417. štev. V Ljubljani, sobota dne 22. februarja 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Jjubljani v upravništvu mesečno K 120, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5"—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se ^ pošilja upravništvu. ::: j:: Telefon številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana mi zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju ;o s:: pust. — Za odgovor je priložiti ■innniio. ::: Telefon številka tl**. »Avstrijska Cancssa!“ Znano je, da je bil nemški cesar Henrik IV. (1050—1106) od rimskega papeža proklet — a se je pozneje podvrgel in šel — na Italijansko — v mestece »Canossa«, kjer se je sešel s papežem in bil pomiloščen! Tudi knez Bismark je pri svojih bojih zoper jezuite večkrat pov-darjal: »nimamo volje iti v Canos-šo! Na podlagi teh dejstev piše »Dan-zer Armee-Zeitung št. 7 leta 1913, da množina ruskih listov z velikim zadovoljstvom piše in razpravlja o »avstrijski Canossi« — ter obravnava v članku: »Rusko vojno oboroževanje« tudi za nas zanimive stvari, katere hočemo tu našim čita-teljem vsaj površno podati. Pisec članka izvaja: Ruski kolos - velikan se ne more razvijati, ker nima na nobeno stran prostega izhoda na morje!! — Na severu in pri Vladivostoku je morje skoro pol leta zamrznjeno in neplovno. Ze carica Katarina 11. je spoznala ta veliki zadržek in nedostatek ter je vsa poznejša ruska zunanja politika težila za tem, da pride rusko carstvo kjer si bodi do prostega morja v lastni posesti! — Tudi dandanes je vsa ruska politika obrnjena na ta cilj. da bi dobila prosto vožnjo skozi Bospor in Dardanele. — Ako so tudi ruski panslavisti začetkoma balkanskih zmag vriskali veselja in se radovali nad nebrojnimi zmagami južnih slovanskih sorodnikov, vendar bi Rusija nikdar ne mogla privoliti, da bi zmagoslavna srbsko - bolgarska armada zavzela Carigrad brez vsake ruske pripomoči! Sedaj v drugi epohi balkanske vojne je Rusija že zopet dobila ves, zaželjeni vpliv nad vojskujočimi se [Jugoslovani; pomaga jim moralno, diplomatično in celo gmotno! Ako bi si povečane balkanske (Iržave opomogle na gospodarskem polju — bi bilo to za našo industrijo, naš izvoz povsem koristno in pomenljivo; kajti Avstrija brez inozemskih kolonij ima svoje torišče za izvoz in uvoz le balkanske dežele na razpolago. A tudi tukaj nam prihaja v škodo ruski rubelj, ki hoče naš vpliv popolnoma uničiti. Bodoči dobrobit naše države je odvisen le od našega političnega vpliva na balkanskem polotoku; ako se ta vpliv uniči, potem izgubi naša monarhija tudi verjetnost, da se kedaj povoljno gospodarsko razvije! Tu ravno kulniinira veliko in ostro nasprotje med Avstrijo in Ru-feijo! — Za nas pomeni zmaga rešitev, popustitev pa popolni poraz in V doglednem času razpad države!! Sicer smo tudi mi nekaj malega /600 milijonov izdatkov — je malenkost?) ukrenili v vojaških ozirih, a LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) In kadar manjka sodnikom dokazov. si jih naiede sami — to je stara pesem ... Stopimo torej v Doletovo ječo obenem z gospodom Ujem Lemahu-]em, guvernerjem Konsjeržrije. Vrli mož, spremljan od osmerice do zob oboroženih vojakov, je stopil v celico, ko se je znočilo. Prišel je povprašat, ali ima jetnik kako pritožbo. »Nobene!« je odgovoril Dolet. »Saj res!« je dejal Lemahu, in širok smehljaj je preklal njegovo bakreno obličje. »Kruh imate, vodo tudi, slamo, zdravo in obilno hrano ter primerno posteljo — česa vam je treba več? Pray všeč mi je, ko slišim na svoja lastna ušesa, da se nimate pritožiti.« »Nimam se!« je ponovil Dolet. »Opozoriti vas moram poleg tega,« je nadaljeval Lemahu, »da vam bom dal prinesti v celico tudi mizo, pisalno pripravo in nekaj pergamenta. da boste lahko pisali, ako bi se vam zljubilo.« »Hvala vam.« »Eh, bogme, saj vendar^ nismo navadni ječarji in znamo olajšati ljudem njihovo usodo.« vse ima na sebi znak defenzive, obrambe! A vse to premalo in prepočasi, med tem ko ie Rusija že popolnoma pripravljena na odločilen udarec. Ker je nasprotje tako veliko, ne preostane v bodočnosti nič drugega. kakor da se zavozljani vozel razbije z orožjem in ognjem! : Trenutni diplomatični pripomočki« bodo morebiti neizogibni boj za sedaj še onemogočili in — odložili, a nasprotja med obema državama ne bodo mogli odvrniti! Absolutna defenziva naše diplomacije nas je dovedla v tako odvisnost od ruskih priprav, da se more ta okoliščina neugodno javiti tudi v vojaških ozirih. Z apodiktlčno gotovostjo se lahko trdi, da v dogledni bodočnosti ne bomo došli do onega rešilnega in odločnega koraka, kateri bi mogel seda} zavozljano in nejasno stanje sigurno rešiti! Z veliko škodoželjnostjo pišejo ruski listi o »avstrijski Canossi«. Dalje pa naša država ne more prenašati sedanjega stanja; kajti tak «mir« ne stane ie veliko novcev, ampak razkraja tudi živce vseh nas, posredno ali neposredno udeleženih! Čez nekoliko let pa bodemo primorani iz ravno istih vzrokov radi naše sedanje zunanje politike izvo-jevati veliko vojno z Rusijo, a to pod veliko neugodnejšimi pogoji, nego so danes! Upajmo, da ne bode to naš zadnji boj! Chl lo sa? Nova doba. Gorica, 21. febr. 1913. S smrtjo pokojnegtt deželnega glavarja dr. Alojzija Pajerja smo prestopili goriški Slovenci prag, na katerem smo se mudili toliko časa. ne da bi nam to mnogo koristilo. Sedaj počiva že pod rušo, in dobro je, če se ozremo nekoliko v bližnjo prihod-njost. Koliko nam je pokojnik škodoval, o tem ne bomo govorili danes; neprimerno je. da pišemo o tem sedaj, ko smo ga komaj spremili na mirodvor. Umrli dr. Pajer je bil rojen 1829. 1., umrl je torej 84 let star. Dokler so mu dopuščale moči je vztrajal na svojem mestu. Vodil je italijansko liberalno stranko in se ni oziral na tuje pravice, kadar je nji koristilo. In lahko trdimo, da bodejo sedaj italijanski liberalci težko nadomestili njega; bolje rečeno: ne bodo ga. Položaj za Slovence je sedaj ugoden; brez posebnega truda se lahko okoristimo. Treba je le več zavednosti, več vztrajnosti, in marsikaj bodemo lahko popravili s tem. Zamudili smo v zadnjem času ogromno koristi, do katerih nismo mogli radi raznih ovir; največja klada je danes odpravljena s pota, moment je ugoden; ne zamudimo ga! »Kateri dan pridem pred sodbo?« je vprašal Dolet. »Sodišče jc odločilo v torek.« »Hvala!« ie rekel Dolet iznova. Bila je sobota. »Ali potem lahko obvestim svojce, da bom sojen ta dan?« je vprašal jetnik. »Le kar pišite jim,« je dejal Lemahu vneto. Dolet je pokimal, da hoče misliti o tem. Kakor vsi jetniki, ki nimajo nobene zveze z zunanjim svetom in so zazidani živi v grobove, kamor nikdar ne prodre glas življenja, se je zdelo tudi njemu, da ga je pozabil ves svet razen njegove rodbine. Zdelo se mu je, da je umrl že zdavnaj in da nihče več ne govori o njem. V resnici pa ves Pariz ni govoril drugega kakor o bližnji obravnavi zoper Štefana Doleta. Z nestrpno radovednostjo so čakali dne. ko stopi obtoženec pred sodnike.« Ne glede na to, da je vedno zanimivo, ogledovati si človeka, ki je gotovo v odnošajih s peklom — to oblije človeka vedno z nekakšno zono — je bil Dolet mnogo slavnejši nego si je mislil sam. Ljudje so vedeli, da je velik učenjak. In zato se niso nič preveč čudili obtožbi, ki je visela nad njegovo glavo: od učenjaka do copernika je vendar tako majhna razdalja! In na- Sovražniki. tisti ljuti sovragi, ki niso mogli trpeti slovenskega življa v svoji bližini in njeni okolici, izumirajo dandanes. Na njihova mesta prihajajo ljudje, ki vedo. da smo tu, in zato je naš boj tembolj obupen. Na vseh koncih in krajih se nas tlači, proglaša se bojkot našim ljudem, pripravlja se za temvečje izsesavanje naših moči. Ampak mi bodemo odslej trezno računali, dobro gospodarili: ne pedi zemlje več tujcu. ne duše več tujerodcem! Kar so izgubili naši očetje radi prenaglega ravnanja, to bodejo kupili njihovi sinovi, da se ohrani spomin na tiste čase. In če ne bode denarja. bode v nas še vedno kri, tista kri, ki črta znake svojega naroda vsakemu njegovemu sinu na čelo. Tristoletnica ruske vladarske hiše. Te dni se vrše v Petrogradu velike slavnosti. Na zamrznjeni Nevi so uredili razsvetljavo tako, da je daleč na okoli videti kakor čarobna pravljica. Iz cele Rusije je prišlo na tisoče ljudi v Petrograd. Včeraj je bilo 300 let, kar je car Mahail zasedel kot prvi Romanovec ruski prestol. Rod Romanov se je pojavil v Rusiji okoli I. 1200 — in je postal kmalu upliven med boljari — tako da je prišel v sorodstvo s samim carskim dvorom — prvi Romanovec je bil v sorodu z Ivanom Groznim. Rod Rjurikov-cev, ki so vladali preje na Ruskem je izumrl 1. 