NAMESTO BANKE - ZVEZA
Ove investicijstd zabievi: Zagrebški velesejem in hotel - mesto »Sveti Steian«
Zagrebški velesejem do-biva iz leto v leto#čedalje večji pomen za jugoslovansko gaspodarstvo, pravtako pa tudi za mediiarotdno gospodarsko življenje. Na dose-danjih jesenskih sejmih niso mogli (čeprav so bili Hogra-jevani novi razstavni prostori) dobiti niti vsi doma'či niti vsi tuji razstavljalci toliko prostora, kolikor so ga zahtevali. Rezukati pa so kljub temu očitni: Na leto šnjem jesenskem velesejmu je bilo n. pr. 4600 razstav-ljalcev iz 27 držav iz vseh strani sveta, nad 600.000 obiskovalcev, poslov je bilo skleitjenih za nad 110 mili-jard dinarjev. Med drugim je bilo na velesejmu 19 uradnih tujih delegacij in 11 med temi so jih vodili rrurustri. V prtmerjavi z lanskim lecom je bilo rva velesejmu nad idvakrat več razstavnega prostora, 4-krat yeč razstavljalcev in skoraj dvakrat več obiskovalcev.
Veliko zaslugo za ta uspeh Imajo tudi organizatorji vele-sejma, razen drugega tudi zato, ker so dobro iix pravočasno apr&vtU velitoa dela pri gradiitvi ntrvega razslavnega prostora. V prvi etapi je bilo na nov&m prostoru zgr.ajen.ih 42.000 m' pa-vHjonov, 15.000 m! odprtega prbstora za razstavljanje, 12.000 kvadratnih metrov servisnihpo-slopitf, razen tega pa še cesle, jelektrika, vodovod, kanalizacija, k'ubinje, restavnacije in indiu-strijski železniišfci itiri. V vse to je bilo vloženo bliizu 1 mi-Kjardo,di-narjev, razen 850 mili-jonov dinarjev, kolikor sovlo-žile druge države. Nekaj nad, 300 miiUjonov Se.ni kritih.
Tuji nazistavljaldi eo,i povE-dano v devizah, vložilj v zgra-ditev svojiih pavMijonov Mrifetu 1.5 milijona dolarjev po tečaju 600 diinarjev za dolar.
Plan velesejma za leto 1957
Dt> prihodnjeua velesejma bo fcroba »praviti nova dela, ki bo-do omogočila, dia bodo zainte-resirani orazstavljalci dobili za-želeai prostor in da bo ta pro-str>r osredoto6en na enem pro-sioru. Ratunajo, da bodo kan-čali »»lejo ivaoij« in v-eliki pa-viljon lahke dnduatrije, uprav-na poslopja, da bodo razSinili kaaaliizaciijsko, vodovodno in električno mrežo, da bodo zgra-diH en večji in e>n manjSi objekt. Kaže pravtako, da bo &e vsaj 7 tujih držav zgradalo svoje pa-viljone.
Za ta dela Opri tem ne upo-Steva.mo t-ujih pawljonov) je potrabnih pravtako okrog W0 miJjjonov- PribLižno polovico teh strožkov foo plačal velese-jem iz svojega preseika dohod-kav, nekaj pa t>a vložil titdi Ijjudski odbor zaerebškaga okraja.
Kljuft) temu pa vse ne bo kri-to. Računajo, da bo potrebnih še okrog 700 m^lijonov dinarjev, da ibi lahiko poplačaJi ta dela in oatanek iz prejšnjega leta. Tako je nastolo vprašanje, kje aajti ta spedstva.
Donosne naložbe
Te investicije t>odo ninogopri-sp^va!«, da bo dmel 2agreihSki velesejem v prihodnosti še več-jf) viogo v n.aižem gffspodarstvai in v Jcrepitvi gaspodorstoih zvez %  inozeanstvom.   Razen  tega  pa
vel&sejiMn v  celoti omogoča de-vizne dohodJce.
Zahtevo za holel - mesto »Sveti Stefan«
Na^eli bomo Se drug podoben primer z drugega konca dxžave — iz Črnagorskega Primorja: s   polotoka   Sveti  Stef&n.
Vseu naši javnosti je znano, da se Svetd Stefan izipreminja v mesto — hotel. Imel bo 133 najsodiobnejie opremljeniilh apart^ roajev s 306 ležiščt, v hišah, ki bodo fthraniUe na zunaj svoj stariosfci videz. Na razpolago bodo tudi posebnd pr&stori za družbenio io zabavmo življenj«, za prodajaln« in podobno. Do-gradltev tega zares edinstvene-
»Sveti Stefan«
j« naložba donosna tudi v oijem, neposrednem smLslu te besede, fcer bo zelo hitTO pri-nesla anatne dohodke. 2e letos je velesejem mogal naložiM nad sežek dohodkov nad izdatki se pol inilijarde v iorvvesticije. Pre-bo ie naprej poveievail.
