Mnlšfto (n oprasoištvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ ilfcaj« T pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z wredmAtvom se more govoriti v*ak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon St. 113. Kapoünina iisfti: Celo leto..................r2 K Pol leta....................6 K Četrt leta................. 3 K Mesečno................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6ređn« peütvrste; pri večkratnih osna* nilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 98. Maribor, dne 21. avgusta 1911. Letnik III. Tabor hmeljarjev v Žalcu. Le vkup, le vkup, uboga gmajna! /„Bode pa punt nastal!“, si slišal iz tisočero grl nagega miroljubnega, toda obupanega ljudjstva. Žalec je bil v nedieljo vplik tabor slovenskih, hmeljarjev, ki so prišli od vseh strani celjskega, gornjegrajskega, vranskega .in šoštanjskega okraja. Mikdo jih ni pozval, nikdo jih ni vabil; obup jih je prignal v sredino liberalnih mogotcev. Ljudstvo je zvedelo,, da so dosegli poslanci S. K. Z. posredovanje c. kr. glavarstva) glede predprodaje. Vabljeni so bili le župani, prekupci, meišetarji, poslanci in firme. iTteda prišlo je ljudstvo; in pna|v je, da je prišlo. Videlo je na svoje lastne oči, da je v rokah in krempljih par liberalnih slovenskih mogotcev in pa Židov. Poslanci prihajajo. Po trgu se je zbirala že ob 8. uri zjutraj množica. Kjer sta. obstala pofüanca dr. Korošec in V erstovšek, in sta se posvetovala! z ljudmi, so nastale gruče na stotine hmeljarjev. Vsak je hotel poprej zvedeti, Če ima kaj upanja, 'd!a bode rešen ne-vzdržljivih spon liberalne kupčije. Žalski liberalci, ki so sicer jako korajžni, so nekako ob strani gledali. Morali so nastopati vsaj navidezno tudi za hmeljarje. Ob 10. uri je bilo že prav živahno.. Poslancema dr. Korošcu in dr. Verfetovlšieku ste pridružita Še dr. Benkovič in Terglav. Dr, Kukovec se je dal napovedati v i.JSIov. Narodu“ k posvetovanju, toda preveč je pripekalo, da se ni upal na solnce; ostal je doma in poslal svojega neizogibnega dr. Kalana. Z b o r o v a1 n i prostor — odpovedal n. Razburjenje je zavladalo, ko se je zvedlo, da je gospa Hausenbihlerjeva odpovedala prostore za posvetovanje. Čujemo, da je Petriček, tajnik Hmeljarskega društva, v tesni zvezi s to hišo. Brez prostora smo bili. Ljudstvo je čakalo na trgu in na cesti. Kot prvi so šli poslajiici S. K. Z1., za temi je drvela, množica.) Ko pride dr. Brescjiar, določi za posvetovanje sobo v pivovarni. PODLISTEK. V svetišču Mamonovem. Ce potuje človek brez pravega namena ih načrta, se lahko, izgubi tudi v kraje, o kojih se mu prej ni niti sanjalo,- Poleg mene se je drvila neizmerna tolpa.- No, jaz nisem vprašal nikogar, kam drži pot; Šel sem za drugimi, Kaj tudi meni mar, kam se pode? Kamor je vstop dovoljen drugim, svoboden je tudi meni. In Če bode treba plačati kaj vstopnine, hvala Bogu, toliko drobiža imam tudi še, da si preskrbim biljet za najskrajnejšo galerijo ... In jaz sem ponižen človek ; lože in prva mesta prepuščam rad drugim. Šel sem tedaj, kot rečeno, za tolpo, počasi opirajoč se na palico. A množica je drvela kot hudournik mimo mene. Čudil sem se sicer, da ni bilo zapisano, kam vodi pot, kakor je to pri nas navada. Toda, „alt-ri paesi, altri costumi“. Molčimo in pojdimo naprej! Potniki so me suvali od vseh strani s komolci in odrivali v stran, ‘a jaz se za to nisem zmenil. Nar taknil sem, naočnike in Čital razne