SKUPSCINA OBCINE LJUBUANA-ŠIŠKA Izvršni svet Ljubljana, 11. 5. 1984 POROČILO o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letih 1981, 1982, 1983 z oceno možnosti razvoja v letu 1984 I. TEMELJNI CILJI IN USMERITVE GOSPODARSKEGA RAZVOJA Družbenoekonomski odnosi so se v letih 1981—1983 bistveno razlikovali od odnosov v obdobju, v katerem smo sprejemaJi družbeni plan za to srednjeročno obdobje. Na-mesto poglobljenega samoupravnega in dogovornega urejanja temeljnih vprašanj v družbeni reprodukciji je bilo potrebno zaradi krize svetovnega gospodarstva, napetih političnrh odnosov med obema blokoma in zaradi proti-slovij v hitrem razvoju naše družbe uporabiti tudi inter-vencijske državne ukrepe. Vse to dokazuje, da je premalo prisotna zavest o nujnosti skladnejšega in enakomernej-šega razvoja med panogami in republikami, da je premalo zavesti o nujnosti samoodpovedovanj in avtokontroli ne-produktivne potrošnje in potrebni socialistični solidarnosti in vzajemnosti. Ostanki potrošniškega načina življenja so pripeljali tako daleč, da je bila nujna vrsta restriktivnih administrativnih ukrepov, kj pa so s svojim neselektivnim in linearnim delovanjem povzročilj dodatne motnje. Ne glede na to, da ]e gospodarstvo občine, v celoti vzeto, doseglo v tem obdobju zelo dobre rezultate in da so se v družbenih dejavnostih programi skoraj v celoti ohranili, čeprav tudi na račun osebnih dohodkov delavcev, moramo v zadnjih dveh letih tega srednjeročnega obdob-ja računati s posledicami nujnih ukrepov za odpravo dis-paritete cen, nelikvidnosti, izgub in prekomerne porabe. Zato bomo lahko zastavljene cilje dosegli le ob poveča-nem vključevanju v mednarodno delitev dela in omejitvi vseh vrst porabe, z združevanjem dela in sredstev in ob čimprejšnjem spoznanju, da je izhod mogoč le z opira-njem na lastne sile in v okviru razpoložljivih sredstev. Ob krcpitvi zavesti po nujnosti spoštovanja zakonitosti bo manj potreb po administrativnem vmešavanju države in ekonomske zakonitostj bodo lahko v večji meri samo-dejno uravnavale tista področja, kjer princip reguliranja ni potreben. Okrepila se je vloga občine kot komune in dela komu-nalnega sistema v Ljubljani. Delegatska skupščina postaja vedno bolj mesto dogovarjanja in razreševanja perečih in aktualnih vprašanj. V spremenjenem in dopolnjenem planu za obdobje 1981—1985 so bili predvideni naslednji cilji gospodar-skega razvoja: — realna rast družbenega proizvoda 1,0 — rast industrijske proizvodnje 2,0 — rast zaposlovanja 1,0 — rast izvoza 11,0 — rast uvoza 1,0 Pot do doseženih ciljev gospodarskega razvoja je bila mnogo težja kot je bilo predvideno v družbenem planu. Osnovne usmeritve, opredeljene z družbenim planom — boljše gospodarjenje in doseganje ugodnejših rezultatov v ekonomskih odnosih s tujino, združevanje dela in sred-stev za izboljšanje strukture gospodarstva in večjo finanč-no učinkovitost ter predvsem večji konvertibilnj izvoz ter obvladanje vseh oblik porabe so delovni Ijudje in občani izvajali v nestabilnih gospodarskih in tržnih razmerah. Pri spremljanju gibanja družbenega proizvoda ugotav-Ijamo, da je realni družbenj proizvod v letih 1981—1983 naraščal počasneje kot je bilo predvideno s planom (3,5 %), gibal pa se je v skladu z rebalansom družbenega plana (1 % letno). V letu 1982 je realni družbeni proizvod zaradi visokega porasta stroškov naraščal počasneje kot leta 1981, v letu 1983 pa je bila njegova rast vendarle ne-koliko hitrejša kot v letu 1982, čeprav so cenovna raz-merja med surovinami in reprodukcijskimi materiali ter končnimj proizvodi za gospodarstvo šiške neugodna. To dokazuje tudi znatno hitrejša rast industrijske proizvodnje, ki je v posameznih letih s svojo rastjo močno presegla rast realnega družbenega proizvoda. Ker ustvarja industrija ca. 68 % družbenega proizvoda občine, ob tem pa se je število zaposlenih povečalo v gospodarstvu v povprečju za 2 %, lahko ugotavljamo, da se je povečala tudi družbena produktivnost, čeprav izma-ličeni tržni odnosi v direktni primerjavi med rastjo druž-benega proizvoda in rastjo zaposlenih tega ne potrjujejo. Predvidevamo, da bo v letu 1984 in 1985 uresničena na-črtovana višina rasti družbenega proizvoda, vendar ni-kakor ne na račun domačega trga, temveč le v primeru uspešnega vključevanja v mednarodno delitev dela. To bo odvisno predvsem od prilagajanja proizvodnih programov izvozni usmeritvi, hitrejšega uvajanja sodobnih tehnoloških postopkov in povečanja produktivnosti, učinkovitejše iz-rabe deJovnega časa, domačih surovin in obstoječih zmogljivosti. Zato bo potrebno dosledno varčevanje z vsemi vrstami materiala in energije, potrebno bo uvajati večizmensko delo, izvesti modernizacijo in rekonstrukcijo v tistih organizacijah združenega dela, ki delajo za izvoz in imajo zagotovljene domače surovine in reprodukcijski material. Pri razdelitvj družbenega proizvoda so bila uresničena globalno dogovorjena razmerja — delež sredstev za oseb-ne dohodke in skupno porabo delavcev se je znižal, zvišal pa se je delež sredstev za reprodukcijo. Ob hitrem pove-čevanju cen so se realni osebni dohodki v vseh treh letih tekočega srednjeročnega obdobja zniževali. Zaposlovanje se je v letu 1981 umirjalo, leta 1982 pa se je s prenosom sedežev nekaterih večjih organizacij zdru-ženega dela v občino povečalo za 2,8 %. Iz istega razloga kot v letu 1982 in zaradi aktiviranja novih investicij je za-poslenost v letu 1983 za 0,6% presegla načrtovano višino. Ocenjujemo, da bo v letu 1984 in 1985 število zaposle-nih raslo po povprečni letni stopnji 1 %. Največ delovnih mest pričakujemo v gospodarstvu, obstajajo pa še neizko-riščene možnosti za zaposlovanje v samostojnem oseb-nem delu. II. NALOGE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomskj odnosi s tujino Gospodarstvo, posebej še industrija, se je usmerilo v večji meri v izvoz. Doseženi so bili precejšnji uspehi (15 % družbenega bruto produkta je bilo ustvarjenega z izvo-zom). Zmanjšala pa se je tudi odvisnost od uvoza, čeprav z velikimi težavami. Organizacije združenega dela so iz-vajale družbene usmeritve povečanja konvertibilnega iz-voza blaga tudi na ta način, da so preusmerile izvoz s kli-rinškega na konvertibilno področje. V letu 1981 smo v republiki uvedlj na področju sprem-Ijanja zunanje trgovine nov način zajemanja podatkov, zato nimamo neposredne primerjave z letom 1980. V letu 1982 se je izvoz blaga zmanjšal za 2% v primerjavi z le-tom 1981, v letu 1983 pa se je povečal za 13,5% in je bil po absolutni vrednosti na prvem mestu med slovenskimi občinami. Izvoz blaga na konvertibilno področje se je v ietu 1982 povečal za 3,2% v primerjavi z letom 1981, v letu 1983 pa je bil izvoz večji za 30,5 % kot v letu 1982. Takšen po-rast, ki je enkrat večji od planiranega, je posledica zelo velikega angažiranja vseh dejavnikov na tem področju. V letu 1982 se je uvoz blaga povečal za 18% v primer-javi z letom 1981, v letu 1983 pa se je povečal za 1,9%. V strukturi uvoza blaga v letu 1983 predstavlja uvoz re-promateriala 96,7% (v letu 1982 94,4%), uvoz opreme 1981 1982 1983 I—III. 84 Ocena Po" planska dejavnost ' ¦" ¦ ¦ ¦• ¦ ¦•¦ - --------------- --------------- •--------------- -------------------- " vprečje povprečje 1980 1981 1982 I.