^atisoT 15.000. p&ajerc" izh«ja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Jtev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-aištvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 80 — za ■/, strani K 40'— za V. strani K 20 — za •/, strani K 10 — za '/i e strani K 5 — za >/,, strani K 250 za V«, strani K I.— Pri večkratnem oznanilo se cena primerno zniža. Stev. 10. V Ptuju t nedeljo dne 5. marca 1916. XTII.letnik. vetovna vo Albanska prestolica Durazzo naša! — Veliki plen v Durazzu. — Ogromne italijanske izgube. — Odločilna zmaga Nemcev pri francoski trdnjavi Verdun. — Blizo 17.000 Francozov vjetih. — Nemške zmage v zraku in ja. moiju. •M—» Avstrijsko uradno poročilo qd petka. K.-B. Dunaj, 25. februarja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko bojišče. Mestoma topovski boji. Italijansko bojišče. Nobeni posebni godki. Južno-vzhodno bojišče. Naše čete Albaniji so včeraj dan popreje vzhodno in južno-vzbodno od Darazza premagane Italijane v ostrem zasledovanju na pokrajinski jezik zapadno Durs-bajerjev nazaj spodile. Pristaniške naprave D u r a z z a stojijo v ognju naših topov. Vktcavanje moštva in vojnega orožja se uspešno moti. Nastop nekaterih italijanskih vojnih par-nikov ostal je brez vpliva na tok dogodkov. Vjeli smo v teh bojih doslej 11 italijanskih oficirjev, čez 700 mož in zaplenili 5 kanonov ter 1 strojno puško. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Dur-bajerji (Kneta Durs) so od morja po ozki, jeziku podobni pokrajini ločeni. Na njih južnem koncu leži mesto Durazzo, severni konec pa tvori kap Pala. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 25. februarja (W.- B.) Iz velikega glavnega stana so poroča: Zapadno bojišče. Na desnem obrežju M a a s e bili so tudi včeraj že poročani uspehi na razne smeri razširjeni. Utrjene vasi in pb-sest?ii Campeneuville, Cotelettes, Marneon t, Beaumont, Chaubrettes in 0 r n e s bile so zavzete ; poleg tega so bile vse sovražne postojanke do hrbta Louvenont naskočene. Zopet so bile krvave izgube sovražnika izredno težke, naše pa srednje. S t e-v i lo vjetih je za več kot 7000 na čez 10.000 narasti o. O plenu in materijalu se še ne more podatkov poročati. Vzhodno in balkansko bojišče. Nobeni dogodki posebnega pomena. Vrhovno armadno vodstvo. Francoske izgube: dva milijona mož. 300.000 mrtvih, 1,400 000 ranjenih, 300.000 vjetih. K.-B. Bo t ter d am, 24. februarja. „Bot-terdamsche Courant" poroča, da je v angleški zbornici poslanec S n o w d e n m. dr. dejal: Vi hočete še eno vojno leto, hočete dodati k prvemu milijonu izgub še drugi milijon, k narodnemu dolgu še 2000 milijonov funtov. Upate na zmago vsled opešanja ? Kaj naj postane iz zaveznikov ? .. . Snowderi je spominjal nadalje na govor nekega francoskega poslanca na konferenci v Brietolu, v katerem je označil i z g u-be Francozov z 300.000 mrtvimi, 1 milijon 400.000 ranjenimi in 300.000 v j e t i m i. Eekel je, da je zločinsko, dajati poguma lastnemu osleparjenju. 18 mesecev si stojijo armade nasproti. Le par metrov zemlje je pridobljenih ali izgubljenih. Take armade so nepremagljive. Kje se more najti upanje na mir ? Smešno predstavljanje o razdelitvi nemške mornarice med zavezniki, o razkošenju Nemčije in razprodaji trgovinske flotilje itd. so čista bedarija. Brezpogojno podjarmljenje bi bila najslabša priprava za mir. Ko bi bila Nemčija razbita, bi bil tudi konec zveze proti Nemčiji. Potem bi bila nova velika vojna le vprašanje časa. (Pametni Angleži se to:ej že zavedajo Sfoje onemoglosti. Op. ur.) Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 26. februarja. Uradno se danes razglaša: Rusko in italijansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Južno-vzhodno bojišče. Naše čete so do zemeljskih ožin vzhodno in severno od D u r a z z a naprej vsilile. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Pancerska trdnjava Douaumont v naskoku zavzeta. K.-B. Berlin, 26. februarja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča danes zjutraj. Pancerska trdnjava Douaumont, severno-vzhodni obok permanentne črte glavnih utrdb trdnjave V e r d a n, bila je včeraj popoldne po brandenburškemu infanterijskemu regimentu št. 24 v naskoku zavzeta in je trdno v nemški roki. Zavzetje pancerske utrdbe Douaumont, ki pomeni nekaka vrata proti največji francoski trdnjavi Verdun, je samo ob sebi krasni junaški čin. Obenem pa je dokaz, da Be Nemci pripravljajo na veliki naskok na V e r d u n, ki leži zdaj v dosegi težkih nemških topov. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 26. februarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Kakor se naknadno poroča, se je v noči na 25. februarja vzhodno od Armentieres sunek nekega angleškega oddelka zavrnil. — V Champagni napadli so Francozi južno od St. M a r i e - a - P y dne 12. februarja od nas zavzeto postojanko. Posiečilo se jim je, vsiliti v prvi jarek v širo-kosti okoli 250 metrov. — Vzhodno M a a s e se je v navzočnosti cesarja ob bojni fronti pomembne napredke doseglo. Hrabre čete priborile so si visočine južno-zapadno Louve-m o n t a, vas Louvemont in vzhodno od nje ležeče skupine utrdb. V starem hrepenenju za naprej, sunili so brandenburški regimenti do vasi in pancerske trdnjave Douaumont, ka- 2 - BtrazchiU'ova greneioa iz znlanjaY« povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora tero so v naskoka vzeli. V planoti Woevre zlomljen je bil sovražni odpor na celi fronti do pokrajine od Marcheville (južno nacijonalne ceste Metz-Pariz). Naše žete sledijo bitro umikajočemu se nasprotniku. — Včeraj poročano zavzetje vasi Champneu-v i 11 e temelji na napačnem poročilu. Vzhodno bojišče. Razven uspešnih bojev naših prednjih straž ni ničesar poročati. Balkans ko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Pet angleških poštnih parnikov potopljenih. K.-B. London, 26. februarja. Lloyds poroča: Britski parnik „Fastnet" bilje potopljen. Vse osebe eo rešene. Istotako je bil britaki parnik „D i d o" potopljen. Le del posadke je rešen. — Renter poroča: Britska parnika „Dendby* in „T um m e 1" bila sta potopljena. Pet mož od „Tummel" je bilo rešenih, sedem se jih pogreša. — Iz M a r-s e i 11 e poročajo o torpediranju nekega parnika. Gre se za parnik „W es t v o r b y". Parnik „Treverleyn" srečal je čoln s 15 možmi in jih je rešil. Ostalo posadko je neki neznani parnik rešil. Glasom poročil nekega moža od „West-vorby" bil je parnik z enim strelom v dva dela raztrgan. Durazzo v naši roki. (Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.) K.-B. Dunaj, 27. februarja. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Nobeni posebni doki. Italijansko bojišče. Predvčerajnem prišle—je na primorski fronti, razven živahnega artiljerijskega ognja, na raznih mestih tudi do ljutih manjših infanterijskih bojev. — Pred nastopom dneva napravili so oddelki posadke goriškega mostičja izpad pri Pevmi; presenetili so spečega sovražnika, zasuli en jarek in pripeljali 46 vjetih nazaj. — Ob robu doberdobske planote šla je po močni artiljerijski pripravi sovražna infanterija proti našim postojankam na obeh straneh Monta San Michele ter vzhodno od P o 1 a z z a. Italijani so bili pod v e-likimi krvavimiizgubamizavrnje-ni in so pustili poleg tega 127 vjetih, med njimi 6 oficirjev, v naši roki. — Včerajšnji dan potekel je mirnejše. Trbiž (Tarvis) dobil je zopet nekaj granat. Južno-vzho dno bojišče. Danes zjutraj vzele so naše čete Durazzo v last. Že včeraj dopoldne je bila ena naših kolon v ognju italijanskih parniških topov čez severno zemeljsko ožino vsilila ; čez dan prišla je do P o r -losa, 6 kilometrov severno D u r a z z a. čez južno ožino poslane čete bile so začetkoma po sovražni parniški artiljeriji v njih prodiranju zadržane ; ali mnogoštevilnim oddelkom se je posrečilo, z bredenje m, plavanjem in na flosih do večera most vzhodno od Duraz-z a pridobiti in tamošnje italijanske zadnje straže vreči. V jutranjem mraku jeedenna-ših bataljonov v goreče mesto vsilil. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. D u r a z z o, glavno mesto Albanske, je torej vkljub strastnemu odporu prešlo pod oblast avstro-ogrskega dvoglavnega orla. V nezadržljm hrabrosti skočili so naši vojaki v plitvo morje, bredli in plavali v divjem ognju italijanskih vojnih parnikov in prepodili Lahe, ki so se na krovu svojih bark poskrili kakor miši. „Mare nostro" jih je vzelo, sinove Efijalta . . . Zdaj so Italijani na Balkanu edino še v Valoni. Pa tudi tam jim groze že bolgarski bajoneti. Vse neobhodno potrebna. Zato jo :e priporočati zlasti za tonste, lovce, vojake, ===== romarju itd =553=*== visoke sanje „ie piecola" splavale so po grenki i vodi jadranskega morja. Mi pa smo lahko po-' nosni na krasne čine, na nevenljive lovorike, ki j I so si jib pridobile naše čete v hndih teh bojih. I Srbij8, črnogorska in večinoma tndi že Albanija leže 1 od našimi nogami. Vedno bolj se skrčuje ; balkansko bojišče na Grčijo in njeno ozemlje. Tam čaka odločitev, ki bode vsekakor grozna za naše sovražnike! Zmaga Nemcev pri Verdunu. — Okoli 15.00G vjetih Francozov. (Nemško uradno poročilo od nedelje). K.