39. štev,
V Kranju, dne 28. septembra 1907. VIII. leto.
Političen in gospodarski list.
Izhaja vaako aobofo aveoer
in stane ta Kranj 4 K, po polti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ra druge driave stane ft'60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoAiljatve naročnine se ne ozira. -- Uredništvo in upravnistvo je na pristavi gosp, K. Floriana v »Zvezdi..
Mesečna priloga
In oprati se računajo za etlo stran M) K, ta pol sirani ho K, tu retrt strani 20 K. Inaerati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., te ae tiska enkrat, za večkrat znaten popu*'. — UpravnUtvi] naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, nznaniln. splnh vse upravne zadete, uredništvu pa dopini m novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo.
■ 1 1 m^^assaE^g:
Politični del. h bb h
□□□□□
Nekaj o gospodarskih razmerah Št. Vida ln njegove okolice.
Oovoril nad učitelj Janko Žirovnik na »Kmetijskem sestanku* na Trati «pri Zibertut dne 22. sepcembra 1007.
V St. Vida in njegovi okolici žive večinoma poljedelci. Rokodelcev je sploh za potrebo, le mizarjev je nenavadno veliko, posebno v Vižmarjih. A tudi po drugih vaseh jih je čez domačo potrebo.
Poljedelci ob sami kmetiji precej težko izhajajo. Potrebe imajo večje, nego so jih imeli kdaj, cene pridelkov pa padajo. Živina ima res nekaj cene, ki pa koristi več mesarju, kakor pa kmetu. Žlahtno sadje je tudi precej dražje nego je bilo kdaj. A imamo ga še vse premalo posejanega, kar ga pa imamo, mu pa skoro nič ne strežemo. — Žito, krompir, zelje, repa in sploh taki pridelki so pa skoro na pol cenejši, nego so bili na pr. pred Štiridesetimi leti. Temu nasprotno je pa s kmetijskimi delavci. Dninarjev skoro dobiti ni, dobrih poslov pa tudi manjka. Dekla je imela nekdaj 60 K in kako ruto. Danes pa ima vsaka pestunja 100 K, a dekle, ki opravljajo krave, imajo pa že po 180 do 200 K. Ista je s hlapci, če kdo de sploh dobi kacega pripravnega. A pri nas je zanje križ, ker vse sili le v mesto.
Dobro izučeni in spretni ljudje res dobe v mestu boljše službe nego na deželi. Zato si pa tudi opomorejo in razmerno dobro žive. Njih zgled je pa potegnil za seboj tudi neizučene in manj spretne, ker bi pač vsakdo rad dobro živel. Toda taki ljudje pa ne morejo dobiti dobrih služb in morajo toraj
biti z malini zaslužkom zadovoljni. Imajo torej veliko potreb pa malo zaslužka. Potem se pa na ves svet jeze in rajši stradajo, kakor pa da bi ostali na deželi, kjer bi bil pri kmetu lahko najmanj trikrat na dan siti. Včasih so rekli: «Kdor hoče iti na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj.» V naših razmerah bi se to reklo: «Kdor danes hoče iti v mesto in tam dobro izhajati, ta mora imeti res talent za to.» Vsak pa nima talenta in zato naj tudi vsak ne sili v mesto. Veliko bolj zadovoljen in zdrav bo na deželi, ako opravlja kmečka dela ali pa se dobro izuči kacega rokodelstva in se ga vestno drži. Seveda na kmetih tudi ne sme imeti mestnih potreb. Saj se že izhaja brez njih! Ko bo končno urejen osem- ali devotumi delavnik, bodo mali rokodelci se kmetu Lahko kaj pomagali. Potem si bosta pa s kmetom dobra prijatelja, ker bo kmet imel v potrebi vsaj kakega delavca pri rokah, katerega bo tudi rad pošteno plačal.
To je ena stran težav na kmetiji. Druga stran je pa kmetova okornost in nezavednost. Opozarjam samo na tisto žalostno »mlečno vojsko.* Ves svet hiti naprej. Vsak stan se uči m vežba, da more zadostiti potrebam časa. A kmet čaka in čaka in še dostikrat po strani gloda tiste, ki ga iz-podbujajo k napredku. Dosti slab bi bil mizar, ki bi ne poznal materijala, iz katerega izdeluje mizarske izdelke, t. j. lesa. Ravno tako slab je pa tudi kmet, ki nc pozna materijala, t. j. zemlje, iz katerega on dobiva svoje dohodke. Koliko je pa kmetov, ki resnično poznajo to zemljo? Leta in leta je manj redilnih snovi vozil na njive v podobi gnoja, kakor pa jih je vozil z njiv v podobi raznih pridelkov. Še bolj pa je vozil s travnikov, a na travnike pa skoro nič. Zdaj pa toži, da mu izsesana zemlja ne rodi! Ce je kup če tako velik, se ven-
darle zmanjša, če vodno z njega jemljemo već, nego pa dodajamo. Pa se izgovarjajo: gnoj je dragi Da, drag je gnoj, ker je tudi res veliko vreden. Zato pa dober gospodar skrbno čuva, da se mu ga nič nc izkadi in nič ne izgubi.
Toda koliko je pa tako dobrih in umnih gospodarjev, ki bi imeli gnojišča res pravilno urejena in bi ne izpušča I i n. pr. gnojnice v tla ali pa celo ~- na cesto? Lahko se reče, da gospodarji, ki nimajo pravilno urejenih hlevov in gnojišč, vržejo vsako leto najmanj za 100 K gnoja — proč. — Lahko se pa tudi reče, da se je v preteklih desetih letih Že veliko izboljšalo gospodarstvo tudi v tem oziru in kakor vse kaže, se bo v prihodnjih desetih letih še veliko več. Vendar je ves ta napredek veliko prepočasen. Kmet se mora učiti na vseh straneh, da se bo končno izpoznal, kje in kako mu je zastaviti, da bo izboljšal in pomnožil svoje pridelke. Boljši pridelki imajo boljšo ceno in večja množica bo več vrgla.
Samo malo zgleda: Včasih so prodajali teleta — bolje rečeno — mačke — ki so vrgla 10 do 20 gld. Danes umni kmetovalci prodajo teleta po 50 do 70 gld. Voli navadne rumene pasme doraš-čajo C let, simodolci pa 3 do 4 leta, pa vržejo 600 do 600 K. — Z eno besedo, kmet se mora učiti, kakor se uči dandanes obrtnik. Začne naj pa že pri otrocih, kakor hitro se nekoliko navadijo poskušati, to je navadno že z 9. ali 10. letom. Sploh naj porabi vsako priliko, da bo kaj pridobil za svoj stan. Potem bo pa gotovo bolje izhajal, kakor pa izhaja danes, ko se more šele tisti obdržati na površju, ki ima pridne otroke. Kdor pa more delati s tujimi ljudmi, pa leze v — dolgove in torej v gotovo pogubo. — Toliko torej o naših kmetih.
Dalje prih.
PODLISTEK.
——
Slavnostni govor
ob odkritju Vegovega spomenika v Moravčah dne 16. septembra 1906.
Govoril in za offletniro slavnosli priobčil Hakso Pir n a t.
Od mladosU je bil pridon Student.
Val. Vodnik.
Vehovčev Jurče iz Zagorice se odpravlja prvič v ljubljanske šole. Skrbna mati zlaga v malo skrinjico najpotrebnejšo obleko. Deček pa pohiti na domače njive in senožeti, da še enkrat pregleda kraje, kjer so mu tekla leta zlate mladosti. V krogu ga ohstopijo sestrice pa tovariši, s katerimi je skupaj pasel domačo goved. Ura slovesa je napočila. Deček seže domačim v roke, mati ga prekriža — in Jurče odide v daljno, megleno Ljubljano, katero je tolikokrat opazoval tam z brega nad domačo hišo.
Mladenič, podajaš se na dolgo, na nevarnosti polno pot! Ali dosežeš svoj namen, ali se pogubiš v tujini? Ne boj se, saj te spremlja materin blagoslov ; od narave si prejel bistro glavico, krasi te zlato slovensko srce, navdaja tc veselje do dela, do učenja. Ni te strah truda in naporov, saj dobro vel, kako težko se 'jluži kruh. V znamenju dela in truda boi premagal vse težave, vse ovire.
In tako se je zgodilo. Jurče je postal izvrsten dijak. Trdi jo tla ispočetka, hudo se je bilo pri-
vaditi šoli, kjer ni bilo čuti domačega glasu, kjer je gospodovala nemščina in latinščina. Marljivi Juri se ni zbal. Neumorno se jc učil, pridobil si ljubezen sošolcev, odprla so se mu srca učiteljev, posebno se je prikupil profesorju Maffei-ju, ki je zasledil v mladem Vegu nenavaden talent za računstvo in ga vsega navdušil za ta predmet. S časom se je dalo kaj prislužiti in si tako olajšati življenje.
Leta 1775. dovrši Vega z izvrstnim uspehom tedanje srednješolske nauke.
Kjer zadane, iskra šine, sest jih pade, kjer porine. Ivan Vesel - Koseški.
Vojaški stan — prelep stani Vojak posveti svoje telo in svojo dušo brambi domovine. Kaj se pravi biti vojak, to veste vi, možje, ki ste se borili na Laškem ali v Bosni in Hercegovini za dom in cesarja; to ve ta ali oni starec, ki se je udeleževal bojev v viharnem letu 1H48. Kroglje so vam švigale nad glavami, bombe so padale okrog vas, kresale so sovražne sablje; vam ni upadel pogum; slovenske matere sinovi sle se bili vsekdar junaški, neustrašeno.
Tak junak in vojak jo bil (udi Juri Vega. Srce ga je gnalo, kakor pravi sam, da si je izvolii vojaški stan. Izpolnjeval je zvesto tezku svoje dolžnosti. Udeležil se je neštotih bojev in prask; obnašal se je vsekdar kakor pravi korenjak; da, v
nekaterih bitkah je bil prav on tisti, ki je največ pripomogel, da so zmagali naši.
Leta 1789. se je udeležil pod slavnim Lau-donom obleganja Belega grada. Ondi mu izroče vodstvo nekaterih možnarskih baterij. Vega tako neusmiljeno pošilja bombe v mesto, da se nepričakovano vda.  Narodna pesem poje o Lavdonu:
Cesarski bombe mećejo, se Turki z grada vlečejo.
Te besede so kakor nalašč zložene na Vega.