liapise na obeh straneh ceste. In teh je bilo nebroj. Kupil sem si tudi Časopis, a čudo: pogrešal sem popolnoma navadnega podlistka. Drugega ni bilo v njem, nego suhoparne mrtve številke, kričeče reklame in drobna.oznar nila. Vrgel šem časopis v stran, a brzo so ga pobrali 'drugi in pohlepno požirali suhoparno tvarino. Potem pa zopet drvili naprej. Tlako smo prišli do male. grčevine v gozdu. Tu se je pot razcepila. Vsakdo je šel po svoji. Nekateri so hiteli po širokih, lepih cestah, drugi zopet po strmem, robatem skalovju; eni so se obrnili na desno, drugi zopet na levo, A vsi so hiteli, kot bi jim bil vrag za petami. Jaz sem- sL zbral srednjo pot ter se počasi pomikal dalje. Gozd je bil kaj lep; le to sem se čudil, da je bilo vse drevje pokrito z raznobojnimi papirji in oglasi. Citati seveda se mi jih ni ljubilo. Naposled dospem zopet do prostorne jase in pred menoj dvigal se je prekrasen; hram v fenicanskem slogu. — — — Nebrojna množica se je drvila vanj in Dr. Verstovšek opozori na kratko ljudstvo, da naj čaka, dokler ni jjosvetojvanja konec. Po posvetovanju jim bodo poslaftci pojasnili izid. Dr. Kalan — z m e Š e t a r j i in Judi, — Preprečiti hočejo zborovanje. Dr. Breschar omeni namen posvetovanja glede predprodaje in naiglaša slalcjo stanje malih hmeljarjev. Nato prebere resolucijo, katero mu je izročil liberalni odvetniški koneipijent dr. Kalan v imenu Hmeljarskega društva in judovskih firm, oziroma njih zastopnikov, DruštvOi je imelo sejo s kupci in s prekupci, ki so sklenili, da ne odjenjajo od predprodaje. Od slučaja do Slučaja bi dajali napitnine in bi odstopili od obveze', da, bi Lih hmeljarji primorani dati več hmelja, kakor ga pridelajo. Prekupci povdar-jajo, da se nočejo posvetovati z zastopniki ljudstva, pač pa so pripravljeni stopiti v zvezo z vladnim zar stopnikom. Resolucija nima nobenega podpisa; liberalni voditelji Hmeljarskega! društva so se najbrž sramovali podpisati tako čutovito resolucijo z Židi vred. Z resolucijo so pja hoteli le onemogočiti celo akcijo; upali so, da bodo vse razgnali. Toda zmotili so se! Dr. Korošec prečrta liberalne n a č r t e. Dr. Korošec jim je prečrtal te nakane. 0-glasil se je tajkoj K besedi in obžaluje, da, se zastopniki ljudstva ne morejo posvetovati z mešetar ji. Očitanje glede strankarstva je brezpomembno, ker je to docela gospodarska zadeva. Ljudstvo je ubogo; letina je slabiag suša je zadala Še zadnji udarec. Zato se mora za ljudstvo potegovati vsak zastopnik. Nikakor se ne moremo zadovoljiti, da bi se dale kake napitnine. Uvažuje pa govornik v resoluciji ponudbo, da so voljni mešetar ji' se pogajati z vladnim zastopnikom. Poslanci S. K. Z. so zadovoljni s tem, da se pogaja vlada ž njimi, ker trdno upa, da bode zastopala težnje naših prizadetih hmeljarjev. D r. K o r o š e c Še odločno zahteva, da, vstraja vlada na tem, diai se cene prodanega hmelja zvišajo. Dr. Breschar je pripravljen to storitijn skliče takoj samo mešetarje na posvetovanje v občinsko hišo. Kot zalupnika producentov sta; navzoča državni poslanec Terglav in župan UŠen. pri. vratih je bila silna gnječa. Marsikoga so vrgli in poteptali in čulo se je, milo ječanje i zdihovanje, a tudi veseli klici onih, kojim se je posrečilo, dospeti notri, Vriskanja in joka ni bilo ni konca, ne kraja; a joka je bilo več, — — — „Kje sem vendar?“ vprašal sem bližnjega lepo oblečenega Človeka, „Kaj? Niti tega ne veste, kje da ste?