-B. Berlin, 27. februarja. (W,B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Na raznih mestih fronte vršili so se živahni artiljerijski in minski boji — Jnžno-vzhodno od Y p er na bil je en angleški napad odb-.t. — Na visočinah desno od M a a s e poskusili so Francozi v petkrat ponovljenih napadih s sveže pripeljanimi četami pancersko trdnjavo Douaumont nazaj pridobiti. Bili so krvavo zavrnjeni. Zapadno trdnjave zavzele so naše čete zdaj Champneuville, Cote deTalon; prišle so v boju do južnega roba gozda severno-vzhodno od B r a s a. Vzhodno od trdnjave vzeli smo v naskoku razširjene trdnjavske naprave od Hardaumonta. V planoti Woevre koraka nemška fronta v bojih proti vznožju Cotes Lorraine« hitro naprej. V kolikor imamo poročil, znaša število ne- ranjenih vjetih Francozov zdaj skoraj 15.000 mož. — V Flandriji ponovila so naša bro-dovja letal svoje napade na sovražna taborišča čet. — V M e t z u bilo je z metanjem bomb sovražnih letal 8 civilnih oseb in 7 vojakov ranjenih ali ubitih. Nekaj hiš je bilo poškodovanih. • V zračnem .-foojn_in z .ognjem. naših odpornih topov bila sta po eno francosko letalo v okrožju trdnjave sestreljena; letalci, med njimi dva stotnika, bili so vjeti. Vzhodno in b alk a n s ko b oj išče. Položaj je nespremenjen. 60.000 mož francoskih izgub pri Verdunu. Znani berlinski vojaški kritik major Mo-rath piše: »Ako se je zamoglo v neznatni globokosti napada od ene milje 10.000 mož vjeti, zamore se po priznani metodi izračunati, da znašajo krvave izgube okoli 30.000 mož. Francija zamore torej v par dnevih 40 000 mož kot za boj nesposobne računati". — Glasom poznejšega poročila vrhovnega armadnega vodstva pa se je število neranjenih vjetih zvišalo na 15.000 mož. Glasom Morathovega računa morajo torej knave izgube Francozov okoli 45 000 mož znašati, skupna izguba pa okoli 60.000 mož. To je vsekakor ogromno število za itak grozovito trpečo Francosko. Eno rusko letalo sestreljeno. KB. Dunaj, 27. februarja. Iz vojnega tiskovnega urada se poroča: Priznanja vredni čin izvršil je neki mladi oficir v zadnjih dneh ob wolhynski fronti, ko se je ravno vreme spremenilo in se je moralo zaradi megle na presenečenja posebno paziti. Dne 23. t. poskusilo je neko rusko letalo, preleteti naše bojne postojanke. Vkljub temu, da je sneg padal, opazil je letalca lajtnant B a s z o od Raab-ekega infanterijskega regimenta. Posrečilo ee je pod njegovim poveljstvom stoječemu oddelku strojnih pušk, s takojšnjim ognjem sovražni aparat vkljub vladajočemu neugodnemu vremenu sestreliti. Italijanske izgube pri Durazzu. Iz Genfa poročajo: „Tribuna" izve, da , se je „izpraznenje" Durazza sklenilo, ker so | branitelji uvideli, da obramba mnogo večje . žrtve zahteva, kakor se je to pričakovalo. Ze prvi tri dnevi branjenja stali so italijanski ekspedicijski zbor 3000 mrtvih in 7000 do 8000 ranjenih. (Izgovor Lahov je prozoren. Zdaj ko so jih naši rojaki z bajonetom v morje vrgli, delajo tako, kakor da bi Durazzo prostovoljno „ iz praznili". Sicer pa je priznavanje velikih laških izgub zanimivo. Op. ur.) Velikanski naš plen v Durazzu. (Avstrijsko uradno poročilo od p o n d e 1 j k a.) K.-B. Dunaj, 28. februarja. — Uradno se danes razglaša : Rusko in italijansko bojišče. Nič pomembnega. Južno-vzhodno bojišče. Naše čete so v Durazzu danes na plenu dobile: 23 kanonov, potem še 6 obrežnih ka nonov; 10 000 pušk; mnogo artiljerijske municije, velike zaloge hrane; 17 parnikov in bark najadre. Vsi znaki kažejo, da se je izvršil beg Italijanov na svoje vojne parnike v velikem neredu in naglici. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o f e r, fml. Ponovni nemški napadi. — Zopet čez 1000 vjetih. (Nemško uradno poročilo od p o n -d el j k a.) K. B. Berlin, 28. februarja (W. B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Artiljerijski boji dosegli se mnogokrat veliko ljatost. Ob fronti sa^erno od A r r s s a vlada nepretrgano mins delovanje; z razstrelbo uničili smo okoli 40 metrov sovražne postojanke. — V Champ a-g n i šle so po učinkujoči ognjeni pripravi naše čete k napadu na obeh straneh ceste S o m m e-Py- Sonain. Zavzele so posestvo N a r a r i n in na obeh straneh od njega francosko postojanko v razdalju čez 1600 metrov; vjeleso26 oficirjev in 1009 mož, zaplenile pa 9 strojnih pušk in enega metalca min. — V pokrajini od Verduna opešale so zopet nanovo pripeljane sovražne množice v brezuspešnih napadalnih poskusih proti našim postojankam v in pri trdnjavi Douaumont ternaHardaumontu. — Od naše strani se je polotok Maase od Champneuville od sovražnika očistilo. Potisnili smo svojo iuf an terijo v smeri naVacherauville ter Bras naprej. Ob Woevre se je vznožje od C o t e s Lorraines od vzhoda sem na raznih točkah Vzhodno in balkansko bojišče. Nič novega. Vihovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 29. februarja. Uradno se danes razglaša: Rusko in južno-vzhodno bojišče. Nič novega. Italijansko bojišče. Včeraj popoldne je bil italijanski topovski ogenj proti delom goriškega mostičja in doberdobski planoti zopet živahnejši. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 29. februarja. (W.B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Pohnjšano artilerijsko delovanje trajalo je na raznih točkah naprej. Vzhodno Maase naskočili smo neko malo pancerako utrdbo tesno severno-zapadno vasi Douaumo nt. Ponovljeni sovražni napadalni poskusi v tej pokrajini bili so že v razvitku — 3 — zadušeni. Ob W o e v r e prekoračile ao naše čete Dieppe, Abaucourt, Blanzee. Očistile so razširjeno gozdno pokrajino severno-vzhodno od Watronville in Handiomont in vzele v hrabrem naskoku Monheulles ter Champion. Do včeraj zvečernašte-li smonaneranjenih vjetih 228 oficirjev, 16.575 mož. Nadalje smo zaplenili 78 topov, med njimi mnogo težkih, 86 strojnih pušk in nepregledno materijal a. Pri gozdarstvu Thiaville severno vzhodno od Ba-d o n v i 11 e r bil je naprej stoječi del francoske postojanke napaden in zavzet. Večje število vjetih ostalo je v nsši roki. Rusko in juž no -vzhodno bojišče. je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 1. marca. Uradno se danes Položaj je na vseh bojiščih nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fini. Uspešni boji nemških letalcev. (Nemško uradno poročilo od srede). K.-B. Berlin, 1. marca (W. B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Artiljerijsko delovanje bilo je tudi včeraj na mnogih delih fronte Jako živahno, zlasti na sovražnikovi strani. Na večih mestih zasledoval je nasprotnik s tem le namen, da bi nas premotil. Pač pa nam je hotel v pokrajini Yserja in Champagni termed Maaso in Mosel resno škodovati. Ta cilj pa ni dosegel. — V zračnem boju bil je en angleški dvokrovnik pri M e n i n - n premagan. Letalci so vjeti. Dva francoska dvokrovnika bila sta od odpornih kanonov prisiljena, da prideta doli, eden pri Vezaponinu, drugi severno zapadno od Soissonsa. Letalci so bržkone mrtvi. — Eno od lajtnanta rezerve Kuhi peljano letalo, opazovalec lajtnant rezerve Haber, pnsililoje neki vojaški transportni vlak na progi B e s a n-gon-Jussefy z metanjem bomb, da se je vstavil; potem se je borilo uspešno s strojno puško proti transportnem moštvu, ki je iz vlaka stopilo. Vzhodno in balkansko bojišče. Nič pomembnega. Nemške zmage na morju. K,B. Berlin, 1. marca. (W.-B) Uradno se poroča: Od naših podmorskih čolnov bili ste dve francoski pomožni križarki, vsaka s štirimi ka-noni, pri Le Havre in o.1 angleški stražni parnik v izlivu reke T h e m s e potopljeni. — V Srednjem morju bila je glasom uradnega poročila iz Pariza francoska pomožna križarka „L a Provence" s transportom vojakov v številu 1300 mož proti Saloniku spotoma potopljena. Rešilo se je le 686 mož. — Dne 8. februarja ob Syrijskem obrežju potopljeni parnik ni bila — kakor pravi naznanilo vrnivšega se podmorskega čolna — linijska ladja „Suffren", marveč pancerska križarka .Admiral Char-ner." Šef admiralnega štaba mornarice. Uspehi napadov „Zeppelinov" na Angleško. K.-B. Berlin, 1. februarja (W.