Leto Vi!., štev. 12 Ljubljana, sobota 18. ganuarja 1926 PoStnlna pavšallrana. Cena 2 Din p Irhaja ob 4. rjirtr«!. ca Stane mesečno Din as'—; (a ino-aemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo ■ Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/1. — Telefon štev. 7 s. Nočna redakcija* od io. ure naprej ▼ Knaflovi u. St s/L — Telefon it. 3«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlitvoi Ljubljana, Prešernova ulica it. 5*. — Telefon »t. 36. laseratnl oddelek t LJubljana, Preier-nova ulica it. 4. — Teleion kt. 49S Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. t. — Celje, Aleksandrova cesta. Raisti pri postnem ček. zavoda t Liub-Jana it. 11.84* • Praha čisto 78.180. W»en,Nr. 105.141. Ljubljana, 15. januarja. Eno najvažnejših vprašanj državne politike je: ali bodi osnovno šolstvo državno ali v ro-kah avtonomnih dežel. SLS in ž ajo »Slomškova zveza« stojita na stališču, naj se šolstvo urejuje z deželnima zakoni. Deželni zbori naj predpisujejo organizacijo šolstva in po svojih odborih nameščajo učiteljstvo. To stališče je v zvezi tudi z zahtevo, naj se narodna vzgoja dece tako uredi, da se govori o Srbih in Hrvatih le kot sorodnih narodih, s katerimi smo v državni sknpnosti. ne sme pa se vzgoje voditi v duhu narodnega edinstva. Klerikalna stranka zahteva še posebno zastopstvo cerkve v vseh šolskih korpo-racrjah. cenzuro celega pouka in učnega načrta po cerkvenih organih, vmešavanje krajnih šolskih zastopov v didaktična in šolskoMpravna vprašanja in ne le v vzdržavanje lokalnega šolstva. Klerikalni načrt zahteva pospeševanje kovnestjonalnega. zlasti samostanskega šolstva in posebno forsira vzgojo učiteljskega naraščaja v samostanskih pre-rarandijah ter dosledno protežiranje njenih absolventov pri nameščanju. Klerikalno časopisje, klerikalni govorniki. zlasti avtoritativno oni na katoliških shodih ter škofje kot faktični šefi lokalnega klerijtaiizma, neprestano povdarjajo. da so njihova »katoliška« načela napram šolstvu »na veke ena in j«ta». da je beseda katoliške cerkve, ki se oglaša Iz ust papeža in škofov vselej v tem pogledu vedno ena in ista. ker jo »škofom narekuje sv. Duh.« V dokaz te vztrajnosti navaja zlasti dr. Mahni-cov »Rimski katolik« istovetnost izjav in stališč naših škofov tja do leta 18 IS. na2aj. Podčrtuje kot glavne njihove zahteve. da se osnovna šola »ne sme odtegniti neposrednemu nadzorstvu kraj-nega duhovnega pastirja«, da se to nadzorstvo »ne sme omejiti samo na poduk v krščanskem nauku« ter da se »škofovski uradi ne simejo odstraniti od izomikanja učiteljskih pripravnikov in ud nameščanja šolskih učiteljev.« Dosledno temu stališču nastopa klerikalizem kot najbrezobzimejši in najstra-stnejši nasprotnik državne šole. Te in še mnoge razlike, ki pravzaprav tvorijo zrno kulturne zgodovine prošiih stoletjih predmet borbe za napredek v celem svetu, so zarezale pri vsakem, ki se bavi s šolo. dve smeri svc-tovnega nazirania: klerikalno in svobodomiselno. Pri nas ca povrh še na-cijonalno in separatistično, državno in avtonomistično. Tudi v SI oveni ii se je to stališče izza desetletij kristaliziralo. Vsa politična zgodovina naše ožje domovine je spretn i;ana od bojev iz tega poglavja. Bili so to bodi nadvse častni za napredno učiteljstvo. nečastni za takozvano Slomška rito, ki je nastala iz terorja deželnega odbora kranjskega, katerega obnovitev je politični ideal SLS. Ta vprašanja so torej in ne morda kakšne kaprice ali partijske slučajnosti razdelile slovensko učiteljstvo v dva tabora. Cpigoni, ki sede na mehkem, ki nikoli niso občutili zlasti podeželskih borb. katere je Cankar tako mojstrsko naslikal v »Hlapcih«, izgleda, da hlepijo po kakem nasledniku dr. Lampeta^ Slabič; po značaju se vselej boje načelnih vprašanj, kjer si nasproti stojita dva sveta, in plavali bi radi med tabori, ms-žiajoč naenkrat na več strani. Brezbarvno stališče napram glavnim problemom narodnega šolstva ni mogoče ni državljanu sploh, kaj še učitelju, še manj pa učiteljski organizaciji. Tako stališče je nedostojno inteligenta. ki čuti odgovornost pred narodom. Organizacija. ki ima v gori navedenih vprašanjih nedvomno nacijonalen in napreden organ. pa zategadelj še ni organizacija kake stranke, ki osvaia isto kulturno sta lišče. Ali je ena ali druga stranka bližja. to je stvar teh strank samih. Netopirsko stališče, da naj n. pr. kakšna učiteljska organizacija bo. kakor 'učiteljska komora«, ne pa organzacija 1 idejnim temeljem, zavzemajo slučajno slabiči co značaju. Ljudje, ki imajo največ vzroka proučevati poglavje o hvaležnosti in prizanesl.iivosti drugih, v času trenotnih političnih prememb skačejo iznenada za hrbet onim. ki so bili vedno v trdem boju enaki in dosledni. Cas za take ljudi pa ni prišel, pač pa je prav, da se njihov značaj odkrije. Prekinjene zveze Radi snežnih žametov so bile včeraj ves dan in tudi ponoči telefonske proge z Beogradom pretrgane. Poskusili smo dobiti ponoči zvezo preko Zagreba in Sarajeva, odnosno Novega Sada, a zaman. Zato so Izostala tudi vsa večerna beograjska poročila. Po najnovejših vesteh prometne ovire tudi na železnicah naraščajo. Ponoč-ni vlaki so ImeH že znatne zamude. Zlasti v gornji Italiji je zaoadel debel sneg ter je ponočni Simplon - ekspres, ki prihaja okoli 2. ure v Ljubljano najavljen s peturnim zakasnjenjem. Prihod italijanske finančne delegacije v London Jutri prva seja italijanske delegacije z angleškim finančnim ministrom. — Italijanski dolg znaša 582 mii'jono\ funtov šterlin-gov. — Lah! zahtevajo povračilo pol milijona zlatih lir, ki so jih med vojno deponirali v Angliji. — Ugodni izgledi za pogajanja. London, 15. januarja, r. Italijanska delegacija za ureditev italijanskih vojnih dolgov v Angliji je prispela semkaj ob 23. Na kolodvoru Victoria so sprejeli delegacijo zastopniki angleškega zunanjega urada in britanske zakladnice, italijanski poslanik Della Torreta in osobie italijanskega poslaništva. Delogaci.ia se ie nastanila v hotelu Clarigde. Kdaj se bo vršila orva oficiielna seia italijanskih in angleških delegatov, še ni znano, pričakuje pa se. da se bo vršila pojutrišnjem. Italijanski dolg v Angliji znaša okoli 582 milijonov funtov šterlingov. Anglija stoji na stališču svoječasne Balfour-jeve note. ki ima sledeča načela: zavezniki morajo plačati Veliki Britaniji toliko. kol;kor ta plača na račun svojega dolga Zedinjenim državam. Anglija je Pred novo vladno Spor v finančnem odboru. — Pariz, 15. januarja, z. Finančna kotrisi a je včeraj odklonila vladni predlog o prometnem davku, radi česar Je položaj vlade Brianda in Doumeria ogrožen. V finančnem odboru je došlo še pred gla sovanjem do spora med člani opozicije in kartela, ker so člani kartela hoteli po odklonitvi vladnega predloga razpravljati o svojih predlogih. Zato je opozicija zapustila dvorano. Odbor je prekinil delo ter bo pred ložil parlamentu poročilo, da mu bo mogoče odločiti med načrti vlade In odbora. Po glasovanju v finančnem odboru je predsednik Malvy odšel k Briandu, ki ie iz javil, da se vlada ne bo pridružila sklepom ki Jih bo odbor predložil parlamentu In da bo vztrajala na temeljnih osnovah Doumer jevega načrta. V zbornici je včeraj popoldne prevzel po zopetni Izvolitvi Herriot predsedstvo, ki pa pripravljena všteti v dobro zavezniških plačil tudi vsote, ki jih dobiva v smislu Davvesovega načrta od Nemčije kot re-paracijske dajatve. Drugi angleški prin-ciip je. da drži isto višino z Zedinjenimi drŽavami, to je takozvano načelo »pari passu«. Velika Britanija je pripravljena dovoliti svoiim dolžnikom iste pogoje, kot so jim iih dale Zediniene države se-veroameriške. Tega stališča se bo držala tudi napram Italiji. Rim, 15. januarja, k. Listi poročalo o pil-četku angteško-italijansklh pogajanj v Londonu, o čijlh poteku se opazuje med udeleženci stroga molčečnost. »Tribuna« se bavi posebno z vprašanjem Italijanskega zlatega zakl. v Londonu In pravi, da bi morala priznati Anglija tudi pravico Italije do zaklada. če ie pristala na enako postopanje kot z Ameriko. krizo v Franciji? Herriot o finančnih težavah. se v svojem govoru nI dotaknil notranjega spora v kartelu. Naglašal je važnost locarn skega dogovora in miroljubnost Francije, zatem pa je govoril o notranjepol. težkočah ki so posledica povojnih razmer. Predvsem je apeliral na požrtvovalnost prebivalstva napram državi ter naglašal po trebo saniranja državnih financ. Franci a se ima boriti s tehničnimi težkočami. kakršnih ni poživela še v nobeni dobi. Kljub temu pa upa, da bo rešila vse povojne probleme, kakor je rešila tudi probleme vol ne iz leta 1870. Končno Je izražal svoje zaupanje v moč Francije ter Izjavil prepričanje, da hočejo vsi kljub različnim nazlra-njem sležiti svoji domovini. Po Herriotovem govoru ie finančni mini nlster Doumer zahteval, nai se takoj prične razprava v plenmnu o finančni predlogi, kar je zbornica tudi sprejela Poostritev vojaške kontrole na Madžarskem Posledice izpovedi ravnatelja Barosa. — Škof Zadravec trdi, da je nedolžen! — Podrobnosti o aferi. — Narodna skupščina prihodnji te 1en. Praga, 15. januaria. s. Kakor poroča »Ce ske Slovo« so bile pred odkritjem madžarske ponarejevalske aiere med madžarsko vlado In zavezniškimi vladami Izmenjane note radi vojaške razorožitve Madžarske. Zadnja nota zaveznikov |e vsebovala podrobno obrazložitev onih težkoč, na katere so zavezniški organi naleteli pri Izvedbi vojaške kontrole, kakor tudi vso točke, v katerih Madžarska ni Izpolnila določb mirovne pogodbe. Nota vsebuje po Izvajanjih tega lista končnoveljavno odklonitev madžarske prošnje, da bi bila vojaška kontrola uklnena. V podučenih krogih se zatrjuje, da bo vo:aška kontrola sedaj še poostrena. Budimpešta, 15 Jan. Zasliševanje rav. Ba-rosa je razčistilo vloso Nadossyja v fal-zl-fikatorski aferi. Barosove Izjave kompromitirajo še veliko bolj Nad»ssyja, ker je Iz njih raa. da se poskusi nekoliko oprali. Ta poskus je izvršil v zadnjem »Krnetskem li.-.tu« na oni r.aivrvo-očctovski način, ki ga smatra za svoje pristaše kot primeren. Kot svojo in svoje stranke glavno zaslugo proglaša g. Pucelj, da se ie v državrih izdatkih pričelo »šparati«. Sparanje je kpa čednost ln tudi v naši državni upravi brez-dvomno zelo potrebna. O štednji smo svo e princlpijelno stališče že povedaJi. a tiruj poudarjali, da to, kar sedaj dela režim RR ni varčevanje marveč nepremišljeno ali pa lahkomiselno, vsekakor pa krivično oškodo vanje vitalnih javnih interesov ter nekaterih delov države in naroda v kdrist drugih. Predvsem treba konstatiratl. da ie sedanja vladna večina povišala proračunski na črt skoraj za 3000 milijonov, kar znači. da bodo davkoplačevalci za to svoto še na novo obremenjeni. Šparanie o katerem sedaj toliko piše z. Pucelj. se bo pokazalo v svoji pravi luči takrat, ko bodo davkoplačevalci primorani plačevati še večie davke, kakor dosedaj. Slovenci bodo pri tem so-rarmerno nahujše prizadeti. keT davki Se vedno niso izenačeni In pri nas plačujemo po krivici večje davščine kot drugod. Slovenci bomo torej po novem proračunu še več plačevali, s zato bomo pa manj dobili kot dosedaj O. Pucelj le silno ponosen na to, da le vladna večina v finančnem odborn črtala nekaj Izdatkov. Ker so ti Izdatki sorazmerno t največji meri črtani baš za Slovenijo, g. PucFn to ni v ponos, še manj pa je to v korist samim njegovim pristašem. Z varan jem ljudstva se um dolgo ne da mazatl oči Tem hujši bo obračun t našimi radičevcl, člaj bolj bodo skušali falzificirati resnico. Zanimivo je, da preklada g. Pucelj za usodno »šparanjc« odgovornost na — opozicijo. dasi je dejstvo, da opozicija niti ni odobravala, niti nI glasovala za krivične restrinkci e, pač pa g. Puce'i slepo drvi čez drn in strn za vladno večino. V ostalem g. Pucelj ni prijatelj logike. Najpreje progla ša »šparanie« za Iznajdbo vladne večine ln svoie stranke, kmalu nato pa piše. da se je •šparane. moralo tevršitl. ker k zahtevala opozicija znižanje izdatkov. Se boj zanimiv v tem pogledu pa je oiegov list »Krnetskl Ust«, ki v nasprotju z g. Pucljem v Isti številki. Ie na drug) strani, doslovno piše tole: »Kakor rečeno, danes le naša stranka v dobre.n položaiu. Ona sondločuje * do-danes najmočnejši vladni večini Jugoslavije«. Torei je vendarle Puclieva stranka odgovorna za »šparanie« t J. za črtanje ne obhodno potrebnih izdatkov, zlasti za Slovenijo. odgovorna pa tudi zato. da se ie proračunski načrt povišal za .***) miTcnov Din In se bodo s tem tudi povišali davki. O. Pucelj nai hI torel preje čital tretjo stran svoiega lista, predno le napisal na prvi In drugI strani opravičilo za svojo ne-siečno politiko, pa hI si lahko prihranil trud. ki ga Je porabil za pranje zamorca. Radičevska ofenziva proti Sokolstvu Povodom nezaslišanega Izpada prosvetnega šefa g. Lončarja proti jugoslo-venskemu Sokolstvu. smo apelirali tudi na one slovenske pristaše Hrvatske seljaške stranke, ki so člani jugoslo-venskepa Sokola. Apostrofirali smo posl. Puclja, katerega »Kmetski list» je nedavno pričel s protisokolsko ofenzivo. ki jo sedaj eksponent g. Radiča. Pucljevega vrhovnega političnega šefa, prof. Lončar nadaljuje in obrnili smo se na glavnega tajnika Jugosl. Sokolskesra Saveza dr. Fuxa. G. dr. Fux nam sedaj pošilja odgovor, v katerem pravi, da so zanj v javnem in privatnem življenju edino merodajna sokoiska načela. Izjave prof Lončarja ni slišal, niti čitaL Na govorice nabrane po ljubljanskih gostilnah ne da nič. Razpoloženje šefov prosvete ali ministrov je za razvoj Sokoistva irclevantno. Sokolstvo ni rast-lo na podlagi fermanov raznih ministrov. Dr. Fux zatrjuje, da kot sokolski funkcijonar ni mandator nobene politične stranke. Stranke naj sploh puste Sokolstvo pri miru, ker se bo že samo znalo braniti. Priznati moramo, da nas je odgovor g. Fuxa zelo presenetil. Izjava profesorja Lončarja, da bo treba vpliv Sokoistva na mladino čim preje omejiti, odnosno uničiti (kaj naj sicer pomeni napoved prepovedi sokolske telovadbe šolske mladine?) ni spravljena s sveta, če pravi dr. Fux. da je on ni slišal, ne čital. Objavilo jo je »Jutro«. ne kot »govorico nabrano v kaki ljubljanski gostilni*. temveč kot fakt, sporočen mu od zanesljivih prič, ki so to javno izjavo čuli na javnem zboru Društva trez-venosti prošlo nedeljo. Preko »Jutrove» objave more g. Fux tem manje. ker jo je prosvetni šef g. Lončar sam potrdil s tem, da je ni demcntiral. Taktika tiča noja torej nikakor ni na mestu. Tudi z drugim delom odgovora gospoda Fuxa se ne moremo strinjati. Gospod Fux meni. da je za Sokolstvo vseeno, kakšno stališče zavzema napram njemu vlada. t. j. država. On prezirljivo govori o »ministrskih ferma-nih». To je povsem pogrešno. V naci-jonalni državi je Sokolstvo faktor, ki ima moralično in politično pravico, da ga vsaka vlada respektira in podpira. To pravilno stališče je jugoslovensko Sokolstvo tudi vedno zavzemalo in je s sistematičnim delom doseglo razne »fermane*. ki uveljavljajo v našem državnem in nacijonalnem oziru njegov pomen ter mu omogočajo razviti polno delavnost. Zakaj sedaj ta prezirljivost napram uspehom, na katere je baš Sokolstvo upravičeno samo najbolj ponosno. Pogrešno je tudi mišljenje g. Fuxa. da naj puste politične stranke Sokolstvo pri miru. Pravilno je. da se v sokolske organizacije kot take ne sme zanašati politika, a pravilno je tudi. da se morajo ali bi se vsaj morale vse politične stranke, ki priznavajo narodno edinstvo. zavzemati za Sokolstvo. ga podipirati in mu posvečati kot eni na!-važnejših naših narodno vzgojnih institucij vso pozornost. Sokolstvo ima še posebej pravico zahtevati od teh strank, da mu pomagajo odbiti sovražne politične napade. Obžalujemo ,da g. dr. Fux ni mogel ali hotel razumeti našega apela. On pravi, da kot sokolski funkcijonar ni mandator nobene stranke. Gotovo ne. Toda enako bi nam mogel odgovoriti tudi pristaš SLS. če bi bil n. pr. sokolski tajnik. Gre tu za globokejši problem združljivosti sokolskega prepričanja in političnega pristaštva. Doktor Fux pravi, da priznava edino sokoiska načela. To nam daje nado. da bo končno le ustregel našemu apelu ter z gospodom Pucljem vred kar najostrejše zavrnil poskuse svojega političnega somišljenika, predstaviti ta načela kot pogubna za našo mladino._ Smrtne obodbe radi cestnega reda Pariz. 15. januarja p. Ker je Španska vla* d« izdali nove določbe glede cestnega pro» met«, je prišlo v Kastiliji do večjih nemi. rov. v vasi Caudrte se je prebivalstvo kr. vavo steplo z orožniki. Dvs ©rožnfks in več vešča nov je mrtvih, dv.najst p* težko ranjenih. Aretirane! to bili po prekeai »odu obsojeni na smrt. Prihod g. Svetozarja Pribi-čevica v Ljubljano Predsednik SDS, narodni poslanec ln bivši minister g. Svetozar Pribičevič se pripelje z nocojšnjim beograjskim brzo-vlakom v Ljubljano. 