PR.mUrtSKI DNEVNIK Ab^. postale i gruppo Cena 400 lir Leto XXXVIII. $1. 120 (11.248) TRST, četrtek, 10. junija 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maia 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KLJUB OGORČENOSTI SVETOVNE JAVNOSTI IN ŠTEVILNIM POZIVOM K PREKINITVI OGNJA DANES SE ZAČNE VRH 16 DRŽAV NATO u. Sl. L . j e|| p&ža I*' Izrael ob odkriti podpori Združenih držav nadaljuje brezobzirno agresijo v Libanonu Izraelska vojska je prodrla v predmestje Bejruta in nadzoruje edino njegovo zvezo s Sirijo - Hude žrtve med palestinskim civilnim prebivalstvom, ki je izpostavljeno pokolom - Izgube v ljudeh in materialih na obeh straneh BEJRUT, TEL AVIV — Položaj v Libanonu postaja i* ure v uro bolj dramatičen. Izraelci so z dvema krakoma tankovskih in motoriziranih enot prodrli daleč na sever. Njihove sile, ki napredujejo ob obali, »o ob pomoči pomorskega desanta zavzele naselje Halde, oddaljeno le 4 kilometre od Bejruta. Drugi del izraelske vojske pa se je prebil v neposredno bližino avtoceste Bejrut - Damask in jo praktično nadzoruje s topovskim ognjem. Širok obroč okrog libanonske prestolnice, ki ga na severu zapirajo protipalestinsko usmerjeni falangisti, je skoraj sklenjen. V njem se je znašlo nekaj sto tisoč pripadnikov palestinskega osvobodilnega gibanja z večjim delom političnega in vojaškega vodstva. Prav ob edinem še odprtem koridoru severno od avtoceste Bejrut -Damask, po katerem imajo Palestinci še vedno dostop do sirskega območja, so se včeraj vneli najhujši spopadi, v katere so posegli tudi sirski helikopterji in letala. V teh bitkah, naj bi Sirci in Palestinci uničili več kot deset tankov in sestrelili osem letal z Davidovo zvezdo, sestreljenih pa naj bi bilo tudi šest sirskih letal. Z zadnjimi vojaškimi operacijami Je postal izraelski cilj jasen. Tel-avivska vlada se tokrat ne namerava zadovoljiti s široko represalijo nad palestinskimi gverilci, ampak načrtuje uničenje palestinskega o-svobodilnega gibanja. Ko se bo ognjeni obroč okrog Palestincev dokončno sklenil, se bo začel pravi pokol. Podobno kot se sedaj dogaja v osamljenih žariščih palestinskega odpora v južnem Libanonu in v nekaterih večjih središčih ob obali. Izraelsko težko topništvo in letalstvo sta jih tudi včeraj zasuli s tonami bomb. Ta vojna se precej razlikuje od falklandske. V njej ni ujetnikov in tudi nobenega obzira do civilnega prebivalstva. Po nekaterih podatkih se je število žrtev povzpelo že na nekaj, tisoč. Palestinci se krčevito upirajo z vsemi razpoložljivimi silami in naj bi doslej zadali pomemben udarec veliko bolje opremljenemu in izurjenemu izraelskemu vojaškemu stroju, ki je baje angažiral v Libanonu približno 80.000 mož in skoraj tisoč tankov. Po vesteh iz palestinskega vrhovnega poveljstva naj bi doslej onesposobili najmanj 200 izraelskih vojakov in uničili večjo količino vojaške opreme. Vendar so v tem boju Palestinci ostali praktično osaml.ieni. Sirske sile ozelenili čelad», približno 30.000 mož, so se z izjemo letalskega spopada nad avtocesto Bejrut - Damask omejile na manjše praske. Falangističnj radio celo poroča, da se Sirci umikajo iz doline Bekaa Edini, ki so PLO doslej ponudili stvarno pomoč, so Iranci, ki so izrazili pripravljenost, da takoj poš ljejo v Libanon svoje vojake. Arabski svet se je omejil na ogorčene izjave in na številne pozive zahod nim prestolnicam, predvsem Wa shingtonu, naj ustavijo izraelsko ofenzivo. Vendar so prav ZDA predsinoc-njim z vetom v varnostnem svetu Združenih narodov preprečile sprejem druge resolucije s pozivom Izraelu, naj brezpogojno prekine ogenj in z grožnjo, da bo sprejel protiukrepe, če tega ne bo napravil. Za IVashington je bilo to dovolj za veto. Vseh ostalih štirinajst članic Varnostnega sveta je podprlo pre dlog za drugi poziv. Sedaj bo morala o teh vprašanjih razpravljati generalna skupščina OZ N, ki se je prav v teh dneh zbrala na izrednem žasedanju o razorožitvi. Sicer pa je Izrael že. večkrat dokazal, da se ne meni za vse obsodbe in pozive najvišjega svetovnega foruma. To je napravil tudi tokrat, ko je brez vsakih pomislekov s tan ki in letalstvom prebil pas brezmočnih mirovnih sil Združenih narodov. Beginova vlada, ki je v torek v zvezi z agresijo na Libanon prejela zaupnico velike večine parlamenta, se ne zmeni za ogorčenje svetovne javnosti. Z brezobzirnostjo nadaljuje svojo agresijo proti neodvisni državi, izvaja zločinski genocid nad civilnim palestinskim prebivalstvom, obenem pa objestno odgovarja z zavračanjem vseli pozivov za prekinitev ognja in za umik na svoje priznane meje. Izraelska agresivnost vsekakor ne bi dosegla takšnih mej, če ne bi bila deležne ameriške podpore in ne bi bila povezana z dolgoročnimi načrti Sirije, ki si želi prisvojiti severni del Libanona. Vse kaže. da bo Izraelu tokrat le uspelo ustanoviti na jugu Libanona neke vrste državo, ki .jo bo prepustil zavezniškim maronitskim silam in tako potisnil Palestince več kot 100 kilometrov od uradne meje Izraela. Medtem ko Izrael z arogantnostjo svoje vojaške'premoči nadaljuje svojo agresivno politiko do sosednih arabskih dežel, se zaradi zadržanja ZDA nevarno zaostruje tudi splošni svetovni položaj Bližnji vzhod je z odgovornostjo Izraela ponovno postal skrajno nevarno žarišče tudi za svetovni mir. V pričakovanju bonske izjave atlantske zveze Izjava bo bržkone kompromis med diametralno nasprotujočimi si stališči Trudeau v Beogradu BEOGRAD — Kanadski premier Pierre Trudeau bo danes dopotoval v Beograd na prvi uradni in prijateljski obisk, kamor ga je povabila predsednica ZIS Milka Planinc. V prihodnjih treh dneh se bo z naj višjimi jugoslovanskimi predstavniki pogovarjal o aktualnih mednarodnih odnosih, prizadevanjih za popuščanje napetosti in obnovitev helsinškega procesa. Izraelski vojaki počivajo na pohodu (Telefoto AP) (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BONN — Z malo manj fevdalnega blišča, toda v primerljivem slo vesnem oblačilu, se bo »gospodar ski vrh* najmočnejših kapitalističnih držav v Versaillesu prelil v »vojaški vrh* atlantske vojaške organizacije v Bonnu. Tudi če ne bi tako pogosto poudarjali »organske zveze* med gospodarsko in vojaško strategijo, ki .jo bodo v dokumentih z obeh srečanj začrtali za prihodnje odnose z vzhodnim tabo rom in deloma s svetom v razvoju, bi bilo zvezo težko zgrešiti. Kot poosebljena rdeča nit se navsezadnje vleče skozi oba vrha še ame riški predsednik Ronald Reagan, ki .je s svoje strani poskrbel za vsebinsko kontinuiteto («odločno zoperstavi jen.je sovjetskemu širjenju vpliva*), s protokolarnimi bomboni (jahanje s kraljico v Londonu, o-bisk pri papežu) in z varnostnimi ukrepi brez primere, pa ie vna prej zožil priložnosti za izmenjavo mnenj na minimum. »Bonska izjava*, ki na.j bi jo sprejeli na sestanku voditeljev 16 držav članic NATO, .je, po prvih poročilih sodeč, akrobatska diplomatska mojstrovina sestavljanja kompromisov celo iz diametralno različnih mnenj. Poudarila naj bi enotnost zveze in ji dala globalno strateško orientacijo, ki naj bi slo nela tako na vzdrževanju ravnote ZARADI PROTISLOVNOSTI SPOROČIL OBEH GENERALŠTABOV PRID DANAŠNJIM VRHOM NATO V BONNU Dvomljiv izid zračno-pomorskega spopada Po Londonu Reagan prispel med argentinskimi letali in «task force» V Buenos Airesu trdijo, da so potopili eno fregato in poškodovali tri izkr-cevalne enote, London pa odgovarja, da so sestrelili najmanj enajst letal v Zvezno republiko Nemčijo Ameriški predsednik poudaril, da ne bodo ZDA nikoli pustile na cedilu svojih zaveznikov ob morebitnem spopadu Pripadniki britanske enote »Gurkovi, nepalskih plačancev, se pripravljajo na spopad (Telefoto AP) „ ......m n.*'..,.....mn .......n............ ODGOVOR DVOUMNIM PREDLOGOM ZDRUŽENJA DRŽAVNIH PODJETIJ Sindikat za pogajanja o novih pogodbah in ceni dela, ne pa o draginj ski dokladi RIM — Vprašanje obnovitve delovnih pogodb za nekaj milijonov delovnih ljudi ostaja še vedno odprto, obtičalo je v bistvu na mrtvem tiru, vsaj za industrijske kategorije. in predstavlja nevaren izvor stopnjevanja družbene napetosti. Po izzivalnem preklicu sporazu-razuma o draginjski dokladi, za katerega se je odločila Conlindustria, So sindikati sklenili zaostriti oblike boja. da prisilijo delodajalce k pogajalski mizi in so potrdili za 25. t.m. vsedržavno splošno stavko z Veliko protestno manifestacijo v Ri-•hu, včeraj so pa vodstva CGIL, ClSL in UIL proučevala predvčerajšnje stališče združenja državnih Podjetij Intersind, ki je imelo več dvoumnih plati. V sindikalnih krogih so dokument Intersinda ocenili, kljub številnim Nejasnostim, pozitivno, saj je izražal pripravljenost začeti pogajanja 0 novih pogodbah, s .čimer se je ločilo od nepopustljivih stališč Con-1'ndustrie. Lama. Carniti in Benve-huto so tudi že odgovorili s pismom Predsedniku združenja državnih pod jetij Massacesiju. a bo besedilo od govora objavljeno šele danes. Kljub temu se je pa izvedelo, iz izjav številnih sindikalistov, ki so sodelovali pri proučitvi predlogov Intersinda in pri pripravi odgovora, za bistvene pomisleke in ugovore, ki jih sindikalni dokument obravnava. Enotna sindikalna zveza je sicer pripravljena začeti pogovore z Intersind tudi o splošnih vprašanjih, ki so povezana s stroški za delovno silo (oziroma »ceni dela»), toda le glede zmanjšanja bremena podjetij pri socialnih dajatvah, glede preureditve delovnega časa in postopkov pri zaposlovanju. Ne sprejema pa. vsaj v tem trenutku, nobenih pogovorov o draginjski dokladi, ki je po mnenju sindikatov ni mogoče spreminjati ob času še vedno prehitrega naraščanja inflacije, ker predstavlja edino obrambo zlasti za delovne sloje z nižjimi dohodki. Zato tudi zveza CGIL-CISL - UIL ne sprejema Massacesi-jevega predloga o štirimesečni odložitvi odločitve o draginjski dokladi. ki preveč diši po grožnji o pre- klicu sporazuma iz leta 1975, kot je storila Confindustria. Sindikati torej zahtevajo hiter začetek pogajanj o novih delovnih pogodbah vsaj z javnimi podjetji brez vsakih pogojev in zatrjujejo, da bodo za pogajalsko mizo dokazali, da so upoštevali vladno navodilo, da poviški ne smejo presegati meje IG odstotkov višanja inflacije, seveda ob upoštevanju, da mora biti delavcem priznana tudi povišana storilnost dela. Neomajna je pa zahteva, da se vsekakor zaščiti kupna moč, proti odkritim ali prikritim poskusom delodajalcev, da bi zvrnili vse breme za izhod iz gospodarske krize na delovne sloje, s predlogi, ki vodijo k dejanskemu znižanju življenjske ravni delovnih ljudi. Medtem je Confindustria včeraj objavila svoje predloge o »smernicah* za preureditev plač in dravinjske doklade, ki temeljijo na »zajamčeni minimalni plači*, oddelitvi dela draginjske doklade za povišanje družinskih doklad, različni vrednosti točke po kvalifikaciji, zmanjšanju razlike med stroški podjetni- ka in dejansko delavsko plačo (z odpravo a.li fiskalizacijo raznih dajatev) in na usklajevanju pogodbenih pogajanj glede na čas in vsebino. Ker se pa dobro zaveda, da je po svoji krivdi razbila odnose s sindikati, predlaga Državnemu svetu za gospodarstvo in delo (u-stanovi. ki ima sicer po ustavi pomembne pristojnosti, a jih ni nikoli izvajala), naj skliče posvet o teh vprašanjih. Sindikati so včeraj začeli pogajanja z združenjem veleposestnikov o novi delovni pogodbi za poldrugi milijon kmečkih delavcev, pri čemer so razpravljali tudi o vprašanju draginjske doklade. Delodajalci sicer zatrjujejo, da bi zahtevani poviški presegli znanih 16 odstotkov, a nadaljujejo pogajanja. Sindikatom so tudi predlagali, naj bi o-prostili kmečke delavce stavke 25. t.m., prejeli so pa odgovor, da tc ni mogoče, ker so smotri stavke širši od same zahteve po novih delovniti pogodbah in zadevajo splošna vprašanja zaposlitve, naložb na Jugu in na splošno drugačne vladne gospodarske politike. BUENOS AIRES, LONDON - V pričakovanju odločilne bitke za Port Stanley je argentinsko letalstvo sprožilo nov množičen napad na britansko »task force*. Izid zračno-pomor-skega spopada je vprašljiv, ker so tudi tokrat vojaška sporočila generalštabov med seboj protislovna. Argentinsko poveljstvo je sporočilo, vest pa z velikim poudarkom objavljajo vsa buenosaireška sredstva množičnega obveščanja, da jg letalstvo preprečilo nov poskus izkrcanja britanskih .marincev. V letalski akciji je bila zadeta ena britanska fregata, ki se je kmalu zatem potopila, z njo pa je morje, kot trdijo argentinski viri, najbrž pogoltnilo veliko število mornarjev. Poškodovali so tudi najmanj tri večje izkrcevalne čolne, ki so nasedli na čereh v prelivu Agradable. severno od Port Stanleya. Dva sta zgorela, tretji pa je baje celo eksplodiral. V Buenos Airesu so prepričani, da je izkrcanje poskusilo najmanj 600 mož. Preživelih naj bi bilo malo. Več smrtnih žrtev in veliko gmotno škodo naj bi Britanci utrpeli tudi med bombardiranjem kopenskih položajev okrog liriba Kent. Britansko obrambno ministrstvo je znatno omililo razsežnost argentinskih letalskih napadov. V Londonu, kjer poskusa izkrcanja sploh ne o-menjajo, priznavajo le, da so bile v dveh zaporednih napadih poškodo vane fregata «Plymountli» in dre manjši enoti. Ranjenih naj bi bilo samo pet britanskih mornarjev. Po drugi strani pa naj bi Argentinci med napadom izgubili najmanj e-najst letal, da se je »podvig* za njih pravzaprav bolj slabo končal, nikakor pa se ni obrestoval. Kakorkoli že, je dokaj jasno, da so argentinske sile po nekajdnevnem premoru spet okrepile svojo proti-ofenzivno dejavnost. Ni znano, ali je poseg argentinskega letalstva dejansko preprečil začetek tolikokrat napovedane britanske ofenzive na Port Stanley. Če je tako. potem je jasno, da je »task force* utrpela precej hud udarec, ki bi utegnil zavleči falklandski spopad prav v trenutku, ko so z utrditvijo svojih položajev na kopnem Britanci nameravali dokončno obračunati s četami generala Menendeza. Britanci so odgovornost za napad na liberijski tanker «Hercules», ki ga upravlja 26-članska italijanska posadka, naprtili argentiskemu letalstvu, ki naj bi ladjo zamenjalo za pomožno enoto «task force*. Beneški kapitan tankerja j'e sporočil, da so bombe zadele ladjo 500 morskih milj od Falklandskega otočja. Žrtev ni bilo. poškodovana ladja pa z lastnimi sredstvi pluje sedaj proti Rio De Janeiru. Ameriški državni tajnik llaig pa je včeraj potrdil, da ameriška podpora Veliki Britaniji v južnoatlant-skem konfliktu ostaja nespremenjena, kljub spornemu glasovanju v varnostnem svetu OZN. LONDON, BONN - Ameriški