-B.) Poroča se o uspehih napadov iz zraka na Angleško v noči 1. februarja: V Liverpoolu je bilo več mostov in pristan-skih raprav tako poškodovanih, da zdaj niso več porabni. Todi več ladij je bilo baje hndo poškodovanih. Tako pod Birkenheadom ležeča križarka in transportna ladja Leylandlinije. V Birkenheadu, Garstonu in v Boostlen je bila povzročena velika škoda. Booth linija in Feoward-linija sta vsled delnega razbitja dokov težko prizadeti; več sosednih naprav je popolnoma uničenih. Vsega skupaj so bombe in požari uničili kakih 200 hiš. V Bootlen je bila smodričnica popolnoma uničena. V Coeven ju-go-vzhodno od Liverpoola so bile železniške naprave težko poškodovane. V Manchestru sta bili dve fužini in dve večji železarni čisto razdejani, j druge tovarne pa znatno poškodovane. V Shef i fieldu je bila neka fužina večinoma uničena in je bilo več drugih večjih tovaren in kolodvor bombardiranih. Se po napadu se je dolgo časa videlo močne požare. V Nottinghamu je morala obmolkniti obrambena baterija in so bile muni-cijaka fabrika ter več drugih fabrik hudo poškodovanih. Pri Grandhamu so bile razdrte železniške naprave. Največja škoda je bila storjena v Schtffieldu in Nottinghamu Londonske zavarovalnice cenijo škodo na 400 000 funtov. V Birmingbamu sta bili dve veliki vladni napravi in dve municijski fabriki popolnoma uničeni, neka pivovarna pa poškodovana. V Ecclesbilln pri Bradfortu je bila razbita municijska tovarna in tri predilnice, v Partingfornu pa 22 hiš. Ob reki Humber je morala obmolkniti obrambena baterija in je bila uničena baterija reflektorjev. V Grimsbyju so bila skladišča, ladjedelnice in kayi deloma težko poškodovani, istotako pa tudi več ladij. Pod Hullom je bilo razdejano skladišče za smodnik. Velika škoda je baje v Hullu. V Kingstreetu je bila cela skupina hiš popolnoma uničena, železniške in pristanske naprave pa hudo poškodovane. Na Humberjn so bile potopljene mala križarka .Caroline" in razruševalki „Eden" ter „Nath". Križarka „Caroline" se je potopila v šestih minutah; 31 mož posadke je bilo ubitih, 58 ranjenih, 47 jih je pa utonilo. Na vzhodnem bregu Anglije je zračna ladja potopila angleški parnik „Franc Fischer". Moralični vpliv napada je očiten in ga posredno potrjaje angleško časopisje, ki Be pritožuje zaradi brezuspešne obrambe. Odločitev v marcu. K.-B. London, 26. februarja. Dopisnik „Daily Telegrapha" v Rimu brzojavlja, da poročajo telegrami iz Rusije o zopetnem p r i-če t ku of e n zi v e od strani Robot v Galiciji in na Poljskem. Tudi delovanje 11 ali j a n o v na alpski fronti se bode povišalo. Od balkanskih front se poroča o pripravah za predstoječo ofenzivo. Aliiranci so na veliko splošno, .ofenzivo popolnoma pripravljeni. Neki diplomat izrazil je nazi-ranje, da bode marec prinesel odlo-jčitevvtejvojni. Na vsak način bode ta mesec bogat na dogodkih. (Vse to so seveda zopet le kombinacije in domišljije. Naši sovražniki govorijo vedno o olenzivi, ali z beBedami se fte nikogn- ni premagalo. Nemci in naše ar.-nade pa ne klepetajo mnogo, marveč raje — udarijo. Le eno prerokovanje je resnično : odločitev bode tedaj padla, kadar bodo naši nasprotniki zdrobljeni na tleh ležali! Op. ur). Kuropatkin — poveljnik ruske severne fronte. K.-B. P e t e r 8 b n r g, 26. februarja General Kuropatkin bil je imenovan za poveljnika armade na severni fronti. (General Aleksej Kuropatkin bil je, kakor znano, leta 1904 vrhovni poveljnik ruskih bojnih sil v rusko japonski vojni. Leta sem živel je v pokoju. Zdaj so tega starega gospoda zopet na bojišče poklicali. Feldmaršala Hinden-burga to gotovo ne bode prestrašilo. Op. ur.) Notranji sovražniki Rusije. K.-B. London, 26. februarja. „DaiIy Telegraph" poroča izPetersburga:V dumi povzročil je zanimanje govor konzervativnega poslanca M a r k o w a, ki je dejal: Razven naših zunanjih sovražnikov, bestijaličnih Nemcev, imamo notranjega sovražnika, ki je nevaren. Ta obstoji iz treh elementov: Iz draginje življenskih sredstev, iz Nemcev, ki imajo pod krinko ruskega državljanstva mnogo središč v roki, in, kar je najhujše, iz stalnega podkupljenja, korupcije in tatvine, tako pri državnih uradnikih, kakor pri uradnikih javnih organizacij. Proti temu se moramo boriti. Govornik zahteva od vlade le eno, da pošlje enega zastopnika v dumo, ki naj reče, ali res namerava, roparjem in uradnim tatovom, ki so zdaj varovani od administrativnih garancij, svoje varstvo odtegniti. — Te besede so povzročile toliko odobravanja, da je govornik z opombo končal, da hoče s svojo kritiko leve strani počakati. Fellerjev dobro učinkujoči, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. 12 gteklenic franko 6 kion, 24 steklenic franko 10 kron 60 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, EUa-trg Štev. 241 (Hrvatsko), Fellerjeve milo odvajajoče, želodec okrepajoče Khabarbara-krogljice z zn. »Elsa-krogljice, 6 škatljie franko 4 krone 40 vin., 12 steklenic franko 8 kron 40 vin. Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. — Dva starorpriznana neobhodno potrebna domača sredstva. Naj »e ne »zame nobenih mar jvrednih posnemanj. 454 Izpred sodišča. Prekosodna obsodba. Trient, februarja. „Risvegtio Tridentino" i piše: Občinski tajnik Ezio Sandav Pelu-g n bil je z razsodbo neke deželnobrambene vojne sodnije kot prekega soda na južnem Tirolskem od 4. februarja 1916 rta smrt z m-treljenjem obsojen in od pristojnega poveljnika na deset let težke ter• poojstrene ječe pomiloščen, ker je skušal hnjskati pred ve-čimi ljudmi zoper ednotno državno zvezo avstrijskega cesarstva. Vojni izdajalci v Briisselnu. Berlin, februarja. „Lokalanzeiger" poroča iz Btiisselna: Zaradi vojnega izdajstva so bo imeli pred nemško gubernijsko aodnijo v Brus-s e 1 n u zagovarjati duhovnika Boste e. Is in P i e r 1 o t ter en trgovec, en študent in en notarski kandidat. Duhovnik Bosteels je bil posredovalec med za orožje sposobnimi ljudmi, ki so hoteli iti k sovražni armadi, in med voditelji, ki so imeli urediti prekoračenje meje. Njemu se je doposlalo od drugih obtožencev mlade ljudi, ki so imeli ponarejene dokumente. Dajal jim je karte, na katerih so jih sovražniki spoznali. Tudi je sam mlade ljudi k izseljevanju prigovarjal. Vsled paznosti nemških obmejnih straž se je ta načrt izjalovil. Sodnija je obsodila duhovnika Bo s t eel na 12 let ječe, duhovnika Pierlotana6 1etin 1 mesec, ostale obtožence pa istotako na ječo od 4 d o 6 let. Zanimiva razsodba. Dunaj, februarja. Pred kasacijskim dvorom se je rešila pritožba, ki jo je napravil mlinar Ivan S k u b i c v Ivancogorici na Kranjskem. Škubic je namreč dobil od občinskega urada nalog, da mora v vojaške namene par void" v pripeljati. Temu se ni pokoril. Vsled tega je bil od okrožne sodnije v Rudolfovem ob30jen na en teden strogega zapora ter 100 K globe. Škubic se je izgovarjal, da mu J3 kranjski deželni glavar dr. Šušteršič sam dejal, da kot lastnik le enega para volov ni prisiljen, tega vojaštva oddati. Sodaija po na dr. Šošter šičev nasvet ni nič dala; rekia je, da mora Škubic sam postavo poznati in ga je obsodila. Kasacijski dvor je sodbo potrdil. Rus kot tekmec. Budimpešta, 24. februarja. Na neki blizu mesta Szatmar nahajajoči bo pus:i je mali kmet Andrej B a k ay decembra meseca ruskega vojnega vjetnika Ignaca K a r p u s ustrelil. Ba-kay se je nahajal na dopustu v svoji domovini, ko je opazil, da Karpus njegovo ženo s svojo ljubeznijo zasleduje. Iz ljubosuma ustrelil je Rusa; hotel je tudi svojo ženo usmrtiti, pa to so ljudje preprečili. Porotniki so spoznali Bakaya krivega uboja; bil je obsojen na eno leto ječe. Ustreljeni Rus Karpus bil je 29 let star in oženj en. Njegova žena živi v Petersburgn. Smrtna obsodba. L i n z, februarja. „Linzer Tagespost* poroča : Začetkom aprila p. 1. bil je na južnem Tirolskem neki sedlar, rodom Italijan iz kraljevine, zaradi euma tatvine zaprt. Iz v njegovi posesti se nahajajočih pisem seje dalo izpoznati, da je tudi državi nevarne stvari v Italijo po siedoval. Poizvedbe so dognale, da je stal v zvezi z nekim knjigovezom istega mišljenja, katerega je popisovala žandarmerija kot hujskača. Oba sta se imela pred deželnobrambeno divizij-sko sodnijo v Linzu zagovarjati. Knjigovez je bil zaradi zločina vohunstva, veleizdaje in ža-ljenja Veličanstva na smrt na vešalih obsojen, sedlar pa zaradi veleizdaje in podpiranja vojaškega zločina na 1 in pol leta težke, poojstrene ječe obsojen. Poskušeno podkupijenje. B u d i m p e š t a, 23. februarja. Izidor Hermann ponudil je vojaški oblasti dobavo 100 tisoč nahrbtnikov (Rucksack). Ponudba je bila zaradi preslabega blaga odklonjena. Nato je poskusila Valerija G e n c s y nekega višjega uradnika v bonvedskem ministerstvu z obljubo večje svote denarja podkupiti, da bi dotično dobavo vendar sprejel. Uradnik pa je stvar takoj sodni ji naznanil. Valerija G e n c s y je bila valed tega obsojena na 8 mesecevječe in 500 kron denarne globe. Obsojeni špekulanti z žitom. L ember g, 22. februarja. List „Kuryer Lwowski" poroča o celi vrsti večinoma židovskih špekulantov, ki so si znali prislepariti devoljenje za nakup žita, katerega so potem v inozemstvo, seveda z velikanskim dobičkom prodajali. Spe-kulantovska ta banda obsega čez 30 mož. Doslej jih je 15 obsojenih v skupno denarno kazen 112.000 kron in sicer: 1. Aron Handworker (10.000 kron globe), 2. Chaim Rosenzweig (5000 kron), 3. Elija G e 1 a d y ! (6000 kron), 4. Selig J akubo wi cz (1200 kron), 5. Emanuel E d e 1 m a n n (10 000 kron), i 6. Cbune Cymberknopf mlajši (5000 kron), j 7. Chune Cymberknopf starejši (20.000 I kron), 8. Berek Hojnowicz (20 000 kron), 9. Emanuel Altmann (5000 kron), 10 Fi- 1 sebel Cymberknopf (2000 kron), 11. Schaja ; Herschlik Cymberknopf (2000 kron), 12. Schlomi Cymberknopf (5000 kron); 13. j Abraham Dickermann (15.000 kron). 