2 njim pridejo člani glavnega odbora SDS. gg. Miloš Savčič, bivši minister, dr. Stanoje Sta-nojevič, vseuč. profesor in Gligorije Božovič, narodni poslanec ter zastopniki zagrebškega oblastnega odbora narodni poslanec in bivši drž. podsekretar Večeslav Vilder in dr. S. Juriša. Predsedniku SDS se je peljala nasproti posebna deputacija obstoječa iz podpredsednika ljubljanskega oblastnega odbora gerenta g. Josipa Turka, predsednika ljubljanskega okrajnega odbora SDS g. ravnatelja A. Juga ter člana predsedništva SDS dr. Pavla Pestot-nika. Z ozirom na pozno uro in na dejstvo, da imajo vlaki vsled snega precejšnje zakasnitve, odpade oficijelni sprejem na kolodvoru. Manlfestacuski shod se prične v nedeljo ob 10. dopoldne v novi sokolski dvorani na Taboru. Dvorana je okrašena z zelenjem in zastavami ter se že od včeraj kuri. Njena akustika je izvrstna in bodo tudi najoddaljenejši govornike dobro Čuli. Vhod v dvorano ie pri vratih na za-padnl strani, torej nasproti cerkvi. Zbo-rovalci naj sledijo naredbam rediteljev. Dostop na zborovanja je svoboden vsem prijateljem in somišljenikom. Prijatelji z dežele, ki se pripeljejo z vlaki v Ljubljano, po 9. uri, naj se s kolodvora podajo naravnost na trg Tabor. Poskrbljeno je, da bo zanje prostor v dvorani rezerviran. Dosedaj je prispelo že nad 300 prijav za skupno kosilo, ki se vrši po shodu v veliki dvorani Kazina. Kdor se hoče udeležiti tega prijateljskega obeda, naj se tekom dneva še oglasi brzojavno, telefonsko ali ustmeno v tajništvu SDS (Kazino II. nadsL. tel. 123). Politične beležke -f Položaj slovenskih radičevcev ni zavidanja vreden. V času. ko radtcevci vodijo davčno ofenzivo proti Sloveniji, ko je prihod vlade RR sprožil ekseku-cijski boben v tej deželi, v času ko ra-dicevski minister hoče uničiti obrtno šolo v Ljubljani, ko zadržava vlada volitve v Trgovsko zbornico In v ljubljanski občinski sveL sprečava gradbo poštne hranilnice v Ljubljani v času ko minister šum razveljavlja licitacije na škodo gorenjskega ljudstva, morajo «kmetijaci» hvaliti gospodina Radiča. Zabavno je Citati, kako se ubogi g. Pucelj mota po »Krnetskem listu* in skuša dokazati, da je črno belo. Brani ministra šum. ki ne rešava nobenega akta za Slovenijo. Brani tudi cestno politiko in nameščenje klerikalcev po šolah. Ako čitajo Pucljev list v Beogradu (upajmo da ne), bodo res mislili, da Slovenci plačujejo premalo davkov. Mi pa smo vseeno toliko nepristranski, da pravimo. da Pucelj ni vsega kriv. To kar škoduje in kjer je potrebna intriga in zavist, to gre, kjer pa treba res kaj stvarnega doseči, tam je vpliv g. Puclja in vse družbe okoli tiskarne »Merkuru* temeljito pri kraju. Politika g. Puclja iz Radičeve torbe igrati se s Slovenijo, je popolnoma skrahirala. + Krščansko-socijalna ljubezen. — »Slovenec* se sedaj pred volitvami v Delavsko zbornico kar cedi ljubezni napram delavstvu in obljubuje vsakomur zlata nebesa, kdor bo volil klerikalne kandidate. Kako pa izgleda krščansko-socijalna ljubezen naših klerikalcev tam, kjer bi jo lahko najlažje udejstvovali in kjer imajo sami absolutno besedo, pa nam priča »Pravica*, glasilo kršč.-soc. delavstva, ki objavlja jeremijade orga-nistov. torej stanu, ki nima z »demokratskimi kapitalisti* nobene zveze. Piše namreč, da res ni stanu, ki bi bil tako slabo plačan, kakor so organisti. in da se do danes še ni pričela resna akcija, ki bi se potrudila urediti to zadevo. »Tu in tam da kdo par nasvetov in to je tudi vse, piše »Pravica*. Kaj resnega pa se še nič ni storilo. In vendar je to nujna potreba in je tudi dolžnost vseh, katerim je na tem. da cerkvena glasba napreduje.* Klerikalci torej niti za or-ganiste ne poskrbe, da bi živeli človeku dostojno življenje, četudi trpi pri tem celo cerkvena glasba! In splošno znano je. da žive ravno organisti najbolj bedno. Znano je tudi, da se je duhovščina z vso silo upirala pokojninskemu in bolniškemu zavarovanju organistov in da se še danes upira. Ce za take ljudi nočejo ničesar napraviti, ki so popolnoma odvisni od njihove milosti, je potem upravičeno vprašanje, kakšna mora biti njihova krščanska ljubezen napram drugim stanovom. + SL Radič proti finančnemu ministru. Poročali smo. kako je Radič napadel v svojem »Domu* finančnega ministra dr. Stojadinoviča radi luksuzne vožnje v Ameriko ter ga primerjal pijancu. Znano je. da je do spora med RadLčem in fin. ministrom došlo zaradi tega. ker dr. Stojadinovič ni hotel vzeti s seboj dr. Kežmana. Radičev napad na dr. Stojadinoviči v »Domu* je seveda izzval tudi primeren odmev v Beogradu. Tako piše »Balkan*, da napadu v »Domu*. St. Radič in dr. Stojadinovič ne moreta več sedeti skupaj v vladi in da mora eden ali drugi izstopiti iz nje. Na vsak način mora seveda izstopit; St. RadSČ. ki je povzročil ta škandal. List naglaša. da ni pošteno, ako se stvar reši v ministrskem svetu in je odobrena od večine, potem pa nekateri izmed ministrov razglašajo v javnosti kako se je reševala, kdo jc bil proti ter obenem dopuščajo, ua jo njihov list obsoja. Radič bi moral podati ostavko, ako se ni strinjal s sklepom večine v vladi Vseskozi pa je nelojalno, ako objavlja v javnosti, kako se je sklepalo in ako ta sklep obsoja v svojem listu. List pravi, da take na\ ade niso običajne med »Balkanci*. ampak so importirane iz zagrebške »človečan-ske* šole. Res je treba štediti, ni pa treba uganjati demagogije na škodo državnega ugleda ter časti cele vlade. -f Radičeva izjava o Grški In Solunu. Zagrebški listi so pretekli mesec poročali, da je SL Radiič 20. decembra izjavil v svojem govoru v Šibeniku: »Naši ideali gredo daleč in naš cilj postaja velik, do Egejskega in Črnega morja. To so ideali naše slovanske zajednice, v Ženevi proglašeni ideali, evropski ideali, ideali človečanske zajednice.* Kmalu nato je grška vlada protestirala proti tej izjavi ŠL Radiča, a pred dnevi je naš poslanik v Atenah Panta Gavri-lovič izročil grškemu notranjemu mini-stu Rufosu po naročilu zunanjega ministra dr. Ninčiča oficijelno besedilo govora, v katerem se je St. Radič v Šibeniku dotaknil Grške in vprašanje Soluna. To besedilo se bistveno razlikuje od onega, ki je bilo objavljeno v listih, pa bi bilo zato zanimivo zvedeti kako se glasi in v koliko je St Radič zopet demandral samega sebe. Mladinska organizacija Člane ljubljanske »Edinosti«, posebno p» načelnike odsekov, opozarjamo, da s pri. hodnjim tednom preselimo 6edež društva iz Narodnega doma n> I>unajsko cesto v di. iaško kuhinjo »Domovino«. L nadstropja. S prihodnjim tednom začnemo tudi » red. nimi vajami tambura&ev ia dramatičncgi odseka. Vse člane dalje opozarjamo, d« »e kom porativno udeleže v nedeljo ob pol 9. dop. manifestacijskega shoda na Taboru. Seja »Zveze D. M.» se bo vršila v torek ob 8. rvečer v prostorih SDS, Kazino IL — Piedsednik. Kratke brzojauKe Poljska vseučilišča v krizi Variava, 15. januarja, p. Delegacija rek. torjev poljskih vseučilišč je opozorila pro. svetnega ministra, da bodo morali profesor, j! prenehati s predavanji, ako bodo še nada« Ije izostale državne subvencije. Delegacija je opozorila vlado, da pomen! tozadevno državno varčevanje popolno uničenje riso. kofloklrih institucij. Solnčni mrk Batavia, 15. januarja, d. Vodja nemško, nizozemske ekspedicije v Benkulen doktor Freundlich je izjavit da je bilo kljub megli mogoče opazovati šolnini mrk. da pa so rezultati dvomljivi. Nasprotno pa poroča angleška ekspedicija. da je irvedla rvoj pro gram. Vodja rvezdarne v Palemhangu brzo javlja, da so njegova opazovanja bila uspe. šna. Iz Sumatre poročajo, da je bil ob solnč. nem mrku zrak popolnoma čist in da so to opazovanja posrečila. Falzifikatorji vsepovsod Batavija, 15. januarja, a. Oblasti so do znale, da se nahaja na krovu parnika »1'a. tria«, ki bo te dni prispel v Batavijo. odpo. slanec falzifikatorjev, ki je nameraval uti# hotapiti veliko množino falzifikatov v nizo 7emsko Indijo. Oblasti so storile vse ukre. pe za aretacijo. Locarnska himna Ženeva, 15. januarja. L Dva profesorja glasbo sta komponirala »mirovno himno*, ki je posvečena locarnskim varnostnim po. godbam. JustiHkacija španskih anarhistov Bordeaux, 15. januarja. L Včeraj sta bila justificirana španska anarhista Caatro is Recasas, ker sta umorila ved ljudi. Predavanje s pretepom Pariz, 15. januarja, d. Na včerajšnjem predavanju nemške učiteljice Rotioo v okri Iju francoske pedagoške organizacije o po trebnem zhližanju med francoskim in nem« škim učiteljstvom je prišlo do večjega pre» tepa. Predsednica je s težavo pomirila pri« šotne in zaključila zborovanje. Predavanj* so motili najeti fašisti. Velik petrolejski požar Bukarešta, 15. januarja, p. V rafineriji Kometa v Ploesti sc je vnel velik petrolej« ski rezervar. Požar je v par m nutah zavzel velik obseg. Da od^ranijo nadaljno nevar. nost, kopljejo pod ognjem predor. Ako so to ne posreči, bo požar uničil vse naprave. Konec kratkih kril v Grčiji Atene, 15. januarja, s. Danes stopi v ve» Ijavo dekret proti kratkim ženskim ob!s» kam. Najvljudnejši stražniki so bili izbra. ni zato, da bodo nadzirali novo naredbo generala Pangalosa. Vse ženske, ki bodo imele obleke nad 35 cm visoko od tal, bodo odpeljane na prvo stražnico. Za prvi pre. stopek je določena denarna kazen, za po novni prestopek pa zaporna kazen enega do treh dni Nesreča na železnici Crefeld. 15. januarja, k. Trije delavci ns progi med Crcfeldom in l Teldingetioro so bili usmrčeni na U način, da jih je oa kra« ru. kjer so delali, povozil vlak. ki se je na tem mestu srečal z drugim. Prvi vlak je povzročil toliko dima. da delavci niso opa. rili drugega vlaka, ki se je medtem priblir žal in sa vozil med nje. Nenavaden oorod Dunaj. 15. januarja, s. V Sehiendorfu porodila žens nekega tamoSnjegs delavca četvorčke, od katerih so trijo umrli trM. ob rojstvo. Danes! FVvlfi v Ljubljani I DanesI Fran Hribar f Včeraj zjutraj je umrl v Ljubljani po kratki bolezni vDokojeni metteur »Slovenskega Naroda* gosp. Fran Hribar. Rojen 19. julija 1S59 v Zlatem polju pri Kamniku, je s 13 leti vstopil kot vajenec v Narodno tiskarno, kateri je zvesto in požrtvovalno služil nad 50 let. Več nego 40 let je bil pokojni Hribar metteur "Slov. Naroda*. L. 1923. je stopi! v zasluženi pokoj. c Gospod Hribček« so ga zvali v tiskarni. Ta deminutiv se je natašal na njegovo drobno postavo, a je istočasno bi! izraz nekega ljubeznivega spoštovanja napram možu, ki je s svojim delom, svojo zvestobo in vnemo svoje ime za vedno vpisal v zgodovino Narodne tiskarne in zlasti »Slovenskega Naroda«. s katerim jc preživel dobre in slabe dni v neomajnem, požrtvovalnem izpolnjevanju svoje dolžnosti. Velik del politične in kulturne zgodovine Slovencev je Sel takorekoč skozi Hribarjeve roke, na tisoče in tisoče političnih in drugih spisov je Hribček v predalih ioh kar v celoti prepuščali. Prihajal je pa vedno tudi v uredništvo in tu kon-ieriral o vseh važnejših dogodkih ter si iz niih ustvari! neko »sumtna philo-sophiae«. neko obče naziranje na svet in ljudi, njih premetrube in usodo. Hud udarec za Slovana stare šole je bil ruski poraz, toda z nami vred je ohranil vero in zaupanje in je doživel vstajenje Jugoslavije. Takrat je plakai radosti, dobesedno plakai. in je bil ponosen na svoje vzhičenip in na svoje solze, k! niso privrele iz oči, ampak iz čistega srca. Kot mladič 1875 ie nameraval v Srbijo in Bosno k Petru Mrkonjiču. ko so ga telesno slabotnega mladca zavrnili, češ. da za te strapace komitstva ne bo dorasel, je nozneje skupno z dr. Josipom Vošniakom tajno zbiral orožje za vstaše. To je bila romantična doba Ju-Eoslovenstva. ko se je prvič pričela gibati zavest, da smo eno. Ze takrat so bili le resnični kleni naprednjaki edini zanesljivi Jugosioveni. in Fran Hribar je to bil in ostal kremenitn od tiste mladosti pa vse do smrti. Ni enkrat izostal cd volitev, vedno je bil organiziran, stalno se le udeleževal sestankov svoje organizacije ter si stekel obče spoštovanje pri vseh. ki so ga poznali in prišli službeno ali orivatro ž njim v stik. Kot posebna redkost naj se omeni, da v vseh štiridesetih letih ni enkrat prišel v -jpozno na delo. enkrat ni bil bolan. ne zares, ne »kar tako« in je s tem postavil rekord, kakršen dandanes najbrže še za dolgo ne bo «zlomljen». Svojo rodbino ie vzgojil v strogo tia-nodnem duhu. Pokojnemu somišljeniku in sotrudniku ohranimo vsi časten in svetel spomin ter čustvo prijateljstva, spoštovanja in hvaležnosti. Počivaj v miru zlata duša. Pogreb pokojnika se vrši v nedeljo popoldne ob 4. iz hiše žalosti na Starem trgu št. 28. Izlet s „Karagjorgjem" po Jadranskem in Sredozemskem morju* Društvo za pospeševanje tujskega prometa v naši državi pripravlja letos turistom lepo iznenadenje. Kdor ne misli iti na dopust roleti ter ima dovolj petič pod palcem, bo letos lahko deležen izrednega užitka, kajti Jadranska Plovidba na Sušaku je sklenila dati svoj najlepši parobrod »Karagjorg.ie« na razpolago za velik izlet po Jadranu in Sredozemskem morju. Izlet bo prvi te vrste y naši državi in na naši ladji. Nedvomno bo tudi največja turistična atrakcija cele sezone. Prireditelji so si zamislili izlet takole: »Karagjorgje« bi zapustil Sušak s potniki na krovu in bi nastopil vožnjo naravnost proti Krfu. S Kria odide na Malto, z Malte v Tunis, Alžir in Barcelono, Marseille. Genovo, Elbo. Napeli in Messino. Celokupno potovanje je preračunano na 24 dni. Na krovu »Ka-ragjorgia* bo preskrbljeno za največji komfort. Vršili se bodo plesi in glasbeni večeri. Zabave ne bo manjkalo i«i kdor lahko seže gluboko v žep, bo s tega izleta prinesel domov mnogo dobrih vtisov. Pripominjamo, da je «Ka-rag>orgje» opremljen najmodernejše in da razpolaga z jako lepimi in udobnimi kabinami ter s prostorno palubo. Opičji proces v Jugoslaviji Javna predavanja tudi v inozemstvu priznanega znanstvenika dr. Brane Pe-tronijevida na ljudskem vseučilišču v Beogradu, na katerih je predaval o Dar-vvinovi teoriji, so izzvala v gotovih krogih pravoslavnega svečeništva silno razburjenje in vznemirjenje. Prišlo je celo do konflikta med svečeniki in dr. Petronijevičem. Največje razburjenje pa so povzročila njegova predavanja o opičjem izvoru človeštva v trgu Črna Trava pri Vra-nju. Tamkaj sta se napravila dva tabora, pripravljena na najodločnejši boj: V prvem so zastopniki svečeništva, v drugem pa zastopniki prosvete s Ste-vanom Karadjičem, upraviteljem tamkajšnje šole na čelu. Svečeniki so otvorili kam nanjo proti dr. Petronijeviču celo v časopisju in objavili proti njemu več pamfletov. Tako je izdal pop Jovan Popovič brošuro z naslovom »Svetosavski Crnotravci«, v kateri med drugim pravi: »Učitelji, ki uče, da izvira človek iz opice, so najbližji opicam in zelo nevarni člani človeške družbe ter blagostanju človečan-stva na zemlji. Gorje narodu, ako pridejo taki ljudje do uglednih mest! Ont nimajo strahu pred Gospodom, ne mislijo na rešitev svoje duše in zato tudi ne verujejo v prisego . . .» Učitelj Ka-radjič je odgovoril Popoviču na njegovo brošuro z ostro protipolemiko v časopisih, vsled česar se je konflikt še povečal in pride zadeva pred sodišče. Znanstveni spor v Cmi Travi torej nikakor ne bo stvar malega značaja. Nasprotno, pričakovati je evropsko senzacijo. Crnotravski popi so prenesli namreč boj na pravno polje in vložili proti učitelju Stevar.u Karadjiču tožbo, v kateri ga obtožujejo, »da javno govori, da se je razvil človek iz opice, in da vsied tega izpodkupuje vero. moralo in temelje države.« Okrožno sodišče mesta Vranje bo doživelo torej v kratkem opičji proces, ki gotovo ne bo nič manj interesanten, kakor znani opičji proces v Daytonu v Ameriki, za katerega se je živahno zanimala vsa svetovna javnost Skok preko kože Afcad. klub rrontanistov v Ljubljani priredi Jutri 17. januarja pod pokroviteljstvom g ministra za šume in rudnike dr. Nikiča. tradicijonelno rudarsko svečanost: Skok preko kože. Ker bodo na večer svečanosti, med 20. in 21. uto. korakali uniformirani ir.ontanl-sti s prižganimi jamskimi svetiljkaml v rokah po ljubljanskih ulicah na univerzo in končno v hotel »Union« se ml zdi umestno podati javnosti v kratkih potezah smisel ln pomen »Skoka preko kože«. To :e tradicijonalna, popolnoma strokovna. rudarska svečanost o priliki vstopa v rudarski stan. »Skok preko kože« je ohranil svoj ceremonijelnl značaj skozi stoletja skoraj popolnoma neokrnjen In neizpreme-njen pri vseh narodih, kjer se naiiajajo rud. revir.l in rud. akademije. Rudar, ki nI •skočil preko kože«, nfma svoje prave veljave. ki irm sicer pritiče med kolegi, pa najsi bo to kakršnakoli osebnost. Kakor se praznuje praznik sv. Barbare, zaščltnlce rudarjev, vsako leto s ceremoitiielnlm sijajem. tako Je tudi skok preko kože za ru-darje-novince zelo svečan in pomemben dan. Vsi brnel, ki bodo »skakali«, se zbero v rudarskem kroju v akad. kolegiju In odkorakajo s prižganimi svetiljkaml v rokah pred stan »-brucuš-makn-ja«. k|er pojejo »poziv.. Nato krene povorka s tradicijonelno uniformiranim brucuš-majorjem na čelu do univerze, kjer se pole rudarska himna. Sprevod krene nato do »Uniona« ln se ustavi pred zaprtimi vrati velike dvorane., V dvorani so tri »tablice« (tri vrste rrtz) Piva »presidijalra«. Je zasedena po najvišjih predstavnikih oblasti, univerze, tujih držav in iugcslcvensfcega rudarstva, — dro go kontrarijsko zasedejo rud. irtženjerjl profesorji in vsi, ki so že »skočili«, tretja »b-riK-ovska«, pa je še prosta. Brucaš-ma-Jor sam. se poda v dvorano m javi slavnemu »prezidiiu« prihod brucov. ter prosi Senzacija I // F090!