261. štev. Velja v Ljubi ani in p-o pošti: t*!6 iiio ... K ?40*— M' *»• . . B 120*— Cetet leti . . „ to*— K' taeiec . . 20*—* Za inozemstvo: ’vgega kralja Konstantina la odpoved ca Jurija. POLOŽAJ V GRŠKI. LDU Beograd, 28. okt. Iz Aten pora-1’os Venlzclos je Izjavil v krogu prija- teljev: Sedaj nam je predvsem treba obdržati hladno kri Grška je bila v mnogo atrašnejšl krizi, ko le bBa presekane aa dvoje. In razen tega paralizirana vsled notranjega razdora In Izdaje. Prosil je zastopnike njemu naklonjenega tat nevtralnega tiska, da M bili vzdržni tat taktični v svojih kombinacijah o eventualnih možnostih, posebno v vprašanju, kako se bodo zadržalo posamezne prijateljske držav«, dokler se ne bo videla čista situacija. SPORAZUM Z ANGLEŠKIMI RUDARJI. LDU London, 29. okt. Včeraj popoldne so se sklenila pogajanja med zastopniki radarjev In vlade ter dosegla za obe strani zadovoljiv sporazum. Sprejetje teta dogovorov sc bo priporočilo radarjem In njih zastopnikom. Službovanje se bo vršilo kar najprej, da ne nastane nobena nepotrebna zmeda v delu. Obenem se bo pretresalo vprašanje glede na povišanje mezd v zvezi a uspehi dobave. Povišanje za dva šilinga jo bilo vnaprej dovoljeno, nadaljnje poviša-aje bo veljalo od 13. Januarja 1921, ako bo to pripustila pomnožena dobava. Ako M se dobava zmanjšala, je predvideno reduciranje. PRIHOD TAKE IONESCA V BEOGRAD. LDU Beoerad. 29. okt. Take Ionescu bi moral dosneti v Beoerad 4. novembra da se razeovnrl z našimi političnimi krovi Trdilo na da se n'.eeov nrihod naibrže odeodi do 9. novembra. ___________ MALA ANTANTA POLJSKA IN GRŠKA. LDU. Pariz. 28. okt. češkoslovaški minister za zunanle nosle dr Be-neš »e delal dooisnikn lista »Temos« med druelm. da bi češkoslovaška snrelem Grške v malo antanto pozdravila nravtako živahno kakor nriston Pollske Po ureditvi tešinske-tra vprašamo ni nobeneea nasorot-stva med Češkoslovaško In Pnllsko Pol.Uka male antante temelil na izvedbi nnt?bdh. zakal mir red In vesele do dela se ne bi nikdar povrnili v Srednii Evrooi. ako ne bi bili vsi narodi nverienl o neizDremenitivostj ooaodb. _____ VPRAŠAN IE I7VOLITVE MADŽARSKEGA KRALJA. LDU Beoerad. 29. okt. /Tribuna« javila I* Budimpešte: Rešenia vprašani:* izvolitve madžarskega kraHa »ričaknleio vsak trenotek z veliko nestror.ostk). Častnikom le Dreoo-vedano lavno eovoritt o tet zadevi. Stareišl častniki so za Habsburžane, nosphno za Karla. Manišlna le za nadvolvodo Jožefa Mlaišl na zahtevam za madžarskega kralla Hor-thvia. _______ RAZMEJITEV MED SRBIJO IN BOLGARIJO. LDU. Beoerad. 29. okt. »Politika« lavTa Iz Pirota da »e komlsUa za razmeiitev med SrbMo In Bnleariio določila meio v trnovskem okrožlu. KomisUa sp le sedal tri dni mudila v Sofili lutri dosno člani komisiie v v Caribjod. da nadaliulelo določeva-nie me-'e. Končnoveliayna meia t Bolearsko bo določena koncem novembra. V druel nolovici novembra bodo naše čpte zasedle mesti BosiM-erad in Car;b rod. DRŽAVNI PRORAČUN PODPISAN. LDU Beograd, 28. okt Pred svojim odhodom v Atene )e regent Aleksander podpisal državni proračun. Po koroškem boju se pojavlja v naši javnosti In v listih nov boj, volUnl boj. Oglaša se z ostro pisanimi noticami, njegova