1598. Zadnji car je bil slabotni car Fedor Ivanovič, ki je postal igrača boljarov, posebno Sub-skih. Po njegovi smrti so nastale ho-matije, v tej dobi se pojavi samozvanec Boris Godunov, laži-Dmitrn itd. — država je bila brez vlade — Švedi in Poljaki so imeli od tega dobiček, da, Poljaki so zasedli celo sveti Kremi v Moskvi. L. 1612. sta dva kupca Mišin in Požarskij iz Novgoroda spravila skupaj opolčence (= prostovoljce) in sta osvobodila Kremi Poljakov. V državi pa še ni bilo reda in šele ko je Mihail zasedel prestol — so se začele razmere boljšati. V državi je divjal verski in politični boj. S Tatari so se bili zadnji boji, na za-padu so prežali sovražniki. Rusija je potrebovala krepke roke. Ni je našla v prvih Romanovih — šele v drugi polovici stoletja — se je rodil Peter Veliki (vladal do 1. 1725.), ki je napravil iz Rusije državo. Vse Petrove reforme se niso uresničile — skušala jih je izvesti Katarina — toda na koncu življenja si je marsikaj premislila. Nji Je sledil Aleksander, ki je bil tudi v Ljubljani na kongresu. Za časa Katarine se je rod Romanov pomešal z nemško krvjo. Marsikaj slabega je bilo v tem rodu, kakor posled — copernikom so vendar očitali v prvi vrsti, da vedo to, česar drugi ne vedo! Doletu pa je bil neznan ves ta hrup, ki se je bil dvignil okrog njegovega imena, in venomer si je trpinčil glavo, kako obvestiti svojce. liju Lemahu bi bila lahka reč, pomiriti ga vsaj glede tega. Toda liju Lemahuju bi se bilo zdelo kot dobremu ječarju pravcat zločin, pripomoči svoji žrtvi do tolažbe, pa najsi je bila še tako neznatna in žalostna. In prišel je bil pred vsem zato, da si napravi apetit: saj se je bližala ura njegove gostije. Omenili smo že, kako veselega značaja je bil konsjeržrijski guverner. Rad se je nasmejal od dna srca; po njegovem mnenju se je jed bolje prilegla človeku, ako se je prej dobro nasmejal. Imel je prav. Nič pa ni pripravilo lija Lema-huja tako naglo v smeh kakor nenadno prebledeli in prepadli obraz nesrečneža, ki mu je naznanil kako strašno novico. Zato je puhal že naprej in se premagoval na vse kriplje, da ne bi bušil v smeh, ko je rekel jetniku: »Sicer pa, mojster, ako imate kaj pisati, se boste morali požuriti; dvomim namreč, da bi čez osem ali deset dni še mogli držati pero ...« »Kako to?« je prašal Dolet brezbrižno. »Kako to?« je zategnil guver- večinoma v vseh vladarskih rodbinah — vendar izšlo je iz tega rodu nekaj ruskih vladarjev, ki jim bo Rusija za vso bodočnost ohranila hvaležnost. Ruski jubilej bo dal priliko k raznim izjavam, ki bodo pokazale, kako si stojita danes v zvezi: Rusija, rod Romanov in Evropa. Vojna. 21. februar. TURŠKI PORAZI IN POSLEDICE. Iz Londona je došel telegram, v katerem se pravi, da je Turčija pripravljena odreči se Odrinu in otokom v Egejskem morju, izvzemši onim ob obali Male Azije. Zahteva pa prosto roko v carinskih zadevah ter denarne pomoči vesesil, del turškega državnega dolga pa bi morali prevzeti balkanski zavezniki, ki poleg tega ne dobijo nobene vojne odškodnine. Do sem so torej dospeli zmago-obetajoči in zmagajoči Mladoturki. Teške stvari so se morale zgoditi, ki so Mladoturke prisilile k takšnim ponudbam. Upanje njihovo — ako so ga sploh imeli — je bilo kratko. Zmagujoče prodiranje Bolgarov na Gali-poljskcm polotoku jo podrlo vse na-de. Nato so sledila ponesrečena izkrcavanja ter naravnost katastrofalen poraz Turkov pri Bulajru. V rokah zaveznikov sc nahajata dve utrdbi, ki zapirata vhod do dardanel-skih utrdb. Tretja trdnjava »Sulta-nich« je še v rokah Turkov. Vsled teh neuspehov so uvideli Turki, da izgubijo vso evropsko Turčijo, ako pravočasno ne sklenejo miru. Kajti: s prevažanjem čet na Marinarsko obrežje se slabi čataldžka posadka, s katero bi bili Bolgari v kratkem gotovi, nakar bi jih po suhem nič ne zadrževalo iti pogledat v Carigrad in ondi diktirati mir pod pogoji, ki jih bodo sami stavili. V Carigradu vlada že splošna apatija. Prebivalstvo ne veruje na uradna poročila. Saj vsaki dan vozijo parobrodi tisoče ranjencev z »posrečenih« izkrcavanj. Vsled turških predlogov se bo sedaj poslaniška reunija v Londonu pečala poleg vprašanja mej Albanije in Skadra tudi o vojni odškodnini Turčije zaveznikom ter o usodi egejskih otokov in o Solunu. O poslednji točki predlaga avstrijska diplomacija: otoke Somotroka, Lcmnos, Im-bros, Tenedos naj ostanejo Turčiji; Tasos naj dobijo Bolgari; Lesbos, Hios in Samos naj dobijo avtonomijo pod suvereniteto sultana; ostali naj pripadejo Grški. Kar se tiče financielnega vprašanja — se pojavljajo štiri sporne točke: 1. o kontribuciji, ki bi jo Turčija plačala zaveznim državam; 2. vprašanje prevzetja dela turškega dolga od strani zaveznikov; 3. vpra- ner. »Ali mislite, da na onem svetu tudi pišejo? Dajte no, dajte! Kadar je človek mrtev, ne piše več!« In ta misel, da bi tudi mrliči še držali pero, se mu je zazdela tako smešna, da se ni mogel več premagati. Dolet jc gledal resno izbruh njegove veselosti. »Oprostite,« je dejal Lemahu, otiraje si oči, »nisem si mogel česa ...« »Torej,« je dejal Dolet resno, »menite, da bom obsojen na smrt?« Lemahu je odprl oči na široko, in malo je manjkalo, da ni izbruhnil iznova. toda premagal se je. »Odkod prihajate?« je vzkliknil. »Obsojeni boste tako gotovo, kakot gotovo sem videl z lastnimi očmi povelje za zapriseženega krvnika, da naj si priskrbi dober kol, dve butari suhega lesa, trske in vse kar je treba, z eno besedo! Oh. ne bojte se, postregli vam bodo, kakor se spodobi odlični osebi!« »Torej me bodo sežgali!« je vzkliknil Dolet, ki se ni mogel premagati, da ne bi vztrepetal. »Sežgali, sežgali!« je potrdil Lemahu, videč, da je rekel preveč, »tako se govori! Kaj, vraga, obupati pa še vendar ni treba. In na vse zadnje so naročene butare nemara za kakega obsojenca iz Šatleta. Tak pa lahko noč!« Precej nezadovoljen ker Dolet ni bil napravil tako nemarnega obra- šanje vzhodnih železnic in 4. vprašanje posojila. Glede Soluna zahteva Avstrija da postane neutralno pristanišče ter zahteva za sebe še prosto pot iz Bosne Hercegovine po srbskem oze-mlju(!) do Soluna. RUMUNSKE ZAHTEVE. Včeraj smo navedli utemeljevanje rumunskih zahtev po strategični strani. Toda nele da zahtevajo Romuni severno-vzhodni kos Bolgarske za sebe v svrho utrditve svojih meja temveč navajajo v utemeljevanje svojih zahtev tudi to še, da so oni »kulturni osvoboditelji« Bolgarske. V bitki pri Plevni so se namreč poleg Bolgarov borili tudi romunski vojaki ter 200.000 ruskih junakov. Torej pade na Romune le majhen del zasluge, da so osvoboditelji. Le prav majhen; saj za eno so se borili tudi za svobodo svoje domovine. Kdo j,c kultur-nejši? O tem govori bivši bolgarski narodni poslanec D. Koramešev: Romuni žive svobodno življenje že 100 let — mi komaj 35 let. Toda kdo je kulturnejši, kdo je naprednejši, kdo svobodoiniselnejši — o tem naj sodi svet, a ne sama Romunska. Ravno v zadnjih dneh za časa te vojske smo čuli sodbo sveta in smo ž njo popolnoma zadovoljni ali nismo mi onemu malemu številu Romunov, ki se nahaja na mejah Bolgarske, ustanovili šole in jim dali možnost, da se uče v materinskem jeziku, med tem ko je njihov domači kraj brez šol? Ali nismo mi imeli literature v onih davnih časih, ko Romuni niso še niti kot narod živeli? Ali jih nismo mi krstili in jim dali cerkvenih knjig, in ali niso oni vzeli neštevilno izrazov iz našega jezika? In ti »kulturni« Romuni — kaj so storili z Dobrudžo? Uvedli so tam policijski režim, zaprli bolgarske šole, pobili učitelje, pregnali duhovnike in bolgarsko bogoslužje in vsiljevali bolgarskemu prebivalstvu svoj jezik, ki ni druzega kot mešanica 77 drugih jezikov. In naposled: celi svet je že osvobodil kmeta — Romunija ga še danes ni osvobodila. In to je kultura. Pred takšno kulturo ne smemo niti za korak odstopiti in ji niti ped zemlje ne odstopiti. Sofija. Zatrjuje