(309I8 QO?Sl Senzacija I // © Najboljšo zab.ivo oskrbi debeU oficirski sluga .... Krasna drama z vojaškega življenja po znanem gledališkem komadu »Der Zapfenstreach« V glavnih vlogah prvovrstni nemiki igralci. Med mirni tudi Bernhard GOtzke (nepozabni Volker iz Nibelunpov) — Ljubezen ml,-de devo ke v konflikti, z vojašk ml predp si. — Mlad poroči k ni razpotju med disciplino in liubezn jo — Izvistne in oscbto napete scene kot Agres-vnS nupad narednika na niogoveija poročnika ter scone »ired vojaškim sodiščem >o krasne in naravne. Ve e>ilm MlKOZOV je edini s oje vrs;e v katerem je vojaško življenje |>,dano v živih ln naravnih barkah. Kras ia vsebina, t vrstna igra, imenitna iežiia ter velikanski usprh, ki ga je ia f.lm imel v zagrebškem kinu Musit-HaH so na,boljSe jamstvo njegove visoKe kvalitete. Predstave se vrše ob delavn kih: 4, pol 6, po! 8. 9. V nedeljah: 3, pol 5, 6 pol 8, £ Prvovrstni umetniški orktster svira pri vseh predstavah. — Prednaznanilo: Največji pomorski film vseh časov: .MORSKI VKAO" Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. Kulturni Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota, 16.: «Hennk IV.» E Nedelja. 17.: ob 15.: »Vdova Rošlinka«. Ljudska predstav« pri zniž. eenah. Izv. Ob 20.: »Henrik IV.». Izv. rondeljek, 18.: »Profesor Storicin«. B. Ljubljanska opera Sr>bota. 16.: »Srce iz lecta«. »Poziv na ples«, »Capricio Espsgnole«. D. Nedelja. 17.: ob 15.: «Aida». Gostuje g. M. 2a!udova in Zdenko Knittl. Znižane ce« ne. Izv. Mariborsko gledališče Sobota, 16.: «Georges Dandic*. (Prevarani soprog). Kuponi. Nedelja, 17.: »Georges Dandin«. Kuponi. Šentjakobski gledališki oder Začetek ob 20 uri. Sobota, 16.: »Gledališka kriza. Premijera. Nedelja. 17.: .Gledališka kriza«. Repriza. Ljubljansko marljonetno gledališče Nedelja. 17.: »čarobne go*»!i«. (Pocci). Pričctek ob 3. pop. io ob 6. »večer. Premljera »Evangeljiiika« na mariborskem odru se vrši predvidoma v torek dne 19. t. m. Naslovno viogo bo pel g. Burja, druge glavne vloge pa: c;. Križeva, Za-mejičeva, Govorov, Okenski, Urvalek. Bra tuž ta Križ Zbor ima veliko humoristično sceno; razen tega nastopa tudi otro>ki zbor. Orkester je pomnožen in letos prvič sodeluje tudi harla. Šentjakobski gledališki eder vprizori danes v soboto, in jutri, v nedeljo satirično \eseloigro »Gledališka kriza«. Prijatelje do bre satire posebno opozarjamo na obe pred stavi. Vstopnice se prodajajo v Zalaznlko-vi kavarni na Starem trgj. Slovensko marljonetno gledališče »Ate na« v Narodnem domu. (Mala dvorana). Slov. marijonetno gledališče »Atena« v Na rodnem domu ponovi v nedeljo 17. t. m pravi ično Pocciievo igro »Čarobne gosli«. To delo le gotovo najboljša Poccljeva lutkovna Igra ki je bosa ta pestrtti in slikovitih prizorov ter pravlilčnega obeležia. Z:tdnjo nedeljo ie bila večerna predstava vsled nenadnih teh. neprilik odpovedana. Te so sedaj tako odstranjene, da se bo«ta obe pred stavi gotovo in nemoteno vršiti Pričetek prve predstave Je ob 3. nopoldne. druge Da ob 6. zvečer. Predprodaja vstopnic pa je od 10. do 12. dop. v predsobi male dvorane Narodnega doma. Poziv domačim umetnikom. Ministrstvo trgovine in industrije poziva oblikujoče umetnike, da do 26. januarja 1926 izdelajo: 1.) načrte, izvršene v barvah za preproge po narodnih motivih v velikosti. 1:10 2.) načrte v naravni velikosti za čaše. steklenice, servise in drug« predmete iz stekla; 3.) rtačrte v naravni velikosti za servise za čaj, ediia, črno kavo. eventuelno v barvah; 4.) načrte za moderne vezenine v prirodni velikosti eventuelno z ornamen-ti v barvah; 5.) načrte za nakite iz srebra in zlata z uporabljanjem narodnih motivov 6.) načrte za vezavo knjig v usnju In za druge predmete iz usnja. Najboljše načrte bo odkupilo ministrstvo in po načrtih bodo dela"nice umetnostnih obrtov izdelale gotovo število predmetov za razstavo v H-ladelfiji. Ministrstvo za trgovino In industrijo bo pozvalo udruženje oblikuoiih umetnikov v Beogradu. Zagrebu In Llub-Ijani. da določi po enega svojega zastopnika. ki bo v žiriji za oceno predloženih načrtov. v Koncert ptanista Ivana Noča na Dunaja Prošli teden v četrtek zvečer ie koncerti-ral na Dunaju slovenski pianist g. Ivan Noč v Kon/.erthausu Izvaial je nastopni spored: Mozart: Fantazija v B-molu: tlum li Pikantna scena iz gianji.oziiega velchima: ifraysso¥ zadnji valček' ali (Bankrot Dunaja) Tragedija Dunaja v 6 velikih dejanjih v glavnih vlogah odlični umetniki kot naš rojak Svetislav Petrovič, Eugen Neufeld, Fred Louis Lerch, Robert Val-berg, Charlotte Ander, Tessy Harrison. Osebo dunajskega kralja valčkov Jo-hanna Straussa predstavlja kapelnik Johann Strauss, nečak umetnika. Plesne scene predstavljati Anita Berber in danska naga plesalka Siris. Prekrasni posnetki Dunaja, nepozabnega »Praterja«, Grunzing, Cerkev sv. Štefana itd. Film spremlja veliki orkester, kateri svira Straussove in dunajske skladbe! Izven sporeda Novi »Deulig Journal št 52». Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri v Kino »Ljubljanski dvor»-Predprodaja vstopnic od 10. — pol 1. in od pol 3. naprej. dovoljenja za njihov vstoo. Nato zasedejo bruci srednjo »tablico«. Med tem je na odru pripravljen stol (aH sodček), pred njim pa držita sam šef rud. oddelka in najstarejši rad. inženjer vsak za konec »kože«. To je kos usnja, ki so si ga nekdanji rudarji opasovali ln se pri sedanju med delom varoavli prehlada. Po slavnostnem govoru in pozdravnih go vorlh odkorakajo bruci od svoje tablice na oder. Prvi zapoje poljubno pesem, stopi na stol, zaklič« svoje ime. narodnost in geslo. Na povelje »skoči«, je že preko »kože« kjer ga sprejme »kum« (navadno starejši kclega, ali inžeHjer iz prakse), ki mu čestita, ga poljubi in mu priveže slično »kožo« okoli ledij. S tem činom ie postal brisč šele pravi pripadnik rud. stanu. Ko so vsi «skoči!l», se vrnejo zopet k svoji tablici in eden brucov se vsem navzočim zahvali za počaščenje večera. Po končanih govorih pevajo vse tablice več rudarskih pesmi, nakar se »šahtni dan« nadaljuje po tradicijonelnih predpisih. Pred »skokom® se bo vršil koncert, pri katerem bodo Iz prijazne naklonjenosti sodelovali člani ljuttj. opere: ga. Lovšetova, g. Banovec in g. Holodkov. Po svečanem oficijelnem delu se bo vršil ples s sodelova nJem godbe Sokola I. Občinstvu je Jc gotovo v spominu prvi »skok« 1924., ko le slikovita povorka po ljubljanskih ulicah vzbujala živahno zanimanje in simpatično razumevanje. — D. D. Neurje in zameti ovirajo promet V četrtek ponoči in včeraj je besnelo nad Beogradom in okolico veliko neurje. Radi nenavadno močnega in mrzlega vetra ter poledice je bil oviran ne samo potniški in vozovni promet, temveč so prišli tudi vlaki v Beograd z večjimi zamudami. V trenutku, ko je iz zemunske postaje krenil subotiški br-zovlak proti Beogradu, so padli preko tračnic trije veliki brzojavni drogi z žicami! Da prepreči nesrečo, je strojevodja takoj ustavil vlak in obvestil o nesreči postajnega načelnika v Zemunu in brzojavnega progovnega mojstra. Vlak je moral čakati tri ure. dokler niso očistili proge, ki je bila vrh tega tudi močno zasnežena. Vsi ponočni vlaki so prispeli v Beograd z velikimi zamudami. ker niso smeli naprej, dokler niso odšli iz Beograda zakasneli vlaki: brzl vlak v Budimpešto, lokalni uradniški ln brzi vlak zagrebški. Na Hrvatskem je zapadlo sicer mnogo snega, vendar pa zaenkrat še n) večjih ovir v prometu. Pri čuvajnici št. 109 v Liki je dosegel sneg 12 m in so morali poklicati 70 delavcev, da so progo vsaj za silo očistili. Na nekaterih delih liške proge pa je radi silne burje sploh vsako delo onemogočeno. V Gorskem kotaru je situacija v splošnem še vedno povoljna. Veliki snežni zameti pa so divjali v Bosni in Hercegovini, posebno med postajama Tren in Grabovica. V noči od četrtka na petek je bil radi silnega snega ustavljen tamkaj vsak promet in so se morali potniški vagoni iz Sarajeva ln Mostarja vrniti. Danes S DaaeaI Danes I Že 2 dni popolnoma razprodane predstave so najboljši dokaz, kako Izboren Je film „Fasifom pariške opere" kateri je de sidaj ugajal še vsakomur kdor ga je videl. Nekaj prizorov je že tako gioanilt in pretresljivih, da morajo vsakogar pretresti, je pa celo dejanje - senzacija nad senz; med onimi, kjer se Iz-pije na leto največ vina in piva. V letu 1924. se Je namreč Iztočilo in použMo 3096 hektolitrov vina In izpilo 6131 buteljk i 0.7 I, leta 1925. Pa 2263 hI In samo 3110 buteljk. Opaziti je v preteklem letu znatno nazadovanje v množinah konzumlranega vi na Vzrok temu razveseljivemu pojavu Je Iskati predvsem v čim dalje večjem pomanjkanju denarja v slojih, kl so najbolj podvrženi pl arrčevanju. nadalje r težkih žlvlienjskfh prilikah v obče In ne malo tudi v naraščajoči varčnosti našega ljudstva. Prihodnje veliko - veselo presenečen e dražestna brezkonkurentna Ossi Oswalda Tudi koittum piva le v lanskem leta nazadoval za celih 200 M. Leta 1924 se ga le namreč Iztočilo 2432 hI v lanskem letu pa samo 2238 M Največ pa se ga Je v povojni dobi Izločilo v letu 1921 In sicer 2805 hI. a najmanj leta 1920, ko so Ptujčani Izpili samo !«>5 hI piva. * Planinski dom na Mirni *gorL Meseca decembra so bile razposhne raznim dru-šivom. župnim uradom, šolskim vodstvom, tvrdkam itd. nabiralne pole s prošnjo. na| zberejo do 15. t. m. denarne prispevke v korist zgradbe planinske koče na Mirni gori Razpisane so bile obenem tudi posebne nagrade. Da se razvidi, kako se le obnesla akcija, prosimo vse nablratelje. naj pošljejo nabrane vsote po nakaznici do 20. t. m. — Odbor belokranjske podružnice SPD. * Premog v St. Illu v Slovenskih goricah V Polički vasi pri Št. llju so našli rudarji iz Hrvatske črni premog In ga bodo baje čez mesec dni imeli več vagonov na razpolago. * TanzkrSnzchen v St Lovrencu. Se v Mariboru so Nemci toliko spodobni, da na pravijo za vsako svojo prireditev vsaj dvo jezične lepake in vabila. Iz znanega nem-čurskega gnezda St. Lovrenca na Pohorju, kjer so tudi pri zadnjih občinskih volitvah še zmagali nemčurjl. pa so nam poslali na ogled samo nemško »Einladung« k veselici, katero priredijo Sankt-Lorenzenburschen pri gostilničarju In lesnem trgovcu Novaku Ali ne bi mogla tu končno oblast napraviti reda? • Velk požar v Skoplju. V sredo zvečer se Je pojavil v Kral a Petra ulici v Skoplju v bližini kavarne Smirne požar, ki se je bliskoma razširil. Do 50 m visoki ognjeni zublji so švigali Iz trgovine Ognjenovlč in povzročili silno zmešnjavo. Ogeni se je raz širil s tako naglico, da se nI nikdo upal približati pogorišču, dokler niso prispeli gasilci. bila je velika nevarnost, da postanejo žrtev požara vse hiše od Vojvode Putnika ulice do Vardarskega predmestja, kar Pa so po večurnem naporu gasilci preprečili. Ognjenovičevo poslopie ie pogorelo do tal. * Železniška nesreča v Prekmurju. Iz Ho doša v Prekmurju nam pišejo: Prvotne vesti časopisov o železniški nesreči, kl se ie zgodila dne 8. t. m., so bile močno pretirane In ni zavzela nezgoda niti približno onih dimenzij, kakor se )e poročalo. Mešani vlak št. 7032. v katerem je bilo pet potnikov In štirje železničarji vlakosipremnega osobja. je Iztiril pri km 56.3 med postaami Gor. Lendava-Mačkovci in Petrovcl-Kri-ževcl. Vlak je vozil z nalmanšo hitrostjo in sicer 19 km na uro, ker je bil ravno do-tlčnl del proge zaznamovan kot slab. Da ie vlak kljub temu skočil s tira, je predvsem vzrok žalostno dejstvo, da nI zadostnih kre dltov za popravilo prog. Nezgoda nI zahtevala nobene človeške žrtve In tudi nihče nI bi! ranjen. Nasprotno! Potniki niti ve deli niso, da je skočil vlak s tira. Ko je službujoči sprevodnik povedal v vlaku se nahalajočim petim potnikom, kaj se Je zgodilo In iih prosil, da naj izstopijo, so se silno začudili, da niso ničesar čutili. Tudi materijalna škoda ie neznatna In je bil že čez dve url promet zopet vzpostavljgn. • Na službenem obhodu zmrznila. Na Sušaku sta v noči od 13. na 14. Januarja dva uslužbenca finančne kontrole zmrzni',a na službenem obhodu. Zagazila sta v velik snežni zamet in nista mogla dalje. S streli sta dajala signale za pomoč. Prišla Je sicer na pomoč patrulja, a bilo Je prepozna Dva moža sta bila zmrznjena, treti le bil prepeljan v reško bolnico, kier so mu morali odrezati obe zmrznjeni nogi. ♦ Slovenec ponesrečil v Zagrebu. Na poledenelem hiodniku je predvčerajšnjim v Zagrebu spodrsnilo Josipu Duhu iz Rake pri Krškem. Padei Je tako nesrečno pred Gradsko štedionico. da ie obležal nezavesten. Prepeljali so ga v Zakladno bolnico. * V blaznosti ustrelil ženo in sebe. V se. Iu Podlugu v Hercegovini se ie dogodila te dni krvava tragedija. Na 40 letnemu selja-ku Luki Popoviču so se že dalj časa pojav Ijail znaki blaznosti. Te dni pa je Luka imel hud živčni napad; zgrabil je puško ter streljal na ženo ln otroka. Smrtno zadeta se je žena zgrudila na tla In kmalu nato umrla, otrok pa je ostal nepoškodovan Popovič ie potem nanovo nabasal puško in ustrelil še samega sebe. ♦ Samomor osemdesetletnica. Na železniški progi Vrbovsko-Sušak se Je 80 letni starec seljak Martin Ma etič vlegel na že lezniški tir tako, da mu je osebni vlak Su-šak-Zagreb gladko odrezal glavo. Prepir v rodbini je nesrečnega starca pognal v smrt ♦ V planini zmrznil. Kakor nam javljajo iz Solčave, je zmrznil v planini, takozvanl Gmajni, sedemnajstletni Rudolf Poličnik, ko Je šel nastavljat kunam pasti. Padel Je po neki ledeni drči ter se prece; poškodoval. Vsled Izgube krvi in oslabelosti ni mogel dalje ter je zmrznil v mrzli noči. Našli so ga v pondeliek popoldne. Fant se ie poda! na nevarno mesto brez derez, zaupajoč svoji spretnos'1 v hoji po gorah. Nesreča je tamkajšnje prebivalstvo močno pretresla. * Obupen skok z drugega nadstrop'a. V Zagrebu ie v Giinduličevi ulici štev. 59 služila 15 letna Slovenka Mariia Brglez Iz Štajerske. Njen gospodar le pogrešal neke stvari ter 'e deklici grozil s policijo In zaporom. ako ne prizna tatvine. Dekle Je v obupnem strahu skočilo z balkona v drugem nadstropju In se težko poškodovalo. Prepeljali so lo v Zakladno bolnico. ♦ Tragična svatba. V Vlšnlevu pri Mosta rju se le vršila te dni svatba mladega posestnika Pera Slavlča. Svoje prijatelje 1« poslal v bližnje selo po nevesto. Ko so se vračali z nevesto. Je drug, kl )e ožil Francaise. Emila Zola svetovno znani francoski rootaa „NANTAS" J« filmi ran a svetovnimi igralci Comedie KRALJ nočnega Pariza ft narfov na/novejšega filma, v kat lerem igra glavno vlogo najboljši akrobat tveta LUCIAN0 ALBERTINI Elitni Kino Matica. te preveč rujnega vlnoa. začel streljati oko H sebe. Krogla le zadela nevesto v trebuh, ter jo težko ranila. Namesto svatbe le sledila velika žalost. Ranjeno nevesto so pre-pejall v bolnico. * Nevarna ptička. V sredo se Je zglaslla v hotelu Franceta Juvančlča v Zidanem mo stu čedno oblečena gospodična In prosila za sobo. Prijavila se ie za Marijo Bradula. stara 25 let dorra Iz Raven pri Boštanju. Zjutraj Ie našla sobarica gnezdo prazno, opazila pa je tudi. da sta Izginila s preve-Jano ptičko tud! posteljna oaeja In ključ. Navihanka ie. predno Je odšla spat tudi večerjala. vendar računa nI poravnala. Ukradeno odejo Je tatica prodala v neki hiši v Zidanem mostu za 40 Din nato Pa neznano-kam Izginila. Bradula le že znana, večkrat predkaznovana tatica ln vlačugarlca. katero varnostne oblasti le dalle časa za-sledujelo rad! sličnlh prestopkov. * Aretovan vla&igar. V Vranskem to aretovala žandarmerliska patrulja 46 letnega Karla Plntaria Iz Selc nad Škofjo Loko. Pri niem so našli 3 svedre. I ročno žago, več drugega orodja In rulav lurrper. Vse predmete Je Pintar nekle ukradel. Prepelja U so ga v celjske zapore. • Priporočljiv« knjigi pa zclž«nlh eraak Povodoi sedemdesetletnice ne«nil;a Anton* Aškerca t« priporočajo našle.Injc knjige no tniJanih cenah: Balad« In romanc«, hrol. prej SO, sedaj I o Din, vea prej BO, tedaj 20 Din; C.trli zbornik poezij, broS. prej 15, tedaj 10 Din. ver., prej 25, sc'aj 18 Din: Prlm-ii Trubar, epska pesnite*, vet. prej SO. tedaj t5 Din Zalit,.vajt« cenik: Dobe ie pri taloinl knjigarni ig. Klelnmarer in Hamberg, družbi t o. «., Ljubljana. Uiklofifev« eest a IS. • Novi tečaji ta t!roJe-?sj«, tlovensko I« aemlka stenografijo ter knjigovodstvo se z.nSneio na zaseb-nem uCnem zavolu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne S. februarja t. 1. Pojasnila in sporspekti v trgovini « pihalnimi "troji Ant. Rud. Legat la Co., Maribor, Slovenska allca 7, telefon 100. »PLANINSKI PLES" 1. februarja 1926 v Narodnem domu Iz Liubljane n— Inšpektor arHlJerlJe, gospod general Drag. Stojanovič in soproga dne 2J. L m. ne sprejemata. u— LJubljana v snega. Včeraj Je pričel zopet živahno naletavatJ sneg v velikih gostih kosmih. Tekom dneva Je zapadel že več centimetrov visoko ln pobelil strehe ter tla. Na hodnikih pred hišami se |e pričelo zopet temeljito čiščenje. Sne« je dal dela mestnim delavcem, kl Imajo nalog, da ga spravljajo kolikor mogoče hitro na kupe ln ga nato speljejo s pod v Ljubljančino strugo. V siplošrieim se ta suhi sneg ne zdi ravno neprijeten ln vpliva na vse naravnost poživljajoče. Ulica de'a skoro živahnejši vtis ka.kor v dnevih, ko Je brila okoli vogalov mrzla kraška burja, ki ie prepi-hala človeka temeljito tudi skozi obleko. Vesele se snega posebno naši športniki, kl so že skoraj obupavail, da bi si letos mogli privoščiti še kaj prida radnjsti, ki |:h d naša zimski spnTt sankanje, smučanje Itd. u— Lokal za pošto v Spodnji Siškl. Poštna uprava Je morala zaradi sodne odpovedi Izprazniti poštni lokal v Spodnji Slškf in pošto zapreti, ker nI Imela drugega primernega lokala na razpolago. Poštna uprav3 pa želi to pošto č;mpreje zopet otvoritl in išče primeren lokal, kl na) bi bil ob glavni i cesti hi kolikor mogoče sred! Spodnje Siš-I ke. Loka! mora biti suh, svetel, zadostno ! zavarovan proti vlomu In mora Imeti okoli 50 do 60 kvadratnih metrov prostornine. Uprava prosi hišne posestnike, da naj pred-lože čimprej, najkasneje pa d"> 31. L m svoje ponudbe na direkcijo poište in telegrafa v Ljubljani. u— Skioptlčno predavanje turistovske?a kluba »Skala«. Opozarjamo vse prijatelje naših planin ter vse zimske sportmke. da priredi turist, klito «Skn!a» v nedeljo, dne 17. L m. ob po! U. dopoldne v kinu Matica velezanimivo predavanje o zrrrrki turist'kl, j pri katerem se bodo predvajal skeptične | slike Po najnovejših posnetkih naših naj-! boljših amaterjev. Predorodaja vstopnic vsak dan od 10. do 11. d->p. in 3. do 9. zvečer pr! blagajni kino Matica. 