—III. 83 ™s* 1981—83 1981—1983 Rast industrijskih proizvodov_________________777______5$______9^9________4^0______3J5______7^5______2$______57 2,1 % (v letu 1982 3,9%) in uvoz blaga široke potrošnje 1,2% (v letu 1982 1,7%). V letu 1982 se je uvoz blaga iz konvertibilnega področ-ja povečal za 17% v primerjavi z letom 1981, v letu 1983 pa je bil za 3% večji kot v letu 1982, kar je več kot je bilo predvideno z resolucijo. Uvoz blaga s konvertibilnega področja je bil v letu 1981 pokrit z izvozom blaga 101 %, leta 1982 z 89,1 % in v letu 1983 s 116,3%. Skupni blagovni izvoz se je v prvem trimesečju 1984 povečal za 26,6% glede na isto obdobje v letu 1983. Izvoz blaga na konvertibilno območje pa je porasel za 32,9% v primerjavi z istim obdobjem leta 1983. Skupni blagovni uvoz pa je za 16,3% manjši kot je bil v istem obdobju leta 1983. Uvoz blaga s konvertibilnega območja pa je bil večji za 33,5 % v primerjavi z istim obdobjem leta 1983, in to zaradi možnosti uvoza repro-dukcijskega materiala na osnovi blagovnih kreditov iz leta 1983, ki so postali operativni šele letos. Predvidevamo, da se bo izvoz blaga na konvertibilno področje še po-večeval, saj se v drugi polovicj leta po dosedanjih izkuš-njah vedno poveča. Povečanje uvoza iz konvertibilnega področja ne pričakujemo zaradi omejitev uvoza, bo pa odvisen od realiziranega izvoza. 2. Zaposlovanje in kadrovska politika Kadrovska politika, začrtana v družbenem planu občine Ljubljana-Šiška za srednjeročno obdobje 1981—1985, je v letih 1981—1983 temeljila na zakonih, družbenih dogo-vorih in samoupravnih sporazumih s področja kadrovske politike ter njihovem dograjevanju. Skupnost za zaposlovanje, ki spremlja uresničevanje začrtane kadrovske politike v družbenih dogovorih in sa-moupravnih sporazumih je o stanju letno poročala dele-gatskj skupščini oziroma njenim delovnim telesom in opo-zarjala na nepravilnosti pri njihovem izvajanju. Tudi v bo-doče moramo doseči, da se bodo udeleženci družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov aktivno vključevali v njihovo dograjevanje in dosledno izvajanje. Ob obrav-navi periodičnih in zaključnih računov bi morali v orga-nizacijah združenega dela in skupnostih obravnavati tudi uresničevanje kadrovske politike. Pri izbiri delavcev na odgovorne funkcije je koordinacij-ski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Siška upošteval določila družbenega do-govora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin. Pri kadrovanju za posJovodne funkcije so bile v tem obdobju napravljene letne ocene oziroma analize poslovodnih kadrov, katere so obravna-vala delovna telesa skupščine občine Ljubljana-šiška in izvršni svet kot tudi družbenopolitične organizacije na ravni občine. Pri izbiri kandidatov, ki ponovno kandidirajo za poslovodno funkcijo v isti organizaciji združenega dela, so samoupravni organi kot odločujoč kriterij upoštevali njihovo uspešnost v pretečenem mandatu, predvsem pri uresničevanju planov družbenoekonomskega razvoja, druž- benih dogovorov in samoupravnih sporazumov, razvijanju samoupravljanja in uveljavljanju načela delitev po rezul-tatih dela. Za izvedbo splošnih volitev v letu 1982 v skupščine družbenopolitičnih skupnostj in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so se začele priprave s politično akcijo družbenopolitičnih organizacijh Ljubljana-Šiška že konec leta 1980, za kar so bile opravljene kadrovske pri-prave za njihovo uspešno izvedbo, kakor tudi za izvedbo volitev funkcionarjev, ki jim je v letu 1984 potekel dvoletni mandat. Kadrovska evidenca še ni v celoti dosegla namena, za kar je bila vzpostavljena, in jo moramo vključiti v enoten informacijski sistem. Slabosti, ki še spremljajo uresničevanje kadrovske po-litike, kot so nenačrtnost, parcialno obravnavanje posa-meznih sestavin kadrovske politike, še vedno premajhno pozornost zagotovitve kadrov v dolgoročnih razvojnih usmeritvah, še vedno premajhen vpliv delavcev na ka-drovsko politiko itd., bomo lahko premagali le z usklajeno aktivnostjo vseh nosilcev kadrovske politike. Pri tem se moramo tudi v bodoče zavzemati za strokovno usposob-Ijene delavce v kadrovskih službah ter za njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje. Kot prednostno nalogo bi bilo potrebno v letu 1984 ozi-roma 1985 izpostaviti vzpostavitev analitičnega pregleda sedanjih in perspektivnih kadrov z območja občine za opravljanje odgovornih družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih funkcij v občini in drugih družbenopolitič-nih skupnostih ter priprave na splošne volitve 1986 v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, katere se bodo pred-vidoma pričele že konec leta 1984. V obdobju 1981—1983 je bila na področju zaposlovanja usmerjena osrednja pozornost racionalnemu in produktiv-nemu zaposlovanju, z vidika izvajanja socialne varnosti pa zaposlovanju iskalcev prve zaposlitve s poudarkom na zaposlovanju mladine, ki je dokončala šolanje. V letu 1983 smo evidentirali 364 nezaposlenih. Z vidika zagotavljanja socialne varnosti je prejemalo z območja občine Ljubljana-Šiška 111 oseb denarna na-domestila (v poprečju 9637 din), denarne pomoči pa 42 oseb. V razne programe dodatnega usposabljanja in pre-kvalifikacije je bilo vključenih 117 oseb z območja občine, v delo pa je bilo vključenih tudj 28 invalidnih oseb in 43 težje zaposljivih invalidov z različnimi telesnimi okvarami. Za vključevanje invalidov v ustrezne zaposlitve so poka-zale posebno razumevanje zlasti delovne organizacije Unitas, Agrostroj, Iskra TOZD TV Pržanj in Avtomontaža. Na osnovi realiziranih nalog, ki so bile že uresničene v izvajanju družbenega plana, lahko sklepamo, da se bodo osrednje vsebinske projekcije na področju zaposlovanja v glavnem uresničile. Že v letih 1984 in 1985 bo vedno večji problem zaposlovanja absolventov šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Povprecno število zaposlenih v občini Ljubljana-Šiška Povprečno število Indeks Področje dejavnosti __________________________zaposlenih 1983 1981 1982 1983 1981 SKUPAJ Samostojno osebno delo Združeno delo — SKUPAJ Gospodarstvo: tndustrija Kmetijstvo Vodno gospodarstvo Gradbeništvo . . Promet in zveze Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt in osebne storitve Stanovanjsko-komunalna dejavnost Finančne, tehnične in poslovne storitve Negospodarstvo: Izobraževanje, znanost in kultura Zdravstvo in socialno varstvo DPS, SIS in DPO 35.869 1.342 34.527 36.869 1.374 35.495 37.493 1.433 36.060 104,5 106,8 104,4 30.509 31.450 32.002 104,9 19.153 19.450 19.831 103,5 119 130 130 109,2 9 11 11 122,2 2.171 1.884 1.571 72,4 1.861 2.175 2.255 121,2 2.815 2.815 2.905 103,2 779 789 814 104,5 1.573 1.534 1.498 95,2 769 '¦• 820 869 113,0 1.260 1.805 2.115 167,9 4.018 4.045 4.058 101.0 1.907 . 