uvertira pa so sovraštvo oznanjajoče polemike. Boj je vsak dan bolj srdit In ne bo dolgo, ko se bomo začudeni spogledali, ker bodo leteli Izstrelki različnega kalibra iz enega strankarskega tabora v drugi tabor. Bo) se vrši končno za veliko stvar, za temeljni ustroj države In zato je tudi vehemenca razumljiva. Po vseh Izktišnjih Iz prejšnjih časov vemo, da je Imela strastnost volilnega boja vedno tudi neprijetne posledice: ljudje so se take razšli, da je bilo poslej vsako skupno delovanje tudi domoljubov različnih strank nemogoče. Pred seboj imame samo en cilj: močno ujedlojeno domovino, državo brez dosedanjih nasilnih prottnravnlb met, ki pa so dosegljive s skopnim delom celega jugoslovanskega naroda. Zato kličemo vsem, ki gredo v volilni boj, ki ga vodijo: propagirajte In agitirajte za svoje Ideje, za svoj program, toda ne pozabite, da je osvoboditev Primorja program vseh, katerega ne sme rušiti nobeno, tudi ne najostrejše nasprotje volilnih stran-karjev) čim man) bodo seda) popustile vezi splošno narodnih Interesov v strankah, tembolj strnjeni bomo stali pozneje, bo bo treba nastopiti aa naše popolne nje-dlnjenje. Volilni boj se vodi radi načel, često pa zaide na stranska pota. Ali najsi bodo ta pota kakršnakoli, volilna borba ne sme nikoli zgrešiti svojega cilja tako. da «• pregreši nad svetinjami Država sama mo-ra biti Izvršiteljlea našega primorskega programa. Temeljna vez In sila za odrešenje zasužnjenih bratov ne more bi« nič drugega nego priprava za ujedlnjeje. Zato pa Je državna misel In narodno edlnstvo oni mejnik, pred katerim se mora nmaknftl tudi najljutejša borba. Komur je do ujedl-njenja, bo ta mejnik spoštoval. Kdor ga pa preskoči, seka z Izdajalsko roko v korenino naše svobode In proklinja krv. ki to bila prelita za jugoslovanske Ideale. V volilnem boju se bodo Izdale ogromne svote za dostikrat nepotrebne hi niti ne vselej opravičljive Stvari Ne po-zabtmp ob tej priliki, da potrebujemo tudi gmotne pomoči na zapadu. Zato poživljamo vse, ki vodijo boj In Um kličemo: šte-dlte In prlštedeno oddajte tja, kjer se zbira pomoč za potrebnega bratal Mesto strankarskih letakov, polnlb sovraštva In stropa do strankarjev, ali vendar Slovencev^ skrbimo za letake za Koroško In Primor}«, Tako zahteva ekonomija volilnega boja. Volilni boj je neizogiben, njegov« ostrost se ne da odvrniti. Toda nikdar no sme volilni boj škodovati načelom držav«, ne sme majati državnih temeljev. Ne samo po programih, tudi po načinu volilnega boja se spoznajo stranke in njihova Zatorej na boj za programe, ali obenem tudi na delo za njedinjenje eeiokn*. nosa našega naroda! NOV VOZNI RED. LDU Beograd, 28i okt. Prometno ministrstvo objavlja: Potniki so obveščajo, da se od 1. novembra L L izpremeni redni vozni red na progah zahodno In severno od Beograda. Od tega dne bedo vozili vlaki v smeri proti Za*rebrn I. Slmplon ekspres z vozovi I. razreda v Pariz, Calais In Osten. de. Odhod Is Beograda ob 22*44: 2. brzo-vlak št. 4 a vozovi I. In a razreda Ima vsak dan direktne vozove na Ljubljano hi direktne vozove za Trst, Milan, Turin, Moden« In Pariz, v pondetjek, sredo la poteh pa direktne vozove na Dunaj In Prago. Is Beograda odhaja ob 21.: K brzovlak št. 6 s vozovi I. In II. razreda s direktnim »o-zom v Brodu, za Sarajevo In v Zagrebu za Bakar. Iz Beograda odhaja ob l&: 4. osebni vlak št. 12 z vsemi tremi razredi odhala bt Beograda ob t.