se, da se Romunija brani sprejeti posredovanje velevlasti in noče čisto nič popustiti, tako da sc je konflikt zopet poostril. Jutri pričakujejo v Sofiji odgovor Romunije na zadnje bolgarske predloge. Če se velesilam ne posreči pripraviti Romunsko k popustljivosti, je prelom pogajanj neizogiben. Sofija. Semkaj so došla zanesljiva poročila, da koncentrira Romunija na otoku pred Sllistrijo vso svojo artilerijo in kavalerijo. HASAN RIZA BEO UMORJEN. Cetinje, 21. februarja. Vesti, da je komandant Skadra Hasan Riza za. kakor se je on nadejal, in se mu torej' ni mogel nasmejati po svoji želji, je mojster Lemahu odšel. Ko je ostal sam v svoji celici — sam, kajti za navzočnost vojakov se ni menil več — se je začel Dolet zamišljeno izprehajati sem ter tja. Po cele dneve in noči se je izprehafal tako, misleč zdaj na Lojolo, čigar nedolžna žrtev je bil postal, zdaj na podlega kralja, ki ga je bil izdal, menihu; tu in tam se mu je ustavil duh ob filozofskih problemih — ob vseli drugih rečeh, le sliki svoje žene in hčere je odrival neprestano. Kakor hiti« je začel misliti na njiju, je začutil, da ga obhaja slabost. Smrt ga ni plašila. Glede strašne muke na grmadi se ni tolažil morebiti z nepristno modrostjo starodavnega sticizma, češ: »Bolest je zgoll beseda«, marveč je zrl s pogumom v grozno bodočnost. Sedel je na stolec. ki je stal pred mizico, ter položil glavo med dlani. »Sežgali me bodo!« je zamrmral in drget ga je prešinil. Njegovo meso se je uprlo že naprej temu človeškemu trpljenju. »Pa kaj!« je dejal sam pri sebi. »Če bi bil tudi zaslužil smrt, ali me ne bi mogli spraviti s sveta brez muke? Kako morejo biti ljudje tako brezsrčni in sc sklicevati obenem na vsedobrega Boga! Oni primejo živega človeka, pa izmislijo zanj tako muko, da ga postavijo na kup lesa in ga zapale! beg bil umorjen, se zdaj potrjujejo. Izvejo se pa o tem sedeče zanimive podrobnosti: umor ni bilo posledica vojaške revolte, temveč politične narave. Hasan Riza beg je bil Mlado-turk in zato odločen nasprotnik avtonomne Albanije. Riza beg je po neki pojedini Esad paši izginil. Esad paša pa je pristaš avtonomne Albanije in tudi med resnimi pretendanti za albanski prestol. Esad pašo je podpirala Avstrija. Na Cetinju so informirani krogi prepričani, da je Riza beg. ki je mesto branil za Turčijo, padel kot žtev Esad paše, albanofila. ODLOČITEV O BOLGARSKO-RU-MUNSKEM SPORU. Bukarešta. 21. februarja. Danes bo imel ministrski svet sejo, na kateri bo delmitivno sklepal o bolgar-sko-rumunskem sporu. DELCASSE — FRANCOSKI VELE-POSLANEC V PETROGRADU. Danes zjutraj smo poročali, da je bil Delcasse imenovan za francoskega veleposlanika v Petrogradu. To imenovanje je napravilo v Evropi senzacilo. Predočitl si moramo dobro razmere. v katerih živimo. Vsepovsod napetost med državami in tu je imenovan na tako važno mesto ustanovitelj francosko-ruske zveze in ki le pritegni! k zvezi še Anglijo — ustanovitelj tripelentente. ki ima čeliti trozvezi Nemčije. Avstrije in Italije. Delcasse je mož. ki vedno misli, kako povrne Nemčiji zadnjo franco-sko-nemško vojne, ki pa o tem ne govori — temveč za ta cilj dela. Razumljivo ie, da je Nemčija vsled njegovega imenovanja globoko presenečena. Imenovanje bo imelo tudi vpliv na posvetovanje poslaniške reunije y Londonu. TROZVEZA NI ZADOVOLJNA. Berlin, 21. februarja. Imenovanje Delcasseja za francoskega poslanika v Peterburgu je na kroge tro-zveze napravilo neugoden utis. To imenovanje znači še večje zbližanje med Francijo in Rusijo. Domneva se, da bo Delcasse imel nalogo skleniti z Rusiio gotove finančne In vojaške konvencije za slučaj kakega mednarodnega zapletljaja. Slovenska zemlja. Iz Šmarije. Večkrat čitamo v listih o občinskih dokladah v drugih občinah. Pri nas jih imamo 35% — pobira se pa po 40. Pa to bi še bilo, ko bi kaj od tega imeli. Toda pridite in poglejte našo občinsko hišo. šolo itd., pa boste videli, kako gospodarstvo je v občini. Zaradi farovške politike smo morali vedno plačevati za — druge. Že prejšnje čase smo bili tako srečni, da smo po farovški volji imeli župana, za katerim se ni moglo spraviti računov v red. Tako gre naprei od leta do leta. V farovžu jim je vseeno, samo da Je zanje prav. Zato pa imamo take volitve in take odbornike, da bomo Šmarci kmalu sloveli po vsej kranjski deželi kot med zadnjimi najzadnji. Iz Maribora. (Klerikalni vzgojevalci. — Par prostih besed. — Blebetavost nemškega politika.) V zadnjem času »Straža« in »Sl. Gospodar« zopet tekmujeta v tem, teptati in blatiti vse. kar ni klerikalno. Kar si »Straža« ne upa prinesti, to odleže na »Gospodarja«, ki je postal že res pravcata gnojnica vsega, kar gre v črno področje. Ker si je »Sloga« v par svojih številkah dovolila kritikovati počenjanje klerikalnih lumparij, se zaganja »Sl. Gospodar, ne morda v »Slogo«, pač pa fr župnika g. Šegulo, ki je med svo-imi duhovnimi sobrati na glasu, da mu njih politika ne ugaja. Ponavljati besede, ki jih je v oni notici rabil VSI. Gospodar«, se nam* gabi. Vele-značilno pa ostane dejstvo, da sku-|ša na tako periiden način ubijati fduhovnik-sobrat, svojega duhovnega sobrata. — Na drugi strani se zaganja ono gnojišče v »Sokolstvo«, *6eš. bolgarski Junaki in srbski Sokoli krvave na bojnih poljanah, slovenski Sokoli pa rajajo in drve od |zabave do zabave, mesto da bi z Iresnobo praznovali veliko umiranje. Klerikalni krušni očetje obeh i časnikarskih nestvorov pozabljajo, lia ni vsa Slovenija farovž z usmi-iljenimi kuharicami. Nauk: »Proč s Klerikalnimi cunjami —1« Pravijo, da je eden najtežavnejših stanov, oni recenzenta. In res je tako. Oni, ki imajo ocenjevati, recimo igre. velikih odrov, imajo vse polno neprijateljev, a oni. ki se naj jpečajo z recenzijami na malih, po-jsebno rednih diletantskih, še več. Nam se godi isto. Ker sta »Slov. Na-fod« in »Dan« prinesla iz Maribora ocene o »Čarovnici na jezeru«, ki so bile mestoma nekoliko — proti dosedanji navadi — ostre, je seveda nastalo ogorčenje. »Slov. Narod« si je dovolil par opazk, mi pa istotako. Ne vemo, zakaj smo potem tukaj? Gospoda naj izvoli povedati, ali hoče recenzije, ali ne?! Nam gotovo ni to v zabavo! Da bi pa samo hvalili —? Sicer pa ni imel niti g. cenzor v »Slov. Narodu« niti nismo imeli mi namena grajati diletante. Nasprotno. Jedni kot drugi smo si edini v tem. da je velika požrtvovalnost, darovati noč za nočjo brez najmanjše odškodnine. Kdor smatra opazke, ki mu niso po godu, kot kaj drugega kakor nasvet, migljaj za bodoče, naj potem pripisuje vse posledice sam sebi. Vzgajati, opozarjati in nasvetovati hočemo, a ne cen-ziratl. kot je to običajno pri rednih gledališčih. Seveda moramo to potem kolikor možno omejiti. Čudno pa je in ostane, da razun odišlega g. Majerja, g. Savina in g. Steinber-gerja, danes že nihče več ne trpi, da bi se ga malo natančneje pogledalo. Pa ne, da bi bilo temu krivo, ker imamo danes že kar pet režiserjev, dasi igramo samo na mesec dvakrat —?! Slišali smo gg. in dame, da se je zasjala nekaka konkurenca, ki je vse preje kot dobra. Zakaj se ni ostalo pri prejšnjem? Pomanjkanje moči! Spori, spori! G. Medved, g. Berlič (ne gremo dalje, če ne porečete, da delamo osebno reklamo) so bili v stanu držati in pridobivati, ker so bili kot režiserji neovirani. Danes pa: če bo ta režiral, ne igra ta, če pa oni, pa zopet ta ne. Le tako dalje! Samo. prosimo, ne zaletavajte se potem in — ne postajajte osebni. Prej kot slej smo si ohranili dobro voljo in naše moči so dan na dan drage volje na razpolago, a glejte, da bodete tudi Vi — vsaj pravični. Pa brez zamere 1 S. Poslanec VVastijan mora svojim tovarišem delati res težke skrbi. Kar drugi prikrivajo z vsemi sredstvi. razkriva on kot kakšna senzacije željna devica v gostem besednem toku, kar brez ovinkov. Na shodu »Nemškega vodilnega društva« v Mariboru je priznal omenjeni politik, da tiči za vso protibalkan-sko gonjo Avstrije, nemška politika. Med drugim je dejal možakar: »Naše težnje so take, da ne trpe proti-teže na Balkanu. Tudi proti triaiiz-mu se moramo boriti, če nočemo, da nam bodo izgubljene premnoge nemške posesti, z vsemi silami. Nemški politiki so primorani to ideio. ki ie nevarna ne le avstrijskemu, marveč tudi vsemu ostalemu nemštvu (aha) pobijati do skrajnosti...