Pred Belim gradom pokaže Vega prvič svojo izvanredno srčnost Gre v okope, kamor večkrat padejo sovražnikove bombe. Ko ga ni celi dve uri nazaj, pošljejo oficirji nekaj podčastnikov in vojakov, da ga poiščejo. Najdejo ga sedečega v prekopu, kjer je ves zamišljen v svoje račune, dasi je blizu njega udarila in razletela sovražnikova bomba.
Štiri leta pozneje so se bojevali Avstrijci ob reki Renu. Skušali so vzeti trdnjavo Fort Louis, stoječo sredi Rena, o kateri so vsi mislili, da je nepremagljiva. Vega je dokazal nasprotno. Napravil je poseben načrt za obleganje. Dne 12. septembra leta 1793. okrog polnoči začne streljati v trdnjavo; gnsto se usiptjejo granate nanjo, na več krajih nastane požar, največji in najlepši del mesta je kup razvalin in pepela. Dne 13. septembra prosi sovražna posadka premirja in 14. se vda.
O Božiču istega leta se proslavi Vega po čudoviti neustrašljivosti. Francozje silno pritiskajo nn našo posadko r okopih polog mesta Man he i m a,
Gospodarski del.
□ □□OD
Narodno gospodarstvo.
(Radaljaranj*.)
3. StroiL a) Nekoliko zgodovine.«)
Modema tehnika se je pričela razvijati koncem 18. stoletja (prcdilni in parni stroj), potem jc nastal zopet nekak presledek do I. 1830., spopolnjevala sc jc v dobi železničnih gradb (1840—18G0) in dospela okoli 1870. in v poznejiih letih na svojo sedanjo vitino.
Pač jc veter najcenejši vir sile, toda uporabiti sc nc more dosti, ker nc veje enakomerno. (Mlin na veter ima le 77 delovnih dni v letu). Ladije jadrnice sc morajo zato vedno bolj umikati parnikom. Evropska trgovska mornarica je štela 1. 1875. Se jadrnice z 12 milijoni ton proti trem milijonom tonparnikov, toda I. 1902. samo še 7 milijonov proti 22 milijonom ton parnikov. Tudi voda kot vir sile ima marsikatere napake, ker je njena uporaba odvisna od vremena in letnega časa; razen tega pa potrebuje visokega padca, da se večkrat z obrtom ni možno preseliti na tak kraj. Elektrika pa kljubuje lahko vsem tem neprilikam, ker se sila lahko zbira in se oddaja na velike daljave.
Z iznajdbami James VVatta (1764, 1782) sc pričenja doba para. Z njegovim parnim strojem se je prihranilo že precej kuriva; toda stroj sc jc vedno zboljJeval. Iznajditelj lokomotive je Jurij Stephenson (1825), parne ladije Robert Pulton (1807) in parnika na vijak Erikson (1827).
Do leta 1850. so se gradili parni stroji do 30 konjskih sil, sedaj jih imamo že s 15.000 konjskimi silami in se rabi pri njih proti 1. 1850. le 7;m premoga. Proti vodi in vetru ima parna sila to prednost, da ni vezana na poseben kraj in odvisna samo od cene kuriva. Ker se za kurivo rabi večinoma premog, se bliža vedno bolj nevarnost, da sčasoma usahnejo viri, v katerih se dobiva premog. Že sedaj ga nadomestuje ponekod petrolej, bencin, segreti zrak ali vodni pritisk. Elektrika v družbi z magnetizmom se pa Še vedno izpopolnjuje. V prvi vrsti se rabi še vedno za razsvetljavo (tudi na Kranjskem imamo že mnogo mest z električno razsvetljavo), toda tudi kot vir sile si pridobiva vedno širjih tal.
Kako so se izpreminjale te sile (voda, par, elektrika), tako se je pri produkciji vršil preobrat za preobratom z raznimi iznajdbami. Pri tekstilni industriji omenjamo le tkalcev čol-niček, mehanične statve, ki so se najprej uporabile pri bombaževini in se izredno brzo širile, da se je 1. 1896. v Evropi naštelo že 75 milijonov vreten za bombaževino, in se raztegnile tudi na tkanje lanene preje in volne. Od 1. 1846. se uporabljajo šivalni stroji, 1. 1877. jih jc bilo na vsem svetu 4 milijone.
Pri fužinarstvu opazujemo prvi napredek v 18. stoletju, ko so se povečali plavži in sta se pričela rabiti premog in koks namesto oglja. Bunsen, Siemens, Bessemer, Martin so imena, ki pomenjajo vsako zase naravnost pre-
•) Hcdlerju.
I kndjo v fužinarstvu. Ko s« je moglo jeklo pridobiti naravnost in v velikih množinah, od tedaj se je pričela prava revolucija na polju železne industrije (1879—1880). Produkcija surovega železa z jeklom vred se je zvišala od 12 milijonov ton I. 1870., na 27 milijonov ton 1. 1890.
Pa tudi pri kemičnih obrt i h (papirna industrija, tiskarne, razsvetljava), prometnih obrti h in pri kmetijstvu (umetno gnojenje, melijoracije, poljedelski stroji, racijonalna reja) sc je z raznimi iznajbami v teku zadnjega polstolctja izvršil ogromen napredek.
b) Narodnogospodarski pomen strojev.
Delitev dela je napredovala le v onih industrijah, v katerih sc uporabljajo stroji. Stroji se pa morejo rabiti samo tam, kjer sc delo lahko razdeli v enostavna, enakomerna dejanja. Zato ima stroj največji pomen pri prometu. Promet je pa v ozki zvezi s trgovino, na katero sicer drugače ne upliva posebno močno napredek v tehniki, ki se je pa ravno z napredkom v prometu razširila v svetovno, mednarodno. Velike važnosti je stroj pri obrtu, zlasti še pri tekstilni industriji. Pri rudarstvu izvršuje glavno delo rudar, postranska dela stroj. Tudi pri kovinski industriji je še velikega pomena ročno delo, posebno glede finih izdelkov. Pri poljedelstvu, gozdarstvu in hišnem gospodarstvu stroj primeroma ni tolikega pomena, brez pomena je pri umetniku.
Koristi, ki jih donaša uporaba stroja, moremo prav preceniti Šele, čc se v duhu pomaknemo nazaj v dobo, ko so se šc vse dobrine izdelovale z roko ali z orodjem, ki je povekšavalo moč Človeških udov. Najtežavneja dela, ki so človeka približala živini, opravlja stroj z lahkoto. Omenimo le delo rimskih sužnjev, ki so gonili mlinske kamene, ujetnike na galerah, pihače v glažutah i. t. d. Koliko je pa del, katerih bi človek sam ali s pomočjo živali sploh nc mogel izvršiti, čc bi mu ne pomagal stroji (Veliko kladvo v tovarni za kovine napravi s težo 8 do 10.000 kg 200—300 udarcev v eni minuti; s strojem se dolžina 1 milimetra razdeli v 30.000 enakih delov; s stroji, s katerimi se tiskajo že-leznični vozni listki, se napravijo do 70.000 komadov na dan). In vendar se pri vsej hitrosti, s katero dela stroj, dela vedno enako; utrujenosti, kakršno občuti vsako živo bitje, stroj ne pozna. S strojem sc more vsak izdelek neskončno pomnožiti. S tiskovnim strojem more sedaj 10 stavcev in 5 tiskarjev napraviti toliko, kakor pred petimi stoletji 200-300.000 prepisovalcev (kopistov). To je pa tudi vzrok, da tam, kjer se morejo rabiti stroji in so surovine poceni, z uvedbo strojev cene izdelkom na neverjeten način padejo. Će je imel kdo v srednjem veku, ko so pisali knjige le po samostanih, kakih 50 zvezkov, imel je že celo premoženje; danes sc dobe vsi Šekspirjevi zbrani spisi za par kron.
Kljub tej naravnost ogromni koristi, ki nam jo dajo stroji, so sc vender pri vseh iznajdbah pojavili razni predsodki pri ljudeh, ki so večkrat celo s silo hoteli preprečiti, da bi se uvedli stroji v kakem podjetju. Tako so zahtevali prepisovalci, da naj se prvi knjigotiskar naravnost iz cerkve izobči, na Nizozemskem so ribiči razdejali prve parnike, na Harzu je morala policija ščititi iz-najditclja lesenega mehu, da bi ga ne pobili raz-
jarjeni delavci, ki so izdelovali usnjene mehove
za pihanje.
To nasprotovanje si lahko razlagamo. Saj neposredno res vzame vsaka iznajdba pri strojih nekaterim delavcem zaslužek, ki so ga imeli do-sedaj. Toda to ne traja vedno, saj so človeške potrebe neskončne in čim več se izdeluje, tem raznovrstneje želje ima človek, ki jih skuša uresničiti. Če par nogavic stane le 1 krono, dočim je poprej, ko se še ni delalo s strojem, stal 3 krone, si bo marsikdo za preostajajoč denar nabavil kaj drugega ali pa kupil 3 pare nogavic. Kakor smo že zgoraj omenili, napravi nekaj tiskarjev sedaj toliko, kakor v srednjem veku več stotisoč kopistov. In vendar je dandanes na tisoče več ljudi, ki imajo opraviti s tiskom (pisanjem), kakor v srednjem veku. Poleg tega pa ne smemo prezreti, da se za izdelovanje in popravljanje, kakor tudi za upravljanje strojev rabi na stotisoče delavcev, ki bi se sicer morali pečati s čim drugim.
Nasprotniki strojem in velikemu obratu sploh, ki ga posebno označuje delo s stroji, so tudi mali obrtniki, češ, da jim dela veliko konkurenco. Tudi to sc nam zdi pretirano. Res je, da sc s stroji izdeluje ceneje, kakor sploh veliki obrat more delati ceneje, ali zato jc po našem mnenju edina rešitev, da se mali obrat približuje velikemu obratu — da se družijo posamezni obrati in s tem dobe ugodnosti velikega obrata pri nakupovanju surovin, pri uporabi strojev in pri razpečavanju izdelkov. Socijalne neprilike, ki so nastale zlasti v velikih industrijskih središčih, so pač deloma posledice uporabe strojev, toda na drugi strani ima zopet prav narodnogospodarski pisatelj Bastiat, ko pravi, da dandanes v dobi strojev i najnavadnejši delavec več izdelkov uporablja in potroši na dan, kakor bi jih mogel izdelati v tisočih letih, čc bi delal sam.
