega in italijanskega trinoštva osvobodijo Anglo-Američani in Rusi? Bolj ko se ukvarjam s študijem druge svetovne vojne pri nas, bolj sem prepričan, da oboroženi odpor ni bil samo nuja za preživetje, temveč predvsem moralna dolžnost. VREME OB OKONCU TEDNA Stanovitnost pred sobotnim dežjem Darko Bradassi Vremenska slika se je prehodno umirila. Četudi bi marsikdo prej mislil obratno, se trenutno nad nami zadržuje soliden anticiklon in je torej zračni tlak visok. Navadno, zlasti v toplejših mesecih, bi bilo to zadostno jamstvo za sončno vreme. Vendar, kot smo že včasih pisali, stanovitnost predvsem pozimi ni ravno sinonim za jasnino. Prej bi lahko trdili obratno. Hladnejši in težji prizemni zrak se v takih pogojih zadržuje pod toplejšim in lažjim višinskim, primanjkujejo zato navpični vzgibi. V pri-zemnih plasteh se kopičita vlaga in nesnaga. To se je zgodilo tudi v zadnjih dneh. Ozračje se je otoplilo predvsem v višjih slojih, v prizemlju pa beležimo visoko vlago in razmeroma nizke temperature, zato se povečujeta sivina in za-megljenost. Ničta izoterma se je v zadnjih dneh povzpela nad višino 3000 metrov. V gorah, nad temperaturnim obratom, prevladuje sončno in za ta čas toplo vreme, ponekod so razmere občasno kar pomladne. Drugod pa, zlasti ob morju, je ozračje mestoma megleno in razmeroma hladno. Zelo verjetno se bo ob takih pogojih v prihodnjih dneh tudi povečala stopnja zračne onesnaženosti. Taka vremenska slika se bo nadaljevala do vključno petka, nato bo v soboto na vrsti prehodno toda občutno poslabšanje z vztrajnim in razmeroma močnim deževjem. Količine bodo največje v severnih gorskih predelih, vendar tudi drugod ne bodo ravno skromne. V prihodnjih dneh se bo namreč nad zahodnim Sredozemljem poglabljala nova višinska dolina in bo do petka anticiklon postopno oslabel. V noči na soboto bo nad severnim Sredozemljem nastal globok ciklon, ki bo ob prevladujočih južnih vetrovih prinesel precejšnje količine dežja. V drugem delu poslabšanja, ko bo glavnina padavin že za nami, bodo vetrovi obrnili od severovzhoda in se bo ohladilo. Nad Slovenijo se bo meja sneženja povečini spustila do nižin. V nedeljo se bo vreme že postopno izboljšalo, vendar bo hladno in vetrovno. Najnižje nočne temperature se bodo, razen ob morju, povečini spustile do ledišča, zapihala bo tudi zmerna do močna burja. Veliko je nato pričakovanje mnogih za vremenske razmere v prihodnjem tednu, ko se bo stopnjevalo pustno vzdušje. Kot kaže po sedanjih srednjeročnih izgledih, bo v prvi polovici prihodnjega tedna prevladovalo stanovitno vreme, nad drugo polovico tedna pa, kot zaenkrat kaže, visi Damoklejev meč spusta obsežnega severnega ciklonskega omočja nad Sredozemlje. Če se bo to res uresničilo, se bo v drugi polovici prihodnjega tedna zima spet vsaj nekoliko zaostrila in lahko upravičeno pričakujemo nižje temperature, občasne severovzhodne vetrove in občasna poslabšanja s padavinami. Zimska slika bi zadobila povečini severne smernice, nad Sredozemljem pa bi ob severnih vdorih po vsej verjetnosti nastajali tudi cikloni, ki bi prinašali poslabšanja. Zimska faza bi lahko trajala nekaj dni in bi zaobjela večji del pustnega obdobja. Na sliki: nad nami se trenutno zadržuje soliden anticiklon. PISMA UREDNIŠTVU Skupna lastnina je nerešen problem Z zanimanjem prebiram vse, kar se objavlja na Primorskem dnevniku o skupni lastnini, saj se kot član dolinske srenje že vrsto let aktivno ukvarjam s to problematiko, ki ni deležna v naši stvarnosti tiste pozornosti, ki si jo nedvomno zasluži. Zadnji članki o dogajanju z opensko srenjo, pisma Ukmarja in Rupla, ter ureditev odnosov v na-brežinski občini kažejo, da je še veliko odprtih vprašanj. Vsa pa izvirajo iz stališč komisarja za odpravo občih užitkov (usi civici), ki osporava priznanje lastnine srenjam in jusom na tisto imovino, ki je vpisana v zemljiški knjigi na različne osebke: »Comune di, Co-mune censuario di, občina.. itd.«, češ, da ne morejo dokazati da so nasledniki istih organizacij v posameznih vaseh. Po drugi strani pa ni uspelo nobeni občini dokazati, kako in kdaj si je pridobila omenjeno lastnino in zakaj ni bila ista vpisana na pravilno ime občine. Strah odgovornih funkcionarjev, da jih bodo obtožili odtujevanja javne dobrine se mi zdi pretiran. Vseeno pa je napočil čas, da se začrtajo okvirne pravne utemeljitve in tako odpravijo problemi, ki bremenijo danes odnose med občinami in srenjami in jusi. Dokler ne bomo dosegli tega, se bodo stalno pojavljale dileme kako in kaj v specifičnih situacijah. Zelo me veselijo pozitivni učinki uspelih sporazumov, oziroma tranzakcije na Kontovelu in v Boljuncu, vendar sta bili bolj sad okoliščin kot sistemske ureditve. Najboljši dokaz je, da so se kljub dobri volji občinske uprave v Dolini, tranzakcije v tej občini ustavile, prav tako se je zataknilo v Repnu, medtem ko je bilo v Na-brežini rešeno upravljanje (bolje kot nič), a so se izognili vprašanju lastnine. Posledica tega je utrudljivo, dolgotrajno in drago reševanje tega 90 let starega problema na sodiščih, medtem ko bi zadostovala dobra volja deželnega sveta in nekaj popravljenih členov zakona iz leta 1996. Čudi me pa, da je od-manjkala politična volja, da se poišče ustrezne rešitve za to ogromno (seveda v naših razsežnostih) imovino, ki nima možnosti razvoja v danih okoliščinah. Koristim priliko, da opozorim na očitno krivico. Kraljevina Italija je leta 1924 začela reševati problem skupne lastnine na nedemokratičen način, ki je dobil dokončno obliko z zakonom 1766 iz leta 1927 in izvršilnimi normami iz leta 1928. Takrat je bila poverjena naloga, da preuči in reši ta raznolik mozaik različnih situacij na apeninskem polotoku izredni komisar. Po italijanski zakonodaji je figura komisarja predvidena za izredne in kratkotrajne situacije, vsekakor ne bi na noben na- čin morala trajati skoraj 90 let. Upoštevati je treba, da je bila ta naloga poverjena komisarju v obdobju, ko v Italiji ni bilo izvoljenih organov. Logično bi bilo, da bi z vzpostavitvijo demokratično voljenih teles ta funkcija bila ukinjena. Pa ni tako, še vedno je v veljavi in davkoplačevalci vzdržujemo obe liniji: voljeno in imenovano. V obdobju suhih krav v deželni blagajni bi pričakovali, da pride do drastične ureditve tudi tega vprašanja z ukinitvijo te službe in prenosa odgovornosti na občine ali deželo. Primerno bi bilo vključiti to obvezo v politični program strank na bližnjih deželnih volitvah. Vsekakor se mi zdi potrebno, da temu pomembnemu vprašanju posvetimo več pozornosti, saj imamo vse preveč nerešenih situacij na vseh možnih področjih. Vse skupaj je pa po mojem mnenju rešljivo brez večjih stroškov in v dobrobit vsem. Vojko Kocjančič Drama TKB je imela dve dejanji V zvezi z uvodnikom, ki ga je napisal Sandor Tence in je bil obljavljen v PD z dne 29.01.2013, bi rad opozoril na netočnost v tekstu, kjer piše: "Nastala je Nova TKB, ki jo je potem tudi na prigovarjanje Romana Prodija prev- zela Antonveneta." Nova TKB je namreč nastala prav na pobudo Antonvenete, ki jo je ustanovila s svojim kapitalom v znesku 50 milijard Lir in je od likvidatorjev TKB odkupila zdrav del propadle banke ("acquisto di ramo d'azienda"). To, da je bilo gotovo možno rešiti TKB ni nobenega dvoma, vendar je bilo znano dejstvo, da je bila TKB trn v peti določenim tržaškim (verjetno tudi rimskim in celo morda ljubljanskim) političnim krogom. Prav zaradi tega TKB ne bi bila smela napraviti "...hude napake in prekrške...", ker so na tako situacijo nekateri komaj čakali, zato da jo izbrišejo. TKB bi bila morala poslovati neoporečno zato, da se ne bi znašla v situaciji, iz katere bi jo bilo treba reševati. In kdo naj bi jo reševal? Giulio Camber, h kateremu je šel Dr. Svetina prosit za pomoč? Kdaj bomo končno sposobni sprijazniti se z dejstvom, da ja za propad TKB najbolj krivo tedanje menadžersko vodstvo? Dejstvo, da potem tisti, ki bi jo lahko rešili, tega niso storili, je drugo dejanje v drami TKB. Edi Germani - bivsi funkcionar TKB Ulica Pane Bianco, 45 komen Danes film Franca Giraldija KOMEN - V Knjižnici Komen so v sodelovanju z Občino Komen in Kinoateljejem pripravili tri filmska srečanja s tržaškim režiserjem Fran-com Giraldijem, ki se je leta 1931 rodil v Komnu slovenski materi iz Trsta in Italijanu iz Istre. Da bi se seznanili z njim, bvodo najprej predvajali dva njegova filma, na zadnjem srečanju pa bo na vrsti še pogovor z njim. V dvorani Kulturnega doma v Komnu bo tako že danes ob 18.30 na sporedu Giraldijev film Šolsko leto / Un anno di scuola. Film so posneli leta 1977, traja pa 110 minut. Gre za filmsko predelavo Stuparicheve povesti, ki je pomaknjena tik pred začetek prve svetovne vojne. 14. februarja bo ob isti uri sledilo predvajanje filma La frontiera/Meja, ki ga je Giraldi posnele leta 1996, gre pa za vzporedno zgodbo dveh mladih Dalmatincev. Prvi leta 1916 kot habsburški častnik dezertira, leta 1941 pa se drugi kot poročnik italijanske vojske vrne na svoj rojstni otok. Srečanja z Giraldijem se bodo zaključila 28. februarja ob 18. 30, ko se bo urednica Založništva tržaškega tiska Martina Kafol s Francom Giral-dijem pogovarjala o njegovem življenju in delu, predvsem pa o spominih na Komen ter Kras. Franco Giraldi je leta 2011 za Poklon viziji prejel tudi Nagrado Darko Bratina, ki jo podeljuje Kinoa-telje. 1 0 Četrtek, 31. januarja 2013 KULTURA / dan slovenske kulture - Osrednja proslava 8. februarja v Gorici Proslava v znamenju melodije naših src Slovenski popevki, ki je »več kot petdeset let melodija naših src«, bo posvečena letošnja osrednja proslava dneva slovenske kulture Slovencev v Italiji. Prireditev, ki jo skupaj prirejata Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, bo v petek, 8. februarja, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Krovni organizaciji sta se namreč pred nekaj leti odločili, da priredita eno samo proslavo, ki poteka vsako leto v drugem kraju. Lani je bila na sporedu v Čedadu. Na odru se bodo zvrstili mladi ustvarjalci z Goriškega, Tržaškega in Vi-demskega. Proslavo si je zamislila in jo režira Jasmin Kovic iz Števerjana, ki v Bologni dokončuje podiplomski študij gledaliških ved (lani je nastopila tudi v TV filmu Sposami, ki ga je predvajala prva mreža Rai), je pa tudi zelo aktivna v domačem dramskem društvu Sedej. Poudarek bo, kot omenjeno, na slovenski popevki, saj smo lani obhajali njeno 50. obletnico; pisalo se je namreč leto 1962, ko je zagledal luč sveta prvi festival Slovenska popevka. Za njihove glasbene priredbe sta poskrbela Aleksander Vodopivec in Andrejka Možina, na odru pa jih bodo izvedle Marta Donnini, Kristina Frandolič in Alessia Peressini ter dekliška vokalna skupina Bodeča neža. Spremljala jih bosta Andrej-ka Možina in Aleš Ogrin, prireditev pa bodo izoblikovali še igralci Cecilia Bla-sutig, Mairim Cheber, Marko Brajnik, Tadej Lukman, Matej Pintar in plesalca Stefania Beretta ter Deni Drnovšek. Zaradi znanih finančnih težav, v katerih so se znašle tudi ustanove Slo- Lani je bila skupna proslava Slovencev v Italiji v Čedadu (na sliki), letos je na vrsti Gorica vencev v Italiji, so bili organizatorji pri-morani zreducirati stroške na minimum; kot nam je pojasnil Marino Marsič, bomo letos gledali »nizko proračunsko« prireditev, ki pa ima kljub temu vse adute, da bo tudi prijetna in kakovostna. Za to nosita zaslugo predvsem mladi, a izkušeni Jasmin Kovic in Andrejka Možina, ter nastopajoči, ki so kljub vsemu sprejeli vabilo k sodelovanju. »Njim gre naša največja zahvala.« Slavnostna govornica bo goriška novinarka Erika Jazbar, tudi na letošnji proslavi v centru Bratuž pa bosta predsednika krovnih organizacij podelila priznanja za delo in uspehe na kulturnem področju. Komisija je že izbrala nagrajence, njihova imena pa bodo javnosti znana šele na goriški prireditvi. (pd) glasba - S koncertom v Hrpeljah V nedeljo se prične «a v • •• 19. cezmejna revija kraških pihalnih godb V nedeljo bo v Hrpeljah nastopila tudi proseška godba Tretjega februarja se bo v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Sežane, Postojne in Ilirske Bistrice pričela že 19. tradicionalna čezmejna Revija kraških pihalnih godb. Kljub finančnim težavam, ki so zajele tudi kulturno delovanje, so si organizatorji prizadevali, da bi revija tudi letos lahko stekla. Z nekaterimi spremembami, ki jih pogojuje varčevanje, bodo izpeljani štirje predvideni koncerti - dva v Furla-niji Julijski krajini in dva v Sloveniji, na katerih bo nastopilo vseh dvanajst godb na pihala in orkestrov z območja Krasa, ki že vsa ta leta sooblikujejo revijo. Prvi koncert bo 3. februarja v Kulturnem domu v Hrpeljah pri Kozini z nastopom Brkinske godbe 2000, Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica in God-benega društva Prosek. Po februarskem koncertu se bo revija nadaljevala maja v Postojni, kjer bo- sta poleg domačega Pihalnega orkestra Postojna nastopila še Pihalni orkester Komen in Godbeno društvo Nabreži-na, nato pa se bo po krtatkem premoru v poletnih mesecih zaključila s koncertoma v Trebčah in Miljah na Tržaškem. Junijski koncert v Trebčah bodo oblikovali Kraška pihalna godba Sežana, Pihalni orkester Divača in Pihalni orkester Ricmanje, julijski v Miljah pa Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Pihalni orkester Trečbe. Vse godbe bodo v program uvrstile slovenske skladbe, posamezni sestavi pa se bodo poklonili spominu na skladatelja, glasbenika in vsestranskega slovenskega kulturnega delavca Bojana Adamiča z izvajanjem njegovih skladb. Že sedaj pa organizatorji in orkestri razmišljajo o jubilejnem koncertu ob 20-letnici revije v prihodnjem letu v upanju na boljše čase za kulturo in ljubitelje inštrumentalne glasbe. Več informacij na www.zskd.eu. Nagrada Erasmus za filozofa Jurgena Habermasa Nemški filozof Jiirgen Habermas je za svoje delo na področju teorije demokracije dobitnik nagrade Erasmus za leto 2013. Nagrado nizozemska fundacija Praemium Erasmianum podeljuje posamezniku ali instituciji, katerega delo oziroma delovanje predstavlja pomemben doprinos za evropsko kulturo. "Habermas že več kot 50 let velja za enega vodilnih mislecev na področjih filozofije, sociologije in politike. V svojih političnih analizah je oster in kritičen, hkrati pa optimističen glede v prihodnosti demokratične Evrope," so zapisali v fundaciji. V svojih delih Habermas preučuje koncept javne sfere in skuša najti odgovor