“ — Pogledal me je neverjetno. — „Marsikateri išče ta kraj celo življenje, a ga ne more najti. In Vi ste prišli semkaj, ne da bi nameravali? Želim Vam sreče, prijatelj!“ In stisnil mi je desnico, „A povejte vendar najprvo, kje da sem. Zanima me zvedeti.“ „Prijatelj, sedaj ste na novem Olimpu. In ta veličastna, prekrasna zgradba je svetišče Mamonovo. V starem veku nazval se je srečen, kdor je le enkrat v življenju videl svetišče Dijane efežanske, a dandanes je še mnogo bolj srečen, komur je usojeno le enkrat vstopiti v to nebeško poslopje, A težko bode šlo; romarjev je nebrojno. Truditi se bode treba. Zdravi, na svidenje!“ In izginil je med množico, ki se je pehala in gnetla pri velikih vratih in kojo je s tako prepričevalnim naglasom nazval „romarje“. Opazoval sem nekaj časa to množico, a ničesar romarskega nisem mogel najti na njej. Bili so vsakovrstni ljudje, mladi in stari, moški in ženske, krepki in slabotni, kristjani in pogani, in da tudi Židov ni manjkalo, umevno je pač samo ob sebi. Brojenic in romarskih bander nisem opazil, — Cul pa sem molitve, a še več kletvin. Vrinil sem se tudi jaz v množico, otepal s komolci in se silil naprej. Po dolgem naporu se mi je posrečilo, vstopiti v velikansko svetišče. Kaka krasota! Človeku >se zdi, da biva. v eni onih čarobnih palač, o kojih je kedaj Čital v „Tisoč in enknoČi“. Tla so srebrna, strop vložen in dragih kame-nov, mehke blazine, svilene preproge, Škrlatasti zastori, ognjena vina, izborna jedila v zlatih in srebrnih posodah, zapeljivo smehljajoče se odajiske, vse, vse je dragoceno, nepopisljivo. In v, sredi dvorane stoji na težkem piedestalu Ljudstvo in poslanci. Ljudstvo nevoljno in razburjeno pričakuje poslancev. Ko jpridejo ti iz pivovarne, na čelu jim dr. Korošec, se sliši glas: ^,Na dvorišče Žuževe hiše!“ Vsi so tale obrnili; dr. Korošec in dr. Verstovšek gresta naprej, ljudstva na tisoče za njima. Pridemo do gostoljubne hiše, ki je dala S. K. Z. dvorišče na razpolago. Žalski liberalci ne dajo prostorov za slovensko ljudstvo; mešetarji žalski pa le poznajo hmeljarje, kadar ga od teh kupujejo po 'dve kroni, namesto po osem kron. Hiša Žuževa je na oglu, toda ima še na sebi znak zadnjih volitev. Na celi eni strani je pomazana s črnilom. Slišali so se klici: b,Tu vidimo Še kulturo slovenskih liberalcev!“ Trajajo je. do četrt ure, da se je napolnilo veliko 'dvorišče. Ljudsko zborovanje. Dr. Korošec stopi na mizo in razloži ljudstvu celo akcijo in pove, kako se je prvo posvetovanje razbilo. „Mi nismo šli tem ljudem na limanice, ki so upali, da bodemo vstrajali na tem, da hočemo biti zraven pri posvetovanju; s tem bi našli izgovor in razbili vsako posvetovanje. Toda. nam je n.a tem ležeče, da ljudstvo kaj doseže, zato smo se takoj umaknili iz pozorišča in liberalni mešietarji in Židovi so padli v zanjko, tako da se sedaj morajo pogajati z vladnim zastopnikom, Česar si niso nikdar želeli.“ Dr. Korošec je hmeljarjem tudi označil pravno stališče, in omenil, da je, tupatam tožba mogoča. V takih slučajih se ljudje naj obrnejo na 'državnega poslanca S, K. Z. odvetnika gospoda dr. Benkoviča v Celju, ki jih bode brezplačno zastopal. Za dr. Korošcem je stopil na mizo bivši krojač Piki, ki je baje vešČak v hmeljarstvu. Gospodični žu-žbvi mu niste pustili govoriti na lastnih' tleh; toda Piki je kvasil naprej in premlel še enkrat vse, kar je dr. Korošec poprej povedal. Prišlo je do spopada s Piklnom, kateremu je dr. B