Posledice moderne velike tehnike (po-vzdiga splošnega blagostanja, lahek promet, razširjajoča se izobrazba, finejši užitek življenja) občutijo tudi delavci. Sicer pa opozarjamo na to, kar smo zapisali pri delitvi dela, ki je skoro ne-razdružno zvezano s porabo strojev.  Dalje priii.
Zemljiško razdolževanje na Slovenskem s konverzijo (prenašanjem) denarnih dolgov.
Zemljišča in druge nepremičnine v Avstriji so preobloženo z dolgovi, ki so znašali še nedavno okroglo 11.000,000.000 kron (t. j. enajst milijard). V naših slovenskih pokrajinah so bili in so še ti dolgovi ogromni, n. pr. Štajerska jih ima okroglo 700,000.000 K (700 milijonov kron), Koroška skoro 200 milijonov kron in Kranjska ne dosti manj, tako da pride n. pr. na Štajerskem na vsak kvadratni meter zemlje poprek 3 h dolga, na Koroškem in Kranjskem pa 2 h. Res se zemljiško-vknjiženi dolgovi tudi vračajo, ali vendar presegajo na novo intabulirani dolgovi vsako leto izbrisane ali plačane terjatve. Tako sc je n. pr. 1. 1904, iz katere dobe so se priobčile v tej zadevi zadnji statistični izkazi, v Avstriji vknjižilo 1120 milijonov kron, izknjižilo le 720 milijonov kron, t. j. za 400 milijonov kron so dobila zemljišča več bremen, in sicer na Štajerskem 14 milijonov, na Koroškem 5, na Kranjskem 4, v Trstu 7, na Goriškem 3 in v Istri 5 mi* lijonov kron več. Četudi so ta zemljišča obreme-njenja zelo visoka, vendar so ta števila v resnici nekoliko manjša, ker se vsako zemljiško-vknjiženo breme ne izknjiži takoj, ko je bilo deloma ali pu-
na levi strani Bena. V smrtni nevarnosti se Vega parkrat prepelje čez Ren in toliko časa zadržuje sovražnika, da s silno težavo spravi čez zamrzli Ren topove. Nihče drugi si ni upal storiti tega. Naš Vega je šel brez strahu v največjo nevarnost.
Posebno se odlikuje Vega jeseni leta 1795. pri Manheimu. S topovi, ki jih da uliti po svojem načrtu, prežene Francoze iz imenovanega mesta.
m     m     m Dalje prih.
Kaj ve gospod Skribar o starem drevoredn.
«Enkrat v boljših časih sera so sprehajal po starem drevoredu meniničtebinič, misleč, meninič-tebinič namerjujoč. Včasih pa, kadar človek ravno nič ne namerja, na kaj nameri in včasih hočejo bogovi, da človek več vidi in sliši, kakor bi hotel, in tako se je zgodilo tudi meni. Ta stari drevored je n. m reč tako zavit v zeleno goščavo, da se komaj deset korakov vidi naprej, človek bi včasih mislil, zdaj sem sam, pa ni res. Za kakim drevesom tiči škrat, ki vse vidi in vse sliši. Jaz sicer nisem
no poredni krat ne deseti brat,
vendar dostikrat zvem po desetobratnem receptu zanimive stvari, ki morajo hočešnočeš v mojo malho. Iz te malhe je tudi tole t
Dve dekleti, obe še precej mladi, se sprehajati eo drevoredu. Ena le smeje, druga pa joka,
Kakšen kontrast, — si mislim — videti dve ženski skupaj v dveh tako zanimivih situacijah, to ni karsibodi. — Tukaj se gre za nekaj — si mislim
— in prav sem imel — res se je šlo za nekaj, za neko imenitno stvar, namreč: «Katero vodi za nos, mene ali tebe V*
Tako je namreč vprašala ona, ki se je smejala. «Katero vodi za nos» — pravi žalostno druga
— «o tem ni govora, kako le zamoreš o njem misliti kaj takega —.»
Aha tukoj se gro tudi za nekaj, ki se imenuje on — o blažena sveta trojica — v nebesih sem te vesel, na tem ptiklaslem svetu pa vidim sveto dvojico rajše — sicer pa se vedno bojim katastrofe, ker nimam bogvekako močne živce in me kar elek-trizira, če vidim, da kdo seže v tuje lase — posebno Če so prav pripravno dolge, pri kratkih se kaj tacega itak ne zgodi.
• Kako moreni misliti kaj takega* — pravi prva — «kakor bi bilo to, kar je najlažje, najtežje mogoče — dijak — saj veš, kaj so dijaki.»
«Nikar vendar tako ne govori, mene tako boli srcel*
•Naj te le boli, če si tako neumna, vidiš jaz pa nisem 1»
«Ti — ti, ki nimaš nobenih čutili*
«Nikar me ne jezil Jaz, pa nimam čutil -~ imam jih ali nc za takega metuljčka! —»
•Kaj zopet praviš, za tacega metuljčka, v gaj pred menoj ga ne smeš žalili, ali pa jo najino prijateljstvo pri kraju.'
•Naj pa bo — vsaj ti itak nisi prava prijateljica, ko imaš tako malo srca. Vsaj veš, kako me
more užaliti taka novica; on — on, pa za teboj bodi, to ti niti ne verjamem« Beži, beži, nevoščljiva si mi, zato ga hočeš očrniti pred menoj; ali nikar ne misli, da sem tako neumna, sama se hočem prepričati in če bi bilo tudi res, jaz vem, da ljubi samo mene — veš, samo mcnel»
•Dobro, dobro, ker si že tako kratkovidna, vidiš, tukaj je list, ki sem ga prejela od njega in ti ga lahko prečitam: «Preljuba, zlata moja Nina I Odkar so moje presrečne oči zagledale tvoj vilin stas, tvoje rožnato ličice; odkar so moja ušesa zaslišala slavčevo melodijo tvojega zvonkega glaska, ne najde moje srce več pokoja, ne najde moja duša več zaželenega mirul Dan in noč me muči edina misel, videti te, slišati tvojo sladko govorico — angeljček moj! Kako hrepenim po trenotku, da pri-caplja tvoja vitka nožica po belem pesku. Oakal te bom na zadnji klopici, dušica moja — oh nikar mi ne odreci — pridi — pridi, moja golobičical Tvoj zvesti golobček te čaka z razprostrtima rokama, da te sprejme v naročje, da te pritisne na hrepeneče srce I —»
No, sem si mislil, zdaj pride lasanje, pa ni prišlo.
•Nezaslišano, nezaslišano* — zavpije druga, in zopet začne jokati. «Vidiš, ravno tako je pisal meni, ali pa se s teboj samo norčuje.*
•Potem se je pa tudi s teboj norčeval,* pravi zopet prva, -vidiš, takile so dijaki, pa jim še kaj verjemi, če hoče*,*
Priloga „Gortnlcu" it. 39 It 1907.1.
po Inom a plaćano, zlasti se pri amortizacijskem vra-čevanju izknjiži celi dolg šele po preteku dolgih let, čeravno je velik del bil veliko prej poravnan. Upati je, da hipotečno zadolževanje ne bode v bodoče rastlo, zlasti na denarnem zadolževanju U vrste. Dolgovi se bodo sicer delali v bodoče; vendar §e bode ljudstvo vsled vedno večjega Števila posojilnic rajie posluževalo osebnega kredita, ki je cenejši in pri posojilnicah običajnejsi. Ker pa raste v poslednjem času na nepričakovani način vrednost zemljišč, zato sc bodo tudi v bodoče na hipoteke vedno večje in večje svote potojevale. Morebiti se bode sedanji običaj, po katerem se že 30kratna ■vota posodi na katastralni čisti donesek, se prekosit in se bode sčasoma znabiti 40krat tako velika svota poiojevals. (Zdaj sicer še ne, ker v Evropi ni veliko denarja in le ta je drag.) Kljub temu moramo odsvetovati, da ljudstvo z denarnim irpotojilom preveč tvoja zemljišča obremeni. N. pr. I. 1904 se je na Štajerskem na zemljišča in hiše intabuliralo 36 milijonov kron, na Koroškem 9, na Kranjskem 3, v Trstu 11, na Goriškem 5, v Istri 7'/t milijonov kron. Kar pride na ta način*) dolgov v zemljiške knjige, to je vselej z velikimi stroški združeno.
Stroški za intabulacije so namreč veliki, ker stanejo kolki mnogo, in ker notarji in odvetniki, ki običajno vknjiženje izvršujejo, po svojih tarifih dokaj računajo.
Enaki stroški zadenejo dolžnika tudi takrat, kadar dolgove izpravlja in odstranjuje iz zemljiških knjig. Najhujše pa tlačijo visoke obresti. Navadno se sicer jemljejo pri hipotečnih posojilih nižje obresti kakor pri osebnem kreditu; vendar so tudi pri intabulacijah v Avstriji previsoke obresti, posebno v Galiciji in Bukovini, kjer so se še 1. 1904 vknji-iile G-7Vo. 7-8#/<m 8—tO*/« in 10—12% obresti. In še ee!6 v slovenskih pokrajinah so bile previsoke obresti. N. pr. na Štajerskem so se omenjeno leto v 81 slučajih vknjižile 6—12% obresti, na Koroškem pa je v 7 slučajih, na Kranjskem v 105 in na Primorskem**) v 380 slučajih. Koliko je bilo takih slučajev v prejšnjih letih, o tem nimamo podatkov, gotovo pa vsako prejšnje leto veliko več, ker je bil v letih pred 1904 dražji denar, ki ga je bilo pa v 1. 1904 in 1905 in do najnovejšega časa dosti po nizkih cenah v svetovnem prometu.
Visoke obresti pa težijo dolžnika, kakor teži težak kamen, ki si ga človek naprti na rame. Zato •e trudijo dolžniki, da plačajo prejkoprej viaoko-obrestne dolgove. Ako jim pa to ni mogoče, si pa prizadevajo, dobiti posojilo za nižje obrestovanje. Ta manipulacija se zove konverzija (prenašanje) dolgov in se izplača, ako niso s tem preveliki stroški združeni in ne preveč pisarij in zavlaćanja. V tej zadevi smo dobili mesto prejšnjih postav, ki so bile v slednjih točkah res neokretne; nov zakon, z dne 22. februarja 1907, št. 49 drž. zakonika. Po tem zakonu ni nič več treba, kakor po prejšnjih zakonih, za vsak posamni slučaj prositi finančne direkcije oproščenja od predpisanih, dokaj visokih pristojbin za intabulacijo prenesenih hipotečnih dolgov. Vsak denarni zavod ima pravico, da se in-tabulira za svoto, s katero je on plačal Že vknji-ženi dolg, na isto mesto, na katerem je bil dolg,
■•) Dolgovi in bremena pridejo v zemljiške knjige tudi veled neplačanih kupnin, vsled zapuSčin, po ruzni'i pogodbah i. t. d.