na vprašanje, katera oblika diskurza je najprimernejša za oblikovanje demokratične družbe. Kljub temu, da je velik zagovornik Evropske unije, verjame, da ta trpi za demokratičnim primanjkljajem, ki spodkopava družbeno solidarnost. Habermas se je rodil v Dusseldorfu 18. junija 1929. Študiral je filozofijo, psihologijo, nemško literaturo in ekonomijo v Gottingenu, Zurichu in Bonnu. Njegove politične analize so sooblikovale nemško intelektualno sfero vse od objave dela Strukturne spremembe javnosti leta 1962. Nagrada Erasmus je vredna 150.000 evrov. Michelangelova slika Sveta družina na novi lokaciji Michelangelova slika Sveta družina, znameniti tondo, ki ga hranijo v flo-rentinski galeriji Uffizi, je bila prestavljena na novo lokacijo znotraj galerije. Umetnina, ki je bila od leta 1952 razstavljena v sobi 25 v drugem nadstropju, je sedaj postavljena v sredo na novo urejene razstavne dvorane, posvečene Michelangelu. Novo razstavno dvorano so za javnost odprli v ponedeljek, sredstva za njeno ureditev pa so deloma, in sicer v višini 130.000 evrov, prispevali člani društva Prijatelji galerije Uffizi. V njej so ob Michelangelovih razstavljena tudi dela njegovih sodobnikov, med drugim so zastopani Fra Bartolomeo, Mariotto Albertinelli, Andrea del Sarto in Franciabigio. Tondo s podobo svete družine danes velja za edino ohranjeno tabelno sliko zrelega Michelangela. Delo je nastalo leta 1508 za florentinskega trgovca Agnola Donita v spomin na njegovo poroko z Maddaleno Strozzi. V lasti družine je ostalo do leta 1594, nato je prešlo v last družine Medičejcev. Tako je tudi našlo svoje mesto v galeriji Uffizi. knjižne novosti - Prevod Brede Briščak izdala založba Arsem V slovenščini tudi izbrani dnevniški zapisi Virginie Woolf V slovenščini so dostopni vsi osrednji romani ter izbora kratke proze in esejev pisateljice, esejistke in literarne kritičarke Virginie Woolf. Temu naboru se zdaj pridružujejo dnevniški zapisi Woolfove, ki jih je za knjigo Trenutki videnja izbrala in prevedla Breda Biščak. Po besedah urednika založbe Arsem Gašperja Trohe se delo bere kot roman. Dnevniki Woolfove v integralni izdaji obsegajo pet debelih knjig, pri založbi Arsem pa so se po besedah Trohe odločili, da iz njih naredijo izbor, ki se bo čimbolj približal slovenskemu bralstvu. Kot ciljne bralce pa pri tem niso imeli v mislih zgolj literarnih teoretikov in poznavalcev dela pisateljice, temveč širše bralsko občinstvo. Troha je poudaril, da je Biščako-vi uspelo dnevniške zapise povezati v zgodbo, ki se bere kot napet roman. Z izborom je Biščakova želela podati refleksijo literarnega in esejističnega ustvarjanja Woolfove, refleksijo tedanjega literarnega in kulturnega okolja, pa tudi časa, v katerem je živela, ki je bil v marsičem prelomen. Dnevniki so bili namreč napisani v obdobju med letoma 1915 in 1941 - od prve do začetka druge svetovne vojne oziroma pisa-teljičine smrti. Intimnih zapisov pa je v dnevnikih po besedah Biščakove, ki je h knjigi pridala tudi spremno besedo, zelo malo. Sama je upala, da jih bo več. Med drugim je osvetljen topel odnos, ki ga je imela z možem Leonardom Wool-fom, ki je na neki točki dal prednost njeni literarni karieri, sam pa se je redno Virginia Woolf, spodaj naslovnica dnevniških zapisov v slovenskem prevodu zaposlil. Dnevniki kažejo tudi na to, da ji kot ženski ni bilo vseeno glede odločitve, da z možem ne bosta imela otrok, nakazan pa je tudi njen odnos z Vito, a je o njem mogoče kaj razbrati, tako Tro-ha, bolj med vrsticami. Woolfova in njem mož sta imela pestro družabno življenje. Na svojem domu sta sprejemala številne intelektualce svojega časa, med katerimi so bili T. S. Eliot, James Joyce in Thomas Hardy. Woolfova je imela celo čast spoznati Sigmunda Freuda, je na včerajšnji novinarski konferenci spomnila Biš-čakova. Kljub vsemu temu pa je iz dnevnikov razvidno tudi, da je bila zelo občutljiva na literarne kritike svojih del, saj je po objavah knjig ponavadi sledilo obdobje depresije. Znano je, da je Woolfova trpela za bipolarno motnjo. Dnevniki tako skozi neko obdobje slikajo življenje velike umetnice, ki se je gibala v zavidljivi družbi, in ozadje nastanka njenih del v prepletu z boleznijo, hkrati pa se v njih pojavljajo povsem ista vprašanja, kot se danes. Prevajalka je kot primer navedla, da se je tudi Wo-olfova, preden sta z možem zaslovela, spraševala, ali bo lahko preživela s pisanjem, žalostil pa jo je tudi neznatni literarni trg za kakovostno literaturo. Z možem sta imela tudi svojo založbo in Woolfova je razmišljala o tem, kako težko je kot založnik uspeti na tako majhnem trgu, kot je angleški. Naslov knjige Trenutki videnja je povzet po naslovu Hardyjeve pesniške zbirke, Biščakova ga je izbrala zato, ker Woolfova po besedah prevajalke citira njegovo misel, da se v roku enega leta, prežetega z vsakdanjostjo, pojavijo blazno intenzivni trenutki - trenutki videnja. Prav tako je Biščakova mnenja, da je trenutek ena od ključnih besed za pi- sanje Woolfove, ki je vse življenje razmišljala o tem, kako trenutek prenesti v literaturo, kako ga ubesediti. (STA) / ITALIJA, SVET Četrtek, 31. januarja 2013 1 1 ITALIJA - Skoraj za 10 odstotkov strmoglavila banka MPS, Fiat pa je nazadoval za 5 odstotkov Družba Saipem (Eni) potonila milansko borzo RIM - Italija je včeraj z izdajo pet- in desetletnih državnih obveznic zbrala 6,5 milijarde evrov in se zadolžila najceneje po oktobru 2010. Italija je uspela ob ugodnih razmerah na trgu januarja tako izpolniti že 15 odstotkov cilja za letošnje leto. Italija je uspešno izdala za 3,5 milijarde evrov 10-letnih obveznic, povprečna zahtevana obrestna mera pa je znašala 4,17 odstotka, kar je 0,31 odstotne točke manj kot v zadnji podobni izdaji pred mesecem dni. Poleg tega je Italija vlagateljem prodala za tri milijarde evrov petletnih obveznic, povprečna zahtevana obrestna mera pa je bila z 2,94 odstotka za 0,32 odstotne točke manj kot decembra. Povpraševanje je bilo v primeru 10-letnih obveznic nekoliko manjše kot decembra, v primeru petletnih obveznic pa približno na enaki ravni. Italija in Španija se v zadnjih tednih zadolžujeta po bistveno nižjih cenah kot v preteklosti, to pa je eden ključnih znakov umirjanja razmer na finančnih trgih. Vlagatelji tako spet pridobivajo vse več zaupanja v državni dolg ranljivih članic evrskega območja, ta spodbuden proces pa se je začel po lanski odločitvi Evropske centralne banke za neomejeno odkupovanje državnih obveznic članic območja skupne valute po potrebi in v zameno za izpolnjevanje strogih pogojev. Po drugi strani pa je bil včerajšnji dan odločno negativen za milansko borzo, ki se je odrezana najslabše v Evropi. Njen indeks je padel za 3,3 odstotka. K temu je prispevala predvsem družba Sai-pem, ki je strmoglavila za tretjino, saj je vrednost njenih delnic padla za 34 odstotkov, s čimer je družba požgala približno 4 milijarde evrov. Gre za posledico korupcijske afere, v katero se je Saipem zapletla v Alžiriji, pa tudi slabih poslovnih rezultatov. Zaradi nje je za več kot 5 odstotkov padla vrednost delnic koncerna Eni, ki je glavni delničar družbe Saipem. Sicer pa je včeraj za dobrih 5 odstotkov padla tudi vrednost delnic družbe Fiat, ki je pravkar objavila svoje najnovejše poslovne rezultate (o tem pišemo na drugem mestu). Še huje je nazadovala banka Monte dei Pasc-hi di Siena, delnice katere so strmoglavile skoraj za 10 odstotkov. Gre za posledico korupcijskega škandala, ki že dalj časa pretresa banko in ki bo po vsem sodeč imel še hude posledice. Včeraj so javni tožilci iz Tranija uvedli preiskavo proti Ban-kitalii in Consobu zaradi nezadostnega nadzorovanja banke. Obama pozdravil visoko podporo Kerryju v senatu WASHINGTON - Ameriški senat je v torek s 94 glasovi za in tremi proti potrdil senatorja Johna Kerryja za novega državnega sekretarja ZDA. Tako je z veliko večino potrdil izbiro ameriškega predsednika Baracka Obame za naslednika Hillary Clinton. Položaj bo prevzel v ponedeljek, Obama pa je že izrazil zadovoljstvo ob veliki podpori obeh strank. Že sredi dneva je nekdanjega demokratskega predsedniškega kandidata Kerryja potrdil senatni odbor za mednarodne odnose. Brez glasovanja so ga soglasno potrdili vsi člani odbora, ki so bili polni hvale na račun senatorja iz Massachusettsa. V Neaplju zmanjkalo denarja za gorivo za mestne avtobuse NEAPELJ - V Neapelju, ki je sicer že navajen prometnega kaosa, včeraj ni obratovala večina avtobusov. Javno prevozno podjetje ANM namreč ni imelo denarja za gorivo. Pri ANM so krivdo za prometni kaos, ki je nastal, pripisali varčevalnim ukrepom, zaradi katerih so jim sredstva skrčili za kar 40 odstotkov. Zjutraj je nekaj časa vozilo samo 30 od 350 avtobusov neapeljskega javnega prevoza, zaradi številnih pritožb uporabnikov pa se je ANM tekom dneva vendarle odločil, da na ceste pošlje več avtobusov. Neko neapeljsko podjetje je celo ponudilo, da za teden dni prispeva denar za gorivo, saj da Neapelj nujno potrebuje svoje avtobuse. NEMČIJA - Ob obletnici Hitlerjevega vzpona ITALIJA - Blizu Turina včeraj odprli novo tovarno maseratijev Merklova pozvala Fiat na krilih Chryslerja k aktivni udeležbi v politiki z dobičkom in rastjo prihodkov BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je ob 80. obletnici vzpona Adol-fa Hitlerja na oblast včeraj pozvala k aktivni udeležbi v politiki. Človečnost in človekove pravice lahko uveljavijo le pogumni ljudje, je kanclerka dejala v dokumentacijskem središču v Berlinu, kjer je bila nekdaj centrala nacističnih jurišnih enot SS in tajne policije gestapo. Merklova je ob odprtju razstave v dokumentacijskem muzeju Topografija terorja dodala, da je bil vzpon Hitlerja mogoč, ker so pri tem sodelovale nemške elite in velik del družbe, večina pa je bila kvečjemu ravnodušna. Berlinski župan Klaus Wowereit je ob odprtju razstave dejal, da je 30. januar 1933 zarezal dramatičen rez v zgodovino mesta. Strah in grozo, ki sta izšli iz tega dne, je čutiti še danes. Pri tem je ponovno izrazil podporo zahtevi po prepovedi desničarske Nacionalne demokratske stranke Nemčije (NPD). Razstava, ki so jo včeraj odprli, je posvečena imenovanju Hitlerja za kanclerja 30. januarja 1933. Razstava prikazuje prve mesece nacionalsocialistične vladavine, poklanja pa se 36 državljanom, ki so bili žrtve pregona v prvih tednih nacionalsocialisti-čnega prevzema oblasti. Ob obletnici tragičnega dne je v Münchnu spregovoril tudi nemški predsednik Joachim Gauck, ki je ob tem spomnil predvsem na usmrtitev članov uporniške skupine Bela vrtnica pred 70 leti. V govoru na univerzi v Münchnu je poudaril, da se je zdel boj tem upornikom smiseln, čeprav so doživeli poraz. Za kasnejši čas so želeli pustiti dokaz, da niso bili vsi Nemci brez časti in vesti, je poudaril nemški predsednik. To pa po njegovih besedah kaže, kako je drža posameznikov pomembna vedno in povsod. Hitlerjevim žrtvam so se včeraj poklonili tudi v nemškem parlamentu, ki se od leta 1996 ob 27. januarju, datumu osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, spominja žrtev na-cionalsocialistične diktature. Ker je bil 27. januar letos v nedeljo, so slavnostno sejo pripravili včeraj, ko je tudi obletnica Hitlerjeve zasedbe kanclerskega položaja. Spominjamo se vseh žrtev zločinske ideologije nacionalsocializma, je poudaril predsednik bundestaga Norbert Lammert. Pozval je k obrambi demokracije. Da je to nujno tudi danes, kažejo nedavni grozovit niz umorov, ki jih je zagrešila neonacistična skupina Nacionalsocialistično podzemlje (NSU), in antisemitska nasilna dejanja, je poudaril. Pri Hitlerjevem prevzemu oblasti pred natanko 80 leti ni šlo za ansa naključje, je opozoril Lammert. Glavni govor v spomin na milijone žrtev nacizma v bundestagu je imela nem-ško-izraelska pisateljica Inge Deutsch-kron. Danes 90-letna Deutschkronova se je dolga leta skupaj z materjo skrivala v Berlinu, da bi se izognila deportaciji in holo-kavstu. Hitler je kot vodja nacionalsocialistov pred natanko 80 leti zasedel kanclerski položaj. S tem se je začel njegov vzpon na absolutno oblast, posledica katerega je bila druga svetovna vojna in smrt kakih 60 milijonov ljudi. (STA) TURIN - Italijanski avtomobilski velikan Fiat je leto 2012 zaključil z 1,4 milijarde evrov čistega dobička, kar je 14,5 odstotka manj kot predlani. Prihodki skupine Fiat so bili s 84 milijardami evrov za 12 odstotkov višji kot v 2011. Fiat se v pozitivnih številkah ob krizi evropskega avtomobilskega trga drži predvsem zaradi dobrih rezultatov Chryslerja. Fiatov čisti dobiček je sicer po pisanju tujih tiskovnih agencij razočaral vlagatelje, a brez Chrylserja, ki je čisti dobiček lani v primerjavi z 2011 povečal kar za devetkrat na 1,67 milijarde dolarjev, bi Fiat ustvaril milijardo evrov izgube. Še v 2011 je Fiat brez Chryslerja ustvaril milijardo evrov čistega dobička. So pa na poslovanje lani vplivali tudi enkratni dogodki. Brez njih bi dobiček dosegel 1,7 milijarde evrov. Fiat je lani proizvedel 4,2 milijona vozil, kar je šest odstotkov več kot predlani. Prihodki od prodaje skupine Fiat so bili lani s 84 milijardami evrov za 12 odstotkov višji kot predlani. Sergio Marchionne ansa Rast je predvsem posledica dobrih številk v Severni Ameriki in azijsko-ti-homorski regiji, kjer so zabeležili 29- oziroma 50-odstotno rast. To je več kot odtehtalo 11-odstotni padec prodaje v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki. O pomenu novih regij za Fiat priča tudi dejstvo, da skupina v obeh Amerikah in azijsko-tihomorski regiji ustvari že kar 69 odstotkov vseh prihodkov. Evropski trg je namreč že nekaj časa v resni krizi, Fiat pa je predvsem z vozili znamke Fiat močno odvisen od evrop- skih in znotraj tega italijanskih kupcev. Je pa Fiat predvsem zahvaljujoč močnemu povpraševanju premožnih kupcev v Aziji in Ameriki za sedem odstotkov povečal prihodke od prodaje vozil prestižnih blagovnih znamk Ferrati in Maserati. Prav včeraj je sicer Fiat blizu Turi-na odprl novo tovarno maseratijev. Odprtja obrata, v katerem naj bi delo našlo 1500 delavcev in naj bi predstavljal pomemben mejnik v Maseratijevem razvoju, se je udeležilo celotno Fiatovo vodstvo. Pooblaščeni upravitelj skupine Sergio Marchionne je ob tem poudaril, da Fiat ne bo zaprl nobene domače tovarne in bo vanje celo dodatno vlagal, pa čeprav ocenjuje, da dno krize evropskega avtomobilskega trga še ni doseženo. Predsednik