e n k o v i Ö moral zavrniti pred ljudstvom neresnične trditve. Nato se je ljudstvo zopet razšlo po cesti in po trgu in razburjeno pričakovalo razsodbe liberalnih' mešietarjev in zidov. Zdelq se nam je, kakor bi bili v davni preteklosti, ko je naše ljudstvo večkrat Čakalo rešilne odločitve pred gradovi trinogov in mogočnih grajŠČakov. iz belega kararskega marmorja veličasten božanstven kip . . . Truplo mu je srebrno, glava zlata, oči dva leska demanta, in na glavi mu leskece dijadem, zlo-žen in dragih kamenov. Ogrnjen je v svilen plašč, obložen s škrlatom in baržunom, V roki drži platinov drog, na kojem se vije prapor iz vrednostnih papirjev. v. .. Pred podobo pa kleče milijoni in milijoni. Spoštljivo obračajo oči k podobi svojega boga in spasitelja in zažigajo mu v srebrnih kadilnicah dragocenih vonjav. Vsi narodi so tu zastopani, a ne vsi stanovi. In spoznal sem tega in onega. Globoko se je priklanjal Rotschild in oči so se mu svetile rajskega veselja. — A videl sem tudi druge ljudi. . , Bili so to možje, o kojih rekamo v življenju, da ne poznajo drugih koristi, nego narodnih in obče človeških; bili so to ljudje, o kojih pravimo, da so nesebični, požrtvovalni ... A tudi oni so vihteli kadilnice ter se priklanjali maliku; in njihovi pokloni bili so globokeji, nego oni potomcev Abrahamovih,.. Maliku pa so se rubinove ustnice držale na smeh', in demantove oči lesketale so se mu veselja Zdelo se mu je, kakor bi hotel reči: „Glejte, odrešii sem svet.. Cesar Jehova in Krist nista zamogla. storil sem jaz /. . Zmaj pa se je čulo jokanje in proklinjanje o-nih, kojim ni bilo usojeno, vstopiti v. svetišče Gospodovo, A to m motilo pobožnih molileev nie, vihteli so naprej svoje kadilnice in se globoko priklanjali, a lica so jim kazala odsev sreče in zadovoljnosti. Stopil sem venkaj; vrata, - ki so bila ta Čas zaprta, — odprla so se mi sama od sebe. Stopil sem med jokajoče in proklinjajoče milijone. Spoštljivo so snemali klobuke raz glave, priklanjali se mi do tal, umikali se mi s pota. In ko sem hodil po gaju, preveval je lahen vetrič vrhove in mi trosil dehteče cvetje na krasno uglajeno stezico. Grmovje in drevje pa se je priklanjalo pred me-noj . , In kako bi se mi tudi ne, saj sem bil tudi jaz ljubljenec malikov, saj sem bil tudi jaz v svetišču, saj sem imel tudi jaz nepopisno srečo, vihteti kadilnico in paliti krvave žgalne daritve im žrtveniku malikovem . . . Posvetovanje judov in mešetar j e v. Med tem so se posvetovali mešetarji in zastopniki iirm. Zastopnik vlade gospod tajnik dr. Breschar prigovarja kupcem in mešetarjem, da dobrohotno primaknejo k ceni predprodanega hmelja. Liberalni slovenski mešetarji in Židovi so se trdovratno upirali prijaznim opominom. Deželni poslanec ITjerglav kot zastopnik producentov je povdarjal, da je ljudstvo že poučeno, da se s silo v tej zadevi ne doseže nič; zato hmeljarji radi odstopijo kupcem hmelj, Če so voljni ti primakniti Se vsaj 3 krone k že določeni ceni 2 kron. Narisal je bedo, v kateri se nahajajo mnoge družine in v katero so zabredle brez lastne krivde po nesrečni prodaji. Župan U § e n je zavzemal isto stališče. Na predlog gospoda Terglava se sprejme predlog, da piše c. kr. glavarstvo na vse firme, katerih zastopniki so v Savinjski dolini, v kakšni bedi se nahaja ljii.tejvo ter po možnosti vpliva na iste, da dobrohotno primaknejo k ceni. Kupci so privolili v ta predlog. Zastopniki različnih firm so podali