predsednik Ronald Reagan je včeraj končal svoj dvodnevni uradni obisk v Velisi Britaniji. Prav zadnje ure pred svojim odhodom se je do tedaj skoraj izključno ceremonialni obisk spremenil v državniškega med pogovorom s premierom Margliaret Thatcherjevo, ki sta mu prisostvovala tudi oba zunanja ministra Haig in Pym. Med pogovorom je ponovno prišla do izraza vsa podpora ZDA Veliki Britaniji v falklandski krizi in trditve, da se je treba postaviti po robu agresijam. Zaman pa smo pričakovali podobno odločnost glede izraelske agresije v Libanonu, državnika sta le izrazila željo, da bi se spopadi prenehali. V povsem drugačnem vzdušju pa se je v Bonnu začel enodnevni Reaganov obisk pred današnjim vrhom NATO. Ameriškega predsednika so dočakali z izrednimi varnostnimi u-krepi, ki pa niso «zelenim» in pacifistom preprečili, da ne' bi dali duška svojemu nezadovoljstvu. Prav med Reaganovim govorom v Bun-destagu so se v Bonnu oglasile sirene za atomski preplah, ki so jih vključili manifestanti. Z izjemo tega «incidenta» pa je Reaganov obisk potekal po predvi-liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiltitinmiimniiiiitiiiiiitllitiiiiltilliiiiiiiiitttiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiliiiiiiiulimmiimimiiiililil« Incident v Stekleni palači denem planu. Ameriški predsednik je pokazal precejšnjo mero »prožnosti*, ko je na eni strani zagovarjal nadaljevanje oboroževalne tekme, na drugi pa poudaril, da bi jo lahko prekinili in prešli h konkretnemu omejevanju tako strateškega in taktičnega jedrskega orožja kot tudi konvencionalnega, če bodo ženevska razoroževalna pogajanja uspešna. Ronald Reagan je tudi poudaril, da ne bodo ZDA nikoli pustile Evrope na cedilu ob morebitnem napadu in da ne bodo zmanjšale svojih sil v Evropi. V svojem izvajanju pred zveznim parlamentom, pa se je Reagan spomnil tudi na pacifiste, ko je poudaril. da razume njihovo bojazen pred jedrsko vojno, a je takoj dodal, naj pacifisti ugotovijo, čigava je krivda za sedanje stanje. Za Reagana ni dvomov,- vsega jc namreč kriva Sovjetska zveza, ZDA pa so deviško čiste. Vsekakor pa je na kasnejših pogovorih z zveznim kanclerjem Schmidtom spoznal, da v VVashingtonu in Bonnu nekoliko dru gače pojmujejo termina popuščanje napetosti in miroljubno sožitje. Seveda razhajanja niso razvidna iz skupnega dokumenta, državi morata dokazati, da med njima ni večjih razlik. žja moči kot tudi prizadevanjih za »resnično popuščanje napetosti*. Po besedah bonskega vladnega predstavnika za tisk pomeni «bonska izjava* nadaljevanje linije, kot jo je leta 1967 zapisalo tako imenovane Harmelovo poročilo in ki je v evropskem in svetovnem merilu odprlo obdobje Dopuščanja napetosti. Izraz «resničpo popuščanje* je očitno formula, ki nai bi vsaj za nekaj časa združila bistveno različne poglede ameriškega vodstva in večine evropskih držav na prihodnost mednarodnih odnosov. Medtem ko jemljejo detante v Bonnu še vedno kot nu.ini sestavni del mednarodne politike, oziroma kot edino možnost, da se posamezna žarišča mednarodne napetosti ne razširijo v globalne spopade, je ameriška stran nedvomno trdno odločena obnoviti obdobje konfrontacije, le da si .jo je pod pritiskom gmotnih težav zdaj zamislila bolj kot »gospodarsko vojno*, kot n« zmerno tekmo v oboroževanju, v kateri naj bi gospodarsko šibkejša vzhodna supersila nekoč omagala. Najbrž je samo neverjetni vztrajnosti bonskih pogajalcev v pripravah pripisati, da je zdaj začrtana strategija ostala vsaj riačeJno povezana s Harmelovim poročilom, ali bolje, da .je izjavo mogoče interpretirati kot nadaljevanje uveljavljene dosedanje linije V delu tiska, ki ni neposredno povezan s političnimi strukturami in mu ni treba deliti strahu pred obtožbami o »protiamerikanizmu*, govorijo o načelno različnih pogledih dveh delov atlantske zveze povsem odkrito. Ugotavljajo sicer, da je mirovno gibanje omililio ostre robove ameriške mednarodne politike, toda, da razen drugačnih besednih zvez ni bilo opaziti še ničesar, kar bi vsaj od daleč dovoljevalo zbližanje med »mirovno politiko* kot ciljem atlantske vojaške zveze in mirovnim gibanjem kot spontanim, jedrnatim in dokaj reprezentativnim svetovnim javnim mnenjem. Publicistični in knjižni trg je poln poglobljenih razmišljanj o dilemah tehničnega napredka v zvezi med oboroževanjem in ne vedno večjo obsolutno varnostjo. Ne povsem neznani politiki se zavzemajo za spremembo strategije »gibčnega odgovora* NATO. da bi zvišali prag jedrskega spopada, bonsko srečanje bo dobesedno oblegano od mirovnih manifestantov — in vendar od vsega tega v novem zapisu globalne strategije NATO za osemdeseta leta ni videti ničesar. Bonske politične strukture ostajajo pri oceni, da so Reaganove razo-rožitvene ponudbe mišljene resno, čeprav so medtem nekateri oboroževalni strokovnjaki izračunali, da morajo biti predlogi v tej obliki za sovjetsko stran povsem nesprejemljivi. ker ne upoštevajo bistveno različne ravni oboroženosti z medcelinskimi nosilci jedrskega orožja. Za hladno prho je vmes poskrbel eden izmed številnih pentagonskih papirjev. ki je obelodanil dolgoročno strategijo hladnovojne konfrontacije in jo je v svojem govoru pred britanskim parlamentom predsednik Reagan v bistvu sprejel za svojo. Brez vpliva na javnost tudi ni moglo o-stati poglobljeno analiziranje vodilnih vrednot, na katerih gradi Ronald Reagan svoj pogled na svet (»Amerika vodi svet po božji volji), ki je tik pred prihodom v Bonn preplavilo zabodnonemške časopise. MOJCA DRČAR - MURKO NEW YORK — Predvčerajšnjim se je med popoldanskim zasedanjem generalne skupščine OZN pripetil incident, ki mu ni primera v zgodovini svetovne organizacije. Ko je pred skupščino govoril iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati, se mn je približal neki iranski študent,'ki Je nemoteno prešel vse varnostne filtre, ministru strgal napisani govor iz rok in s kričanjem izrazil svoje nasprotovanje ajatulahu Homeiniju in režimu šiitske duhovščine (Telefoto AP) POVOLILNO VZDUŠJE STOPA V NOVO FAZO Pred pogajanji so se stranke lotile podrobnejše analize volilnih izidov V javnosti vlada veliko zanimanje, kako bodo potekala pogajanja za sestavo večin v pokrajinskem in občinskem svetu ■ Zaskrbljenost zaradi manjše udeležbe na volitvah in velikega števila belih glasovni s NA TRŽAŠKEM SEDEŽU SIP Včeraj uradna predstavitev novega telefonskega imenika Publikacijo bodo razdeljevali telefonskim naročnikom od jutri dalje Osrednja akademija Glasbene matice *******•********•******•**••••••••*•••*•••■•••••••••••••••■••••••••••••!•»■■«■*■i••■•■iimiiieiiiaifaeiii■■■■■■■ii•■■■iiiiiuiaiaiiACM NA SEJI DEŽELNEGA ODBORA Predlogi za reševanje problema brezposelnosti Odobrena nova \9ota za popotresno obnovo Furlanije Upravne volitve za obnovitev tržaškega pokrajinskega in občinskega sveta ter rajonskih svetov so mimo. Po razburljivi voliln. kampanji. polna polemik in pričakovanj in po prvem branju rezultatov, polnem neverjetnih tehničnih zaplet-Ija.jev, se začenja faza bolj umirjene analize volilnega izida, kateri bo v prihodnjih tednih sledilo ob dobje mrzličnih političnih pogajanj za oblikovanje večin in za prevzem upravljanja občine in pokra jine. Čeprav je bilo že veliko iz ja v in ocen političnih predstavnikov. ki so .(ih narekovali prvi in še neizčiščeni vtisi, se stranke še niso dokončno izrekle o nedeljskem volilnem izidu. V teh dneh napovedujejo vrsto sestankov vodstev Strank. Včeraj se je sestalo na pri »er pokrajinsko vodstvo KPI, ki •e bo danes ob 20. uri sestalo v dvorani v Ul. Madonnina 19 z volivci in izvoljenimi, da bi skupne ocenili volilne izide. V prihodnjih dneh se bodo sestala tudi vodstva drugih strank. Zatem se bodo pričela. kot rečeno, pogajanja, ki bo do prav gotovo zapletena in dolgotrajna. O možnostih raznih koalicij se doslej ni še nihče izrekel. Ne kateri, zlasti iz vrst desnice, zagotavljajo. da bo tokrat lažje doseči sporazume in zagotoviti občini in pokrajini upravljivost, vendar zadeva v resnici ne bo ravno eno stavna. Kdaj bodo torej dani pogoji, da se bosta občinski in pokrajinsk’ svet lahko sestala in izpolnila prve obveznosti, to je potrditev izvoljenih. izvolitev župana, oziroma pred sednika na pokrajini ter izvolitev odborov? Po zakonu morata seda n ja posebna komisarja, dr. Sicla ri in dr. Mazzurco, sklicati novo izvoljena sveta v teku štirideseti! i dni od volitev. Oba zagotavljata, da nameravata to svojo naiogo iz polniti čimprej, potem ko se bosta predhodno seveda posvetovala s predstavniki strank. Govori se o prvih dneh julija kot o možnem roku za prvi seji. vendar bo vse to odvisno od rezultatov pogajanj. Prvi seji občinskega sveta bo pred sedoval bivši župan Cecovim, ki je na volitvah pre.jel najviš.je število preferenčnih glasov, prvi seji pokrajinskega sveta pa bo 'predsedoval komunistk”n predstavnik Mil lo, kot najstarejši svetovalec. Tpdi datum uradne proglasitve Izvoljenih še m znan. Zaradi za pletljajev pri štetju glasov se je vsa zadeva nekoliko zavlekla. Na prizivnem sodišču še vedno preve rjajo število glasov in preferenc za pokrajinski svet. na prvem volišču v mali dvorani gledališča Verdi pa še pregledujejo volilne izide za občino in rajonske svete. Uiadna proglasitev bo vsekakor v prihodnjih dneh (zakon ne predvi deva točnih rokov) na sedežu pr vega volišča. Če smo v prejšnjih dneh obsež no poročali o tem. koliko glasov je prejela ta ali ona stranka in koliko preferenc ta ali oni kandidat, moramo spregovoriti tudi o pojavu, o katerem se je v splošnem malo pisalo, ki pa ga ne gre podcenje vati To je pojav upadanja udelež be na volitvah in belih ter neveljavnih glasovnic. Marsikdo je ta pojav označil kot šestnajsto stran ko, ali stranko nevolivcev, ki je glede na izid tokratnih volitev za sedla kar drugo mesto če upošte varno, da ni bilo oddanih za no krajinski svet kar 40.759 glasov na skupnih 237.931 volilnih upravičen cev. Od tega se kar 29.557 volivcev sploh ni zglasilo na voliščih. 5.801 je bilo belih glasovnic, 4.886 na je bilo neveljavnih glasov. Tudi za volitve v občinski svet ni bilo ve liko bolje' na 212.621 volilnih upra vičencev 35.409 ni oddalo glasu ali pa je oddalo belo glasovnico. Če pogledamo v odstotkih vidimo, du je znašala udeležba na letošnjih volitvah 87,6 od sto. medtem ko je na volitvah leta 1980 glasovalo 90.3 od sto. leta 1978 pa 91.3 od sto Belili glasovnic je bilo za pokrajino 2.8 od sto (leta 1980 le 1.8 od sto), neveljavnih pa 2,55 od sto (leta 1980 1,2 od sto) V sedanjem političnem položaju .je pojav še posebno zaskrbljujoč in ga bo treba jemati boli resno v pretres Dodati moramo, da je bilo to zadržanje volivcev zaznavno tudi ua slovenskih voliščih, kar V hodi prometni nesreči na cesti pred letališčem v Rnnkah so sinoči izgubile življenje tri osebe. Do nesreče je prišlo okrog 19. ure, po prihodu letala iz Rima. S tem letalom sta se pripeljali 52-letna A-driana Jelves Morales, bivajoča v Santiagu de Chile, in 80-letna Au-rora Olivarez, rojena v Čilu in bivajoča v Moorebanku v Avstraliji. Na letališču so ju prišli počakat sorodniki iz Trsta. V avtomobilu fiat 128 s tržaško registrsko tablico 134398, ki je zapustil letališko parkirišče, je bilo kar šest oseh, in sicer že omenjeni ženski, Oscar Jel- nikakor ne smemo prezreti in kar prinaša boju naše narodnostne skupnosti nedvomno škodo. Premestilve unteljpv v šolskem lelu 1982/83 Šolsko skrbeništvo je 8. junija ob javilo seznam stalnih učiteljev, ki so bili na lastno željo ali zaradi ukinitve razreda premeščeni na dru ge šole v tržaški pokrajini Preme ščenj so bili: Marija Magdalena Peitot z osnovne šole 'a Degrassi por. Carbone (39), Paolo Testa (33). od dela. Prvi zakonski osnutek, ki ga je sprejel deželni odbor, se dotika vprašanja kvalifikacije. Dežela naj bi, na podlagi podatkov o delovni sili, priredila posebne tečaje, ki naj bi jih upravljala dežela sama. Drugi zakonski osnutek, ki nosi naslov »Posegi na področju dela*, želi uskladiti različne produkcijske sektorje, od javnih pa do zasebnih, prav glede na vprašanje delovne sile. V bistvu naj bi dežela »poskrbela* za brezposelne, jim nudila u-strezno kvalifikacijo in prekvalifikacijo, ob tem naj bi tudi usmerjala posameznike v tiste sektorje, kjer je potrebna delovna sila. Jasno je, da bi organizirano usmerjanje brezposelnih imelo velik pomen, ob tem pa se odpira široko vprašanje, ki ga dežela obravnava in ga bo morala še obravnavati, o novih usmeritvah industrijskih in drugih proizvodnih dejavnosti na vsem teri toriju. Skrb »za-JKezpaselne»šo. touc.i nujno veže z vprašanjem odpiranja novih delovnih mest, kar pomeni za marsikateri že obstoječi obrat začeti znova, hkrati pa iskanje novih perspektiv, in ustvarjanje novih dejavnosti, brez katerih je nesmiselno govoriti o tržišču delovne sile, saj bi bili pred čisto navadnim parkiriščem brezposelnih. SINOČI NA OPČINAH Vespist žrtev prometne nesreče V trčenju, do katerega je prišlo včeraj okrog 20. ure na Opčinah, v neposredni bližini odcepa za Re-pentabor, je izgubil življenje 21-letni mehanik Giuliano Bertocchi iz Ul. Assenzio 32. Fant se je na vespi vozil od Fernetičev proti Opčinam, ko mu je pri omenjenem odcepu nenadoma presekal pot alfa romeo 2000, katerega je upravljal 55-letni inženir Luciano Izzi iz Rebri za Greto 7. Očividci pravijo, da je Izzi, ki je prihajal z Opčin, pred nesrečo zaustavil avtomobil nasproti gostilne Daneu, nato pa je nenadoma zavozil na desno, proti Repentabru. Vespist se mu je hotel izogniti in je zato zavozil okrog njegovega zadnjega dela, kar pa se mu ni posrečilo. Najprej je namreč trčil v zad nji desni rob, po nekaj metrih pa še v zastavo 101 (upravljal jo je 44-letni Mirko Dapa iz Zagreba), ki je prihajala za Izzijevim avtom. Od tu je močan sunek odbil vespista na tla, kjer si je hudo poškodoval lobanjo. Nemudoma so ga prepeljali v bolnico, vendar zanj ni bilo več pomoči. Na oddelku za oživljanje je ob 20.45 umrl. Prevrnjeni trlelin povzročil nesrečo Včeraj zjutraj je gospodinja Ma rina Bosello na svojem domu na Trgu Vico 7 čistila in likala obleke, ko je nenadoma prevrnila ste kleničko s trielinom. Izredno vnet ljiva tekočina je brizgnila na kotel za plinsko ogrevanje vode in va rovalni plamenček je takoj pritak nil ogenj na bližnje predmete. Pia meni so oplazili gospodinjo po nogah, med poskusom pogasitve pa se .je opekla tudi po rokah. Ogenj, ki sicer ni povzročil večje škode, so kmalu pogasili gasilci. Bosello-vo pa so zaradi opeklin spre.jeli na