{ S. osebni vlak it. 32 s vozovi vseh treh razredov odhaja iz Beograda ob 23.35; 4. mešani vlak št. 34, ki vozi samo do VHikovcev, odhaja ob Id. NAČRT USTAVE. LDU Beograd, 28. obl ustavodajno sknpščlno dr. Markovič Izdeluje načrt ustave v zmlstu odločbe ministrskega sveta. Trdi se, da bo tekem tega tedna dele dovršB. iy ANNUNZITEV DEMANTI. Rim 29. oktobra. (Izvirno poročilo.) D’ Annunzio le Izdal komunike v kgferem dementlra vesti ki so se Sirile o nlem. češ tla Ima namero ZAMENJAVA ROMUNSKEGA DENAR IA. LDU. Beoerad 28. okt. Po roro-511» r>eea ooslaništva v Bukarešti se ie tam z.ačela zamenlava nnvčanic no 1000 liipv. Zametriava bo tralala do 5. novembra NoVčanice no ino. 20 In 10 leiev se bodo zamenjaval« oozneie. _ POVRATEK PREDSEDNIKA NASE REPAR ACIISKE KOMISUE LDU Beoerad. 29. Okt. Predsednik naSe reoaraeHske komisiie Mato BoSKovjč tmlde nočni Iz Pariza. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. (29. oktobra.) Valnte In devize. Zagreb: Berza zaprta. Beograd: Devize: Pariz 214, Pra-ga 41—4145. Milan 8—129. Dunaj 8-83«, London 119—122, Berlin 47-2S—47.75. Valnte: 28 zlatniki 23.18-28.30, trzne, franki 215. dolarji 33.50-33.«, lire 131—1.1^58, češkoslovaške brone 45—44, marke 49— 49.50. bolg. levi 41—42, avstrijske kron« 9-25-9.90. Cerih: Berlin 832M* New Yor* 434*1«, london 21.99, Pariz 40.49. Milan 23.75, Praga IM. Budimpešta IJS. Varšava 1.95. Dnnai 1.95. avstrilske krene HA Dunaj: Zagreb 292 —312. Budkto. pešta 88.50—98.50, Praga 484-589, Varšava 118—140, dinarji 1288—1258. Pragas dinarji 244. marke I15.7S, izvesti votaSk; nuč. Obenem povdar- l »vtearskl Iranki 1394.50 lire 324. irancoski la da «nloh ni nrilatell nasilnih de- s57f°- skrblo. Prvi le bil tuiec. druži — naš C oeolin. »Potemtakem sva brez stanova-nla?« ie uzibal oproda. »Sama sreča, da sem domislil viteza iere. ki nama ie vrela osemnajsto liver. Ix kal riirc.V kadar se vrne!« Nenadna selitev se ie vršila baš takrat ko ie bil Cacestanz na noti v Framsko ulico. Maiaie z zlavo ie odkrevsal Coeolin v eospodartevo stanovanle. Caoestanzova soba ie b'la nraztia nraren onrodov kabinet; nostelia. m:/a. stoli in naslania-či. vse ie bilo odnešeno. Cozolin ie sedel na tla da bi počakal vitezove vrnitve. »Hol. pr^iateli. ločiti se bo treba t« ie zdaici zavod Lureau. ki se ie v tem noiavll med vrati. Coeolin le zmaial z zlavo. »Kako da ne?« le vzkliknil zo-stilničar. ».Veliki Henrik* le prodan, in v:dva zleita. da si naideta druzo Manovanie. Ne zlede na to. da sta mi še dolžna...« Cozolin le izvlekel peščico to-laTlev ter lih pokazal osunlemu Lu-reatru Gostilničar »e takol izteenil roko in nabral obličie v llubeznlv smehlial. »Evo. zospod Lureau.« )e delal Cogolin. »tu imam deset tolariev. ki «o vam draze volie na raznolaeo. Toda oustite me tu. sal vam le zdai vseeno Plačam vam nanrei!« Lureaulu ni šlo v zJavo. zakai bi Coeolin. ki le ostaial nrilazno oprem-Ueno sobo dolžan, ponnial za nrazno duplo denar nanrei: toda nekima! le in snravil Covollnove srebrnhke rekoč, da nai le ostane v zapuščeni gostilni. »Ampak.