izjavo, da odstopijo od kupnih pogodb v toliko, ako prodalja-lec ni pridelal pogojene množice hmelja, ter se zadovoljijo letos s pridelano množino. Kdor ima že celo kupno; svoto naprej plačano, mu iste ni potreba letos vrniti, ampak se ga počaka do prihodnjega leta brezobrestno. Terglav govor i. Po tem posvetovanju poroča deželni poslanec iTi e r g lav ljudstvu o teli sklepih. Ljudstvo je več dobrohotnosti pričakovalo od liberalnih mešetarjev in Židov. Poslanec Terglav opozarja hmeljarje, da| sl zapišejo za ušesa in zapomnijo domači dan- in letošnjo predprodajo. Če še pride ked'aj kak predkupen ali pa mešetajr v kmečko hišo. (Klici:, b,|S cepci jih nažene-mo!“ „Ne bodemo več tako neumni!“ „Žalski liberalci se ne bodejo več mastili z našimi groši!“) Ljudstvo hvaležno S. K, Z. Ljudstvo se vendar še ni hotelo ganiti s prostora. Pogovarjali so se še naprej hmeljarji v svoji obupnosti, kaj naj storijo. Videli so pa, 'da bi ničesar ne dosegli S temi trdosrčneži, s slovenskimi liberalnimi mešetarji, če bi ne bilo toliko pritiska. Hvaležni so podajali roke poslancem S. K. Z., ki so s požrtvovalnostjo se brigali za ta nesrečni gospodarski polom. Najhujši nekdanji nasprotnik dr. Korošca je prišel k njemu na cesti in, ga pred vso množico v zahvalo za ljudomilo delovanje objel. Dolgo Časa, so se poslanci dr. Korošec, dr. Verstovšek, dr. Benkovič in Terglav Še pogovarjali z ljudstvom na cesti in mu dajali razna navodila. Pdslanci so spoznali že poprej, zato so začeli to akcijo, v kako resnem položaju so kmetje-hmeljarji. Ta položaj je obupen za slovenskega kmeta. Zastopniki ne bodo mirovali; ljudstvu morajo dati mešetarji olajšave. Resno govorimo, da ne pustimo naše kmečko ljudstvo tako oškodovati. Ce ne odjenjajo sedaj dobrim potom mešetarji in prekup-ci, jih bodemo onemogočili. Pijavke našega ljudstva in kmečkih žuljev morajo izginiti iz slovtenjške domovine. Zato bodemo skrbeli mi, ki nam je ljudski blagor gaj srcu. Ko so se odpeljali poslanci pp trgu proti Celju, niso zamogli zatajiti nekateri liberalčki svoje olike izza volilne borbe. Ce vidijo dr. Korošcja;, se jim godi ravno tako kot puranom, ki zagledajo rudeče plaltno. Postalnejo razburjeni in začnejo žvižgati. Tudi v tem slučaju so se slišali tupatam žvižgi nezrelih mladičev in Petričekovih učencev. Zahtevajte v gostilnah katoliško-narodne liste Straža in Slov. Gosp. Naše nadaljevalne obrtne šole. Predlansko leto so naši listi pozivali k ustanavljanju obrtnih nadaljevalnih Šol. Pjoziv ni bil kar uspešen; Še na Spodnjem Štajerskem bomo v kratkem lahko poročali o novi obrtno-nadal je valni Šoli. ■Vjspešnejše naj bo pa delo sedaj v odgovor trgovski in obrtni zbornici v Gradcu, ki namjerava slovenski obrtno-nadaljevalni šoli v Št. Juriju in Šoštanju uničiti. Pravim namerava, ker upam, da se ne bo posrečilo. Trgovska in obrtna zbornica je postavno vezana podpirati obrtno-nadaljevalne šole, in ministrstvo jo bo moralo poučiti, da ni vzroka odtegniti že obljubljene podpore, Če se slučajno dva fakta omenjene Šole stepeta, Če ostane učitelj tudi v ponemčenem kraju Slovenec, tem manj, Če občina zahteva, naj se poučuje tudi verouk. Namen je jasen: doisedanji šoli bi radi ubili in ustanovili popolnoma nemški. Posedaj sicer še ni posebne odredbe glede tega veroukai, a razun predmetov, navedenih v normalnih učnih načrtih, so dovoljeni tudi drugi, če se 'dokaže potreba, v našem slučaju verouk. Kar je dovoljeno