dermatološkem oddelku, kjer bo o-zdravela v nekaj tednih. Nastopilo je 15 gojencev Lepo število ljudi je sinoči v Kulturnem domu v Trstu prisluhnilo osrednji akademiji Glasbene matice, na kateri je pokazalo svoje glasbeno znanje 15 gojencev naše glasbene šole z oddelkov za klavir, godala, pihala, trobila in kitaro. Izvajalci so pripravili poslušalcem prijeten glasbeni večer, za kar jih je občinstvo ob koncu vsake točke nagradilo s prisrčnimi aplavzi. Na sinočnji akademiji je od vseh instrumentov prednjačil klavir. Na črno-belih tipkah se je poskusilo kar osem mladih in to v različnih kakovostnih kategorijah, od najmanjše Tamare Ražem (igrala je Kuhlaujevo Sonatino) in prav tako mladega, a našemu zamejskemu glasbenemu svetu že znanega Aljoše Starca (zaigral je Beethovnovo Sonato op. št. 49) do Klavdije Sedmak (Chopinova Mazurka), Nike Frančeškin (Debussgjeva Arabeska), Federica Montija (Chopinove Etudi in Valček), Vesne Zuppin (Chopinov Impromptu), Katje Milli (Trije Preludiji Šostakoviča) in Stojana Kureta, ki je z zahtevno Lisztovo koncertna etudo til sospi-ro» dokazal, da mu igranje na klavir ,zrav tako leži kot «muhanje» pred mladimi zamejskimi grli. Villa - Lobosov Choro je ritmično izzvenel iz strun kitare Marka Ferija. Peter Filipčič je dobro zaigral Leov Koncert za violončelo, medtem ko je hornist Zoran Lupine ovil v žametni alas svojega roga Bozzovo skladbo «En lrlande.it. Klarinetu sta bili posvečeni dve točki sinočnjega večera: najprej se je Miran Košuta predstavil (ob spremljavi klavirja) s Poluencovo Sonato za klarinet in klavir, večer pa je zaključil trio klarinetov (Miran Kokuta, Igor Košuta, Adrijan Pahor) s Hummlovim Triom v B-duru. Na sliki: nastop male Tamare Ražem. Uspeh preiskovalcev pr| odkrivanju razpečevalcev mamil Namestnik državnega tožilca Staf-fa je včeraj zaslišal skupino petih razpečevalcev težkih mamil in hašiša, ki so jih finančni stražniki v tesnem sodelovanju s tržaško policijo ter agenti iz Gorice in Tržiča aretirali pred dnevi v Posočju. Gre za pet mladih iz Cervignana, Benetk, Ronk, Macerate in Modene. Staffa je napovedal, da bodo sledile še druge aretacije, s katerimi upajo, da bodo zadali usoden udarec mreži tihotapcev, ki so razpečevali v naši deželi večje količine heroina, kokaina in hašiša. V koronejske zapore so tudi prepeljali skupino razpečevalcev, ki se je ukvarjala s preprodajo heroina v severni Italiji in ki so jih policisti ter finančni stražniki prijeli po 2. maju, ko je tržaški leteči oddelek aretiral pri mejnem prehodu Fernetiči dva zakonca iz Ligurije, ki sta pretihotapila skoraj 10 kilogramov čistega heroina. Petim razpečevalcem, o katerih smo že pisali, se je pridružil še šesti aretiranec. Gre za 31-letnega Carmela Lauren-dija. Kot preostali, je tudi on po rodu iz Kalabrije, stanoval pa je v Piemontu. Zaradi prekupčevanji prijavili sodstvu avtomehanika iz Lokev Leteči oddelek je prijavil sodstvu zaradi prekupčevanja z ukradenim avtomobilom 23-letnega avtomehanika Borisa Škrbina iz Lokev pri Divači. Oktobra lani je bil namreč v Trstu s svojim dyane, za 100 tisoč lir pa je od nekega mladeniča v neznanem kraju na Krasu odkupil citroen 450, katerega so še isti dan ukradli Giovanniju De Ni-grisu iz Rima, ki je bil začasno v Trstu, Dyanč so zažgali (ostanke so odkrili pri Jezeru karabinjerji iz Milj), njene evidenčne tablice pa nataknili na citroen. O zažigu je baje Škrbina zatrdil, da ne ve ničesar, ukradeni avto pa so jugoslovanski miličniki zaplenili pri njegovem domu in ga izročili lastniku. Kolegice in kolegi uredništva Radia Trst A izrekajo delovni kolegici Heleni Prelil občuteno in iskreno sožalje ob smrti drage mame Frančiške Bobek vd. Prelli. Sporočamo, da bo pogreb Avgusta Colje danes, 10. junija, ob 16. uri .iz tržiške bolnišnice na pokopališče v Mavhinjah. SVOJCI Sesljan, 10. junija 1982 -----------------------+--------------------------- Zapustila nas je naša draga GIUSEPPINA BLASINA roj. CARLI , , ?.°?re*3 b° jutri, II. junija, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: mož Carlo, hčeri Bruna in Alma, sin Aldo, nevesta, zet, vnuki ter drugi sorodniki Trst, 10. junija 1982 (Občinsko pogrebno podjetje) NA CESTI PRED LETALIŠČEM V RONKAH TRIJE MRTVI V TRŽAŠKEM AVTU Nesrečo je baje zakrivil voznik kamiona, ki je neprevidno prehiteval ■ Tri osebe laže ranjene .....•u>.H<»..mniMi..mMmiiiummiiuiii..ini..iiimni.ii.iiiiimiiiiiiiimiui.. MEDTEM KO SE VPISOVANJA V DRŽAVNE VRTCE ŠE NADALJUJEJO Prvi (neuradni) podatki o vpisih otrok v slovenske otroške vrtce V šestih vrtcih v dolinski občini doslej vpisanih 40 otrok, medtem ko bo letos zapustilo te vrtce 47 malčkov • Ponekod so računali na večji vpis . ""...........................................m....I......m,.,,,,,.,.,,,,...........min,|U.„...1....|.|.||,m, tu ...mm............................... 28 slovenskih svetovalcev v novoizvoljenih rajonskih svetih Prisotnost slovenskih predstavnikov najbolj številčna v skupščinah zahodnega in vzhodnega Krasa ■ Leta 1978 je bilo izvoljenih 32 Slovencev - Bolti Vtilhelm (KPI) preje! najvišje število preferenčnih glasov v vseh 12 rajonskih svetih V današnji številki objavljamo imena novoizvoljenih rajonskih svetovalcev, ki smo jih izvolili na nedeljskih volitvah. Včeraj smo že objavili število glasov in število svetovalskih mest, ki so si jih stranke zagotovile v posameznih rajonskih svetih. V tej mandatni dobi bo LpT imela skupno 71 rajonskih svetovalcev (prej 60), KPI 49 (52), KD 47 (64), PSI 24 (12), SSk 7 (7), PSDI 8 (4), PRI 7 (8), PLI 1 (2), MSI 17 (16), PNP 1 (0) in MIT 0 (7). Ponovni pregled rezultatov je pokazal, da si je enega svetovalca zagotovila tudi Vsedržavna stranka upokojencev (PNP) in sicer v šentjakobskem rajonskem svetu (prejela ga je na račun socialdemokratske stranke). V novoizvoljenih rajonskih svetih bo tudi 28 slovenskih svetovalcev, kar pa je manj kot v prejšnji mandatni dobi, ko jih je vsega skupaj bilo 32 Najbolj številna prisotnost slovenskih predstavnikov bo seveda v skupščinah zahodnega in vzhodnega Krasa; k tem rezultatom pa'1 gre še zabeležiti, da je med vsemi kandidati na vseh kandidatnih listah prejel daleč največje število glasov Dolfi VVilhelm in sicer kar 376, ki je kandidiral na listi KPI za vzhodni Kras: VVilhelm je bil sicer že izvoljen tudi v pokrajinski svet. W/X,X+WX®vX^!’!v;v!'X' SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TABOR “ V Prosvetnem domu na Opčinah od 11. do 20. junija MILOŠ PAHOR samostojna slikarska razstava Odprtje jutri, 11. junija, ob 20.30. Uvodna beseda Milko Rener. Recital: Erika Slama - flavta, Dina Slama - spinet. Gledališča VERDI Jutri ob 20.30 (red A) enajsti koncert. Recital pianistke Margarite Hoehenrieder. Ponovitev v soboto ob 18. uri (red B). Na programu Schubertove in Lisztove skladbe. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic. Kino Ariston Dvorana rezervirana. Jutri ob 18.00 in 21.30 na prostem «L’in-ganno*. Bruno Ganz, Hanna Schygulla. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 17.00 «11 cacciatore*. Prepove-vedan mladini pod 14. letom. Eden 18.00 «L’esorcista». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.00 «Vieni avanti cre-tino*. Lino Banfi. Fenice 17.00 «Calligola e Messali-no». Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «11 regno dei sensi*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Anrora 17.00 «L’uomo puma*. Cristallo Danes zaprto. Jutri ob 16.30 «11 lago dorato*. Catherine Hepburn, Henry Fonda. Moderno 17.00 «Qualcuno vol o sul nido del cuculo*. Jack Nicholson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Piacere car-nale*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17100 «L’uomo puma*. Vittorio Veneto 17.00 «Eccessi por-no». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «Tenere cugine*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 15.30 «Action in love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00 «Horror show». Razstave V soboto, 12. t.m., ob 18. uri bo v razstavišču Corsia Stadion v Ulici Battisti 14 odprla razstavo Claudia Raza Floreancig. Razstavljala 'bo do 24. junija. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 10. junija MARJETA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob 23.56 in zatone ob 8.16. Jutri, PETEK, 11. junija SREČKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,4 stopinje, najnižja 21,4, ob 18. uri 27 stopinj, zračni tlak 1014,6 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessio Casole, Antonella Coppola. David Komar, Vincenzo Zupi, Sadiker Murat. Lo-renzo Soppani, Andrea Scaramelli. UMRLI SO: 71-letni Antonio Ci-rillo, 71 letna Maria Kragelj vd Gri-son, 90 letni Claudio Ricci. 60 letna Angela Grbac vd. Sangrigoli. 69 let ni Giuseppe Montestella. 87-letna Giulia Pinazza vd. Scaramelli. 73-letna Nicoletta Grabelli vd. Pratti-c6, 85-letna Francesca Bobek vd Prelli. 79 letni Pietro Magazzu. 69 letni Pietro Sinico, 87 letna Rosa Fellini vd. Ronehi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15. Ul Ginnastica 44. Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. Zgonik in Milje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2 in Trg Venezia.2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20 30 dalje) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2, Zgonik, Milje Uprava slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu obvešča učence osnovnih šol, dijake nižjih in višjih srednjih šol, univerzitetne študente, da se lahko do 19. junija vpišejo kot redni ali zunanji gojenci za prihodnje šolsko leto. Vse informacije dobite po telefonu 573-141 - 573-142. Pravočasen vpis nam bo omogočil boljšo organizacijo dela v šolskem letu 1982 83 Razna obvestila Fotografije z izleta v Bosno, ki'jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo seja jutri, 11. junjia, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani 'v Ul. sv. Frančiška 20. Govorili bomo o natečaju. Zaključni nastopi gojencev Glasbene matice: danes, 10 t.m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Na brežini; jutri, 11. t.m., ob 18.30 v slovenskem šolskem centru v Miljah in ob 20.30 v mladinskem krožku pa Proseku; v soboto, 12. t.m., ob 20.30 v dvorani Primorja na Proseku., V nedeljo, 13. t.m., bo v Skednju tradicionalna «Škedenjska poletna prireditev*. Sodelujejo: otroški pevski zbor iz Skednja, folklorna skupina osnovne šole «Ivan Grbec* iz Skednja, ženski pevski zbor PD «1-van Grbec* iz Skednja, folklorna skupina KUD «Karol Pahor* iz Pirana in mešani pevski zbor iz Skednja. Za zabavo bo poskrbel ansambel TAIMS. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! Glasbena matica Trst sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu GM, Ul. R. Manna 29. KD Fran Venturini s sodelovanjem mladine od Domja in s Krmenke vabi n- «Tradicionalno šagro*, ki bo 12., 13. in 14. junija na Krmenki. V soboto. 12. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18.30 nastop godbe na pihala od Korošcev, od 20. do 24. ure ples z ansamblom Pomlad; v nedeljo, 13. junija, ob 10. uri odprtje kioskov, od 17. do 20. ure kulturni program, od 20. do 24. ure ples z ansamblom Pomlad; v ponedeljek, 14. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, od 20. do 24. ure ples z ansamblom Pomlad. Zveza partizanov in aktivistov z Opčin obvešča da bo odhod izleta na Sutjesko v soboto. 12. junija, ob 6. uri zjutraj izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Prosimo, da dvignete listek avtobusnega sedeža v trgovini Renar na Opčinah. Zamudnikov ne bomo čakali. Šolske vesti Dijaki srednje šole E. Levstik s Proseka vabijo na zaključno šolsko prirecČifev. ki' bo v šobofo,‘T2; junija, ob 20. uri v šolskih prostorih. Otroci vrtca ter učenci in dijaki osnovne in srednje šole v Sv. Križu vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo, 13. junija, ob 18. uri v Prosvetni dvorani doma Albert Sirk. Julija v Nabrežini 21. ra/stava vin V dneh 2., 3. in 4. julija 1982 bo v Nabrežini 21. razstava in pokušnja domačih vin, ki jo prirejajo občinska uprava in pridelovalci občine Devin - Nabrežina, Na razstavi lahko sodelujejo vsi pridelovalcev občini, kj so v zadnji letini pridelali najmanj 70o litrov vina s svojega posestva. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki bodo pripuščena k razstavi. Vpisovanja sprejemajo v občinskih u-radih (soba štev. 16, g. Gruden). 'f Čestitke Danes praznuje rojstni dan GIOR-GIO ZONTA. Mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva mu želijo žena, sin, mama in tašča. GIORGIO ZONTA slavi danes svoj rojstni dan. Vse najboljše mu želi družina Smotlak. Na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ljubljanske univerze je včeraj uspešno zagovarjala svojo diplomsko nalogo TJAŠA PAVLETIČ Ob zaključku študijskih let ji najiskreneje čestitajo vsi, ici so ji blizu. Potovalni urad «Aurora» vabi od 3. do 10. julija na potovanje z letalom v GRČIJO z ogledom A-ten, Korinta. Epidavra in Miken ter minikrižarjenje ,med otoki Hydra, Aigina in Poros. Cena 565.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» — Ul. Ci-cerone 4, tel. 60-261. Potovalni urad «Aurora» vabi v juliju in avgustu na tedenska bivanja v BOVEC - Hotel Kanin. Odhod avtobusa iz Trsta vsako soboto. Cena enotedenskega bivanja s polnim penzionom na osebo (v dvoposteljni sobi s kopalnico) znaša 140.000 lir. Informacije in vpisovanje: potovalni urad «Aurora» — Ul. Cicero-ne 4, tel. 60-261. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Izleti 'v : LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124. Bazovica: el 226 165, Opčine: tel 211001, 3rosek: tel 225 141, Božje polje 'gonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 100 121, Sesljari: tel 209 197. Žavlje: el 213 137; Milje: tel 271 124 SPDT javlja, da bo v nedeljo, 13. junija odhod avtobusa za izlet na Pristavo pod Golico ob 6.45 izpred sodne palače. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI od 11 do 12. ure. Mladinski dom - Boljunec obvešča udeležence izleta v Stično in Kostanjevico na Dolenjskem, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 13. junija, ob fi 30 iz domače gorice v Boljuncu. Hkrati obvešča, da sta za izlet še dve prosti mesti. SK Devin priredi 13 junija avto bušni izlet na Pristavo riad Jeseni cami ob priliki srečanja zamejskih planincev Zainteresirani naj se ja vijo na sedežu kluba ali telefonsko Brunu Škrku, št. 200 236 in Sosiču, št 208-551 Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan sporoča, da bo enodnevni izlet v Cittadello (Villa Veneta) dne 2(1. junija. Vpisovanje in informacije v Ul. Vatdirivo 30/11 vsak torek, četrtek in petek od 17 do 19. ure, telefon 64459 ali 732858. SPDT vabi srednješolce na 3-dnev-ni izlet 27., 28 in 29. junija po slovenski transverzali k »Triglavskim jezerom* iz koče Zlatorog v Trenti na Zasavsko kočo na Prehodavcih ter po dolini Triglavskih jezer in čez planino Jezero v Bohinj. Vpiso vanje do vključno torka, 15. junija, na sedežu ZSŠDI Ul. sv. Frančiška 20/n. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel 68 441 PRODAM kvačkane prte iz bombaža razne velikosti. Telefonirati na št. (0481) 780-47. OLENICH na Padričah je odprl osmico. RENAULT 14 TL prevoženih 45.000 km, komaj na novo prebarvan v odličnem stanju prodam. Cena 5.500.000 lir — možnost pogajanja. Telefon- 040/811-565. ZAKONCA s priporočili iščeta na Krasu ali v okolici v najem stanovanje ali hišo za poletne mesece. Ni izključen nakup. Telefon (040) 64-382. PRODAM skoraj nov motocikel to-mos po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah št. 040/410955. IDEALNA POSODA UN1CDUKPLUS CR-18 NUO iz nerjavečega jekla s 15% popustom nudi dolgoletni' zastopnik podjetja svetovno priznane tvrdke. Kuha na zdrav na čin brez grama masti in brez vode z neomejeno garancijo in servisom. Zastopnik Mario Devetak, Ul. Zanetti 22 - Sovodnje. Tel. (0482) 882 112. PRODAM barvni televizor 26” znamke grundig z daljinskim upravljanjem v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Telefonirati od 13. do 14 ure na št. (0481) 83-535. ODDAM v najem sobo in kuhinjo po možnosti samski osebi. Telefon 0481 34220. PRODAM zazidljivo zemljišče na Krasu Telefon 040/226 294. HIŠO z dvoriščem prodam pri Kopru. Telefon 040/725 463. UPOKOJENEC išče kakršnokoli zaposlitev Telefonirati ob urah kosila ali večerje na št. 040/815 151. TVRDKA evropskega slovesa z a-gencijo v okolici Trsta nudi zaposlitev s polnim delovnim časom ali pa tudi samo za nekaj ur dnevno (tudi ob sobotah). Dober zaslužek. Pogoji: minimalna starost 23 in maksimalna starost 50 let ter lasten avtomobil. Telefonirati v uradnih urah na štev. 040/200 181. PRODAM (ancio beta H.P.E. letnik 1980 prevoženih 24000 km po ugod ni ceni Telefon 040/824381. GLASOVANJE BO ŠELE JUTRI ZVEČER SZDL \L NOVC GONC6 BOLJ KOT KDAJ ŽIVAHNA RAZPRAVA na obisku pri SKGZ 0 PRORAČUNU GORIŠKE OBČINE Precej polemični, a konstruktivni posegi svetovalcev večinske koalicije 0 slovenskih vprašanjih sta govorila Bratuš (SSk) in Waitritsch (PSI) Letošnja proračunska razprava v goriškem občinskem svetu je dokazala, da so se svetovalci zbudili iz polsna in so bolj živahno kot kdajkoli doslej od leta 1980 posegli v diskusijo. Pri tem so bili precej aktivni svetovalci strank, ki podpirajo sedanjo vodilno koalicijo, in marsikdaj je z njihove strani prišlo na račun odbora več kritik kot pa s strani opozicije. Razprava je pokazala, oziroma bo še pokazala, da se nekaj giblje tudi v taki večini, ki lahko razpolaga z 29 glasovi od skupnih štirideset. Zaradi tolikšnih in razvejanih posegov je bil župan primoran najaviti še eno sejo. Najprej je bilo mišljeno, da se bodo posegi svetovalcev izčrpali v torek zvečer. Pa ni bilo tako, zaradi tega je bila sinoči še ena seja, na kateri je kot prvi govoril liberalec Fornasir. Zadnja seja pa bo jutri, v petek, ko bomo lahko čuli odgovore župana in odbornikov ter glasovalne izjave skupin. Sledilo bo glasovanje. Na torkovi seji so spregovorili demokristjani Colella, Feleppa, Cefa-rin, komunista Chiarion in Lamberti, socialist Waltritsch, socialdemokrat Tacchinardi, Bratuš od Slovenske skupnosti in misovec Coana. Medtem ko se je Colella dotaknil gospodarske krize, ki pesti naše mesto, in se je potem zaustavil ob nekaterih vprašanjih predmestij, še zlasti naselja sv. Ane, je Feleppa predlagal neke olajšave za vojake, ki služijo vojaški rok v Gorici. Marjan Cefarin je govoril predvsem o vprašanjih športa ter športnih objektov ter o delovanju in vlogi svetovalskih komisij ter o njihovem odnosu z odborom. Tacchinardi je imel veliko pomislekov na delovanje smetarske službe. Fašist Coana je imel seveda polna usta pro-tiosimske propagande in protislovenskih izpadov. Lamberti (KPI) se je dotaknil predvsem gospodarskih vprašanj, še posebej v zvezi z krizo v tovarnah. Kritiziral je tisto gledanje, ki ne upošteva dovolj industrijskega razvoja, dejal da bi morali kontingente proste cone preusmeriti s trgovskega na industrijsko področje. Kritiziral je tudi dejstvo, da se ni v letošnjem proračunu dovolj poudarila vloga obrtnih con pri kazermetah in v Ulici 3. armade. Chiarion pa je bil bolj upravni, govoril je precej o proračunskih težavah. Kritiziral pa je tutfi avtoritarna gledanja na upravljanje.. Zahteval je tudi hiter postopek za gradnjo, povečane avtobusne postaje. Bratuš od' Slovenske skupnosti je osredotočil svoj poseg predvsem na vprašanja slovenske manjšine, ki so precej v ospredju županovega poročila. je dejal. Izrazil je željo po večjem sodelovanju s Slovenijo na vseh ravneh, predvsem kulturnih in tudi da bi se Gorica pobratila s kakšnim slovenskim krajem. Podrobno se je dotaknil vprašanj sloven- ske šole, slovenske kulture ter odnosov z odgovarjajočimi italijanskimi ustanovami ter zagovarjal stališče ustanovitve italijanska slovenske glasbene šole. Kar se šol tiče je dejal, da bi bilo treba pomislisti na šolska poslopja, tako v južnem delu mesta kot pri Rdeči hiši in bil mnenja, da bi morala občina odkupiti semeniško stavbo v Ulici Alviano. širše zasnovan je bil poseg socialista Waltritscha, ki je dejal, da je v sedanjem občinskem svetu, osmem po vojni, manj polemičnih razprav in tudi nekoliko nižji kulturni nivd v razpravah kot v prejšnjih. Dejal je, da vse to zmanjša vlogo Gorice in daje duška pritiskom iz Trsta, Vidma in Pordenona na naš račun, kar se tudi odraža v odmiranju naše industrije. Zato. če imamo Goričani prijatelje v slovenski in jugoslovanski vladi, jih moramo najti tudi v Trstu, Vidmu in Rimu. Če se mesto ne bo streslo iz apatije v kateri je, bo število prebivalstva še vnaprej padalo, bolj kot doslej. Govoreč o manjšinskih vprašanjih je dejal, da globalna zaščita manjšine ne pomeni nadlege za večino. Občina pa mora biti bolj poslušna za potrebe tukajšnjih slovenskih kulturnih ustvarjalcev in onih, ki prihajajo iz sosedne Slovenije, saj smo bili in smo Slovenci sestavni del mesta. Isto velja za šole, ki jim je treba dati vso pomoč. Pri tem je omenil tudi dejstvo, da so problemi s šolskimi stavbami pereči za mnoge šole v mestu. Ovrednotiti je treba slovensko konzulto, ki je že dala koristne predloge. Dati bo treba pravi pomen kmečki konzulti. Več teže je treba vsekakor dati rajonskim skupščinam, ki se čutijo preveč odrezane od dogajanja, zaradi česar spet prihajajo na površje avtonomistične in odpaniške težnje. Na sedežu SKGZ v Gorici je bila v torek popoldne na obisku delegacija SDZLS iz Nove Gorice s predsednikom Lojzetom Lahom na čelu. V njej so bili tudi novi funkcionarji novogoriške občinske skupščine s predsednikom Zorkom Debeljakom. Goste je sprejel predsednik TO SK GZ dr. Mirko Primožič, v pogovoru so sodelovali tudi drugi goriški člani IO SKGZ. Po pogovorih so si no- NEKAJ ZA TE DNI AKTUALNIH RAZMIŠLJANJ Vpisovanje v slovensko šolo je tudi skrb večinskega naroda Slovenska šola je bistvenega pomena za obstoj in razvoj naše skupnosti Čustveni in praktični razlogi pri izbiri ne dopuščajo nobenih dvomov V teh dneh, ko so odprti roki za vpisovanje otrok v šole, se v naših, se pravi v manjšinskih sredstvih množičnega obveščanja skoraj obvezno ponavljajo pozivi staršem, naj svoje otroke vpišejo v slovensko šolo. Ponavlja se ena izmed o-blik, ki jih naša skupnost ima za učinkovite, namreč, da se neposredno obrača na roditelje in jih s prigovarjanjem njihovim čustvom in njihovemu razumu spodbuja, naj s svojimi otroki ravnajo tako, da bo prav zanje in za nas vse. To akcijo izvajamo tudi z lepaki, ki jih lepimo na javna mesta. Svoj čas so se vanjo vključili tudi šolniki. Hodili so od hiše do hiše, obiskali vsako družino, ki je imela godnega otroka ali za otroški vrtec ali za vpis v prvi razred osnovne šole, kakor tudi za vpis v srednjo šolo. Z vsemi so "govorili, da se nam ne bi izgubil kakšen o trok, kajti v razmerah, v katerih živimo, je izguba vsakega zelo boleča in se občuti. Takšna podrobna akcija je bila potrebna tudi zato, ker so se nam nasprotne sile, tiste, ki jim je bila naša raznaro-ditev poglavitni namen, z najbolj nemogočimi pritiski in triki spravile na naše otroke in na starše, da bi kar najbolj zmanjšali vpis. Takšni pritiski so na Goriškem Uspešne štandreške kotalkarice ... ’ ■v • ••••••• " ••••• ' N V,-' ' Hočeš ob Ir k o znanega kreatorja J* 6® ** & POLETJE 1982 BASI LE Escargols, Claude Montana Suono, Sgnongme de Georges Rech, Valentino GIANN1 VERSACE KRZNARSTVO Vam priporoča Izredne modele najbol|še kakovosti, tud) po naročilu hrani, popravila In čisti Vaše krzno ULICA S. NICOLO' 33 Tel. 040/61-420 mimo. O njih že dolgo nismo slišali. To je znak demokratičnega razvoja, ki ga na Goriškem beležimo v večji meri kot na Tržaškem, kjer se tudi prav v zvezi z vpisom v slovenske šole vsako leto znova, in to se je dogodilo tudi letos, pojavljajo najrazličnejše oblike pritiska in vplivanja, da bi slovenskega otroka vpisali ali v italijanski vrtec ali pa v italijansko o-snovno šolo. Na Goriškem, ponavljamo, tako odkritega raznarodovalnega pritiska ni občutiti, zato bi se dalo sklepati, da je izbira o vpisu zares stvar vsakega posameznega roditelja. Do neke mere je to res, zlasti je to res v povsem slovenskih krajih. V mestu, kjer so starši pod najrazličnejšimi vplivi, pa je izbira podvržena celi vrsti vplivov, dvomov, takšnih ali drugačnih pritiskov, morda tudi nezaznavnih, toda vseerjo, pritiskov. V takšnih primerih je potreben tefilen premislek, potreben je posvet, da se zagotovi prava izbira, takšna, ki bo ustrezala prizadevanjem za obstoj naše narodne skupnosti. Pa tudi čisto navadnim vsakodnevnim koristim, če naj bomo praktični. Kdor nekoliko bolje pozna razmere, bo ugotovil, da absolventi slovenskih šol ne poznajo brezposelnosti, da imajo takoj po maturi, najbolj pri dni pa že pred njo, zagotovljeno delovno mesto. Tudi to je potrebno jemati v poštev, kadar se je potrebno odločiti o vpisu v šolo. Kako tega ne bi jemali v poštev mi, ko pa se važnosti znanja slovenskega jezika v našem trgovskem mestu, odprtem do slovenskega zaledja, zavedajo tudi italijanski someščani in se v tečajih učijo slovenskega jezika, najbolj odprti in praktični pa so celo svojega otroka poslali v slovensko šolo. Takšna in podbna razmišljanja nas povsem naravno obhajajo v teh dneh. ko je še možno vpisati otroka v vrtce in ko se bo akcija za vpis otrok v osnovno šolo šele pričela. Potreben je zares čim več ji napor, da bo osipa čimmanj in da bomo čimbolj ublažili kvarne učinke, ki jih prinaša občuten padec števila rojstev v slovenskih družinah. Pogostoma poudarjamo, in ne bo nič narobe, če ponovimo tudi ob tej priložnosti, da je od vpisa otrok v slovenski vrtec in slovensko osnov no šolo, kasneje pa tudi v srednjo šolo, odvisen sam obstoj naše narodnostne skupnosti. Za otroka, ki se bo vpisal v slovensko šolo, skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da se je zapisal slovenski skupnosti, zapisal za vedno. Za onega pa, ki se je kot otrok čisto slovenske ali mešane družine, vpisal v italijansko šolo, je možnost, da bo postal Slo- venec, izredno majhna in skoraj ne obstaja. Pogostoma slišimo iz italijanskih sredin trditve, da smo svobodni pri izbiri in da v takšnih razmerah skorajda ne bi mogli imeti več. Tisti, ki tako govorijo pozabljajo, da je takšna »svobodna* izbira pogojena s celo vrsto vplivov in pritiskov, tudi čisto naključnih in nehotenih. Tega bi se italijanska sredina morala zavedati v večji meri. Zavedati bi se morala predvsem tega (in v navajanju te trditve se ne bomo nikoli utrudili), da je obstoj neke narodne manjšinske skupnosti v prvi vrsti odvisen od večinskega naroda, od njegove volje, da s svojo odgovornostjo, ki jo ima v vsem družbenopolitičnem, gospodarskem in kulturnem življenju, zagotovi manjšini nekatere privilegije, da bi bila sposobna kljubovati objektivnim okolnostim, ki delujejo proti njej, in ostati za danes in jutrir Vse naše delo je usmerjeno k dosegi tega cilja. Naj nam večinski narod pri tem pomaga. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84-879. vogonški gostje ogledali sedeža Glasbene matice in ZSKD v Ulici Croce, zatem pa še Kulturni dom. Baletni nastop drevi v Verdiju V Verdijevem gledališču bo donet zvečer, ob 21. uri, baletni večer. Nar stopi več plesalcev. Gre za gojence baletnih šol Tersicore iz Gorice tn Tržiča, šole iz Foljana, cCeron* iz Vidma, *Dania» iz Pordenona in «So-cieta ginnastica triestina» iz Trsta. Vstopnina 5.000 lir, za otroke 4 tisoč lir. Gorelo je v Krminu Dobrih šest ur so goriški gasild bili včeraj zjutraj na delu, da bi pogasili požar, ki je nastal v tovarni stolnih elementov Venict -Mocchiutti v Krminu. Do požara je prišlo zaradi ognja v dimniku silosa v katerem hranijo lesne odpadke. Škode je za dva milijona in pol lir. Zlikovci na delu v goriških trgovinah Včeraj ponoči so neznanci skozi okno vdrli v gostilno «All’unlversitš» na Travniku. Očitno so bili precej lačni, saj so iz nje odnesli približno 50 kilogramov mesa, ki so ga našli v hladilniku. Odnesli so tudi nekaj denarja, tako lir kot dinarjev, ki so jih našli v nekem predalu-, ter nekaj žepnih računalnikov. Vse v skupni vrednosti približno enega milijona lir. V torek med opoldanskim premorom pa so neznanci odnesli iz trgo vine z oblačili v Kraški ulici denar in nekaj drugih predmetov v vrednosti približno 300.000 lir. Razbili so steklo na oknu, da so lahko prišli v trgovino. Razstave V goriški galeriji Spazib 2 v palači Lantleri je odprta razstava slovaškega umetnika Dušana Kallava. ki je dobil na lanskem evropskem trienalu grafike v Gradežu prvo nagi ado. V zadnjih desetih letih je razstavljal v raznih krajih Evrope in drugih celin, dobil pa je tudi vrsto nagrad. Razstava bo odprta do 24. junija. fiitiiiiiiiiliftiiiiiiliiutMiiitiiiniMiitititiiittmmnuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiittluinHMiiitiiitiM OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA Uspeh Glasbene matice na koncertu v Sovodnjah Nastop je bil v Kulturnem domu V Kulturnem domu v Sovodnjah je bila konec prejšnjega tedna zaključna produkcija sovodenjske podružnice Glasbene šole. To je bila peta in istočasno zaključna produkcija Glasbene šole na Goriškem. O-meniti je treba, da podružnica Glasbene matice deluje v Sovodnjah z uspehom že celih dvajset let. Prejšnja leta so imeli produkcije, dve leti pa ne, zaradi obnovitvenih in razširitvenih del v tamkajšnjem Kulturnem domu. Dvorana je bila polna ljudi, ki so pozorno sledili izvajanju na odru. Nastopili so tako gojenci pripravnice kot tisti, ki so že naprej v letih s študijem glasbe in seveda tudi so-vodenjski harmonikarski ansambel. V nekaj točkah so sodelovali tudi gojenci goriške šole GM. Prav je da omenimo imena nastopajočih: Rita Milscou, Aleš Kovic, Valter Peteani, Francesco Muscau. Romina Florenin, Erik Pelicon. Ta- uiiiiiiiiiiiMiiiiimMMiiiiiiiiiiiiiiintiniHiifiitiiitfHnMmitMMfHMHMmitHilifnitiiiiiiilliiimmiiaiiiiiitiiiiii COSPODARSKC VCSTI !l V jeklarni AAA zaposlili 10 delavcev Nobenih vesti o pogajanjih mod FAEMA in Detroitom Kot smo že včeraj poročali na naši športni strani so se kotalkarice društva «Oton Župančič* jz štandre-ža lepo uveljavile na deželnem pr- venstvu, ki je bilo v Trstu. Ekipno se je štandreško društvo povzpelo na prvo mesto. Povedati je treba da je tekmovalo štirinajst društev Tri štandreške tekmovalke, Nadja Marassi, Damijana Makuc in Tanja Vižintin pa so zasedle prva tri mesta. štandreške kotalkarice so se po tekmovanju tudi slikale z obilico zmaganih kolajn in pokalov in njihovo vaditeljico Sonjo Cerneeca Na naši sliki so v prvi vrsti Tanja Vižintin, Nadja Marassi in Damija na Makuc. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Nič ni znanega, kako so potekala pogajanja med podjetjem FAEMA, ki naj bi od.upila Detroit, in deželno upravo. Sestanek je bil predvčerajšnjim in o njem delavci niso bili še obveščeni. Od tod tudi njihova zaskrbljenost in njihova odločitev, da bodo jutri, v petek priredili zborovanje po tržiških ulicah. Nekaj novosti pa prihaja iz jeklarne AAA. Na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki podjetja, sindikalne federacije kovinarjev in odbornik za industrijo, je bil navzoč tudi komisa*- Dori. Sestanek so sklicali z namenom, da bi vsaj delno obnovili proizvodnjo in zaposlili nekaj delavcev. Kakor smo izvedeli, je komisar Dori sklenil v prvi fazi zaposliti deset delavcev. Sindikalne kroge je to navdalo z zadovoljstvom, pripombe pa imajo, ker je podjetje AAA na jesen odložilo za poletne mesece napovedano drugo fazo obdelave jeklenih plošč in zaposlitev nadaljnje desetine delavcev. nja Pelicon. Katerina Kovic, Morena Krašček. Aleš Klede, Svetlana Primožič. Aljoša Kuzmin, Dolores Černič, Vesna Tomšič, Dimitri Florenin, Laura Zotti, Fiorenza Ožbot, Walter Ferfolja, Elizabeta Pavletič, Dario Bernardis, Vera Tomšič, Gra-cijela Paoletti, Tanja Peteani, Lo-redana Peteani, Mirjam Koncut, Tatjana Cotič, Mitja Bavcon, Tanja Hmeljak, Ugo Tomšič, Bruna Fajt, Ob koncu je nastopil, kot smo že o-menili tudi harmonikarski ansambel iz Sovodenj, ki ga vodi Dorina Kante. Izleti Kulturno društvo Danica priredi za člane in prijatelje enotedenski izlet v Prago in na Dunaj in sicer od 17. do 23 julija. Cena izleta 360 tisoč lir. Prijave in pojasnila pri Dominiku Grillu in Žarku Grilju na Vrhu. Prijave spreiemajo do 15. junija. Goriška sekcija VZPI ANPI ta Društvo slovenskih upokojencev priredita 20. junija enodnevni izlet z avtobusom v Benetke. Vpisovanja na sedežu društva upokojencev, Ul. Malta 2. ob ponedeljkih in četrtkih od 9. do 11. ure. pri Arturju Ko-shuti v Ul. Mameli 8 vsak dan od 10. do 12. ure ter pri Avgustu Lenardiču v Pevmi in pri Ediju Bensi na Oslavju. Prijave sprejemaj« do 15. junija. Kino 17. PRIMER NA GORIŠKEM Na Plešivem našli steklo lisico Na Plešivem je Danilo Misigoj prejšnji dan našel mrtvo lisico in jo takoj izročil pristojni zdravstveni oblasti. Iz Gorice so jo poslati v laboratorija v Videm in v Padovo. Od tam je prišlo potrdilo, da je bila lisica stekla. To je že sedmanj-sti primer, ki so ga zabeležili v zadnjem času na Goriškem. Tako so nam povedali v pisarni goriške-ga pokrajinskega živinozdravnika. Juriču VERDI 21.00 Baletni večer. CORSO 18.00—22.00 «The wander«r» — i nuovi guerrieri*. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00—22.00 «1 porno pia-ceri folli*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Odise* sessuali* PRINCIPE 18.00-22.00 «Stalker». jVueu Horica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Svet je poln oženjenih moških*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Bitka med zvezdami*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Kantonski kung fy*. Hongkonški film. NA REPENTABRU BODO POSTAVILI SPOMENIK VSEM ŽRTVAM FAŠIZMA Hi? OBISK PRI MARIU LAVRENČIČU, DOBITNIKU PRIZNANJA ZSKD Slovenec sem in vse življenje skrbim da bi nam slovenska beseda ostala živa Kako je pred petnajstimi leti začel izhajati Dom - Pomoč pri organiziranju prireditev, še zlasti dnevov emigrantov - Se skok k sosedu Emilu Cenčiču Mario Lavrenčič, župnik v Što-blanku, je vedel, da mu namera vajo podeliti neko priznanje. S pismom, v katerem mu je Zveza slovenskih kulturnih društev sporočala svojo odločitev, ga je tudi povabila na občni zbor v Kulturni dom v Gorico. »'Kako naj vendar pridem v nedeljo dopoldne v Gorico, ko pa i-mam mašo in druge obveznosti. Sicer pa, kaj je sploh potrebno dajati priznanja, saj nisem storil nič takšnega, kar bi bilo tega vredno, Slovenec sem in skrbim, da bi govorili in pisali slovensko.* je skromno pristavil. Obiskal sem ga nekaj ur potem ko je predstavnik beneškega kulturnega društva Ivan Trinko v njegovem imenu v Gorici sprejel priznanje. Prišel sem k njemu prej kot predstavnik društva, m j; ' g Keprulabi sk.i občinska uprava ho postavila na Colu spomenik vsem tistim, ki so padli kot žrtve fašizma. Načrt je izdelal konzervirani tehnični urad Zgonik-Repentabor po idejni zamisli znanega arhitekta Darija Jagodica, ki je zasnoval celo vrsto spomenikov padlim v NOB in to tudi izven tržaške pokrajine. Osnova spomenika bo velikanska na ivua skala tik ob cesti, ki povezuje Poklon z Repnom, v neposredni bližini pokopališča. Prostor okoli spomenika so že uredili in do otvoritve bi moralo že priti, vendar je prišlo do zakasnitve zaradi urejanja telovadnice-socialnega centra in priprav na pobratenje z Logatcem RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM UNIJE ITALIJANOV M. BONITO Želimo utrditi vlogo mostu med Italijo in Jugoslavijo Visoko priznanje za dosedanje napore ■ Kakšne naloge še čakajo Jutri, tl. junija bo na sedežu U-rije Italijanov Istre in Reke v Pulja redni občni zbor Unije. Poleg kakih 100 in več delegatov bodo občnemu zboru prisostvovali tudi gostje iz Hrvaške in Slovenije ter tz Furlanije - Julijske krajine. Vodstvo Unije bo dalo obračun dela zadnjih 5 let in začrtalo tudi direktive za bodočnost. V zvezi s tem občnim zborom smo stopili v stik s predsednikom Unije Mariom Bonito, ki nam je med drugim rekel: «Predvsem bi rad podčrtal, da je Unija Italijanov iz Istre in Reke skušala v zadnjih petih letih utrditi stike z matično deželo. Vzpostavili smo stike z raznimi ustanovami in organizacijami, s predstavniki demokratičnih političnih strank in nadaljevali s plod nim sodelovanjem s slovensko skupnostjo v Furlaniji - Julijski krajini, še posebej s SKGZ. Menimo, da so odnosi z matično deželo odločilnega pomena za jezikovni in kulturni razvoj italijanske nacionalne skupnosti, ki- živi v Jugoslaviji.* »Za to razdobje bi rad podčrtal tri pomembne dogodke: v poletju 1979 je Unija slavila svojo 35. obletnico in ji je ob tej priložnosti predsednik Tito v znak priznanja podelil red bratstva in enot nosti za njen prispevek v dobrih odnosih med jugoslovanskimi narodi ter za razvoj odnosov z bližnjo Italijo. Jeseni istega leta pa, ko .je prišel na uradni obisk v Ju goslavijo. je predsednik Pertini sprejel delegacijo Unije v Dubrovniku in je tudi ob tej priložnosti bila podčrtana vloga Unije kot mestu meč Jugoslavijo in Italijo. Lansko jesen pa je predstavništvo naše Unije sprejel v Beogradu tedanji predsednik Sergej Kraigher. Na tem srečanju je bil go var o odnosih, ki jih ima naša Unija s svojo matično deželo in o vlogi, ki jo ima naša organi taci ja.* Tov. Bonita, se v - zvezi z vsem tem spomniš kakega posebnega dogodka, kake posebne pobude, k1 bi je bilo vredno omeniti? cPred dvema letoma je več kot 300 srednješolcev iz vseh občin Slovenskega primorja, Istre in Reke, Italijanov. Slovencev in Hrva tor skupno z delegacijo Unije I talijanov obiska’'- Rim in so jih tedaj sprejeli predstavniki najvišjih rimskih občinskih oblasti, vštevši tedanjega danes pokojnega župana Petrosellija, ki j« v svojem pozdravnem govoru podčrtal, da podobne pobude dokazujejo iskre ne prijateljske vezi. H povezujejo ■lintlHHKIlHMtlimilllltlllnniHHIMtlllllllllllllMMI Vabilo v kiparsko šolo v Marušičih Pred dnevi so prispeli v Marušiče v , Istri študenti oddelka za kiparstvo na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, ki bodo me see dni delali pod vodstvom do centa prof Janeza Lenas.sija na Mednarodni poletni kiparski šoli »Komarija* v Marušičih. Letošnja poletna šola je žt tretja zapored na tovrstna likovna manifesiaeija, ki jo organizirajo Obalne galerije iz Pirana ob sodelovanju london ske St. Martin'* Schooi of Art, ljubljanske Akademije likovnih u metnosli in krajevne skupnosti Marušiči Obalne galerije bodo do 15 junija sprejemale prijave do mačib in tujih študentov. Tečaj ambienl alne skulpture, ki ga bo vodil akad kipar Japonec Maaayuki Nagase Tečaj študentov St. Martin s Schooi of Art iz Londona ter nji hovth in tujih gostov. Ta tečaj bo vodil čilski akademski kipar Francisco Gazitua Tečaj simpozijske plastike, ki ga bo vodil Romun Leonardo Ra-cbita. Tečaj male plastike, ki ga bo vodil akad kipar Dragan Popo tki - Dada iz Skopja. avtohtone narodnosti, ki naseljujejo Istro. Že dve leti Unija Italijanov Istre in Reke organizira v sodelovanju s tržaško Ljudsko univerzo v zimskih mesecih posebne seminarje za lirvaško in slovensko učno osebje, ki poučuje italijanščino na hrvaških in slovenskih šolah. Menim, da gre za zelo pomembno pobudo, kajti na tak način se prispeva k širjenju znanja itali anskega jezika v občinah z jezikovno mešanim prebivalstvom. V začetku si omenil, da so se v zadnjih časih okrepili stiki s predstavniki italijanskih demokratičnih strank. Kaj meniš o tem? »Odnosi z deželnim komitejem KPI za Furlanijo - Julijsko krajino so že zdavnaj preverjeni. Samo -v zadnjem letu smo imeli. v gosteh na Reki 'delegacijo, ki jo je vodil sekretar Rosetti, nedavno tega pa smo se srečali v Trstu z generalnim sekretarjem KPJ En-ricom Berlinguerjem. To je bila beli bomo za večje uveljavljanje našega jezika in tudi celotne naše problematike. JE. O. Iz umetnostnih galerij Zora Koren Skrkova v občinski ** % 'As J s , v 4 ponovna priložnost, da smo pod črtali pomembnost vloge mostu, ki jo vrši italijanska nacionalna skupnost v Jugoslaviji kot tudi slovenska skupnost v Italiji. Sre čaii smo se že tudi v Trstu s predstavništvom Krščanske demokracije in smo obiskali Goriško pokrajino, k. er nas je sprejel predsednik Cuinpet: ter miljsko občino, kjer nas je sprejel župan Berdon in mimo njega tudi pred stavniki slovenske skupnosti v Mi ljah.» Tov. Bonita, bi nam povedal kaj več o odnosih med Unijo Italijanov in slovensko skupnostjo v Furlaniji - Julijski krajini? »Gre za odnose, ki bi jih lahko označil kot optimalne in ne mi slitc, da pretiravam, ko trdim, da bi si brez kakšnih odnosov naša skupnost niti ne mogla zami sliii svojih stik; v t matično de želo. Ti odnosi s slovensko skupnostjo v Furlaniji - Julijski krajini se kažejo v najrazličnejših ob likali. Glede tega bi predvsem pod črta) srečanja, ki se iz .eta v le to vrstijo na najvišji ravni med predstavništvom naše Uni e in predstavništvom tržaške SKGZ. Ob tej priložnosti bi posebej pod črtal, da smo prav nedavno imeli eno takih srečanj v Kopru- med vodstvom Unije Italijanov za I stro in Reko ter preds.avtiiki -SK GZ iz Trsta. Na tem srečanju smo proučili vrsto problemov, še posebej vprašanja, ki jih je vzbu dilo nedavno ljudsko štetje v Jugoslaviji. seveda v zvezi z itali jansko nacionalno skupnostjo. Toda te stike in akcije moramo raz širiti tudi z drugimi narodnostnimi skupnostmi, ki živijo na mejnih področjih med Italijo. Jugoslavijo in Avstrijo. Tov. Bonita. kakšne naloge čakajo Unijo v bližn ji I odočnosti? Predvsem bo treba posvetiti še večjo pozornost šoli oziroma šo larjem na italijanskih šolah. V zadnjih letih se je prav zaradi ener gične politične akciji zavrl pojav upadanja vpisov na našili šolah in se je zadnje čast1 število vpisov začelo večati. Okrepili bomo svo je odnose z matično deželo in se veda tudi s slovensko skupnostjo v Furlaniji - Julijski krajini. Skr- Med občasno delujočimi Slovenkami na Tržaškem po drugi svetovni vojni moremo vsekakor prištevati Zoro Koren - Škrkovo, ki je pričela že zgodaj po vojni in se je postopoma vzpenjala na vedno višjo raven, vendar v glavnem na področju oljnega slikarstva. Sprva se je predstavljala s tihožitji in pokrajinami. Tedaj je po vzornih naših velikih krajinarjev stremela za tem, da bi v svoji ustvarjalnosti dosegla nekakšno rngš^p krepkost v izražanju. V tem je vztrajata, dokler se ni odločila stopiti po lastni poti, po poti bolj žensko občutenega likovnega izražanja. In tedaj je nastopilo obdobje njenih novatorsko domiselnih slik žensk s plastično izstopajočimi klobuki ter z drugim lepotičjem, s čimer je posebno na jugu Italije požela več laska vih priznanj. Sledil je nato nekoliko da'jšt premor, med katerim pa Zora Koren - Škrkova ni mirovala, pač pa se je v tišini svojega doma poglobila v delo in v čas, v katerem živimo, v čas, kateremu ukazuje neizprosno tiktakanje ure. To izražanje pa ji je omogočilo njeno obvladovanje grafike in tako je svojo bero iz zadnjih let dala pred dnevi na ogled v Tržaški občinski galeriji v presenetljivo e notno zasnovanih jedkanicah in večbarvnih akvatintah, ki ponaza r ja h ure vseh časov in oblik od pelčene ure do k sreči le enega primera digitalne zapestne ure. kot se pojavlja v umetniško goto vo najbolj dognanem listu, ki mi stično povezuje preprosto stensko uro naših babic. Čeprav poznava lec grafike ceni v teh listih do gnanost dela, bo preprost obiskovalec užival predvsem v lepoti priznanih ur, od statičnih nihalk do žepnih ur v listu rPles ur». Zora Koren - škrkova se po različnosti in resnosti dela vsekakor more prištevati med pomembna i-mena ne le v našem zamejstvu, pač pa v tržaškem slikarstvu na sploh. M. B. mu sporočil veselo novico in izrekel čestitke za priznanje, ki se uradno imenuje krog z zvezdo za življenjsko delo. Mario Lavrenčič je sedel v svoji dnevni sobi, za delovno mizo, na kateri je imel razmetanih dosti knjig in časopisov, s tisto cigaro v roki, ki je njegova večna spremljevalka, ki sc mu neprestano ugaša, da ima z njo dosti opravila. Pogovor je nanesel na dogodke v Benečiji po drugi svetovni vojni, na tiste čase, ko so beneški župniki v društvu Ivan Trinko pomagali organizirati ljudstvo in ga navajati k ljubezni do svoje govorice. Takrat so prvič e migrantske dneve prirejali v kinodvorani Ristori v Čedadu. Velika je ta dvorana in jo je bilo treba napolniti. Napolniti sredi zime, ki je grdo kazala zobe, ki je pobelila hribove in spravila v nevarnost sam emigrantski dan. Takrat so beneški župniki pripeljali s hribov in iz dolin emigrante, ki so prišli za praznike domov, in pa njihove v rojstnih krajih živeče domačine, pripeljali v Čedad in napolnili dvorano, tako da je to bil zares lep in nepozaben dan. Lavrenčič se tistega in tudi drugih emigrantskih dni in vseh slovenskih prireditev v Benečiji dobro spominja. Tovrstna pa je bila le ena izmed dejavnosti, v kateri so poleg njega sodelovala tudi Cenčič, Birtič in še drugi. Povprašal sem ga. kdaj je nastal list Dom. ki ga izdajajo slovenski beneški duhovniki, kako je nastal in kaj danes sodi o njem. »Ustanovili smo ga na pobudo goriškega duhovnika Marjana Ko-mjanca. Pred 15. leti nas je prišel večkrat nagovarjat, naj ga začnemo izdajati. Pripravil nam .je četo naslov in risbo v glavi z Višarji in Staro goro. Razmišljali smo, kakšno ime naj mu damo. Dogovorili smo se, naj bo čimbolj kratko, enostavno in lahko izgovorljiv tudi za Italijane.