14. < David Grohmann (20.000 kron), 15. Majer Cymberknopf (5000 kron). Lepa banda! i Naši junaki na bojišču. t i Sin nemškega cesarja rešil avstrijsko motorno j baterijo. Znani vojni poročevalec Paul B e t h 1 e n j poroča iz vojnega tiskovnega stana z dne 12. j februarja: „Prav slučajno prišel sem k zanimivi mož- i narski bateriji. Ta spada med one topove, ki so se v svetovni vojni kot prvi javili in so presenetili Angleže in Francoze Začasa ofenzivne vojne na zapadni fronti je bila ta baterija povsod tam, kjer so slavno prodiranje nemške ar- ■ made ovirale trdnjavo in utrdbo; vočkat jo udrla vrata belgijskih in francoskih trdnjav brez po- ' moči nemških sesterskih baterij. Liittich je bil |^ že v nemških rokah, ko je dospela baterija na zapadno ironto. Prvi strel je oddala na trdnjavo Namur. Za forte de Dandoi in de Mezereces je zadostovalo nekaj zadetkov v polno, da je bil zlomljen brezupni odpor. Fort d' Etave je po prvem svarilnem strelu razobesil belo zastavo; četrt ure pred koncem po posredovalcih ponu-denega roka pri Givetu je baterija zadnjikrat stopila v akcijo na francoskih tleh. Potem, 2. 4 septembra p. 1., se je čez Sedan odpeljala k Mozi. Obleganje forta de Trojan je bilo še v teku, ko se je strašnemu naporu Francozov posrečilo, da so s'rinili tenko nemško črto pri Saint Renisu. Možnarska baterija se je zdaj nahajala med dvema frontama. Sovražnik se je dokopal že na 100 korakov dn baterije, ko se j za njo oglasi gromoviti „Harrah" ! Pruski kraljevi grenadirji so šli k naskoku, da rešijo bata -ijo. Krepki oficir je stopal pred njimi, ne meneč so za dež krogelj, ki gaje sprejel. Glavni : njegov klic je prevpil prasketanje pušk in bojni j hrom: »Kraljevi grenadirji, cesarjev sin sam vas j vodi k naskoku!" Oficir je bil sin nemškega i cesarja. Navdušenje je delalo čudeže. Nezadržljiv sunek je porinil francoske vojne črte nazaj. Baterijo pa so medtem hitro odmoutirali in odpeljali na varno. II. Junaška koroška deželna 'bramba. „Kamisch Julische Kriegszeitung" piše: Postojanka Italijanov ob griču R o m b o n bila je naši hrabri koroški deželni brambi že dolgo trn v očesu. Vsled tega je sklenila, odvzeti sovražniku to pozicijo. Vse se je temeljito pripravilo, stališče, moč in vrsta utrdbe Bovraž-nika natančno dugnalo. Izbralo ee je noč od 11. | na 12. februarja, da se izvrši to akcijo Ea od-\ delek pod poveljstvom hauptmana K i k a 1 pri-; bližal se je, zavit v snežne plašče, sovražni po-! stojanki. Se niso Italijani približanje naših hrabrih vojakov opazili, ko je začel vihar in jih je uničil. Italijani so bili od sile napada tako prese-• nečeni, da jih je prijela groza, ki se je spre-: menila v nujni, neredni beg, na katerem i jih je naš ogenj hudo razmesaril. Cukla-posto-! janka je bila z malimi izgubami naša. 1 oficir, i 81 alpincev, 4 strojne puške in mnogo druzega materijala tvorilo je naš plen. Trdovratni, strastni i poskusi, postojanko zopet nazaj pridobiti, pri-' nesli so Italijanom le težke izgube, nam pa zo-j pet mnogo vjetih in plena. £3J3J ^ i Š anafbrij BBH PAJFlenat ! 1 ^^ilMiilPPf^.Wactoiaw^Slit^ko. Progcai, j Posurovljenje naše mladine. Ako se pregleda poročila izpred sodišč v dnevnikih, se mora človek naravnost prestrašiti, v koliko slučajev morajo policija in sodnije proti sedanji mladini nastopati, ker ta mladina prav mnogokrat igra vlogo pri tatvinah, vlomih, ja celo pri roparskih umorih. Te pojave stavi se navadno na račun po manjkljive domače in šolske vzgoje; ne pomisli se pa, da vplivajo tu tudi drugi vzroki, ki delujejo nasproti vzgoji starišev in učiteljev. V prav mnogih slučajih se mora seveda vzgojo otrok v hiši starišev smatrati pomanjkljivo. Pri-diguje se n. p. doma otrokom najlepše nauke, vzgaja se otroke navidezno tudi v najboljšem zmislu; zvečer pa nima ljuba mamica, ker je bil njen otrok tako priden, nič nujnejšega storiti, kakor da obišče z njim „kino". In kaj vidi tam od nežne ljubezni starišev varovani, za mišljenje še nezreli otrok? Vojsko, prizore ljubosumja, roparske umore, vlome, zahrbtnosti, dvoboje, tatvine itd., nakratko povedano same take za otroško dušo škodljive stvari, katere male možgane ne morejo redno sprejeti, katere pa žal le premnogokrat kot stalne vtise obdrži. Ali se je potem čuditi, ako je pri takem otroku sprejemljivost za nauke šole omejena, ako nastopi pri drugače pridnemu otroku divja naglost, dohiteti zamujeno, tako, da se vstvari kmalu podlago za poznejšo nervoznost? Pri otroku pa se tudi lahko v „kinu" nabrani vtisi predelajo v strasti najhujše vrste, proti katerim stariši in učitelji, vkljub vsem naukom, prošnjam in strogosti zaman učinkujejo, ker je ta strast že pregloboko v notranjosti vkoreninjena. Večinoma se take dobro mišljene vzgojevalne odredbe le zasmehuje in otroka se zopet za več stopinj odtegne od ljubečega srca starišev in od naukov šole. Ako se k temu še pridružijo navadne prostosti, katere ae naši mladini na nepremišljeni način dovoljuje, kakor n. p. prerano nesrečno kadenje cigaret, obiskavanje javnih zabavališč, gledališča, gostilne, dajanje alkoholičnih pijač, — potem pač ni čudno, ako se pojavlja resnično posnroyljenje mladine. Pregledati se pa ne sme, da je poleg starišev tudi dižava pozabila prijeti pravilna sredstva, da se omeji to rano. Nočemo reči, da se naj naši mladini obisk gledališča in „kir>a" popolnoma zabrani; ali oba naj bi bila le izobraževalna in zabavna vira; zato naj bi se določilo le gotove dni za obisk mladine, na katerih naj bi se nudilo podučne, zabavne, vedno pa mladini primerne snovi. Kadenje in obisk gostilne naj bi dižava mladini do gotove starosti prepovedala, istotako pohajkovanje v pozni večerni uri. Potem bode našel polno vpoštevanje tudi izrek, katerega jo napravil pred kratkim neki izborni poslanec: „Mi in z nami pač vsi za blagor svojih otrok skrbeči stariši, ja vsi državljani, katerim leži z bodočnostjo mladine tudi bodočnost Avstrije na srcu, zahtevamo hitro, izdatno in brezobzirno pomoč po vzorcu Nemčije proti nevarnosti, ki blsgor naše domovine hujše ogroža, kakor vsi navali naših sovražnikov!" Razno. Novi generalobei Mi. Cesar imenoval je z lastnoročnimi pismi za generaloberste: generala inlanterije grofa Beck a, nadvojvodo Jožefa Ferdinanda, generala kavaljerije grofa P a a r a, generala i ufanterije pl. Bolfrasa. feldcajgmojstra pl. K r o b a t i n a in generala infanterije pl. K 6 v e 13 a. Zapuščena Šolska občina. Na šoli Št. Vid pri Planini bo tekom enega leta vse moške j učne moči umrle. Dva mlada učitelja sta umrla valed vojnih bolezni, župnik umrl je poleti lanskega leta in dne 26. pr. m. so nadučitelja pokopali. Pomiloščenje. Cesar je 90 jetnikom ostanek njih kazni opustil. Od teh jih pade na moško jetnišnico v M a r i b o r u 13, na moško jetni-šnico v Gradcu 12, ostali pa na druge jetnišnice. To je eno navadnih pomiloščenj za jetnike, ki so 86 dobro vedli. Ogrska državna zbornica je bila po daljšem zasedanju dne 28. februarja odgodena. Mestna šparkasa v Mariboru darovala je 30.000 K v dobrodelne namene i. s.: društvu „Rdečega križa" v Mariboru 5000 K, za napravo umetnih ndov za vojue ranjence iz mariborskega okraja in mesta 5000 K, za podporo vojnih slepcev iz Štajerske 10.000 K, za podporo vdov in sirot po padlih vojakih iz mariborskega mesta in okraja po 7000 K Razven teh 30.000 K darovalo se je še nadaljnih 10.000 K v dobrodelne in patrijotične namene. Pač vzorno postopanje! V 102. letu SVOje Starosti umrl je dne 22. p. m. v B r u c k a. d. M. g. Job K r a w a g n a. Do zadnjega trenutka se je čutil duševno in telesno svežega. Pokojnik zapušča 10 otrok, od katerih je 5 sinov v vojni. Mrtvi vojak. V P o 1 u 1 i pri Celju našli so v gozdu vojaka Johana F r a B mrtvega z razbito glavo. Divje živali so mrliča že načele. Sodi se, da je nesrečnež padel čez grič in se ubil. Občinski predstojnik v Lipi pri Vrbi na Koroškem zaprt „Freie Stimmen" poročajo: Valentin F a 11 e, občinski predstojnik v Lipi pri Vrbi bil je 16. p. m. po vojni žandarmenji aretiran in stoji zaradi zločina po § 65 a k. p. pri c. in kr. vojni sodniji v Beljaku v preiskavi. Imenovani, ki je bil že septembra 1914 zaradi nekega Srbom ali Ruaoro prijaznega izraza aretiran, je dne 14. p. m. ob priliki svojega goda vse v Lipi pri kmetijskem delu rabljene ruske vojne vjetnike k pravcati slavnosti v svojo gostilno povabil in jih pogostil. Ko je vojaška straža teh vojnih vjetnikov prišla, da bi jih spravila v njih stanovanja, nastopil je Falle proti tej vojaški osebi. Pri poštnemu uradu Trbiž 1 bila je s 21. februarjem poštna služba v polnem obsegu zopet sprejeta. čudni samomor. 