1.943 1.937 101,6 1.646 1.696 1.716 104,3 465 406 404 86.9 V šolskem letu 1983—1984 v občini Ljubljana-Šiška pre-jema štipendije iz združenih sredstev 198 štipendistov, dopolnilne štipendije pa 87 štipendistov. Poseben pro-blem predstavlja tudi dejstvo, da ni zanimanja za kmetij-sko panogo niti s strani učencev niti s strani delovne orga-nizacije, ki za področje kmetijstva ni razpisala nobene štipendije. Prav tako vzbuja skrb dejstvo, da delovne organizacije niso razpisale štipendij za področje zdrav-stva, kulture, pedagoške, družboslovne in naravoslovno-matematične smeri. V razdoblju od 1981 do 1983 je bila v naši občini 1,5% povprečna stopnja rasti zaposlenosti. Najbolj se povečuje zaposlenost v samostojnem osebnem delu, kjer je povpreč-na stopnja rasti 2,2 %>. V gospodarstvu je zaposlenost dosegla 1,6% stopnjo rasti, v negospodarstvu pa le 0,3 %. 2. Industrija Industrija je v vseh treh letih tekočega srednjeročnega obdobja dosegla večji lizični obseg proizvodnje, kot je bilo predvideno. Kljub temu, da so imele organizacije izredne težave (preskrba z reprodukcijskim materialom, restriktivni ukrepi pri uvozu opreme), ugotavljamo, da se je ohranila predvsem zaradi izrednih naporov vseh delavcev dinamična rast in ni prišlo do stagnacije v proizvodnji, čeprav je v posameznih organizacijah združenega dela občasno sicer prihajalo do prekinitve oziroma ustavitve proizvodnje. Predvidevamo, da bodo organizacije združe-nega dela tudi v letu 1984 in 1985 z boljšo izkoriščeno-stjo že obstoječih kapacitet in z usposobitvijo novih in-dustrijskih obratov dosegle načrtovano rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Težave pri oskrbj s surovinami in reprodukcijskim ma-terialom se bodo nadaljevale in bo oskrbljenost industrije odvisna predvsem od porasta konvertibilnega izvoza, pa tudi tesnejšega poslovnega in dohodkovnega povezova-nja v širši družbeni skupnosti. Ob koncu prejšnjega srednjeročnega obdobja so orga-nizacije združenega dela pripravile več kot 200 investicij-skih programov za obdobje 1981—1985 v skupni pred-računski vrednosti nad 24 milijard din, kar pa so bile nerealne želje brez zagotovljenih finančnih sredstev in brez družbene verifikacije. Zaradi takega pristopa k planiranju investicije je bila potrebna intervencija družbe, ki naj bi omejila euforijo investiranja. V skladu s kriteriji družbenega plana so ustrezni organi pri preverjanju novih investicijskih progra-mov upoštevali njihovo naravnanost na dohodkovno in izvozno-uvozno uspešnost, na razvoj tehnološko intenzivnih panog, smotrno in racionalno porabo energije in surovin ter racionalno zaposlovanje. Prednost pri začetku izvaja-nja so imeli predvsem tisti investicijski programi, ki zago-tavljajo devizno pozitivne učinke, tehnološko moderniza-cijo, odpravljanje ozkih grl v proizvodnji ter racionalizacijo proizvodnje. Zaradi zoženih materialnih možnostj in upadanja aku-mulativne sposobnosti gospodarstva je investicijska aktiv-nost že v letu 1982 močno upadla in je potekala pred-vsem na naložbah, ki so jih pričelj graditi že v preteklem srednjeročnem obdobju. To umirjanje investicijske dejavnosti v zadnjih nekaj letih nazorno prikazuje naslednji pregled po tekočih cenah: Invest. _______Gospodarstvo __________Industrija v teku štev. celot. pred. štev. celot. pred. na dan objek. vr. vOOOdin objek. vr. vOOOdin 30.9.1980 96 5,881.381 32 2,980.165 30.9.1981 71 5,562.516 33 4,160.652 30.9.1982 59 5,458.264 33 4,612.395 30.9.1983_______66 6,326.962 33 4,860.646 V letih 1981—1983 je bilo na območju občine pričetih le enajst večjih investicijskih projektov s predračunsko vred-nostjo nad 100 milijonov din. Nosilci teh investicij so: Avtomontaža TOZD Tovarna vozil, ZPS Lttostroj TOZD PUM, Iskra Centerza elektrooptiko, Iskra IEZE TOZD Feriti, PO2D Tiba, Color TOZD Smole, Aero TOZD Tovarna ce-luloze, Lesnina TOZD Gramex, Donit TOZD Filtri, Slovin Slovenija vino in Iskra IEZE TOZD Keramika. Investicije teh investitorjev so bile družbeno verificirane na podlagi investicijskih kriterijev, ki smo jih opredelili v družbenem dogovoru, s čimer smo hoteli zagotoviti dol-goročno strukturno preobrazbo gospodarstva. Investicijska aktivnost sredi srednjeročnega obdobja je pokazala, da se je prestrukturiranje gospodarstva v korist industrije postopoma uresničevala, saj so bile vse investicije (razen Lesnina TOZD Gramex) na področju industrije. Od teh pa je bila večina v industrijskih panogah, za katere smo ugo-tovili, da so razvojno obetavne. V prvih treh letih srednje-ročnega obdobja so investitorji zaključili 19 večjih inve-sticij. Od tega je 15 takih, ki so jih pričeli že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, štiri pa so pričeli v tekočem sred-njeročnem obdobju. Vse investicije so s področja industrije razen dveh (Metalka TOZD Skladišča in Integral, LPP). Nosilci končanih investicij s predračunsko vrednostjo nad 100 mio din so bili: Avtomontaža, Iskra Center za elektrooptiko, Lek, ŽG Mostovna, Integral LPP, Litostroj TOZD PPO Litostroj TOZD TVN, PAP Donit TOZD Tesnit Litostroj TOZD PUM, IMP IKO TOZd'|TAK, Iskra Elektro-zveze, Iskra IEZE TOZD Magneti, Pivovarna Union, Avto-montaža, Iskra Center za elektrooptiko, Donit TOZD Sto-ritvena dejavnost, Iskra IEZE TOZD Feriti, POZD Tiba, Metalka TOZD Skladišča in Integral LPP. Eden izmed temeljnih ciljev razvoja v srednjeročnem obdobju 1981—1985 je postopno prestrukturiranje gospo-darstva. Proces prestrukturiranja gospodarstva v korist industrije se kljub velikim vlaganjem na tem področju ne uresničuje dovolj hitro. Delež industrije v ustvarjenem družbenem proizvodu gospodarstva se je od 67,6 % v letu 1980 po-večal na 68,2% v letu 1983. Ugodnejše rezultate pa smo dosegli pri spremembah v strukturi industrije. Tako se je povečal delež razvojno intenzivne industrije na račun kapitalno in delovno inten-zivne industrije v strukturi v industriji ustvarjenega druž-benega proizvoda. Delež strojegradnje, elektroindustrije in elektronike ter kemične industrije, za katere smo tudi v družbenem planu opredelili, da se bodo z večjimi vla-ganji hitreje razvijale, se je povečal od 52,8 % na 55 %, na račun zmanjšanja deleža kapitalno intenzivnih (33,9% na 33,1%) in delovno intenzivnih dejavnosti (13,2% na 11,7%). Po podskupinah dejavnosti se je delež v družbenem proizvodu najbolj povečal v strojegradnji, proizvodnji elek-tričnih strojev in aparatov, predelavi kemičnih izdelkov, proizvodnji in predelavi papirja, proizvodnji končnih tek-stilnih izdelkov in proizvodnji pijač. Takšne spremembe v industrijski strukturi so posledica velikih vlaganj ravno na teh področjih, kar je omogočilo hitrejšo gospodarsko rast in večje vključevanje ter boljše rezultate v mednarod-ni delitvi dela. Ob upoštevanju, da vse aktivirane investicije iz let 1982 in 1983 še niso dale pravih rezultatov v letu 1983 in da so vse večje investicije v teku in predvidene nove investicije ravno na področju industrije, lahko trdimo, da se bo vptiv le-teh v naslednjih letih ugodno odrazil na prestrukturi-ranje celotnega gospodarstva in na pozitivne premike v strukturi industrijske proizvodnje. Nosilci investicij v teku in novih programov ter zasnov so naslednje OZD: Color TOZD Premazi, Iskra Mikroelek-tronika v ustanavljanju, Color TOZD Smole, Aero TOZD Tovarna celuloze, Donit TOZD Filtri, Slovin Slovenija vino, Iskra IEZE TOZD Keramika, Litostroj, Lek TOZD Farma-cija, Donit TOZD Laminati, Iskra Zmaj, Iskra široka po-trošnja TOZD TV Pržanj in Iskra Avtomatika. 