« le dodal, »teh deset tolartev ne velia za nanrei.« »Da bi vas strela!« le vzkliknil Coeolin osrorčeno. »Kako oa?« »To le na račun zaostanka.« ie odzovoril Lureau. »Za nanrei se pomeniva zdai. Bodite brez skrbi, sal ne bo v denariu.« »Aha! Kako neki?« »Tako. da mi ponovite svoie tri čarodeine besede.« »Oho! Glelte si. kako bi me Tad. hudimana! Mole tri besede so vsaka 19.98. potske «*rke 25. zase premoženje! Ralši poidem. *o-snod l ureait Tem slabše za vas Ce «fe ::h nnzabfli.« Covolin le vstal: Lureau na te noskoč’1 in va nrllel za komolec* »Ostanite nosnod Coeolin. ostanite rntlm vas!« »Ne ne! Preveč bi me odrti!« te Irzno rekel oproda. »Ali na če Hočete res. da ostanem vrmte ml molih deset srebrniakov!« Lnreau ie žaleča!: toda no krat-Iri h-rbi sn se vrnili toTarii v onrrdoV žep. »In zdai.« le delal nato krčmar, moleč prekanjencu kos nanirla »ml ilb zanišite. leno razločno vse tri do vrstf...« iTakol « ie oblluhil Covo,:n. »ako m? iih plačate no zlatniku Tri zlate c>itnle posnod T.nrean. To le sknro zastrmi! Tri pištole za troie beseA. ki so vredne tri miliione!« Stran 9 ^JUGOSLAVIJA* bo tzvoliena fueoslovanska konsti-tuanta Iralda se nadeto da se bo nri volitvah v našo ostavodalno SKun<Čim> nokarala vsa razsekanost Juvoslavi-*» Povod za te račune ii daieio razmere ki so nri nas še zelo nen.reiena. Kakšna ie torei nafa naioea v teh časih 'ko računalo nasprotniki z našim raznadom? Nalova vseh na« ie da se držimo Čvrsto sknna«. da m samo z besedami. temveč tudi t defcmlt dokaruie-mn. da ie naša država izFar volie celega Hivoslovanskeea naroda Naša dolžnosr ie skrheti da se dvivnemo iz močvirta v katere** nas ie nahr.ilo dveletno »državniško« nerazumevanje Invoslovanske misli In naša dolžnost te. da se pripravljamo na tisti dan ki nam bo edini prinesel odreše-•le: na 28. november. Ne bomo vovorill o možeh ki so krivi nezadovoljstva velike** deh Jugoslovanov. Ti možie ki s« stali doslei na krmilu države niso html' v Reb5 ne čuta dolžnosti ne čuta odgovornosti. Dolžnost vsaVevn dobreva Jutroslovana te torei orinomočt vsem tem novzročiteilem nezadovofistva do ooonlneea nadra Ne bomo nrf tem navatolf imen: može H so do dnnes vodili državo, nožna narod sam in ttievova stvar ie da ž n«mi 28 novembra nomete ter nnstavl n« ntl-hova megla može nesebfčnostl. DO-Ktenia in strokovneva znanta Pollakov v tern vprašanju sirKa dobro naciionalistični list »Stražnica« ki Dravi: »Ker ie Angleška kuoila v Litvi gozdove, oodnlra zveza narodov Litvo. Toda Angleška nal zna. da angleški nakuoi gozdov niso svetovna os v politiki. Upamo. da nas Angleži razumete.« Proti enodušni volil Pollakov da ostane Vilna Poliska. bodo papirnati nrotestl antante nač malo pomagali nač na moremo pričakovati da sko-rai tudi drugi irooznaio nieno slabost in da bo tedai poleg Vilne, še kako drugo vprašante razhurialo antanto. In tako si konlie antanta grob. ker ne likvidira začetnika vseh sa-molastnosti — D’Annunr,iia. Vzhodna antanta« Svetovni listi poročate da so do nodnisu rusko-pol isk ec a premirln odposlanci vzhodnih držav imeli konferenco Delegati so