* je povedal. Poglavitna skrb je bila preprosto pisanje, takšno, ki je razumljivo ljudem v beneških vaseh. Da bi ob njem utrjevali svoj jezik, ga vzljubili. «Pri izdajanju smo imeli dosti težav, ker smo morali vse članke prevesti v italijanščino in jih poslati videmski nadškofiji, da je bila seznanjena s tem, kaj piše-Lavrenčič in pri tem ,-spet HSfoflažbfl *Je bi lo, da~ "so' pisan razumljivo ln 6 stvareh, ki so bile ljudem blizu. Tudi s stroški so imeli veliko preglavic. Denarja ni bilo. zato je list izšel, kadar so zbrali kaj' denarja.* »Današnji Dom je vse drugač-nejši, lepši in vsebinsko bogatejši. Članki so napisani tako, da so privlačni tudi za izobražnejše ljudi Tudi teme, ki jih obravnavajo. so družberib in kulturno zahtevnejše. Vendar se je za moj okus list oddaljil od ljudstva, h kateremu se je prvotno obračal. Potrebno bo kaj postoriti, da bo na še preprosto ljudstvo v njem spet našlo čtivo zase.* je še pristavil, pri tem pa zmajeval z glavo, kot da mu nekaj ne gre in ne gre v račun. Morda je šel čas dalje, morda so se razmere v Benečiji z uveljavljanjem novih eseb tako .spremenile in kulturno izboljšale, da je temu primerno bilo potrebno spremenili tudi značaj in Vse bino Doma. To so najbrž vpraša nja, ki obhajajo danes. 15 let po nastanku, ustanovite'ja Doma, človeka. ki je vani dolga leta pisal, skrbel za izhajanje in za širjenje. Pravi, da se je z vključitvijo laičnih urednikov in piscev spremenilo lastništvo Doma, da bo do ustanovili zadrugo, ki bo skrbela za njegovo urejanje in izdajanje. Da bo na takšni osnovi mogoče zagotoviti listu javna finančna sredstva in tako omogočiti njegovo redno izhajanje. Vse to je prav, je pristavil, toda poglavitna skrb, ki jo je Mario Lavrenčič nekajkrat ponovil, je vendarle v tem, da se list ne bi od- daljil od ljudstva, kateremu je bil v prvi vrsti namenjen. Sicer pa je Lavrenčič pri svojih 76. letih korenjak. In je takšen tudi zato, ker ni nikoli vedel, kaj je bolezen. Sam samcat živi v »kanoniki* v štoblanku, stran od obeh vasi, štoblanka in Sv. Marije, visoko pod Humom, nekaj sto metrov od mejnega prehoda Solarje. od koder se pogled širi po šentlenardski dolini do Špetra in Čedada. «Kaj pa vaš kolega Emil Cenčič, je doma?* sem ga vprašal. »Seveda je, v Gorenjem Tarbil.iu je doma, pet kilometrov od tod, onkraj Huma,* je odgovoril. Odpeljala sva se k Cenčiču, odpeljala na mojo željo, ker si nikoli nisem mogel enega predstavljati brez drugega, kar sta najbrž oba v tem delu Beneške Slovenije veliko naredila za ohranjanje jezika.* »Nam je do slovenskega jezika. Na tem vprašanju se bomo vedno razumeli.* je takoj povedal in s tem hitro pokazal svoj izostren politični čut. «V Benečiji je dovolj prostora tako za Dom kot za Matajur, pa še za kakšen drug časopis. Bolj kot se slovenski listi krepijo in bolj kot jih berejo, bolj smo zadovoljni,* je še pristavil. V pogovoru se nismo mogli i-zogniti sedanjemu stanju beneških Slovencev, političnim odnosom, ki so zaradi pluralističnih stališč postali bolj zapleteni, težavnejši in ki zahtevajo dosti potrpljenja pri razčiščevanju. Imel sem občutek, da so postali zanju preveč komplicirani, da jih niti nočeta preveč analizirati. Priznavata realno stanje in pričakujeta, da bo- do tudi drugi priznavali delež, ki ga duhovniki dajejo za slovensko besedo. Morda je v njunem obnašanju, še zlasti pri Lavrenčiče vem. kanček grenkobe, ki se počasi prikrade v človeka, kadar ve, da je imel v lanskem letu 14 pogrebov, nobenega rojstva in eno samo poroko, in še tisto od zunaj. Tam gori je malo ljudi več doma in še tisti so stari. Mladi so se odselili v dolino, v Furlanijo, kjer so si ustvarili družino in zgradili domove. Ne vem. zakaj sem čutil za notranjo potrebo, da se iz Gorice, še tisti dan, ko so razglasili, da Lavrenčiču podelijo priznanje, odpeljem v Benečijo. Morda zato. ker je bila zgodovina s temi ljudmi vedno grdo mačehovska. Pa tudi zato, ker je mačehovska z njimi sedanjost. Niti tisti, ki največ glasov prejmejo od Benečanov, nočejo popraviti ne poprejšnjih, ne sedanjih krivic. Hočejo jih ohraniti ločene od Slovencev na Goriškem in na Tržaškem, držati po stopnji pravic pod ravnjo ostalih Slovencev v Italiji. Hočejo ti ljudje, da bi se raznarodovalna politika v Benečiji nadaljevala. Kaj takšnega ne smemo dopustiti. Zato je prav, da je Lavrenčič prejel priznanje Zveze slovenskih kulturnih društev, da so ga prejeli tudi drugi beneški ustva rjalci in društva. Na t;'. en na čin tudi v sedanji, tako p..membni etapi boja za priznanje zaščitnega zakona, dokazujemo našo neločljivo in usodno povezanost z brati na Videmskem. GORAZD VESEL Lepo uspel Praznik češenj v Mačkoljah Bogat kulturni spored domačinov in gostov Iz daljšega poročila L.P. povzemamo: PD Mačkolje, ki slavi letos 30-letnico delovanja, je |riredi)cw tokrat že dvajseti- piizntk česefij, prireditev z bogatim kulturnim sporedom. Prvi praznik češenj je bil 2. maja 1963 in je bil name njen domačinom in gostom, ki naj bi preživel nedeljski popoldan v prijetnem domačem vzdušju. Žen ske so napekle hlebov se v starih zidanih pečeh, možje so pripravili narezke iz domače svinine, gostom pa so še posebno teknile sočne mačkoljanske češnje. Seveda je mladina pripravila tudi kulturni spored. Tako je bilo v začetku. Prav zaradi tega, ker je v tem času največ češenj zrelih, se je praznil, češenj v Mačkoljah vršil običajno ob koncu maja, v zadnjih letih pa se je bilo treba obvezno držati tega datuma, ker je po naših vaseh vedno več raznih praz novanj. Koordinacijski odbor Kulturno - prosvetnih društev, v občini Dolina je določil pravilnik, po katerem naj bi se ravnali organizatorji praznovanj na prostem na območju občine. Letošnji visoki jubilej je bilo treba primerno proslaviti. Organizatorji so poskrbeli za bogat spo red. a tudi domače kapljice ni manjkalo in dobrega prigrizka. Ve liko se je prodalo zlasti češenj, ki so kljub slabo obetajoči hladni pomladi dozorele prav ob pravem času. Vredno je pohvali i vse nastopajoče. ki so vsak po svojih močeh prispevali k bogatemu programu. Sabrežinska godba je s svojim nastopom spravila v dobro voljo žc popoldanske goste. Mešani zbor PD Mačkolje je zapel vsem ga stom v pozdrav pesem Naša vas. ki jo je uglasbil zborovodja Cveto Marc. Potem sta nastopala oba zbora Slovenski šopek: otroci so zapeli pet pesmi, tudi tisto o Rde či kapici j ki so jo • NMI ostarelih poklonili svojim dčtikoin ln babi cam, dekliški zbor pa je tokrat zapel štiri pesmi o. pomladi-; Vmes je nastopil še ansambel župnijske glasbene šc e pod vodstvom uči teljice Marije Družina. Slavnostni govornik pa je bil Danijel Novak, ki je v začetku sporeda prinesel na oder novi prapor PD Mačkolje. V drugem delu sporeda so nasto pali gostje. Najprej so občinstvo razveselili škedeivski olioci z na rednimi plesi v slikovitih nošah Zbor Marij Kogoj uU Sv. ivana pa je s svojim nastopom dai vsemu programu vrednostni perat Pro seški avtor - pevec s Štoka je zaigral in zapel vrsto pesmi. Končno je mlade in stare zvabil na plesišče ansambel O. Brajka. ki je s svo.io glasbo, petjem n -a l.iiviini točkami zabaval občinstvo do pozno v noč. Ves spored sta skrbno povezovala napredovalca Alenka Deklič in Peter Smotlak. Prvi del sporeda je neposredno prenašala tudi radijska postaja Trst - A. Letošnji. 20. praznik češenj v Mačkoljah je dobro uspel, za kar gre polivala in zahvala članom društva, prijateljem in sodelavcem za njihovo požrtvovalnost in nese bičnost, saj so nekateri vztrajali vse tri dni na svojem delovnem mestu. Urejenost, sproščenost, o bi'iea zdravega in veselega razpoloženja, vse to je dokaz in potrdilo. da imajo naši ljudje tovrst ne praznike 'adi. Zato se mora jo prazniki češenj vršiti in ponav ljati in postajati iz leta v leto lepši in bogatejši. L. P. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šola in vzgoja 13.00 Kronika 13.05 Vremenske razmere 13.30 TV DNEVNIK 14.00 Manon — 4 nadaljevanje 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Stelvio e Gran Paradiso 15.00 šola in vzgoja 15.30 Vsi za enega 16.00 Happy Circus 17.00 TV DNEVNIK - Flash 17.05 Risanke 17 30 Calciomatto 18.00 Gledališka prireditev 18.20 Kulturne zanimivosti 18.50 TV film - Colorado 19.45 Almanah jutrišnjega dne 20.00 TV DNEVNIK 20.40 Rockstar 22.00 Mi obtoženi — po romanu Ernesta Raymonda 22.55 Na vprašanja odgovarja... 23.40 TV DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 10.15 Filmski program 12.30 Opoldanski program 13.00 TV DNEVNIK ob 13. uri 13.30 Šola in vzgoja 14.00 Popoldanski program Tehnika državnega udara, 3. nadaljevanje 15.25 Šola in vzgoja — Gledališče 16.00 TV za otroke TV film — Prvotni Mickey Roonev 16.55 Mundial! 17.45 TV DNEVNIK - Flash 17.50 Večerni šport 18.05 Risanke 18.50 Srce in utrip 19.45 TV DNEVNIK 20 40 TV film - Hill Street dan in moč 21.35 Igre brez meja 1982 23.10 TV DNEVNIK 23.30 Mundial ’82 Tretji kanal 10.15 Filmski program 14.00 Tenis — mednarodni turnir, prenos iz Benetk 17.25 - 18.30 Povabilo 18.30 Glasbena oddaja 19 00 TV DNEVNIK 19.30 Deželni program 20.05 Šola in vzgoja — problem energije 20.40 Glasbena oddaja 22.10 Oddaja o antibiotikih 22.40 TV DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.15 Poročila 18.20 Zbis 18.35 Mi smo mali muzikanti 19.00 Mozaik kratkega filma 19.30 Obzornik 19.45 Na sedmi stezi 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 20.55 Vremenske razmere 21.00 Mednarodna obzorja 22 30 Ana Karenina, baletna od daja 23.15 V znamenju Koper 13.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugim na sporedu tudi naslednje vesti: GORICA — Delegacija iz Nove Gorice gost teritorialnega odbora SKGZ TRST — Pogovor z novoizvoljenim slovenskim svetovalcem PSI v tržaški pokrajinski svet Marcelom čokom TREBČE — «Od kosa lesa do koncerta*: Mario Kralj, izdelovalec violin TRST - Zaključna akademija Glasbene Matice iz Trsta. 18.00 Z nami pred kamero 18.05 TV D - Vesti 18.30 TV šola . 19.00 Lahka atletika 19.30 Z nami pred kamero TV D — Stičišče — Dve minuti 20.15 TV D — Danes 20 30 Tuja zarota — čelov, film 22.TV D — Danes 22.10 Mundial — predstavitev ekip 22.30 Kdo pozna umetnost — Ob koncu Odprta meja Zagreb 21.00 Monitor — politični magazin 22.20 TV kiosk ŠVICA 13.50 TV film - M.A.S.H. 19.20 Kronika 20.40 Pieta per j giusti — film 22.20 Dokumentarna oddaja TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Doma in na tujem; 8.45 Glasbene skice; 9,30 Pravica do pokojnine in ;socialnega varstva: 1Q.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi; Izbrani listi, Beležka; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi P™1 je- zik; 15.00 Jugoslovanski izvajalci; 15.30 Za ljubitelje jazza; 16.C0 Domači obrazi: 16.35 Južnoameriški motivi; 17.10 Mi in glasba: Nedeljski koncert; 18.00 Četrtkova •večanja; 18.30 Sodobne sloven ke novele; 18.40 Priljubljeni mo-ivi. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25. 15 09 Poročila; 7.00 Otvoritev Glasba za dobro juro; 7 37 Objave; 7.45 Cestne raznese; 8.15 Radijski, televizijski 'n filmski spored: 8.28 Zaključek: 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Koper; 14.30 Reportaža — zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje; 15 30 Mladi izvajalci; 15.55 Ekonomska propaganda; 16 00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17 00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna lema; 17.30 Objave, glasba; 17.40 Juke box; 17.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8 30. 13.30. 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30. 10.30, 11.30. 12 30, 14.30. 15.30, 17.30 Poročila; 7 00 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Casadei; 9.32 Lukanovi dopisniki; 10.00 Z nami je ..; 10.15 Ansambel Tinija To masa; 10.32 Glasba in horoskop; II.(K) Cik Cak; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Su--.erklasifika; 15 36 Glasbena od daja; 16.20 Glasbeni moment; 16 45 Naši kantavtorji; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Odprto za Jazz; 19.10 Ra diodiskoteka; 19.45 Slišimo se ju tri in zaključek sporeda. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 9 00, 11.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; Od 6.00 do 9.00 Zeleni val; 9.02 Radio ancli’ 10 ’82; 11 10 Tuttifrutti: 11.34 A nalasunga; 12.03 Ul. Asiago Ten da; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Kateri dan je bilo onega dne; 15.00 Errepiuno; 16.00 11 Paginone; 18.05 Lepa resnica; 18 38 Glasbeni interval; 19.30 Jazz; 20:00"FVdfnisli, Giacomino!; 21.52 Objektiv Evropa; 22.22 Od daja za avtomobiliste; 22.58 Zeleni val. / LJUBLJANA 7.00. 