4. Energija Oskrbo z energijo skupno urejamo na nivoju mesta Ljubljane. Oskrba z vsemi vrstami energije je bila v letih 1981 do 1983 sorazmerno dobra in v gospodarstvu ni bilo večjih redukcij. K temu so pripomogli tudi varčevalni ukrepi v organizacijah združenega dela, čeprav še niso izkoriščene vse možnosti. Organizacije združenega dela iz območja občine so prešle na koriščenje zemeljskega plina v takem obsegu, kot je bilo zgrajeno plinovodno omrežje oziroma letni odjem je še večji kot je bilo predvideno (820 milijonov S m3). Nekoliko več težav je bilo v oskrbi individualnih po-trošnikov zlasti pozimi 1982/1983, medtem ko je v zadnjem času oskrba tudi na tem področju sorazmerno zadovoljiva. Obstoječi viri financiranja razširjene reprodukcije ne zadoščajo za realizacijo vseh, za Ljubljano pomembnih naložb. Z ustanovitvijo SIS za energetiko Ijubljanskih občin je dosežen v Ljubljani kakovosten premik v smeri samo-upravnega sporazumevanja. Zadovoljiva nadaljnja oskrba z energijo bo odvisna tudi od nadaljevanja že sprejetih družbenih akcij za varčevanje z energijo tako v gospodinj-stvih kot v organizacijah združenega dela. 5. Kmetijstvo V kmetijstvu je bil dan poudarek zlasti intenzivnejši družbeno usmerjeni pridelavi, večji tržnosti, dohodkovne-mu povezovanju kmetijstva z živilsko industrijo in poglab-Ijanju sodelovanja med KIT Kmetijsko zadrugo Medvode in kmeti. Tržnost mleka v zasebnem sektorju se je povečala za 15%, skupno pa v občini tržno pridelamo 6,5 milijonov litrov mleka. Nekoliko slabši so rezultati pri tržni vzreji klavnega goveda v zasebnem sektorju, medtem ko so v družbeni proizvodnji na obratu Agroemone boljši. Tržna pridelava krompirja se je od leta 1981 do 1983 povečala od ca. 300 na 1000 ton, v letu 1983 pa smo prvič izvozili krompir. Odkup pšenice je bii v obdobju 1981 do 1983 zadovoijiv, kljub temu, da niso bile realizirane vse obveznosti iz samoupravnega sporazuma z zasebnim sek-torjem, pridelava v družbenem seklorju pa je bila v skladu s planom. V obdobju 1981—1983 so se nadaljevala hidro in agro-melioracijska dela. Zahtevnejše agrarne operacije, ki so bile pričete v tem srednjeročnem obdobju, so melioracija zemljišč ob Gameljščici v skupni površini 72 ha, komasa-cija v Pirničah na površini 190 ha in melioracija ob Sori na površini 79 ha. V okviru izvajanja manjših agrarnih ope-racij je bilo izvedeno meliorativno in založno gnojenje, apnenje ter navoz humusa, kar je vplivalo na kvaliteto zemljišč. Agrarne operacije se izvajajo tudi na tistih de-lih zemljišč, ki so se zaraščala, pa so obdelovalci zanje zainteresirani. V letu 1984 bomo pričeli z melioracijskimi deli na zem-Ijišču ob potoku Poljšku, če bo območna vodna skupnost lahko regulirala potok, ob Graščenici in pod Rašico. Če ne bodo zagotovljeni vsi pogoji za pričetek teh del, bomo morali te naloge prenesti v leto 1985 in 1986. V letu 1984 bodo izvedeni tudi agromelioracijski ukrepi na zemljiščih TOZD Poljedelstvo-govedoreja Domžale, OE Vodice in Smlednik in priprave za komasacijo na Se-niškem polju. Zaradi čuvanja najboljših kmetijskih zemljišč je kmetij-ska zemljiška skupnost sodelovala pri lokacijskih in drugih postopkih. V treh letih tega srednjeročnega obdobja so se zaradi intenzivne družbene akcije tudi zmanjšale po-vršine, ki so slabo ali neobdelane. Kmetijska zemljiška skupnost je dosledno uveljavila prednostno pravico naku-pa kmetijskih zemljišč od zasebnikov. Skupščina občine je sprejela odlok o določitvi kmetij, za katere velja po-sebna ureditev dedovanja. Izdelana in sprejeta je bila ka-tegorizacija zemljišč, v zemljiške karte pa so bile vrisane tudi površine v zaraščanju. Večja pozornost je bila posvečena pospeševanju kme-tijstva, še posebej v hribovitem območju občine. Skupnost za pospeševanje kmetijstva je v sodelovanju s pospeše-valno službo organizirala izobraževanje kmetov, ustanav-Ijala je nove strojne skupnosti in spodbujala tržno proiz-vodnjo, spodbujala je proizvodnjo mleka in mesa, regre-sirala nakup plemenskih bikov in merjascev za hribovito območje, izplačala dotacije za izboljšanje strukture čred in regresirala nabavo kvalitetnega semena. Skupnost j« plačala načrt za zbiralnice in sofinancirala izgradnjo 18 zbiralnic za mleko, izplačala dotacije pri gradnji 11.000 m3 silosov in 30 sušilnih naprav, plačala načrte za hleve za 560 stojišč in analize vzorcev krme in tal. Finančno je sti-mulirala razvoj in revitalizacijo Polhograjskih Dolomitov in Rašice in s tem dosegla boljšo obdelavo kmetijskih zem-Ijišč na tem območju. Predvidevamo, da bodo zasebni kmetje in družbeni sek-tor ob nadaljnjem strokovnem delu pospeševalne službe, nemoteni oskrbi z reprodukcijskim materialom in ob uskla-jenih cenovnih razmerjih do konca tekočega srednjeroč-nega obdobja povečali tržno pridelavo kmetijskih pridel-kov ter prirejo mesa in mleka. 6. Promet Promet je kot gospodarska panoga pomembnejši, kot pa kaže njegov delež pri ustvarjanju družbenega proiz-voda v občini Ljubljana-Šiška. Organiziranost praktično celotnega prometnega področja v okviru SOZD Integral ni dala ustreznih rezultatov, zato je prišlo tudi do izločitve Vekiorja iz SOZD. Napori Vektorja, TOZD lzredni prevozi, za priznanje zunanjetrgovinske registracije še niso obro-dili sadov in tako so rezultati na zunanjetrgovinskem pod-ročju slabši, kot bi pa lahko bili. Integral, DO Tovorni promet, TOZD Ljubljana je povečala svoj obseg poslova-nja v mednarodnih poslih, vendar v letu 1983 manj kot pa v letu 1981 in 1982. Vzroki za relativno manjšo uspešnost so bili povezani s težavami plasmaja storitev na inozem-skem trgu, kjer se odraža tudi zaostalost prometne infra-strukture Jugoslavije, slabši plačilni pogoji in spremenjeni predpisi, ki urejajo področje mednarodne trgovine. Temeljni organizaciji Ijubljanskega potniškega prometa, Mestni in Obmestni potniški promet sta povečali svoj ob-seg dejavnosti. Obmestni potniški promet se je poleg za-starelosti voznega parka, pomanjkanja rezervnih delov in gum vseskozi srečeval s problematiko rentabilnega poslo-vanja (nerazrešeno vprašanje uvrstitve dejavnosti, delitev dela znotraj Integrala). Obnova voznega parka je bila re-alizirana v večjem obsegu v Mestnem potniškem prometu, kar pa komaj kompenzira povečan interes občanov za javni potniški promet in podaljšanje prometnih povezav. Na področju PTT prometa so bile v Šiški praktično reali-zirane ali so tik pred zaključkom vse naloge: dograditev pošte v Dravljah, razširitev telefonske centrale v Šiški in izgradnja krajevnega kabelskega omrežja v Dravljah. Zelo velik pa je še vedno razkorak med potrebami prebivalcev v primestnih in vaških naseljih in finančnimi možnostmi in v tem srednjeročnem obdobju ne bo odpravljen. 