upravnega odbora John El-kann pa je zatrdil, da so morali v skupini sprejeti težke odločitve, da so lahko nadaljevali s proizvodnjo na italijanskem škornju. SIRIJA - Sporočilo sirske vojske Izrael napadel vojaški raziskovalni center v bližini meje z Libanonom BEJRUT - Izraelska bojna letala so napadla sirski vojaški raziskovalni center v provinci Damask blizu meje z Libanonom, so včeraj sporočili iz sirske vojske. Obenem so zanikali, da bi bil tarča izraelskega zračnega napada konvoj, ki je prevažal orožje iz Sirije v Libanon. V napadu na objekt v Džamraji sta bili ubiti dve osebi, pet pa je bilo ranjenih. Objekt v Džamraji je sirska vojska označila kot znanstveni raziskovalni center, namenjen izboljšanju zmožnosti za odpor in vojaško samoobrambo. Objekt je bil v napadu uničen. V Siriji so napad označili kot "agresivno dejanje". "Izraelska bojna letala so vdrla v naš zračni prostor in napadla znanstveni center v Džamraji v provinci Damask," so pri sirski vojski zapisali v sporočilu za javnost in ob tem dodali, da je do napada prišlo, potem ko so se sirski uporniki več mesecev neuspešno trudili zavzeti objekte v Džamraji. Ta leži približno 14 kilometrov stran od meje z Libanonom. Po prejšnjih poročilih naj bi izrael- ska letala napadla sirski konvoj, ki je v Libanon domnevno prevažal orožje. Izrael sicer že nekaj časa opozarja na nevarnost, da sirski kemični arzenal pristane v rokah libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, zaveznika režima sirskega predsednika Ba-šarja al Asada, ali v rokah kakšne druge mi-litantne skupine. Če bi do tega dejansko prišlo, bi Izrael napadel, so napovedali. Izraelska vojska se na navedbe o napadu za zdaj še ni odzvala. Donatorska konferenca KUVAJT - Mednarodni donatorji, ki so se včeraj v Kuvajtu zbrali na donatorski konferenci za pomoč Sircem, so po besedah generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona obljubili več kot 1,5 milijarde dolarjev pomoči, kolikor so si sicer zastavili za cilj. Konference se je udeležila tudi Slovenija, ki je najavila prispevek v višini 30.000 evrov. "Z veseljem oznanjam, da so dona-torji obljubili finančno pomoč v višini, ki je presegla pred konferenco zastavljeni cilj. Skupaj s 184 milijoni dolarjev, ki so jih dan prej obljubile nevladne organizacije, je bilo najavljenih več kot 1,5 milijarde dolarjev pomoči," je na novinarski konferenci sporočil Ban. "Natančen znesek obljubljene humanitarne pomoči se še sešteva," je še pojasnil generalni sekretar ZN in dodal, da je bila humanitarna donatorska konferenca največja v zgodovini ZN. Konferenca se je sicer odprla z obljubo gostitelja Kuvajta o 300 milijonih dolarjev pomoči. Enako vsoto bodo zagotovili tudi Združeni arabski emirati in Savd-ska Arabija. 20 milijonov dolarjev je napovedal Bahrajn. Evropska komisija je že v torek napovedala, da bo za Sirijo zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov pomoči, medtem ko ji je v obdobju 20112012 že namenila 100 milijonov evrov. Ameriški predsednik Barack Obama pa je prav tako že v torek sporočil, da bodo ZDA za humanitarno pomoč Sircem namenile še 155 milijonov dolarjev, skupno že 365 milijonov dolarjev. (STA) I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 39.713,63 € +282,01 SOD NAFTE (159 litrov) 114,36 $ + 0,78 EVRO 1,3541 $ + 0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. januarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 30.1. 29.1. ameriški dolar 1,3541 1,3433 japonski jen 123,55 121,52 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,652 25,659 danska krona 7,4609 7,4595 britanski funt 0,85830 0,85360 madžarski forint 296,08 297,40 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6991 0,6991 poljski zlot 4,1988 4,2090 romunski lev 4,3848 4,3835 švedska krona 8,6117 8,6110 švicarski frank 1,2392 1,2416 norveška krona 7,4350 7,4110 hrvaška kuna 7,5940 7,5870 ruski rubel 40,6344 40,4900 turška lira 2,3959 2,3805 avstralski dolar 1,2996 1,2860 braziljski real 2,6929 2,6773 kanadski dolar 1,3573 1,3510 kitajski juan 8,4239 8,3659 indijska rupija 72,1600 72,1960 južnoafriški rand 12,2576 12,1785 / Četrtek, 31. januarja 2013 512 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu goriška - Policija napoveduje ukrepe proti tatvinam v stanovanjih Števerjan ostaja »srečni otok«, v Doberdobu narasel kriminal »Znižati hočemo število tatvin v stanovanjih, natanko tako kot smo v zadnjem letu z raznimi ukrepi znižali število spletnih goljufij, ki so bile pred dvema letoma zelo razširjene.« Goriški kvestor Pier Riccardo Piovesana je bil med včerajšnjo predstavitvijo podatkov o številu kaznivih dejanj za lansko leto zelo jasen: policija bo napela vse sile, da se bo v goriški pokrajini število tatvin po stanovanjih že letos znižalo. Policisti so med lanskim letom v goriški pokrajini našteli 403 tatvine po stanovanjih, kar je za skoraj deset odstotkov več kot leta 2011, ko jih je bilo 367. V Gorici se je število tatvin po stanovanjih in na splošno tudi drugih kaznivih dejanj med lanskim letom znižalo, zelo naraslo pa je v manjših občinah in v Tržiču. V do-berdobski občini so lani našteli šest tatvin po stanovanjih, potem ko leta 2011 ni bilo niti ene. V Doberdobu se je lani občuteno zvišalo tudi skupno število kaznivih dejanj; našteli so jih 40, kar je za 53,8 odstotka več kot leta 2011, ko jih je bilo 26. Porast števila kaznivih dejanj so lani zabeležili tudi v sovodenjski občini; sile javnega reda so jih lani obravnavale 44, pred dvema letoma pa 26. Najmanj kaznivih dejanj so lani našteli v Števerjanu, ki je zaradi tega bila najbolj varna občina v pokrajini in velja za pravi »srečni otok«. V enem letu so na območju šte-verjanske občine sile javnega reda obravnavale samo 6 kaznivih dejanj, pred dvema letoma jih je bilo 14. Kvestor Piove-sana pojasnjuje, da je na pokrajinski ravni skupno število kaznivih dejanj osta- lo nespremenjeno; lani so jih obravnavali 4931, leta 2011 pa 4927. »Nedvomno pa smo zaradi tatvin po stanovanjih malce zaskrbljeni, saj gre za kriminalno dejanje, ki ljudi zelo prizadene. Zaradi tega bomo sprejeli tri vrste ukrepov. Povečali bomo prisotnost sil javnega reda na teritoriju; poleg tega bomo posvetili maksimalno pozornost preiskovalnemu delu, da bi izsledili čim več tatov. Ne nazadnje bomo priredili informativne večere, saj se marsikdo še ne zna primerno zavarovati pred tatovi,« pravi kvestor Pio-vesana in pojasnjuje, da moramo hišna Kvestor Piovesana bumbaca Ketamin v prašku ★ A.N.P.I. Skgz Dan spomina 2013 SPOMIK V GLASBI z Janosem Hasurjem Danes, 31. januarja 2013, ob 18. uri Kulturni dom Gorica - ul. I. Brass, 20 Vstop prost Info: Kulturni dom Gorica - tel. 0481-33288; email info@kulturnidom.it KD Danica: +39 333 8725493 vrata zaklepati in okna zapirati vsakič, ko se odpravimo do doma. »Obravnavali smo tatvino v stanovanju, v katerega so tatovi vstopili s ključi, ki so jih našli v nezaklenjenem avtomobilu, parkiranem pred hišo. Tatovi so enostavno pobrali ključe, odklenili vrata, vstopili, prebrskali stanovanje in zbežali s svojim plenom,« razlaga kvestor Piovesana in poudarja, da med lanskim letom niso obravnavali kaznivih dejanj, ki bi bila vezana na organizirane kriminalne združbe. Kvestor je še zlasti zadovoljen, ker so lani uspeli izsledili večje število storilcev kaznivih de- janj. »Lani smo prijeli 35 odstotkov storilcev, pred dvema letoma pa 29 odstotkov. S tem dosežkom sem zelo zadovoljen, saj je storilce v veliki večini primerov zelo težko izslediti. To še zlasti velja za tatvine po stanovanjih, saj so zanje mnogokrat krive tolpe tatov, ki hitro spreminjajo območje svojega delovanja. Prav pred kratkim smo razkrinkali združbo romunskih državljanov, ki so kradli avtomobile po Venetu in jih preko Gorice peljali proti Vzhodu. Pri preiskovalnem delu so nam pomagali tudi slovenski policisti, s katerimi zgledno sodelujemo,« pravi kvestor Piovesana in opozarja, da je za uspeh preiskovalnega dela zelo pomembna pomoč ljudi. Policisti so med lanskim letom obravnavali tudi dva umora, tri poskuse umora, deset primerov spolnega nasilja, en namerni umor, štiri nenamerne umore; spričo vseh teh zaskrbljujočih podatkov kvestor vsekakor opozarja, da je v goriški pokrajini skupno število kaznivih dejanj krepko pod državnim povprečjem, sile javnega reda pa bodo po njegovih zagotovilih poskrbele, da se v prihodnjih letih ne bo dvignilo. (dr) goriška - Niža se starost uživalcev mamil Med mladimi se širijo živalski anestetiki Ketamin. Tako se imenuje prepovedana droga, ki je vedno bolj razširjena tudi med mladimi iz goriške pokrajine. Gre za živalski anestetik z močnim halucinogenim učinkom, ki na možganih lahko pusti trajne posledice. Leteči oddelek kvesture namenja boju proti drogam veliko pozornost, tako da se je število kaznivih dejanj, povezanih s prekupčevanjem mamil, v zadnjih letih znižalo. Leta 2007 so obravnavali 116 kaznivih dejanj, vezanih z drogo, leta 2009 so jih našteli 131, lani pa se je zaradi poostrenega nadzora nad teritorijem njihovo število znižalo; skupno jih je bilo 56. Poveljnik letečega oddelka Claudio Culot pojasnjuje, da je »lov« na prekupčevalce zelo zapleten. »Stalno zasegamo manjše količine droge, ki prehaja mejo,« pravi Culot in opozarja, da se niža srednja starost uživalcev mamil; drogirajo se tudi že nižje-šolci, med mladimi pa se širi cela vrsta opojnih substanc, katerih učinki niso še povsem raziskani. Zaradi tega so seveda te droge še toliko bolj nevarne. (dr) goriška - Spletni goljufi z vsega sveta iščejo žrtve pri nas Prvaki naivnosti Prebivalci goriške pokrajine so bili leta 2011 pravi prvaki v naivnosti. Na lestvici, ki jo je pripravil dnevnik Il Sole 24 Ore na podlagi podatkov sil javnega reda, so se po številu spletnih goljufij uvrstili na najvišja mesta. Policisti so leta 2011 na Goriškem obravnavali 336 spletnih goljufij, ker je bilo njihovo število nad državnim povprečjem, so se pri goriški poštni policiji odločili za vrsto ukrepov. Povečali so nadzor nad delovanjem raznih spletnih strani, takoj so se odzivali na opozorila glede katerihkoli sumljivih sporočil na elektronski pošti, priredili so celo vrsto informativnih srečanj, med katerimi so mladim in manj mladim pojasnili, kako jim goljufi skušajo pobrati denar. V prejšnjih letih je bilo več primerov »phishinga«, spletnega ribarjenja, v okviru katerega goljufi pošiljajo zahteve po denarju z naslovov elektronske pošte oseb, ki jih njihove žrtve poznajo in zato včasih brez večjega premišljevanja nasedejo pastem. Goljufi pa vedno težje pridejo do kod kreditnih kartic in bančnih računov, ki so vedno bolje zavarovani, zato pa se jim ponuja priložnost za »zaslužek« v spletnih trgovinah. Marsikateri Goričan je tako svoje nakupe opravil na spletnih straneh, nato pa na dom ni dobil že plačanih predmetov. Poštna policija zaradi tega svetuje vsem uporabnikom interneta, naj se poslužujejo le spletnih trgovin, za katere so res gotovi, da obstajajo in da so resne. Potem ko so lani policisti priredili več srečanj o varni uporabi interneta, se je število spletnih goljufij znižalo, lani so jih našteli 260, kljub temu pa so spletni goljufi iz Romunije, Rusije in drugih vzhodnoevropskih in afriških držav Goričanom skupno odtegnili 42.620 evrov. (dr) Z miško je po besedah policistov lažje priti do denarja kot s pištolo goriška - Z globami znižali število vinjenih voznikov Cesta vzela sedem življenj Naložili preko 17 tisoč glob, veliko večino na podlagi posnetkov sistema Tutor, ki meri hitrost na avtocesti Oktobra je pri Fari umrl upokojenec V lanskem letu je v prometnih nesrečah v goriški pokrajini umrlo sedem ljudi. »Od leta 2008 naprej nismo obravnavali niti ene smrtne nesreče na avtocesti A4 med Vilešem in Devinom, lani pa kar dve. Na žalost so smrtne nesreče nekaj skoraj fiziološkega za cestni promet, tako jih nekaj vedno bo kljub vsem našim prizadevanjem, da bi na cestah zagotavljali varnost,« poudarja pokrajinski poveljnik cestne policije Gianluca Romiti in pojasnjuje, da že več let namenjajo posebno pozornost vožnji pod vplivom alkohola. »Zelo smo okrepili nadzor, kar se pozna pri številu prijavljenih vinjenih voznikov, ki se niža. Lani smo jih izsledili 92, kar je za 18 odstotkov manj kot leta 2011. Eden izmed njih je pa povzročil smrtno nesrečo v Ro- mansu, kjer je pod vplivom alkohola s tovornjakom podrl 38-letnega moškega,« razlaga Romiti in pojasnjuje, da so skupno obravnavali432 prometnih nesreč, sedem jih je kot rečeno bilo smrtnih, v 178 primerih pa je prišlo do telesnih poškodb. Prometni policisti so lani aretirali devet oseb, ki so se peljale z ukradenimi avtomobili, zaradi drugih kršitev prometnega zakonika pa so prijavili 137 voznikov. Med njimi so izstopali šoferji tovornjakov, ki so z elektronskimi napravami prekinili delovanje tahografov, tako da so lahko vozili več ur od teh, ki jih določa delovna zakonodaja. Naloženih je bilo tudi 17.062 glob; »zasluge« za 80 odstotkov vseh kazni nosi sistem Tutor, ki avtomatično meri hitrost vozil na avtocesti A4. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 31. januarja 2013 13 GORICA - Ferdinanda - Vanjo Klanjscka še vedno pogrešajo Pri iskanju sledi potrebujejo pomoč Goriški karabinjerji zavzeto iščejo sledi, ki bi jih privedle do Ferdinanda Klanjscka, pogrešanega 24-letnika z Oslavja. Že nekaj dni preverjajo razpoložljive indice in zbirajo obvestila, ali so na pravi poti, pa se bo izkazalo v prihodnjih dneh. Mladega Ferdinanda v družini pogrešajo že deset dni. V nedeljo, 20. januarja, se je z avtomobilom odpeljal z doma, nato pa se ni več oglasil. Do včeraj ni bilo nobenega telefonskega klica, nobenega dviga denarja z bančnega računa, kot da bi izginil neznano kam. Ker se mladenič ni vrnil domov, so svojci že prejšnji teden vložili prijavo o njegovem izginotju na karabinjer-skem poveljstvu v Gorici. Takoj zatem se je začelo njegovo iskanje. Avtomobil, s katerim se je mladenič odpeljal od doma in katerega lastniki so njegovi starši, so našli v torek, 22. januarja, v Šempetru pri Gorici. Parkiran je bil nedaleč od šempetrske bolnišnice. Karabinjerji so avtomobil pregledali, ker je opremljen z GPS napravo; uspelo jim je tudi rekonstruirati, kod se je mladenič vozil, preden je avto zapustil. Ka-rabinjerji so našli tudi mladeničev mobilni telefon in ugotovili, da je Ferdinand pred izginotjem klical z njim na številke tako iz italijanskega kot slovenskega telefonskega omrežja. Na goriškem tožilstvu so včeraj popoldne in zvečer zaslišali več oseb, ki pogrešanca poznajo in ki bi lahko prispevale k razpletu. Nekateri izmed zaslišanih prihajajo iz okolja, povezanega s čezmejnim razpečevanjem opojnih substanc. Ob sodelovanju karabinjer-jev se je z njimi pogovoril namestnik javnega tožilca na goriškem sodišču Giuseppe Salvo, ki koordinira preiskavo. Karabi-njerji zagotavljajo, da se bo preiskovalno delo še nadaljevalo, mladega pogrešanca pa bodo iskali tudi na podeželju, v okoliških vaseh in vzdolž soških bregov. Ferdinand Klanjscek - domači in prijatelji ga poznajo tudi z imenom Vanja - je visok okoli 170 centimetrov, je srednje postave, ima srednje dolge kostanjeve lase in temno zelene oči. Na enem od zapestij ima na notranji strani manjšo tetovažo v obliki očesa s solzo. Ko je odšel od doma, je bil oblečen v temne jeans hlače, plišasto majico črne barve s kapuco, na sebi je imel krajšo bundo črne barve, obut je bil v črne športne čevlje. Za njegovo iskanje karabi-njerji potrebujejo pomoč vseh, ki bi karkoli vedeli o njem, o njegovih premikih zadnjih dni in še zlasti o njegovem izginotju. Zato so na razpolago vsem, ki bi o Ferdinandu imeli katero koli koristno informacijo (tel. 0481-82044). Pogrešanca iščejo tudi policisti iz Šempetra, ki ravno tako pozivajo vse, ki bi ga opazili ali kar koli vedeli o njegovem izginotju, naj jih pokličejo (tel. 0038653935250). (dr) F. Klanjscek GRADIŠČE - Poziv pravnikov iz združenja ASGI »Zaprite center CIE!« Priseljenci so priprti preko predvidenega roka dvanajstih mesecev, kar vpliva na njihovo zdravje »Centre za priseljence CIE je treba čim prej zapreti, ker v njih kršijo ustavne pravice, ker je njihovo vzdrževanje drago in ker ne dosegajo ciljev, zaradi katerih so jih odprli, saj iz njih uspejo izgnati manj kot polovico gostov v njihovo izvorno državo.« Čim prejšnje zaprtje centrov CIE po vsej Italiji in torej tudi v Gradišču zahteva združenje ASGI - Associazione per gli studi giu-ridici sull'immigrazione, ki se ukvarja s pravnimi vprašanji priseljevanja. »Danes predstavlja pravilo, ne pa izjemo, da priseljencem prepovejo vstop v državo in zanje odredijo izgon. Njihovega začasnega pripora pa ne določajo le zakoni, kot bi zahtevala država, pač pa so priseljenci priprti celo na podlagi pravilnikov in konvencij, ki jih prefekture po javnih dražbah podpišejo z upravitelji centrov. Gre za pravo privatizacijo priporniškega sistema,« poudarjajo iz združenja ASGI in opozarjajo, da so gostje centrov CIE pogosto žrtve nečloveškega ravnanja, ki na celo črti krči evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Da so življenjske razmere zelo slabe tudi v centru CIE v Gradišču, opozarja poleg združenja ASGI še organizacija humanitarnih zdravnikov MEDU, ki so izredno zaskrbljeni zaradi slabšajočega se zdravstvenega stanja afriškega priseljenca. V Italijo je prispel oktobra leta 2010, ko je z ladjo polno priseljencev priplul na Lampedu-so. Decembra leta 2011 so ga najprej prepeljali v Gradišče, nato pa v Trapani. Po krajšem obdobju na Siciliji so ga spet premestili v Gradišče, kjer se je postopek za njegov izgon iz države zaustavil. Čeprav bi moral biti v centru CIE priprt kvečjemu dvanajst mesecev, so njegov pripor podaljšali na štirinajst mesecev. Mladeniča je tako dolgo bivanje v centru CIE hudo prizadelo, decembra lanskega leta je zaužil več tablet in kovancev, zaradi česar so ga prepeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico. Prvega januarja letošnjega leta je začel gladovno stavkati, po nekaj dneh ga je pregledal zdravnik iz centra CIE in ugotovil, da boleha za hudo depresijo. Mladenič je po devetih dneh prekinil gladovno stavko, ker se njegovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, pa je zaprosil za srečanje z zdravnikom iz združenja MEDU. Do le tega je nato prišlo, med zdravnikom in njim je bilo steklo, srečanje je trajalo le dvajset minut. Zdravniki iz združenja MEDU opozarjajo, da je bil zakon očitno kršen, saj je mladenič priprt že preko predvidenega roka dvanajstih mesecev, zato pa bi ga morali izpustiti iz centra. Podobno usodo kot omenjeni mladenič delijo še številni drugi priseljenci, ki v centrih CIE trpijo, ne da bi se kdo zmenil zanje. TRŽIČ - Kriza v podjetju Eaton Socialni blažilci namesto odslovitev! Na prepihu je 110 delavcev, osebje bodo prepolovili Vest, da namerava družba Eaton odsloviti 110 delavcev tržiške tovarne, je udarila kot strela sredi belega dne, saj sindikati s tem niso bili seznanjeni. Nasprotno, glede na ugodnosti, ki jih je tovarna uživala, so računali, da bo obdržala vseh 230 zaposlenih. Zato so že napovedali, da na odslavljanje nikakor ne bodo pristali. S položajem v družbi Eaton se je včeraj seznanil pokrajinski odbor. »Delavcem izražamo solidarnost, podjetje pa pozivamo, naj seže po socialnih blažilcih, preden se odloči za drastične ukrepe. Še je čas, da to stori,« so sporočili iz goriške pokrajine, medtem ko je tržiška županja Silvia Altran vče- raj izjavila: »Pozorno spremljamo dogajanje. Prednostni cilj je ohranitev proizvodnje na našem ozemlju in dostop do vseh socialnih blažilcev, kar jih imamo na voljo, zato da bodo delavci in njihove družine zaščiteni.« Delavci so trenutno v izredni dopolnilni blagajni. Ko bo njen rok zapadel sredi aprila, bodo za 110 uslužbencev uvedli mobilnost, ki vodi v odsla-vljanje. To naj bi bil namen družbe, ki jo je prizadela kriza v avtomobilskem sektorju. V tržiški tovarni so sicer investirali v večjo varnost in posodobili proizvodne procese, s tem pa so tudi odprli pot zmanjševanju osebja. Center CIE v Gradišču TRŽIČ Deželna zagotovila o centru za azbest Deželni center za azbestne bolnike bo nastal in je vključen med pomembne cilje za letošnje leto, kot je predvideno v načrtu goriškega zdravstvenega podjetja, ki so ga s sklepom odobrili 28. decembra. Načrt je tudi že osvojila dežela Furlanija-Julijska krajina. Tako je podpredsednik deželne vlade Luca Ciriani odgovoril deželnemu svetniku Demokratske stranke Francu Brus-si, ki je na to temo že večkrat opozoril v deželnem svetu, ta pa je maja 2011 sprejel tudi zavezujočo resolucijo. Ciriani je spomnil, da je deželna vlada 28. junija lani dodelila goriškemu zdravstvenemu podjetju zadolžitve deželnega pomena in nalogo koordiniranja na področju zaščite zdravja in varnosti izpostavljenih azbestu. Gre za koordinacijo različnih aktivnosti, ki jih izvajajo ustanove v okviru deželne zdravstvene službe, zato da zagotavljajo pomoč bolnikom zaradi izpostavljenosti azbestu ne le, kar zadeva zdravstveno oskrbo, ampak tudi v odnosu do skrbstvenih zavodov. Na podlagi deželnega sklepa - je pojasnil Ciriani - se je vodstvo zdravstvenega podjetja sestalo z občinami, sindikati upokojencev in združenji izpostavljenih azbestu, zato da se dogovorijo o organizacijskih vidikih. Obenem poteka postopek imenovanja referenta pri zdravstvenem podjetju. Franco Brussa je sicer izrazil zmerno zadovoljstvo zaradi deželnih zagotovil, opozoril pa je, da so to že znana dejstva in da je do danes deželni sklep le mrtva črka, saj ne obstaja ne pisarna, ne soba, ne osebje, ki bi dokazali, da gre tokrat zares. »To vzbuja v nas dvome, saj imamo občutek, da nihče nima jasne predstave o tem, kako naj se ta center uresniči,« trdi Brussa in poziva tržiško županjo, združenja izpostavljenih azbestu in javne uprave, naj aktivno spremljajo reševanje problema in odločno zahtevajo to, kar je deželni svet sprejel s sklepom. »To je naša dolžnost do vseh teh, ki so že umrli, in žal tudi do vseh teh, ki še bodo ob življenje zaradi izpostavljenosti strupenemu azbestu,« zaključuje deželni svetnik iz vrst levo-sredinske opozicije. GORICA Počilo za nekdanjo bolnišnico, na sumu imajo mladino Skupina mladih je po vsej verjetnosti odgovorna za eksplozijo, ki je odjeknila v noči s ponedeljka na torek na območju za nekdanjo bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto v Gorici in vznemirila krajane. Počilo je okrog polnoči, takoj zatem so razni stanovalci sosednjih hiš klicali na pomoč sile jav- nega reda, saj so se bali, da bi bila eksplozija povezana z nekdanjim delovanjem bolnišnice. Policisti letečega oddelka kvesture so skupaj z gasilci našli ostanke počene jeklene cevi, ki so jo verjetno napolnili z eksplozivom, pridobljenim iz petard. Eksplozija ni povzročila večje škode, saj je odjeknila v zapuščeni garaži za nekdanjo bolnišnico. Na podlagi pričevanj krajanov preiskovalci sumijo, da je eksplozivno sredstvo izdelala skupina mladih, ki so se po eksploziji razbežali, tako da je njihova identiteta zaenkrat neznana. Nekdanja bolnišnica bumbaca TRŽIČ - Priletni stanovalki zastrupljeni z dimom Palača v ognju V palači gori bonaventura Plameni so popolnoma uničili zgodovinsko palačo v starem mestnem jedru v Tržiču. Požar se je vnel v torek okrog 19.45, zagorelo je v Ulici Virgi-liana v neposredni bližini občinskega gledališča. Z dimom sta se zastrupili edini stanovalki zgodovinske palače, priletni sestri Anzichi, Nerina in Edda, bivša profesorica matematike na trži-škem znanstvenem liceju Buonarroti, ki so ju prepeljali na zdravljenje v tržiško bolnišnico. Njuno zdravstveno stanje sicer ni zaskrbljujoče, čeprav sta ženski doživeli pravi šok, saj je notranjost družinske hiše, v kateri sta preživeli vse svoje življenje, uničena. Z gašenjem požara so imeli tržiški gasilci veliko dela. Poslopje se nahaja sredi drugih hiš na pobočju za gledališčem, za nameček je obdano z visokim zidom, ki je zaviral delo reševalcev. Gasilci so požar pogasili z uporabo svojega vozila z najvišjo lestvijo, do poslopja pa so se lahko približali le z uporabo plinskih mask. Vzrok požara še ni dokončno ugotovljen. Na osnovi razpoložljivih podatkov ugibajo, da se je ogenj razširil iz kamina na pohištvo, ki se je v trenutku vnelo. Priletni stanovalki sta dim zavohali, ko je bilo že prepozno. Ogenj sta skušali pogasiti, kaj kmalu pa sta razumeli, da morata hišo čim prej zapustiti. Gašenje požara je trajalo več ur in je spravilo na noge celotno sosesko. 1 4 Četrtek, 31. januarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / doberdob - Zamude zaradi razlaščanja Po sedmih letih bodo uredili nevarni odsek pokrajinske ceste »Začetni odsek pokrajinske ceste št. 15, ki od Devetakov vodi skozi Doberdob do Ronk in Tržiča, bo urejen najkasneje do konca jeseni, vsekakor v letošnjem letu.« Tako je pokrajinska od-bornica za javna dela Donatella Gironcoli zagotovila svetniku Mariu Lavrenčiču (SEL) na ponedeljkovem zasedanju goriškega pokrajinskega sveta. Problem se vleče že vrsto let, zato je zagotovilo pomemben premik, za katerega je upati, da bodo sledila dejanja. Na ponedeljkovi seji je Lavrenčič spomnil odbornico, da je minilo že več kot sedem let od sklepa Brandolinovega pokrajinskega odbora, da se tamkajšnji odsek pokrajinske ceste uredi. Opozoril jo je tudi, da je omenjeni odsek, ki od državne ceste 55 vodi mimo odcepa proti Vižintinom do že pred več kot desetimi leti razširjene trase, zelo nevaren, po njem pa se vsak dan peljejo mnoga vozila, zlasti seveda domačinov, a tudi teh, ki so namenjeni v Ronke ali Tržič. Čimprejšnji začetek del odgovarja zato predvsem na potrebo, da se zagotovi varnost udeležencev v prometu. Lavrenčič je odbornico tudi vprašal, ali je v načrtu predvidena ureditev opornega kraškega zidu, ki stoji vzdolž ceste in se je pred nedavnim zrušil na dveh mestih. Zidek je med drugim dragocen spomin na staro pot med Dunajem in Trstom, ki je vodila skozi Dol. Odbornica je več kot sedemletno zamudo pripisala nelahkim postopkom za razlaščanje parcel in še zagotovila, da bo po načrtu preurejen tudi oporni zid, četudi bo trasa ceste ostala takšna, kakršna je danes. Urejen bo tudi oporni kraški zidek, ki spominja na staro pot bumbaca nova gorica - Župan bo novega podžupana imenoval v marcu Odstop »presenečenje« »Odstopna izjava podžupana Tomaža Slokarja me je presenetila,« je včeraj no-vogoriški župan Matej Arčon po skoraj enem tednu komentiral odstop enega od podžupanov občine. Slokar (SDS) je županu v kratki pisni izjavi nekaj ur pred sejo mestnega sveta, kjer je odstop tudi javno napovedal, sporočil, da v razmerah političnega delovanja in odločanja, ko ni oblikovane ne koalicije ne opozicije v organih izvajanja občinske uprave ocenjuje, da svoje vloge ne more opravljati na način, ki bi bil v skladu z njegovimi delovnimi pristopi, načeli in prepričanji. Slokar v mestnem svetu ostaja svetnik. »V začetku mandata sem uvedel nov način delovanja mestnega sveta brez delitve na koalicijo in opozicijo, ker osebno mislim, da ju na lokalnem nivoju ne bi smeli uvajati, ker gre za doseganje skupnih ciljev in projektov v dobrobit vseh občank in občanov,« je uvodoma povedal župan, nato pa dodal, da se mu zdi »v času, ko ljudje na ulicah posredno tudi politikom na lokalni ravni dajejo signale naj se poenotimo, delitev na koalicijo in opozicijo zelo neprimerna«. »Če pa se katera od političnih strank in list deklarira kot opozicija, naj se sama,« je še pribil Arčon. »S tem načinom se ne morem identificirati, saj menim, da mora mestni svet delovati v skladu s sprejetim načrtom razvojnih programov v skladu s sprejetimi proračuni. Absolutno pa se občinska uprava ne more deliti na koalicijo in opozicijo, saj je strokovni organ,« je komentiral Slo-karjeve navedbe v pisnem odstopu, ki začne veljati z jutrišnjim dnem. Povedal je še, da je bilo Slokarjevo delovanje v funkciji podžupana zelo korektno ter da osebno z njim ni imel nobenih nesoglasij in nesporazumov, ki bi morebiti vodili k njegovemu odstopu. »Ta odstopna izjava prejšnji četrtek me je presenetila, pa tudi dolžina odstopne izjave - na enem listu papirja. O tem osebno nisva nikoli govorila. Pričakoval sem, da bi se pred podajo odstopne izjave o tem pogovorila,« je včeraj povedal Arčon in zavrgel tudi trditve iz Slokarjevega pojasnila medijem. V njem je Slokar navedel, da je med razlogi za njegov odstop predvsem problematika transparentnosti glede prevzemanja odgovornosti za izvajanje proračuna in projektov: »Svetniška skupina SDS je že ob potrjevanju zaključnega računa proračuna mestne občine za leto 2011 jasno povedala stališče, da je izvajanje proračuna predvsem v njegovem investicijskem delu na področju gradnje in vzdrževanja komunalne infrastrukture slabo. Pri tem je predlagala tudi rešitve za boljše izvajanje proračuna. Enako stališče ima svetniška skupina tudi za izvajanje proračuna za leto 2012.