« Torej v interesu celokupnega nemštva, naj bi Avstrija zatirala to. kar si je priborilo slovansko orožje. Dobro, da vemo, da imamo to v direktni obliki iz ust človeka, kot je Wastijan. Nič manj kot ono, je tudi zanimivo priznanje, da stremijo Nemci za tem, germanizirati naše Primorje. »Utrditi se ob morski obali, je ena glavnih naših življenskih nalog.« Brez ovinkov torej priznajo, da so zapo-čeli boi na celi liniji, a nam se malo ne dozdeva, kot bi bilo vse mirno. Stojimo pred novimi, važnimi in odločilnimi trenotki —1 Pesnica pri Mariboru. Zt enkrat smo povedali o novi nakani naših nemčurjev, ki nameravajo tu iz neke ustanove sezidati novo šolo, seveda, ne morda slovensko, pač pa nemško. Vso stvar ima vzeti v roke »Schulverein«. Naši klerikalci so svoje dni zagnali v »Straži« silen krik, češ: To se ne sme zgoditi! Mi smo ravno tako protestirali in o tej priliki tudi opozarjali na vsaj nad vse čudno postopanje okr. glavarja pl. Weissa, ki, mesto da bi varoval splošne interese, gre renegatom povsod na roko, mesto da bi skrbel za red. Vedeli smo že takrat, da je vse to v »Straži« le »švadramiranje« in nič dru-zega. Pa poglejte! Sedaj je znani pesniški opekarnar podaril za go-rajšnjo »Schulvereinsko« šolo — 11.000 komadov opeke in — »Straža« pravi, da si je to dobro zapomniti! Pa tudi vpraša, kedaj je oni g. še kaj dal za slov. namene? Nam še nikoli nič! »Pa »Straži«. Najbrže že zelo mnogo. Ce pa že ne »Straži« sami, pa gotovo »Slovenskemu Gospodarju«, v katerih Ima ta opekarnar In stavbenik — ime mu Je Derwuschek — vedno vse polno in-seratovl! Proč s takimi listi!! Dnevni pregled. Trpke besede! List »Tilgliche Rundschau« donaša pogovor z nekdanjim rumunskim ministr. predsednikom Petrom Carpom, v kojem se nahajo sledeče točke: »Veliko je naše zaupanje v naše topničarstyo.« »Veliko nezaupnosti nasproti Avstriji.« »Na Avstro-Ogrsko se ne more računati,* r»Ona se vedno umi- ka.« — Predala je svoj čas brez vsakega vzroka »Sandžak«. kar bi bila želela Turčija. »Odrekla se je pohodu na Solun!« »Tudi Durazzo bode opustila.« »Mi (Rumuni) moremo računati na Avstrijo le v toliko, kolikor jo morebiti nujni dogodki primorajo, da bode ravnala nam v prilog!« (Morebiti radi Sedmogra-ške? Pripomba črkostavca.) Madjarska železniška politika na Hrvatskem. Prijatelj nam piše: Stojimo v Brodu ob Savi na želez-nični postaji, kjer stoji pripravljen osebni vlak za odhod! Na peronu množina potujočega občinstva, 2 večine kmečko ljudstvo, katero hoče kar na vrat, na nos vstopiti v vlak, ki se je ravnokar začel premikati naprej, da bi vlaka ne zamudili. Klici madjarskega sprevodnika: »Varjon« (čakaj) nima na čakajočo množico nobenega vpliva. Naposled zavpije sprevodnik, spoznavši na brezuspešnost svojega madjarskega svarila iz vse svoje moči; »čakajte!, zar (ali) ne znate madjarski?« Brez komentarja!! — To isto hočejo vpeljati v Bosni Hercegovini?! Iz norišnice! Vojaška revija »Danzers Armee-Zeitung«, štev. 8. od 20. svečana letos ima neki članek, kateri nosi vse znake na sebi. da ga je napisa! človek-vojak, kateri ne more imeti več zdravih možganov! V tem članku se povdarja, da: »ima Avstro-Ogrska presveti poklic in nalogo osvoboditi razne narode in ljudska plemena, zdihujoča in uklenjena v težke verige ruskega absolutizma — ter vreči predrzne tatarske »horde« tja, od koder so nekdaj prišle — češ Ural!! — To naj učini ona dvojna uprava naša. katera je suspendirala zajamčene in od najvišjega mesta potrjene ustavne pravice na Hrvaško-Slavonskem, kjer vlada hujši absolutizem nego na Ruskem?? O tem blaznem članku spregovorimo jutri še nekaj besed! — »Straža« Je dne 19. t. m. prinesla Jeremijado, da se je »liberalcu« Ivan Polanjku, kateri je »Zadružno zvezo« za okroglih 40.000 K oskubil, posrečilo odkuriti. Po mnogih vzdih-ljejih priporoča slednjič »Straža«, naj se v prihodnje previdneje ravna ter le »naše ljudi (klerikalce) na tako važna mesta nastavlja. Bržčas prideta za tako važna mesta sedaj v poštev, slavna koroška apostola Kaiser in Wolf, ali pa celo neki Jošt, seveda po končanih ljubljanskih študijah. Sir in maše. Iz Francije prihajajo sledeča vabila: Gospod, dovoljujemo si vam ponuditi sir. ki ga izdelujejo čiste roke naših izpreobr-njenih deklic. Ker so plače znižane na zadnji minimum, lahko vam damo sir prve vrste za ceno... itd. Kdor kupi naenkrat 20 kg ima pravico do ene maše za mrtve. Kdor na drobno kupuje, dobi vsakokrat kupon. Kdor pošlje pet takih kuponov, ima pravico do ene maše. Ker se sir izdeluje v hiši, kjer so ženske navajene na čistost — ima izboren okus. Naroča se pri B. v domu za izpre-obrnjcne deklice. — Taka vabila pošilja abe, ki je predsednik zavoda za izpreobrnjene deklice. Sir in maše za mrtve — gre nekako čudno vkup. Na ysak način je ponižujoče, ako se dela taka kupčija s svetimi stvarmi. Sicer denar je denar — a značilno je, kam gre katolicizem s svojim kšeftom. Uradne vesti. Zoper neznano kje v Ameriki bivajočega Janeza Svršek iz Zabukovja je vložilo Kreditno društvo v Kranju tožbo zaradi 980 K in 600 K. Narok bo dne 26. februarja 1913 ob 9. uri dopoldne v izbi št. 6. C. kr. okrajna sodnija Kranj, oddelek III., dne 18. februarja 1913. — Zoper Jar.eza Miglič, posestnika v Metnaju št. 32. neznanega bivališča, se je podala po Josipu Gorišek v Zatičini št. 58. tožba zaradi 989 K 70 v. Ustna razprava bo dne 25. februarja 1913 ob 10. uri dopoldne. C. kr. okrajna sodniia v £°r'. odd. II., dne 18. februarja 1913. Zamaknjena Johanca iz Vodic devica mučenica se še nadalje producira s svojimi čudeži. Dne 14. februarja pretečeni petek obiskal po je sam prevzvišeni vladika, škof g. Anton B. Jeglič, in se mudil cel dan pri njej. Ker je ta dan. kakor je pripovedoval neki očividec, izredno zelo krvavela na prsih, glavi in nogah — je baje škofa to zelo ganilo. — Dne 19. t. m. v sredo pa se je zopet zbralo do 300 radovednih obiskovalcev od povsod in so čakali pred farovžem na čudež. Johanca pride opoldne na vežna vrata in zagleda lahkoverne in radovedne ljudi. Ker se je že sama naveličala teh obiskovalcev, spusti se v beg ter teče čez travnike in polje v pol ure oddaljeni dom v Repnje, kjer se hoče umakniti in skriti. Ko se to videli ogromnoštevilni obiskovalci, jo vbe-rejo za njo vse navprek, da ne bi se jim skrila. Ko pa je to kaplan Krisch zagledal, se je še v talarju oblečen spustil z vozom za njo in jo dohitel v Repnj&h in j.Q .pripeljal nazaj y žup- nišče. Ljudem se ta dan v svoji zamaknjenosti ni dala kazati. Brez prepričanja so se morali ljudje na dom vrniti. Komično pa je bilo videti vso to množico, kako je bežala po njivah in travnikih za Johanco v Repnje. Kaj so skuhali škof, župnik Žežek in kaplan dne 14. t. m. z Johanco, to je še tajno. Vse nekako pa se da sklepati, kako in na kak način bi se še dalje zvabljalo lahkoverne ljudi v Vodice na romanje čudežne Johance. (Menda na način, da bi kaj neslo?) Iz Ježice se nam poroča o odstopu župana Vilfana sledeče: Kdo je kr v. da je te dni polno govorjenja po celi občini in tudi v Ljubljani, da je župan Vilfan odstopil od županstva? Marsikdo pozna občinskega svetovalca Dimnika in njegovega agitatorja Ahlina. Dimnik iz Jarš je že marsikaterega župana napasel z njegovo sitr.o brihtno glavo. Pred nekaj leti je bil že iz občinskega odbora ven yržeti, potem se je zopet vsilil in je bil v prvi seji od bivšega župana za njegovo sitnost poplačan; radi tega se je še moral pri sodniji zagovarjati. — Vilian je to Dimniku in njegovemu priliznjenemu Horvatu prizanesel in je rajši odstopil. Kmalu bodo druge volitve, tistikrat bomo pazili, da jih pomečemo oba iz odbora. Prihodnjič pa še več o tem. Ogenj. Dne 16. t. m. je okrog 7. ure zjutraj izbruhnil ogenj v parni žagi Franca Urbančiča v Baču. ki Je vpepelil žago in napravil škode za 40.000 K. Urbančič Je bil zavarovan samo za 20.000 K- Ogeni je nastal vsled prevročega stroja. Že prejšnji večer je ogenj izbruhnil na žagi, vendar so ga pogasili, čeprav nezadostno. Prihodnje jutro se je zopet vnelo žaganje in tako se je razširil ogenj vnovič. Smrt alkoholika. 