88 u— »Skok preko k^že« s koncertom in plesom, kl ga priredi akad. klub montani-stov v Ljubljani pod pokroviteljstvom gosp. ministra za šinme in rudnike dr. Nikiča, se bo vršil v nede'jo. dne 17. Januarja v veliki dvorani' »Unlona«. Vsto^ le z vabilom. Event reklamacije nai se blagovolijo nasloviti na .Skokov odbor«, univerza, kjer bo tudi mogoče dvigniti pri portirju reklamirana vabila. »i— Predavanje o pariški dekorativni razstavi, napovedano za nedeljo, dne 17. t m. v Elitnem kinu Matica ob 11. dopoldne se radi tehničnih razlogov ne more vrati ter le preloženo za 'eden dni. m— Mestne frufliča pod T!voll|en je s današnjim dnem zopet odprta u— Sentjakabčane. zlasti svoje flane, va bi Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj, da se zanesljivo ude eže poi. greba g. Prana Hribarja, Id je bil društveni član nad 15 let o— Pozor Ljubljančani! V društvu »Soča« se vrši 23. tn 30. t m. v salonu pri »Levu« ob običajni uri velelnteresantno predavanje In sicer o zgodovini Ljubljane, katero nam bo podal strokovmlak g. Alolz Potočnik, učitelj — voditel! na Grabnu. Danes zvečer odpade oWčajno predavanje. Odbor! n— Po liubljansfelh kavarnah restavracijah In gostilnah beza g. Vospemik. sin kavarnama na Starem trgu z vserrt mogočimi sredstvi naše napredne natakarje, natakarice Iti druge uslužbence ljubljanskih go-stHni-šklh In kavarniških ribratov ter pobira od njih kuverte z neizpolnjenimi glasovnicami. Dvomimo, da bi naši natakarji b H pravilno pečeni ln da bi se zavedaH komu zaupajo svojo vo'i!no pravico. 13®see©eeeeeeee VI« SLOVANSKI VEČER 23. januarja v «Uniomi». Najelitnejša prireditev letošnje sezone. ZE DANES t« predvaja tentacfjonalnl film U vojaškega tivljenje cMIROZOV» NE ZAMUDITE! Blagajna Ja odprta vtak dan od 10. — pol 1. In od 3. naprej. «EIitni Kino Matica« Iz Maribora u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljen1 pnHdj! sledeči slučaji: I tatvina, 2 prestrxpka kaljenja ničnega miru, I pošikodba. 3 prestopki cestnega policijskega reda, 2 prestopka obrtnega reda In . hoja po že'ez.nlc1. Aretacija Je bila Izvršena I !n sicer radi vlačugarstva. u— Alodernl «kr>le«arjl». O. Josip Sušier-šlč,, mehanik v Zg. Šiški, nam sporoča glede na naš članek z navedeno značko, da še nikdar nI od nikogar prejel nobenega kolesa sumljivega Izvora niti v predelavo niti v nakup, še manj pa. da b! bil morda v kaki zvezi s tatov! koles. Njegovo podjetje se bav| tamo s solidnimi posli. u— Opekel se Je. V četrtek dopoldne se Je zglasll v gostilni «Pr! mostičku« v Rožni dolin! znan! razgrajač Ivan Peternel ter naročil zase In za svojega druga, k! Je bil z njim v druižM. pol litra vina. Videč da gosdlničarka ni zaklenila predala, v katerem Je Imela spravljen denar, ie šinila Pe-ternelu tako) v glavo dmbra misel, da se denarja na kak način polasti Naročil Je za tOTeiJ krčmaTlc! salon, po katerega Je morala ta v klet Njeno od otnost Je potem Izrabil In pobral denar Iz predala, ki ga le potem zakopal v naglici pred hišo v sneg. Go-stilničarki se Je zdelo Peternelovo obnašanje takoj sumljivo: zato je šla pogledat po svoj! vrnitvi v predal. Vsa prestrašena ie poklicala svo(ja smova. kl sta Peternela prL leta, akoravno le tajil krivdo. K sreči pa |e eden sinov kma'u opazil pred hišo na snegu še sveže vtise roke. prekopal sneg In denaT našel. Petemelu poslej nI pomagalo seveda nobeno tajenje. ker Je Izpovedal resnico tudi njegov tovariš. V gostilno Je prišel kmalu nato še poklican! stražnFk, kogar se Je Peternel tako ustraššl, da Je končno I sam priznal dejanje. Nevarni uz-movtč Je bil seveda takoi aretiran ln sprav Ijen v zapor. • ■— Tovarlil JadraitaKT! V lohoto, rine 14. Januarja n bo Trfll ob 20. nrl » drult.enl Sltalnlel IV. d»-batni »ečer. Predava starešina g. dr. Hinko LuCov-nik o temi: .Pravni poloJaj « sovjetski Rusiji» Ker J« odeleiba obvezna, prižaknj« odbor polnoštevlln« adeieibe Odbor. n— PodmladkarJI R. K. Ia Kotali t setvene mlade« na n. des. nieSJ. loll » Ljubljani, VII.. pr.-f vtjudno vabimo prijatelje Šolske miadtne ca prireditev, kl bo » nedeljo, dne 17. januarja oh 17. ari v Šolski telovadnici na Gasilski cesti. — Spored: (rovor. de. klamacij« In trodejanka .Palfek Potep«. Med o'mor! svlrajo na klavir In gosli tovtrlSi. — Prirejajo ia bedne aed bednlmt tato prosijo ta kar najboljši po«et o— Drtmskl kom't« »onroj IjubfJ-mskfh Članov Udrs-lenja Jugoftovensklh Inienjera I arhitekta priredi dane«. dne 16. januarja v balkonski dvorani .Kazine, v Ljubljani, Kongresni trg Ii. 1 (1 nadstropje) 1. dru-fabnl veger. h kateremu «abl vse filane Udrti*rnja Wo*lovenskih ln5enjera I arhitekta, njihove dmtin« in po njih vpeljane goste. VeCer ee otvorl s 4 strokovnim predavanlem. Preda«« Inl. R.v'o Kregar o sMo-ierni dekorativni umetnosti na pariški raz«tavl». Predavanj« bodo pojasnjevale skiopti?ne slike V i udeletenei bo-'o rn T je danskega komiteja. PrtRetek ob 20 nrl Vslopnlne ni Obleka protnenadna. a— Pripravljalni odbor ca astanovltev podrvinlc« Zv«z« vojakov is tvetovne vojne v Mostah sklicoj« za nedelio 17 t. m. ob 10. dopoldne v gostilno pri Janea. Novi Vodmat. sestanek z» 8e'o. Vodmat ln Zeleno jamo. Ker J© radi btilnjega ustanovnega obS. zbora sestanek zelo valen. s« val bi — ii vojaki If svetovne vojne vljudno vabijo. u— SankallSf« Olepševalnega društva na Btrrli.in pod Rolnikom je zopet otvorjeno »sak dan od 8. do 19 ore Sankali??« je popolnoma na novo preurejeno ln setra t vrha Rojnika do mimo Strelišča. Občinstvo s« p-osl. da ne po«taja na sankali??«: za gledale« Je dolnpen poseben pro?tor in te naj občinstvo pokori navodilom rediteljev. n— Plesne vaje matnnantov tehniške srednje 5oTa te vr?i'o dRnes v soboto IS. t m. ob 8. uri t7e?er. a- Pletne vaj« tehnlkov-ak^demlkov (A. O. J. T.(. S!a'kar.».da se bo vrSila dn« 19. januarja ob 8. iveler v Kazini. O'bor. ^ n— Koncert na V!5u. Pevsko drnPtvo «LJnh!.lanskl Zvon. priredi v nedeljo 17. t. m tofno ob pol 8. rv fi"r v EokoT«kera domu koncert pod vodstvom pevovodje g. Zorka PreTovra. Ker j« «!Jnb!'ctv Zvon. eno naSih najboljših pevskih dmUtev. ki Je nastopilo le Pirom naPe oltje in iirfle domovin«, vabimo vse ljubitelje petja z Vi?a ln LJuhliane. da se koncerta polnoftevilno udeleje. Po koncerta komert, kier natn rapojejo prvel in kvartet ve? rv-mV. rej v nedeljo vM v Sokolski dom na Vi?t 7^raT0[ n— Na,'t"ive'i!e b'nze, otroSke ln d-ir«k« obleke, pripono?« KriStofi?-Bu?ar, Stari trg it. 9. Maisifsir pszi?e sezre in prevelike zaloge zimskega blaga, obleke, povtšniki, suknjiči, klobuki, čepice, nogavice, rokav ce i. t d. po lastni ceni pri Anton Presker, Ljubljana, St. Petra cesta 14« «_ KeJžarJcv večer. Narodna druftvt, prt katerih je deloval naš narodni b 4evnik Ivan Kejžar pred vojno in po.zneJe kol odbornik. prosi Slovanska čitalnica, da so brez posebnega vabila sama pripravijo za sodelovanje na .KeUarJevem večeru« dno ! 27. januaria. ko mu bo čitalnica Izročila ' častno diplomo. a— Zima na sejmo. Včeraj so pripeljali kmetje na običajen petkov svinjski sejem radi mraza tn snega, ki Je zapade! predvčerajšnjem, samo 11 svinj, tako da se sejera sploh ni vršil a— Drzen nemškutarskl Izzlvač pred sodiščem. Kazenski senat mariborskega o>kro» nega sodišča Je obsodi) te dni u lužbenca državne železnice lulija Reschmanna, k!J'j-čavnlčanJa v kurilnici na teden dni zapors al! 1W> Din gl- be radi nečuvenega žaljenja žel. uradnika. Reschmann je namreč prišel nedavno na glavni kolodvor tn zahteval pr! blagajni v nemščini režijsko karto Račje-Fraan. Na vprašanie uradnika, ai: ne ?na slovenski, mu Je Reschmann zabrusil, da ni znal ln ne bo zna'. Ko le uradnik na to ooom nil, da bi kot uslufbenec državne železnice vendar moral znati uradni )ez;k. Je Reschmann začel kričati tn žaliti uradnika, češ: «Sie werden schon draul zahlen! Er kann noch eine fassen von mir!« In pndobno. Tudi pri ra®pr3v1 Je Reschmann naprej Izzival i swUo nemščino ln vztrajal pri trd'tvl, da ne razume našega državnega Jezika. Direkcija drž. železnic nam bo gotovo pritrdila, da takšni ljudje kot Reschmann. ki nI edini v kurllnid in žel. drž. delavnici, vsaj v Maribor ne spadajo. Kaj bi se zgodilo v podobnem slučaiju našemu človeku v Avstriji, na Koroškem aH v Gradcu? a— Ne t Dalmatinski kleti, ampak v neki daimatins'ki gostilni je zasačila mariborske polletja tihotapce ponarejenih tisočakov. Tako nam pc>TOČa g. Povodnk, ki Ima edin! v Mariboru Dalmatinsko K'et Vsakemu svoie tn rudi Dalmatinska klet naj uživa na prej svoj nesikaljeni sloves! a— Roparji na mariborskih ulicah? Policijskemu krnnisarijatu Je lavi! neki B.. da sta ga včeraj »Jutra!, ko se Je vračal Iz bara. na Ruški ce«tl ustavila dva moška, mu posvetila z električno svetilijko v obraz !n nastavila na čelo samokres. Eden mu 'e pr! tem pretipal žepe in mu odvzel 2000 dinarjev, nakaT sta ga lepo odprac/ila s pozdravom «AJdi!« ter ušla proti Studencem. Policija Je sicer uvedla takoj preiskavo, ven dar še nI mogla ničesar Izslediti. a— Mariborski smučarji prlrede radi novo zapadlega snega danets, v soboto In ne-delijo skupen zlet na Pohorje. Iz Maribora odhajalir> danes ob 15. do Hič aH pa v nedeljo ob 5.45 z vlakom do Ruš. Skupen sestanek Je pri RušVI koči. odkoder od rlelo vsi športnih! čez Šmartno v Slovensko Bistrico ln od tam nazaj v Maribor. a— Nesreča na koroškem kolodvoru. Včeraj je na koroškem kolodvoru sklepal 35-letn! železničar Ernest Zuzfč vagone, pr! čemer le dobil med odbijače levo roko, ki mu Jo le čisto zmečkala Pripeljali so ga v mariborsko bolnico. a— Smrt pod vinskim sodom. Včeraj le pri vinskem trgovcu Gltnšeku v Razlagovi u'ici padel med nakladanjem vina poln sod na 25-letnega Franca Korošca, kl Je bil zaposlen pri Glinšeku v kleti. Korošec Je obležal s stisnjenim prsnim košem in zmečkano glav« ter Je že žez pil ure umrl. a— Nar. poslanec dr Pivko govori danes, v soboto na sestanku političnega društva v Mariboru, gostilna Friedau (magd^ensko predmestje). V nedeljo se udeleži Prib če-vičevega shoda v LJubljani, kier se dogovori tudi radi shodov poslanca Prib:čevlča v Celju In Mariboru. Za naslednje dni Ima posl. dr. Pivko določene sledeče shode: 20. t m. Sv. Lovrenc na Pahorju, 21. t. m. Laško, 22. t m. Vojnik - Škofija vas, 24. t m. pa bo zboroval zopet v Dravski dolini. a— Veliki iupan dr. Plrkmaler se mudi zopet na Dunaju pri kntilerencah z avstrijsko vlado rad! praktične Izvršitve konvencije o Izročitvi arhiva, zadevajočega naše kraje. G. veliki župan se vrne začetkom prihodnjega tedna. Sedaj ga nadomestuje v uradu dvorni svetnik dr. Stare. • a— Podporno drnitvo za r«vn« učence le v tvoj? boiičnlel obdarovalo 660 otrok deloma t obleko, pc. rilom, obuvalom, nogavicami, t pecivom in eadjem. Odbor Izreka najl*krenejio tahvalo vsem blagim dobrotnikom ln prosi I« nadaljnj« ponto?l v poravnavo ogromnih ttroSkov ln vabi k. mnogoštevilnemu prl-ttopu v dmStvo. Predsedstvo. a— I. veliki Jagoalovenakl ple« v Maribora bo r« pripravah sodefi najve?ja In najlepša plesna prireditev letoSnj« sezone. Velika Gfitzova dvorana in vsi stranski prostori bodo okusno dekoriranl po narodnih. Jngoslovenskih motivih. Paviljoni bodo Itpremeajeni v ko£e v srbskem, slovenskem In hrvatskem »loga. Svojo sodelovanj« pri tej prireditvi sta radevoli« obljubili primorsko nru5tvo .Jadran. In Korolkl klub. Primorci bodo po tvojih legah stregli v li?a<-m paviljona. kl bo povsem odgovarjal primorskemu tns-Caja. Za KoroSce bo postavljena lepa planinska k t-ia., kjer bodo ttregli n«M zavedni mariborski Ko-roM v drulbl brhkih pravih Ziliank. To dni s« prlfn« t predprodajo vstopnic In prifaknje se, da c« bo tavednega narodnjaka, kl bi Iste odklonil. IBIBIIIIIIIIIIIII Kino Ideal. Danes! 726f '/281 9. Der Zspfensfrelch za tanin kupuje stalno in prosi oferte z navedbo nakladalne postaje in množine Ernest Marine, Celje, Zrinjskofrankopanska olica štev. 4. Naši onstran grame p— Disciplina In Instransigenca. Fašista* cko vodstvo v Gorici je imelo dolgo sejo i obsežnimi sklepi. Revidirati hočejo izkaz« Bicc itranke. ker je * nji menda več ne« vrednih. Za sodelovanje pri problemih go« riškega mesta poziva fašistovsko vodstvo m?« poklicane faktorje. Vodstvo zahteva rnova od vseh fašistov disciplino in jih pripravlja na instransigenco, da postane velika obmejna provinca živa in prava fa» listovska realnost v vseh panogah svojega mogočnega življenja. Ponosno se glasi po» ročilo goriških fašistov v njihovih listih. to» da za Gorico obstoji neka druga realnost, to je polna odvisnost goriškega mesta od slovenske okolice in pred to se je razbil in se bo še marsikak italijanski hudobni naklep... p— Zadnji las je. di vojaški oblast po« fkrbi. da se izvrši povsod zbiranje in uni« Ir nje številnih neizstreljenih projektilov, tudi velikega kalibra, ki so raztreseni po hribih in dolinah, koder je divjala vojna, da te vendar že končno preprečijo nesreče, ki »e ponavljajo dan na dan. Tako čitamo v tržaškem «PiccoIu». Vendar enkrat tudi I italijanske strani poziv, da naj oblast stori »%ojo dolžnost do prebivalstva in mu da varnost pred granatami, bombami, minami ln šrapneli, ki so zahtevali že toliko žrtev. Po vseh slovenskih vaseh je polno pohab« Ijencev vsled nesreč, ki dolete ljudi često« krat povsem nenadno sredi vsakdanjega de» ia. Pri Jamliah na Krasu je te dni ranila eksiploziia granate pastirja 18letnega Marti« na Klanjščka. ki »e nahaja sedaj v bolnici ▼ Tržiču. p— Tatovi živine se pojavljajo tudi po drugih delih Julijske Krajine in ne več sa» et.o v Istri. Te dni se je vračal mladi posest« nik Anton Semenčič domov v Poddrago pri Vipavi. B la je noč. V bližini svojega doma je zapazil dva človeka, ki sta baš spravila iz njegovega hleva lepega vola. Semenčifi re ni ustrašil tatov, marveč Je nastopil ener gično in zahteval, naj pustita vola in odide« Eden izmed tatov se je nato zagnal na S-menčiča in vnel se je med niima I jut boj. Tat je potegnil bajonet in sunil Semenčiča f prsi, toda k sreči je zadel na trdo elek« trično svetilko in tako Semenčič ni bil ra« njen. Ta je potegnil nož iz žepa in nekoliko porezal tatu po roki. ki je potem a svojim tovarišem i/g nil proti Krasu. Vol Je ostal doma. Prihiteli so ljudje, ki so hoteli za« dedovati tatova. Sedaj ju iščejo orožniki. p— Ljudsko gledališče v Gorici. V sobo« to in nedeljo se vprizori v Trgovskem do» mu drama «2cna vrag«. p— Boj proti materiji. »Ameriška ustano ▼i Rockefel!er» je poslala prof. Hacketta v spodnjo Istro, da preišče okolico Rovinja in druge kra je glede razširjen ia malarične bolezni. Poročilo predloži uradu za javno sdrsvstvo ▼ Rimu. V Južnem delu Istra J« mnogo malarije in veliko žrtev vsako leto. Trav bi bilo, da bi ae pomagalo trpečemu piebivalstvu. p— Finančna $traža ta «rLego*. Poveljnik finančne straže v Postojni je izročil «Legi» sa tamošnji azil 604 lire. nabrane med čast« uiki. podčastniki in stražniki. To so ukaza« bi prispevki za raznarodovanje Slovencev! Ne sme pa se misliti da je odštet vsak tak dar za navdušenjem, marveč spremlja marši kako tako liro pristna italijanska kletvica. p— V Idriji priredi v soboto izobraževal« no društvo giasbeno»dramatični večer s tre« mi pevskimi točkami in laloigro «Užit» karji». p— Telovadno društvo v Idriji Je imelo 9. t m. občni zbor. na katerem so se z za« dovoljstvom ugotovili lepi uspehi vztrajne« ga dela. Telovadba Je bila redna in siste« matična ter se je gojila t pravim zanima« njem. Vsa hvafa vaditeljskemu zboru in marljivemu načelniku br. Krčniku. p— Samomor. V Idriji se je obesil upo» kojeci 66!etni rudar Fran Lapajne. Revežu ae je zmešalo. p— Tudi idrijski rudarji v faitstovskem sindikatu. Po dolgem omahovanju so pri« stopili tudi rudarji v Idriji k fašistovsk! delavski organizaciji. Ob navzočnosti gene« ralnega tajnika fašistovskih sindikatov A. Casteilarija se Je vršilo zborovanje, k«te« rega se je udeležilo nad 7(10 rudarjev. Po raznih govorih, izjavah in zagotovilih so se rudarji odločili za pristop. Italijanski listi beležijo ta fašistovsk! uspeh v Idriji z veli« kim zadoščenjem. Na fašistovskem sedežu ac je po sestanku vršila seja. v kateri ae je obširno razpravljalo o gmotnem položaju rudarjev in sestavil ae je program, ki