7. Trgovina Trgovina si v celoti ni zagotovila mesta aktivnega člena v reprodukcijskih verigah, da bi se razvijala skladno z drugimi gospodarskimi področji in potrebami in je tako močno zaostajala za razvojem industrije. Zaradi motenj v preskrbi z reprodukcijskim materiaiom in surovinami, ne-zadostnega vpliva združenega dela na gospodarske ukre-pe in še zlasti na vodenje in izvajanje politike cen ter zaradi prenizkega vrednotenja deleža trgovine v procesu družbene reprodukcije, je trgovina poslovala z nezadovo-Ijivo akumulacijo in je njena reprodukcijska sposobnost neznatna. Zaradi novogradenj v naši občini narašča števiio prebi-valcev, zato obstaja nevarnost, da se bo prodajna povr-šina na prebivalca zmanjšaia pod normativ 0,20 m2. V letu 1981—1982 sta bili odprti le dve trgovini za osnovno pre-skrbo, Emona center v Dravljah in samopostrežna trgo-vina DO Loka Skofja Loka v Preski. Obnovljena je bila samopostrežna trgovina Emone v Guncljah in odprta manjša trgovina Mercator v kampu Dragočajna, ki pa je sezonskega značaja. V letu 1983 so se razen dokončanja skladiščno-prodaj-nega centra Lesnine na Verovškovi izvajala v glavnem adaptacijska dela, ki pa ne bodo vplivala na izboljšanje ponudbe. V letu 1983 si je Gipos — Inženiring pridobil pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu lokacijsko dokumen-tacijo za izgradnjo tržnice v Šiški. Če bodo zagotovljena finančna sredstva, se bo pričela gradnja tržnice v letu 1985. Za izgradnjo samopostrežne trgovine v soseski ŠS 8/2 investitor v letu 1983 ni mogel zagotoviti finančnih sred-stev. Preskrba z osnovnimi življenjskimi proizvodi je bila v obdobju 1981—1983 zadovoljiva, in to predvsem zaradi prizadevanja skupnosti za preskrbo Ljubljane, zagotovitve sredstev s posebnim prispevkom iz osebnih dohodkov in iz blagovnih rezerv. Ocenjujemo, da bomo lahko v letih 1984 in 1985 v me-stu Ljubljani kot celoti zadržalj primerno oskrbo prebival-stva z osnovnimi življenjskimi proizvodi. 8. Turizem in gostinstvo Planiranje na področju turizma in gostinstva je bilo za to srednjeročno obdobje preoptimistično. Po začetnem zagonu dejavnosti turističnih društev je združevanje turi-stične takse, ki je namenjena le za pospeševanje (rekla-mo) turističnih prireditev, ne pa za investicije, delno pa-raliziralo njihovo dejavnost in s tem tudi osiromašilo do- datno ponudbo. Ker v okviru mesta Ljubljane ni bil sklenjen samoupravni sporazum o skupnih osnovah za razvoj rekreacijskih centrov in o določitvi prioritete njiho-vega razvoja, kot je predvideno v Dogovoru o temeljih plana skupščin mesta Ljubljana in Ijubljanskih občin, je razvoj teh centrov ostal nedorečen in prepuščen uprav-Ijalcem, ki pa z največjimi prizadevanji ne morejo zago-toviti več sredstev za razvoj kot so jih. Ta naloga ne bo realizirana tudi v letu 1985 in verjetno bomo morali razmiš-Ijati o drugačnih namenih ter usmeritvi turistične takse. Zaostrene ekonomske razmere so vplivale na ekonom-ski položaj turizma in gostinstva kot panoge, saj se njen delež v družbenem proizvodu občine ni povečal, v celot-nem srednjeročnem obdobju pa je rast ekonomskih kate-gorij celotnega prihodka družbenega proizvoda in dohod-ka zaostajala za povprečno rastjo gospodarstva. Novih kapacitet na območju občine ni. V Motelu Medno so ob-novili kuhinjo in prenočitvene kapacitete, TOZD llirija pa je pričela z obnovo svojih poslovnih enot. V kampu Dra-gočajna smo pridobili nove površine in odpravili največje pomanjkljivosti po zahtevi inšpekcijskih služb. V soseski 7/1 je Integral kot investitor odstopil od izgradnje hotela, tako da novih prenočitvenih kapacitet hotelskega tipa še nekaj časa ne bo. V zasebnem sektorju gostinstva je bilo odprto več no-vih, specializiranih obratov z večjim številom sedežev; delež prodaje hrane kljub temu ne presega deleža pijač in zato cilji iz družbenega plana ne bodo doseženi. Za-sebna iniciativa v kmečkem turizmu je zaradi izredno sla-bih bančnih kreditnih pogojev, prepovedi investiranja to-vrstnih naložb iz proračuna in zaradi šibke materialne osnove hranilno kreditne službe pri KIT Kmetijska zadruga Medvode prakttčno blokirana in napredka na tem pod-ročju kljub pripravljenosti pospeševalne službe in kmetov ne bo. Prav tako je izkoriščenost tovrstnih kapacitet pre-majhna zaradi pomanjkljive reklame. Razmere za razvoj turizma in gostinstva zaradi zaostre-nih gospodarskih razmer niso najbolj ugodne, zato v letu 1984 in 1985 ne moremo pričakovati posebnega napredka na osnovi novih vlaganj dmžbenega sektorja. Posodobi-tev posameznih obratov in nekaj več zasebne ponudbe v soseskah ŠS 8/2 Dravlje in Stara cerkev bi morali ob povečani skrbi vseh gostinskih delavcev za boljšo kvali-teto dela, za izboljšanje odnosov do gostov s kvalitetnejšo postrežbo zagotoviti, da vsaj do nazadovanja ne bi prišlo. Poseben problem predstavlja zaenkrat to, da je gostinstvo v občini za izvedbo večjih projektov preveč razdrobljeno in da primanjkuje tudi idej in interesov. 9. Gradbeništvo Zaradi restrikcijskih ukrepov na področju kreditiranja je v tekočem planskem obdobju občutna stagnacija na pod-ročju gradbene operative. Težnje iz preteklega obdobja — odpiranje večjih gradbišč — so v sedanjem gospodarskem trenutku neizvedljive. Izvajanje družbenega plana v letih 1981—1983 ni bilo povsem uspešno, saj so praktično vse organizacije združenega dela s tega področja prišle v te-žaven ekonomski položaj. Organizacije združenega dela se prilagajajo ostrejšim gospodarskim razmeram z večjim integriranjem na delov-ne organizacije, ki jim zagotavljajo tudi boljšo zasedenost kapacitet. V tekočem planskem obdobju je bilo pričetih več po-stopkov združevanja gradbenih organizacij združenega dela, zaključena pa je bila le združitev med GP Objekt ter SGP Stavbenik Koper, TOZD Gradbena operativa Ljub-Ijana. V nadaljevanju izvajanja nalog, opredeljenih v družbe-nem planu občine, si bodo morale gradbene organizacije prizadevati predvsem za: — modernizacijo proizvodnega procesa in za speciali-zacijo posameznih faz gradnje, — izvajanje gradbenih del v tujini, za kar se bo potreb-no kompleksno organizirati znotraj gradbeništva, kakor tudi s spremljajočo industrijsko proizvodnjo. Zaenkrat so kapacitete gradbeništva samo za domači trg predimenzionirane in nujno bo realizirati navedene na-loge znotraj sestavljenih organizacij združenega dela. 10. Drobno gospodarstvo V družbenem planu občine za obdobje 1981—1985 je bil predviden pospešen razvoj drobnega gospodarstva. Razvoj družbenega sektorja drobnega gospodarstva je v celotnem srednjeročnem razdobju zaostajal za povpreč-nim razvojem gospodarstva, na kar so vplivale zaostrene gospodarske razmere in nesposobnost tega dela gospo-darstva, da bi se neposredno vključevalo v mednarodno delitev dela oziroma da bi iztržilo ustrezen delež pri izva-janju kooperantskih del za izvoz. Težave pričakujemo v letih 1984 in 1985 pri slabše orga-niziranih organizacijah in organizacijah na področju grad-beništva in mizarstva. Stevilo pogodbenih organizacij se ni povečalo in še vedno jih imamo 