Posetono važen neposredni re-zultat je "devizni dotok. Račuma-jo, da je znašal v zvezi z vele-sejmom Jetos skupjii dohodek deviz okrog 2 mLlijona 257.000 dolarjev (tuje investioije, ki sitM jih že ome.nili, razen bega dahodek od uslug velesejma in raznih tranaportn,ih, dekorater-skih in drugih organizacij tu-ji-m razshavljaloem). Z <investi-oijami, ki smo jih že omenili bo, kakor ra&unajo, znašal pri-hodrfje leto dotok deviz 2,600.000 dolarjev, kasnej« pa, teprav ne bo več tujih inveiticij, povpreč-no 1,700.000 dolarjev na leto (naj prlpcmvnlmo, da postanejo zgrajeni tujj pavUjoni last Ju-goslavije. države, kl so jih zgra-dile, pa ra.zslavljajo v njih brezpl-ačno samo na prvih dveh sejjnih, ka-sneje pa plačajo zni-žano  najemnmo)/
Tako dcinasn« investioije se nedvomno splača ftnansirafci. Ohstaua tudi ustan&va, ki taka finaasiranja lah^ko prevzam«: to je banka- V tem primeru naj-prej Jugoslovanska banka za znmanjo trgovino, toer bo to pri-spevalo k poanernlbnemai datoku dsvriz. Res j«, da vseih teh 700 mMijomov ni rauj-no 'vlcžiti v raizstavne prostore z-a tuje raz-Btavljaioe (ti ga v zniatnem "delu sami eradijo), važno pa je, da
ga buristi-čnega obj&kta bo stala po programu 768 milijonov di-narjev. Namenjem je tujim obi-skovalcem in maj bi prinjsšal okrog 375.000 djplarj«v deviznih dohodkov ina l«to. O6itno je, da tudii ta naložba lahko prinese znatrn«  devinne  dohodibe.
Toda  tudi   tu  se   je   pojaviilo vpražanje  sredstev. Primanjfcu-
je  še  255  mUijonov  za   optemo in  inventar.
»Denornik« se je javil sam
Primer je podoben tistomu, ki smo ga opisali pri Zagrebškcm velesejmu. S tako dokumenta-cijo ne bi bilo težavno dobitl kredit od Bank« za zunanjo trgovino »li od . Investicijske banke. Toda sredstev ni*o zah-tevali od banke, temve^ iz re-zerv  federacije.
Pravi »denarnik« s« je javil sam, nam&sto da bi ga investi-tor ^poiskal. Jugoslovanska ban-ka za zunanje trgovino je skle-nila, ko je bila seznanjena z vso zadevo. da bo pod doloie-nimi pogoji sama pbnudila kre-dit z,a" sredstva, ki še primanj-korjejo za »Sveti Štefan«. Barfka se je iotila tega posla raču-najoč pravilno, da se ji bo kmalu izplačal in donašal de-vize.
Uprava velesejma j« post&pa-la padobno, kakor investitor »Svetega Stefana«: zahtevala je 700 mitijonov dinarjev od zve-anega izvršnega sveta. Naravno je, da je mogoče tudi ta primer rešiti. Toda niti tu ni potrebno, da se angažira s svojimi sred-stvi zveza, ko so zato tu baake in je po računih samega inve-stitorja naložba z&lo donosna in ni osnove, da bi banka tak po-sel odbila.
Skra&ka, na razpolago je nor-tnalma pot, da se i-zvedeta oba velika ia resna podviga, ki bo-sta prispevala k iz-boljžanju na-še plačilne biJance. Toda niti prvi niti drugi investitor nista že od vsega začetka šla po tej poti, temveč, da tako rečemo, po »administrativnJ« liaijl. (M;-mogred« povedano velesejem že ima izku^nje v poslovanju z Banko za zurvanjo trgovino, ker je od nje že dobil n«koL kredit.)
Stara praksa.
Smoter tega žlanka Je, da po eni strani poudari ponnen in ko-ristnost  tako   prvega  k«ukor  dru-
gega podviga in zasluge ajihoviS inlciatarjev, da pa po <lrugi stta-ni še enlkrat ol>rne pozomost braltev na pojav, o katcrem smo žc vetkrat pisali; aa 'navado ne-katorih gospodarikih organljacq in drugih č'nite)iev v g<»padar-skcm življon,fu, <la iščcjo za te« žave končne rešitve »s straolU, »ixl z.goraj«, in to ce!o tudi tednj, ko je normaln.o rc«itcv laže najti,
To navado oi lcjavno pojasni-i ti. Os-tala ]e h. prejfinjcga raždo^b-i ja' posiovanja, iz razdobja ž'rakiJhi dotacij, plarufeih itgub; disortbu-oije kredita Ln Msaga, ra.zniji nafc-na-daih 'nlervencij in sploh admi« nistraitivnega ( s tcan pa tudi ne« učinkovUega) zJ:rjv!)eii,a tožavT go3poda.rsiki praksi. To je nav«.-jalo goipodarstvetMlke in vse ko-lelktive tor tciesa, da so prižako-vaJi liho naloge kokor nji(iovfl reakve od nokcga orgaaa iz^ven podjetja.                                       ;
Tai^a priksa pa je že precaj daleč za nirm. Preiek'io je že do-' volj <!asa, da b' jo UiUko dokon-čao apuitHi, vsa organizacija go-»podarAcga življoaja pa je spre-menjena 'n postavljena na nove tenielje, predviom v zvezi z no-vWn načinam upravljanja v'go-; spodairstvti. Lfg<>tov5ictne so bile nove poslovne imštitucije, ki ustrc-zaio d.tnišhjim oinosom v gospo-darsrvTj, mcd drit»im tud' špecia-Hzirane banke," kakfšni stj titdi Baaka za zunanjo trgovino in In-» vesticijska ba^nka.
Ko se ta sodobna, vcndar ne voč nova in naznana dejstva r našem goigadarslvu skužajo ohi-ci in se išeeio znova stire rcšitve, teda;j je to nepoznavanje našega gospodarsliega mehanizrna. Tako gledanie na posle si ne bi smoli dovolki talki invesfHorjii — k'so sicer že poicazali tako dragoccno inic'.itivo — ka.kar je to primef z iavestitarjema ZagreMkega ve-lesejma   in   »Sverega  Štefana«.
M. Jakič