** V I.itri so se posebno visoke obresti.
•Naj bo — I Torej pisal ti je, to je enkrat res, to je prav njegova pisava, ali to še ni znamenje, da je mene zapustil, morebiti pa samo tebe vleče za QOS t* —
• Pojdi, no; bodi, no, pametna; tebe in mene za nos vleče — to je pa res, — nikar vendar ne jokaj radi enega ničvredneža; bodi taka kakor jaz, vidiš jaz se pa smejem —■ saj ni sam na svetu.*
•Ti si lahkomišijena, jaz pa nisem in ne morem bili. Pri tebi je ljubezen površna stvar, pri meni pa se vkorenini tako globoko. Oh, ko bi ti vedela, kako ga ljubim in on mi tako vrača ljubezen, jaz ne morem več živeti brez njega, edino ž njim zamorom biti srečna — edino ž njim — on — ali pa nobeden — ob, moj Francelj, kako ima lepo počesane dolge lase, prav kakor kakšen umetnik.*
•Ne bodi, no, tako neumna, iz te moke ne bo nikdar kruha. Rajši se spravi nad kakšnega uradnika, ali pa če imaš srečo nad kakšnega profesorja. Pri teh že vsaj nekam kaže, pri teh ima človek vsaj malo upanja, in če te eden ali drugi misli samo potegniti, mu pa »Laufpas* dag, kaj je lažjega. Pri dijaku pa čakaj in čakaj in staraj se — nazadnje te pa šele na cedilu pusti in drugo vzame.*
•Reci. kar hočeš. Čakala ga bom, mojega Fran-celjna in prepovedala mu bom, tebi pisarit, saj vem, da je to le za kratek čas napravil. Vsaj se vidi, kako ti piše — angeljček moji*
•Vidiš, tukaj imaš najboljši dokaz. Taki so ti mladi gospodje, še govoril ni z menoj, mi pa že piše: dušica moja; kaj pa hočeš več 1? Ne mislijo resno i u jim tudi ni zameriti, ker 10 mladi in svobodni.
ki je zdaj plačan. Toda pogoj je ta, da se mora posoditi denar le za pokritje starega dolga in to najmanj za dobo Seat let. Drugi pogoj je v tem, da se da ali novo posojilo na najmanj za */«•/• nižje obrestovanje ali na amortizacijo, t j. da se s vsakoletnimi (poluletnimi) obrestmi odplača tudi nekaj kapitala, tako da ae dolg od atrani upnika ne more odpovedati, ako le dolžnik redno obreati in letna odplačila (anuitete) poravnava. Za taka prenašanja zemljiških dolgov so po novem zakonu silno majhni stroški in znašajo le 6—-7 K (za kolke, ako te piaarije nič ne računijo), in to tudi tedaj, če je dolg, ki ae prenaša, te tako vitok.
Koner prih.
•   t f)
Tedenski tejem i Kranja dne 23. septembra
1907. Prignalo se je — konj, 16 glav domače goveje Živine, 32 glav hrvaške goveje živine, — domačih telet, — hrvaških telet, 15 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — koza, — domači kozli, — hrvaških kozlov, — domačih ovca in — hrvaških ovca — Pšenica K 1075, proso K 7—, rž K 8 50, oves K 8—, ajda K 9 25, ližol ribničan K 12, mandalon K 9 50, koks 1250 in krompir 4*— za 50 kg.
Dobavni razpis. C. kr. trgovsko minittrttvo naznanja trgovtki in obrtniški zbornici v Ljubljani, da ti namerava c. kr. minittrttvo za domobrambo pri malih obrtnikih zagotoviti različne oblačilne in opravne predmete, kakor: vsakovrstno čevlje, bluze, hlače, jermena, taške i. dr. Dobave se morejo udeležiti le mojstri in jim je na protto voljo dano dobave te udeležiti ali kot Član pristojne, na podlagi obrtnega reda obstoječe obrtne zadruge, ali kot član kake obttoječe ali ae snujoče pridob-nintke zadruge, ali pa tudi samostojno. Ponudbe je najkasneje do 18. novembra 1907, 12. ure opoldne pri c. kr. ministrstvu za domobrambo na Dunaju vložiti. Razglas, obsegajoč vse tozadevne podrobnosti, je v pisarni trgovtke in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Umetnost in književnost
□ Q □ □ □ -1
Občni zbor pevskega ibora »Narodne čitalnice" v Kranju.
Občni zbor pevakega zbora »Narodne čitalnice* v Kranju te je vršil v aredo, dne 25. t. m., ob pol 9. uri v veliki dvorani •Narodno čitalnice*.
V imenu čitalniškega odbora je itkreno pozdravil v častnem številu zastopane pevke in pevce profesor Makto Pirnat in povdarjal, da naj akuša čitalniški pevski zbor razširiti tvoje delovanje tudi izven mej mesta Kranja in po tvoje pripomoči, da te vzbudi zanimanje za lepo pevsko umetnost tudi med kmečkim prebivalstvom.
G. Vilko Rut, pevovodja čitalniškega zbora, razvije nato obširno sliko o zborovem delovanju v letu 1900/7. Njegovim akrbno in temeljito sestavljenim izvajanjem posnemamo tele podatke: Dne lb'. februarja 1907 je priredil zbor veliki koncert v Sokolovi dvorani, in sicer v prid pevskemu fondu. Dne 14. aprila t. I. je zbor sodeloval pri sijajni Gregorčičevi tlavnotti, katero to napravila v Sokolovi dvorani vsa napredna društva v Kranju. Dne 14. julija t. 1. te je zbor udeležil slavnostnega po-
laganja tatntljncfi kamna za aknenako šolo v St Jakobu v Roiu, zapel eno patto pri dopoldanski tlavnotti, popoktnt pa priredil v rtndolnatn •Narodnem domu* liudtki koncert skupno t pat« akima društvoma «Podrožica» in »Drava* Ur t pevskim zborom iz Gorice. Zbor je bil tudi na-prosen, da priredi koncert na Blejskem jesam o priliki bivanja angleških časnikarjev na Bledo; ta koncert je pa moral izostati zaradi alabega vremena. Zbor ae je z zaloitiokami potlovil od svojih aočlanov, oziroma podpornikov goapodov: Janka Crneta, Karla Floriana in Janeza Suraija. Na Čast točlanicara goapicam: Guati Peterlinovi, Anici Ma v rjo vi, Iv. Teplijevi in goape Zofiji Pučnik-Gu-zeljevi je priredil zbor o priliki njih poroke vrlo uspele podoknice. Zbor je sodeloval pri aestankih Gorenjtkega Sokola, pri občnem zbora «Narodne čitalnice* in pri veliki veselici Kranjake planinake podružnice v »Zvezdi* dne 2. junija t. I. Ob veteranski slavnoati dne 29. junija L L zbor, dasi naproaen, ni mogel prevzeti petja, ker je bila U dan večina pevcev in pevk odsotna. — Zboru je na razpolago Čitalniški muzikaličnt arhiv, ki ae je v tekočem letu izdatno pomnožil po nakupu in daritvah. — Zbor šteje danes 15 ženskih in 19 molkih glasov. Moški zbor je imel 61, ženski tO in mešani 12 vaj. — Tekom leta te je uttanovil poteben pevtki odsek, ki je izdelal natančni pevski red, katerega ae mora držati vsak član pevakega zbora; ta red je odobril čitalniški odbor in moški zbor, — Člani pevtkega odteka to gospodje: Janez Pire, Vilko Rut, Janez Schvvarz, gospa Zofija Pe-terlinova in goiplca Ana Mally. — Zborove prireditve so našle simpatičen odmev v raznih domačih listih (•Gorenjec*, »Slovenski Narod*, »Kdi-noat*, »Mir*, »Slovenec* in »Laibacher Zeitung*), za kar jim bodi izrečena dolžna zahvala.
Zborov blagajnik, goapod Janez Pire je poročal o denarnem stanju pevakega fonda. Dohodki znašajo 869*10 K. stroški 464*64 K, torej ostane v blagajni ostanek 404*46 K, ki je plodonotno naložen v kranjski mestni hranilnici.
Za pregledovalce računov se izvolita na predlog g. Zdravka Novaka vzklikoma gdč. Alba Tavčar in g. France Stirn.
Goapod Vilko Rut poroča nato o načrtu za delovanje pevakega zbora v letn 1907/8. Zbor ae bo učil v prvi vrati modernih domačih skladb (Ferdo Ivanec, Jakob Aljaž, Anton Foertter i. t d.) ter te bo intenzivneje kakor dotlej ha vil t hrvaškimi, srbskimi in češkimi glasbenimi proizvodi. Želeti je, da se naš pevski zbor pomnoži. Zbor je oanovan popolnoma na demokratični podlagi; vitkemu je vanj vttop prost, kdor ima veselje in nadarjenost za petje. Skušali ae bodo prirejati v bodoče pevtki izleti v kranjtko okolico. U it a no vi se tudi teoretična glasbena šola, v kateri te bodo poučevali v temeljnih glatbenih pojmih oni novinci, ki preje niso imeli prilike, da bi bili oblikovali katerikoli pevtki pouk. Teorija se bo poučevala ob torkih zvečer; ženski zbor bo imel kakor doslej avoje vaje ob sredah zvečer ob 8. uri, moški pa ob sobotah ob taisti uri.
Pri slučajnostih je izrazil g. Zdravko Novak željo, naj bi pristopili v krog čitalniških pevcev nekateri gospodje, ki so pevsko jako nadarjeni, pa to se odtlej odtegovali pevtkemu zboru čitalnice. Gotp. France Ivane poda nekatere natvete glede enakomerne udeležbe moških peveev.