7.30, 9.00, 10 OO. 11.00, 12.00, 13.00. 15.00. 20.00, 22.00 Poročila; 7.10 in 7 45 Prometne informacije; 7.20 Rekreacija; 7.35 ,Vremensko porcčilo; 7.50 Dobro jutro, otroci!: 8 00 Jutranja kronika; 8.25 Iz našili sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola; 9 35 Mia dina po.ie; 10.05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.05 Ali poznate opero «Jolanta»; 12 35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Znane melodije: 13 30 Kmetijski nasve ti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Iz naših krajev; 14 ?0 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporo či jo vam; 15.05 Enajsta šola; 15.20 Koncert za mlade poslušal ce; 15 40 Jezikovni pogovori; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 10 50 Radio da nes, radio jutri; 1700 Vrtiljak: 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Z an samblom Vita Muženiča; 19 15 Loka'ne radijske postaje; 19.35 Lipovšek: Sonata za klavir: 19.55 Minute za EP; 29.25 Obvestila in zabavna glasba: 20.35 Lahko noč. otroci!; 20 45 Minute z ansamblom Jožeta Kampira; 21.00 Četrtkov večer domačih; 22.05 Literarni ve čer; 22.45 Lepe melodije: 23 fo Iinformativna oddaja; 23.25 Iz na šili sporedov; 23.30 Plesna glas ba; 0.05 Lirični utrinki. 7. Z iat h n liisait Spomini Pepine Malalan na dr. Juliusa Kugyja Tjakaj sem ga spremila zopet jaz in ostala z njim ves čas zdravljenja na Dunaju pri oni njegovih sester. Ko se je Juliusu zdravstveno stanje izboljšalo, sva se vrnila v Trst. Docela pa je okreval šele leta 1925, potem ko je dokončno izšla njegova prva knjiga «Iz mojega življenja v gorah«, ki jo je napisal malone na fronti. Po dobrem premisleku je nato likvidiral svoje podjetje ter prepustil trgovino in firmo prokuristu Karlu Haagu kot nasledniku. Pro dal je tudi staro družinsko hišo v Ulici San Anastasio 14, to pa španskim oatrom pod takrat ugodnimi pogoji tako, da je dobival od banke primerno dosmrtno rento, mislim okrog 3.000 lir na mesec, od katere sva živela. Preselili smo se v manjše najeto stanovanje v stari Ulici Mi ramare, kjer je bilo prostora tudi še za naš klavir, ki ga je Julius še vedno vztrajno uporabljal, posebno ko je opustil orglanje. Dosti je takrat tudi čitJ iri hodil zelo pozno spat. Gramofona in radia pa ni hotel poslušati češ da to zanj ni prava glasba. Pozneje pa, ko smo se preselili nazaj v to našo Ulico San Anastasio 20/111, se je moral Julius s težkim srcem odpovedati tudi staremu klavirju ker v novem stanovanju ni bilo zanj prostora. Tu se je mož postopoma umiril in sprijaznil s svojo novo usodo. Ohrabren od velikega uspeha, ki ga je požel ob izidu svoje prve knjige, je pričel znova pisali o minulih časih. Dosti je potoval in predaval o Julijcih širom po vsej Evropi. Posebno prisrčno pa je bil sprejet v Ljubljani, ker je seznanjal v svojih delih svet z lepoto naših gora in z značaji naših ljudi. Ko je prihajal tako s teh potovanj, mi je vedno pripovedoval, kako lepo so ga gostitelji sprejemali, gostili in včasih tudi napili. Mislim da je v letih med 1925 in 1930 opravil najmanj kakih dvesto predavanj. Seveda so vsa ta potovanja ostarelega in ne več povsem zdravega moža dokaj utrujala, posebno še, ker si je moral predavanja sam pripravljati, sortirati slike in diapozitive. In ta njegova nenehna dejavnost je dala tudi meni dosti dela, saj ’e rodila kupe pošte in priklicala vedno nove obiske P% o tem smo že dovolj govorili. Dodala bi le še dr. Henrik aTumo z Gorice, našega znanega prvoborca za socia ližem, planinca in hribolazca, ki je oblezel tudi že vse naše gore in hribe. Onadva pa sta imela poseben odnos: vezalo ju je medsebojno spoštovanje in občudovanje. Tudi dr. Tuma je hodil že desetletja po teh gorah, prav tako kakor dr. Kugy, le da je bil Tuma sam in o svojih podvigih tih. Zbiral pa je neumorno gradivo o Julijskih Alpah in stikal po slovenski literaturi, ki dr. Kugyju zaradi neznanja jezika ni bila dostopna. Zato ga je tudi Kugy nazival »bodoči moži«, ki bo glede imenoslovja odkril še marsikaj novega o naših hribih in ljudeh. Večkrat ga omenja v svojih spisih, ga vabi in celo prosi, naj spregovori tudi on. In dr. Tuma je spregovoril ter napisal »Imenoslovje julijskih A.p«, ki je izšlo leta 1929. Vsekakor je dr. Tuma opravil s tem delo, ki bi ga dr. Kugy nikakor ne zmogel in za kar mu je bil tudi Kugy hvaležen. Ostala sta prijatelja! «Vsega je menda napisal kakih osem knjig ali jaz jih nimam več vseh v nemškem originalu ker so mi jih raznesli, verjetno so. pa v prevodih na slovenskih jezik še tu. Vsak, k. pride k meni, hoče imeti kaj za spomin in ne nazadnje naš prof. Zorko Jelinčič, ki ga vi dobro poznate. On je prebrskal in prerešetal že vse omare in marsikaj odnesel s sabo za kar jaz niti ne vem, a vkljub temu je o-stalo tu še dovolj papirja in slik za ogenj. Saj je Julius vedno kaj pisal, odkar sem ga poznala, posebno pa še v zadnjih 10 - 15 letih svojega življenja. Pokojni doktor je bil že od mladosti zelo delaven človek in če ni bila trgovina, so bile cvetlice in hribi, je bilo orglanje ali klavir ter pevci, ki jih je učil in spremljal. Od jutra do večera je vedno kaj delal in pisal pozno v noč še posebno zadnja leta in do zadnjega dne, ko je padel iz postelje. »Tudi poleti v Ojcingerjevi hiši v Ovčji vesi (Valbru-na), kamor sva hodila na počitnice, si ni dal miru in je najraje pisal v prosti naravi in na čistem zraku, ker je našel tam mir in navdih. To sta mu bila hkrati tudi to'?žba in nadomestilo za planinarenje, kor zaradi starostne "Invalidnosti ni mogel zadnja leta niti vec na skromne izlete, kamorkoli v hribe.« Odhitela je v sobo ln prinesla v kuhinjo zajeten kup knjig. »Vidite, te bukve so vse njegovo delo: «Iz mojega življenja v goiah«, ki je izšlo kot prvo leto 1925. ko mu je bilo že 67 let; »Delo - glasba - gore« je izšlo 1931; »Julijske Alpe v podobi« izšlo 1933; «Anton Ojcingoi - življenje vadnika« izšlo 1935; »Pet stoletij Triglava« izšlo 1937; »V božanskem nasmehu Monte Rosa« izšlo 1940 in «fz minulih dni«, katero je dr. Kugy napisal nedolgo pred smrtjo. 10. |unija 1982 NOGOMET ŠTIRI DNI PRED ZAČETKOM SP V ŠPANIJI Še veliko skrbi za organizatorje Vsi objekti namreč niso še nared - Vprašljiv odziv občinstva - Večina reprezentanc že v Španiji - Pesimizem italijanske javnosti Do začetka 12. svetovnega nogometnega prvenstva v Španiji nas ločijo samo še štiri dnevi. V nedeljo se bodo ob 20. uri prižgali reflektorji na stadionu v Barceloni in za čelo se bo zares. Prva bo stopila na igrišče reprezentanca Argentine, ki bo kot bivši svetovni prvak pomerila svoje moči proti nevarni Bel giji. Argentinci so v tekmi favoriti, čeprav Belgijci še niso prodali vnaprej svoje kože. Nasploh je vzdušje v Španiji dokaj mirno in poročevalci ugotavljajo, da še nič ne da slutiti, da bi se v nedeljo začela tako veličastna manifestacija kot je svetovno prvenstvo, v katerega so vložene milijarde. Španci nekoliko neprizadeto sledijo poteku dogodkov, vendar organizatorji pravijo, da bodo vse tekme razprodane in da ni bojazni glede odziva občinstva. Nadalje poročevalci pravijo, da se za nogomet zanima le 51 odstotkov domačinov, kar je po njihovem mnenju vsekakor premalo in menijo, da zna biti glede odzivnosti pravi fiasko. Tudi zato, ker so tuje turistične agencije odpovedale na tisoče prijav, saj so Španci špekulirali in nabili cene, pravzaprav, podvojili so jih, tako da se izlet na svetovno prvenstvo ne izplača. Pisali smo že, da organizacija šepa. Do trenutka, ko pišemo, se je le malo ali pa sploh nič ni premaknilo na bolje, saj so posamezni stadioni še prava gradbišča, po katerih se sprehajajo zidarji, inženirji, inštalaterji in drugi delavci, čeprav organizacijski odbor zatrjuje, da bo do prihodnjega tedna vse nared. Da si pridobi naklonjenost domačinov, je predsednik FIFA Havelange dobrohotno izjavil, da bo to najbolje organizirano svetovno prvenstvo v zgodovini teh prireditev . . . Medtem pa prihajajo v Španijo posamezne reprezentance Doslej so se že nastanile reprezentance Argen tine, Italije, Kuvajta, Nove Zelandije, Kameruna, Čila, Hondurasa, Alžirije, Brazilije, Peruja, Avstrije, Belgije, Salvadora, Poljske in Anglije, ki bo prispela danes. Posamezne «eksper1icije» so v svojih ho telih dodobra zastražene, saj na njih pazijo vojaki in policija, ki nikomur ne dovolijo izhoda, tako da bi lahko rekli, da se nogometaši nahajajo v »zlatih zaporih*. V določeni meri se na razpoloženje v Španiji odraža tudi falklandska kriza med Argentino in Veliko Britanijo. Zvezni trener argentinske enajsterice Cesar Luis Menotti je poznan kot dober poznavalec angleščine, ki jo tudi te koče govori. Včeraj so se mu .približali britanski novinarji, njegovi dobri prijatelji, Menotti pa se v an gleščini ni hotel pogovarjati, češ da .jezika ne pozna in je zahteval prevajalca ... Upati pa je. da vojna med državama ne bo imela po potujejo v Španijo v soboto) neko liko dvignila, saj je reprezeniar.ca prepričljivo premagala Vojvodino s 5:1. Miljanič z optimizmom gleda na mundial in resnici na ljubo je treba reči, da Jugoslovani ne bi smeli imeti težav pri uvrst.tvi v drugo kolo. Honduras in Nova Ze.an-dija ne predstavljata nepremostljive ovire, Španija pa je skorajda nepremagljiva, saj igra na domačih tleh in dobro vemo, kaj to na SP pomeni ... liam Brady podpisal za Sampdorio MILAN -- Irec Liam Brady je novi član Sampdorie. Bivši Juven tusov nogometaš se je včeraj v Ženevi sestal s predsednikom Sampdorie Mantovani.jem, s katerim se je domenil glede angažmaja. Bra-dy bo namreč zaslužil 280 milijonov lir v dveh sezonah, kolikor čašo bo v Genovi. Juventus bo ob prodaji Bradyja brez dvoma zaslužila lepo vsotico denarja, pravijo, da okrtg milijar de in 800 milijonov lir. S to vsoto je Sampdoria prehitela angleški Ar-senal, ki je ponujal za Irca milijardo in dvesto milijonov. Fanna pri Veroni VERONA — Juventusov nogometaš Fanna bo prihodnjo sezono nastopal pri Veroni. Klub iz Verone je za tega igralca odštel eno milijardo in pol lir, s tem pa se je tudi znatno okrepil. Z zmago v Čedadu proti ekipi ASFJR si je goriška ekipa Olym-pia Terpin zagotovila prestop v C-2 ligo, kar predstavlja za zamej ski šport pomemben dosežek. Goričani so napredovanje dosegli, po tem ko so zasedli 2. mesto v prvenstvu D lige, za nepremagljivo ekipo Nuova Pallavolo. V tem prvenstvu sta letos slo- ODBOJKA PO ZMAGI NAD EKIPO ASFJR Napredovanje 01ympic Terpin pomemben uspeh za naš šport «MUNDIAL 82» NA RADIU KOPER Radio Koper pripravlja vrsto posebnih poročil s svetovnega nogometnega prvenstva »Mundial 82». Med 13. junijem in 13. julijem bo Radio Koper oddajal vsak dan v italijanšči-in posebna poročila, ki bodo šla v eter ob 06.30, 07.30, 12.30, 16.05 in ob 18.30 (po jugoslovanskem času), v njih pa bo posredoval obširna poročila s srečanj, komentarje, intervjuje, odmeve v domačem in tujem tisku, najavo sporedov, itd. Razen tega bo v popoldanskih urah večkrat prekinjal redne sporede ter objavljal rezultate polčasov in končne rezultate, imena strelcev in kratko kroniko. Kratke informacije s svetovnega prvenstva bo Ra dio Koper posredoval tudi v angleščini in nemščini. Svetovno nogometno prvenstvo bo Radio Koper spremljal tudi v programu v slovenščini ter z vključevanjem v vse pomembnejše zadevne oddaje Radia Ljubljane. lu pa je 01ympia zabeležila 7 zmag in 3 poraze, Juventina pa 5 zmag in 5 porazov. Iz tega je razvidno, da so igralci Juventine v sklepnem delu prvenstva nekoliko popustili, 01ympia pa .je prišla v pra vo formo. Kar zadeva štiri medsebojna sre čan.ia je obračun izenačen, saj sta obe ekipi zabeležili po 2 zmagi. Ob vsem tem torej moramo ugo toviti, da se slovenska odbojka na Goriškem ponovno uveljavlja kot najboljša. Ob robu teh bežnih ugotovitev še beseda o nekaterih nespo’ažurnih, ki so nastali v okviru obeh sloven skih moštev v tem prvenstvu. Ne sporazume pa sta vodstvi obeh e-kip takoj ugladili. s čemer sta pokazali zrelost tudi s tega vidika. Tako je Graziani dosegel edini gol na prijateljski trening tekmi med Italijo in Sportingom iz Brage. Domačini so sicer negodovali pri sodniku, da je bil italijanski napadalec v nedovoljenem položaju, kljub temu pa je sodnik gol priznal in tako rešil čast «azzurrov». Bearzot je bil z igro svojih varovancev nezadovoljen in je izjavil, da bo moral še veliko delati. Predvsem bo moral paziti na telesno pripravo nogometašev, ki so prav po tej plati odpovedali venske barve branila Ol.vmpia Ter pin in Juventina Belca, ki je za sedla 3. mesto. Že iz tega podat ka lahko sklepamo, da sta obe e-kipi res dobro predstavljali slovensko odbojko v tej ligi. Če nekoliko ocenimo potek pr venstva, moramo reči, da je Juventina začela nadvse dobro z devetimi zmagami in enim samim porazom, 01ympia pa je dosegla pet zmag in prav toliko porazov. Kljub temu sta se obe ekipi uvrstili v nadaljevanje prvenstva. V tem de- Posnetck z odbojkarskega turnir ja, ki ga je v okviru svojega praznika priredil ŠK Kras. posnetek s tekme med Krasom in Izolo, v kateri so mladi Izolčani slavili gladko zmago s 3:0 ............................o................................... V ORGANIZACIJI ŠZ OLYMPIA ODBOJKA IT Turnir za «Pokal Petra Spacapana» V teh dnevih poteka v Katoliškem domu odbojkarski turnir »Pokal Peter Špacapan*. Pokrovitelj te manifestacije je ŠZ 01ympia, ki je s to pobudo želela oživeti tradicijo odbojkarskega turnirja posvečenega enemu od ustanoviteljev združenja. Vabilu za sodelovanje se je odzvalo 9 ekip, ki so razdeljene v tri skupine. V prvi skupini, v kateri so bile ekipe 01ympie, Jamelj in Bora so zaradi slabega vremena odigrali tek me v občinski telovadnici v Štan-drežu. Od te skupine se je uvrstila v finale Olimpia, ki je z lahkoto premagala okrnjeno moštvo Jamelj. medtem, ko se je v tekmi z Borom morala precej potruditi. V torek so bile na igrišču v Katoliškem domu tekme druge skupine (Kanal. Soča in ASFRJ). Z dokaj šnjo težavo je zmagalo moštvo AS FJR. 1. SKUPINA 01ympia - Jamlje 2:0 (15:7, 15:10) ........................................................ V ORGANIZACIJI ZSŠDI t «.