5, od tega eno v gostinstvu, za katero pa načrtujemo v letu 1984 prehod v družbeni sektor. POZD Tiba je zastavljene načrte o izgradnji novih pro-storov in vključevanju v mednarodno delitev dela ne le dosegel, temveč tudj dokazal, da institucija POZD omo-goča realizacijo ambicij sposobnim obrtnikom. Ostale po-godbene organizacije niso tako propulzivne, čeprav so vse premagale začetne težave. V prihodnjih dveh letih za naše pogodbene organizacije ne pričakujemo večjih težav v posiovanju, ker so sorazmerno specializirane, prav tako pa ne pričakujemo ustanavljanja novih POZD, čeprav ima-jo nekateri zasebni obrtniki vse pogoje za njihovo ustano-vitev. Povečalo se je število obratovalnic samostojnih obrtni-kov, s tem pa tudi število pri njih zaposlenih delavcev. Povprečno število zaposlenih znaša 1,5 delavca na obra-tovalnico, kar je sorazmerno rnalo ob dejstvu, da le 724 samostojnih obrtnikov uporablja dopolnilno delo drugih delavcev. Ob upoštevanju teh podatkov ugotavljamo, da je na področju samostojnega dela še veliko neizkoriščenih možnosti za večje zaposlovanje. V letu 1983 smo v sodelovanju s samoupravno stano-vanjsko skupnostjo pristopili k smotrnejšem oddajanju po-slovnih prostorov v najem, predvsem za obrtne storitve, ki neposredno zadovoljujejo potrebe gospodinjstev. Nezadostna finančna sredstva zasebnih obrtnikov one-mogočajo odkup poslovnih prostorov, kakor tudi investi-cijska vlaganja v gradnjo novih zmogljivosti. Resnejši pristop obrtnega združenja in družbenopolitič-ne skupnosti pri izvajanju družbenega dogovora o pospe-ševanju razvoja drobnega gospodarstva mora v nadalje-vanju tekočega planskega obdobja dati pozitivne rezultate predvsem pri povezovanju samostojnega osebnega dela z združenim delom tako v kooperacijski dejavnosti za pro-izvodnjo tistih izdelkov, ki so pomembni za normalen pro-izvodni proces, kakor tudi za nadomeščanje uvoza. III. UREJANJE PROSTORA, KOMUNALNO IN STANO-VANJSKO GOSPODARSTVO 1. Urejanje prostora Uresničevanje družbenega plana na področju urejanja prostora je v minulem triletnem obdobju potekalo pod vplivom naraščajoče skrbi za varovanje kmetijskih zem-Ijišč. Že v prvem letu uresničevanja družbenega plana so bile izvedene bistvene korekcije njegove vsebine, saj je bilo opuščeno nadaljnje načrtovanje na vseh najboljših kmetijskih območjih. Spričo tega kasnejši zakon o var-stvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti iz decembra 1982 tudi ni povzročil bistvenih dodatnih vse-binskih sprememb v nadaljnjem načrtovanju in je skup-ščina občine Ljubljana-Šiška lahko sprejela sklep o uskla-ditvi svojega družbenega plana s citiranim zakonom že v maju 1983. Prav ta zakon pa je povzroči! enoletni zastoj pri pripravi dolgoročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000«, kj bodo opredelili dolgoročno strategijo razvoja tudi na področju urejanja prostora. Druga značilnost mi-nulega obdobja, delno tudi zaradi poostrene skrbi za kmetijska zemljišča, pa se je odražala v zavzemanju za čimbolj racionalno izrabo preostalih zemljišč, ki so na-menjena gradnji. To zavzemanje je bilo občasno razlog precej dinamičnim razpravam med krajani posameznih območij, kjer je bilo v javni razpravi marsikdaj zelo težko uravnoteženo soočiti širše interese z lokalnimi. Vendar je bila vselej prisotna želja poiskati sporazumno rešitev, prav tako pa v nobenem primeru niso bila zanemarjena načela samoupravnega dogovarjanja oziroma kršeni samoupravni postopki. V tem obdobju je bil sprejet novelirani urbanistični na-črt Medvod, v izdelavi pa je enak načrt tudi za območje Polhograjskih Dolomitov. Izdelan in razgrnjen je bil tudi osnutek sprememb in dopolnitev UN TšG (uskladitev s kmetijskim planom), kjer pa postopek še ni dokončan za-radi različnih pogledov na vlogo območja Gameljn v šir-šem Ijubljanskem prostoru. V minulih treh letih so bilj sprejeti zazidalni načrti za območja: ŠS 113/2, 115/2, 3 — Stanežiče, ŠS 202/2 a Gameljne, ŠS 218/3 Vodice, šS 110, 111 in 112 — Vižmarje-Brod ŠS 8/2 — Dravlje (spre-memba), ŠS 107 — šentvid, SS 109 — Gameljne, ŠS 12/6 c — Podutik, ŠS 5/2 — Pod hribom (dopolnitev), šS 4/3 in Šl 1 — VDC (sprememba), ŠS 10 — Draveljska gmajna (dopolnitev), ŠP 8 — SKIP, ŠP 3 — ISKRA, ŠP 7 — ISKRA, ŠR 9/1 — Pržanj. Prav tako je bila potrjena študija prenove Stare Šiške. Skladno z opredelitvami v družbenem planu in tekočimi potrebami pa so v izdelavi oziroma razpravi še naslednji dokumenti: ŠS 1/1, 101 Stara Šiška, šS 9 — Koseze (novelacija), ŠS 12 — Podu-lik (II. faza, 5. etapa), ŠS 108 — Šentvid, MeC 1, 2, 3 — Center Medvod, ŠS 201/4 — Tacen, MeS 8/1 — Svetje, MeS 2 — Sorai, MeS 10 — Zeje, ŠS 117/3 — Medno, MeS 16/3 — Pirniče, ŠR 2/1, 2 — športni park Ljubljana, ŠP 1 — Union, ŠP 2, ŠM 1 — Ob kamniški progi, ŠP 6 — Agrostroj, šP 218/1 — Vodice. Načrti ključnih lokacij na območju Šmarne gore, varstveni pasovi vodnih virov na območju občine. Poleg tega je bila izdelana z dokumen-tacijo za ureditev še nekaterih drugih območij, kot npr. za območje opuščene skakalnice ob Vodnikovi cesti, Spo-minski park Goričane za določitev lokacije novega poko-pališča Medvode ipd. Prav tako je bil v minulem obdobju sprejet odlok o proglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost, v pripravj pa so podobni odloki za Smarno goro, ter za vse arheološke, umetnost-ne, arhitekturne in etnološke spomenike na območju ob-čine. Vse naštete naloge, ki so še v izdelavi, bi morale biti dokončane in sprejete v letošnjem in prvi polovici pri-hodnjega leta. V prihodnjem obdobju pa bi morali pristo-piti k pridobitvi dokumentacije še za nekatera ostala ob-močja; bodočega razvoja v občini, kot na primer Podutik (II. faza, II. etapa) in Gameljne, ter za urejanje že pozi-danih območij (del Stare Šiške, pod Hribom ipd.). Težišče pozornosti bo v tem obdobju prav gotovo na razpravi o dokumentih »Ljubljana 2000«, posebna skrb pa bo morala biti posvečena tudi usmerjanju perspektivnih kmetov na obdelavo kvalitetnih kmetijskih zemljišč, ki so trenutno ponekod še vedno v posesti nekmetov. Šele na ta način bo z usklajeno zemljiško politiko možno zagotoviti harmo-nično skladnost vseh interesov v prostoru ob upoštevanju prednosti, ki izhajajo iz ustvarjenih in naravnih danosti, ter obveznem varovanju plodnih tal. 2. Komunalno gospodarstvo Težišče uresničevanja nalog iz srednjeročnega družbe-nega plana občine na področju komunalnega gospodar-stva je bilo v okviru samoupravne komunalne skupnosti občine, ki je uresničevala naloge na naslednjih področjih: — urejanje stavbnih zemljišč, — urejanje ulic, trgov in lokalnih cest, — komunalne naprave individualne rabe, — komunalne naprave kolektivne rabe — vzdrževanje. Obseg nalog, ki so bile planirane v družbenem planu občine je temeljil na planiranem dotoku finančnih sred-stev. Vendar pa so zaostreni gospodarski pogoji tudi na tem področju okrnili materialno bazo uresničevanja plan-skih nalog. Tako stanje, kj se bo nedvomno nadaljevalo do zaključka tega srednjeročnega obdobja, bo nedvomno terjalo večje napore tako delegatov v komunalni