na Kranjskem, mora biti tudi na Štajerskem. Tjako gladko, kakor na Kranjskem, pri nad ne bo šlo, a mirno, vjstrajno delo doseže vse. K alko žalostno je z obrtnim šolstvom na Spodn. Štajerskem, pokaže sledeči pregled: 1910 Štajersko Kranjsko Koroško Primorsko Slovenske — 18 — 6 Dvojezične 3 4 — 1 Nemške 49 — 31 Hr v alke — — 1 Italjanske — — — 13 Dosedaj ni niti ene slovenske obrtno-nadalje- Balkan. Nov Črnogorsko-turški konflikt je izbruhnil. Pe-trograška „RjeČ“ poroča, da zahteva Crnog,ora za vzdrževanje Malisorjev od Turčije Odškodnino v znesku Štirih milijonov franko|v, ki se imajo takoj plačati. Tozadevna črnogorska nota je sestavljena v jako odločnem tonu. (valne šole na Spodnjem Štajerskem, le tri dvojezične; na Koroškem pa še niti ene dvojezične. Res žalostno ! A Še te drobtinice hočejo poteptati. Delovjanje trgovske in obrtne zbornice in deželnega odbora bo treba v tem oziru natančneje osvetliti. V tem razmerju delijo tudi državno podporo. Za leto 1911 je dobila Štajerska od ministrstva 38.200 K, slovenske šole seveda le par stotakov. Nikoli še niso rasle, tako šulferajnske Šole, nikoli Še niso Nemci s tako srditostjo uničevali vse, kar je slovenskega, kakor zadnja leta, zitjto mora priti odpor. Ustanovimo v vielt slovenskih trgih slovenske obrtno-nadaljevalne šole; tem lažje tam, kjer že imamo takoimenovane obrtne kurze, ki p,at ne. odgovarjajo več sedanjim potrebam. Vpoštevajmo tudi, da imajo naši odbori teh šol težko stališče, zato jih tudi podpirajmo po naši zmožnosti ! Politični pregled. Gautsehev kabinet bo baje rekonštruiran koncem tega meseca. Tako izjavlja neki brnski list, ki je bil svoj čas organ bivšega ministra 'dr. Začeka. Glasom omenjenega poročila bode baje odstopilo precejšnjo Število dojsedanjih ministrov, katere bodo začasno provizorično najlome-stovali ministrski uradniki. Faktična parlamentariza-cija kabineta bo izvedena gotovo v jeseni, ko bo že češko-nemški spor v Pragi poraivnan. Avstrijski ministrski svet o mesnem vprašanju. Avstrijski ministrski svet, ki se je posvetoval dne 17. t. m. dopoldne in popoldne, se je bavil največ z vprašanjem uvoza argentinskega mesa, oziroma z zahtevo ogrske vlade, naj se ji dovoli direktna zveza ogrskih železnic s Kašov-Oderberško železnico pri Annabergu v kompenzacijo za to, da ona 'dovoli izkrcanje 800 ton argentinskega mesa, ki je te ‘dni v Trst došlo. 'Avstrijski ministrski svet es jo postavil odločno na stališče, da se Ogrom taj kompenzacija ne 'dovoli, ker je predragocena, da bi se z 800 tonami argentinskega mesa odkupila. Ministrski svet se je bavil z ostalimi kompenzacijskimi zahtevami ogrske vlade, jii pa storil nobenih sklepov. !M]inistrski svet se je postavil na stališče, da se ima; uvoz argentinskega mesa brez dovoljenja ogrske vlade začasno še vzdrževati. [O tem se je Ogrska vlada, takoj obvestila. Poroka v avstrijski vladarski rodbini. Glasom poročil iz dvornih krogov se bo vršila poroka nadvojvode Karola Franca Jožefa s princezi-njo Cito Parmsko baje letos dne 4. oktobra, na imendan cesarja. Poljski katoliški shod. V dneh od 26. do 28. t. m. se vrSi v Przemysln v Galiciji velik poljski katoliški kongres. Pripravljalni komite stoji pod vodstvom przemysliskega škofa dr. Pelezarja. Pridobljeni so naj znamenitejši poljski socialni politiki, ki bodo na shodu poročali. Pričakuje se do 20000 udeležencev. Perzija. „iMorningppst“ poroča iz Tehernjia: Poveljnik vladnih' čet