**** TENIS NA TURNIRJU V BENETKAH Mladi Brqwn presenetil BENETKE — V 3. kolu mednarod nega teniškega turnirja v Benetkah je mladi Američan Jim Brown nepričakovano izločil Španca Higuera-sa, nosilca skupine štev. 3 in 16. na svetovnih lestvicah. Premagal ga je s 3:6, 6:4 in 6:3. Še nekaj drugih včerajšnjih izidov: Murphy (ZDA) . Eberhard (ZRN) 6:3, 6:3 Ganzabal (Arg.) -Moretton (Fr.) Clerc (Arg.) -Ismail (Rod.) C. Panatta (It.) -Fritz (Fr.) Castellan (Arg.) -Bertolucci (It.) Segargeanu (Rom.) • Nastase (Rom.) A. Panatta (It.) -Luna (šp.) KOŠARKA 6:4, 4:6, 7:6 6:1, 6:3 6:0, 2:6, 6:4 4:6, 6:2, 6:0 6:3, 7:6 6:2, 6:1 TEČAJ ZA NAŠE MLADE KOŠARKARJE Vodil ga bo priznani strokovnjak Peter Brumen Tečaj bo v Borovem centru od 19. do 26. junija Bor - Jamlje 2:0 (15:3, 16:14) Bor - 01ympia 1:2 (15:6, 12:15, 15:17) V tej skupini se je uvrstila v finalni del 01ympia. 2. SKUPINA Kanal ,'Soča 2:0(15:1,15:7) Kanal - ASFJR 0:2(11:15,13:15) ASFJR - Soča 2:0 (15:5,15:5) V finalni del se je uvrstil ASFJR. (G. B.) jil na »Kriteriju asov» sinoči prvo mesto. ^ Moser je od štirih tekem osvojil dve. Med tekmovanjem je padel Ga-vazzi, vendar se ni huje poškodoval. sledic in da se bo SP redno od vijak). Po prijateljski tekmi s Sportingom Braga je morala italijanske reprezentance nekoliko upadla. Bearzot ima veliko skrbi, ki jih tokrat niti ne skriva, morda zato, da bi se za varoval pred morebitnim neuspehom. Prijateljska tekma je pokaza la. da so Italijani fizično slabo pripravljeni in brez ritma, kar bodo odgovorni skušali popraviti v pre ostalih dneh. Vsekakor je najbol šibka točka napad, kjer se Rossi, Graziani in Conti ne razumejo, pa tudi sredina igrišča igra dokaj improvizirano in brez fantazije. Po drugi strani pa se je morala v jugoslovanskem taboru (Jugoslovani Gran Prix v Londonu LONDON — Na mednarodnem te niškem turnirju Gran Prix v Lon donu, kjer znaša sklad nagrad 175 tisoč dolarjev, v prvem kolu ni bilo presenečenj. Američan McEnroe je izločil svojega rojaka Andrewsa, Američan Connors Mehičana Lopez -Maesa, Avstralec McNamee svojega rojaka Warwicka, Američan Got tfried rojaka Amayo itd BOKS Mladinski turnir v Turinu TURIN — V Turinu se je začel 1, mednarodni mladinski boksarski turnir »Italija*, na katerem nastopa 74 boksarjev iz desetih držav. V prvem večeru je v mušji kategoriji Italijan Zoia premagal Turka Arslana (po točkah), Italijan Mannai pa Indonezijca Tagguja s t.k.o. v 3. krogu. Košarkarska komisija pri ZSŠDI je priredila košarkarski tečaj, ki se bo odvijal v jutranjih urah od 19. do 26. t.m. na igrišču Borovega športnega centra. Tečaja se bodo udeležili košarkar ji vseh naših društev, ki jih bodo na licu mesta razdelili v skupine glede na starost in na zmožnost obvladanja posameznih košarkarskih prvin. Tečaj je namenjen igralcem, ki so rojeni v letnikih od 1966 do 1970. Vodja letošnjega tečaja bo Peter Brumen, ki ga v zamejstvu dobro poznajo prav vsi športni delavci na področju košarke. Brumen je sedaj zaposlen pri kranjskem Triglavu, kjer je odgovoren za članska m za mladinska moštva. Svojo košarkarsko kariero je Brumen začel v Ma riboru, kjer je igral v 2. jugoslovanski ligi v vrstah domačega Branika. Ko je opustil aktivno igranje, se je nekaj časa posvetil sojenju. Po mnenju izvedencev bi bil «Pero» danes prav gotovo mednarodni sod nik, ko bi ne opustil sojenja za tre nerstvo. Vsekakor pa se je tudi na tem področju uveljavil, saj je bil dve sezoni tudi trener ljubljanske Olimpije ter večkrat selektor ka detske reprezentance Slovenije. Zamejci smo ga spoznali prvič v Seči pri Portorožu, kjer je pred 7 leti vodil košarkarske tečaje, ki jih je Združenje prirejalo v tem kraju. Poleg tega je Brumen deloval pri nas kot trener članske ekipe Jadrana, ki je takrat nastopala prvič v promocijskem prvenstvu in kot trener združenske kadetske, ki je na stopala pod imenom Kontovel, v kateri so poleg drugih igrali tudi Ban, Klavdij Starc in Čuk. Skratka, izbira Brumna za delo z našimi mladimi silami je zelo po srečena primerna, saj se bodo vsi naši košarkarji pod njegovim vodstvom naučili mnogo novega in u trdili to, kar že znajo. Združenje slovenskih športnih dru štev Italije obenem poziva tudi vse aktivne trenerje, ter vse tiste, ki bi v bodoče radi trenirali pri naših društvih, da se tečaja udeležijo. Igor Canciani V PRIJATELJSKI TEKMI Toča košev na «1. inaju» Bor — Slovan 118:136 ( 49:59) SLOVAN: Nograšek 2. Nejedly 14. Matošec 8, Logar 36, Lipovac, Loboda 2, Poljanšek 7, Jermančič 35, Sotler, Lončar, Šipič 8, Benede-tič 18. BOR: Kovačič 14, Žetko. Lippo-lis 33, Barut. Barini 4, Pertot 6, Korošec 41, Pieri 20. V soboto sta se na stadionu «1- NOGOMET / limiBIBBIBIIIIBIlBaNBBBBBBBBBBBBBBBBBBBNmNBBBBIBBIBBBIBBmBBBIIBfmMBBBIBBIBNBBBMMnMMHBBBIBHIBBBBSIlNBNBBBNBBINBBBBBBIBBB VČERAJ URADNA PREDSTAVITEV V VIDMU Šurjak velika okrepitev za Udinese VIDEM — Nogometni klub Udine-je včeraj priredil krajšo sloves-ist, na kateri je tehnični direktor iemskega prvoligaša Dal Cin edstavil javnosti dva nova naku-u in sicer Ivico Šurjaka in vra-rja Roberta Cortija, ki je prej ral pri Cagliariju. Seveda je bila vsa pozornost pri-itnih novinarjev posvečena Šurja-t, enemu izmed najboljših jugoslo-inskih nogometašev sedanje gene-tcije, ki je prejšnjo sezono igral v ranciji pri Pariš Saint Germinu i odločilno pripomogel, da je pan-ki klub odigral uspešno prven-;vo. Vsekakor pomeni Šurjak za idiiiese veliko okrepitev, saj gre za ikušenega igralca, starega 29 let, i je oblekel reprezentančni dres ugoslavije 52 krat in dosegel 11 olov. Prav toliko golov je Šurjak abil v lanskem prvenstvu v Fran-iji, medtem ko je bil v dresu Haj-uka uspešen kar 160-krat. Šurjak je izrazit napadalec, čeprav je v zadnjem času nekoliko spremenil svojo pozicijo na igrišču, saj se je pomaknil nekoliko bolj v ozadje. Odlike jugoslovanskega reprezentanta so znane: izreden ritem, pokrivanje domala vsega igrišča, prvovrstno tehnično znanje in dobro preigravanje. Sam Šurjak je včeraj izrazil svoje zadovoljstvo, da bo lahko igral v Vidmu, ki ga v določeni meri spominja na »njegov Split*. Izjavil je tudi, da bc najbrž dosegel dobro bero golov čeprav ga malce zaskrbljujejo ita lijanske obrambe, ki so zelo zaprte. »Veliko bo odvisno*, je dejal, »od položaja, ki mi ga bo določil trener Ferrari, čeprav menim, da je moja vloga igrati tik za napadalci in jih posluževati z uporabnimi žogami.* šurjak se je pogovarjal tudi o kakovosti tujih igralcev, ki bodo letos nastopili v italijanskem prvenstvu. Dejal je, da se je letos raven dvignila, saj «sta Boniek in Platini vrhunska igralca*, od tega pa bi moral imeti ves italijanski nogomet veliko koristi. Skratka, šurjak bo prav gotovo udarna moč Udineseja in njegove dobre igre bi morale na vdati s ponosom vse, ki ljubijo ir sledijo razvoju jugoslovanskega no gometa. čeprav so igralci v obrambi bolj površno izpolnjevali svoje naloge. Srečanje je bilo vsekakor koristno za obe moštvi. Naši fantje so celo vodili v drugem polčasu, dokler niso visoki slovanovci zaigrali bolj zagrizeno v obrambi ter jim prestregli veliko število žog. Pri gostih sta po našem mnenju največ pokazala Logar in Benede-tič. pri Boru pa bi poudarili izvrstno igro Lippolisa in Korošca ter pohvalili Kovačiča, ki je dobro vodil igro svojih. (Cancia) INVALIDSKI ŠPORT Velik uspeh Pavla Križmaiieiča V soboto in v nedeljo se je v Milanu odvijalo državno prvenstvo invalidskih športnikov v atletiki v organizaciji FISHA - CONI («Fede-razione Italiana Šport Handicappa-ti»), ki se je pred kratkim vključila v CONI. Nastopilo, je skupno 257 tekmovalcev in tekmovalk v raznih atletskih panogah iz vseh krajev Italije. Od Tržačanov, ki jih je bilo skupno 10 sta tekmovala tudi dva zamejska Slovenca, in sicer Pavel Križmančič s Padrič in Goričan Walter Zavadlal. Med Tržačani se je prav Pavel Križmančič najbolje izkazal, saj je v metu diska postal 1 državni prvak in v metu krogle do segel odlično tretje mesto. V metu diska je naš,predstavnik premagal Benečana Amadiia, enega najboljših in bivšega državnega prvaka z metom 18 m in tako tudi izboljšal svoj osebni rekord za 1.20 m. V krogli pa je z metom 4.94 m osvojil bronasto kolajno, medtem ko se je v kopju (10,40 m) uvrstil na sredini lestvice. To je res lep uspeh za našega predstavnika, ki se udeležuje raznih atletskih tekmovanj invalidskih športnikov v Italiji in tudi v matični domovini, in ima zaradi tega tudi več lepih zadoščenj, saj smo na niegovi mizi, ko smo ga obiskali, videli veliko pokalov in kolajn iz vseh raznih tekmovanj. Križmančič se poleg z atletiko ukvarja še z lo kostrelstvom in zračno puško. (d.gr.) Verona kupila Poljaka Zniudo VERONA — Nogometni klub Verona je včeraj tudi uradno potrdil nakup branilca poljske reprezen tance Zmudo. Poljski nogometaš je včeraj na Dunaju podpisal pogodbo, Verona pa bo zanj odštela milijardo lir. Kar zadeva argentinskega reprezentanca Ardillesa pa kaže, da ima tudi tu Verona dobre izglede. Sam Ardil les je namreč izjavil, da bi rad nastopal v tem klubu, čeprav se zanj potegujejo tudi mnogi znani evropski klubi. AVTOMOBILIZEM V ZAHODNI NEMČIJI Nič več neposrednih prenosov dirk na IV BONN — Zahodnoriemška televizija je sporočila, da v bodoče verjetno ne bo več neposredno prenašala mednarodnih avtomobilskih dirk formule ena. Glasnik zahodnonemške televizije je namreč izjavil, da so se te dirke povsem oddaljile od svojega prvotnega športnega značaja in se vedno bolj spreminjajo v »predstavo*. Po mnenju tega glasnika veliko zahodnonem.ških ljubiteljev avtomobilizma (verjetno pa tudi marsikje drugod) sledi tem dirkam bolj v pričakovanju napetih trenutkov in spektakularnih nesreč, kot pa iz zgolj športnih nagibov. Televizija pa ne sme podpirati take usmeritve, zlasti ker bi neodgovorni vozniki lahko dirkače posnemali tudi na navadnih cestah. Zahodnonemška televizija se je odločila za ta korak zlasti po smrtni nesreči Villeneuvea. katerega nezgodo so na TV prikazali vsaj desetkrat ...................... n h,,„mi ,,,,,, Iz planinskega sveta DANES FINALE Danes bo v okviru «7. turnirja Mladinskega centra - Gorica* finale v ženski odbojki. V finalni del so se uvrstile tri ekipe, oziroma zmagovalci posameznih treh skupin. Sistem finalnega dela bo »vsak proti vsakemu*. V finale so se uvrstile naslednje ekipe: Mladinski krožek - Gorica, Grojna in KD Sovodnje B. DANAŠNJI SPORED 19.15: Mlad. krožek - Grojna 20.08: MK-G - Sovodnje B 21.00: Sovodnje B - Grojna Tekme se bodo odvijale na igrišču Dijaškega doma v Gorici (Svetogorska ulica 84), v primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma (Ulica Brass - Gorica). (ioriški turnir pred sklepnim delom Prvi del mestnega košarkarskega turnirja v Gorici je pri koncu. Prejšnji večer so odigrali 6. kolo. IZIDA Victor Turist - Marmi Bieffe 84:79 (36:34) Časa del Carrozziere - Košič 101:90 (52:45) Danes, v četrtek, bodo igrali pob finalni srečanji in sicer ob 20. uri med peterkama Radenske in Gioea Regalo, ob 21.30 pa med Časa del Carrozziere in Marmi Bieffe. V petek bo na vrsti finale za 7. mesto (ob 20.00) med ekipama Ko šiča in Expert Riaveza ter za 5. mesto (ob 21.30) med postavama Grat-tona in Victor Turista, Finale za L, oziroma 3. mesto pa bo v soboto s pričetkom ob 20. uri V Doberdobu balinarske tekme Balinarsko društvo Gradina iz Do berdoba organizira v nedeljo, 13. t.m.. na domačih stezah balinarsko pokrajinsko tekmovanje za dvojice. Tekmovanj se lahko udeležijo vsi igralci, ki imajo za letošnje leto veljavno izkaznico C. Posamezne tekme bodo odigrali do 11 točk, ra zen finalne, ki se bo končala s 13 točkami. Glede nagrad naj povemo, da bo najboljše društvo dobilo trofejo, o-stala tri pa pokale. Nagrade bodo dobili tudi najboljši posamezniki, in sicer zlate kolajne, ki jih poklanja ZSŠDI. Začetek tekmovanj je napovedan za 8.30 Moser zmagal v Ferrari FERRARA — Na dirkališču Ferrari je Francesco Moser osvo- Alpinistična šola V' nedeljo se je končal tudi prak tični del alpinističnega tečaja. Na sP karto bi morala vsaka dežela od šteti po približno 459 tisoč dinar jev. Bavarska je načrt zavrnila, predstavniki Štajerske pa se še ni so dokončno odločili Ostali pred stavniki pa komaj čakajo, da slo venski, institut za geodezijo izdela prve osnutke omenjene karte turi stičnih poti, saj se zavedajo, da bo nedvomno koristila nadaljnjemu turističnemu razvoju tega območja Vsi prisotni so tudi soglašali r mislijo, da .je za ustvarjalen raz voj lastnih primerjalnih prednosti še kako nujno «medsebojno objek tivno informiranje o dogajanju v turizmu v sredstvih lavnega obve ščanja*. Na včerajšnjem sestanku komi sije za gospodarska vprašanja so se dogovorili še za vrstp drugih povsem konkretnih predlogov. Ban ke vseh dežel naj bi naslednje le- to začele izdajati skupen bilten, ki bi izhajal vsak mesec v štirih jezikih in bi vseboval najrazličnejše uporabne bančne in gospodarske podatke. Ko so s.e pogovarjali o va rovanju gozdov, so se tudi odlir čili, da bodo sprejeli enoten — skupen simbol, znak, ki bo na vseh cestah dežel Alpe Jadran o požar :al na varovanje gozdov pred do žari. Prav tako so sp pogovarjali še o programu sejemske dejavno sti in sodelovanju ljubljanskega celovškega in tržaškega razstavišča. Veliko koristi pričakujejo udele ženci Alpe - Jadran tudi od izmenjave izkušenj nri izkoriščanju e nergetske moči malih elektrarn. Nekatere dežele (Veneto in Štajer ska) so na tem področju dosegle že zavidljive uspehe in so povabi le ostale članice, da si ogledajo posamezne primere malih hidro elektrarn na njihovem območju Ob koncu zadnjega sestanka v tem mandatnem obdobju (ki sicer traja do konca oktobra) pa je Gior-Sio Dominese. predsednik komisije vodilnih fukcionarjev. ki vodi in usklajuje delo štirih strokovnih ko misij, izrekel priznanje za uspe šno delo komisije za gospodarsko vprašanje, še posebej pa se je zahvalil njenemu predsedniku Uro. šu Markiču.. republiškemu sveto valcu pri slovenskem izvršnem svetu. BORIS ŠULIGOJ koliko velja brezskrben nasmeh? Ti m Hi m a i Ni mogoče oceniti take dragocenosti, kot je otroški nasmeh. In vendar sta tudi zanj pogoj brezskrbnost in gotovost, ki ju z lahkoto »kupimo* po zmerni ceni: kolikor pač znaša strošek police zavarovalnice Lloyd Adriatico. Lloyd Adriatico S.p. A. ZAGOTAVLJA, UA MISLI NA VSE Kajti, da navedemo le primer, z malo več kot 80.000 lir na leto (kar odgovarja trem cigaretam dnevno) lahko tridesetletni družinski oče zavaruje svoje življenje za 20 milijonov lir ali pa se zavaruje pred nezgodami s polico, • ki mu nudi gotovost tudi v primeru trajne invalidnosti in trenutne nesposobnosti. Primer hoče le dokazati, da so stroški police dostopni vsem. Za polico primerno vašim zahtevam, je najbolje, da se pogovorite s kompetentno osebo: agentom zavarovalnice Lloyd Adriatico.