bili izklhično iz držav, ki se nahaiate med Rušite in Polisko Nainrei se ie mislilo da bo ta konferenca obsodila imperialistično poPtiko Poiiske ter odredila bodoče razmerie vzhodnih držav do Rušite in Poiiske. ki oolee zasledo-vanta svobh clliev nimate nobene brige do malih držav in ne kažeio nohtne volte da bi onmaoale te države med sabo organizirati. Odposlanci na so raznravliali o drncih zadevah Raznrave so dale rezultat, da stvoriio llkraiina Vzhodn-j Gali-rito Bela Rušila. Litva in Estonito vzhodno antanto ki se bo kasnele pridružila mali antanti. Angleški listi ki prinašalo to informacijo trde da so londonski politiki gorele!) ta skie” z velikimi^ simnatllaml Ce so re vesti resnične se tudi vzhodna Evropa kier so po volne razmere razdrananeiše kakor kier-koll polagoma konsolidfra in organizira. To te fphn samo po7dravltati ker kal tek e« bi mrlo not vel:ki zvezi slovanskih narodov katerim bi bili ori- j dr«žeQi gamo dve neslovanski državi. Romunlia in Grška. Posolila Gdanskega mora odobriti Poliska končna odločitev pa pripade v tem Doeledu nadkomisariu Zveze narodov, l.adie. ki so registrirane v Gdanskem, imate zastavo svobodnega mesta.Carinsko pripade Gdansko nod Polisko. vendar pa posled-nla e? imenuie uradnikov, ker tvori Gdansko svoio carinsko celoto. Za pristanišča in vodna nota se osnuie aosebna komisiia. Vsa lastnina Netočne ki se tiče pristanišča nrinade Gdansku dočim imate Potiaki pravo do nekdanie nemške lastnine, ki se tiče železnic. Delegati Gdanskega so orlprav-lleni podpisati pogodbo. Razna poročila. Gdansko« pol/skl dogovor. Državna novr.dba med Gdansko tn Potisk«« te te.Aotana Po tet pogodb! prt vzame Poliska dteiontetično zastopstvo Gdanskega vendar na morajo Poliak’ vsak mednarodni dogovor. k» se tiče Gdanskega predložiti zbnrnvanfu zastopstva svobodnega mesta Nadkomisar zveze narodov imj» pravico veta če misli da te načrt nasproten ustavi Gdanskega. Češki proračun za leto 1921. Skupni izdatki češkoslovaške republike so nmračunleni na H. 104 milijonov kron. in sicer redni na 9172 in izredni na 4932 miliionov kron. Kritie znaša 14.107 miliionov kron. ki se deli na redne dohodke 12.057 in izredne 2050 miliionov krott, Torei prebitek od treh miliionov. Proračun Izkazuje dalie 3052 milijonov kron potrebščine za razne In-vestioite. ki bodo krite « nnsoiilom. Od posameznih postavk omenia-mo tv militenih kronah): za nenztte 319. dolgove 1085. zunanie ministrstvo 191. volno 2368. šolstvo 607. finančno ministrstvo 1582. pošte 721 železnice 5502 i3Vna dela 1020. soci-ialno oskrbo 728. zdravie 87. Od investiciiskih izdatkov odpade na oošto 117 železnice 1979. podpore za zasebno oodietnos! 150 In ostalo za razne stavbe osobito vse-učdi^čne. Proračun te uvoden m ie ž niim doseženo naiglavneiše — ravnovesie v državnem gos'gdarstvu. Beležke. Ulovi sta meslala. Dr. Šušteršič in dr Brelc sta mentola ulov* Pred volno te bil vodla koroških Slovencev odvetnik g Ce-lovc« dr. Breic. dr Šušteršič oa te bil deželni glavar v 1 iubliani in voditeh Sl .S, Sedat te dr Rrete deželni Predsednik v l hihl'ant>ln vndtn SLS. a dr Susterš:č se te naselil v Celovcu, da Olistane vodto koroških Slovencev Prei sta bila