79 let stari, pijači vdani vžitkar Johan Z a c h v Ružeku si je na čudni način svoje življenje vzel. Na stropu nad svojo posteljo pritrdil je železno rinko, na katero je privezal vrv. V to vrv je napravil zanjko, v katero je svojo glavo vtaknil. Tako je našel v svoji postelji smrt. Zaplenjeno premoženje. Oblast je zaplenila vse premoženje sledečih, zaradi veleizdaje v preiskavi stoječih oseb, ki so seveda pravočasno čez mejo pobegnile : dr. Alojz A r m 1 i n i, občinski zdravnik v Borga ; Peter Romani, trgovec in župan v Borgn; Celso C o s t a, učitelj; Albin R e 11 a, notar v Trientu. Razpuščena sokolska društva. V raznih nemških mestih so češki naseljenci tekom let ustanovili mnogo svojih sokolsk.h društev, tako zlasti v Berlinu, Dresdenu, v Hamburgu itd. Zdaj je nemška vlada vsa ta sokolska društva razpustila in prepovedala. Kdl je revež? Neki lekarniški sotrudnik v Brnu, oče treh otrok, imel je letnega zaslužka 2400 kron. Zbolel mu je otrok in oče ga je dal v bolnišnico. Moravski deželni odbor je nato zahteval, da naj plača bolniške troške gornje-avstrijaki deželni odbor, ker je dotični lekarnar na Zgornjo Avstrijsko pristojen. Ta pa zopet ni hotel plačati, češ, da naj moravski dež. odbor lekarniškega sotrudnika rubi. Moravski deželni odbor ni hotel rabiti, češ da je mož, ki ima družino in zasluži samo 2400 K na leto, r e-vež, od katerega se plačanje bolniških troškov ne more zahtevati. Stvar je prišla konečno pred državno sodišče in to je razsodilo,, da je človek, ki ima družino in le 2400 K zaslužka, v resnici revež, ki ne more plačati bolniških troškov. Zdaj mora torej zgornjo-avstrijski deželni zbor plačati bolniške troške in poleg tega tudi 200 kron sodnih troškov. Davek na vojne dobičke so vpeljali na Nemškem. Komur je v času od začetka 1914 pa do konca 1. 1916 premoženje naraslo za več kot 3000 mark, ta mora plačati posebni davek v razmerja od 5 do 25 procentov. Ako je imel davku podvrženi tudi še večji dohodek, potem se vzame dvojno svoto od dorastka premoženja v visokosti tega večjega dohodka. Pri domačih družbah znaša davek od 10 do 30 procentov po visokosti dos°ženega čistega dobička. Davek za inozemske družbe pa znaša 10 do 45 procentov večjega dobička. Pač pametna uredba, ki bi jo bilo tadi za naše kraje priporočati. Zadela bi itak večinoma le tiste, ki delajo v vojni go-rostasne, velikanske dobičke. Vporaba vjetih Rusov za poljska dela. Vojno ministerstvo je izdalo nove odredbe glede vpo-rabe ruskih vjetnikov za poljska dela, ki stopijo v veljavo s 1. marcem. Te odredbe so strankam na razpolago pri okrajnih glavarstvih. Ker te odredbe precej ote.ujejo vporabo vjetnikov v kmečkih gospodarstvih, je sklenil štajerski deželni odbor prositi vojno ministrstvo za spremembo in je poveril to akcijo deželnima odbornikoma grofa Francu Attemsu in Hagenhoferju. Požig. V Cirkulanah pri Sv. Barbari v Halozah pogorelo je posestnici Antoniji Obran iz Stojnic poslopje * prešo. Požar je zanetil 9 letni slabotni sin Mihec tamošnjega viničarja, ki je vzel ožigalice in je v poslopju slamo zažgal. Nezgoda. Pri elektrarni v Faalu uslužbeni delavec Maks S tan z razstrelil je pred svojim stanovanjem patrono. Pri tema neprevidnemu delu je bil na levi roki težko ranjen. Detomor. Iz Celja se poroča: Pri grašča-ku baronu Warsberg v Rietzdorfu a. d. P. uslažbena dekla Antonija Zagoričnik vrgla je svojega novorojenega otroka v živinskem hlevu z glavo proti zidu, tako, da je otroku črepinjo razbila. Hotela je potem mrliča za grebsti, ali pri temu so jo opazili in naznanili. Orožniki so nečloveško mater okrožni sodniji oddali. Zagoričnik je bila že pred leti =a več mesecev ječe obsojena, ker je svojega novorojenčka v celjski farm cerkvi na klop položila in izginila. Zaplenjena premoženja. Sodbeni stol v Zagrebu je na predlog državnega pravdništva odredil zaplembo vsega premoženja enajstih oseb iz Semlina, ki so na sumu, da so storili zločin proti vojni sili države in zločin veleizdaje. Oderuštvo z živili — izdajstvo domovine. Kralj sodišče v Chemnitzu na Saksonskem obsodilo je nekega oderuha z živili. Svojo razsodbo je sodišče tako le vtemeljilo: — „Kdor se v vojnem času udeležuje oderaštva z živili, stori _ 6 — izdajstvo na svojem lastnem n a- ; rodu in na svoji d o m o vi n i. Z nedopustnim draženjem za življenje potrebnih stvari se slabi telesna in zlasti duševna moč naroda. j Vztrajanje v težkem boju spravljajo oderuhi z živili v nevarnost. . S tem, da imajo žene in otroci vsied oderaštva : z živili težave, se podkopava pogum in veselje za boj vojakom. Oderuhi z živili p o d- : kopavajo temelje d r ž a v e, spravljajo notranji red v nevarnost, ogrožajo zdravje mla- : dine, od katere je bodočnost odvisna. Kdor se udeležuje oderaštva z živili, je izdajalec domovine, ker iz nizkotne dobičkaželjnosti zahrbtno napada svoj lastni narod." — Vteme-ljevanje omenjene sodnije je prav lepo in prav j resnično. Ali oderuhi imajo svojo „moralo" in se bodejo prokleto malo brigali za take besede. ! Le ojstra kazen bi bila zanje priporočati! Duhovniške spremembe. Kaplan Janez Ža- | g a r v Cadramu imenovan je za provizorja na j Dobje. — Prestavljena sta kaplana Janez Ras-b o r n i k iz Jarenine v Cedram in Andrej K 1 o basa iz Crešnjevca v Jarenino. Draginske podpore. Upravni svet c. kr. priv. I južnih železnic je sklenil v svoji seji z dne 24. ■ februarja, da podeli uslužbencem jožne železnice i draginske doklade za tekoče leto v približno ' taki izmeri, kakor jih je dovolila država svojim . uslužbencem. Za vojne invalide. Invalidi, ki so v vojski : zgubili svoje zdrave ude in svoje premoženje in ! si sami ne morejo ničesar prislužiti, naj se obr-I nejo z dobro utemeljenimi prošnjami na dražbo : za podporo vojnih iuvalidov na Danaju. Naslov: : »Gesellschaft zur Fii-sorge fur Kriegsinvalide* . Dunaj, I iugustengasse 2. Za vdove in sirote padlih vojakov. Na Da-! naju posluje posebna posredovalnica, ki daje ': brezplačno nasvete in pojasnila vdovam in siro j tam padlih ali umrlih vojakov. Naslov: „Kura-' torium der Berufsberatuug der Kriegerwitwaa", ; Dunaj. IV. Gr Bi Neugasse 8. j Prepovedane plesne veselice. Vsa okrajna glavarstva na Zgornjem Avstrijskem so naročila I svojim županstvom, da je zdaj v vojnem času i prepovedano prirejati plesne ve-! s e 1 i c e. Za tozadevne prestopke je določena j kot kazen denarna globa do 200 kron ali pa j zapor do 20 dni. Glavarstva vtemeljujejo svoj sklep s tem, da bi bilo neokusno in bi neprijetno vplivalo, če bi se prirejale doma plesne veselice, dočim preliva na bojiščih na tisoče naših junakov svojo kri in jo žrtvuje cesarju ter domovini. Prav dobro bi bilo, ko bi se ta modra prepoved razširila po svej državi in tudi po naših krajih. 0 morilcu Principu. Srbski morilec našega j nadvojvode Franca Ferdinanda Princip je ; bil, kakor znano, obsoji-n na dosmrtno ječo, ker j se zaradi svoje mladosti ni smel na smrt obso-I diti. Zdaj se nahaja v jetnišnici v mestu Terezin ; na češkem. Obolel je na jetiki in pravijo, da ■ jo bode kmalu izdelal. Merilec je zdaj zelo potrt. Ko so mu povedali, da je moral srbski kralj Peter zapustiti svojo deželo in da je naša ar- j mada zasedla Srbijo, postal je Princip jako ža- | losten. Vedno bolj se zaveda mladi zapeljani j morilec svojega zločina Ko so mu še povedali, da je njegov tovariš Gabnnovič umrl, ni mogel od potrtosti več govoriti. Produkt jugoslovanske hujskanje! Našim vojakom, ki so v Italiji vjeti, se lahko denar pošilja. „Deutsche Bank" v Berlinu namreč sprejema denarne pošiljatve namenjene našim vojakom v italijanskem vjetništvu. V ta namen se dobi brezplačno položnice (šeke), ki jih je izdala c. k. poštna hranilnica na Dunaja. Denarni znesek se mora glasiti v lirah. Na zadnji strani poštne položnice mora biti razločno na.iisano ime vojnega vjetnika in kraj, kjer se nshaja v vjetništvu Tozadevne denarne pošiljatve se lahko odda na vsakem avstrijskem poštnem uradu. Obkradena je bila v Ptuju (pri hiši Sar-nitzgasse št. 12) neka mlekarica; medtem ko je mleko iz steklenice izlivala, ji je neznani tat [ 3 litre mleka ukradel. Znižane cene v štajerskih kopališčih. De- i želni odbor štajeiski je dovolil revnim osebam, • ki bi se rade zdravile v deželnih kopališčih v Rogaški Slatini in v Tobelbadu, znatno znižane cene. V Rogaški Slatini bo sprejetih 100 in v , Tobelbadu tudi 100 revnejših oaeb. Tozadevne prošnje, opremljene z ubožnim spričevalom, z '. zdravniškim spričevalom in z domovnico, se mo-: rajo vložiti najpozneje do 15. marca t. 1. na ' štajerski dež. odbor. Dobički velikih bank na Ogrskem. V ogrskem : državnem zboru so nastali zadnje tedne hudi ■ prepiri zaradi postopauja velikih bank v Budim-•' pesti. Ti prepiri so našli močni odmev v vseh , slojih prebivalstva, kajti antipatija proti poalo-• vanju teh bank je bila že preje velika in je med vojno hudo narasla. Te velike banke poskušajo namreč ves kapital, kar ga je na Ogrskem, združiti v svojih rokah in z njim delati j take kupčije, ki navadno niso v korist oarod-j nem gospodarstvu. Navadno pomagajo ustano-I viti kako novo industrijsko podjetje, potem pa i je ,,sanirajo" tako, da ustanovitelj svoj lastni denar popolnoma izgubi in da preide celo podjetje v last banke. Tudi malim bankam posojajo velike svote, da jih te izposodijo naprej trgovcem, obrtnikom in uradnikom, potem pa lepega dne tako malo banko zadavijo in uničijo deležnike ter dolžnike. Najhujše nasprotje proti tem brezobzirnim velikim bankam pa je nastalo tekom te vojne. Vse banke so se vrgle na blagovno kupčijo. Ker so imele ogromno denarja, so lahko tudi nakupile ogromne množine vsakovrstnega blaga in dobile tako priliko, da so trgovce kakor konsumente skubile, kakor se jim je ljubilo. Kar se je zadnji čas govorilo v ogrskem državnem zboru o početju teh bank, to je bil le nekak uvod za veliki boj, ki se bo proti bankam