se ima izvršiti. p— Smrtna kcaa. V Trstu sta umrla g o. spod Marij Pegan. pek. in gospa Viktorija Skapin. Nai počivata r miru! p— Dvoboj med goriškimi noiinarjl. No« vinarja Orešiča je napadel na ulici pravnik Fino Bon. Pomagal mu je še brat. Hudega tli bilo. Grešič je bil samo malo opraskan. Grešič je zato pozval Bona na dvoboj ali zadeva se je menda že poravnala mirnim potom. p— Nesreča. Josip Crnič iz Brestcrvlce ns Krasu je sekal pri Tržiču veliko murvo. Drevo je padlo na Čmiča in ga vrglo na tla. Crnič, Id je star že čez sedemdeset let, je obležal težko ranjen ln kmalu potem umrl v tržaški bolnici. p— Fašistovski odvetniki v Gorici. Faši« stovski direktorij je odobril ustanovitev fa« šistovskega sindikata med italijanskimi od« vetniki v Gorici in dr. Sturan je dobil na« log. da izvede organizacijo, katera bo hote« la ubiti slovenske odvetnike. Iz Celja e— Sirilo občinstvu. Varnostna oblast ponovno svari občinstvo, da ne Izroča Mariji Rarnšak (Benjanrin Ipavčeva ulica 15) nobenih predmetov (oblek, obuvala, perila aH sličncga) v kamisijonehio prodajo, ker §e proti imenovan! vloženih nešteto prltcvžb rad! zlorabe Izkazanega Ji zaupanja. Ram-iakova Je doslei že 12 krat kaznovana, po večin* rad! deliktov proti tuji lastnini. e— Nabavljalne zndruge državnih uslužbencev r Ce!ju. Redni občni zbor bo dne 28. t m. ob pol osmih zvečer v gostlnišklh prostorih Narodnega doma. e— Ljudsko vseučilišče v Celjn }e priredilo v minulem poslovnem letu pet predavanj, katerih obšsk le bH deloma zelo dober. Dne 25. t. m. pa bo predaval ravnatelj tukajšnje Glasbene Matice g. Kari Sancln o glasben! umetnosti kot naTodnl lasti. Predavanje bo zelo zanimivo in zasluži, da bi privabilo fim največ poslušalcev. Ljudsko vseučilišče Je prejelo od države 2000 Din podpore: za denar bo treba nakupiti nekaj znanstvenih knjig, želeti )e, da bi se društvu prtglašalo članstvo v večjem številu. Čianarina znaša letno le 12 Din, katere skoro vsakdo zmoTe. e— Ju?oslov - češkoslov. lisa. Nocoj, ob 20. url, bo v klubov! s-bl Ceisketta doma ustanovni občni zbor JC. L'ge. Zborovanja se udeleži tudi delegat mariborske lige. Vsf priglašen! član! In prijatelji lige so proge-nl, da se tfoorcrvanja zanesljivo udeleže. c— Fr3nzy PeJory t Celjskem domu. To nedeljo, dne 17. L m. ob 211. uri bo gostovala v veliki dvorani CeVjskesa doma odlič-na plesalka Fr2nzy Pejory, ki je le v vseh večjih mestih srednje Evrope žela za svota umetr.aist splošno priznanje. Koncem programa, k! obsega 17 točk, pride za občinstvo veliko iznenadenje radi osebnosti umet r.ice. Iz Trbovelj t— Povišanje pleč nas!avljencev Bratov tke tkladnice. Na temelju obstoječih po» godb so bili zvišani prejemki od 1. t. m. sle« dečim: zdravniku dr. Baumgartnu in zdrav« r.iku dr. Jenšterlu. računovodji Režunu in Pleskoviču ter kancelijskemu manipulantu Rupniku. Poleg temeljne plače so jim bile sorazmerno povišane tudi draginjske dokla« de. Ob tej priliki so bile zvišane plače tudi strcžnicam: Luciji Grčarjevi od 1014 Din mesečno na 1100 Din. Ani Sertkrvi od 970 D n na 1014 D;n in Antoniji Zemljanovi od 856 Din na 970 Din brez drugih doklad Izvzemši četrtletnega nabavnega prispevka. t— Honorar za kontrolo bolnikov in na* kazovanje podpor. Ns predlog g Rudolfa PersogHja se Je zvišal honorar za kontrolo bolnikov od mesečnih 300 Din ns 400 Din Gertrude Berimer, Alfred Abel, Rnth Weyher, Kari Auen, Erich Kaiser-Titz pridejo ▼ senz&cijonalnl kriminalni aferi. za osc-bo in mesec in sicer od 1. t. m. dalje. Na predlog g. Franca Jagra pa se je prav tako' zvišal honorar za nakazovanje podpor iz podpornega fonda od 2G0 Din na 300 Din za osebo in mesec. t— Naznanila o zemljiških spremembah. Davčni urad v Laškem bo sprejema! nazna« r.ila o izvršenih zemljiških spremembah 8™ 9 in 10. februarja. t— Nekai podatkov o občinskem premo« ienju. Iz tabele direktnih davkov v trbo« veljski občini za 1. 1925., ki jo je sestavila finančna delegacija v Ljubljani, posnema« mo, da plačuje Trboveljska premogokopna družba na zemljarind 1422.03 Din, na raz« redarini £011-50 Din, na najmarini 69.09 Din na posebni pridobnini pa 2.611.714.16 D n. Vsi ostali davkoplačevalci plačujejo: na zcmljarini 4515.46 Din, na razredarini 3537 Din, na najmarini 24.129.88 Din, na posebni pridobnini 31.269.23 ter na rentnini 425.55 Din. Trboveljska premogokopna družba plačuje letno skupaj 2.621.216.7S Din ali v procentih izraženo 97.2 odst, vsi ostali dav. Sccplačevalci pa 75.704.23 Din ali 2.8 odst t— Zaključno razpravljanje o spretnem* bah pravilnika. Včeraj je bilo na aestanku Glavnega upravnega odbora Brat skladni« ce zaključeno dolgotrajno razpravljanje o spremembah v novem pravilniku. Vso zade« vo bo sedaj reševalo preko rudarskega gla« varstva pristojno ministrstvo. t— Glavni volilni odbor za volitve v De» lavsko zbornico je na temelju napačnega tolmačenja svojih navodil po raznih krajev, nih volilnih odborih sporočil tukajšnjemu krajevnemu volilnemu odboru, da ima pre« šteti in odposlati zaprte glasovnice in da ni upravičen odpirati kuvert in šteti gla« sove. t— Kdor M ho(« dobro nasmejati la neprisiljeno zabavati, caj ne pozabi poseliti dauee ob 8. uri zvečer r 3okotskem domu komedijo .Maks v ikriprih.. ki jo ponovi Sokolsko fleilallM«. Vstopnice so v predpro-dajl od 9. do It. dopoldne lo od S. do S. popoldne * Sokolskem doma. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zla;o) C3-s m 53kij uču traja kakor itirje pari drugih ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh rnvSaia nah. Vremensko poročilo Llubljana, 15 Januarja 1926. LinWana 306 m nad moriem Kraj opazovanja ob Zračni tlak L'ubl ana . , 7. 7602 Ljubljana . . 14. 756-2 Ljubljana . , • 21. 7564 Zsgieb . . . • 7. 758-9 Beograd . , • 7. Dunaj . . , • 7. ftaga . . . 7. 756*3 Inomost . , • 7. Zračna temperatura 45 31 28 60 + 1* Vetet vzhod sev. zap brezv. vzhod Oblačno i adav.ne 0—10 mm 10 4-4 10 (sneg) 10 (sneg) 0*2 megla 10 Solnce vzhaja ob 7 35 zahaja ob 16*45, luna vihala ob 919 raha|a ob 19 ST Dunajska vremenska napoved za soboto: Oblačno, semintja padavine. Toplej-ie vreme, v gorata plazovi Šport Lahkoatletika Finske ▼ L 1925. Finska dežela je svojo premoč w atletiki, ki jo je tako krasno dokumentirala pri pa« riški olimpijadi 1. 1924., obdržala tudi v letu 1925. Kohlemainen in Mvrrha. Nurmi in Ri« tola so ponesli slavo male dežele po vsem svetu. Glavna moč finske lahke atletike leži t teku na velike razdalje, v raznih met h in v skoku. Vzlic temu pa šteje Finska 22 te« kačev. ki pretečejo 100 m v 11.3 se k. in ie manj. e.naka sltuscljs |e v teku na 200 m, kjer predniači Astrom z 22.1 sek.: tudi v teku na 400 m je prvi Astrom z 40 sek.. drugi Vilen t 49 5 nek. V teku na 1500 m pa Koi« vunalko z 4.02.9. Posebno premoč kažejo finski atleti pri teku na 3000 m. Prvo mesto ima nepremag, Ijivi Nurmi z 8:35. Razen tega pa je še 37 atletov, ki pretečejo to razdaljo v času pod 9:10. Pri 5000 m je zopet prvak Nurmi v času 14:50.2. ravno tako v teku na 10 km ■ 30:40.2. V skoku na daljavo in v troskoku so Fin« cl daleč naprej. Ne morebiti radi Tunloso« vega skoka 7.18 m. ampak radi 22 skakačev, ki so skočili vsi čer 6.50 m! V troskoku prednjači Tunlos s 15.06 m. 7 drugih atlc« tov pa ie preskočilo 14 m in več. V skoku v viš:no je doseglo 10 atletov 1.80 m: najboljši Vahl.stedt, pa je preskočil celo 1.90 m. Slabi so Finci t skoku ob palici: samo štirje so, ki preskočijo 3.50 m. naiboliši Vunrela doseže 3.60 m. V metanju krogle jc do-rgcl Porhola 14.87 m, štirje drugi so dosegli 14 m. Naravnost presenetljiv! pa so uspehi Fin« cev v metanju-diska. Prvi je Niittvmaa s 46.11 m: 14 atletov je vrglo d:sk čez 40 m, oadalinih 10 pa med 38 in 40 m! V metanju kopia je postavil Mvrrhi t 68.55 m svetovni rekordi Trije drugi so vr« gli kopje čez 60 tn. Službene objave LNP. (Seja u. o. z dne 8. januarja I926J Na dop;s SK. Trbovlje z dne 30. XII. I. I. se bo odgovorilo pismenim potom. Z ozi« rom na neupoštevanje poziva LNP. v služb, glasilu «Jutro» z dne 5. I. t 1. ter na ovad« bo sodnika se predajo kazenskemu odboru sledeči igrači: Jamnik. Rape, Strjckbcrger. Pokorn (vsi SK. Jadran), Miklavčič, dr. Tav čar (SK. Ilirija), Marinko. Habicht, Pleš L in II. (vsi ZSK. Hermes), Volkar (SK. Slo« van) in Zalokar (ASK. Primorje). Daje se ukor obema moštvoma A ln B ti« ma. t j. sledečim igralcem: Miklavčiču. Bel« tramu. Pcčniku, Hermanu, Gabe. Lado in Ivanu Zupančiču, Doberletu. Omanu. Mar. tinaku. Kreču, Jančigaju, Birsi. Siamiču. Zemljaku, Kernu, Čamerniku, Ermanu A., L'ršiču, Zalokarju in Jamniku, in to vsled tega. ker so opustili po končani tekmi obo» jestranski pozdrav. Ob tej priliki se ponov. no in v zadnje opozarjajo vsi klubi LNP, odnosno kapetani moštev, da morajo mo« 5tva pred in po tekmi pozdraviti s trikrat« nim »Zdravo®. Za event. p ropu s t pozdrava odgovarja kapetan moštva, odnosno klub. če se dokaže, da ni ta dovolj poučil o tem svoja moštva. Obema MO v Celju in Mari« boru se nalaga, da nam vse tozadevne pre« kršitve takoj javita. Vzame se na znanle izjava g. škofica. da kooptiranje odborniškega mesta v u. o. vsled privatne prezaposlenosti ne more prevzeti. Na to mesto se kooptira geom. g. Iv. Kalan. v k. o. pa na mesto g. ing. Obereignerja g. Javoršek. Tajnik L Službeno Iz LNP. Prvenstvena tekma ASK. Primorje : ZSK. Hermes. določena za jutri, nedeljo dne 17. L m., se odgodi. Tajnik IL Nov odbor ASK. Primorje. Na zad. njem občnem zboru ASK. Primorja so bili izvoljeni nastopni odbori: Častno pokrovi« teljstvo kluba: Milena dr. Zerjavova. rektor ljubi ianske univerze prof. Pitamic. g. A v. gust Praprotnik. I'pravni odbor: Predsed« nik dr. Birsa. podpred iednik inž. Struna, tajnik I. Jancžii. tainik U. Kump. blagajnik Fr. Ščetina. Upravnemu odhoru je bila iz« glasovana pravica kooptiranja na izpraznie« na mesta v odborih. I'prava igrišč: Častni predsednik g. Peterca. blagajnik Slamič, tainik Stepančič, odborniki 2argaj, Pe"an ml. in zastopniki sekcij. Nogometna sekci« ja: Načelnik Nedeijko B iljevič. podnačel. nik B.dianič. tajnik I. Kure nakladanja v vagone dopremil na železniško klančino. Dočim le še začetkom leta 1924. znašala ležarina le 10. odnosno 15 par za navadno tovorno blago za vsak dan i.i za vsakih 100 kg. je bila pozneje povišana na 30. odnosno 55 par. a z navedeno naredbo lani pa na dvanajstkratai izmjst. torej 360. odnosno 500 Din za lOtonski vagon na dan. V tej obliki je postala ležarina prava šiba božja za vse eksporterie lesa ln naravno je. da ie prišel izvoz lesa vsled te naredbe, kakor tudi vsled skrajšanega nakladalnega roka popolnoma v zastoj. Štiri mesece so naše gospodarske organizacije dokazovale ministrstvu sa-obračaja. kako kvarne posledice ima ta naredba za našo izvozno trgovino in zahtevale omiljentje, preden so našle nekoliko uvidevnosti. Sedaj je končno novi minister odobril, da se ležarina zniža za 50 %, to je pri blagu, ki se tovori v odprtih vagonih za vsakih 10 ton in za vsaki dan 180 Din. in za tovorno blago, ki v ležartnski tarifi ni posebej navedeno, na 300 Din za 10 ton na dan. S tem je narejen prvi korak, da se likvidira odredba z dne 17. avgusta 1. I. Jasno je. da se s to odredbo naši gospodarski krogi še nikakor ne morejo zadovoljiti. Smatramo, da bi bilo mnogo bolj primerno, da ministrstvo saobra čaja pooblasti železniške direkcije, da smejo v lastnem delokrogu po potrebi prometne situacije odrejati povišanje ležarine do šestkratnega normalnega iznosa tam. kjer stranke radi malomar-iKvsti pustijo ležati blago na zelezn;ci. ker smo potem sigurni, da bi naša trgovina nikdar ne dala niti povoda, da bi se moralo seči po takih represalnih sredstvih. _ Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (14. lanuarja.) Iz Amerike mlačnejša poročila. Dunajski trg skoro brez prometa. No-riraijo vključno blagovnopromeuii davek brez carine: pšenica: domača 40.50 do 41 madžarska potiska 46 — 48: turščica: 21.75 — 22.75: oves: domači 27.50 do 29. Dunajski goveji sejem (14. L m.) Oo-veda: Dogoti 342 komadov. Cene nespremenjene. — S v In |e: Dozon 1947 komadov. Cene za 5 — 10 gTošev ntžje. Notira-lo za kg žive teže: mesne svinje 1.80 do 2.30, debele 1.85 — 2.15 šilinga. Obenem so se spremenil! predpisi o plačevanju vozovne stojnine (dangublne). Dru Cl dan se plača 5 Din za uro in va:con. t.etj dan 2>> Din in četrti ter vsak nas'ednji dan 50 Din za uro in vagon. Znižana je tudi ležarina za blazo na žetezniških skladiščih za 50% ter se prejšnja osnovna tarifa ne računa več 12 krat marveč samo 6 krat. V toliko se popravila zadevna včerajšnja notica. = Predsedniški posli Zbornice za trgovino. obrt ln Industrijo v Ljubljani. Ker Je dosedanil predsednik g. Ivan Knez umrl. je prevzel predsedniške posle zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin. Ni pa bil g. Ivan Ogrin Izvoljen za predsednika, kar bi mogoče kdo sklepal Iz naše včeraišnje notice. = Izredni občni zbor Ima Tovarna za špirit In drože. d. d. v Račjem, dne 15. lebruarja v prostorih podružnice Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. Dnevni red: izprememba pravil in nove volitve T upravni svet. = Vprašanje notlranja červonca t Jogo-sta vi jI ln nekaterih drugih evropskih državah. Po vesti z Dunaja so pogajanja glede uvedbe notiranja ruskega červonca na Dunaju zastala. Zato ni računati, da bo kmalu prišlo do pozitivnega zakTučka pogajanj. Ruska državna banka se nadalje baje pogaja tudi za uvedbo červonca na borzah v Beogradu in Zagrebu ter na italijanskih bor zah. Govori se tudi. da ie Poljska banka že pristala na uvedbo notiranja červonca v VaršavL = Trgovinska pogajanja • Češkoslovaško. Takoj po zaključku pripravljalnih razgovorov za sklenitev trgovinskih pogodb t Anglijo in Francijo bosta odredila ministra za trgovino In Industrijo ter za zunanje posle v sporazumu s praško vlado dan tačetka pogajanj In sestanka obeh delegacij. Poga!anja se bodo vodila večinoma v Beograd«. = Spremembe predpisov o železniški (e. iarinl tn vozovnl stojnlnl. Prometni minister |e podpisal rešenje. s katerim ae svoboda! rok klanja podaljša od 6 aa H n, 15. januarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa tka, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 77— 79.50, Vojna škoda 329—329. (329), zastav-ni Kranjske 2<>—22, komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 2W--204. Ljubljanska kreditna 210—0. Merkantilna 100— 104. Praštediona 960—0, Slavenska 50—H Kreditni zavod 175—185. Strojne 125—0, Vevče 110—0, Stavbna družba 100—110, Sešir 115—0. — Blago: les: trami. monte. od 3-3—6-8. ogledanl, fco nakl. postaja 2 vagona 235—235, (235); hmeljevke. smre kove, od 7 m dolžine naprej, brez zadnjo letne rasti, fco naklad, postaja 5.15—0, re-rr.eljni 70-70. 80-80-^35-70, fco meja 533-0; hrastovi hlodi. U IL. od 30 cm napr.. od 3 m napr., fco naklad post. 4S0—0; bukovi hlodi L, od 30 cm napr., od 3 m naprej, foo nakladalna postaa 0—230; poljski pridelki: pšenica, baška. fco nakl. posL O— 305; turščica. umetno sušena, leo vag. bosanska postaja 0—150. umetno sušena, fco vag. slavonska postaja 0—160, nova, času primerno suha, leo vag. sremska postaja 0—123, nova času primerno suha. fco vag. Postojna tranz. za ll.. III. 158—0, nova času primerno suha. kv. gar.. fco Postojna tranz. 3 vagoni 160—160, (160). činkvantla času premlrno suha. par. Ljubljana 0—236; oves: baški rešetanl. fco vag. nakl. post. 2 vagona 190—190, (190), ječmen: 66-67, par. Ljubljana 0—235. 62 kg. malo zaduhel, foo vag. baška postaja 0—225; ajda domača fco vag. slov. postaja 0—260. poljska, rugo-ocarlnjena. foo vag. fugo.neia 0—262.50; proso domače, rumeno, fco vag. slovenska posta:a 0—215, rumeno, po vzorcu, par. Ljubljana 200—225; rž: 73 kg, glasom vzor ca. fco vag. bačka postaja 0—212; merkantilna, fco vag. medjm. post. 0—200; otrobi drobni, fco vag. Ljubljana 0—145. ZAGREB. Med bančnimi vrednotami sta porasli Jugo za 2 In Praštediona za 5 točk. Zanimanje za Vojno škodo ie danes popustilo, ker se je danes dopoldne vršilo amortizacijsko žrebanje. — Dinar ie v Cu-rlhu oslabel. Na zagrebškem deviznem tržišču Je bila tendenca precej čvrsta in so devize malo poskočile. Poslovalo se le na bazi 9.135—9.14 za Zagreb v Curihu. Narodna banka je pokrila povpraševanje v posameznih čekih. Skupni promet je znašal 6.5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam 2265—2285. Dunaj 792.3—S02.3, Berlin 1343—1353. Budimpešta 0.G793— 0.0803. Italija Izplačilo 227.32—229.72. ček 227.3—229.7, London 274.3—2.6.3. ček 274.1—276.1. Newyork ček 56.267—56.867, Pariz 212—216. Praga 166.83—168.83, ček 166.75—168.75. Švica 1C90.25—IC98.25. ček 0—1093.75; elek ti: bančni: Eskomptna 120—122. Hlpo 64—64.5. Jugo 107-108, Ljublanska kreditna 210—0. Praštediona 950—980; Industrijski: Sečerana 405—42J, Slavonija 43—43. Trbovlje 335—0, Vevče 110—0; državni: Investicijsko 77.25—77.75, agrarne 44.5—45. Vojna škoda, prorrptna 32!