261etni delavec Anton Zabukovec iz Krške okolice, ki je bil v službi v Kočevju je 17. t. m. zvečer prikolovratil v gostilno Jožefa Honigmanna v kočevski o-kolici. V gostilni le bilo več pivcev. Zabukovec se je obrnil nanje s prošnjo, da bi mu kdo izmed njih hotel plačati četrtinko žganja. »En liter žganja ti plačam, toda samo pod tem pogojem, da boš vse na dušek izpil,« je odgovoril neki gost. »Cel liter žganja ne morem izpiti na dušek, pol litra pa gotovo in takoj. Samo prinesite ga!« Kmalu je bilo na mizi pol litra žganja. Zabukovec je nastavil in pil, dokler ni izpil. Nato je padel pod mizo. Prenesli so ga na zrak. Tam je Zabukovec ležal brez zavesti na tleh. dokler ga niso mimoidoči zapazili in naročili, naj se ga prenese v mrzel, prazen hlev gostilničarja Honigmanna. Drugega dne zjutraj so našli Zabukovca zmrznjenega v hlevu. Pri mrliškem ogledu se je dognalo, da je Zabukovec umrl na zastrupljenju krvi. Poskušena tatvina. Pretekli pon-deljek orkog 3. ure zjutraj je zaslišal posestnikov sin Andrej Kovač iz Postojne v hlevu svojega brata Ivana Kovača sumljiv ropot, na kar je šel pogledat v hlev, kal je pravzaprav. Ko je stopil v hlev, Je zagledal nekega tujega moža, ki se je ravno pripravljal, da bi odpeljal kravo. Med obema, med Kovačem in tatom se je začelo ruvanje: vendar se je tatu posrečilo pobegniti. Takoj drugi dan pa ga je orožništvo že prijelo in ga izročilo sodišču v Postojni. Tat je doma iz Šmarjete na Sd. Štajerskem. Drobiž iz Štajerske. V Gradcu je uskočil pred meseci nek zločinec iz zaporov Karlan ter pobegnil na Hrvaško, koder so ga prijeli, oddali sodišču, in obsodili radi nekega umora, ki ga je izvršil pred leti, na 13 let Ječe. To kazen bo odsedel, kadar ga izpuste iz graških ječ. — V Brucku o. M. je odsekala delavka Patzl svoji hčerki desno roko. Ko je mati zamahnila, je hčerka po-molela roko proti kolu na katerem je ona cepila drva. Mati sekire ni bila v stanu zadržati. — K umoru pri S v. K a t ar i n i ob L. poročajo, da je umorjeni bil prvi, ki je započel prepir. Smodiča je Ermer vrgel na tla in oni je le, da bi se branil potegnil nož. Na velikih lisah krvi je Smodič potem doma spoznal, da je najbrže šel predaleč: javil se je sam orožnikom. — Iz Rogatca poročajo: pred leti je tu pogorel posestnik Andeluh. Dobil je tako visoko zavarovalnino, da mu je še lepa svota ostala. Pred dnevi pa je naznanila Anderluhova svakinja žan-darjem, da je zažgal Anderluhov sin, na le tega povelje. — Med, vožnjo Maribor - Celje je zblaznel rezervnik Karl Lustinoder, ki bi bil moral na orožne vaje. Zbil je yse šipe v vagonu in atakiral tudi speče sopotnike, ki so ga pa prijeli in s pomočjo sprevodnikov tudi obvladali. Pri tem si je siromak prerezal več glavnih žil. Prvo pomoč je dobil šele v Celju. — V Gradcu se je pojavila nova sekta, katere »vrhovni« pastir je neki hišnik. Sekta šteje že do 100 glav. večinoma žene in dekleta. Kdor .vstopi, se mora izpo-. vedati. Krst se vrši le v zimi. Krše-uec se do nazega sleče in trikrat čisto pod vodo skrije. Pri cerkvenih obredih plešejo. Prvotni vzroki: klerikalno poneumljanje. — V Slov. Bistrici so našli v jarku ob drž. cesti nezavestnega posestnika v! Fras. Posestnik Polc ga je vzel k sebi, a Fras je dan pozneje, ne da bi bil prišel k zavesti umrl. Zunanjih poškodb ni bilo videti, sumijo pa. da ga ie zamoril alkohol. — V Ljub-n a so prijeli 14letnega Fr. Kohouta ker je praznil cerkvene nabiralnike. Fant je baje tudi že večkrat »podkupil« svoje stariše, da so ga rešili kazni. Priznal je več drugih vlomov. —V Mariboru je prišlo pri zborovanju nemške »Svobodne šole« na več krajih kakor v kavarnah in v restavraciji na .luž. kolodvoru med svobodomiselci in klerikalci, do spopadov, pri čemer so pa večinoma zadnji potegnili »ta kratko«. Sicer pa se je držala prireditev »Svobodne šole« strogo nemškonacionaluih načel. Zadnje registriramo, ker so nekateri, ki so bili nasproti klerikalcem v manjšini, iskali pri Slovencih opore a pošteno — odleteli. Trikratni umor z maščevanja. Neki odpuščen uradnik na Dunaju, ki je bil ušlužben pri nekem stavbenem podjetju in ki je trdil, da je ves svoj denar zapravi! vsled svojih treh ravnateljev, je pretekli četrtek streljal na vse tri ravnatelje in jih le smrtno nevarno poškodoval. V tretjem okraju se nahaja pisarna onega stavbenega podjetja, ki nosi firmo Alfred in Oton Berger. Šefi tega podjetja so: Alfred, inženir Oton in Rihard Berger. Ko so v četrtek vsi trije šefi ob 5. uri popoldne zapustili pisarno je nenadoma skočil iz ozadja k njim neki mož in Je vstrelil iz samokresa na svoje tri šefe. Pa-fanti so vsi prestrašeni gledali, kako je drug za drugim padel na tla. Zločinec se ni prav nič branil in se je pustil mirno prijeti. Ze na poti na policijski komisarijat Je mož trdil in pripovedoval, da ie bil uslužben pri firmi Berger, da je pri podjetju izgubil ves svoj denar in da so ga potem odpustili iz službe. Iz maščevanja je sklenil, da vstreli vse tri šefe. Povedal je, da se imenuje Emil Alt-tnann. Oton Berger je dobil strel v; desno sence in je umrl na poti v bolnišnico. Druga dva Bergerja sta smrtno nevarno ranjena na glavi. Odpeljali so Ju v bolnišnico. Prav, malo upanja je. da okrevata. Sleparski stražnik. Delavski paznik Teodor Fischer iz Maribora, ki le bil sedaj uslužben y Pulju, je prigoljufal okrog 3000 K in je z denarjem neznano kam pobegnil. Šolski okraj v Tokiu v ognju. Ob velikanskem orkanu, ki je v četrtek divjal v Tokiu na Japonskem, je izbruhnil velik požar, ki je uničil 3300 hiš in katerega žrtev je postalo 15.000 oseb. Veliko šol in vzgoje-valnih zavodov je vpepeljenih. Požar se je razširil vsled silnega viharja po vsem mestnem okraju. Nasilen gospodar. V desetem dunajskem okraju se je pretekli četrtek začela neka gospa, Mayer po imenu, prepirati s svojim bivšim gospodarjem, ki se slučajno tudi piše za Mayerja. Prepir je nastal vsled nekih kron, katere je bila gospa Ma-yerju dolžna. Med prepirom je hotel Mayer gospo usmrtiti. Potegnil je iz žepa nož in je večkrat sunil z njim gospo v glavo. Nato jo je hotel potisniti še v kad, napolnjeno z vodo in jo tako usmrtiti. Na klic ljudi! pa je prišel neki stražnik, ki je Ma-yerja aretiral. Aretacija dveh morilcev. Pred desetimi dnevi je bila soproga inženirja Ihimeja v Petrogradu umorjena in oropana v svojem stanovanju. Na sumu umora sta bila dva visoka uradnika in sicer pl. Geismark in neki Dahnafov. Oba je policija aretirala. Morilca, ki sta bila obenem tudi roparja, sta zločin že priznala. Cela zadeva je vzbudila v petrograjskih krogih velikansko senzacijo. Samomorilen poskus vpokojene-ga generalmajorja. V četrtek zjutraj se je hotel vstreliti v svojem stanovanju na Dunaju generalmajor Rabel. Pognal Si je kroglo v glavo iz svojega službenega samokresa in se smrtno nevarno poškodoval. Odpeljali so ga pri popolni zavesti v garnizijsko bolnišnico. Vzrok njegovega dejanja je bolezen. Rabel je star 83 let, prej je bil poveljnik 99. infante rijskega polka in le bil od leta 1890. v pokoju. Sedemkratni morilec oproščen. Delavec Herman Schwarz iz Bre-geuza je svoj Čas vabil v hišo svojega svaka in je umoril tam sedem ljudi. Kakor se ie te dni dognalo, je Schvarz slaboumen. Sodišče ga je oprostilo krivde in ga izročilo neki tamošnji blaznici. Tri smrtne obsodbe. Porotno sodišče v Suczavi je te dni ots^ld tri obtožence na smrt na v^sKcaA ker so umorili trgovko Sandovo. Ljubljana. — »Ljudstvo jih ne mara«. Sloki katehot Čadež trobi v slom-škarskem glasilu in v »Slovencu«, da ljudstvo ne mara naprednih učiteljev. Seveda vpije tjavendan po stari navadi zopet brez dokazov ter kar pavšalno obrekuje napredno učiteljstvo. Pridite z dokazi na dan in povejte nam le eno občino, ki se brani pridnih in delavnih naprednih učiteljev. Tisti, ki hujska ljudstvo proti naprednim učiteljem, je kak mlajši župnik, kak fanatičen, neizkušen kaplan in tupatam kak klerikalni agitator, ki ima od tega svoje korito pri klerikalni stranki. Ljudstvo ima pa delavne, resne in pridne napredne učitelje mnogo raje kakor pa zanikrne slomškarje. k; so iz naprednega tabora zaradi koritarstva, ali zaradi masla na glavi preskočili V slomškarijo. Lahko dokažemo z več slučaji. Danes samo en slučaj. V ljubljanski okolici je bilo razpisano nadučiteljsko mesto. Klerikalni krajni šolski svet !e predlagal na prvem mestu naprednega učitelja, ki ie znan