Kdo od njih pa misli na zakon, vaaj bi bilo tudi zastonj.*
«0, to pa nikar ne govori. — Ravno on mi je zadnjič tako lepo pripovedoval, kako lepa bode bodočnost.*
•In ti mu vse verjameš, — ali si na možgane vdarjena.*
•Nič nisem na možgane vdarjena; zdaj je v sedmi šoli, črez eno leto pojde na Dunaj — po štirih letih pa pride nazaj, goapod v cilindru in jaz bom nevesta.*
•Če hočeš imeti gospoda v cilindru, pa ni treba čakati f> let ali pa še delj; v Ljubljani je dosti nobel ftakarjev v cilindrih — ti, kot pestunja ti lahko zadovoljna — — 1»
• Ze vidim, da mi na vsak način hočeš enega obesiti na vrat, da on tebi ostane — pa ne bo nič —I*
•Saj mi ni treba šele tebe zanj prositi, ali hočeš brati še eno pismo od njega.*
•Ne, to ni mogoče — nočem več slišati, Če ne mi poči srce — oh, moje ubogo srce — ne, beri, beri, vse hočem vedeti — o ti ničvrednež — tako plačuješ ti mojo ljubezen 1 —»
•Slušaj, draga Nina, pa te drži za irce, da te ne zgodi kaka nesreča. Jaz ne maram biti kriva tvoji smrti.*
•Hudobnica!*
•Sem pa hudobnica, če ti dam dober avet. Torej poslušaj.*
»Dušica draga 1
Zakaj niti prišla? Če bi ti vedela,kaj to bili zame oni trenotki čakanja — cela večnost — dolga
večnott brez konca in kraja. Zdelo se mi je, da tem na pragu raja — in le ti lepa devojka si za-mogla prikratiti večnost in me popeljati v raj blaženosti — večno lepe ljubezni. Zakaj se nisi prikazala? Pričakoval sem te — srce ml je hotelo razgnati od močnih udarcev — in nje ni — in nje nI. O, kruta usoda — ni je več sreče zame na avetu. — Pridi — miljenica moja — edina zvezda na horicontu vseh mojih misli in čutil, — pridi in utolaži arce. Mrtev aem brez tebe — neutešljivo je moje srce. Će me ne utlišiš —■ Ijubeznjiva vila — bom moral likati tolažbe v hladnih valovih deroče Savel*
•Moj Bog — kaj praviš, Nina — uradi tebe te hoče v to piti!*
•Vidiš, kako ti otročja — vte verjameš. Zdaj se boš pa vendar potolažila, če ti nekaj povem 1»
»No, povej, povej, hitro 1*
•Će bi ne bila moja prijateljica, bi te pustila pri tvojem prepričanju, vendar pa ae lahko zanesel na mojo besedo,Nina, to je vte: lari fari! —»
«Kaj res - to vte ni res, oh, kako sem srečna 1»
•O, ne, res je že, samo jaz sem bila zadosti neumna, da sem ga šla čakat, — on pa ni noben-krat prišel — tamo norce je bril z mano!* —
•Torej, Nina, ker ti ti tako odkritosrčna, U pa jaz tudi resnico povem, meni je ravno tako naredil, ta ničvrednež — čakaj, ti bova te pokazale —j obe vodi za nosi*
Prijeli sta se za roki in po belem pesku je šla Nina na svoj dom — odšla je Nina — in ljubav obeh je bila ugnana. A. G.
Senčno izreče prof. II tki o Pirnit f. pevo-vodju Vilku Rutu iskreno zahvalo ta njefOTo vztrajno in požrtvovalno delovanj«, in dt duška tvojemu prepričanju, dt bo črtalnitki pevski zbor tudi v prihodnjem leta dosegel novih uspehov pod modrim in spretnim vodstvom ntseft priljubljenega povovodja f. Vilka Ruta.
•   • e
• Glubena latica* t Ljubljani je izdala o ."»."». društvenem letu 1 DOC/7 izvestje, ki je ie sestavil društveni predsednik profesor Anton Štritcf. Vsebina je aledeca: I. Splošni podatki o društvu. II. Zapisnik o rednem občnem zboru. 111. «Glaa-bena Matica* kot glasbeno-hterarni zavod. IV. « Glasit« n.i Matica* kot glasbena šola. 1. Učiteljstvo. 2. Učni načrt 8. Imenik gojencev po abecednem redu. 4. Imenik gojencev po predmetih, razredih in uči-teljih. 6. Statistika gtaabene šole. G. Naznanila za pričetek prihodnjega šolskega leta. V. «Glaabena Matica* kot koncertni zavod. 1. Sodelavci pri koncertih. 2. Koncertni sporedi. 3. Tzvenkonccrtni in zabavni nastopi pevskega zbora. 4. Statistika pevakih vaj pevskega zbora. VI. «Glaebena Matica* kot glasbena knji/.nica. VII. Društveno vodstvo.
V Kranju, dne 2*. »eiilumbra.
Državni zbor bo sklican na K), oktobra t. 1., da bo mogel ministrski predsednik Beck isti dan, kakor Wekerle v ogrskem, tudi v avstrijskem parlamentu poročati o stanju nagodbenih pogajanj.
— Proračun za leto 1908. bo predložen zbornici dne 20. oktobra.  Proračun kaže majhen prebitek.
— Geški in poljski listi so jako nezadovoljni, da te skliče državni zbor tako hitro, ker je a tem zopet onemogočeno resno delo deželnih zborov.
V nižjesvstrijskem deželnem zbora uganjajo klerikalci grdo hinavščino glede splošne in enake volim* pravice. Slavni Gestmann je pripravil načrt za splošno in enako volilno pravico, ali le za potok v oči, kajti načrt so klerikalci odklonili ter bo izrekli za aplošno kurijo, ki je pa atentat na tiste sloje, ki nimajo dotlej volilne pravice za dežalni zbor. Pogoj za volilno pravico je triletno bivanje v kakem kraju, volilno pravico naj imajo le «Ge-mcindemitglioder*, to je oni, ki bivajo tam tri leta, imajo ali domovinsko pravico, ali posestvo, ali plačajo kak direktni davek. — Iz tega se vidi, kako sleparijo klerikalci s splošno in enako volilno pravico in kake volilne »reforme* so jim pri srcu!
V Maribora so zborovali v nedeljo delegatje uslužbencev južne železnice. Sklenili so, da personalna komisija uradnikov in drugih uslužbencev se ne sme toliko časa pogajati z upravo, dokler ta ne prične pogajanj z zaupniki uslužbencev. Pogajanja pa morajo biti izvršena še ta teden. Resolucija je že izročena generalnemu ravnatelju južne železnice.
Godovi prihodnjega tedna:
2(J. Mihael, Voja, Bogomir; 80. Jeronim, Jc-kica, Jeronima; 1. oktobra Kemigij, Pribimir, Blažena; 2. Leodegar, (ludis-lava, Miran, Vojslav; 3. Kandid, Petna, Vitomir, Jaromir; 4. Frančišek Seraf., Stanislava, Tegodrag; 5. Placid, Vratoslav, Moj mir.
Sejmi na Gorenjskem prili. teden;
30, na Dovjem, v Mcngišu in Lescah; 6. v Tržiču.
JF».MMiiMt<B|ISj|*a(SjSJ^^
Novičar. s b b
□□□□□ -;
Vabilo na uaročbo. Opozarjamo, da se je pričelo zadnje četrtletje in prosimo vse one, ki so z naročnino še na dolgu, da tisto eimpreje poravnajo. Somišljenike pa uljudno prosimo, da marljivo agitiraju za nas list.
Občinske volitve v Tržiča so se vršile mi-noli četrtek, in sicer so dopoldne v tretjem razredu, kateri je bil doslej v slovenskih rokah, zmagali Slovenci z večino 50 glasov. Volitve se je udeležila komaj polovica volilcev. V četrtek popoldne sta volila prvi in drugi razred. V drugem razredu so z m a g a 1 i N e m c i s 7 proti 3 glasovom, v prvem tudi Nemci z 18 proti 12 glasovom, Proti izvolitvi v prvem razredu se vloži ugovor. Prosimo natančnejšega poročila.
Seja občinskega odbora radovljiškega dne 27. t. m. Navzočih 12 odbornikov. Predseduje župan g. dr. Vilfan. — Zupan pozdravi navzočega g. glavarja — za napeljavo vodovoda v učiteljsko hišo se preskrbi načrt. — Poroča se o akciji trgovske zbornice v Ljubljani radi telefonskega omrežja na Gorenjskem. — Glede ponudbe g. Frana Zu-panca o oddaji električnega toka se sklene, da občinski odbor dovoli električno napeljavo po mestu in da se zaveže vzeti za javno razsvetljavo mesta 2 obločnici in 25 žarnic. — Za kanalizacijo mesta in javno kopelj se naroči županstvu, da takoj preskrbi potrebne načrte. Na glavnem trgu naj se poplavi monumentalni vodnjak iz kamna v spomin radovljiške rojakinje, gospe losipine Hočevarjeve v Krškem po načrtu radovljiškega umetnika g. Ivana Vurnika.
Učiteljska vest. Pomožni učitelj na III. mestni deški ljudski floli v Ljubljani g. Viktor Mihelič,
je imenovan za provizoričnega učitelja v Št. Vidu nad Ljubljano.
Pokopali so danes g. Irana Kftitla, pismonoša in porotnika v Kranju. N. v m. p.!
Zimski voiai red na gorenjski progi Ljubljana« Trbti objavljamo na drugem mestu. Od 1. oktobra naprej vozi še vedno dvanajst osebnih vlakov, kakor poprej, ob ravno istem času kakor v polttnem času.
Predsednikom «Slov. Katice* je izvoljen profesor dr. Fr. Ilešič.
Potrjena izvolitev. Cesar je potrdil izvolitev deželnega glavarja Otona pl. Dete le za predsednika kmetijske družbe kranjske.
Zaigal je neznan človek kočo Marije B organ t v Dvorjan pri Kranju. Škode je 1000 K. Zgorelo je tudi nekaj denarja.
Odličen gost. Dne 19. t. m. je prišel generalni armadni nadzornik ekrcelenca baron Evgen A l-bori za daljši obisk na Gorenjako in ae je nastanil v letovišču gosp. Valentina Sturma vPoljčah,kamor prihaja redno vsako leto, ker mu kraj in okolica jako ugaja.
Letni živinski sejem bo v petek dne 4. oktobra v Selcih pri Škofji Loki, na katerega so kmetovalci in živinski kupci opozarjajo. Isti dan bo tudi živinska razstava za plemenske krave bike in teliče.