« »Popolnoma vsi predlogi njegove stranke v proračunih od 2011 do 2013 so bili sprejeti. Tudi prav na račun komunalne infrastrukture je bilo v preteklih letih veliko narejenega, predvsem pri projektu Mrzlek je bilo v tem okolju vloženih 35 milijonov evrov. Vemo, da imamo dve največji investiciji v zgodovini te občine prav na po- Kratka podžupanova odstopna izjava je Mateja Arčona presenetila (zgoraj), Tomaž Slokar (desno) foto k. m. dročju urejanja komunalne infrastrukture - to je centralna čistilna naprava in R CERO. Tudi tu ne vidim posebnih razlogov. Edini razlog, ki si ga danes lahko razlagam, je ta, da se aktualne politične razmere v državi prenašajo na lokalno raven. Upam pa in želim, da bom z njim in člani njegove stranke korektno sodeloval tudi v letošnjem in prihodnjem letu, ko se moj in mandat mestnega sveta tudi zaključi,« je sklenil župan, ki bo odločitev o imenovanju novega župana sprejel prihodnji mesec, »vsekakor pa ne pred marcem«. Poudarek pri izbiri pa ne bo politična opcija, temveč ime in priimek, je še dodal. Katja Munih gorica - Cingolani Obtožbe brez pojasnil Odgovor na županove očitke »Če kot predstavnik opozicije opozorim župana Ettoreja Romolija, da ni uresničil obvez o zaščiti našega zdravstva, da so mu "pobegnila" pomembna sredstva za enake možnosti in za javna dela, da je več milijonov evrov zapravil za grajsko vzpenjačo, namesto da bi jih uporabil za obnovo cest in trgov mestnega jedra, da se ni držal zakonodaje in oškodoval trgovski sektor s tem, da je Gorico pustil brez prometnega načrta in brez parkirišč, da zanemarja varnost v šolah, da je zavrgel veliko denarja za nov pesjak, ki je neprimeren in še neodprt, da ni znal izkoristiti evropskih fondov za čez-mejno sodelovanje in za še marsikaj drugega, če torej na vse to opozorim javnost, mi župan odgovori, da ga kritiziram, ker sem zloben, ker da sem prejel malo glasov, ker da potvarjam dejstva in, ne nazadnje, da sem naredil napako v vremenskih napovedih,« navaja načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v Gorici Giuseppe Cingola-ni in županu svetu- G. Cingolani je: »Če misli, da nisem posredoval točnih podatkov, potem naj pojasni, kaj sem napačno povedal. Župan tvega drugače izpa-sti kot nekdo, ki ne ve, kako se ravnati, zato pa napada z neutemeljenimi obtožbami. Glede volilnega rezultata naj mu še povem, da sem z izjemo Brancatija prejel največ glasov, kar so jih v zadnjih dvajsetih letih prejeli županski kandidati leve sredine v Gorici. Pomembnejše pa je naslednje vprašanje: v kolikor sem opozoril na vrsto njegovih neuresničenih obvez ali slabo opravljenih del, se mu ne zdi, da zaslužijo Goričani njegove natančne odgovore?« nova gorica - Z jutrišnjim dnem mestna blagajna Plačevanje položnic brez provizije Sprejemajo plačila za šole in vrtce ter za podjetja Adriaplin, Kenog, Komunala, Vodovodi in kanalizacija, E3, stanovanjski sklad in mestno občino - Zaposlili so štiri osebe Od jutri dalje bo na mestni blagajni položnice mogoče plačevati brez provizije foto k. m. Od jutri dalje bo nekatere položnice brez provizije mogoče plačevati na novogoriški mestni blagajni. Glede na to, da mnogim vsak evro še kako veliko pomeni, je pričakovati, da bo storitev pritegnila mnogo uporabnikov. »Že sedaj, pred odprtjem, beležimo veliko povpraševanja,« pritrjuje direktorica novogoriške občinske uprave Vesna Mikuž. Mestno blagajno, ki bo delovala v desnem pritličju novogoriške občinske stavbe, bodo uradno odprli danes ob 10. uri, z delovanjem pa bo pričela jutri od 8. ure dalje. Na enem mestu bo brez provizije, a le z gotovino, mogoče plačevati položnice za ogrevanje, elektriko ... »Skratka položnice vseh tistih podjetij in zavodov, s katerimi smo sklenili pogodbe o poslovnem sodelovanju: to so vse šole in vrtci v občini ter podjetja Adriaplin, Kenog, Komunala, Vodovodi in kanalizacija, E3, občinski stanovanjski sklad, položnice me- stne občine Nova Gorica, prihodnji teden se bo po vsej verjetnosti pridružilo še podjetje Gen-i,« našteva župan Matej Arčon. Na mestni blagajni bodo položnice lahko plačevali vsi, ki plačujejo storitve pri omenjenih podjetjih, ne glede na to ali so občani novogoriške mestne občine ali ne. »Stroški za ureditev mestne blagajne znašajo 33.000 evrov, to zajema nabavo programske preme in opreme prostorov. Zaposlili smo štiri osebe, na razpis je sicer prišlo ogromno prošenj. Sprva bosta delovali dve blagajni, če se bo pokazala potreba, bomo uvedli še kakšno dodatno,« dodaja Mikuževa, medtem ko je župan prepričan, da bo odziv med uporabniki dober, o čemer pričajo izkušnje v drugih občinah. Novogoriška mestna blagajna bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih odprta med 8. in 11. ter 12. in 14.30, ob sredah med 8. in 11. ter med 12. in 16.30 in ob petkih med 8. in 12. uro. (km) GORIŠKI PROSTOR Četrtek,31 . januarja 2013 1 5 / Odpirajo komuno V Ulici Campagnola v Gradišču bodo danes ob 17. uri odprli komuno, v kateri bodo zagotavljali oskrbo osmim duševnim bolnikom, ki opravljajo rehabilitacijski proces, da bi se čim prej lahko vključili v družbo. Z odprtjem komune goriško zdravstveno podjetje opravlja nov korak na poti, na katero je prvi stopil psihiater Fanco Basaglia leta 1961. Mladi o vesolju V astronomskem observatoriju v Fari se drevi začenja niz srečanj, posvečenih mladim. Na njih bodo mladi raziskovalci in študentje spregovorili o vesolju. Nocoj ob 20.30 bo Marta Trini predavala o iskanju novih galaksij, Marco Bru-mat pa o matematični definiciji sveta. Ženska ob torbico Italijanski državljanki je neznanec v enem od novogoriških hotelov ukradel torbico. Izkoristil je njeno odsotnost in iz stola ob mizi ukradel torbico, v kateri je imela ključe vozila, gotovino, žensko ročno uro in telefon. Policija storilca še išče. (km) Mijanijeva nova tajnica Elisa Miani je bila izvoljena za novo tajnico sindikata Fisascat Cisl, ki po novem združuje sekciji iz Trsta in Gorice. Mia-nijevo so izvolili med včerajšnjim kongresom v Koprivnem, na katerem sta bila prisotna tudi državni in deželni predsednik sindikata Fisascat Giovanni Pirulli in Paolo Duriavig. Zaposlitev v Fari V okviru projekta za socialno koristno delo bo občina v Fari zaposlila uslužbenca, ki bo skrbel za ažuriranje občinskega arhiva in vlaganje podatkov v računalniško podatkovno bazo. Pogodba bo veljala za določen čas, in sicer osem tednov in pet dni. Prošnjo lahko vložijo delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni; prijave sprejemajo v goriškem uradu za delo od danes dalje do 12. februarja. Dan spomina v Krminu V okviru pobud ob dnevu spomina na holokavst bodo danes ob 18.30 v palači Locatelli v Krminu v sodelovanju s centrom Gasparini iz Gradišča predstavili knjigo »Padre eterno se ci sei mi devi chiedere perdono«, ki jo je napisal Adriano Fantin; z avtorjem se bo pogovarjal tajnik centra Gasparini, Dario Mattiussi. Paolo Crepet o vzgoji V Vili Russiz v Koprivnem bo jutri ob 15. uri predavanje na temo vzgoje otrok in mladih. Predaval bo psihiater in sociolog Paolo Crepet. De Leidi v Krminu V Krminu bo danes ob 11.30 srečanje z mladim furlanskim plesalcem Giaco-mom Leidijem; z njim se bo pogovarjal Walter Mramor. Srečanje je odprto javnosti. NOVA GORICA - »Kalejdoskop goriške preteklosti« O mestu, ki si ga lastijo pripadniki dveh narodov Kaja Širok V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo jutri ob 18. uri predstavitev knjige »Kalejdoskop goriške preteklosti -Zgodbe o spominu in pozabi«. Avtorica je Kaja Širok, direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki bo predstavila tudi projekt »Topografije spominov -Odprti muzej na obmejnem prostoru«. Knjiga »Kalejdoskop goriške preteklost«, ki jo je izdala založba ZRC s soiz-dajateljskim doprinosom Muzeja novejše zgodovine Slovenije, pripoveduje o odnosih in življenju ljudi ob meji. Meja je tu razumljena večplastno, kot državna meja, prostorska meja, časovna meja med tem, kar se je zgodilo, in današnjim po- menom teh dogodkov. Delo razpravlja o preteklosti, ki ta prostor deli, in sedanjosti, ki vsaj na videz ta prostor združuje. Pripoveduje o mestu Gorica, ki si ga lastijo pripadniki obeh nacionalnih skupnosti, o borbi za odrešitev in svobodo, o odnosu med ljudmi, ki se sprehajajo ob isti reki, kupujejo v istih trgovinah in jedo podobne jedi, pri tem pa ohranjajo tanko linijo medsebojne različnosti, miselno konstruiran prepad, ki med njimi zaradi drugačnosti utrjuje distanco. Meja, ki je iz pokrajine vizualno izginila decembra 2007, ostaja kriterij prostorskega ločevanja in oblikovanja identitete, ki upravičuje obstoj posamezne skupnosti. Knjižnica Dušana Černeta vabi ob 20. uri v komorno dvorano KCLB na slovesno izročitev 24. Nagrade Dušana Černeta KULTURNEMU CENTRU LOJZE BRATUŽ Na sporedu bosta tudi nastop pianista Alexandra Gadjieva in predstavitev knjige Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. ~M Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na premiero nove produkcije »Umor v vili Roung« v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v dvorani župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu. Ponovitev bo v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri; več na www.sedej.org. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 31. januarja, ob 20.45 »Urge«, napisal in nastopa Alessandro Bergon-zoni; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v petek, 1. februarja, ob 21. uri »Piccoli crimini coniugali« (Eric-Emmanuel Schmitt), nastopata Elena Giusti in Paolo Valerio; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 31. januarja, ob 20. uri »Rokovnjači« (Nejc Valenti, Miha Nemec, Niet); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«. Dvorana 2: »NuoveVisioni« 18.00 »Rushmore«; 20.45 »Moonrise Kingdom«. Dvorana 3: 17.30 - 21.00 »The Im-possible«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«. Dvorana 2: 18.00 - 21.15 »I miserabi-li«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 »Quartet«; 21.40 »Django Unchained«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.10 »The Last Stand - L'ultima sfida«. Dvorana 5: 17.30 - 22.00 - 22.10 »Looper«. Razstave NA TRGU EVROPE - TRANSALPINA v Novi Gorici bo v soboto, 2. februarja, ob 12. uri odprtje muzeja na obmejnem prostoru »Topografije spominov«, vrhunec projekta »Poti spominov« in prvi čezmejni muzej na prostem. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici prireja odprtje razstave z naslovom »Franco Dugo. Picasso e altri maestri« (Franco Dugo. Picasso in drugi mojstri) v petek, 8. februarja, ob 19. uri; na ogled bo do 9. marca od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@studiofaganel.com H Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v upo-ravljanju gostinskih obratov, marke-tinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org). TEHNIKE PROMOCIJE TERITORIJA: tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove prodajalnih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marke-tinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor: 15. februarja 2013. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja: Ad forman-dum, Korzo Verdi 51 (tel. 0481-81826, go@adformandum.org). OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB vabijo starše, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca na predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe: v otroškem vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči danes, 31. januarja, ob 16.30. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ nudi v ponedeljek, 11., torek, 12., in sredo, 13. februarja, za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter osnovnošolske učence varstvo od 7.45 do 16. ure ter bogat program dejavnosti: domače naloge in učenje, ustvarjalne delavnice, pustno rajanje ter vodene igre. Prijave in informacije v Dijaškem domu, Ul. Montesanto, 84 ali po tel. 0481533495 vsak delavnik do srede, 6. februarja v popoldanskih urah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja v uradih Večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. KRUT vabi na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Ve-roli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481-533177 ali mohorje-va@gmail.com. SPDG obvešča, da je še nekaj prostih mest na avtobusu za izlet na sneg v Forni di Sopra v nedeljo, 3. februarja; prijave po tel. 347-4661946. ü3 Obvestila DRUŽBA se dobi v nedeljo, 3. februarja, ob 13. uri. KROŽEK KRUT vabi na 2. in 3. sklop delavnic »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: 3. sklop se bo začel 7. marca in trajal do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 31. januarja, od 9. do 11. ure potekal brezplačen tečaj »Poiščimo knjigo - predstavitev COBISS/OPAC-a, elektronskega kataloga za iskanje gradiva in informacij; informacije v knjižnici, po tel. 003865-3309100, www.ng.sik.si. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo od meseca februarja dalje potekal tečaj za premostitev tesnobe in stresa. Predvidenih je šest srečanj v italijanskem jeziku, ki jih bo vodila Alessandra Simonetti; informacije po tel. 389-7907657 ali infovi-kara@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 16. februarja, ob sv. Valentinu obisk okolice Gorice z ogledom zanimivosti Pevme, Oslavja in Štmavra. V Štmavru bo za udeležence Valentinov prigrizek. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirišču jahalne šole Remuda v Pevmi in nato odhod z lastnimi sredstvi. Vpisovanje in informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bo v soboto, 2. februarja, ob 20. uri večer na temo žganih pijač; obvezna prijava po tel. 3334056800 , inforo-gos@gmail.com, www.centrovisite-gradina.com. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 4. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). H Prireditve V OKVIRU DNEVA SPOMINA NA HO-LOKAVST danes, 31. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici nastop madžarskega glasbenika Janosa Hasurja; vstop prost. V BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca 1/A v Gorici bo danes, 31. januarja, ob 18.30 srečanje z Alessandrom Puhalijem in Sergiom Tava-nom na temo železnice na Transalpini; sledil bo aperitiv. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo danes, 31. januarja, ob 20. uri slovesnost ob izročitvi 24. nagrade Dušana Černeta Kulturnemu centru Lojze Bratuž. Nastopil bo pianist Alexander Gadjiev, krstno pa bodo predstavili knjigo iz zbirke Krožka za družbena vprašanja Virgil Šček »Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud«. V KNJIGARNI LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 1. februarja, ob 18. uri zgodovinar William Klinger predstavil knjigo Davida Greentreeja »Caccia a Tito. Operazione Roesselsprung -maggio 1944«; več na www.leg.it. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 1. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige stripov Miriam Blasich »Anjce. Horo, amore e cioccolato«. Knjigo in avtorico bo predstavil zgodovinar in esejist Silvano Corazza. V PREDAVALNICI OBČINE V KRMINU bo v petek, 1. februarja, ob 18. uri predstavitev ponatisnjeje knjige »Por-zus - Due volti della resistenza« Marca Cessellija. Sodeloval bo profesor na Videmski univerzi Paolo Strazzolini. DRUŠTVO DANICA vabi vse otroke na veseli pustni popoldan v soboto, 2. februarja, od 15.30 dalje v ŠKC Danica na Vrhu. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA, ki jo organizirajo Dijaški dom, Kulturni dom in ŠZ Dom, bo potekala letos v Dijaškem domu v Gorici v petek, 8. februarja, ob 17. uri. Program predvideva premiero filmske oddaje Bela krajina (produkcija Videopro), v kateri nastopajo domski gojenci in učenci šole Trinko, ter priložnostni program, ki so ga pripravili gojenci Dijaškega doma. Toplo vabljeni osnovnošolski in srednješolski učenci. PUSTNO DRUŠTVO KARNIVAL prireja pustovanje v Sovodnjah pod ogrevanim šotorom: v petek, 8. februarja, ples z DJ Best Company; v soboto, 9. februarja, ples z DJ Studio 80; v nedeljo, 10. februarja, ob 14. uri po-vorka pustnih vozov in skupin, nagrajevanje zmagovalcev in ples s skupino Happy Day. Pogrebi DANES NA JAZBINAH: 11.00, Vittorio Medvescek (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Luciano Marussi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Neotilo Zuttion (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Doria Flavia-no iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V MEDEI: 10.30, Marcello Cal-ligaris (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustil nas je naš dragi Branko Tomsič Žalostno vest sporočajo žena Neva, sin David, Kristina, Nicolas, sestra Nela z možem, Nataša z družino Pogrebni obred bo v petek iz bolnice Janeza od Boga iz Gorice v cerkev v So-vodnjah ob 14. uri. Nato ga odpeljejo za upepeljitev v Spi-neo. Kmečka zveza izreka iskreno sožalje Cibič Mariji in sinu Ediju ob prerani smrti moža AGOSTINA 16 Četrtek, 31. januarja 2013 APrimorski r dnevnik TOGO ZADNJI ČETRTFINALIST DURBAN - S tekmama 3. kroga skupine D se je končalo predtekmovanje na nogometnem afriškem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Zadnjo vozovnico za izločilni del tekmovanja si je včeraj priboril Togo, ki je igral 1:1 s Tunizijo. Iz te skupine je že pred zadnjim krogom napredovala Slonokoščena obala, ki je včeraj igrala 2:2 z Alžirijo.V četrtfinalu bo zmagovalka skupine Slonokoščena obala igrala z Nigerijo, Togo, ki se je v četrtfinale uvrstil prvič, pa se bo pomeril z Burkino Faso. Preostala para sta Gana - Zelenortski otoki in JAR - Mali. ŽOGA ZA FINALE LIGE PRVAKOV Na finalu letošnje lige prvakov, ki ga bo gostil londonski Wembley, bosta tekmeca za prestižno lovoriko igrala z žogo Finale Wembley. Nemški proizvajalec športne opreme Adidas je uradno predstavil žogo za to tekmo in za vse dvoboje odločilnega dela lige prvakov. Zunanja podoba žoge z zvezdasto grafiko in izrazitimi barvami tudi z letnicama 1963 in 2013 simbolično kaže na 50 let, kolikor je podjetje prisotno v nogometu: takrat so pri Adidasu začeli proizvodnjo nogometnih žog, od leta 1970 pa z njihovimi žogami igrajo na uradnih tekmovanjih pod okriljem Fife in Uefe. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu KAKO LETIJO SKAKALCI? LJUBLJANA - Smučarski skakalec JurijTepeš je zadel glavico na žebljico, ko je polet z uradnega treninga v Vikersundu posnel s kamero na čeladi in objavil na medmrežju. V le nekaj dneh je njegov filmček na you tubu zbral že več kot pol milijona ogledov. Do srede dopoldan je posnetek smučarskega poleta, ko je skočil 208,5 metra, Tepeš pa ga je objavil 25. januarja, zbral 552.326 ogledov. Posnetek si lahko ogledate tudi na naši facebook strani Primorski_sport. RUGBI - Konec tedna začetek Pokala šestih narodov Francija pred Anglijo Konec tedna se bo začel 14. pokal šestih narodov v rug-biju. V resnici gre že za 119. izvedbo tega turnirja, ki se je najprej imenoval »Home Championship«, nato pa »Pokal petih narodov«. Zdajšnje ime je prevzel po vključitvi Italije. FAVORITI - Lani je pokal osvojil Wales, ki pa ga letos ni med glavnimi favoriti za končno zmago. Izvedenci in pobiralci stav postavljajo na prvo mesto - tudi zaradi ugodnega koledarja - Francoze. Glavni tekmec galskih petelinov, ki bodo v nedeljo v Rimu (ob 16. uri) tudi prvi nasprotnik Italije, so Angleži. Na stavnicah je zmaga Francije vredna med 2,87 in 3,05, Angleži so kotirani le za odtenek slabše. Njihova zmaga je vredna med 3,00 in 3,05. Zmaga Valižanov bi prinesla okrog petkrat večjo vsoto, kot bi jo stavili, približno isto pa je zaupanje v Irsko (od 4,80 do 5,50). Pravo presenečenje bi predstavljala zmaga Škotske (25,00) ali celo Italije (med 60,00 in 150,00). ITALIJA - Italija se podaja v boj s pozitivnimi občutki. Na obeh pomembnih pripravljalnih prijateljskih srečanjih je z igro povsem zadovoljila. Proti Novi Zelandiji je sicer izgubila 42:10, a bila vsaj 50 minut povsem enakovredna nasprotnikom. Še bolj učinkovita je bila proti Avstralcem, ki so slavili le s 22:19. Zal se je na tej tekmi huje poškodoval Mir-co Bergamasco, ki bo moral mirovati štiri mesece, tako da letos ne pride v poštev za celoten turnir. Spored 1. kroga: v soboto (ob 14.30) Wales - Irska, (ob 17. uri) Anglija - Škotska; v nedeljo (ob 16. uri) Italija - Francija. Nadaljnji spored Italije: 9. feburarja Škotska - Italija, 23. februarja Italija - Wales, 10. marca Anglija - Italija, 16. marca Italija - Irska. NAŠ POGOVOR - Nina Luxa »Rugbi je šport, me je takoj pritegnil« »Fair-play je nujen tudi zaradi omejevanja poškodb« Nino Luxo v našem športnem okolju poznamo kot odbojkarico, a zadnja leta je njena velika ljubezen postala ragbi. 26-letna fizioterapevtka - službeno se ukvarja s starejšimi osebami, a v večernih urah zdravi poškodbe in mišice tako nogometašev kot košarkarjev - je ta šport spoznala po naključju, Kako, nam je kar sama opisala: »Zaslužna je kolegica, ki je trenirala ekipo ragbija za otroke do dvanajst let in tudi žensko ekipo v društvu Venjulia Rugby Trieste. Pogovarjale sva se o njenih izkušnjah in me je zadeva pritegnila. Vključila sem se v žensko ekipo, sicer na koncu sezone, tako da sem samo trenirala. To je bil moj prvi stik s tem športom. Okolje mi je bilo všeč, odbojke sem se takrat malce naveličala. Iskala sem nekaj povsem novega in različnega. Opredelila sem se za zelo dinamičen šport, o katerem prej nisem ničesar vedela. Postala sem tudi asistentka trenerja ekipe najmlajših. V naslednji sezoni pa sem že bila ena od trenerjev ekipe.« So v mladinskih kategorijah pravila različna? Pride do fizičnega kontakta med igralci? Pravila so različna, kontakt pa je neizbežen. Igralec ragbija se mora nanj privaditi že od samega začetka, izpiliti mora tehniko kontakta in omiliti ali izničiti posledice. Sama sem trenirala ekipo otrok do osmega leta in v tej kategoriji sestavlja ekipo le osem igralcev. Manj je seveda tudi stikov, a osnovna pravila ragbija ostajajo. Ena izmed značilnosti ragbija je fair-play. Učite pravila poštenega igranja že malčke? Seveda. Brez tega tako moške igre ni mogoče igrati. Če ne spoštuješ soigralcev in zlasti tistega, ki ti stoji nasproti, jo lahko odneseš z res hudimi poškodbami. Tudi zaradi tega je ena izmed najlepših iger, kar jih poznam. Malemu nogometašu, ki obleži na igrišču, takoj pritečejo pomagat in kmalu je spet na nogah, mali ragbist se mora pobrati sam. Če se ne pobere, pomeni, da je resnično poškodovan. Odločilen je pri tem zgled odraslih: mali nogometaš se zgleduje po svojih odraslih vzornikih, mali ragbist pa po svojih. Kdo so tvoji favoriti na Pokalu šestih narodov? Anglija ali Irska. Lani se je Italija izognila leseni žlici z zmago proti Škotski v zadnjem nastopu. Kaj bo letos uspelo »azzur-rom«? Mislim, da so obeti boljši kot pred lanskim turnirjem. Selektor Jacques Bru-nel ima jasne in ambiciozne programe in tudi zadnji nastopi na prijateljskih tekmah so bili dokaj prepričljivi. Minimalni cilj ostaja seveda izogniti se leseni žlici. Italija bo z nastopi začela v nedeljo, ko bo v Rimu gostila Francijo. Moja napoved je zelo optimistična. Italija lahko preseneti! Mora pa igrati kot na zadnjih tekmah, v drugem polčasu pa ne sme fizično popustiti. (I.F.) Alberto Sgarbi na novembrskem testu proti Novi Zelandiji KOLESARSTVO Fuentesu ne bo treba razkriti imen MADRID - V ponedeljek se je začel sodni proces proti španskemu zdravniku Eufemianu Fuentesu, ki naj bi športnike, predvsem kolesarje, oskrboval s krvnim dopingom. Fuentes je na sodišču pričal, da nima ničesar s krvnim dopingom Epom, katerega ostanke je policija v vrečkah zasegla leta 2006. Glede Epa je 57-letni zdravnik dejal, da gre očitno za ostanke prejšnjega najemnika prostorov in da sam o tem ne ve ničesar. Zdravnik zatrjuje, da je svojim varovancem dajal transfuzije iz zdravstvenih razlogov. Včeraj je na sodišču večkrat poudaril, da ob tem nikoli ni ogrožal zdravja svojih pacientov, ki je ključna točka sojenja, saj se Fuentes zaradi dejstva, da Španija v času najdbe ni imela pro-tidopinške zakonodaje, zagovarja le zaradi obtožbe ogrožanja zdravja svojih pacientov. »K meni so hodili različni športniki, ne samo kolesarji. Je pa res, da je bilo kolesarjev največ. Sem pa opravljal transfuzijo krvi tudi nogometašem, boksarjem...,« je dejal Fuentes, ki pa v štiriurnem pričanju ni govoril o imenih, omenil je le Javierja "Pipeja" Gomeza, zdaj predsednika španske kolesarske zveze. O njih mu sicer niti ne bo treba govoriti, saj je sodišče odločilo, da mu ne bo treba razkriti imen športnikov, ki so z njim sodelovali. Na seznamu osumljenih jemanja krvnega dopinga v aferi Puerto je sicer 58 kolesarjev, le šest so jih zaenkrat kaznovali, in sicer Španca Alejandra Valverdeja, Nemca Jana Ull-richa in Jorga Jakscheja ter Italijane Ivana Bassa, Micheleja Scarponija in Giampaola Carusa (slednjega je CAS pozneje oprostil). ansa KOLESARSTVO Armstrong: »Nobena generacija ni bila čista« Lance Armstrong, nekdanji sedemkratni zmagovalec najprestižnejše dirke na svetu Tour de France, je v včerajšnjem pogovoru za spletno stran cyc-lingnews.com dejal, da se počuti kot grešni kozel. Poudaril je, da je bilo goljufanje v kolesarstvu sistematično in prisotno ves čas, da nihče ni bil povsem »čist«. »Moja generacija kolesarjev ni bila prav nič drugačna od drugih. Pomoč v obliki prepovedanih sredstev je bila ves čas prisotna, a dejstvo ostaja, da je kolesarstvo res trd, fizično zahteven in garaški šport. Tour de France si je očitno nekdo izmislil kot potegavščino ... Nato so vsi iskali prednosti, ki bi jim prinesle uspeh in slavo. Od skakanja na vlake ob vmesnih postojankah pred 100 leti, do krvnega dopinga eritropoetina v poznejših obdobjih,« je dejal 41-letni Armstrong. »Prav nobena generacija ni bila »čista«. Niti Merckxova niti Hinaultova ne LeMondova, Coppijeva, Gimondijeva, In-durainova, Anquetilova ali Bartalijeva, seveda nikakor ne tudi moja,« Armstrong, ki ga je Mednarodna kolesarska zveza (Uci) doživljenjsko suspendirala, ni skoparil z obtožbami na račun nekdanjih kolesarskih zvezdnikov. Armstrong meni, da kolesarski šport lahko reši le še amnestija za vse prekrške v minulih desetletjih. Medtem pa se seznam kolesarjev, ki so jim dokazali zlorabo dopinga, daljša. Frank Schleck, starejši brat zmagovalca francoske pentlje 2010 Andyja Schlecka, ki je bil pozitiven na dopinškem testu 14. julija 2012 po 13. etapi dirke po Franciji, si je prislužil enoletni suspenz. ZAVEC V ZDA - Najboljši slovenski poklicni boksar Dejan Zavec v teh dneh trenira na polno. Kot pravi sam, se mu najbrž že meseca marca obeta nov dvoboj. Ta bi se naj odvil v ZDA, pogovori pa tako kot zmeraj še vedno potekajo. NOGOMET - Kazen Lazio Uefi 140.000 evrov, Maribor 17.000 NYON - Evropska nogometna zveza (Uefa) je včeraj italijanskemu prvoli-gašu Laziu zaradi rasističnih opazk njegovih navijačev na tekmah evropske lige proti Tottenhamu in Mariboru naložila 140.000 evrov kazni. Uefa je denarni kazni dodala še opozorilo, da bo za vsak morebiten naslednji primer rasizma Lazio kaznovan s tekmo pred praznimi tribunami. Navijači Lazia so razgrajali na mariborskem Ljudskem vrtu, s tribun je bilo slišati tudi rasistične opazke, zaradi česar je Uefa klub kaznovala s 50.0000 evri. V dvoboju s Tottenhamom pa je bilo na olimpijskem stadionu v Rimu poleg rasističnih moč slišati tudi antisemitska gesla, zato je Uefa dodala še 90.000 evrov kazni. Uefa je kaznovala tudi Tottenham, ki bo moral zaradi izgredov navijačev v Rimu odšteti 10.000 evrov, nekaznovani pa niso ostali niti Mariborčani, ki bodo morali zaradi slabe organizacije tekme proti Laziu in uporabe pirotehničnih sredstev njegovih navijačev v blagajno Uefe prispevati 17.000 evrov. INTER - Srbski vezist Zradvko Kuz-manovic je podpisal štiriletno pogodbo z Interjem, med črno-modre pa prihaja tudi 18-letni hrvaški talent Mateo Kovačic, ki je igral pri zagrebškem Dinamu. Medtem pa je milansko moštvo zapustil Philippe Coutinho, ki bo odslej igral pri Li-verpoolu. EL CLASICO - Na prvi tekmi polfi-nala španskega kraljevega pokala sta se madridski Real in Barcelona razšla z remijem 1:1 (Varane za Real, Fabregas za Barcelono); Arsenal - Liverpool 2:2 (0:1). MANCINELLI - Kapetan košarkarske reprezentance Stefano Mancinelli, ki je bil od začetka sezone prost igralec, je uradno igralec Cantuja. Lani je igral pri Olimpii Milano. ATELTIKA - Italijanska atletinja Elisa Cusma je v Anconi dosegla nov italijanski rekord na 1000 metrov. Razdaljo je pretekla v 2:44,11. Plavalka Manaudou končuje kariero PARIZ - Francoska plavalka Laure Manaudou, trikratna svetovna prvakinja in olimpijska zmagovalka iz Aten leta 2004, je