kot uzoren učitelj v vsakem oziru. Sam domači župnik se ie izjavil o njem da je boljši kot dvajset slomškarjev. Klerikalni župan. ki jc hkrati tudi predsednik krajnega šolskega sveta, se je s posebnim pismom zavzel pri dr. Šušteršiču za tega prosilca. Pa vse ni nič pomagalo. Prišel je dr. Lampe in je rekel, da je ta prosilec prikrit liberalec, čeprav ima najboljšo kvalifikacijo ter je predlagal v imenovanje omadeževanega, že kazenskim potom premeščenega prosilca, ki je pa postal slomškar zadnje čase in sicer zaradi masla, ki se mu cedi z glave. In imenovan je bil ta slom-ikar proti volji ljudstva, ki bo že obračunaio z njim. — Vidite, ljudstvo prosi za napredne učitelje, brani se pa slomškarjev, ker je večina njili omadeževana, lena in zanikrna. In če bi prebivalstvo Ljubljane izjavilo svoje mnenje, stavimo, kolikor hočete, da se najmanj tri četrtine prebivalcev izjavi proti Janku Nepomuku Jegliču in njegovim slom-škarskim trabantom. Pa kaj mislite, da je zagovornik slomškarjev dr. Lampe priljubljen pri ljudstvu. Ka] še! Obsovražen je, kakor malokdo. Nedavno se je klerikalni veljak izrazil, da je bilo že več pravičnejših in boljših ljudi obešenih, kakor je na ta patron slomškarjev. To je huda obsodba za človeka, ki si domišlja, da je personilicirana v njem volja ljudstva. — Za družbo sv. Cirila in Metoda je plačal neki klerikalni dirigent 15 K, kot odkupnino, da je njegov tovariš odstopil od tožbe zaradi žaljenja časti Hvala lepa! — \z Zelene jame. Neki Oraž-niovec iz Zelene jame je nanosil cel kup smeti na občinsko cesto in tako delal že precej dolgo časa lepo partijo s temi smetmi; ko je bilo treba te smeti odstraniti, je dal Oražem *) ‘JJ? nekemu drugemu posestniku, da bi te smeti odstranil, to pa samo zato, ker je n&prednjak. — Oražem vidi najmanjšo smet pri naprednjaku. dočim klerikalci delajo, kar hočejo. Luže pri lim tovarni so precej velike. Teli luž pa Oražem nič več ne vidi: le kadar bodo spet volitve takrat jih bode že zagledal in začel zidati kanalizacijo in bogve kaj vse. Ko je bil komisar Lašan na magistratu, se je Oražem hodil jokat na magistrat, češ kako velika nevarnost je tam v Zeleni jami. Kakor hitro je pa zasedel županski stolec je pa kar naenkrat bila vsa nevarnost proč, akoravno je pred kratkim vtonil v tem bajerju neki štirileten otrok. —- Umetniška razstava dobitkov loterije, ki jo priredi »Splošno s ovensko žensko društvo« v prid uP°dabljajočim umetnikom, se otvori nepreklicno v nedeljo. 23.t.m. ob 10. dopoldne. Vsakdo si lahko brezplačno ogleda to razstavo, ki obsega 200 originalnih slovenskih slik in kipov. Red, ki se je določil za nadzorovalne dame ostane neizpremenjen in naj blagovolijo priti v Jakopičev umetniški paviljon, kakor je bilo dogovrjeno. — Iz gledališke pisarne. Nocoj v soboto (nepar) Puccinijeva velika opera »Madame Butterfly« z gdč. Lowczynsko v naslovni vlogi. —. Jutri v nedeljo popoldan ob 3. uri kot velika tujska predstava Birin-skega velezabavna komedija »Vrto-glavci« izven abonementa, za lože par. Jutri zvečer izven abonementa, za lože nepar kot ljudska predstava pri zdatno znižanih cenah Offenba-chova kratkočasno opereta »Orpheus v podzemlju«. Začetek ob 7. uri zvečer. — Repertoar za prihodnji teden: V torek prvič na slovenskem odru Jacobyjeva dramska noviteta »Oreh iz mladosti«. V sredo dramska kronska predstava. V četrtek, soboto in nedeljo zvečer opera oz. opereta, v nedeljo popoldan dramska predstava. Pripravljajo se opere »Brivec Seviljski«, »Tosca«. »Mi-gnon«, »La Wally«t opereta »Jesen- ski manever«, drame »Greli iz mladosti«, »Ljubezen treh kraljev«, »Uboga para« i. dr. — Ne čudite se, ampak priznajte, da je najlepše znamenje za nas vse. ako vam moremo sporočiti veselo vest, da se srečke za umetniško loterijo po vsej slovenski zemlji z velikim uspehom prodajajo. Posebno po deželi je nastala prava konkurenca. Srečke so se razposlale v vse kraje in — kmalu smo dobili poročilo. da je srečk zmanjkalo. Zato smo jih na željo zopet poslali. To je znamenje, da smo našli pravo pot. po kateri hočemo podpirati naše umetnike. Ako pojde tako naprej, bodo srečke v par tednih razprodane in to bo nam vsem v čast. — Dijaški koncert. Omenili smo že včeraj, da je dijaški koncert lepo uspel in da je dosegel lep uspeh. Pianist Trost je znan že po svojih nastopih, bilo bi odveč pisati nove hvale o njegovih izrednih zmožnostih. Prof. dr. Kozina razpolaga z gibkim, dobro izšolanim glasom, ki ni močan, niti ne dosega višin, a kljub temu doni prijetno in daje pesmi pravi izraz. Dvorana, kot smo rekli, je bila polna. Toda za ono drobno občinstvo, in tem je po našem mnenju koncert namenjen — bi bilo treba po naših mislih dati drugačen program. Tak dijaški koncert bi imel pred vsem namen vzbuditi zanimanje in navdušenje za glasbo med mladino. Visoka in težka umetnost je mladini nerazumljiva, zato pa ne doseže svojega namena. Treba bi bilo dati na program lahke skladbe, primerne otroški duši. Morebiti bi pri takem koncertu nastopili oni dijaki, ki se doma vadijo v glasbi ali petju. Tudi kak mal dober kvartet bi bil primeren. Take dijaške koncerte je le pozdravljati — toda odgovarjati morajo svojemu namenu. Zato smo zapisali teh par opomb. — Pritožba. Odprto pismo na sl. mestni užitninski zakup, oziroma ravnateljstvo. Užitninski pazniki so prikrajšani v tej hudi zimi po nepotrebnem pri premogu, in sicer: Na vsakega paznika se odmeri 4 in pol kg premoga na 24 ur; za paznika je to sila premalo, ker se je dobilo več slučajev, da so pazniki ozebli. Paznikom je določen premog, kolikor se ga potrebuje, a ta paznikom primanjkuje. Prejemnik na neki ljubljanski mitnici pa kuri z nam odmerjenim premogom svoj štedilnik in stanovanje, kar pa ni pravilno. To v blagohotni prevdarek. Hočemo, da se ‘etnu nedostatku prejkoslej od-pomore, da ne bomo pazniki po nepotrebnem prezebali. — Prizadeti užitninski pazniki. — Gostilničarjem ljubljanske okolice. Meščan v nedeljo rad odide nekoliko na deželo — žal da ta izlet ni vselej tak. kot si ga n. pr. Ljubljančan želi. Posebno sedaj, ko prihaja pomlad in bodo naši meščani lezli na vse strani, je treba paziti na to, da dobe, kamor pridejo, za pošten denar tudi pošteno postrežbo. Ob ponedeljkih dobivamo pritožbe o slabi postrežbi, o nesnagi, o slabi pijači itd., kar vse najdejo nedeljski izletniki v naši okolici. Da še več. Zgodi se celo, da se hoče dobrovolj-nega Ljubljančana opehariti, ako ne Pazi sam, koliko je spil. Tudi skušajo nekatero gostilne z visokimi cenami — ljudi pridobiti. To so napake. ki se maščujejo. Zato naj gostilne v. ljubljanski okolici pazijo na to, da bodo imele dobro jed in pi-jačo^ snažno in dobro postrežbo, postrežejo naj z zmernimi cenami, le tako si bodo dobile dobro ime med meščanstvom in le take gostilne bomo mogli priporočati. Izkoriščanje ljudi odganja in kjer se zgodi kak slučaj, sa to kmalu izve in gostilničar naj sam sebi pripiše, če potem nima gostov. Naša lepa okolica bi privabila gotovo še marsikam izletnike. ko bi bila tam primerna dobra gostilna. Zato je želeti, da gostilničarji sami poskrbe v tem oziru za izletnike. — O atentatu na poslanca Schuhmeierja na Dunaju; raziskovalcu južnega tečaja Scottu in njegovo ladjo; notranjost moderne vojne ladje; iz Beneške Slovenije Rezije; iz vojne na Balkanu itd. itd. priobčuje zanimive slike 8. štev. »Slovenskega Ilustrovanega Tednika«. Roman »Za svobodo in ljubezen«, ki izhaja v »Slov. Ilustr. Tedniku«, postaja čedalje bolj zanimiv ter slika v živih barvah razmere na Balkanu. Naročite si »Slov. Ilustr. Tednik« in zahtevajte ga povsod! — Nesreči. Pretekli torek je med delom zmečkal neki stroj roletnemu delavcu Otmarju Kopaču v vevški papirnici dva prsta desne roke. — 501etni delavec Franc Škafar se je preteklo nedeljo ponesrečil doma na Cesti v Mestni log pri sekanju drv. Neka iver mu je priletela z veliko močjo v obraz in ga težko poškodovala na levem očesu. — Prebrisan tatič. Skoro štiri mesece sem se vršijo v frančiškanski cerkvi tatvine. Glavno so okradene ženske, ki pustijo svoje ročne torbice v klopi in gredo k obhajilni mizi. Neki nadučiteljevi soprogi iz Spodnje Šiške je bila ukradena denarnica z 20 kronami, neki učiteljici denarnica s sedmimi kronami, neki