Vremenska opazovalnica v Kranja je zaznamovala za mesec avgust H dni z dežjem, 23 dni pa brez dežja. Padavina je dosegla najvišjo stopinjo dne 23. avgusta z LJ0 4 mm; najmanj padavine je bilo dne 31. avgusta z 9*6 mm. Najvišjo temperaturo to imeli v Kranju v avgustu dne 18. z 24a6 stopinj Celzija, najnižjo pa dne 4. avgusta z 15*0 ttopinj Celzija. Srednja mesečna temperatura je znašala 19*1 ttopinj. Dnevi z gromom to bili 3.
Brzojav Da Jesenicah. Dne 24. septembra t. 1. uvedla te je pri c. kr. poštnem uradu Jesenice 2 (krnj) brzojavna služba.
Razmere bohinjsko-bistriike. Piše te od tam: Meseca maja letoa bi se imele vršiti občinske volitve na Bohinjski Bistrici. Ker pa morda razmere dobro ugajajo županstvu, še zdaj ni teh volitev. Občinski odborniki, glavni njih voditelj župnik Pi-ber, hodijo v občinske pogoste seje kadit tabak in k temu imenitnemu kadenju iz malih pipic povabi g župan na povelje Pibra tudi g. okrajnega glavarja Detelo. Gospod Piber hoče biti vse, ker mora vse vedeti, vse urediti, vse sprejeti, vse odsloviti, vse prenočiti, dajati hrano potujočim gostom in postane večkrat izvošček iz same dobrohotnosti, da no bi kdo drugi kaj zaslužil. Med tem svojim velikanskim napornim delom se tudi še briga za svojega brata ubeglega Matevža, da mu dela račune, naroča blago in kot tihi kompanion agitira za njegovo prodajalno. Kakor ima pa Piber rad druge ljudi, ne mara kapelana, zato opravlja službo le sam, kadar ima ravno čas in čc ne pride kaj drugega vmes. Kaj mu mar, če je treba bolniku na smrtno uro duhovnika iz daljne fare, kakor se je to zgodilo pred petimi tedni, ko so morali revni sorodniki neke bolnice celo v Podbrdo na Primorsko brzojavit po župnika. Pibrov kolega g. župnik Berlic v Srednji vasi pa je celo toliko prijazen, da vedno pazi na došle goste v Srednji vasi in jih povabi na večerjo ter prenočišče in to menda iz same prijaznosti v olajšanje srednjeveškim gostilničarjem, da jim ne delajo došli potniki kakih sitnosti v gostilni, da jim ne bi kdo pustil kaj neljubega denarja, ker te tega ti reveži močno boje kakor davčnega izterjevalca, ko ni s čim davka plačati. Gospod Berlic nadzoruje celo še nekaj malih, po konsumnem društvu ne še pokončanih trgovin, da ne smejo drugam iti kupovat kot le v konzum, kateri tako dobro uspeva, da je imel v letu 1906 celih 79 K, reci sedemdesetdevet kron čistega prebitka. Ljudjo tako govore, da gre še vedno po Oblakovem zistemu dobiček v zlati mošnjiček. Sveti Martin je bil dober mož ali sv. Lovrenc je pa naredil Oblaku konec, pa mu bo menda tudi ubil vere lonec. — Naval tujcev je grozen v Bohinju, samo da še veliko manjka udobnosti, kakor sence, kopališča in več takih potrebnih stvari, kar bi se vendar moralo napraviti poprej, kakor pa ubogati hotel «St. Johann am See>, ki gleda Slovence kakor pse.
Vinsko trgatev priredi telovadno društvo • Sokol* na Jesenicah dne 29. septembra 1907 v restavraciji pri »Sokolu* na Jesenicah (stara kolodvorska restavracija.) Spored: 1. Prihod viničaric in viničarjev; 2. Govor župana in navodilo trgatve; 8. Vinska trgatev; 4. Petje, Šaljiva pošta, prosta zabava in ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Skrbljeno bo za dobro pijačo, kakor tudi za mrzla in gorka jedila. Točil se bo vinski most. K obilni udeležbi vabi s sokolskim Na zdar. Odbor.
Združeni pekovski mojstri z Javornika, Grobe! j, Save, Jesenic in Hrušice so vsled podraženja moke pričeli z dnem 27. septembra t. 1. prodajati za 20 vinarjev namesto 7 le G kosov drobnega peciva. Vsakršni odstotki odpadejo popolnoma. Domači kruh, ki se donosa k pekom za peči, se računa odslej po K) vin. komad, in sicer do 4 kg; kar je več kakor 4 kg, se napravita iz tistega dva po 10 vinarjev komad.
Na Jesenicah je umrla gospa Jeva Podpečnik, rojena Prislov, mati g. med. dr. Antona Podpeč-nika na Dunaju. N. v m. p. 1
Podružnica sv, Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo se jo osnovala 15, sep-
tembra L 1. Ko te je valed hujskanja klerikalnih odbornikov sklenilo razpustiti poprejšnjo podružnico, ae je med resnično narodnimi možmi, osobito med narodnim delavstvom začela takoj agitacija za osnovanje nove podružnice. Izvoljeni to v nov odbor sledeči gg.: Franc Smrekar, predsednikom, Franc Trojar, tajnikom, Jože Božič blagajnikom; odbornikom to izvoljeni gg.: Karel Lorenc, Frane Potočnik, Urban Ravbekar, Peter Prevc, Franc Mencinger, Jakob Stupnikar. Da bo podružnica dobro delovala, nam je porok odbor, kjer sede možje z odločno narodno čutečim srcem. Veael pojav je tudi to, da je takoj pri ustanovnem ahodu pristopilo 01 članov. — Oblak je šel mimo in solnce tvetlejo sije. Gospodje brezdomovinci, pride čas in je že blizu, ko vat bo sodil narod! N.
Sirovine! Kateremu planincu ni znan Aljažev ttolp vrhu orjaškega Triglava 1 Ta ttolp je pravi spomenik planinttva v Julijskih Alpah in najlepši spomin za turistično delovanje našega župnika Aljaža. Stolp je zavetišče, kakršnega ni nikjer v Alpah. Odzunaj je imel ttolp, ki je bil postavljcu po zaslugah g. župnika Jakoba Aljaža, napia: Aljažev stolp, in v njem je hranilo Slovensko planinsko društvo svojo spominsko knjigo. Začetkom septembra pa je došla vest, da je Alja/.ev ttolp poškodovan. Prepričali smo te, da je neki zlobnež i/.bil ž njega več napisnih črk, potebno tistih, ki označujejo napis za slovenski napis. Hkratu amo se preverili, da je izginila tudi spominska knjiga iz stolpa. Krivca, ki je pokvaril napit in odnetel sloventko knjigo, bo težko izslediti. Moralnega krivca pa vsekakor poznamo, in ta je nettrpni nemški šovinizem, ki te hoče po planinah, koder živi samo slovenski rod, z nemškimi imeni in napisi šopiriti in vtak znak slovenskega delovanja zatreti. Le poglejmo, kako napada nemškonacionalni list «G razor Tagblatt» slovensko planinsko društvo in kako kliče na bojkot naših planinskih koči In vendar ne nastopa sloventko planinsko društvo šovinistično, marveč oskrbuje tvoje koče vestno in skrbno kot vsakemu turittu pristopna zavetišča, v katerih ne žalimo nobene narodnotti. Nedavno je tudi list »Mitteilungen des Deutsch-oaterreichitchen Alpenvercines* v 15. letošnji številki napadel delovanje našega društva, smešil njegovo delovanje in namigaval, dabode nemško-avttrijtko planinsko društvo v bodoče v javnotti bolj kazalo znake tvojega delovanja, torej nemški značaj dotičnih naprav, in se je tudi bahal z uspešnim germaniziranjem slovenskih imen v Karavankah (naj se primerjajo popolnoma neznana, a od Nemcev sedaj dosledno rabljena imena Kahlkogcl za Golico, Roscnkogel za Roščico i. t. d.). Taki pozivi na bojkot slovenskih naprav rodijo seveda take divjaške izbruhe, kakršen se je pripetil na častitljivem Aljaževem stolpu. Ali je to pravi način planinskega delovanja, naj presoja širša javnost. S takimi nastopi pa kažejo Nemci, da jim ni za to, da bi zares gojili turistiko, nego da se hočejo le vsesati v naš život in vtisniti našim planinskim krajem popolnoma nemški pečat. Domačini in posebno javni zastopi v naših planinskih pokrajinah, pazite na to razdirajoče delovanje nemškega planinskega društva, katerega zaupniki so naše domača poturice v Ljubljani profesor Vesel, dr. Roichnik, prof. Belar, trgovec Ječminek ... 1       «P. V.»