skup-nosti, ko se bodo odločili za prioritetne naloge, kot tudi v krajevnih skupnostih pri samoorganiziranju za komunalno urejanje svojih naselij. Po posameznih področjih je dejavnost opisana v na-daljevanju. Urejanje stavbnih zemljišč: Uresničevane so bile prvenstveno priprave za stanovanj-sko in industrijsko-poslovno gradnjo, obseg dela pa je bil v skladu s potrebnimi finančnimi zmožnostmi investitorjev, saj kreditnih sredstev Ljubljanske banke za pripravo in odkup stavbnega zemljišča skorajda nj bilo. Na dinamiko komunalnega opremljanja zemljišč so vpli-vali tudi skromnejši pogoji financiranja zgradnje komu-nalnih naprav, sicer pa je možno posplošiti, da so te aktivnosti uspele slediti opredelitvam iz družbenega plana glede investicij po posameznem področju (stanovanjska in spremljajoča, poslovna, industrijska gradnja). Do leta 1984 se je v fazi dokončanja gradila stanovanj-ska blokovna gradnja v soseskah ŠS9 Koseze, ŠS10, Draveljska gmajna, ŠS 7/1 Dravlje, ŠS 8/1 Dravlje. Na novo se je pričela gradnja v soseski SS4/1 Stara cerkev, ŠS8/2 Dravlje, ŠS107 Sentvid, za katere se pa tudi pred-videvai, da bodo dokončno opremljene in urejene do kon-ca leta 1985. Organizirana individualna stanovanjska gradnja je pote-kala predvsem v zazidalnih otokih šS12/4a Podutik in ŠS 202/2 a Gameljne, ter v manjšem obsegu za ostala področja individualne stanovanjske graditve. Predvidoma bomo do leta 1985 uredili in opremilj zemljišča za stano-novanjske soseske, ki se bodo gradile v naslednjem sred-njeročnem obdobju. Priprava do leta 1985 se bo predvi-doma vršila za soseske šS 108 Šentvid, MeS 16 Pirniče, MeS 8/1 Svetje, ŠS 218/3 Vodice, MeS 7 Preska, ŠS12 Podutik, toda le v pridobivanju urbanistično-tehnične do-kumentacije. Zemljišča bomo opremljali s komunalnimi napravami predvidoma v naslednjem srednjeročnem ob-dobju, razen v Preski, kjer bo potekala gradnja primar-nega vodovoda že v letu 1985. Stavbna zemljišča so bila pripravljena in opremljena tudi za objekte samoprispevka III. in sicer za VVO v KS Dolomitski odred, OŠ Stane Kosec, OŠ v KS Bratov Bab-nik, ZD Medvode ter za Varstveno delovni center. Priprava in oprema zemljišč v industrijsko-poslovnih soseskah je potekala po zastavljenem načrtu. Pri oprem-Ijanju industrijske soseske ŠP4, 5, so bile težave zaradi neizpolnjevanja obveznosti investitorjev, to je podpisnikov samoupravnega sporazuma industrijske cone. Po seda-njem stanju predvidevamo, da bodo do leta 1985 zem-Ijišča v soseski ŠP4, 5 opretnljena z vso infrastrukturo, ki jo predvideva samoupravni sporazum. Poleg tega so bila s komunalnimi napravami opremljena tudi zemljišča v industrijski soseski ŠP 3 Iskra-IMP. Prav tako je potekalo tudi pridobivanje in priprava zem-Ijišča za izgradnjo cestnega omrežja. Do leta 1983 so bila pripravljena zemljišča za izgradnjo severne in zahod-ne obvoznice, ter za AC Naklo—Ljubljana. Ti dve promet-nici sta tudi najpomembnejša prometna objekta širšega pomena, ki potekata po območju naše občine in sta v izgradnji v tem srednjeročnem obdobju. Urejanje ulic, trgov in lokalnih cest: Program na tem področju se financira iz solidarnostne-ga združevanja dohodka delovnih organizacij v višini 2%, prispevka motornih vozil in goriv; dela nadomestila za uporabo mestnega zemljišča in iz razpoložljivih sredstev občinskega proračuna: Sredstva v ta namen se solidarnostno združujejo iz do-hodka temeljnih organizacij združenega dela in dohodka občanov v višinj 2 %, vendar je na obseg sredstev in možnost financiranja vplivalo dejstvo, da sporazumu niso pristopile vse organizacije združenega dela iz območja občine. Sredstva prispevka od motornih vozil in goriv niso bila zbrana v predvideni višini zaradi omejene porabe mo-tornih goriv. Zaradi sprememb samoupravnega organizira-nja cestnega gospodarstva v letu 1984 so sredstva pri-spevka od motornih goriv in maziv namenjena novo orga-nizirani cestni skupnosti. Sredstva prispevka od nadomestila za uporabo stavbne-ga zemljišča so bila zagotovljena v predvidenj višini, ven-dar se je del teh sredstev uporabljal tudi za financiranje dodatnih obveznosti (za izgradnjo cest po 10-letnem programu, sofinanciranju razvoja mestnega potniškega prometa, za obnovo dotrajanih semaforskih naprav ter so-financiranje za odkup in pripravo zemljišča za razširitev 2al). Poleg zgoraj omenjenih prometnic republiškega pomena mestna obvoznica in AC Naklo—Ljubljana se je do leta 1983 pričela tudi gradnja nasiednjih pomembnejših objek-tov kot so: obodna cesta v Stanežičah, cesta Koseze— Vojsko, Tacenska cesta—pločnik, pri katerih bo gradnja dokončana v letu 1984, gradnja podhoda pod železniško progo med industrijskima conama ŠP4, 5 in ŠP3, rekon-strukcija ceste Vikrče—Verje l.faza, Cesta na Trati, re-konstrukcija ceste Trnovec—Topol, pri katerih bo gradnja potekala še leta 1985. Izgradnja cest, za katere zagotavljajo sredstva občani s samoprispevkom v krajevnih skupnostih in komunalna skupnost, poteka po vsklajenih letnih programih. Tako kot v preteklih letih bo tudi v letu 1984 in 1985 gradnja teh cest potekala v odvisnosti od obsega zbranih sredstev v krajevnih skupnostih, komunalna skupnost pa bo zago-tovila svoj delež po sporazumu. Komunalne naprave individualne rabe: Izgradnja komunalnih naprav individualne rabe je pote-kala po planu zveze komunalnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin. V obdobju do leta 1983 je prišlo do prenosa investitorstva ter celotnega inžiniringa za posa-mezne investicije na TOZD IPK. Viri financiranja izgradnje komunalnih naprav indivi-dualne rabe so sredstva prispevka 1,2% od brutto OD iz čistega dohodka TOZD in drugih organizacij združenega dela, prispevek za priključno moč ter krediti pri LB. Ta sredstva se zbirajo na Zvezi komunalnih skupnosti Ljub-Ijana, od leta 1983 pa je po samoupravnem sporazumu 50% teh sredstev natnenjenih novo ustanovljeni energetski skupnosti za realizacijo programa razširjene reprodukcije za področje daljinskega ogrevanja in plinifikacije. Kljub zmanjšanju kreditnih sredstev in manjšega doto-ka sredstev, je ocenjeno, da bodo v obdobju do leta 1985 realizirane vse naloge, ki so pomembne za nemoteno pri-ključitev objektov, katerih gradnja je načrtovana v druž-benem planu. Komunalne naprave kolektivne rabe — vzdrževanje: Programi vzdrževanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe, se finansirajo iz prispevka 10% od BOD in so bilj do leta 1983 realizirani v skladu s sprejetim sred-njeročnim planom komunalne dejavnosti za obdobje 1981—1985 in sprejetimi letnimi programi vzdrževanja teh objektov in naprav. V vzdrževanje so bili vsako leto vključeni novozgrajeni komunalni objektj in naprave skupne rabe upoštevano pa je bilo tudi načelo, da se raven opravljanja kolektivnih komunalnih storitev postopoma izenačuje na primestnem območju s tistim na mestnem območju občine. Vodno gospodarstvo: Območna vodna skupnost je redno vzdrževala vodotoke, Gameljščica, Glinščica, Pržanec in hudournik Grmada. Za potrebe stanovanjske izgradnje v Podutiku je bi| re-guliran nižinski tok Glinščice, v Stanežičah pa stalno vzdržujemo potoka Stanežiče in Dvor. Opravljena so bila tudi dela na hudournikih, posebno ob vznožju Šmarne gore. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Prva tri leta uresničevanja tekočega srednjeročnega plana so obenem pomenila uresničevanje načel o novi stanovanjski politiki kot jo je določal zakon o stanovanj-skem gospodarstvu iz leta 1981. Najpomembnejša značil-nost je bila uvajanje principa soinvestitorstva pri stano-vanjski gradnji. Ta novost je sicer pomenila precejšen korak prj uresničevanju družbenoekonomskih odnosov in nadaljnjega podružbljanja na področju stanovanjskega gospodarstva, vendar pa obenem tudi zahtevala precej večje napore pri pripravah na gradnjo, zlasti pri večjih stanovanjskih stavbah z velikim številom stanovalcev. Vendar pa lahko zatrdimo, da se je v celotj uveljavil planirani sistem združevanja sredstev tako, da je zago-tavljal pokrivanje realizirane gradnje v obdobju 1981—1983 to je iz sredstev združenega dela, bančnih kreditov in lastne udeležbe pričakovalcev stanovanj. Kazalci gibanja cen v gradbeništvu pa v zadnjem ob-dobju že kažejo, da spričo zaostrenih gospodarskih po-gojev prihajamo v obdobje vedno večjega pomanjkanja sredstev za priprave tekoče stanovanjske graditve in v zmanjševanje zmožnosti zagotavljanja lastne udeležbe bo-dočih kupcev. Prvotna načrtovanja stanovanjske gradnje iz leta 1981, so bila s spremembami in dopolnitvami družbenega plana v letu 1982 zmanjšana, vendar je iz tabele razvidno, da je stanovanjska graditev v Šiški potekala v skladu s plan-skimi predvidevanji. Pač pa ni bila dosežena planirana struktura lastništva med družbenim in zasebnim sektorjem v razmerju 60:40 % in delež družbenih stanovanj upada. Spričo zmanjšanih možnosti za gradnjo zaradi poostro-nega varovanja kmetijskih zemljišč so bile poiskane mož-nostj dopolnilne gradnje v MeS8/1 Svetje, v ŠS7/1 Nove Dravlje, ter pričete priprave za rekonstrukcijo določenih območij v Stari Šiški. Skupaj s kulturno skupnostjo občine je bil v minulem obdobju prenovljen spomeniško zaščiten objekt — Vod-nikova rojstna hiša. V izdelavi je projektna dokumentacija za prenovo zgradb v Medvedovi ulici v Stari Šiški. Za prve štiri objek-te je že izdelana dokumentacija in se vodi lokacijski po-stopek, za drugo skupino štirih objektov pa se pripravlja dokumentacija. V vseh teh primerih je prenova obstoječih stanovanj združena z novogradnjami v smislu zapolnje-vanja vrzeli. V letu 1984 je predvidena tudi izraba pod-strešij v Galetovem bloku. Plan prenove je enoten za celotno Ljubljano in se v občini Šiška načrtuje v tem planu z 9 objekti oziroma 63 stanovanji za celotno sred-njeročno obdobje. V skupni oceni realizacije plana za Ljubljano je fizična realizacija le 17,8% in je nedvomno prenizka glede na potreben nemoten potek zagotavljanja finančnih sredstev, ki jih kot neizrabljena prenašamo naj-manj 50 % iz leta v leto. Vendar je bil tak obseg prenove načrtovan v srednjeročnem planu in za intenzivnejšo pre-novo v prihodnjem obdobju je že v izdelavj ustrezna urba-nistična dokumentacija. V tem obdobju je bila tudi delno izvršena sanacija blokov v Draveljski gmajni. Celotna dejavnost družbene pomoči je v skladu z do-govorjenimi pristojnostmi med stanovanjskimi skupno-stmi poverjena Stanovanjskj skupnostj Ljubljana. Za sred-njeročno obdobje je planirano da bomo zgradili 2050 stanovanj za vse kategorije solidarnostnih upravičencev. Celotna fizična realizacija zgrajenih stanovanj je v pre-teklih treh letih dosegla le 31 % v primerjavi s planiranim številom za petletno obdobje. Ob tem je ostalo skoraj 50% realiziranih sredstev neangažiranih, ki bi sicer omo-gočala vsaj 60 % fizično realizacijo. Sredstva za delno nadomeščanje stanarin so se zago-tavljala v skladu s planskimi predvidevanji, realizacija pa se je gibala v mejah 30 %. Sofinanciranje varstveno de-lovnega centra je bilo prekoračeno za 37,8%. Odprava stanovanj VI. in VII. kategorije ter barakarskih naselij je vključena v enotno dogovorjen program Ljub-Ijane in dosega 37 % realizacijo na odpravi barakarskih naselij in le 17,87% pri odpravi stanovanj VI. in VII. ka-tegorije. Z letnimi plani predvidena sredstva, ki so bila dejansko tudi razpoložljiva, smo uporabili največ do 60%. Zamišljen koncept odprave barakarskih naselij, kot ga do-loča družbeni dogovor se ni izkazal kot najboljšj za učin-kovito in hitro odpravo barakarskih naselij. Ta koncept namreč računa s precejšnjo finančno udeležbo delovnih organizacij, kjer so stanovalci barak zaposleni, vendar slednji niso vselej tudi v visoki prioritetj pri reševanju sta-novanjskega problema v primerjavi z ostalimi delavci v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije. Večina barak je bila odpravljena v zvezi z izgradnjo severne obvoznice in avtoceste in sicer v sodelovanju z investitorji teh prometnic. Na območju Šiške je bilo skupno v tem obdobju odpravljeno 50 stanovanjskih enot v barakah. Odpravljeno, izločeno oziroma prenovljeno je bilo stanovanje VI. in VII. kategorije na Celovški 41, Vod-nikovi 90, Celovški 50, Lepodvorska 23, Drenikov vrh 1, Celovška 59 in Medvedova 24. Stanovanjska skupnost je v skladu s podpisanim spo-razumom redno izvrševala svojo obveznost pri graditvi poti spominov in tovarištva. Kot najpomembnejša kategorija na tem področju je pla-niran prehod na ekonomsko stanarino. Do leta 1985 naj bi dosegli 2,17% stanarine od revalorizirane vrednosti stanovanj in izvedli dokončen prehod do leta 1987 to je na stopnjo 2,69 %. V letu 1983 predstavlja delež stanarine od revalorizirane vrednosti stanovanj le 1,55%, kar je dejansko 57,6% predvidene ekonomske stanarine. Najbolj drastične po-sledice zaostajanja planiranega prehoda na ekonomske stanarine se kažejo pri padcu razpoložljivih sredstev pri vzdrževanju stanovanj. Že tako majhni dohodki stanarin se znižujejo še za pretežno velike zneske neizterjanih stanarin in prispevkov etažnih lastnikov. Na območju občine je od skupno 611 objektov oziroma 15.447 stanovanj ustanovljenih skupnosti stanovalcev v 409 objektih, kar predstavlja 67% in zajema 14.213 sta-novanj, kar predstavlja 92% celotnega fonda. V 202 objektih je uvedena začasna uprava, kar je glede na objekte 33%, glede na stanovanja pa 8%. 110 objektov od 202 je z manj kot 5 stanovanjskimi enotami. Največ začasnih uprav je v KS Milan Majcen in Hinko Smrekar. CJ c c\i _co O 0. .2 Q_ >O S d> 'E* TJ w G8—1.8 UB]d |U19| 68—1-8 UB|d oojafupajs E8—1.8 fedn>|s g souajd UB|d souajd UE|d souajd UB|d 68—1.8 [edn>(s souajd ue|d soueid UB|d souejd UB|d 98—1.8 (edn>)s L8—1-8 [edn>)s L861 2861- 1-861. 03 o CO B>1|!A3}S dez ¦e-g -s-S -e-8 -G--e--e-«--s- 8SS§?-e-g-e-e--G--0.«- icviion i o I I i i •LOCDg I n I I I I I I I I 18 I I I II O4 00 CM I I I I ¦* ONO I O I t-- I CO T CO 1 ¦* < t— Oi t— t— I | I O 00 CM o o co OCO I 00 •* 00 I 00 I I 13 8 111 §1111111 COCvJCD-^fCvJOr^OOOCOCO ^f IO tD OJ Tf CO r- ^tto^-r- CO g > ill ."S N fl> ¦if "o MFlit8* « "- 0' g 5 o D) "D o a> c ¦o (0 (1) c o >co o 11II ffi S o o 0> O C*--* sliš N -SL c