Sarder Mohi brzojavlja iz Firuskuha, da se je zadnji Čas bojeval s 3000 mož močno ex-šahovo vojsko, ki- jo je po enodnevnem vročem boju pognal v beg. Ubitih je 20, ujetih pa 30. S ar dar Mohi je poleg tega uplenil še okrog 150 pušk od sovražnika1. Glasom poročil korespondence je efx-Šah pisal svoji soprogi, ki biva sedaj v Helenentalu pri Bazenu, pismo, v katerem ji sporoča, da se mu godi jako dobro ipo da vlada v njegovi okolici popolen red in mir. (,/Jeune Ture“ izjavljaj, da se turška vlada odločno protivi, da bi se prejšnji Šah vrnil nazaj v Teheran. Nemčija in Francija. 'O pogajanjih glede maroškega vprašanja sodijo v Parizu zelo neugodno. Francoskemu poslaniku Cambonu se Še do sedaj ni posrečilo omejiti objstega pogajanj in do 'dobrega spoznati nazirauje nemškega državnega tajnika. Nemški državni kancelar je dne 17. t. m. rano odpotoval na Wiljielmshöhe, dbčim je odpotoval državni tajnik za zunanje zadeve šele zvečer istega dne, ker je imel popoldne zopetno konferenco š francoskim poslanikom Cambonom. Iz tega sklepajo, da bo tudi Nemčija takoj, ko se državni tajnik vrne od cesarja, podala kratko uradno poročilo o stanju berolinskih pogajanj. Nacionalno-liberalno državno društvo v, Draž-'danih je sklenilo, pozvati vlado, naj ostane [v maroškem vprašanju neizprosna in naj ne odstopi niti ko-Ščeka svoje, kolonijalne posesti v Maroku, temveč naj na to ‘dela, da pridobi kaj novega ozemlja. Raznoterosti, Cesarjev rojstni dan se je kakor vselej tudi letos v Miaj-iboru slavil prav veličastno in izpodbudno. Na predvečer je priredila godba deželnobrambnega polka Štev. 26 mirozov, in se je pri tem ustavila tudi pred knezpškofijsko palačo na stolnem trgu. Dne 18. avigusta je ista gol Ib a v zvezi z godbo južnoželezniš-kili delavnic svirala zjutraj po mestnih ulicah budnico, in kmalu so zaplapolale zaistave raz škofijo, javna poslopja in zasebne hiše. Ob 9. uri so služili prevzvjišeni gospod knezo-škof v stolnici slovesno pontifikalno mašo z zahvalno pesmijo, katere so se udeležili v zelo obilnem številu zastopniki vojaštva, cesarskih in mestnih uradov, mariborsko veteransko drušivp z banderom, tukajšnja katoliška društva in mnogo pobožnih vernikov. Ob istem času je imelo vojaštvo lastno službo božjo pod milim nebom v parku c. kr. kafdetske šole. Oto eni uri popoldne so dali prevzvišeni vladika v veliki, s cvetlicami in z zelenjem bogato in vkusno ozaljšani dvorani svoje palače slavnostni obed, katerega so je udeležilo nad 50 odličnih gostov, zastopnikov vojaških in civilnih oblastev, drugih uradov, šol in duhovščine. Pri tej priložnosti so prevzvišeni po-gostitelj v prisrčnem nagovoru primerjali slavnost dneva s tisto svečanostjo,’ katero nam opisuje sv. pismo v I. kronistki knjigi na 11. in 12. poglavju, ko so se n U.ireč rodovi Izraelski v gorskem mestu Hebronu poklo lili od Boga jim poslanemu kralju Davidu, ter mu prisegli vdanost in zvestobo. V besede, ki jih je takrat govoril poglavar Amasaj kralju Davidu, „Tvoji smo, o David, in s teboj smio, Isajev sin; mir, mir tebi, in mir tvojim pomagavcem; zakaj tebi pomaga tvoj Bog!