Uboj — klerikalcem. O tem uboju smo že zadnjič poročali na kratko. Sedaj beremo v »SI. N.* šc naslednje: V nedeljo, 15. t. m., komaj dobro v mraku, so poslali v Javorjah v Poljanski dolini nad Škofjo Loko zopet enega na drugi avet — ubili a o ga. Žalostno za kraj, kakor za nas tploh, da se mora pitati kaj takega. Javorje je skozinzkoz klerikalen kraj, ali bolje duševno daleč, daleč zaostal kraj, ki se lahko ponaša z vsakovrstnimi Marijinimi družbami, tretjimi redi in bratovščinami, a z ničemer drugim! Kraj tedaj, kjer je župnik popoln gospodar, brez ugovora, kot nekak paša, ki striže in molze ter ožema svoje ovce, kakorkoli hoče ter zlaga lepe denarce v »Kranjski šparkati*. V takem kraju bi človek mislil, da se živi v največji čednosti in po vseh božjih postavah v najlepši bratski ljubezni. Pričakovali bi Kaj takega, če se dalje pomisli, da je župnik tako mogočen, da celo odbira svatom osebe, ki zavzemajo na uvatovščini častna mesta, da odloča svojo starikavo kuharico za družico nevesti v svrho, da se ne zgodi kako pohujšanje na svatovščini in to brez ugovora. Vendar življenje teh ljudi je vse drugačno. To nam kažejo omenjeni dogodki in tudi razne uradne knjige v župnišču. Poboji v tem kraju to nekaj navadnega. Će bi hoteli poseči nekoliko nazaj, bi razkrili žalostno zgodovino. Tudi nedeljski uboj, in sicer do mrtvega, nudi žaloatno sliko. Udarci s sekiro so bili namenjeni drugi osebi in ne ubitemu. Ubijalec te je imel že pred dlje časom poročiti, a radi intrig in župnikovega vmešavanja, te to ni zgodilo in te najbrž več ne zgodi, četudi je poroštvo tukaj... Će bi bil fant oženjen, bi te morda in najbrž ne bil zgodil ta uboj. Kdo je kriv P No, pa ne sodimo in ne obsojajmo ljudstva. Res ni na pravi poti, a kje iskati vzrokov? Nikjer drugod, kot v tistem prokletom mračnjaštvu, nazadnjaštvu, ki se imenuje tudi klerikalizem. Ta je vtega kriv, da se ljudstvo ne strežne, da se ne more povzpeli na višjo stopnjo, tako da bi ae moglo zavedati dolžnosti do bližnjega in spoznati, da so uboji in poboji, ki to mu zdaj v ponos, nekaj zverinskega, dn ne rečemo hujšega. Ta kraj, ki ima okrog <J0M
solodollnih otrok, je bil doaedaj brez Sole; imel je le neko zasilno solo v tupnišću, a kakšna je bila, o tem niti govoriti ni treba. Sedanjega ljudstva je nad 80%, ki ne zna ne brati, ne pitati. Ni čuda, če ae gode take reči. In če dalje razmotrivamo beeede «prezasluženega» poslanca železnic po škofjeloškem okraju, Demšarja, ko je na shodu v Jt-vorjah zaklical pred volitvami: «Ali je treba tukaj vtm šole? Mar bi vam napravili boljšo pot 1» — polem tudi ni čudno, da je tako in (udi ni upati, da bi bilo kmalu boljše. Privoščimo tudi gospodu Demšarju vae te glaaove, bil je menda soglasno izvoljen po župnikovem ukazu in ker je župnik popittl vte gluovnice. Staro, a reenično je apo-znanje, da, kjer je ljudstvo najbolj katoliško, tam je tudi najbolj airovo. Drugače tudi ne more biti, drugega pouka tako ne ališi kot v cerkvi, a tu ni «pouk» nič drugega kot samo hujskanje, zabavljanje in politiziranje. In dokler bo tako, jih bodo te te Javorci nekaj vsako leto spravili na oni tvet. In tvega tega je vzrok zaostalost, katero znajo gotovi krogi imenitno vzdrževati v blage namene tvoje — mošnjo. Navadno so pravi temu klerikr.-lizem.
Današnji številki je priložena okrožnica tukajšnje nove trgovine s čevlji i. t. d. tvrdke Janko Pollak v Kranju Glavni trg, štev. 192.
«  * t
Na japonski bojni ladji «Kalima* je dne 9.
t. m. počil velik naboj, vtled česar je bilo 40 častnikov in mornarjev deloma ubitih, deloma pa ranjenih.
Listnica uredništva.
— Pismo Iz Škofje Loke prihodnjič! — Vale k: Prejeli. Hvala! Pride na vrsto.
Prostoren lokal
v Kranju
na glavnem trgu t šupo, dvoriščem in tkladiščcm, popolnoma nanovo urejen, pripraven za vsako trgovino, ae takoj za več let in po nizki ceni
odda
Natančneje ae izve pri
170
Lottrijaka srečka dne 81. aeptembra 1.1.
Gradec  28  00  23   9 24
Milostiva gospa,
■It vesto, raka) morat« prt nakupovanju iiladn« sav« Itreono poudarjati lm« »Kathr«tn«r« t
Ker se l'j/tj sicer utegne primeriti, da do^ bite man/ vreden po-snemrkbrc/ vschvrlm, s knteTim/ se odlikuje Hathrelnerjeva kava.
Zakaj I«
Kathrclnerjeva Knelppova slad na kava
Ima spričo ponebnega nt« čina svo]«ga prolavajanja von| In okus irnate kave.
Zapomnit« ni toraj natanko,milostiv a kmv5"». da dobivat* pri.stno KmhMMiierjPVo kavo »golj v ia-prl.ui 'gviriiih zavojih % napisom: • K m In - iuorjeva Kntdppova HladnakRva« m n nitko inprnka Kueippa kot varstveno enainko.
Meblirana
SOBA
se tako] odda na glavnem trgn hiš. St. 129.
Lovrencu Rebolju v Kranju.
za kakega kovača ali pilar j a s stanovanjem, so takoj odda. Vpraia naj sa pri Matiju Orno tu v Kranju, Ko-krllko predmestje 8.
Učenca
kl ima vsaj dva razreda srednje ioie, sprejme tako) tvrdka   ici 1 i
Magda Rant v Kranja.
|M j-i
Polrtim srcem nir/.iiiinjaino vsem lomdnikom, mn.Hi'lji in in /iiimvin pre-tužno vest, ti.i je nal ljubljeni soprotf, ofe, ded, brnt, tnat in stric gospod
Ivan Kdstl
pismonoša in posestnik
danes, dno 26. septembru 1907, ob pol 6. uri popoldne, v 59, let 11 svoje Mbv rosi i, po doliri in murni .1«v.ni. previden m sv. sakramenti z.i umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
PdgTtb drugega rajnemu bode v soboto, dne 28. septembri 1 *»07 ob '/• s. uri popoldne iz nlle žalosti na tukajšnje pokopali We. 168
Sv. maso zadušnice se bodo brale v domaći farni cerkvi.
KUA.N.1, 3. septembra 1907.
Žalujoči ostali.
i!
*#**
Javna zahvala in priporočilo
Podpisanemu Martinu Porenta, po domače pri Bendetu, posestniku v Spodnjem Bitnju hiš. štev. 16, pogorela so dne 3. septembra 1.1. vsa poslopja, ki so bila zavarovana pri J j j
c. br. priv. avstr. zavarovalni družbi „Dunav" na Dunaju.
Že dne 13. septembra 1.1. mi je i splačal gospod Rudolf Kokalj, glavni zastopnik „Dunava" v Kranju, polno zavarovalno svoto brez vsakega odbitka. Za to hitro in povsem povoljno rešitev izrekam tem potom c.kr. priv. avstr. zavarovalni družbi „Dunav" in nje glavnemu zastopniku gospodu Rudolfu Kokalju v Kranju
ili
:
S
javno zahvalo
ter obenem priporočam najtopleje to zavarovalno družbo vsem posestnikom.
V KRANJU, dne 16. septembra 1907.
1*>9
Andrej Porenta 1. f.   Martin Porenta I. r.
priča.
Franc Perdan I. r.
priča.
1
IU6I
:: Franckova:: Perl-rž
pridatek in namestek za kavo
dobiva se povsod!
dovo šobsko leto!
VSK SOLSKK POTREBŠČINE ZA UUDSKE IN KltEDNJK ŠOLE; PISALNO IN RISALNO ORODJE, VSE NAJBOUŠK KAKOVOSTI UKUSNO IN TR-PF//NO IZDELANO TER PO NAJNIŽJIH CENAH
prodaja
Janko 3(ocmut
Kranj glavni trg poleg farne cerkve Kranj
TRGOVINA
/ galanterijskim In norlmberlklm blagom. Velika ta-loga vsakovrstnega papirja In vseh pisarniških potrebščin; dalje različnih Šolskih torbic, ročnih kovčekov, denarnic, različna tolletna mila In parfumov, pfetcnlc !n košar, različnih krtačlč za zobe,.za snaženje zob Se/dlln, Odol In Kalodont.
	
	
	
	lajal ^ ■ f --------J
Otrolki vozički v veliki izberi!
DALJE PRIPOROČAM OENJ. DAMAM ZA ROĆNA DELA RAZLIČNE PREDTISKARIJE NA PLATNO I. T. D. TER JUTO (ALI KONGRES 8T0FF) IN V8E ZRAVEN SPADAJOČE PREDMETE: KAKOR SVILA IN SVILNATO PREJO I. T. D.   147 6-5
RAZGLEDNICE ¥ VELIKI IZBERI I
Postrežba lota t LMT C»t sizMI
Tukaj se tiskajo tudi monogrami,
Samo 6
dni
JCaVrc - K ew-YorK
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez
Bazel, pariz in KaVre V AmeriKo.
Veljavne vosne liste in brezplačna pojasnila daje tamo
Eda Šmarđa
oblast, potrjena potovalna pisarna
v LJubljani. Dunajska cesta 18
v novi hiti 'Kmetske posojilnice*, natproti znane ffoatilnn pri «KiB;oveu»,     tU 2e\ v
TIskarna L Pr. Lampret
pflpof'V i
vlzitnice, zavitke L t. d.
Jriladenič,
star JO let. rokiSelft, se fpn p§ riti ti j del(lk* •// miška
*a**a 11 t me j v. j pđft tis fammmišm fkmm jfw\o rosu' jš trgavme v kakem kraju. Stvilje
atavi*e ali i maja
preJnast.  fanujb* naj se pšIi/jšjš peste res ta n te S t *C. jStengel. 167
11
Anton I^rvJilcfir*
ttilacnr, KWA\J At. mi priporoča al p. n. občinstvu evojo lalofo
kline oprave iz mehkega in trdega losa.
Ilsoja si luđi si. p. n. občlnitvu nainsnti, da je otvori1 ——  za mesto Kranj in okolico nov mm—mam
(inflPohni TltnH kier bo imel fedno l,a raiP°'»f° *Mko« P U Ij IGU 111 tfllUll. vratne polrebifiine za mrtvaške odre od
ibb aVI       najbolj priprostih do najfinejiih, kakor tudi ko-
vinaite krate, trr vae v to alroko spadajoče potreb* Ičine po naj-p+r*      "ivTJ    nlJU*k eenak.
a	D
	
Na|bol|e |e najceneje.
S
U
m
Pod to znamko Je spoznati prodajalne,
Singe
v katerih ■e prodajajo aamo Singerjevi flivalni stroji
rKo., ako- druž. za šivalne stroje
Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, iivank ln posameznih delov. Nad 5000 fllljalk po vtem avetu.
5
c/i
l
m
i
aa aa
E
i
Zlat« svetinje: 8<rliB,Pariz,Rimlld.