stari dami bankovec za dvajset kron in neki učiteljski kandidatinji tula-žepna ura. Namesto, da bi ženske tatvino naznanile policiji, so se šle pritoževat v zakristijo. Celo soproga nekega bančnega uradnika, ki je tatu, nekega mladega fanta, ravno zalotila pri tatvini, se je zadovoljila s tem, da je tatu vzela svojo ročno torbico, ne da bi dolgoprstneža ovadila. Vsled teh neprestanih tatvin je posegla vmes policija. Nastavila je v zgodnjih jutranjih urah v cerkvi policijske agente, da bi zasledili tatu. Nekaj dni sem so opazovali varnostni organi nekega fanta, ki je, ogrnjen v črno pelerino, hodil v cer-kvi od klopi do klopi, dokler ni slednjič cerkve zapustil. Da ga ne bi spoznali, si je nataknil na nos na-nosnik. Ko Je pretekli torek fant zopet prišel v cerkev in hotel krasti (pa ni ničesar dobil), so ga policijski agenti, ki so vse izhode zastražili, kratkomalo prijeli in aretirali. Aretiranec je 191etni trgovski učenec Jožef Tonig iz Domžal. Policija ga je izročila sodišču. — Aretiran dolgoprstnež. Metni hlapec Tomaž Krže iz Zabukovja pri Sevnici je ukradel 7. t. m. svojemu gospodarju Ivanu Cigelšku denarnico s 340 kronami in njegov orožni list. Krže je nato pobegnil. Ko je denar zapravil, se je obrnil v Ljubljano. Ker pa je njegov prihod aviziralo že celjsko orožništvo, je obiskal Kržeta predvčerajšnjem neki policijski agent in ga vzel s seboj. Fant, ki ni imel pri sebi niti vinarja, je na sumu, da je izvršil še več tatvin. Dolgoprstneža Kržeta je policija včeraj izročila tukajšnjemu deželnemu sodišču. — Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 22., nedeljo 23. in ponedeljek 24. februarja 1913: 1. Gau-montov teden. 2. Kralji gozdov. (Ve-lezanitniva afrikanska drama, ki prekaša vse dosedaj predvajane levje drame. Pri vseh predstavah.) 3. Moderni gorski brzostrelni topovi. (Velezanimivo.) 4. Trdoživost Lutti-ca. (Velekomično.) 5. Nro. 482. (Drama pustolovca v 3 delih. Samo zvečer.) 6. Fastog na francoski način. (Krasna francoska veseloigra s Su-rano Graudais. Učinkovitost. Samo zvečer.) tajnikom: Emil Firm; II. tajnikom: Vladimir Safundjič; blagajnikom: Marz Silvester; I. rednik: Siškovič Zorko; II. rednik: Knin Marij. Pregledovalca računov: Turk Anton in Mezge Jakob. — Na občnem zboru se je izreklo zahvalo sLdečim slovenskim listom: »Slov. Narodu«, »Edinosti« in »Danu«, ker so nam šli na roko pri vseslovanski dirki. Zahvalo se je izreklo tudi sledečim: dr. Černiču, bratoma Polič in Viljemu Hribar za sodelovanje za kol. dr. »Balkan«. Trst. Velika nesreča na državnem kolodvoru v Trstu. Pretresljiva nesreča se je dogodila v sredo zvečer na tukajšnjem državnem kolodvoru. Ko je privozil po sedmi uri osebni vlak št. 15. proti kolodvoru — bil jc oddaljen kakih 200 korakov od kolodvora — je hotel v hipu, ko je bila lokmotiva samo 10 korakov od njega oddaljena, prekoračiti železniški tir, železniški uslužbenec Andrej Koch iz Koroške, ki se nahaja v 27. letu. Toda bil je prepočasen. Lokomotiva ga je podrla na tla. Ker vla-kovdja vsega tega ni opazil, je vozil naprej. Nesrečnežu so šla kolesa čez obe nogi, veliko poškodbo je dobil tudi na spodnjem telesu. Nesrečnežu so priskočili na pomoč njegovi tovariši, železničarji. Odnesli so ga v rešilno sobo na kolodvoru, kamor je prišel nemudoma dr. Levi, ki je odredil, da so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je takoj v strašnih r< ločinah izdihnil. Štiri osebe v smrtni nevarnosti. Pred luko škedenjskih plavžev Se nahaja čoln, s katerim so se hotele v sredo popoldne podati štiri osebe na suho. Velika burja pa je gnala čoln vedno bolj v morje. Morje je bilo strašno nemirno in je začela nlu-skati voda v čoln. V smrtnem strahu *o se nahajale na čolnu se nahajajoče osebe, toda k sreči je to opazil kapitan parnika »Gianpolo« in jim je priskočil na pomoč. Spravil jih je vse na krov svoje ladje ter jih izkrcal v luki pri sv. Marku. Shod narodnega delavstva v Sv. Križu pri Trstu. V torek je priredila podružnica Nar. del. org. v Sv. Kižu zelo dobro obiskan društven shod, ki se je vršil v prostorih pevske šole pri Tretjaku. Shodu je predsedoval predsednik podružnice g. Košuta, poročala pa sta gg. Širok in Brandner iz Trsta. Prvi govornik je pojasnil pomen in namen Nar. del. organizacije z narodnega in socijal-nega stališča; drugi pa se je bavil z njenim razvijanjem in boji. Govoril je tudi domačin Sedmak o stanju narodnega delavstva v Sv. Križu. Shod se je izvršil izborno. Podružnica Nar. del. org. v Sv. Križu naglo napreduje. Občni zbor kolesarskega društva »Balkan« v Trstu se je vršil dne 26. januarja 1913. Na občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednikom: Leopold Pegan; podpredsednikom: Iv. Počkaj; I. Društva. Narodna soc. Zveza v Ljubljani otvori začetkom meseca sušca govorniško šolo ter upelje svoje strokovne tečaje. Da naše delavstvo nujno potrebuje pojasnil na razna strokovna vprašanja, je gotova stvar, osobito pa potrebuje mladina poduka. Odbor N. S. Z. vabi člane, da se priglasijo za strokovne tečaje, a tisti, ki imajo veselje do govorništva, tudi v govorniško šolo, ker je odboru ležeče na tem. da se Cim preje večje število priglasi. Razdelitev dni se določi pozneje. Klub slovenskih tehnikov v Pragi priredi 28. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih akad. društva »Adri-je« na Kralj. Vinogradih klubovo sejo, na kateri nadaljuje g. Husein Ibrahimpaslč svoje predavanje: »O Besni in Hercegovini.« Gostje vabljeni. »Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« priredi svoj IV. redni občni zbor v pondeljek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Siegl« III., Neilinggasse 28 s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Zadeva skupnega lokala. 4. Samostojni predlogi. 5. Slučajnosti. Zastonj ne teče kri slovanska. Turčin, ki brate je balkanske stoletja tlačil, davil, klal in žene skrunil je krščanske, zdaj posel svoj je* dokončal! Čas neizprosne je osvete prišel nad njega, in povsod zmagujejo slovanske čete povsod propada turški rod! S poslednjimi močmi se brani, krog sebe bije in mori kot divja zver, ki lovec rani in že v zadrgo jo lovil Če tudi padajo Slovani, ostali dalje se bor6 in bodo se, da jim naznani veseli glas: »Končano je!« Pač tisoči se otročičev solzijo za očeti ž6, ki tamkaj v znožju bojnih gričev spe v krilu ljubljene zemljč! In mnogi starši za sinovi žalujejo sedaj doma; a prosti spet so njih domovi, to teši, leči bol srca! Zastonj ne teče kri slovanska, pobit stoletni je tiran; dviguje zarja se balkanska, začenja se slovanski dan. Slovan. Proces proti pariškim avtoapačem. (Dalje,) Priče, delavci, ki so delali na polju, Rousseau in Dheninova, z gotovostjo poznajo Monierja. Pravijo, da je prišla k njim neka dama v imenu Sirnentova (Monierja) in Jim je ponujala denar za to. da bi pred sodiščem rekli, da niso nikogar poznali. »Rekla sem jim,« konča Dheninova, suha starka, »da ne poznam laži. Videla sem jih na cesti in ničesar drugega ne morem povedati.« Monier jeclja, Callemin igra vlogo junaka in pravi: »Gospa Dheninova ne zna niti brati, niti enkrat ni podpisala protokola!« Sledijo izpovedi prič proti Son-dyju, ki se je udeležil vloma v banko v Chantillyju. Osemnajstletni uradnik Guilbert je pisal pri svoji mizici, ko so udrli roparji v banko. Blagajnikovo truplo je padlo nanj. »Skočil sem pod mizo in Tin-quierjevo telo je padlo name. Ostal sem tam skrit in se nisem niti ganil. Šele ko sem zaslišal glas ravnatelja M. Massona, sem vstal.« Uradnik Courbe, katerega je preganjal eden izmed roparjev, pravi, da je čisto dobro videl onega bandita, ki je ustrelil blagajnika.« »Vstanite. Monier!« »Da, gospod predsednik, to je oni mož.« Monier: »In zakaj ste prvi dan napravili čisto drugačen popis?« Predsednik sodnega dvora: — »Pomislite, da je bil prestrašen in razburjen. Sicer pa vas vidim tu že deveti dan in ne mogel bi vas razločno popisati.« Ravnatelj banke Masson je bil napoti v pisarno, ko se je pred njo vstavil sivi avtomobil. »Rekel sem: Aha, to so klijenti! Zaslišal sem hrup, toda menil sem, da je to hrup, ki ga napravi motor. Tu se je nenadoma pojavil pred menoj mož, s karabino v roki. Dvakrat je streljal name, potem pa na ostale in je kričal: »Proč, proč!