po vojni vnel. Znamenje časa. V dunajskih listih beremo: V K r e m s u določena je najvišja cena za puter s 5 K. Neki uradnik okrajnega glavarntva peljal se je te dni na deželo in je poskusil, pri nekem posestniku ter velevozniku puter kupiti. Dobil je pa od posestnika sledeči odgovor: „ Jaz imam pač dosti putra, pa ga ne morem prodati. Moral bi puter dajati po 5 kron; olje za mazanje svojih 40 vozov pa moram plačati z 9 kronami. Tako mi ne preostaja druzega, nego da mažem svoje vozove s putrom." Smrt irredentovca. Uradnik tržaškega magistrata dr. Mduro Nowak, znani irredentovec in laški hujskač, skočil je te dni iz vozečega se vlaka. Bil je težko ranjen in v ljubljansko bolnišnico prevožen. Tam je umrl. Mrliča so prepeljali v Trst. Za pomladno setev. Po naročilu c. kr. na-mestništva so okrajna glavarstva izdala na občine, šolska vodstva in orožnike obširna navodila za pomladno setev. Ministerstvo za deželno brambo bode tudi v kratkem izdalo obširna določila glede vojaških dopustov za spomladanska dela na polju. Odlikovanje od »Rdečega križa". Cugsfirer g. Julius B1 a s r v c. in kr. rezervni bolnišnici št. 2 v Celovcu, rojeni spodnji Štajerec iz Sv. Barbare v Halozah, bil je od Njeg. c in k. visokosti prevzv. gosp. nadvojvode Franca S a 1-vatorja milostno odlikovan s srebrno častno medaljo od „Reeč>ga križa." Vpoklic učiteljev pod orožje? Na Moravskem razglašajo : C. kr. okrajni šolski sveti so dobili obvestilo, da morajo oni učitelj i-vojaki, ki so se nahajali zaradi poduka začasno na dopustu, v najkrajšem času pod orožje. (Vest še ni potrjena !) Strah pred strahovi. V kuhinjo poseslnice Marije Frank vPogoriachuna Koroškem so tati vi vlomili in meso od dveh svinj v vrednosti 500 kron ukradli. Frank in njeni dve hčerki so slišali sumljive ropotanje ; mislili so pa, da straši in so ostali raje v svojih posteljah, tako, da so tatovi nemoteno meso odnesli. Požar. Iz Portscha se poroča: Posestniku M. P o r t n i g je pogorela koča z vsem pohištvom ter hlevsko poslopje. Gasilci so omejili razširjenje ognja. Poštna tatvina. V P t u j u so aretirali in zaprli Karla Steger, pomožnega slogo, ki je bil od maja lanskega leta pri tukajšnjem poštnem uradu uslužben. Steger je na sumu, da je izvršil na pošti velike tatvine; kradel je poštne pakete »kozi dalje časa. V njegovem stanovanja bo našli pri hišni preiskavi blaga v vredaoati 528 K. Vse to blago je bilo bržkone na pošti ukradeno. Sodnija vodi preiskavo strogo naprej. 6 - General Emmich pred nebeškimi durmi. „Ja- gend" prinaša o pred kratkim nmrlem nemškem vojskovodji generala Emmicbn sledečo šaljivko : General Emmicb prišel je do nebeških vrat in je nakratko ter energično pozvonil. Kljač se je zavrtel, vrata so se odprla, ali namesto Petra stojita dva mala aDgeljčka pred Emmiohom. Presenečen vpraša stari general, ksko to, da Peter ni navzoč. Razvije se sledeči nebeški pogovor : Angelj : „Peter je kmalo po izbruha vojne svoje nebeške kljače oddal in si poiskal prostor na fronti. Zdaj shranjuje kljače od Dardanel in sedi na Gallipoli" — Emmicb : „Potem me naznanite, prosim, pri ljubemu Boga !" — Angelj : „Obžalnjem, ali ljubi Bog nahaja se že dolgo na za-padni fronti." — Emmich: BJa, ako so vsi odsotni, kdo pa izvršuje zdaj „kšefte" v nebesih?" — Angelj: „Ej, to gre prav lahko, „kšefte" izvršujejo zdaj naši trije očetje Abraham, Izak in Jakob.' — Emmich : „Čudno — ravno tako, kakor pri nas doma." Prodaja plemenskih volov omejena. Okrajno glavarstvo v Maribora je odredilo, da se plemenski voli in voli za vožnjo no smejo prodajati brez dovoljenja glavarstva. Ta odlok hcče prepreči razprodajo volov izven okraja. Pasji kontumac in sicer poojstreni, se je proglasil za ptujski ter za mariborski okraj. Dobički velikih bank. „Union" banka je izkazala za lantko leto 7,300.000 kron čistega dobička. Ni dvoma, da se bodo tudi druge velike banke lahko pohvalile z velikanskimi dobički. Začetkom vojne so se vse banke bale, da jih zadenejo izgube, a izkazalo se je, da so se med vojno le utrdile. Zlasti so zaslužile pri kur-zih inozemek h menic in pri tovarnah, ki delajo za armado. Lepe zaslužke so dosegle banke tudi s tem, da so znižale obrestno mero za vloge, ostale pa pri stari obrestoi meri za posojila, dalje s tem, da so vojnim liferantoai pcsojale velike svote in si poleg obrestovanja izgovorile tudi provizije in delež na dobičku. V letu 1914 so velike banke računale z izgubami, ki da jim jih prinese vojna in so zato uredile posebne rezerve za vojne izgube. Tako sta kreditni zavod in Anglob8nka ustanovila rezeivi po pet milijonov kron, Bankverein 8 7 milijonov, Laoder-banka 8 5 milijona, Unionbanka 3 "5 milijona, Verkehrsbanka 2 2 milijona, Merkur 2 milijona. Iz teh rezerv so bile pokrite vse izgube in ostale so še velikanske svote. Zdaj se vrši za kulisami velik boj. Eni bi radi, naj se preostanki vojnih rezerv izplačajo delničarjem, drugi se temu opirajo. Cuje se tudi, da vlada ne bo dovolila iz-plačanja delničarjem, dokler ni vojna končana, Češ, da bodo vojni dobički bank jako važen del prihodnjega davka od vojnih dobičkov. Na Španskem živi zdaj med vojno okoli 50.000 Nemcev. Angleško časopisje ee že pritožuje, Češ, da delajo ti Nemci piotiangleško agitacijo med španskim prebivalstvom. Sven Hedin, znameniti švedski pisatelj in prijatelj Nemčije ter Avstro-Ogrske, odpeljal se je čez Konstaiitinop»l v Bagdad. Samostani na Ruskem. V Rusiji imajo glasom zadnjega štetja 900 samostanov, v katerih lenuha 20.000 menihov in 50.000 nun. Izkaz darov za novi podmorski čoln. Za novi podmorski čoln („U"-Bcot) so darovali : Občina Breg 25 K, Maks Strascbill 15 K, Rudolf Warren Lippit 10 K, Maria Strascbill 5 K, Jobann Wrtfioig 5 K, Konrad Krieg 5 K, Kari Rengo 5 K Maria Pogatschnig 5 K, Jobann Lasbacber 5 K, Mitzi Leskoschek 5 K, Franz Brodnjfck 5 K, Franz Sagadin 4 K, Fany Sima 4 K, Hans Strascbill 3 K. Louise Wollitsch 3 K, Maria Veršič 3 K, Mitzi Iglitsch 2 K, Jobann Heller 2 K, Martin Museg 2 K, Martin Klepp 2 K, Betty Sommer 2 K, Maria Haus-wiith 2 K, Josef Sorko 2 K, Anton Arnusch 2 K, Oskar Mcses 2 K, Miba Petrowitsch 2 K, Georg Siretz 2 K, Mitzi Kiainz 1 K, Blaž Klaneček 1 K, Johann Friedler 1 K, Andrej Wmdisch 1 K, Hedwig Ko8 1 K, Maria Marž 1 K, Anton KoB jun. 1 K, Franz Sorko 1 K, Johann Grahl 1 K, Jakob Kodermann 1 K, Johann Podgoršek 1 K. Ignaz Windisch 1 K, Simon Koren 1 K, Jožef Novak 1 K, Neimenovana 60 vin. Skupaj 163 kron 60 vin. Tzdrževalni doneski svojcev v vojaško službo poklicanih. Glede tega velevažnega vprašanja je izdalo c. kr. štajersko namestništvo v sledečem nakratko omenjena merodajna navodila : 1. V smislu določb § 5 zakona z dne 26. decembra 1912, drž. zak. štev. 237, mora se v prvem odstavku tega zakona označenim svojcem (soprogi in zakonskim naslednikom h dejanski službi poklicanih), ako so dani drugi postavni pogoji državnega vzdrževalnega prispevka vedno v polnem postavnem obsegu izmeriti, i n s e s m e j -o le v toliko prikrajšati, v kolikor vsota svojcem pripoznanih vzdrževalnih doneskov (vzdrževalnih pristojbin in najemnim) ne presega povprečno dnevni zaslužek vpoklicanca. Pri presoji tega dnevnega zaslužka morajo se tndi primerno razmotrivati sedajne mezdne in zaslužne razmere v poki cu vpoklicanca. Na tak način naj se zlasti postopa tudi v slučajih, v katerih vs'ed nove izmere vzdrževalnega doneska, na primer radi prilike otroka, ki se je rodil v dobi dejao-ske službe, vsota vzdrževalnih doneskov, katero se naj izmeri za svojce, prekorači svoječasno izračunjeni dnevni zaslužek vpoklicanca. 2. Soprogi vpoklicanca mora se nakloniti, ako so dani drugi postavni pogoji državni vzdrževalni donesek, samoumevno v polni postavni izmeri, tudi takrat, ako se ista peča s postranskim zaslužkom, kateri znači le zboljšanje vzdrževanja, nikakor pa ne nadomestek delavskega dohodka vpoklicanega; to se mora smatrati kot dano, ako postranski zaslužek ne presega vzdrževalni donesek pripadajoči soprogi, ako je ista sama; ako ima deco s pravico do tirjanja sploh, more postranski zaslužek soproge presegati eninpolkrami znesek vzdrževalnega doneska, kateri nji sami pristoji in, ako se gre za najmanj treh otrok v starosti pod osem let, dvakratno tega vzdrževalnega doneska, ne da bi to povzročilo ustavitev zdrževalnega doneska. 3. Vzdrževalni donesek obstoji v vzdrževalni 'pristojbini, in če je dotičnik nakazan na najemnino, v najemninskem prispevku v znesku polovice vzdrževalnega doneska. Za priznanje, oziroma odrekanje zadnjega eneska je toraj merodajno dejstvo, ako je upravičeni svojec dejansko nakazan na najemnino. Ako je toraj upravičeni svojec, n. pr. otrok vpoklicanega delavca, gled« svojega bivanja nakazan na najemnino in ako se je najemnina do sedaj bistveno plačala iz delavskega dohodka vpoklicanega očeta, mora se istemu, ne glede na to, ako njegova mati dobiva vzdrževalni donesek, dovoliti najemninski prispevek. 4. Ako so dani drugi postavni pogoji, morajo se smatrati tudi nezakonski otroci soproge vpoklicanega, katere je ista v zakon seboj vzela, ket upravičeni svojci, in ravno tako je z njimi ravnati, ako je vpoklicanec iste dejansko vzdrževal ia ako ni drugega k vzdrževanju zavezanega svojca istih, ali ako se ne more siliti k izpolnitvi svoje dolžnosti. 