>—327, za Januar 0—321, za februar 295 —298.5. CURm. Beograd 9.145, Berlin 123.35, Newvork 517.625, London 25.155, Pariš 19.3125. MIlan 20.89, Praga 15-34. Budimpešta 0.007240, Bukarešta 2.305, Dima) 72.875. TRST. Elek ti: obligacije Julflske Krajine 67.25, Assicurazion! Generali 6720, Oceanla 159. Devize: Beogrrd 43.75 do 43.95, Dunaj 348 — 354. Praga 73.25—73.75, London 120.30 — 120.40. Pariz 92.50 — 93, Newyork 24.65 — 24.85. Curih 478 — 480. Valute: dinarji 43.25 — 43.90. drlarji 24.60 — 24.80 20 zlatih frankov 94 — 97, zlata lira 478.12. DUNAJ. Beograd 12.5350 — 12.5750. Ber-Hn 168.95 — 169.45. Budimpešta 99.35 do 99.65. London 34.4850 — 34.5850, Milan 28.63 do 28.75. Newyork 709.35 — 711.85. Partl 26.50 — 26.66, Praga 21.0150 — 21.0950, Varšava 98 45 — 98.95, CuTfh 137.05 do 137.55: dinarji 12.5150 — 12.5750, dolarji 710 - 714. PRAOA. Beograd 59.76, Curti 652. London 164, MIlan 136.425. Nevjrork 33.70. Par-rti 126.30, Dunaj 476.21 BERLIN. Beograd 7.41, London Newyork 4.195, Gurifa 81.05, DuaaJ S9.0i MIlan 16.93. Pavza v madžarskem Škandalu Madžarski škandal prehaja polagoma v začasno zatišje ffovih velikih, senzacionalnih dogodkov ni: policija je v glavnem zaključila preiskavo in smatra, da je nabrala dovolj gradiva, s katerim bo otvorjen monstre - proces, ede.i največjih svoje vrste v zgodovini. Nove so le nekatere podrobnosti. Vseznal Gor6. Ladislav G6r8 je bil eden najvplivnejših mož v kartografskem institutu. Njegova desna roka je bil profesijonist Berdinand Scharff. Bila sta priznana kot najbolj iznajdljiva človeka v celem zavodu in princ Windischgratz je čislal Goroja tako visoko, da mu je podaril cigaretno dozo z napisom »Vseznalu». Scharff pripoveduje, da se je videlo Gorojevo in njegovo deb tovarišem sumljivo. Toda v zavodu je veljalo načelo absolutne tajnosti. Ponarejevalci so morali priseči, da bodo «molče delali za blagor domovine«. Stroje za ponarejanje bankovcev so falzifikatorji vtihotapili v kartografijo. Pri delu je pomagal nekaj časa tudi neki dunajski bakrorezec, ki ni bil vešč madžarščine ter je občeval s predstojniki v nemškem jeziku. Uloga vojaškega škofa Zadravca. Veliko ulogo je igral v falzifrkatorskl aferi vojaški škof Zadravec. Policija se ga doslej ni dotaknila, češ. da ni povoda za ukvarjanje z njegovo osebo. Dnevnik «Szoszat» pripominja, da za vojaške duhovnike ne veljajo isti predpisi kakor za druge državljane. To pa ai res, ker so po zakonu vsi podaniki Madžarske enaki, Dokazano je. da je bil Zadravec vnet podpornik nacionalistov in da se je udeleževal vseh iredentističnih akcij. Znani so celo primeri, ko jc zaprisegel ljudi dejanja, ki naj bi koristila nacionalističnim ciljem. Z vprašanjem osebne svobode škofa Zadravca so se zadnje dni ponovno bavili vodilni krogi madžarske politike, a kakor je podoba, nfeo podvzeii ničesar zoper moža. ki se je večkrat oklenil princa Wit»disch-gratza ter mn pomagal pri njegovih akcijah vsaj z nasveti, če ne tudi z dejanji. Povratok francoskega poslanika v Budimpešto. V sredo, dne 13. januarja se je vrnil francoski poslanik Clinchant iz Pariza nazaj v Budimpešto. Z njegovim po-vratkom bo konec vesti o diplomatski napetosti med obema državama. Ker je prevzela zahteve glede odškodnine Fran coska banka, je rešena Francija vseh skrbi in afera ne bo imela političnih posledic. Francoski poslanik Clinchant ki je zahteval po nalogu svoje vlade strogo preiskavo in zasluženo kazen za vso krivce v falzifikatorski aferi. Teleky v Monakovera In Berlinu. Bivši ministrski predsednik grof Te-ieky, ki je tudi zapleten v falzifikatorsko afero, se je vrnil iz Mossula. kamor je bil odše! kot delegat Zveze narodov ter je te dni predaval v Monakovem o uspehu svojega potovanja. Dne 18. januarja bo govoril Teleky o uspehu svoje miSBe v berlinskem madžarskem klubu. Tako se sprehajajo Madžari na soln-cu. četudi imajo polno masla na glavi. \Vindischgratz — vohun proti Srbiji. V knjigi »Od črnega do rdečega princa« popisuje Windischgratz svojo vohunsko ulogo proti Srbiji tako-le: •Leta 1908. sem sklenil ostaviti aktivno službo. Takrat je bilo baš po anek-sijski krizi m Srbija je bila zelo bojevita. Princ Gjorgje je neprestano izzival. Bilo je nedvomno, da je morala podonavska monarhija delati red na Balkanu in v ta namen je bilo potrebno, da je dobro poučena o razmerah v Sr-biii Prosil sem. naj me Avstro - Ogrska pošlje v Srbijo kot poizvedovalnega vohuna. V Carigradu se^n si preskrbe! potni list. v katerem sem bil zapisan za dninarja. Odpeljal sem se v Solun in preoblečen v ključavničarja stopil na crbska tla. Hodil sem okrog kot ključavničarski pomočnik in sem študiral zlasti razmere v nižjih slojih prebivalstva. Pozneje sem nastopal kot natakar ter sem šnijonira! po gostilnah in kavarnah v Niša in Beogradu, kjer sem posebno Dazil na to. kaj govore rus*. oficirji. Zgodilo pa se je. da so me izvohali. in moral sem io pobrisati, sicer bi mi bili preveč podkurili. Ko sem bil onkraj zenrunskega mostu, sem vse svoje opazke in poizvedbe sporočil šefu generalnega štaba Conradu H5-tzendorfu.« Kmalu potem je ba princ \Vindisch-grStz dodeljen bolgarski armadi v či.iu oficirja. Ni dvoma, da je tudi tukaj vršil svojo »patrijotično« vohunsko službo. Vojaški škoi pater Zadravec ki je zapleten v madžarsko falzifikatorsko afero. Iz preiskave, ki jo vodi proti njemu državno pravdništvo, je razvidno. da ie škof pravzaprav duhovni oče in moralični povzročitelj cele akcije. Kakor znano, so vsi sokrivci prisegli pred njim. da bodo varovali strogo taj-^OSt. Portugalski falzifikatorski panama Kakor smo pred dnevi že kratko poročali. je odkrila policija družbo, ki je ponarejala portugalski denar. Šef te družbe je bil neki Marang, ki si je preskrbe! ponarejena poinomočja portugalske Narodne banke, s katerimi je odšel v London in začel tiskati v tamošiij! tiskarni Watterlow & Sons portugalske bankovce. Tiskarna jih je natisnila za cele tri milijone funtov. Falzifikatorji so seveda-denar pridno spravljali v obtok in se jim je posrečilo oddati za cel milijon funtov falzifikatov. Ker so bile novčanice »pristne«, se jih seveda nihče ni branil in jih ie vsakdo vzel za prave. Portugalski škandal bi se bil kmalu razvil v še večjo afero, kakor ie madžarska in ki bi imela strašne posledice za portugalsko valuto. Malo je manjkalo. pa bi bile portugalske finance zapečatene za vedno. Stvar je prišla na dan potom nekega radikalnega liza bonskega dnevnika, nakar so oblasti nemudoma polovile in zaprle krivce. Marang sedi že v zaporu, in tudi mnogo njegovih sotrudnikov je že pod ključem. Ta družba ponarejevalcev je bila sijajno organizirana ter je imela natančen pregled nad vso korespondenco portugalske Narodne banke. Knex Windisch-gratz je dobil v Marangu lepega vrstnika. ki bo. kakor oi ostal v galeriji falziiikatorjev na enem prvih nečastnih mest. _ Apanaia za ljubice nemških knezov in kraljev Nemški parlament v Berlinu je zadnji teden razpravljal o izplačevanju odpravnin in apanaž članom nemških vladarskih hiš. Sklenjen je bil aranžma«. Po katerem odstopajo bivši cesar Viljem m ostali člani njegove rodbine svoje muzeje, gradove in zbirke nemški državi. katera jim da v zameno ogromne komplekse zemlje in velikanske vsote denarja. Razprava o tem zakonu je bila v nemškem parlamentu silno živahna, pa tudi izven parlamenta se je mnogo govorilo o zadevi. Levičarski tisk je seveda bruhal na Viljema ogenj in žveplo, toda vsi energični piotesti niso nič zalegli. V velika.tsko senzacijo Pa se je razvila razprava o apanažah. ko so prišle na vrsto male kneževine in apanaže za bivše vladarje posameznih nemških dežel. Pravijo, da takih prizorov še ni bilo v berlinskem parlamentu. Na dnevni red raznrave je prišel tuji vojvoda msklenburški. Adolf Friderik VI., odnosno njegovi nasledniki. Med njegovimi nasledniki se nahajata tudi dve princezinji. Ena izmed obeh si je celo nadejala naslov črnogorske pre-stolonaslednlce Milice. Ti dve princezinji zahtevata od nemške države znatno denarno odškodnino. Milica bi rada iztisnila iz nemške republike 5 milijonov in 200.000 zlatih mark; navaja, da ima pravico do te vsote, ker ji vladarski dom ni izplačal obljubljene dote. To sta dva primera, v katerih se potegujejo za svoje pravice potomke knež iih rodbin. Seveda so se poslanci že v v tem delu razprave močno upirali zahtevam. Toda še mnogo večje ogorčenje je nastalo, ko so se pojavile me-trese bivših meklenburških vojvod ter so zahtevale veliko apanažo pod pretvezo. da so jim njihovi visoki prilež-niki. ko so začeli Ijubavno razmerje i njimi, obljubili mnogo denarja kot odškodnino za njihove usluge. Parlament jc priznal meklcnburške-mu vojvodi Karlu štiri milijone funtov šterlingov. Ta denar dobi mož kljub temu. da je bil celo ruski podanik ic se je v svetovni vojni boril na ruski strani proti Nemčiji. Radi tega priznanja se ie vnela v zbornici velika debata in se je posebno govorilo o tem, ali ima Karel Meklenburški sploh nasledstveno pravico do prestola v Nemčiji. Radi zahtev princev in princezinj se je moral sestaviti poseben parlamentarni odbor, ki proučuje pritožbe nič manj nego 20 članov vladarskih hiš. ki se borijo za svoje materijelne ugodnosti. Med njimi se nahajata tudi dve grofici. ki sta bili metresi meklenburških kneeov. Prva je grofica von Metzenau, druga pa Bubla - Lutich. Obe skupaj zahtevata od nemške države milijon funtov šterlingov odškodnine ter stalno letno podporo. Prva, grofica Metzenau. se sklicuje pri svojih zahtevah na pismo meklen-burškega vojvode in pravi, da ji je vojvoda obljubil 20.000 zlatih mark letne apanaže. Ta denar zahteva sedaj od nemške države. Grofica je baje zelo prepredena ženska. Izjavljala je me-klenburškemu vojvodi, da je Španka t>o rodu, dasi je v resnici Nemka, samo da je črnolasa ter ima tudi črne oči. Druga, grofica Bubla . Lfitich pa si je nadela naslov princezinje črnske republike Liberije. Ta zahteva kar 5 milijonov zlatih mark odpravaine. Obe metresi izjavljata, da bosta v primeru, da jim Nemčija ne prizna zahtev in ne dovoli apanaže. objavili številna pisma, ki so v njunih rokah ter vsebujejo kom-promitujofie gradivo za nemško državo. Šala s tragičnim izidom Berlinske novine poročajo o zanimivi šali. ki se je nedavno v Mehiki iz-premenila v žalostno tragedijo. V neki i»tel sta prišla dva mehikanska narodna poslanca. Silv. Paun in Silva Cruz Contreras. Slednji je nosil pod pazduho kipec španskega pisatelja Selvante-sa. To se je njegovemu tovarišu videlo tako smešno, da je začel zbijati šale s tovarišem ter mu dejal med drugim, da je prinesel opico pod pazduho. Cru2 Contreras se je čutij vrlo užaljenega ter je začel opravičevati španskega pisatelja. Stepi! je na mizo in, ker se je pri tem prizoru nabralo precej ljudi, začel govoriti o filozofiji don Kichota. Silva se je ves čas smejal m je na koncu predavanja predlaga! tovarišu, naj postavi kipec na mizo. Motel je nanj streljati. Contreras se ni hotel vdati io sprva ni hotel pristati na to. Šele pozneje se je dal pregovoriti, da je pristal na to. Silva mu je namreč obljubil .30 peset za vsak strel, s katerim bo zadel. Nato je začel Contreras streljati, a dasi je porabil vse strelivo, ni pogodil niti enkrat. Silva je nato začel javno zasmehovati svojega tovariša, kar je Contrerasa še bolj ozlovoljilo. Predlagal je radi tega poslancu, naj se postavi za tarčo. Silva, ki je bi! prepričan, da Contreras ne bo zadel, se je postavil v primemo stojo in razdaljo. Toda Contreras je vzel svojega tovariša dobro na muko. izpalil je revoJver in — zadel. Krvav se je zgrudil Silva na tla, a Contreras je odkorakal v zapor. Serum proti prisadu Iz Pariza prihaja vest. da se je posrečilo sestaviti dvema zdravnikoma Pa steurjevega zavoda serum proti prisadu. Serum sta iznašla doktorja Ramen in Zeller. Njuno zdravilo je baje tako popolno, da omogoča trajno imuniteto in docela uničuje nadležni prisad. Prisad povzroča posebna vrsta bakterij. ki se nahajajo v velikem številu v zemlji. Rane, ki pridejo v dotik z vlažno zemljo, s trskami in drugimi predmeti, lahko postanejo zelo opasne in se čestokrat Re dajo ozdraviti. V svetovni vojni so zdravniki že preizkušali več sredstev, da bi omejili in odpravili prisad. Dosegli so lepe. vendar pa ne popolne uspehe. Posebnost novega protistrupa obstoji v tem, da je mogoče tekočino vbrizgavati pod kožo v večjih količinah, ne da bi pri tem trpel človeški organizem. Cepljenje z novim serumom obeta celo trajno odvrnltev prisada. Novo zdravilno sredstvo se bo začelo takoj uporabljati in zdravniki si obeta.io od njega velike ugodnosti. Pripomniti je še treba, da je pred kakimi 20 leti sestavil profesor in vodja Pasteurjevega instituta v Parizu nekak serum proti prisadu. 2e takrat so bili uspehi zek) po-voljni. Zadnja leta se je sredstvo izpopolnilo. sedaj pa je smatrati, da smo debili najpopolnejše zdravilo, s kati> rim bo torba proti prisadu lahka, enostavna rn. kar ie glavno, uspešna._ ožuhovino za obrobe damskih plaščev, rokavice iz finega češkega usnja najboljši nakup pri Drago Schwab - Ljubljana X Koliko tulcev je btlo lani v Italiji7 Ita. lijanska družba «Enit» objavlja statistiko tujskega poseti, Italije v lanskem svetem le» tu. Glasom te statistike je leta 1925. obiska. Io Italijo 8J5.0O6 tujcev. Med njimi Je bilo največ Nemcev, za Nemci največ Angležev, Severnih Američanov, Francorov. Južnih Američanov. Belgijcev. Dancev In Skandi. ravcev. Rusov in Poljakov ter Spancev. Ce. hoslovakov, Jugoslovenov in M t d žarov Je Obiskalo Italijo 151.000. Najugodnejša me. •ec* as tujski promet »ta bila april hi »v. gust. V aprilu je obiskalo Italijo 120.000 tujcev, v avgustu pa 100.000. Najbolj obiska ne pokrajine so bile: Benečija, Trident in Južna Tirolska, Lombardija, Ligorija, Lacia, Kampanja, Toskana, Sicilija in Umbrija ter primorski kraji. Statistika povdarja, da tuj« ci najraje obiskujejo tiste kraje, v katerih se prijazno sprejeti in dobro postreženi, ne pa tistih dežel, ki slove po svoji največji lepoti X Najlepši Američanki rta potovanju okolu sveta. Zbornica za obrt in trgovino v Illinoisu je sklenila z dnevnikom »Chi. cago Daily News» pogodbo glede potova. nja dveh ehicaških krasotic okolu sveta. Ti dve srečaici sta Irena Mitchell in Gcral. dina Dvson. Lepotici potujeta najprej v Italijo, odkoder pojdeta v Francijo in dalje. X Parniki v ledu. Križarka in lomilci le« du, ki jih je nemška vlada poslala svojim parnikom v finskem zalivu na pomoč, v očigled ostri zimi ne morejo storiti nič za samrzle ladje. V Finskem zalivu kaže ter. mometer 26 stopinj pod ničlo in lomilci le« du finske, ruske in estonske vlade ne mo. rejo posredovati z nobenim uspehom. Treba bo počakati lepšega vremena, dotlej pa pre« skrbujejo finski letalci zamrzle ladje po. žrtvovalno s provijantom. X Sedanji mraz. Ko smo dobili o božič, nih praznikih južno vreme, 60 neverni To. maži zmajevali z glavami, češ, letošnja zi. ma bo vseeno malce drugačna, kakor se je pisalo in napovedovalo. Zadnji dnevi pa so pokazali, da so imeli prav vremenski pre. roki in ne tisti, ki so hoteli ovreči njihova prorokovanja. Mraz, ki je pritisnil, je pri. šel iz Severne Rusije in meteorološke posta. j« m severu domnevajo, da je nastal radi pritiska polarnega zraka s sibirskega Ltd.:. nega morja. Mraz bo trajal predvidoma ka. kih 14 dni ter bo mestoma zelo rezek io oster. X Tudi nemški denar falzificiran! Krimi« calni uradniki v Diisseldorfu na Nemškem so te dni prijeli nekega mladega moža, ki je hotel plačati svoj račun s ponarejenim bankovccm za 20 mark. Aretiranec je ranil stražnika, ki mu je napovedal aretacijo, s strelom la samokresa. Pri zaslišanju je mož izjavil, da ima ie enega sotrudnika, ki j« ponaredil kakih sto bankovcev po 20 mark. Družba ponarejevalcev šteje tri osebe: ne« kega študenta, ključavničarja in poštnega šoferja. X 20 dunajskih mesarjev prijavljenih rudi navijanja cen. Mesarji se menda povsod težko odločilo, da bi znižali cene svojemu blagu. Tako tudi na Dunaju. Tam so aadnje čase prodajali meso po višjih cenah kakor je dopuščala naredba tržnih nadzornikov. Posledice za to postopanje pa niso izostale. 20 mesarjev se bo moralo radi navijanja cen zagovarjati pred sodiščem. X Družba sleparjev pod ključem. Dunaj, ski policiji se je posrečilo prijeti sleparsko družbo, ki je štela 27 mož ter je že dclj časa izvrševala goljufije pri dunajski bolniški blagajni. Sleparji so si preskrbeli tiskovine, katere so opečatili s pečatom bolni ške blagajne ter jih potem predložili v iz« plačilo. Ker ni nihče dvomil nad pristnostjo dokumentov, je blagajna dolgo časa izpis, čevala sahtevane vsote in je šele sedaj pri. šla sleparjem na sled. Celokupna škoda sle. parske družbe, katero je vodil neki »nori Rudl», znaša 20.000 avstrijskih šilingov. Voiike v Delavsko zborni« Protest narod, poslanca dr. Žerjava zoper zlorabe pri volitvah v »Delavsko zbor- • u mco Na podlagi poroči ki prihajajo od vseh strani glede zlorab pri dostavitvi glasovnic in legitimacij, je poslanec dr. Žerjav vložil pri velikem župaau dr. Baltiču odločen protest s sledečimi zahtevami SSDU: 1.) Tako glavni kakor krajevni volilni odbori naj svoje ukrepe in sklepe objavljajo. Zlasti je to važno, da volilne upravičence opozore. kdaj se more na sedežih bolniških blagain dvigati glasovnice. da objavijo uradne ure in da tudi delodajalce avizirajo, kdaj bodo glasovnice dostavljene v njih obrate. 