« Vsled strahu pred streli sem kar okamenel. Mož s karabino je bil Sondy; ko je name streljal, je bil skoro zelen in grozen v obrazlt M. Masson ogleduje obtožence in pokaže Sondyja. »Da, to je oni! Tega obraza ne bom pozabil svoj živ dan nel Imam prav. Ta je oni mož!« Sondy: »Trdim, da sem nedolžen !< Tudi Mme Massonova, ki Je gledala skozi okno, pozna Sondyja. (Dalje.) Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. NOV MINISTRSKI SVET. Dunaj, 21. februarja. Danes se Je vršil pri grofu Berchtoldu zopet skupni ministrski svet, ki pa ni dolgo trajal. Obravnavale so se samo nekatere gospodarske točke. RUMUNIJA. Bukarešt, 21. februarja. Danes se je vršil tu skupni ministrski svet, ki je obravnaval, kakšno stališče ima Rumunija zavzeti napram predlogom velesil. Izid konference še ni znan, vendar se pa sodi, da je Rumunija voljna privoliti v intervencijo velesil, toda le pod gotovimi pogoji. Bukarešt. 21. februarja. Položaj je še vedno sila resen; presenečenje ni izključeno. Vlada bo intervencijo velesil sprejela le. ako li ne bo treba resignirati na Silistrijo. Dunaj, 21. februarja. Vesti, da je Rumunija že sprejela intervencijo velesil, so bile prehitro razširjene. Rumunska vlada se še ni oficielno izrekla za intervencijo in taista so še tudi ni izvršila. Odločitev bo v današnjem ministrskem svetu. Ru-munsko javno mnenje je zelo vznemirjeno, ker se širijo vesti, da bo med Bolgarijo in Turčijo kmalu sklenjen mir, kar bi situacijo za Ru-munijo zelo oteškočilo. VSTAJA V MEKSIKI. Mekslka, 21. februarja. Prejšnji predsednik je imel biti ustreljen; vsled intervencije Združenih držav pa so to namero opustili ter ga postavili pred vojno sodišče radi goljufije, ki jo je zagrešil s tem, da sl je prilastil državni denar. MONTECCUCCOLI. Dunaj, 21. februarja. Mornariški poveljnik Monteccucooli je danes odložil svoje agende; začasno bo vodil posle poveljniške vicead-miral Kunoti. RUSIJA MOBILIZIRA. Krakov, 21. februarja, M Var-šave se z yso gotovostjo poroča, (Ja bo ondi izvršila v najbližnjih dneh mobilizacija 15 in 16 kora. DELO V DRŽAVNEM ZBORU. Dunaj, 21. februarja. Finančna reforma in njih vsprejetev v drugem in tretjem posvetovanju zavisl od maloruskih-poljskih pogajanj. Dunaj, 21. februarja. V skupnem pogovoru se je sklenilo v vprašanju socialnega zavarovanja zavzemati se za izjemno stališče Galicije in Bukovine. POLOŽAJ PRED SKADROIVL London, 21. februarja. S Cetinja poročajo, da onemogoča izredno slabo vreme operacije oblegovalne armade. Kralj in prestolonaslednik sta zbolela in odložila vrhovno povelj-ništvo. , . Belgrad. 21. februarja. Listi poročajo. da bo prevzel poveljništvo nad oblegovalno armado general Bojanovič. ČUVAJ. Zagreb, 21. februarja. Kraljevi komisar Čuvaj se je mudil te dni 24 ur v Zagrebu. V Zagreb je dospel ponoči in cel dan ga ni bilo videti. Da je bil v Zagrebu, se je šele izvedelo, ko je že odpotoval. V dobro informiranih krogih trde, da je bil Čuvaj že dvakrat indirektno pozvan, da naj da svojo demisijo, da pa tega ni storil. Govori se, da ga drži Lukacs, s čigar rodbino ga veže ozko prijateljstvo. Njegov nekdanji protektor Khuen-Hedervary pa skuša doseči rešitev s pomočjo skupine dr. Tomašiča. Kupujte in naročajte Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. (ilasovlrje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Llub-Ijana-Glince 92. Izurjen čevljarski pomočnik se takoj sprejme. I. Piš, Zgornja Šiška štev. 115. 105—1 Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da poSiljanje ne preneha in da dobe vse številke „DAN << velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . K 18-— Četrt leta . K 4-50 Pol leta . K 0’— En mesec . K 1’50 V upravnlštvu prejeman na mesec K 1'20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . K 20-— Četrt leta . K 5*— Pol leta . K 10-— En mesec . K 1-70 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Anveriko In druge dežele vse leto 3& K. Naroča se lahko z vsakim «}flem, a hkralu le mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacifah na* se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira Iji vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“. Važno za vinogradnike. V zadnjih letih, zlasti leta 1912, nam je poleg peronospore (rje, pa-leža) napravila veliko škodo tudi plesnoba (oidij). ki se pri nas pojavlja vsako leto, posebno pa. ako je vreme bolj vlažno, deževno. Proti peronospori imamo izvrstno sredstvo v modri galici, proti plesnobi pa v žveplu Žveplo pa mora biti čisto, jako fino zmleto in sveže. Ce mu ena teh lastnosti manjka, nima pravega učinka. Posebno priporočljivo je pa žveplo, ki mu je primešana fino zmleta modra galica in katero se vsled tega imenuje galično ali bakreno žveplo (laški »zolfo ramato«). Tako žveplo učinkuje ne samo proti plesnobi, ampak tudi proti peronospori (rji, paležu) na grozdju, toraj proti dvema najhujšima boleznima, ki nam grozdje uničujete. Zmleta galica se kot prah prime zaroda in grozdja kot škropljena, se zaleze zlasti rada do pecljičkov, skozi katere se jagode najraje nalezejo peronospore. Vsak pameten vinogradnik mora torej svoje trte tudi vsaj trikrat na leto požveplati in sicer z paličnim žveplom, katero itak ni dosti dražje od navadnega. Da se olajša vinogradnikom nabava zanesljivo finega 'in svežega žvepla, kateremu je primešana galica in sicer 3 kg na 100 (3 %), jc sklenila novomeška kmetijska podružnica, da naroči tako žveplo naravnost iz tovarne v Boloniji v Italiji v celem vagonu, ako se zglasi zadosti naročnikov. 100 kil triodstotnega galičnega žvepla velja pri celem vagonu v Novem Mestu 21 K. Podružnica preskrbi vsakemu tudi zanesljive in izkušene žveplal-nike in sicer stanejo dunajski, pločevinasti žveplalniki »Vindobona«: ročni 10 K, nahrbtni pa po velikosti 19 K 80 v. 23 K 40 vin. in 27 K 40 vin., tirolski, nahrbtni žveplalniki z lesno posodo za žveplo 21 K. Enako si vinogradniki preskrbijo pri tej priliki dobre Škropilnice »Avstrija« po 29 K 80 v, oziroma 32 K 20 v, z enim ali dvema razpršilnikotna. Kdor želi, da se mu katera tukaj navedenih potrebščin preskrbi, zglasi naj se takoj, najpozneje pa do 10. sušca t. 1. pri kmetijski podružnici novomeški in pošlje naj obenem primerni znesek kot aro. — C. kr. vinarski nadzornik B. Skallcky. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina" / ? Trgovski pomočnik ne izpod 25 let star, vešč slovenščine, ali hrvaščine in nemščine, se sprejme proti dobri plači kot prva moč moške konfekcijske stroke. Mesto stalno. Nastop takoj, ali s 15. marcem t. I. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIC, Ljubljana. 5^ sedaj samo Kl‘95. > Velikanska zaloga O gramofonov! Zahtevajte cenike. os m «7 25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno m Lasne kile najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage In mrežice — barva za Isse in brado „Nerll“ po 2 In 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivte ?n lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega In Starega ti ga). Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. 'JTMtr-or . ; \ m r.nrm ;nm.j iru s.. Gramofoni - automati!! o ca a tovarniška zaloga □ a □ So® o MMMM 3 ^ g 2 g Z s » 3 > sr S i « o p *n j j 3 O o Z B • N • S • *T O In i m * I g 1 1 a Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelij er A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica ’• za popravila. ,\ Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte . • , sl mojo zalogo. . • , Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zalogi Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izbiri in — —- dobrega okusa priporoča = Mna trgovina P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. - . /j / O Kavarna odprta celo noč. Gostilna" Florijanska ulica št. 6. Kupujte „l)au“. je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik. je najbolje informi-* ran slov. dnevnik. eclin‘ sIovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. ne-list. je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70. Tik««!.** je najodločnejši «11 odvisni jutranji „Dan (6 je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato / < . jako uspešno ogla- ševanje v njem. Tišin** prinaša interesantne ^mJ