5. Tudi rej ene i in rejniki morajo se pod pogojem, da so prevzeli rejo že pred splošno mobilizacijo in ako so dani drugi postavni pogoji, smatrati kot upravičeni svojci in tako z njimi ravnati, če je vpoklicanec dejansko vzdrževal in če se za rejo ne plača primerno od druge strani. V tem in v predsteječem odstavku navedenim vrstam svojcev morajo se nakazati vzdrževalni doneski, ako se pripoznajo, še le od dneva izdanja tega razpisa. 6. Glede pravice do tirjanj-i posinovljcncev in posinovnikov, kakor tudi soprog, katere so stopile v zakon šele v dobi vojaške službe moža pokazuje se na nedavno izdane normalne razpise z dne 24. decembra 1915. oddelek XVII, štev. 25.391 in z dne 29. decembra 1915, oddelek XII, štev. 25.460 t. n. priobčitev t dne 8. prosinca 1916, štev 7» Mob. 8 7. Opominja se ponovno vzdrževalne okrajne komisije, da pristoji tudi otrokom k dejanski vojaški službi poklicanih, kateri so se rodili še le po dnevi, v kojem je vojaški zavezanec svoje bivališče opustil, ali je bil zadržan pri danih drugih postavnih pogojih, samoumevno vendar še le od dneva rojstva naprej, pravica do državnega vzdrževalnega doneska. 8. Ker se razmere, katere tvorijo podlago razsodeb vzdrževalnih komisij v teku vojne lahko premenijo in se vsled tega spremenitev razsodeb pokaže kot nujno zavezuje ministers! vo za deželno brambu virdiževalne komis je ponovno k dolžnosti, da vsled utemeljenih opominov ali pri-tožeb strank svoje razsodbe vedno, in ako treba na podlagi ponovnih poizvedb presojajo in v danem slučaju v lastnem delokrogu spreminjajo. Tudi v slučaju opetovanega odvračanja mora se stranki vedno izdati primerno utemeljeni odlok. Pri tem morejo komisije si izvestne biti, da ie sicer sklep vzdrževalne komisije končnoveljaven, da pa ni strankam zabranjeno, pritožiti se zoper razsodbe vdrže-valnih komisij pri sodnijskih oblastih javnega pravosodja. Ako se vložijo pri vzdrževalnih komisijah opomini ali pritožbe ni samoumevno treba predložiti spise mini-sterstvu za deželno brambo. Slednjič zaukazuje se ponovno vzdrževalnim okrajnim komisijam nujna rešitev vzdrževalnih zadev v vseh stopnjah rešitve, pri čem se tudi priporoča, da se, opazujoč popolnoma postavne določbe in varujoč koristi državne blagajne, pazijo primerno na odločne razmere v smislu človekoljubnega namena postave. Gospodarske. Več kolnetega fižola. Kolni fižol je nasproti nizkemu fižola mnogo donosnejši in bi se ga naj ravno letos sadilo v večji meri, kakor se j& to zgodilo lani. Potrebne kole bi se naj preskrbelo in naročilo že sedaj po zimi, da bi bili ob času setve v sredi maja pri rokah. Kdor ima kole na izbiro, naj ne jemlje prekratkih kolov,. ker se more pri kolnem fižolu pričakovati največ doneska le tedaj, če se morejo stebla dovolj visoko povspeti. Koli se naj postavijo v razdalji 40 do 50 centimetrov in za veak kol se računi 6 do 8 zrn. Več kakor 10 zrn bi se na en kol naj nikdar nasadilo. To bi bilo sedaj v vojnem. času pogrešno zapravljanje semenskega blaga in bi zmanjšalo donesek. Za dvovrstno gredo a» računi približno 200 gramov semena. Potrebno-seme naj ima vsakdo pripravljeno, morebitni večji preostanek se ponudi pristojnemu komisi-jonarju vojnoprometnega žitnega zavoda na prodaj. Na noben način se naj črez lastno potrebo preostali semenski kolni fižol ne povžije ali po-krmi, ker ieto* je semena dragih vrst zelenjave bistveno manj ali ga deloma sploh ni dobiti, tako, da bomo veseli, če nam ta primanjkljaj nadomesti pridelek kolnega fižola. I dor bi im'et manjše muožine k< lnega fižola, ki bi jih ne porabil za seme, bi storil najbolje, ako bi jih zamenjal kakemu soseda ali dragemu vrtnemu. posestniku za jedilni fižol. Gnojenje z lesnim pepelom je za fižol zelo hvaležno in bi se ga zaradi tega že naj zdaj nabiralo in shranjevalo,. da bi bil ob času setve pri rokah. Pa tudi lahko gnojenje s hlevnim gnojem prenese fižol jako dobro in ga povrne z obilnejšim in bolj razvitim stročjem. Gnojenje krompirja. Krompir potrebuje za svoj popolni razvoj precejšne množine, dušika ia rudninskih rediinih snovi, katere morajo biti v zemlji v nepretežko razkrojilni obliki, ker ta rastlina ne dobi lahko potrebnih rediinih snovi iz sestavin, ki se ne dajo razkrojiti. Najbolje raste krompir v tleh, v katerih je stara gnojna moč. Ako te ni, naj se da gnoj vedno v kolikor mogoče lahko vsprejemljivi obliki. Za srednjo, nepretežko zemljo je pripraven dobro sprhnel goveji gnoj, ta se razkroji polagoma in da rastlinam v celi dobi njihovega razvoja potrebnih rediinih snovi. Najbolje je, ako se gnoj izvaža, raztrosi in podorje že v jeseni in tekom zime. V težki zemlji se priporoča vporabljati kolikor mogoče slamnat gnoj, če je na razpolago. Razen dobrega hlevnega gnoja je tudi treba pridati nekoliko umetnega gnoja, če se hoče doseči velike doneske. Poleg hlevnega gnoja se dene še 300—400 kilogramov superfosfata in 200 kil 40 odstotkov kalijeve soli na 1 hektar. če bi gnojenje s hlevnim gnojem bilo preslabo, tedaj vpliva jako ugodno na razvoj podzemljice, ako se prida imenovanim gnojilom 150 kil žve-plenokislega amonijaka na 1 kektar. Ako je gnojnica na razpolago, bi se naj v zgodnji spomladi izdatno porabljala za krompir. Zapomniti si je treba: Veliki donesek krompirja je doseči samo pri močnem gnojenja. Najboija krompirjeva zemlja je lahka živa ilovica, vse redilne snovi, ki pridejo v njo, najbolje delujejo. Tudi v letu 1916 mora vsak poljedelec in vrtni posestnik nasaditi obilo krompirja in skušati dobiti iz svoje krompirjeve njive kar mogoče naj večjih doneskov, ker z nobeno drugo rastlino si ne moremo priskrbeti nadomestila za drago in včasih samo v majhni meri razpoloženo krušno-žito in pomnožiti zalog moke. Razentega je pridelovanje krompirja eden najdonosnejših in naj-ložje izvršljivih nasadov, zatorej bi sa poziva k večjemu pridelovanja krompirja pač lahko odzvalo. Oton Brud ers, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. K.-B. Dunaj, 2. marca. Uradno se danes poroča: Nikjer posebnih dogodkov. Najnovejše nemško uradno poročilo. K.-B. Berlin, 2. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se danes poroda: Zapadno bojišče. Položaj ni doživel bistveno nobene spremembe. V I s e r -oddelku bil je sovražnik z artiljerijo posebno delaven. Na vzhodnem obrežju M a a-se žrtvovali so Francozi ob trdnjavi Douaumont zopet svoje ljudi brezuspešnemu poskusu protinapada. Vzhodno bojišče. Na se-ternem delu fronte dosegli so arti-ljerijski boji veliko ljutost. Manjša podjetja naših prednjih straž proti sovražnim varstvenim oddalkom j imela so uspeh. Severno-zapadno od M i t a v e podleglo je v zračnem boju neko rusko letalo in je padlo z letalci vred v naše roke. Naši letalci napadli so z uspehom železniške naprave od Moloteene. Balkansko bojišče. Nič j novega. * * * Zapuščeno mesto Verdun. Dvanajst prebivalcev! K.-B. Bern, 1. marca. BPetit Parisiea" poroča, da je bilo veliko število vasi v «kol i ci Verdana izpraznjenih. Raz-ven že preje pobegnelih prebivalcev mesta zapuščajo nadaljne množice mesto in hitijo v Pariz. Mesto je težko trpelo. Prebivalci, ki bo eo se poskrili v kleti, stali so pod vtisom, da živijo pod nepretrganim, peklenskim dežjem ognja in železa, ki je padal čez Verdun in okolico. Mnogokrat se je moralo ljudi prisiliti, da so zapustili mesto. Vsako p r e h r a-njenje je postalo ednostavno nemogoče. Zdaj jo mosto razvcn dvaoujstib. probi-balcev in enega uradnika popolnoma izpraznjeno. Slavnost v Cetinju. C. kr. kor. in tel. urad poroča iz vojno-tiskovuega stana, da se je vest o zavzetja Durazza po naših četatr in o porazu Italijanov ter njih priveska v bivši črnogorski prestolici Cetinju slavnostno prazno- v a 1 a. Hiše so bile z zastavami okrašene, po mesta pa je korakala vojaška godba. Prebivalstvo se je slavnoati z velikim navdušenjem udeležilo. Tudi v ostalih mestih (Antivari, Nikšič, Eolasin, Ipek in Plevlje) se je našo zmago živahno ter navdušeno praznovalo. Važno srbsko zborovanje. C. k. kor. in tel. urad poroča o prvem okrožnem zborovanju v Gornij-Milano-v a c u. Zborovanje je bilo obiskano od več kot sto oficijelnih poslancev vseh od avstro-ogrskih čet zasedenih srbskih okrajev. Harmonija med avstro-ogcskimi vladnimi organi in domačim prebivalstvom napravila je iz zborovanja zgodovinsko pomembni dogodek Zborovanje je otvoril oberlajtnant g. Ed. B a u m a n n ; razvil je prebivalstva naš program, ki se tiče kulturnega pospeševauja srbske dežele in njenega, doslej z grdimi političnimi intrigami oškodovanega ljudstva. Ta govor se je sprejel z viharnim odobravanjem. Potem se je iz Brbskega ljudstva izvoljenim občinskim predstojnikom odvzelo obljubo in izročilo dekrete. Zbor poslal je potem c. in k. vojaškemu generalnemu gubernerju grofa pl. Salis-Seewies udauostno izjavo, na katero je dospel tudi brzojavni odgovor. Pri potem vršeči se pojedinji imel je vrhovni srbski duhovnik arhimandrit M a k a r i j a govor, v katerem je ce s a r j a in kralja Franca Jožefa kot očeta njegovih narodov praznoval. V splošnem zadovoljstvu 60 zapustili .odposlanci zborovanje, da nesejo v vse kraje dežele osvobodujoče jamstvo, da gre njih domovina novi in srečni bodočnosti nasproti. Draginski nemiri na Španskem. K.