2.) Z glasovnicami in kuvertami ne sme razpolagati pisarniško osobje volilnih odborov, istotako ne člani teh odborov. Te listine naj hrani pod zaporo predsednik, ki naj jih edini iznoča raz-našalcem. Raznašalci morajo prinesti potrdilo delodajalca, da so mo bili glasovnice za njegove delavce dostavljene. To potrdilo mora imeti štampiljko delodajalca. ker je podpise drugače možno ponarediti Nedostavljene glasovnice je izročiti predsedniku; predsednik naj strogo pazi. da bodo kuverte in glasovnice, ki jih je dostaviti po pošti, dejansko oddane na pošto. Pošta naj vsaj število oddanih pošiljk izrecno potrdi. Čuje se. da nameravajo nekateri odbori po pošti razpošiljati z navadno pošto. — Kje je sicer jamstvo, da je bilo neko gotovo število pošiljk tako dejansko oddano na pošto? 3.) Sramota Je, da se izvrševanje volilne pravice delavcem in uslužbencem malih delodajalcev, ki imajo svoj sedež na sedežih bolniških blagajn (obrtnikov, gospodinj itd.) otežuje s predpisom. da morajo glasovnice sami dvirnv ti. V tem predpisu je špekulacija na ne-dvignjene glasovnice in pa računanje s tem. da uslužbenci naših obrtnikov itak ne bi volili lista stranke, ki ima volilni aparat v rokah. To špekulacijo je onemogočiti in takoj odrediti, da bodo kuverte z glasovnicami tudi na sedežih bolniških blagajn osebno dostavljene v delavnico obrata (ali po pošli), odnosno da dovoli dviganje po pooblaščencih. 4.) Volilne imenike, ker je potekla i reklamadjska doba šn je izvršeno vlaganje list, mora imeti v rokah samo predisednik in ne nameščenci volilnih odborov. _ Poziv volilnim upravičencem v Ljubljani in na sedežih bolniških blagajn Socialdemokrati, ki danes z nasiljem in prevarami iščejo Vaše glasovnice, so Vas z volilnim redom za volitve v Delavsko zbornico hoteli volilne pravice oropati. Predpisali so — in to samo za Vas. ki ste v mestih in v manjših obratih, -— da morate glasovnice priti sami dvigat S tem so Vam otežkočili izvršitev volilne pravice, v prepričanju, da po glasovnice ne pridete in da Vaš glas zapade. Torej Vaših glasov niso hoteli imeti. Sedaj pa Vas love. Z gnevom zapodite vsakega od sebe! Ako Vas niso preje poznali, naj Vas tudi sedaj ne poznajo. V znak protesta proti temu omalovaževanju Vaših oseb se odločite in pojdite po glasovnice v pisarno bolniške blagajne (v Ljubljani nova hiša na Miklošičevi cesti nasproti sodnija čez dvorišče). Ko glasovnice dvignete, pazile. da ne padete v roke agitatorjem stranke, ki Vam je na tak nesramen način otežkočila izvrševanje volilne pravice. Kuverto nesite domov, v kuverto vložite listek belega mehkega papirja z besedilom: Glasujem za Neodvisno delavsko listo, katere nosilec je Rudoli Juvan. Na ta način boste dokazali, da ste tudi Vi pošteni delavci, ki težko služite svoj kruh in da ste vredni voiiine pravice v Vašo Delavsko zbornico. Socialdemokrati so tako odločili, da v Ljubljani in v krajih, kjer je sedež bolniške blagajne, kuverte z glasovnicami po uradnih osebah dostavijo le v one obrate, kjer je več kakor 20 oseb zaposlenih. Mislili so, da bodo v večjih obratih po svojih zaupnikih z nasiljem in grožnjami od delavcev pobrali kar na mah vse glasovnice. Za Vas so ra vedeli, da Vas ne dobe tako hitro v roke, zato so rekli: ti, ki itak niso naši, naj pridejo glasovnice sami iskat. Ako jih ne bo, bo za nas prav, ker potem vsaj volili ne bodo in bomo mi imeli več glasov. Ta zločinski načrt se mora ponesrečiti. Zato vsi po glasovnice. Delodajalci, olajšajte svojim delavcem ta pota! Sprejete kuverte oddajte potem našim zaupnikom ali našim organizacija:?! (v Ljubljani «Unia» v Kazini in N. S. S. Z Narodni dom, pritličje.). Sokol Sokolsko društvo v Celju. Na 36. red« nem občnem zboru Sokolskega društva v Celju izvoljeni odbor se je na svoji seji dne 9. t. m. konstituiral sledeče: Starosta dr. Milko Hrašovee, podstarosta Drago Si« rec, načelnik Rudolf Poljšak, načelnica Ms-riea Cernejeva, tajnik dr. Ervin Mejak, bls« gajnik Stanič Ivan, matrikar Tine Nova1., gospodar Franjo Dolžan, predsednik društvenega proa. odbora Franjo Roš, predsed« nik društvenega zdravst. odseka dr. Drago Hočevar. Odborniki: Erhartič Marica. Ni« na Trdinova. Heda Kooigova, Janko Boži.1, Lojze Jerin, dr. Juro Stemplhar, Saksida Franjo, Pretnar Polde In Pušnik Ciril. Na« mestniki: šafer Slavko, Drofenik Anton, Fric Viktor in Marija Jelen, praporščak Ftanjo Dolžan, namestnik Bcrtl W1tavsky. Računska preglednika: Anton Coldin, Av» gust Veble. Občni zbor Sokola v Planini prt Rake ku to je vršil dne 10. t m. Starosta br. Drago Kiauta je prečital tudi spomenico starešinstva JSS, nakar so podali posamezni društveni funkeijonarji svoja poročila. V novi odbor so bili izvoljeni: starosta Drag. Kia« uta, podstarosta H. Demšar, tajnica MiU Mrhar. blagajnik Franc Kiauta. načeln;k Nino Mrhar. prosvetar Franc Teg°lj in R-Sajko, gospodar Anton Ozbič, odborniki: L. TrSar, Makso Udovič. Ferd. Jug in sr. stra Pepca Tegelj. Društvo je pnsetil tudi župni delegat br. Rvška. ki je imel res bratski razgovor s člani, ter jih bodril k čim živahnejšemu delovanju. Sokolsko društvo na Vranskem jc ime. Io v nedeljo v prostorih g. Brinovca občni zbor, kateremu je prisostvoval dilegat celjske župe br. Franjo Cepin. Občni ^bor je otvoril starosta br. Edvard Serko, ob razme roma še dosti povoijni udeležbi. Nato so sledila poročila funkcijonarjev. Vestno in skrbno je sestavila tajniško poročilo sestri Jakše.Kolšek, ki ni ničesar olepšavah in ničesar prikrivala. Navzoči so dobili iz njenega poročila pf.gled v celotno delov:" nje društva. V poslovnem letu jc bilo 13 odborovih sej, znak. da društvo ni spalo. Boriti pa se Je moralo, kakor vsa podeželska društva s pomanjkanjem dobro izvež« banih voditeljev. Po odstopu načelnika br. Goloba j« bila ta vrzel še občutnejša. Dri1« štvo je plačalo savezni davek v vsem obsegu, istotako tudi župni davek. Tudi p ros vet no delo se ni zanemarjalo. Predavala sU starosta dr. Serko in Julij Sevnik. Volitve so bile odložene za prihodnje dni. Društvu želimo, da reši vprašanje novega odbora v vsestransko zadovoljnost. Še euo bratom telovadcem in sestram teloi-adkiniam: Za praški vsesokolski zlet vsi marlih-o r-a de-Iol Na vas je ležeče, da bo vrans':i Sokol častno zastopan. Za veliko «oko!sko idejo je vsaka žrtev majhna. 2^dravol Pola Negri «Iz male garnlzije > Po romanu Hermanna S"dermanna hohe Lied». « Protestno zborovanje slovenske Liubliana. 15. Ianuarja. T veliki dvorani Kazine se le vršila da-ae* dopoldne Izredna elavna skupščina Zveze industrijcev za Slovenijo, katere so se udeležili številni zastopniki slovenske irdustrije in gospodarskih organizacij. Glav ca svrha skupščine ie bila odločen protest proti politiki demontirania slovenske industrije, ki se že dalje časa vodi zlasti s strani načelnika Industrijskega odelenjj v mini strstvu trgovine g. Saviča. Zborovanje je otvoril v fcrenu predsedstva Zveze Industrijcev g. Fran B o n a č, ki je pozdravil gasiopnika velikega župana ljubljanske oblasti načelnika dr. Mama. zastopnika marl bcrskega velikega župana načelnika dr. Rateia, zastopnika Narodne banke dr. Karla Trillerja, predsednika Odvetniške zbor-lice dr. Danila Majarona, zastopnika fi-canine delegacije nadsvetnika Franca Ba-jlča. Ivana Sbrizaia, zastopnika Kmetijske družbe Inž. Rada Laha, podpredsednika Centrale Industrijskih korporaeli dr. Frana Windischerja, podpredsednika Zbornice za trgovino, obrt In industrijo Ivana Ogrina, rborničnega tainika Ivana Mohoriča In dr Ivana Plessa. zastopnika zagrebške zborni ce generalnega direktorja Armina Schrel-serja. generalnega tainika Saveza lndustrl s!ac3 v Zagrebu Marka Baucrja, predsednika Zveze obrtnih zadrug Engelberta Franchettija, zastopnika Zveze jugosloven-skih hranilnic dr. Černeta. zastopnika Zve se bančnih zavodov generalnega ravnatelja Tykača, presodnika Gremlja trgovcev v Ljubljani Frana Stuplco, predsednika Zve n trgovskih gremijev Ivana Jelačina. zastopnika Juzcslovenske obrtne zveze Antona Rojino. predsednika Slov. obrt dru-Itva v Celju Ivana Rebeka In zastopnike političnih strank. Nato je prečital predsed nik zborovanja nekaj pismenih in brzojavnih pozdravov, nakar ie pozval prisotne, da počaste spomin v zadnjem času umrlih zaslužnih mož slovenske industrije: Ivana Derniča, lesnega industrijca v Lancovem pri Radovljici. Andreja Oassnerja. solastni ka tržiSke veietvornice Gianzmann & Gas-s:ier, te r Ivana Kneza, veiezaslužneca pred sodnika Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani. Tajnik Zveze irdusitrljcev Inž. MIlan S u k 11 e, je nato poroča! o državni Indu-strlskl politiki in naši Industriji ter Je zlasti ostro r.apadel načelnika Saviča kot inspl-ratorja in glavnega akterja tkzv. demontaž ae i.fdustrijske politike, katera Je v prvi vrsti naperjena proti Siovenljl. Poročevalec is predložil sledečo resolucijo: Zveza industrijcev v Ljubljani je na svoj Izredni glavni skupščini 15. Januarja 1926. ob soglasnem pritrjevanju predstavnikov najvažnejših gospodarskih organizacij Iz Slovenije in Hrvatske-Slavonije sklenila po »lati napram industrijski politiki, ki se uveljavlja v r.aJI državi, tole Izjavo: 1.) Naša davčna bremena presegalo znosno mero in rušijo temel e našega gospodar stva. Osobito je preobremenitev Slovenije z direktnimi davki notorična. Zakon o tak sah Je nujno potreben smotrene revizije. Ponavljamo zahteve, ki so jih slovenske go spodarske organizacije priglasile glede proti demontiranju industrije davčnih zakonov na skupnem zborovanju dne 23. oktobra 1925. In glede zakona o tak sah na zborovanju dne 20. decembra 1925. Ponavljamo zlasti zahtevo, da se davčni zakoni Izenačijo in da se davčna bremena enakomerno porazdelijo na vso državo. Pozivliamo kraljevo vlado in Narodno skup Sčino, da uvažuieta naše upravičene predloge ter lih udejstvlta. 2.) Dočim značl nova železniška tovorna tarifa v splošnem koristen napredek, so nam nove previsoke prlstoblne na ležarlnl In stojnlnl ter zlasti nove pristojbine za Industrijske tire po nepotrebnem prizadele občutno škodo. Zahtevamo, da se te pristo) blne revidirajo In da Se primerno znižajo. Nemudoma se mora'o urediti železniške tarife preko Ljubljane In Zagreba na Sušak tako da bo ta naša luka v Istinl služIla naravnemu zaledju. To zahtevo stavllamo v našem Interesu, pa tudi v življenjskem Interesu hrvatskega Primorja. mesta Sušak-i tn otokov. V istem cilju nai se pospeši zgradba železniških prog Iz Kočevja in Crnomla na železnico Zagreb-Sušak. da se tako ustvari neposredna zveto Slovenlie z morjem. Za vzdrževanje cest In mostov v Sloveniji niso v državnem proračunu po tiebna sredstva. Mi poživljamo kraljevo vlado In Narodno skupščino, da preprečita propadanje naših cestnih naprav ln da v ta namen določita primerne proračunske postavke. Osobito zahtevamo, da se našim okrajem plačalo dolgovane vsote kakor tu di. da se naše deželne doklade uporabijo v namene v koje se po zakonu pobirajo. 3.) Odločno protestiramo proti temu. da se velike državne dobave oddajaji v Inozemstvo navzlic temu. da bi se mogle Izvr šitl v domačih tvornlcah. V Interesi- tudi našega delavstva, ki m« preti brezposelnost zahtevamo, da dale državna mrava doma čim izdelkom prednost pred tuiiml. Pri primerjanju ponudenih cen nai se uvažujejo vse okolnosti. ki vplivajo na produkcijske In prevozne stroške. 4.) Apeliramo na Narodno banko SHS, da pride z velikopoteznim činom na pomoč Industrijski in obrtniški produkciji. V tem cilju naj pripravi znatna sredstva, da more dovoljevati kredite Industriji In obrtništvu, k! bodo zajamčill vainlm tem panogam eksistenco In napredek. Mi smatramo, da Je tako postopanje strogo v okviru vzvišenih nalog Narodne banke In smo uverjenl, da bo ne le koristno našemu narodnemu gospodarstvu. temveč tudi prispevalo v po-vzdigo moči ln ugleda naše ljubljene kraljevine. 5.) Odlično svarimo pred carinsko poll-tfko, ki meri na demontiranje Industrije v Sloveniji. M! zahtevamo, da se dovoli carine prosti uvoz vseh sirovin, polizdelkov In Industrijskih ter obrtniških potrebščin, ki se v tuzemstvu ne pridobivajo In Izdelujejo. Osobito zahtevamo carine prosti uvtrz antracita In koksa fer starega železa. Imenom slovenske Industrije, ki tvori bistveno postavko v našem narodno - eospodarslken. organizmu, protestiramo nalodlrčneje proti posrešenim in držav. ug'edu kvarnim ten. dencam. ki se Izražajo v knjigi «Naša Industrija 1 zanntl*. Izdani po mnistrstvu trgovine In Industrije In ki propagirajo demon-tiranje naše stare železne Industrije, pa tu- di dragih naših tvornic ter niiK prenos v državo. Slovenija Je v agrarnem pogledu pa-tfvna dežela In ne more žrveti brez Intenziv ne Industr. in obrtne produkcije. Zato so take tendence naperjene proti življenskim Interesom naroda v Sloveniji. Nikomur ne priznavamo, da more naše potrebe bolje poznati nego mi sami. nikomur ne moremo dovoliti, da nam krati pravico do dela In nam jemlje možnost eksistence. V interesu vsega prebivalstva Slovenlie, pa tudi v Interesu ugleda In moči naše narodne države zahtevamo, da vodi naša država industrijsko politiko, ki !e v skladu z načeli zdravega gospodarstva. Zahtevamo za našo deželo enakopravnost s Hrvati in Srbi. Poživljamo kraljevo vlado In Narodno skup-ŠHno. da resno uvažuieta te naše zahteve In da obvaruieta našo de?elo in vso državo pred nevarnimi eksperimenti. Nujno poztvllemo fn prosimo vse naše gospode narodne poslance, da uva2u)e|o resnost naših protestov ln tmravICenoM m-ših zahtev ter da Iste od^no zastopajo tako v Nandni skupščini kakor napram kraljevi vladi. Za glavn'm referentom |e po^-re' besedo zastopnik Nnrcdne b^nke dr. Karel T r 11-I e r. ki |e k"t ed'nl zastopnik Sloven'Je v glavnem odboru Narodne banke kritiziral nera-ziiTrievanle zavoda za preffnrrske potrebe. Naša In dir« tn" j a !e zaradi visokih obresti poprel 'ežVo Izhalala In b! Jo morala Narodna b^nka podpirati s cenenimi krediti. Ko le drae:n|a na denarnem tren ponehala. )e davčno r»b'astvo začelo navijati vijak. Omenja, da se |e na pr1«Mn'h mestih reklo, naj Išče naša Indirtrila p-vmo5 Inozemskega kap'tala. T"da n"beden pameten kapitalist ne bo Investiral svojega kapitala v državo, k' vodi nespametno ro^oo-•darsikn piiltiko. Končno le govorn!k uteme-I|I1 četrto točko resolucije, ki se nanaša na kredite Narodne banlzornostjo zasls-dirle strem'ien'a Indipstrlcev šTTn .fivoda vije. Njeno stališče le. da |e treba podpfra-tl načelna stremHenja naše Industrije In vsakega posameznega Industrijca, ki pride v težak položaj. Industrija v nafi državi |e povsod na melah. Centrala |e naziranja, da se mora vse obstoleče braniti in Izpopolnjevati. Politika demotvdranja nI prava In se Ji mora napraviti konec. Končno se zahvali Zvezi industrllcev, ki Je zbrala nas, ki nas vse preveva ljubezen do Slovenije, ljubezen do vse naše domovine. Oovornik poudarja, da naša Slovenija predstavlja zaokroženo gospodarstvo In zaključuje z besedami: Srečni «mo. da so se tudi naši bratje v Zagrebu odzvali našemu alarmnemu signalu. Predsednik z. Fran B o n a C Je končno da) na elasovanle predložene resolucije. H so bile soglasno sprejete. Sprejeta le bila še posebna resolucija o projektu zakona za pobllanle draginje! ResoJucila poudarla: V časih težke krize, ko se opasno mno-že konkurri, b' mogla akcija ministrstva za socllalno politiko, ki tako globoko posega v razvoj naše produkcije In trgovine, resno ogrožati obstn) posameznih p-djeti). Za to akd)o nI nikakega povoda. Izkušnja Je pokazala. da zadevne prisl'ne mere niso še nikdar tr*oe'e In niso nudile koristi konzu-mentom. Zahtevamo, da ta načrt ne postane rak on. Zborovanje Je bilo nato zaključeno. Dopisi SKOPJA I.OKA. Sokol priredi v nedeljo, dne 17. t m. svoj vsakoletni plesni večer. Začetek ob 20. urL Vstopnina 8 Din za osebo. NOMENJ -BOH. BISTRICA. Napovedani koncert pevskega kluba Iz Nomenja se bo vršil v Boh. Bistrici v nedeljo dne 17. L m. ob 15. uri v gosti'nf «prl Kosu«. Vstopnina Je prosta In neobvezna. S tem Je dana zavednemu občinstvu najlepša prilika, da se udeleži prireditve polnoštevllno ter se uve-rl o pričetem kulturnem delu svojih sosedov. — Nomenlcev. Spored Je razviden Iz lepakov. TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Sokol-sko društvo v Toplicah priredi v nedeljo, dne 17. t. m. akademijo s sledečim sporedom. 1. Sokolska koračnica (svirajo tnmbu-raSI). 2. Rajalnl pohod. 3. Ženska deca — vaje s cvetnimi loki. 4.) Moška deca — proste vaje. 5. Oojenke. vaje na gredL 6. Orodna telovadba. 7. Članice — vaje s kiji 8. člani — proste vale za Vsesokolskl zlet v Pragi. 9. Moški naraščaj — vaje t palico. 10. Skupina. 11 Domovini — Igrokaz. 12. 2iva slika. Pričakovati |e obilne udeležbe. MOTNIK. Občni zbor krajevne organizacije JDS Je dobro uspel. Iz poročil Je razvidno, da |e bila borba organizacije koristna tn da smo z vztrajnim delom krepko napredovali. Po končanem zborovanju |e g. dr. Rape očrtal delovanje naše delegacije v skupščini. (. Majcen pa )e navzočim pred očil bistvo In važnost JDS za narod ln posameznika. Zahvaljujemo te za itevllen po-set. Moško naprej! SOLČAVA. Dne 9. t m. nas Je po dolgem času zopet enkrat obiskal poštni avto. Pravijo, da bo vozi! odslej sem gor vsako soboto. Ce bo le res. Dne 6. L m. Ie bil v tem letu prvi avto z Izletniki v Solčavi. V !xgarsko dnllno pa nI mogel, ker Je cesta tjakaj mestoma še preveč ledena. To cesto so preteklo Jesen temeljito popravljali. Izravnali so klance tn naredili nov most. Ta- Zobje beli ln čvrsti usta sveža in lepa to je uspeh zobne paste PCBCCO Za negovanje koži. : „PEBEC0 - Golf! - Cream" ko bo torej mog n« ■pravo .Jutri... 