“ (I. kron. ,12, 18) so visoki govornik odeli svoje in svojih Škof ljamo v čestitke za preljublje-nega, sedaj v planinskem mestu Ischlu bivajočega vladarja-jubilarja, češ: Tvoji smo, o Irano Jožef, in s teboj s m o, o sin najboljšega očeta Franca Karola in najjboljšfe matere Zofije! Danes obnovimo obljubo ne-omajljive zvestobe, (pokorščine in ljubezni; saj si nam vzor najlepših čednosti, tvoje delo je slava Avstrije, tebi se imamo zahvaliti za ustavno upralvo države, za svobodo državljanov, zai ugled armade, za procvit znanosti, umetnosti, poljedelstva, trgovine in obrti, za dolgotrajni mir, za vse, kar imamo dobrega od domovine ! Mir! Dianes vlada mir in edinost medi narodi avstrijskimi, ker so vseh misli in želje obrnjene k deželnemu očetu. O, ko bi vselej in V vsakem oziru vladal 4ak mir med njimi! Mir tebi!. Kdo bi’ne privoščil miru sivolasemu vladarju, ki je izmed 81, let svojega življenja posvetil 63 let občni blaginji! Sporazumljenje med njegovimi ljudstvi bi mu bilo najlepše in najveselejše vezilo k rojstnemu dnevu! fin mir tvojim pomagavcem, tvojim zvestim podanikom! .Ce bo med njimi sprala in mir, bo nad njimi blagoslov božji! Tebi namreč p O'mag a tvoj Bog! Kakor naš cesar očitno daje čast Bogu, in kaže vselej trdno zaupanje na Boga, in je zvest sini katoliške Cerkve, prijatelj svetega očeta Pija X., ki so za ta slavnostni dan podelili vsem Avstrijcem izpregled od postne postave, tako tudi Bog (očitno čuva in ohranjuje presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Z gorečo željo, da bi nam previdnost božja še leta in, leta ohranila ljubljenega cesarja, so prevzvišeni vladika sklenili svoja: prelepa izvajanja, ki so močno ganila vse najvzoče tako, da jim je pray iz srca prihajala želja in molitev, kakor ,je izražena v cesarski pesmi: Bog ohrani, Bog, obvari Nam cesarja, Avstrijo! Volitve v okrajni zastop maribbrjski. V soboto so se z volitvijo iz kmečkih občin končale volitve v mariborski okrajni zastop. Posrečilo se sicer nam ni, prodreti v kakem razredu, vendar lahko trdimo, da je moralna zmaga naša. Le z največjo težave se je Nemcem in nemškutarjem še posrečilo obdržati dosedanjo, neomejeno nadvlado. Naši možje so stali neomajno in se niso dali premotiti od zastopnikov meščanskih interesov. Vsa čast našim vrlim možem in hvala jim Zla njihov trud. Skoda, da so nam to zadovoljstvo z zavednimi našjmi možmi skalili kakor v veleposestvu, tako tudi v občinah, nekateri politični neznačajneži. Dominik Peklar iz St. Jakoba je bil, ki je s svojimi nelepim ravnanjem zakrivil naš poraz v veleposestvu. In njegov brat Matija je pa v občinlajf s Isvojim grdim uskoštvom oškodoval /slovensko stvar. Neumevno se nam zdi postopanje teh dveh mož, k! smo jih Šteli med značajne naše pristaše. Da so se tako spozabili, da so šli v ogenj proti svojim stanovskim tovarišem kmetom za mariborske purgarje, ki sedaj nemoteno gospodarijo v zaistopu, to se nam z‘di — da ne rabimo hujšega izraza — zelo žalostno in moramo strogo obsojati’. Postopanje Matije Peklarja se nam zdi še tem manj razumljivo, ker je ta prišel v veleposestvu z našimi glasovi v zastop. Pred takimi ljudmi, ki tako malo dajo na svojo politično možatost, tudi Nemci ne morejo imeti rešpekta. V občinah so izvoljeni: Böhm, Flucher, Wressoier, Pukl, Hojnig, Pe-klar D, (?), Pšunder, Schaffer, Wiesthaler. Slovenski kandidaije PiŠek, Lorber, Glaser, Haue, Florjančič, Plateis, Cernej, SupaniČ in Kumer so ostali v manjjšini z 78. glasovi. Kako je predla Nemcem hupa spričuje dovolj to, da je prišel gospod Plateis v žreb z Böhmom. Žreb je sicer odločil proti nam, toda Nemcem je glasno povedal, da jim bo kmalu odklenkalo v mariborskem zastopstvu. Značilno. Listi so poročali o raznih „jKaiser-gottesdienst-ih“' v protestantov