4
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno^^iaW\ sredstvo *\\* ^
%tš S Jtdelovatelj
' Scvdl
Ljubljana, Spitaf.-Stritar.ul. 7
Kovač
kateri zna dobro sekire kaliti, se tako] sprejme samo za kalenje sekir a dobro los   plačo in prostim stanovanjem, a -i
fi. Pogačnik
železarna in livarna, Buite pri Mariboru
wJ^yvw«v^>c) ********* cSf^^t^i^v^i^
©ćrr)ctcr ^leiuJcis-Srstcoiski }1
$tro^ei>r>l zdrtJplk M notranje bolegni in ga bolegni O pe$ti \ te VratUj n«2n*nj*; d* ordioirm odsibdob ob deležnikih od do 9. ure dopoldne In od 3. do K, ura popoldne tj L^jcibljenpl, ^TŽTlHf CigaletotJe ulice steU.    jrauen $odnlje. ifr
IN i 1
Vozni red
voijuvun ocl  1. «>Ulol>i<t*
■5
4M
&n
f)4j
Bsf
607
«>«
flfl »;<»■
tJBI
66*
ki" BM HM H*» 9«i !»i* !»'•■'
HH
B*i
1001 10»° 10»« io1-10»« 1044
llw
u.s
it«
I ti
111
I« 2is
gtl
240
2^
804 »10
gii
BH
8
B« 4U » * 4J»a
1 -
rt
'S
I
B01 501
;M B«
6» b48 b*8
nI
n
01
6*0
.M* |M
B" M*
6«
»a 710
7n
7|
M« H"
84.',
J(0U
fjTf ;»4J
J)48 1014
10"
105
10g 11»
IJOrt
HM
11« H~
11«
nS
11
P o e t a j e
prih. o.ih
prih.
Trbiž Itela pe*1 Ratoi»(»   Hcla pr<* Kranjska ^ora Dovjp H ni S 1 a
Javornik ŽiruvDica J^«ce Hletl Hadovljjra
Oioet
1'inlli 111 Kropa
Sv. Jost K ran)
Skofjaloka M ml vode Vižmarje
• ..111. prih.
-nlh.
ijjjjj; MubljiM ,lri, kolodvor JjJ 1'jnliljann julni kolodvor
■a
10-«
in« io»* 10**
{HA
: ».n*
!M7 <»iw JO! 8"
845
8"
H«
H«»
8"» 75H
743
7i;t
71!»
711
70a
I ■
110*
lioi
10** 10**
1035
10" 10»' 10°«
9" «,»•.'
»n
„on
r-
c
i
.105 25» 24»
2U
21«
155 140 1»5
1" 1" 1« 1255 1260
12"
1281
12"
1208
114«
11« lj 40
777 71* 73
6«
60
bH Bti bm 6"
BM
60; fin 447 44«
4*7
41*
401
;ii
84*
a
4>
no
ll£ 10£ 10« 10«
iuE
10£ •>!«
i 1
BM 7JT
72 777
78
•8
210
iS
122
12J!
12« it«
122
ti5 115 us* 11E
1104
loH KM?!
loH
101»
Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove nI. 7
Svilnato blago, barlunl, pilil In tenčice.
Ćtpkaato bUgo, pajćolanl, ćlpkastl ovratniki, tipke, vloiM, evilnat« vezenine.
Jahata, Flr.hu«, damakl ovratniki In kravat«.
Svilnati ta baržunaati trakovi.
rlzainmier|3, aorte ii bon, resice, kremne n bore n metlike.
Krepi In flori za žalovanje.
Zlnle In srebne resice, čipke In Inore.
A e trp €3
lai avli«, Mpii I ti volne«
Nogavic« za dam«, dekleta in otrok«.
Jopice, hlačke, otročje perilo In d    odejo za vozičke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge Iz kavčuka.
bjkme it Ura*, Uetnie i mm.
Gumbi In različne Igle.
Railićne podloga In potrebščine ta krojače la šivilj«.
Jdhjske čipfa vejene čipk* in vlo$ki, Pajdolanl aa n«va«te, mlrtovl
eeeeei
Damsko perilo, apodnj« krila, pred-painlki bi kopal n« obleke.
Modrci In potrebščine xa modrce.
^loce-rok.crvice In rokavice za unifor* mirance, pltterje, letne in j/Vrr^e rokavice.
Xowiiu perilo, drfave, mil« ii uma vedn. Krtač« sa obleko, glavo in iob«.
Srajc« aa goipode la deike, »podaje hlače, ovratniki, lapeatntc«, napraalkl In lepa« rut«
Prav« Jaf fava normalno parila, trloot-«rajc«, joploo la hlače.
Mrežasti In potne Jopice, srajce, či~ plce In Sport-pasovl.
/fjgavice, naranjnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravat«, gumbi sa mantali.
Za love«: telovniki, nogavice, roka vic«, dokolenice.
Ogrevalci jj kolena, meti, prsi. Jfrbet. trebuh In glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice In drugi domaČi narodni izdelki I. t. d., 1.1, d.
HAerflAfi I Btrit« novic«, ker ao UUSDOU! z» vaa valne in ko
rtjtne!
Razpošiljam  po postnem povzetja
po
12 K
60 vin.
krasno, dobro in moderno opravo
katera obstoji iz sledečih predmetov: Fina bala ali barvasta ar aj o a It.?. Dobre apodnje hlače. Lepa spalna srajo*. 1 ovratnik po ieljl. Kraana kravata, lpar trpežnih noga vi o Močna brisal k*. Iivretne na-ramnioe. 8 dobre lepna rute
vse v Akatlji lepo aranžirano. i; < e ciljam z obratno polio. Ako bi kaj oa ugajalo, vrnem denar nazaj.
G. Tdnnies
122-14
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani
priporoča kot posehnoat i age in vee etroje za
obdelovanje lesa. F r a n c i a-t u r b i n o osobito za žajrinc naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sosalno-gcnoratorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do H v. za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
123-18
Šolske potrebščine
i
kakor šolske torbice, nosila za knjige, knjige za ljudske šole, miki ta višje in nižje razrede, črnilo in barve, vsakovrstno pisalno in risalno orodje ter drago iolske predmete v oblli izberi na debelo in drobno dobite pri
Antonu Adamiču v Kranju
oaspr. mrla y. 5ttHntrla gasi.
Dalje priporoča
naspr, nrarja g, Snttflcrji wl
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna podi in glinastih izdelkov v LJubljani.
«L JVtaVricij Smolci
svojo bogato založeno trgovino galanterijskega, norimberlkega, modnega in drobnega blaga,
pletenin in tkanin, igrač, in papirja.
Kramarsko in krošnjarsko blago v veliki izberi.
Zaloga igralnih kart.
Največja tovarniška zaloga vsakovrstnih otroških vozičkov od 9 K naprej, rodnih in tržnih talk, potovalnih kovčegov in korb, nahrbtnikov In palio za hribolazce,
Prepričajte ae o nizkih oenah in aolidni postrežbi. 68 62-26
mm
urar
n krni ta. 19
priporoma svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ur« na nihala, pratan« in verižice, po najnižjih oenah.
aaj  Popravila SSS)
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka ludi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljnjo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne uro od K 1*90 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„INTACT".
Kolesarske potrebščine
NH. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti izuecni niso. 17—34
O
K)
O
9-
Najcenejša in najhitrejša vožnja je s parnikl
,Severnonemškega Isloyda'
iz Bremena v ]tew-york
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiier WUholm der Groase. — Prekomorska vožnja traja 0 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tišlerju*.
Odhod is Ljubljane jo vsak torek, Četrtek in soboto. Vsa potovanja se likajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poltena, reelna in lolidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, Utah, VVvoming, Nevadu, Ore;on in Wasbington nudi naše društvo posebno ugodno in izvanredno ceno čez G a 1 d e s t o n. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal t i more in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, liu nos Aires, Coloinbo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—46
LJnblJana, Prešernove nUce 9.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kokor v konfekciji za dame popolna in se priporočava za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo
s spoštovanjem i«*-*
Gričar in Mejač.
17).^>odkra\&k
irlier 11 dame in gospode
LJubljane, It, Petra cesta 85.  Ptlljalka na-
147 r>2 9    sproti hotela Union"
pripor o/a ta gojitev las in n umivanje gUve uvoj zdrav ni-kij   pri poniženi   gorko m mrzlo tračni sušilni aparat. 8u.*i brez nad* letne vročine. Ne provzroluje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Ziloftt mkovriiiit nieiK itrilnil li
ziMiuil lai Oddelek u dame s separatnim vhodom.
Kupujejo se zmešani ln odstrttenl lasje po najvišjih cenah.
Majeenejia in največja domaea eksportna tvrdka. <*
Ras pošiljanj s ifiearskih ar ?se kraje sveta!
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, knkor najbolj slovečih znamk Safhaufcn, ()-
mega, Koskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-kit verižice, uhani, prstani, obeski L 11. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da le moje blage sarei fino in ceno, |e to, da ga razpošiljam po celem sveta in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest.
iey"aaWiiis>apf, irseaae Ravno |e lsšel najnovejši veliki cenik, ftfg'ila igjg Sf
kolesje, gld. 246, enaka iz '      1*114«' mmmlmmA  ln „ajh.;«« lesje in moćn pokrovi, gid.
pravega srebra gld. 8 95, kateri SO pOSlJO ZaStOn] U pOStumO 4 Ho, ieU s dobrim anker Ista i dvojnatim trsim sr* prOStO. kolesjem gld. 595 in naprej.
^mgi.6mootmna^rejorom MoSke uro, 2 tretjini naravne velikosti. 6-87
St. 502.   NikelnasU anker-
M. 505. Prava srebrna cilin-
i
m
* Ijnbljana (Kolizej) \\% £ang Marije Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogledala, slika r vseh velikostih.
te 126-14 zaiagatelj društva
o. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za Vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa,
otroške poste/Je ln vozički  po vsaki
ceni,
Čudovito poceni za hotele, vile ln za letovišča 52 gld,
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-danske trave ali Žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld, naprej. Dlvan z okraski.
Oprava za Jedilna sobe, salone, predsobe, oeio garnituro.
v nevestinih balah. Volni prostori, pritlično In v I, nad' Stropju.
Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodalo.
MIMIMDtJU« MOM COUCOUM'
ZobotebniM ateljl
Oton $eydl
pri g\ dr. E. Globočnikn ¥ Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH
brez nebne plošče, iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE ln OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJ-NOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-15 tU SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
regisirovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57<% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6°/o. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet v letu 190(>.:
1
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uradujc f e v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 6. nre pop. izvzemsi nedelje pop.
Poš tn o - hran i 111 i čn i račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.209.
120-13
Maja tooiorclj »Gorenje«*«
0.'tynvnrnl uiHn'-k Uvoalav Miku*.
La»».n«na In Usek Iv. Pr. Umimitn v Kronju,