1174 Sposobnega polšria t» »ijoke rtsdobro i»-»rlecegm. tane,lji*e£», rfc-»ostojiiega io vi**tnef:» d*. se 15Pe. Pismene po-£r,1 hr poj .Polir. os npr. «J sJ^Tn «ploSne?a nrHmfta. PoSljit® takoj na«lo* in 6 4inarj*T a nnravo «.Intra» Fod «Zbol]l*nje ekalat«»T»c#» 1116 Plačilna natakarica fcoljla moS. se takoj rprej-Naslov v opr. .Jntra, 1!« RalonskI rastopnlk! »»;ti In ajrllnl. ta dobro Idofi predmet, malo kole»-«l'o (Ta-i-henkolleltilonl »e UiVJo proti »talni p!ai"i In provlriji. Ponodbe pod (ifro •V|.0Va tarada na '-''rreklam d a., Zagreb. Stro«smayeroT» ». T5S Kuh-rfca Vi b| onravllela tndi dma de!». a« sprejme Kaslsv peva anrsva •Jatrma. UM i i i/irfiffti? U^že.o) Prodajalka leto dni prosta, teli prem*, niti sluibo. Gen j. ponodbe pod eVouu L.Jubli*ua». UM Laborant dober analitik, teoretične uaobrafen. % obzirno prakso, i&če mesta. Ponudbe na upravo .Jutra* poti soačko .A-Z S.. 11*8 Tehnični uradnik vsestransko ixvelb*n. strokovno oaobraten. tmoien knjigovodstva, kore.-ponilen-ee v več Jezikih, iiče mesta. Ponodbe pod mačko .Takoj 8» u opr. .Jutra. 1141 Fina šivilja gre livat na dom. Ponudbe na upr. .Jutra* pod Gifro .Fina šivilja*. 1243 Perfektna slovensko-nemlka stenografinja smoSna vseh del v odvetniški plfarol lell spremeniti mesto — Ponudbe pod .Iztirjen* 0. &•» opravo .Jutra*. 1204 Absolvent trg. lole s dobrim u-pehom. iiče primerne slulbe — najraje v Celja Ponudbe o« upravo •Jutra* pod lliro «Steni>-fral 13793». 1251 Prodajalka pridna In poStena. iiče mesta v manufaktorni ali Ipe-rerii>kl treovinl. Grrm ladl kot blarainičarka ali pisarniška moč » mestu ali na defell. Naslov pove »prava .jutra*. na PenzIJonlst samec, hoče kot ljubitelj narave la v svrfoo da si ohrani čilost la idravje. porabiti avoj prosti (u «a lahka dela oa vrta la J drevesnici na deiell prof) prostemu stanovanja ta brani. — NuIot pere oprava Absolventlnja drt. trg. Jole v Ljubljani s prav dohrim uspehom, iSče primernega mesta. — Cenjene ponudbe na upravo .Jutra* pod . IMD Pisalni stroj «01iver» » breihilmem stanju, akoro oo?, s veliko, lepo pisavo, in hrastovo mizico. prodam. aH raje zamenjam za dohro ohranjen kratek klavir ali pia-mno Naslov pova »prava «Jutra». 1221 60.000 m kons. črev I a Ma?o. »e ogodno pro-la Ponn 'he na upravo »Jutra* pod cCreva 657». 1203 Več mask posodi. stanovalec. — Na,-lov pove uprava «Jutra*. 12.^ Sobo event. • hrano. Iii« medt-cinec. Ponudbe pod *tfro »Zračno 681» aa opr Jutra 1238 Soba telo čedna, v sredin! mesta se takoj odda. Na>loV poslati na upravo .Jutra, pod značko «Cedna eoba». 1235 Opremljeno sobo ali kabinet s posebnim vhodom. ifče mlad dri. uradnik. — Ponudbe na upravo •Jutra* pod »Protesor*. 1» Opremljena soba blizu poŠte, s posebnim vho. lom In elel-t.ifno razsvetljavo, se takoj odda — Naalov pove uprava »Jntra* 184« Krasno stanovanje 8 sob z vsem komfortom. ■ nizko najemnino, se odda v sredini mesta proti napradl najviSjfnit, porti.'nikn. Pismene ponunbe na opravo »Jutra* pod »Nagrada*. nu Soba s posebnim vhodom se odda Naalov pova aprava »Jutra* 1265 Solnčno sobico prašno ali opremljeno, s posebnim vhodom. I 6 - tel. uradnik s 1. Irhruarjrm. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Februar 677.. 1234 2 sobi s kuhinjo poselsko sobo In kofialnico. t vsemi pritiklinaml. se otl-dasta samo boljši drciini. proti posojilu 25 000 Din za dobo eneira leta. Pi-mene ponudbe na upravo .Jutra* pod soačko »Posojilo <85». 1240 1 al! 2 sobi s kuhinjo 111 e zakonski par bres otrok. Ponudhe na upravo .Jutra* pod lifro .F R 671». 1117 Prazna sobica »e odda tako) alt s I febr Naalov pove aprava »Jutra* 121» Stanovanje oddam onemu, ki ml odkupi pohištvo Naslov pove uprava »Jutra*. 1218 Soha s hrano se takoj odda v Rolai ullel !L 87/1. 1211 Stanovanje t sob la kuhinje, s. I«če ta takoj - tudi v novi hI?! Ponudhe na upravo .Jutra* pod »Takoj 6VS*. 1197 Soba se odda aa Sv. Petra cesti St. 54. UDI Majhna družina iUe stanovanje, eventaelno sobo ( uporabo kuhinle. — Plača se po doeovoru Za protluslniro opravljam o pošlem času vsake delo — Naslov v Upravi .Jutra, pod Stfro »Mirna stranka 6A!> 11*5 Mesečno sobo snalno opemljeno. s posebnim vbodom, v blltlnl drf. kolodvora, oddam s 1. febr. Naalov pove oprava »Jatra* 118» Prazna soba v tiovl MM. e posebnim vhodom la elektriko, Misa vo-Jalnlee kralja Petra, se od. da. Naalov t spe. »Jutra* UM Velika soba separatnim vhodom, te odda. Naslov pove upava »Jutra*. 1103 Sobo 15če gdč. ffre tudi kot »ostanovalka. Ponudbe na npavo »Jutra* pod Ufro »Sostanovalka*. 1199 Starovpeljana trgovina s mrianlm blacom Ib te-leznlno. s stanovanjem, se takoj odda. Cenj ponudhe pod »Prilika« aa upavo — .Jutra« v Maribora. 1088 2 do 3 lokali (prefSnJI prostori tvrdke — Vulkan) v Kranju na Stari pošti se oddajo v najem Več se Izve » trgovini On-lob. Kranj. 1080 Trgovski lokal na pometnem kraja se vzame tako) v najem Ponudite na upravo «Jut'a» pod «Eksport». 1051 Manjši U,':al v mesto se odda sa vr| let Naslov pove aprava •Jutra*. 1»4 iščen dntža^nlka Na rarpola^o skladišče, delavnica. hlev. vozovi, v lastni hi*i — Ponudbe na opravo «Jutra» pod it. 8026 1187 h&SšJt Soliden gospod 80 let star. s premolenjetn t<4 mil. Dia v realltetah (bres dolpa), moderna hiSa itd., na«tavljea s slearno plato, teli tnanja s primerno gospoderčno gdč. do 80 let. Cenj. dopise s slike In opisom svojega tlvljenja do 25. t. la. aa podrulnlco •Jutra* v Maribora pod •Gospod arčna*. 1181 Hrepenenje 418 Salo sedaj prejel — dvigL Plesalca aa mariborski »Planinski ples* I S č e gospodična. — Dopise na podruinico Jutra v Hsrtbora pod »Sokol*. V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma pod naslednjimi Šiframi: A. K. T., Bosini. Cinovuik. Bela Ljubljana, Dober ta-sluiek 4112. Dober promet. Dobra moč 4350, Franci 64. Harmonija 84, Jelka Smreka, Knjiga 999. Maj 401. Lepa bodočnost 223, Mace-doneo 25, Marljiv 16178. M. B. P., Obotevalec, Pianino. Prijatelj 1. Paglavki. Srečna tjuhav 266, Stroga tajnost. Srečna bodočnost 149, Skupno iivljenje. Samostojna 865, Srečno novo lelo. Strojnik 16242. Samostojna 456, Šivilja 305, Trgovka. Takoj 100, Usoda, Vestna 202. Zlata gruda, Zaslulek 200, Zrno. — Blat 1'odgur-ik, zgt&sile se v Inserau nem oddelka »Jutra*. Ločena žena 11 B e mesta gospodinje ali druJabnice k starejšemu go. spodu. Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »34 let*. maiTifinriFiFi SBSBBSBSBBflBBSBBBCBBS Pogubo vsaki družini prinašalo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite Izveste iz knjige: Or. Josip Tičari II s po;tn'no vred Dn 1950 Naročila na fctifi-garno T snovne zadruge v L nbljeni. B«»BB«SBBBBtBgBBSBBBl »^s^smstaacsLi Roman ls Oie ii Imei (Zvestoba do groba) ki so ga .Jutrovi' člt«ie'|l fitall z izredno napetim zanimanjem je i z ž eI Naroča se ga v upravi „Jntra" v Ljubi.ani, Prešernova ul. 4 Brošran slane ..., Vezan v po!p'atno Vezan v platno .. ........ Din 45 — ........ Din 55-— ........ Din 65'— Kaj p:5e kritik o knjigi i Roman je poln dlvne stare romantike, k' te ni več v moderni literaturi Toda modri njen cvet še vedno dehti, le vedno se pri takšnem ftivu orose nežne ofl. In tudi debeiokožneiii bralec ne more knjige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v Idanašnii dobi, ko je tako malo ure dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno I za delano in bogato Ilustrirano knjigo cen-prav nizka. Prijatelji dobre knjigo, naročite si jo In izpopolnite svoj* domače hnjlinloel i,//? usmi Sax Rohmer: 30 Rčeči četektiu — Ali ste vedno govorili z Rashidom? — Da. Ce so bili drugi obiskovalci tam, sera čakal. Toda včeraj sem se osebno spoznal s Kazmo. Mislil je, da želim razlago svojih sanj. Možak je zelo premeten. Niti ena mišica na licu se mu ni premaknila, ko je govoril z menoj. Slednjič mi je povedal, da so se združili vsi prodajalci opojnin v Angliji in da imajo pri stalni ceni, ki so jo določili, zelo majhen dobiček. Možak seveda laže. Napravil si bo ogromno bogastvo. Ali pa poznate osebno? — Ne, je odgovoril Sir Lucien. Izven njegovega skrivnostnega stanovanja v Bond Streetu je popolnoma neznan. Premeten možak, kakor sem vam rekel. Vi menda dobivate svoj opij od Lole? — Da. Kazma mi jo je poslal. Toda daje mi tako malo opija, da bi ž njim ne mogel shajati, če ne bi bil prinesel precejšnje zaloge iz Amerike. Sicer pa mislim, da je njena naloga, loviti obiskovalce za opijske kadilnice v kitajskem predmestja. — Ali ste že bili v »Hiši stoterih vzhičenj«? — 2e večkrat, v soboto zvečer. Prijetneje je uživati opij v družbi, ravno tako kot vino. — Ali vam pošilja opij po pošti? — O ne, moj služabnik ga hodi iskat. A, glejte, je že tu. Prišla je dama z rjavo usnjeno torbico. Pustila je svoj klobuk In plašč v predsobi. Oblečena je bila v elegantno modro krilo in belo bluzo. Ni bila ravno visoka, toda imela je izredno lepo postavo. Nosila je čevlje iz švedskega usnja z visokimi petami, da je bila videti večja. Rita nikoli ni videla tako krasnih peta, tudi pri gledaliških igralkah ne. Te pete so delale linijo njene noge ožjo in lepšo. Imela je krasne iempe lase. črne južnjaške oči in debele, strastne ustnice. — Novo sestro smo dobili, draga Lola. je zamrmral Kilfane. Ali morda veste, kdo je to? To je naša svečenica, gospa Sin. Žena, ki je imela tako čudno ime, je pokazala svoje zobe z neprijaznim nasmehom, njene nosnice so se razširile in sumljivo je pogledala okoli sebe. — Nekdo kadi opijeve cigarete, Je dejala, govoreč kolikor mogoče mehko. Skriti pa ni mogla pri tem svojega hripavega glasu in zelo krepkega naglasa. — To sem jaz, draga Lola, je dejal Kilfane In ji s trudno kretnjo pokazal cigareto. Nimam jih več dosti. Ali ste mi morda prinesli spet eno škatljo? — O, tega pa ne. Je odgovorila gospa Sin ter odkimala z glavo ponosno, kot bi bila kaka znamenita španska plesalka. Šele prihodnji torek pridejo, Dokler jili ne dobim, vam jih ne morem datL — Toda zdi se mi, je zamrmral Kilfane, da so pošiljatve vodno manjše. — Tako je. Sedaj pošiljajo največ opija v Edinburgh. Jaz ga že skoraj prav nič nimam v zalogi. — Toda cigarete? — T« so iz Buenos Ayresa. Keveda. Toda Buenos Ajrres mora najprej dobiti opij, potem dobimo še le mi cigarete, ali ne? Pet zabojev pride v London v torek. Le pogum, dragi moj! Udarila ie na debelo lice Američana s svojimi prsti, polnimi prstanov, In se nato ozrla po sobi. — Da, je dejal polglasno Kilfane, vsi smo prisotai, Lola. Sobana ie že pripravljena. Pridite, otroci moji! Pojdimo v makovo deželo! Odprl je vrata in stopil v stran, držeč med dvema prstoma svoje rumene roke kadečo se opijevo cigareto. Vsa družba je sledila gospej Sin v sobano, ki je bila navidezno namenjena za slikarski atelje, a bila je v naglici izpremenjena v opijsko kadilnico. Mize. stoli, sploh vse pohištvo, je bilo pomaknjeno k stenam, tla pa so bHa pokrita z raznimi preprogami, na katerih so ležali številni kožuhi in blazine. Plinova peč je bila prižgana in pred njo je bila postavljena krasna japonska stena, na kateri so bile slikane ptice s pestro barvanim perjem, sedeče na zlatih palmovih drevesih. Sredi sobe je stala majhna miza za kvartanje in na njej nag kip iz slonove kosti, ki je dvigal eno roko. Kip je držal v roki svetilko. koje luč je sijala skozi pristen kitajski senčnik. MoIIie Gretna se je histerično nasmejala. — Naredite si udobno, draga moja. je zaklicala Riti, in se usedla na kup blazin poleg peči. Sezula si bom čevlje. Zadnjič so me silno ovirali. — Pridite rajši na moj prostor. Je dejala gospa Sin. in položila usnjato torbo na igralno mizo poleg svetilke. Tu imate svojo lastno sobico in svilene rjuhe, da ležete nanje, in tu je tako prijetno mirna — O. Je vzkliknila Mollie Gretna, seveda pridem, toda nočem biti sama. Ali nočete priti z menoj, dragica? se je obrnila do Rite. — Ne vem. Mislim, da mi opij ne bo ugajal. — Le pridite, boste že videli. Rita Dresden se ie polagoma spustila v kotu sobe na svilo in kožuhe ter koketno gledala baroneta s svojimi napol zaprtimi očmi. Z zanimanjem je začela opazovati, kaj je delala sredi sobe gospa Sin. Vzela je iz torbe, katero je bila prinesla seboj, lakirano škatlo, ki je bila okrašena s srebrnimi črtami kot škatla za dragulje. Iz nje Je vzela štiri čudne pipe. Prva Je bila iz debele bambusovme ln je imela ustnik iz ambre. Druga je bila ožja in izrezljana iz temnega politiranega lesa ter vložena s srebrom. Ta srebrni okrasek je predstavljal dolgo kuščarico. Njen ustnik je bil iz gaga ta. Tretja in četrta pipa sta bil še manjši, krasen par, umetniško izdelan iz slonove kosti, z zlatim ustnikom. — Te so za dame, je dejala gospa Sin in dvignila obe slonokoščeni pipi. Vi pa, je dejala Kilfaneu, kadite svojo lastno pipo, kot vem. Položila jih ie na mizo in vzela iz torbe malo bakreno svetilko, ozko, lakirano škatlico in malo srebrno žličko. Njeni prsti, polni prstanov, so spretno pripravljali vse potrebno za kajenje. — Kako čudna ženska! ie zašepetala Rita Pyneu. Ali je orijen-talka? — Židinja iz Kube, ji je tiho odgovoril. Gospa Sin je prižgala malo svetilko, ki je gorela s kratkim modrikastim plamenom, odprla lakirano škatlico in vtaknila ozko žličko v debelo gumasto snov, ki ie bila v njej. Nato je vrtela žličko toliko časa med svojimi prsti, dokler ni na njej ostalo nekoliko opija. Ko jo je potegnila ven, je bila na koncu žličke kroglica opija v velikosti fižola. Nato je začela vrteti pripravljeni opij nad plamenom svetilke. V sobi je zadišalo čudovito sladko. Nihče ni govoril, toda vsi so jo opazovali z veliko pozornostjo. Rita je bila vedno bolj prijetno razburjena. Ko je opij vsled izparivanja postal majhen kot grah in je začel modrikast plamen plesati okoli konca žličke, je gospa Sin spretno vtaknila opijevo zmee v ozko glavo slonokoščene pipe, katero je prej za trenutek držala obrnjeno nad svetilko. Natr se je obrnila k Riti. —- Gostu današnjega večera, je dejala. Nič se ne bojte. Vdiiiujt? prav počasi in izdihajte dim skozi nosnice. Ali znate kaditi? — Enako kot cigarete? je vprašala Rita razburjeno, Vo ji je gospa Sin ponudila pipo. — Ravno tako. samo zelo, zelo počasi. Rita ie vzela pipo ia jo vtaknila v usta. 14. poglavje. V senci samotne palme. Perzijski opij dobre kakovosti vsebuje 10 do 15 odstotkov morfija, »chandu« pa, ki ga delajo iz yezdskega opija, ima kakih 25 od. stotkov te mogočne opojnine. Ker se pa vrši pri kajenju opija destilacija, ne dobiva kadilec v sebe vso količino morfija. Vsled destilacije tudi vpliv ni isti kot če se injicira morfij, ali pa pije opijeva tinktura. Riti se je zdelo, da okus ni neprijeten. V začetku se je morala premagovati, kajti zdelo se ji je, da ima opij nekak medicinski okus. Mirno je kadila naprej in slednjič izkadila prvo pipo do konca. Ni imela drugega občutka kot neko mirno zadovoljnost. Gospa Sin ji je takoj znova napolnila pipo. Molk je zavladal v družbi. Ni še pokadila druge pipe do polovice, ko ji je postalo slabo. Slonokoščena pipa ji je padla iz ust, in slabotno je vzdihnila. V trenutku je bila gospa Sin pri njej. V Prekmurju f.e 60 let obstoječa trgovina specerijskaga, kolonijalnega in drobnega blaga na vel ko in na malo, išče dobro verz rane.jja in stročno naobražene^a poslovodjo » (Geschaftsleiter). — Pogoj je popolno poznavanje t rvatskega aH slovenskega in madjarskega jezika. Nastop čimprej. Obširne ponudbe z referencami posilite na: 262 Cakovec, poštanskl pretinao 13. BeeeiaeeeHftBansaaeiteMflttstiraiHB« SOFE samski, 22 let star, iščem mesta za gosposki auto za takoj ali pozneje. Izučen sem elektromonter, siguren vozač. Popravila izvršujem sam. Cenj. ponudbe prosim na Albert Scbmidt, Sčmmerda i. ThOr., TbOringerhof (Deutschland). Strojnika z daljšo prakso i S č e večja parna žaga v Zagrebu. Stanovanje ni na razpolago — Ponudbe pod štev. „79* na upravništvo .Jutra". 261 ■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Zastopstvo za Slovenijo išče dobro uveden potnik stalno ali proti proviziji. Ponudbe pod . Specerlja Koloslale* '-.v v?;'.,...,. ^ v. vf...; . S *"1' m? mm Upravni svet »Narodne tiskarne" d. d. v Ljubljani ■vlja prežalostno vest, da je njegov dolgoletni sotrudnik, gospod Tužnlm srcem naznanjamo vsem j sorodnikom, piljateljem in znancem, da J | je naš preljubljen, oče, stric La tast, j gospod Fran Hribar metteur „Slov. Naroda" v p. i danes, 15. t. m. ob pol retlli zjutraj po kratki, mučni bolezni prem nil. Pogreb nepozabnega se ba vrSH v [ nedelio, dne 17. t m. ob štirih pop. iz hiše žalosti, Stari trg št. 28, na poke- j pališče k Sv. Križu. Ljubljana, 15. januarja 1926. Žalujoči ostali. ribar metteur „Slov. Naroda" v. p. danes dne 15. t. ra. ob pol 5. zjutraj po kratki mučni bolezni preminul, Velezaslužnemu pokojniku bodi ohranjen trajen spomin. Priporočamo novo izdajo romanov i Cyclamen Brol 22 Din, vez. 27 Din, polt 1*25 Din Agitator Broi 18 Din. vez. 23 Din. pošt I -25 Din Izdala iih J« Tiskovna zadruga v Ljubljani «Jutrov» roman LUCIFER kat<-rrg» tko