-B. Madrid, 1. marca. (R^uterjevo poročilo) Vsled draginje kruha izbruhnila je stavka. Vse delo počiva. Orožniki so nekaj oaeb aretirali. Več ljudi je bilo ranjenih. N e m i r i so zavzeli resni značaj. O.ožaiki so brez moči. Župan je odstopil. (Torej se čuti tudi v neutralnih državah posledice svetovne vojoe! Op. ur.) Glavobol ima kot vzrok večinoma valovanje krvi in razburjenje živcev. Odpravi naj ae ta vzrok in glavobol izgine po Fellerjevem boleJine odpravljajoCem, živce pomirjajočem in dobro dišečem rastlinskem esencnem fluidu z zri. „EUa"-fluid, 12 steklenic franko 6 kron. Mnogokrat so zapiranja ali preobloiitev želodca vzrok glavobola. V tem slučaju naj se vzame Fellerjeve milo odvajalne, »elodec okrepčnjnče RhaharharA-krogljice z in. „El8a0-krogljice. 6 Skatljic franko stace le 4 K 40 h. Stotisoč zahvalnih piBem. Od mnogih zdravnkov priporočeno. Oboje raz-poiilja lekarnar E. V. Feller, Stubrca, EUa-trg Število 2*1 (Hrvatsko). (w) Ako Tam je Vase zdravje drago, potem čitajte današnji Lysoform-inzerat in zahtevajte zanimivo knjigo „Kaj je higijena" zastonj in franko od kemika C Hubmann, Dunaj XX., Petrasch-gasse 4. « Vsak vojak ■ želi izvfideti novice iz svoje domovine. Najbolje posreduje te novice naš „Štajerc" ki je, je bil in ostane vedno zvesto avstrijskega mišljenja! Starišil Neveste I Bratje in sorodniki vojakovi ki se jim naravnost od upravništva na. bojišče pošlje. Treba je le naročnino poslati in natančni naslov sporočiti Napravite vojakom veselje in naročite jim »Štajerca". Pianino čeprav star in s hibami, ee kupi. Dopise se prosi na Jos. Turin, kolodvor v Celju. 100 Koza ki je breja uli ki se molži, se kupi. Ponudbe na Jos. Turin, kolcdvor v Celju 101 Hiša zidana, z opeko krita, dve sobi, kuhinja, tri svinjski hlevi, 170 klft. zemlje in se lahko kupi za potrebo, pol are od Gelja, za 2100 kron na prodaj. Več pismeno ali osebno: K o r n e r, Poberž pri Mariboru. 104 Lepe koreninske trte Riparia portalis se ja- ko poceni prodajo pri Adolf Tomanitsch, Spodnji Breg pri Ptuju štev. 46. Mala : viničarska družina i sprejme se v viničariji ' Josef FUrst v Ptuju j (pole« tiiijaine cerkve Sv. Elizabeta v Halozah). "S fll E P- kapi g* Lorenz Koroschetz. Maribor, Reiserstr. 23. Učenec »e sprejme pri Johann Steudte, sodarstvo v PtUJU 96 Kupim 77 cepljene trte I-a muškat, gutedel, damascene muškat, rumeni muškatelec, beli burgnndec, Rhein-rizling in podlage Goethe 9 ali Mouticola. Kari Kasper, trgovec Ptuj. Trgovski pomočnik zmožen obeh deželnih jezikov, z dobro šolsko izobrazbo, se sprejme pri Hans Schauperl, Bad Neuhaus (Dober-na) pri Celju. 105 Najbolje se kupuje pri in- zerehtih „Štajerca". yyyyyyy^yyyyyyyyyyyy Mladeniči! Pokažite svoje navdušenje za cesarja in domovino in stopite v vrste c. k. prostovoljnih strelcev. Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. strelcev v Ptuju, rotovž, I. nadBtr. riletna poštena in zvesta, katera mora gostilno na deželi sama voditi, ae "prejme pod dobrimi pogoji. Pisma na »Štajerca". 95 102 »Riparia portalis" dobijo se pri kmetijskem društvu landwirtschafti. Verein V Ptuju, takoj za grašiino Qber-Pettau. (fohnung- und Dienstyermlttlang) za 1« službe, učence, stanovanja In posestva T PtUJU izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje, "^i Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). 1 97 Proti oknženju se moramo tembolj varovati, ker zdaj varne nalezljive bolezni, kakor ; fikrlatica, ošpice, koze, kolera, legar b povišano silo nastopajo. Zato se naj rabi povsod, kjer se take bolezni pojavljajo, dobro razkuževalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodarstvu v potrebi na razpolago. NajpriljubnejSe raskuževalno sredstvo sedanjosti je brezdvonmo glasom preiskav zavodov prof. Leffler, Liebreich, Proskauer, di Vestea, Vas, PfeifTer, Vcrtun, Pertik itd. LTSOrOEl£ ki je brez duba, brez strupa in poceni ter se dobi v vsaki lekarni in drozeriji v izvirnih steklenicah (zeleno steklo) za 1 krono. Uspeh Lvaoforma gotov in hiter; zato ga priporočajo vsi zdravniki za razkuževanje v bolniški postelji, za umivanje ran, turov, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysoform-milo je fino, lahko, čisto toaletno milo, ki vsebuje Lysofjrm in učin kuje antiseptično. Rabi se lahko na najobčutljivejši koži, celo pri otrocih in dojenčkih. Napravi kožo mehko in gibčno in ima posebno aromatični duh. En poskus zadostuje in rabili bodete v bodeče vedno to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v rabi pa je jako ekonomično, ker en kos za dolgo časi zadostuje. Komad stane K 1-60. Pfefferminz-Lysoform je močno antiseptična ustna voda, ki slab ustni duh takoj in gotovo cdpravi, zobe bled. in ohrani. Rabi se lahko tudi po zdravniškem predpisu pri vratnih katarih, kašlju in nahodu za grglanje. Par~ kapljic zadostuje za eno čašo vode. Originalna steklenica stane K 1 60 in se dobi v vsaki lekarni in drožeriji. — Zanimivo knjigo z naslovom: „Zdr&vje in razkuževanje" (Gesundheit und Desinfektion) posije na zahtevo zastonj in poštnine prosto: Che-miker HUBMANN, Referent der Lysoformwerke, Wien XX, Pe-traschgasse i. 99 Dr. Keleti & Muranyi, Lysoform-tvornice, kemična fabrika, Ujpest. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur ■■ v porabo. ^ — Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Kuharica " katera zna sama kuhati, zvesta, pridna in de lavna, najde dobro slažbo pri trgovca Leop. Slawitsch v Ptuju. Zenitberia (,,Štajerc"-Schweden.) »dijatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart adna ara z napestnikom. Velikost kakor slika Armadna ura na napestnik z usnjatim jermenom, nifeel ali jeklo, velika oblika K S1—, radij K 10—. Ista mala oblika glasom slike K 10—, K 12 —, radij 15—, 18—. S preci-zitskim anker-kolesjem K 15'—, 20'—. ZnamkaCyma K 30'—, Omega K 50—. Z varstvom za steklo glasom slike K 1-50 ekstra. Najnovejša vojna ura K 5—, I. kvaliteta K 8—, radij K 10—. Žepna budilnica K 18—, radij K 26—. Primerni usnjati napestnik K 2'— ekstra. lijjna budilnica, za-niklana, 21 cm visoka, z zvoncem K 5—. Bojna budilnica „Kanona", budi jako glasno, K 6'—. Bojna budilnica „Bobnar", bobna generalmarš K 7'—. 3 leta garancije. Pošiljatev po vpošiljatvi svotc-in 60 vin. za porto, tudi na bojišče po prvi zalogi vojnih nr Max Bohnei, Dunaj iv., MargaretenstraBe 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 44-. 3(ava 50% cenejša! Amerikanaka sledilna kava. velearomatična. izdatna in štedilna. 5 kg peskusna vreča K 12 50 franko po povzetju, '/s klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 50, 50 komadov različnih Upih razglednic samo K 1'— oddaja A. Sapira, eksport kave in čaja, Ti8zabogdan 490. 7t6 ioo lit. domače pijače! ^& — osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo ^^Mjfm z malimi trojki sam napraviti, V zalogi so: H la ananas, jaboljka, -grenadine, maline, uiuškat-J)L hruške, pivferiiiinc, ponorance, waldmeinter, BQ& višnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pi-■»"^^S"«^ jača se pije lahko poleti hladna, pozimi pa ^* vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z na- tančnim navodilom stanejo 5 K tO h franko po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca osveži, ne pa opijam in mu ne odvzame delozmož-nosti. 624 Johann Groiich, angeljska drožerija, Brno it. 636 (Moravska). Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1'20 K proti kašlju, t iežki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. | — Čaj proti gifatu i 80 vin. — Balzam za giht, ude j in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K. 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1°—. Razpošiljatev L. Herbat, apoteka Bleiburg na Koroškem. 49 Ljudska kopelj mestnega f^ kopališča v Ptuju. Čao za kopanje 1 ob delavnikih od 1-., ure do 8. ure popoldne (blagajna je od j Gospodična, stara 30 let, dobra in varčna gospodinja z nekaj denarja, išče znanja glede ženitbe j z primernim gospodom trgovcem ali obrtnikom. | Ponudbe sprejema upravništvo tega lista pod j „Dobra gospodinja". 91 j V trgovini z mešanim blagom Michael Altziebler V Celju sprejme se dekle iz dobre hiše kot učenka. Dobi od 2. meseca naprej plačo. — Vsa oskrba j v hiši. 98 Zahtevajte v vseh. trgovinah, in trafikah 9 do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. P^ Njivsko orožje sejalni stroji, plugi, valčki, brane, kultivatorji stroji za žetev za košnjo trave in žita, za vezanje snopov, za preobračanje mrve, mrvine grablje stroji za mlatenje z ednostavnim in pa z dvojnim čiščenjem. Bencinski motorji, bencinski lokomobili ter VSi drugi kmetijski Stroji in Orožje se izdelujejo in oddajajo v priznani najboljši izpeljavi. Ph. Mayfarth & Co., Wien, II. Taborstrasse Nr. 71. Katalog šlev. 807 zastonj in franko. Tisk: W._Blank, v