naznanila, da bo končala kariero zaradi nosečnosti. Nov Ferrari F138 MARANELLO - Jutri bodo javnosti predstavili nov Ferrarijev dirkal-nik, 59. po vrsti, F138, ki so ga poimenovali po sezoni svetovnega prvenstva (13), osmica pa kaže na število cilindrov. Pred uradno predstavitvijo so ime novega Ferrarija izdali prvič pred dvema letoma. McLaren pa bo že jutri dopoldne razkril novega MP4-28, nato pa se bodo po vrsti sledile še druge predstavitve. Plušenko na operacijo MOSKVA - Ruski drsalni zvezdnik Jevgenij Plušenko mora zaradi težav s hrbtom na operacijo hrbtenice, trikratni svetovni prvak pa pravi, da bo do OI v Sočiju popolnoma okreval. ŠPORT Četrtek, 31. januarja 2013 17 ŠD MLADINA ORGANIZATOR URADNE TEKME FISI IN TEKME ZA PRIMORSKI POKAL ŠD Mladina bo ta vikend domoval na Zoncolanu. V soboto in nedeljo bo namreč za deželnem smučišču organitazor dveh tekem. V soboto bo kriški klub priredil uradno tekmo FISI za mladince, člane in masterje za Pokal ZKB. Start veleslaloma na progi 1 bo previdoma ob 9.00, dokončno pa bodo uro določili na sestanku komisije jutri pozno popoldne. Na startu pričakujejo do 140 tekmovalcev. V nedeljo pa bo Mladina organizirala drugo tekmo Primorskega smučarskega pokala. Veleslalom veljaven za Pokal Barich bo prav tako stekel na progi 1 na Zoncolanu, s tem da bo start nekoliko nižji: »V dogovoru z upravitelji prog pa bomo morda za najmljaše - superbabyje in babyje - znižali startno mesto, vendar le v primeru, ko bi se jih prijavilo veliko število,« je pojasnil Ennio Bogatez, direktor obeh dirk kriškega kluba. Predvideni start bo ob 9.30, v dogovoru z upravitelji prog pa bo začetek tekme tudi poznejši. Prijave zbirajo do sobote ob 12.00. Organizatorji pa pripravljajo pa še dodatno ponudbo: »Morda bomo organizirali za najboljše še drugi spust, vendar le, ko bi nam to dovoljeval čas in snežne razmere. Za točke Primorskega pokala in društeve lestvice pa bo veljal prvi spust, kot piše v pravilniku,« je še napovedal Bogatez. V finalu naj bi nastopilo 15 najboljših smučarjev in 10 najboljših smučark absolutne lestvice ter 10 najboljših smučarjev in 7 najboljših smučarjev mladinske lestvice. Vsem nastopajočim bo Mladina nudila tudi smučarske karte po ugodnejši ceni. Rezultati naših ekip v realnem času Dobiš jih na www.primorski.eujj ali tudi preko twitterja primorski_sport fl NOGOMET - Kras v zaostali tekmi proti Cereii vknjižil spet samo točko »Malo več kot nič« Tudi včeraj so bili pred golom neučinkoviti Kras - Cerea 1:1 (0:1) Strelca: Lasagna v 9. min., Colavetta v 87. min. KRAS: Budicin, Russo, Colavetta, Giordano, Melis, Simonin, Pastrello, Bravo (46' Capalbo), Kneževič, Sain (65' Marocco), Grujic, trener Zupan. CEREA: Fornasa, Marchese, Bonfa, Cesar, Dal Corso, Saggioro, Barnaba, Testini, Pace (Molinari), Lasagna (Ambro-si), trener Facci. Sodnik: Kamal (Torino) Izključen: Angelico v 55. min. V zaostali tekmi 3. povratnega kroga D-lige je bila za Kras zmaga imperativ, če bi želel ohraniti mesto med če-trtoligaši. Repenski nogometaši pa so se morali zadovoljiti le s točko, kar pa je, kot je bilo splošno mnenje po tekmi v Kra-sovem taboru in še kar med številnimi gledalci glede na delavnik in uro, »malo več kot nič«. Prvič, ker ekipa ni izkoristila prednosti domačega igrišča, drugič pa zato, ker ni izkoristila še večje prednosti, ki se ji je ponudila od 10. minute drugega polčasa dalje: gostje so namreč ostali v desetih. Angelico, ki si je v prvem polčasu prislužil že en rumeni karton, je drugega dobil, ker se je žoge dotaknil z roko in sodnik ga je upravičeno poslal z igrišča. Srečanje se za gostitelje ni začelo najboljše. Gostje so že v uvodnih minutah povedli: Lasagna je silovito streljal na gol, Krasov vratar Budicin je žogo odbil, domača obramba je malce »zaspala«, prisebni Lasagna pa je sam pritekel do žoge in jo neovirano poslal v mrežo. Bila je to hladna prha za domače igralce in gledalce, kajti Kras je dotlej držal vajeti igre v svojih rokah in je tudi po prejetem golu imel terensko premoč ter dve zelo ugodni priložnosti, da bi stanje izenačil. Najprej Grujič in nato Kneževič pa nista bila dovolj prisebna. Tudi v drugem polčasu se je nadaljevala terenska premoč igralcev Krasa, ki je bila še bolj opazna, ko je sodnik izključil gostujočega nogometaša Angelica. Premoči na igrišču in številčne prednosti pa gostitelji niso znali izkoristiti. Pri tem so imeli tudi smolo, saj so nekajkrat za las poslali žogo mimo vrat gostov, dvakrat je mojstrsko posegel gostujoči vratar, v 70. minuti pa je Capalbo s prostim udarcem zadel vratnico. Pa tudi preveč kroma so napadali preko sredine, kjer so imeli telesno dobro postavljeni gostujoči branilci lažje delo in brez težav odbijali žogo. Niso pa izkoristili bočnih napadov, da bi »razširili« obrambo gostov. Ves napor zveznih igralcev je bil tako zaman vse do 87. minute, ko je Colavetta le zadel v polno. Bilo pa je prepozno, da bi domače moštvo doseglo še en gol in toliko pričakovano zmago. Gostje so v zadnjih minutah odbili vse napade Krasovih nogometašev, ki z neodločenim izidom gotovo ne morejo biti zadovoljni. »Zares nimamo sreče, skozi vso tekmo smo bili v premoči. Ves vložen napor pa ne znamo konkretizirati z golom,« je po tekmi dejal razočaran Krasov predsednik Goran Kocman. Kaj sedaj? »S točko si nismo mnogo pomagali. Do konca manjka še štirinajst krogov, morali bi zmagati vsaj devet tekem. Že v nedeljo nas čaka težko gostovanje v Bellunu,« je še dodal Kocman. (lako) NOGOMET - 2. amaterska liga Bregu in Zarji tri točke, Primorju ena Roianese - Zarja 0:1 (0:1) Strelec: Kočič v 38. min. Zarja: De Mattia, F. Segulin, Franco, Jevnikar (Bernobi), Santoro, Yatc-huominou, Ruggiero, Aiello, Markovic (Ghezzo), Kočič, Cermelj (Cappai). Zarja je proti višjepostavljeni ekipi, ki se bori za play-off, iztržila vse tri točke: »V prvih dvajsetih minutah je bil pristop odličen,« je razlog za poln izkupiček pojasnil športni vodja Robert Kalc, ki je bil z zmago seveda zelo zadovoljen. Zarja je začela srečanje zelo odločno: v 2. minuti je s Kočičem zadela prečko in vajeti igre obdržala do 15. minute. Takrat je v osredje stopila Roianese, ki je zelo nevarno streljala mimo gola. Že v naslednji akciji pa je Zarja z Kočičevim strelom od daleč dosegla gol (38. minuta). V nadaljevanju si je Zarja edino resno priložnost priigrala v začetku drugega dela z Ghez-zom po podaji Riggiera, nato pa je prevladala na igrišču živčnost. Rezultat takega vzdušja sta bili dve izključitvi nasprotnikovih igralcev zaradi namernih udarcev. Zarja je do konca le še upravljala prednost, s tem da je k temu pripomogel tudi vratar De Mattia, ki je v 35. minuti odlično ubranil strel. Zmaga pa je pustila tudi nekaj posledic v taboru Zarje, ki za dva do tri mesece ne bo mogla računati na poškodovanega Markovica (mišična poškodba). Romana - Breg 0:1 (0:1) Strelec: Nigris v 11. min. Breg: Cresi, Sovič, Degrassi, Latin, Coppola, Marturano, Daris, M. Ber-tocchi, Moscolin (Cok), Cigliani (Belladonna), Nigris (Brunetti). Breg se je po tekmi lahko veselil zmage in novih treh točk, vendar z igro ni prepričal. Izjema je bilo prvih 25. minut, ko so Brežani z Nigrisom dosegli tudi gol (po podaji Ciglianija). V nadaljevanju pa je prevladala živčna igra. Breg si je v drugem delu priigral nekaj priložnosti, vendar vse so bile neuspešne. V zadnjih minutah prav tako ni izkoristil številčne premoči, potem ko je sodnik v 30. in 44. minuti izključil dva igralca gostiteljev. Romana se je vselej branila in napadala, v drugem polčasu si je priigrala tudi dve priložnosti, pri obeh pa je uspešno posredoval Cresi. Zaradi poškodbe je med tekmo moral igrišče zapustiti Cigliani. Aquileia - Primorje 1:1 (1:1) Strelec za Primorje: Pavletič v 15. min. Primorje: Zuppin, Emili, Cavallini (Jan Čok), Kovacic, Demarco, Me-scia, Manfreda (Ferro), Božič, Pellaschiar, Pavletič (Zidarich), Mihic, trener Ravalico. Po nerodnem nedeljskem domačem porazu proti Pro Staranzanu si je Primorje opomoglo in sinoči v zaostali tekmi igralo neodločeno v gosteh proti tretjeuvrščeni Aquileii. Tekma pa se za proseško ekipo ni začela najbolje, saj so gostitelji povedli že v 3. minuti. To pa ni potrlo gostov, ki so kaj kmalu reagirali in v 15. minuti stanje izenačili z lepim prostim udarcem Pavleti-ča. Tudi v nadaljevanju je Primorje igralo boljše od gostiteljev in bi si v končnici srečanja celo zaslužilo zmago, saj je Ferro zadel vratnico. Vsa ekipa je tokrat igrala dobro, posebno pa sta se izkazala Božič in Pavletič. (lako) KOŠARKA - U19 Borovi mladinci prepričljivo premagali Azzurro DEŽELNO PRVENSTVO U19 Azzurra - Bor 47:75 (13:14; 23:27; 34:50) BOR: De Luisa, Kocijančič 14, Ghersevich 10, Vittori 16, Buzzi, Gruden 1, Albanese 9, Ianche 6, Faimann 19. 3toč-ke: Vittori 2. Borovi mladinci so osvojili pomembno zmago v gosteh proti Azzurri in tako potrdili niz prepričljivih nastopov v zadnjem obdobju. Po prvih dveh izenačenih četrtinah so varovanci trenerja Fa-raglie nekoliko bolj strnili vrste v obrambi in si ob zelo učinkoviti kolektivni igri v napadu zagotovili tudi izdatno prednost, ki je ob koncu znašala celih 28 točk. Tokrat si prav vsi zaslužijo pohvalo za prikazano igro, Faimann pa je bil tokrat prvi strelec moštva. DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Pallacanestro Ts - Breg 80:70 (15:14, 40:29, 59:47) Breg: Bandi, Gelleni 18, Tul 3, Zobec 18, Baldassi 3, Crismani 24, Coretti, Gregori, Fonda 2, Bole 2. Trener: Vato-vec. Kot v zadnjih nastopih je Breg tudi proti tržaški ekipi ponovil slabo predstavo v drugi četrtini. Prav v drugem delu je namreč Pallacanestro Trieste s tremi trojkami prevzel visok naskok, ki ga Vatov-čevi fantje do konca niso uspeli izničiti. V ostalih četrtinah pa so bili nasprotnikom, ki so predvajali agresivno obrambo, stalno enakovredni. Med posamezniki gre pohvala Crismaniju, ki ni nikoli popustil. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 3. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. 335-5476663 (Vanja). SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca 2013. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7. Vpisovanje in dodatne informacije lahko dobite na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni! TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 15. februarja 2013 na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 37. Redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. PLANINSKI SVET Priložnost za poravnavo članarine Veljavnost lani plačane članarine in nezgodnega zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije zapade 31. januarja; odborniki SPDT bodo zato na razpolago članom in prijateljem za obnovitev članarine in zavarovanja oziroma za vpis novih članov s sledečim urnikom: v petek, 1. februarja od 19.00 do 20.30 ure v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1; v ponedeljek, 4. februarja od 19.00 do 20.30 ure v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44; v torek, 5. februarja od 10.00 do 13.00 ure na društvenem sedežu, Ul. s. Frančiška 20. Ostale datume bomo javili naknadno. Enotedenski društveni izlet V zadnjih treh letih se je Slovensko planinsko društvo iz Trsta, v sodelovanju s pobratenim PD Integral iz Ljubljane, podajalo na daljša počitniška potepanja na Balkanski polotok, najprej v Črno goro, nato v Makedonijo, nazadnje pa še v Bolgarijo. Letos pa smo se odločili za spremembo. Za letošnje počitnice načrtujemo osem -dnevno planinarjenje v območju Monvisa, za bolj izkušene planince tudi z vzponom na njegov 3841 m visok vrh. Program načrtovanega izleta, ki bo trajal od sobote, 27. julija do sobote do 3. avgusta 2013, bomo predstavili v ponedeljek, 4. januarja ob 19.00 uri v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44. Vabljeni vsi, ki jih pobuda zanima. Kamnite pastirske hiške Nepozabno doživetje prejšnjo nedeljo na izletu po tržaški okolici, ki ga tradicionalno, na začetku leta prireja SPDT. Petdeset planincev se je podalo na nekakšno krožno pot po bazovskih gmajnah, obnovljenih pašnikih in gozdičih na odkrivanje in občudovanje pastirskih kamnitih hišic, ki so jih na Krasu postavljali domačini, naši predniki, kot zatočišča pred vremenskimi neprilikami, ko so gnali živino na pašo, ali opravljali gozdarska dela. Hiške, pravo zgodovinsko in etnološko bogastvo, je iz pozabe in uničenja hvalevredno rešil domačin Vojko Ražem, ki je na travnikih in v gozdičih z ledinskimi imeni Bojčovka, Dolge doline, Kobljak, Petruce, Zagovje, Stare otave, na širšem območju Bazovice obnovil, bolje rečeno, spet postavil zidke in kamnite strehe 21 hišk. Udeleženci nedeljskega pohoda v sijočem januarskem soncu so se tako lahko prepričali, občudovali in izrekli priznanje tej pomembni zamisli, delu in neomajnemu prepričanju Vojka Ražma za ohranitev spomina na tradicije, običaje in navade naših prednikov na Krasu. Sam Vojko je številno skupino planincev, ki se je zbrala pri kalu v Bazovici, popeljal najprej mimo zadružnih pašnikov na zahodno pobočje Kokoši, čez mejo na slovensko ozemlje, kjer so si planinci ogledali in občudovali Bobeto-vo in Jezinovo hiško. Potem po cesti za Jermane proti mejnemu prehodu Lipica, kjer so se pohodniki, onstran glavne ceste, znašli v gozdiču in si ogledali tri hiške, na Kobljaku pa, po prečkanju stare ceste za Sežano, sedaj Resslove poučne poti, pa najbolj značilno Suščevo hiško sredi travnika. Dalje po stezah in gozd- nih poteh do Krančeve hiške v dolini z velbom nad ozkim vhodom, okrogle hiške Debeli školj in Burjovke z majhnim ognjiščem v notranjosti, nedaleč od ceste za Gropado. Planinci so svoj poučni izlet zaključili na območju sinhrotrona, kjer stoji mala hiška Grišca in na Raž-movem travniku, kjer sije Vojko, po vseh obnovitvenih delih, na novo postavil kamnito hiško še zase. Po skoraj petih urah počasne hoje in postankov so si izletniki na celotnem prehojenem območju ogledali in občudovali kar 17 kamnitih hišk. Veseli in zadoščeni, obogateni z novimi doživetij, so se prisrčno zahvalili Vojku Ražmu za spremstvo in razlago, predvsem pa za njegov nesebični trud in delo za ohranitev teh spomenikov kraške pastirske kulture. (L.A.) Vsakdanji polet iz vašega doma v svet za le 0,73 evra. Med potjo vam bo na voljo dnevnik Cenjeni bralci, vabimo vas, da se naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945. NAROC NIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA LETO 2013 za ceno prve! Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga. Znižano naročnino za leto 2013 se lahko plača do 31.1.2013: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 Bancoposta št. računa: IT57 H 07601 02200 000011943347 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Dnevnik Slovencev v Italiji (Zadruga / Četrtek, 31. januarja 2013 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok.: Onstran žice, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nan.: Don Matteo 23.05 Dnevnik -Kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a Porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due 6.50 Risanke 8.10 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 18.00 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.40 Terrybilmente divagante ^ Rai Tre Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Nan.: Segreti e passioni 16.45 Nad.: Il clan dei camorristi 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Closer 23.10 Nan.: Bones 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 La Grande Magia - The Illusionist 23.50 Supercinema O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood (i. Emily Van Camp) 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Lupin 15.45 Nan.: White collar -Fascino criminale 16.40 Nan: Chuck 17.30 Nan.: La vita secondo Jim 18.15 Nan.: Life bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Mistero 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: La verita e che non gli piaci abbastanza 23.20 Sirene u Rete 4 6.50 Nan.: T. J. Hooker La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.20 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.50 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Detenuto in attesa di giu-dizio 15.50 Nan: In plain sight 16.50 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio pubblico 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Happy Hour 21.00 Rubrika: Ring 23.02 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Prgišče priljubljenih pravljic 10.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.20 Kratki igr. film: Kokošja juha 11.35 Razred zase (pon.) 12.05 O živalih in ljudeh 12.30 Na vrtu 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet (t Slovenija 2 7.00 OP! - Otroški program 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom (pon.) 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 15.15 Točka 15.55 Evropski magazin 16.20 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 16.45 Muzikajeto 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Dok. serija: Po brezpotjih 19.00 23.10 Točka 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Zulujska zora 21.50 Nan.: Sodobna družina 22.15 Nad.: Gandža {T Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.50 Aktualno 8.00 Poročila 8.25 21.20 Beseda volilcev 9.00 10. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 21.45, 22.55 Kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.00 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.15 Nautilus 15.45 Dok.: City folk 16.15 Potopisi 16.45 Slovenski magazin 17.15 Biker Explorer 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.55 Odd.: In orbita 20.25 Film: Lady Conformista 22.15 Avtomobilizem 23.20 Med valovi "i Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video-strani 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Med nami 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 12.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.00 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi 6.55 Risane in otr. Serije 8.05 Serija: Tv Dober dan 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Nan.: Larina izbira 10.4016.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Mentalist 13.00 24UR ob enih 14.00 Serija: Tv Dober dan 14.55 Nan.: Ko listje pada 15.50 Serija: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Ljubim te, Beth Cooper (kom., ZDA/Kan., '09, i. H. Panettiere) 21.50 24UR zvečer 22.20 Nan.: Blue Bloods 23.15 Nan.: Razočarane gospodinje A Kanal A 7.10 Risane serije 8.00 18.00, 19.45 Svet 9.00 Nan.: Frasier 9.30 14.20 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.5517.05 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 13.50 Nan.: Skupaj s tabo 14.50 Film: Dobro dekle, slabo dekle 16.35 Nan.: Šola za pare 20.00 Film: The Island 22.20 Film: Pomoč od zgoraj RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10, 10.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči - Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Tone Frelih: Zgodbe - 3. zgodba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da ve-dere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan;9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite... ; 21.00 Galerija; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.00Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 31. januarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren üü dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O -1/9 is TRBIŽ O -1/10 is o GRADEC 1/12 CELOVEC O -2/8 I~iri ČEDAD O ."'J VIDEM O -1/8 c^ -2/9 li O PORDENON -1/8 o-1/8 o-1/6 S- GRADEC KRANJSKA G. o^As CELJE ¿/9 • is -1/8 KRANJ ¿X ^ o „ LJUBLJANA O N. GORICA -1/10 N. MESTO -3/9 2/9 O -1/10 KOČEVJE MARIBOR O-2/9 M. SOBOTA O 0/9 PTUJ o ' ZAGREB -1/8 o REKA 0/11 ^NAPOVED ZA DANES' V gorah bo rahlo oblačno z zmernim severozahodnim vetrom v jutranjih urah. Ničta izoterma se bo spustila na 2000 m, zmanjšale se bodo tudi toplotne inverzije. V popoldanskih urah se bo v Predalpskem svetu pooblačilo. Na nizkih planotah in ob obali se bo proti večeru in v jutranjih urah pojavila megla. Temperature bodo nizke, možne bodo poledenitve v jutranjih urah. Precej jasno bo, tudi nizka oblačnost v zahodnih krajih se bo prehodno razredčila, a se bo proti večeru spet zgostila. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 7 do 11 stopinj C. J Blaga hladna fronta, ki bo danes ponoči prešla vzhodne Alpe bo zamenjala zrak v višjih slojih atmosfere, ne pa ob prizemlju. V petek bodo pričeli dotekati južni vlažni tokovi, predhodniki _ n sobotne fronte. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.10 Dolžina dneva 9.43 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.11 in zatone ob 9.02 Nad južno Evropo je anticiklonsko območje. Topla fronta se je prek srednje Evrope pomaknila proti vzhodu, ponoči pa bo območje Alp prešla še oslabljena hladna fronta. Zaradi severozahodne smeri višinskih vetrov na kraje južno od Alp ne bo imela večjega vpliva. BIOPROGNOZA V drugi polovici dneva se bo krepila vremenska obremenitev. Spanje v noči na četrtek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.48 najvišje 43 cm, ob 6.54 najnižje -16 cm, ob 11.46 najvišje 11 cm, ob 18.08 najnižje -34 cm. Jutri: ob 1.19 najvišje 41 cm, ob 7.57 najnižje -17 cm, ob 12.30 najvišje -1 cm, ob 18.24 najnižje -21 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .160 Vogel.................135 Kranjska Gora.........80 Krvavec .............. 110 Cerkno................80 Rogla..................90 Mariborsko Pohorje . .60 Civetta...............130 Piancavallo..........120 Forni di Sopra........100 Zoncolan..............80 Trbiž..................150 Osojščica..............90 Mokrine..............150 Podklošter............70 Bad Kleinkirchheim . . .80 o /"v GRADEC -2/8 TOLMEČ O -2/8 & TRBIŽ O -4/5 CELOVEC O -2/6 O -6/4 KRANJSKA G. o l TRŽIČ -2/6 VIDEM O -1/11 O PORDENON 0/10 ^ ČEDAD O 0/10 o KRANJ o-2/6 S. GRADEC CELJE -2/8 MARIBOR O-2/9 PTUJ o M. SOBOTA O-5/7 K o LJUBLJANA GORICA O °2f0ORICA POSTOJNA ^ N MT" ^ 3/11 si/10 Q-1/8 mf^ o , PORTOROŽ O ---V Č£NOMELJ 0/11 ^duMAG OPATIJA/^™ 4/10 POREČ O PAZIN O ZAGREB -1/7 o (NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo zjutraj rahlo oblačno do spremenljivo, na planotah in ob obali pa bo več oblačnosti. V teku dneva se bo oblačnost povečala, proti večeru bo rahlo deževalo, v gorah bo nad 800 m bo rahlo snežilo, ob obali bo zapihal zmeren veter. V petek bo precej jasno z jutranjo meglo po nižinah. Na Primorskem in Notranjskem se bo večji del dneva spet zadrževala nizka oblačnost. V noči na soboto se bo pooblačilo, v zahodni in osrednji Sloveniji bo začelo rahlo deževati. V soboto čez dan se bo dež okrepil in zajel vso državo. Popoldne in zvečer se bo meja sneženja spuščala. brazilija - Po uradnem sporočilu policije iz Santa Marie Vzrok požara v nočnem klubu poceni pirotehnična sredstva PORTO ALEGRE - Število umrlih v tragičnemu požaru v nočnem klubu v brazilskem mestu Santa Maria se je povzpelo na 235, potem ko je v torek v bolnišnici v mestu Porto Alegre umrl 21-letnik, ki je v požaru utrpel hude opekline. Medtem je policija tudi uradno sporočila, da je najverjetnejši vzrok požara uporaba poceni pirotehničnih sredstev. Šef policije v mestu Santa Maria Marcelo Arigony je v torek pojasnil, da so glasbeniki, ki so usodnega večera nastopali v diskoteki, zavestno uporabili pirotehnična sredstva, namenjena izključno zunanji uporabi. Ta so namreč cenejša od tistih za uporabo v zaprtih prostorih. Tudi sicer so v nočnem klubu Kiss oblasti odkrile več varnostnih pomanjkljivosti. Klub je imel tako samo en izhod in ni imel luči za nujne primere. V prostoru so se sicer nahajali gasilni aparati, ki pa niso delovali. Diskoteka je bila prepolna, strop pa je bil obložen s posebno peno, iz katere se je ob stiku z ognjem kadil strupen dim. Policija se sicer še naprej trudi pridobiti pomemben dokazni material, vključno s posnetki varnostnih kamer. Ob tem sumijo, da so dokaze pred preiskovalci skrili. Kamer namreč v klubu, kjer bi se sicer morale nahajati, ni, prav tako kot preiskovalci niso našli računalnika, na katerem naj bi bili shranjeni posnetki. Vodstvo kluba sicer trdi, da varnostni sistem že dva meseca ni deloval. Preiskovalci še naprej iščejo tudi blagajno kluba, ki bi pokazala, ali je bilo v prostoru preveč ljudi. Brazilija je pod hudim pritiskom, da razreši primer in s tem dokaže, da je sposobna varno izpeljati tudi svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 in olimpijske igre leta 2016. V bolnišnicah se zaradi posledic požara sicer zdravi še več kot 100 ljudi. Policija je že aretirala več oseb, med njimi solastnika nočnega kluba Kiss in dva člana glasbene zasedbe Gurizada Fan-dangueira, ki je nastopala na usodni večer. Pri tragediji, ki se je pripetila v nedeljo zgodaj zjutraj po lokalnem času, gre za najbolj smrtonosen požar v Braziliji v zadnjih 50 letih. Leta 1961 so v mestu Ni-teroi ognjeni zublji zajeli cirkuški šotor, pri tem pa je umrlo več kot 500 ljudi. (STA) Število žrtev požara je medtem naraslo na 235 ansa Učitelji zahtevajo ukrepe proti nasilnim učencem ZAGREB - Približno 7000 hrvaških učiteljev je podpisalo peticijo, v kateri zahtevajo možnost suspenza učencev, ki se med poukom obnašajo neprimerno in nasilno do predavateljev in sošolcev. Kot poroča Jutarnji list, je vse več tistih, ki preklinjajo, grozijo, pljuvajo po učiteljih, ne želijo z njimi komunicirati ali pijani prihajajo na pouk. Niso več redki niti učenci, ki zaradi slabe ocene razmečejo stole, preklinjajo, grozijo ali pa na slušalkah poslušajo glasno glasbo med poukom in ne sodelujejo, navaja zagrebški časnik. Učitelji so na svojem spletnem forumu opisali številne primere, ki so na meji šokantnosti in bizarnosti ter nedvomno kažejo na motnje pri nekaterih otrocih in njihovih družinah ter celo v celotnem sistemu. Učiteljica na osnovni šoli nedaleč od Zagreba je navedla primer učenca, ki je v šolo prinesel nož, s katerim je skušal napasti sošolca. Ko so poklicali njegovega očeta, je povedal, da je otroku sam dal nož za primer samoobrambe. Podobno je bilo tudi v primeru učenca, ki je metal petarde v šoli in pred njo. Ko so poklicali policijo, je njegov oče vprašal, zakaj so zahtevali posredovanje policije, saj je on dal sinu petarde. Nek učenec je grozil učiteljici s škarjami, da jo bo postrigel. Ko mu je odvzela škarje, je naslednji dan prinesel nož. Nato so ga premestili v drugo šolo. Jutarnji list navaja še več različnih primerov, ki pojasnjujejo zakaj učitelji in profesorji vztrajajo pri uvedbi ukrepov suspenza problematičnih učencev. Učencev, ki povzročajo težave, zdaj ne smejo izključiti iz pouka ali pustiti brez nadzora niti jih poslati domov. Opozarjajo, da je nasilja vse več, ko se pogovarjajo s starši pa pogosto slišijo, da so bili njihovi otroci izzvani, da jih učitelji ne marajo, da gre za otroške vragolije in podobne reči. (STA) zda - V Iraku je izgubil vse okončine Vojaku uspešno presadili obe roki Brendan Marrocco ansa WASHINGTON - Ameriškemu vojaku, ki je v bombnem napadu v Iraku leta 2009 izgubil vse okončine, so zdravniki uspešno presadili obe roki. Po zelo redki in kompleksni operaciji je vojak poudaril, da se počuti skoraj tako kot pred štirimi leti. Brendan Marrocco je bil prvi vojak, ki je v iraški vojni preživel izgubo vseh okončin. Zapleteno 13-urno operacijo je prestal pred šestimi tedni in s tem postal komaj sedmi človek v ZDA, ki so mu uspešno presadili obe roki. Zdravniki sicer svarijo, da je pred njim še dolgotrajno okrevanje in da bo tudi še trajalo precej časa, preden bo lahko gotov, da telo ne bo zavrnilo novih udov. "Trenutno še ničesar ne čutim in rok ne morem premikati. A do tam še pridemo," pa je bil na torkovi novinarski konferenci optimističen 26-letni Marrocco. "Sovražil sem življenje brez rok. Z njimi počnemo toliko stvari. Brez njih si nekaj časa kar izgubljen," je pojasnil. Eden od njegovih zdravnikov Jaimie Shores je poudaril, da bo nekdanji vojak vsak dan prihodnje dve do tri leta opravljal naporno terapijo. Proces, ko se bodo njegovi živci in druga tkiva obnovili in bo telo moral znova naučiti uporabe okončin, bo zahteval "izjemen napor", je poudaril. A eden od razlogov, da so Marrocca sploh izbrali za operacijo, je prav zaupanje zdravnikov, da bo kos izzivu. "Gre za mladega moškega z izjemno količino upanja - in še trmast je. Trmast v dobrem smislu," je poudaril Shores. "Zanj resnično ni meja." Marrocco ima sicer nekaj zelo enostavnih želja. Upa, da bo lahko znova vozil, saj ga v garaži čaka avtomobil, za katerega volan še nikoli ni sedel. Nekdanji igralec ameriškega nogometa pa si želi znova tudi v športne vode. Sedaj ga zanima predvsem kolesarjenje z rokami in upa, da bo nekoč na ta način uspel prevoziti maraton. (STA)