dr Breic in dr Šušteršič Istova mišlienia ter sta delovala z medspboino nodnnrn v isti strank' In sta zasledovala iste cilte Ali bo tudi sodtr takt) le s to razliko da sta mentola svoii ulovi In domicil? Franclja in Rusija. Berita, 28. oktobra. (Izvirno poročilo.) Iz Rotterdama poročajo, da Je bM francoski komisar na Krimu, Marcel, pooblaščen Izjaviti, da Prancija ne bo nikoli pozabila velikansko podporo Rusije ptl vpadu v Nemčijo. Zaradi teza ni Francija vzpostavila nobenih odnošajev s boljševlkl In pozdravlja vse demokrate, ki se pridružujejo VVranglu. Ratifikacija madžarske mirovne pogodbe. Budimpešta. 27. oktobra. (Izvirno poročilo.) Ministrski predsednik Teieky Je včeral na seji vladne stranke Izjavil, da se bo Izvršila ratifikacija madžarske mirovne poaodbe po treh velesilah najhltre Je po šestih mesecih. Pred tem terminom pa ne stopi v veljavo mirovno stanje Ni Izključeno, da antanta pred ratifikacijo zahtevala Izvršitev gotovih določb. Vprašanje zapadne Madžarske. Budimpešta. 27. oktobra. (Izvirno poročile.) V tukajšnjih polit krogih se tovori, da mislijo na možnost pogajanj med Madžarsko In Avstrijo za rešitev vprašanja zapadne Madžarske. Upajo, da prklc še pred ratifikacijo mirovne pogodbe pp Madžarski do sporazuma. florty sodi In uhlja. LDU Budimpešta, 27. okt Kazensko sodišče, določeno kot prekl sod. Je razpravljalo o zadevi komunističnih zarotnikov, ki so razširjali komunistične letake, poslane od dunajskih emigrantov. Želez niški sprevodnik Josip Laeher Je bil obsojen radi zločina proti državi na vešala. strojevodja Oceroeg p« na 15 letno Ječa Demonstracije madžarskih žena LDU Budimpešta, 28. okt Krščansko ženstvo glavnega mesta ie danes priredilo veliko zborovanje, na katerem se le demonstriralo proti nakanam, ki so v zad-ntem času naperjene proti že prklohllenim političnim pravicam žensk. Ministrski predsednik grof Teleky ie poudarta! potrebo. da se ženske ravno tako upravičeno ndeleže oblikovanja bodoče Madžarske Madžarska se more vzpostaviti samo na krščanski podlagi. To pa Je brez sodelo vanja žensk nemogoča Vilna. Kakor vsfe kaže Ima v Evropi nsneh samo politika na svoio nest. V tačetku tako razkričani D^njiunzio sedi danes trdno In nit' antanta niri Italito ne vidite v niem več avanturista. Ni čuda da vleče niecov primer In da mora danes Evropa reševati drug sličen dogodek zasedbo Vilne Od strani Pollaka Želikovskega. Priznati Je treba da ima korak 2elikovskega neprimerno večto upravičenost ko D’Annunzifevo postopa-nle. Ker Vilna Ie čisto polisko mesto in leži na ozemllu. kier tvorite Poliaki 30—40% prebivalstva. Antanta le sedal zaukazala Iz-prazivtev Vilne, da na novelle samo brez votošVe opore, ne bo pomagalo le že danes orecel sigurno. Armada Želikovskeca se le podvolila in vse . jvoKcke stranke nrpgirjšaio da bodo | branile Zelikovskega. Nastroiente I pait/iiT« ■tumr mw -pi Bi«'Tm_miii!iriPTi«iinaii Kulturne drobtine, kg. arh. prof. Kregar Rado. Maksim Gaspari: »Slovenske narodne noše« Umetniška propaganda Je Izdala novo •eriio razglednic »Slovenske narodne oaše*. Deloma na podlagi Kurz von Oolden-Steinovih bakrorezov, deloma iz svoje lastne Izkušnje in po naravi nam je umetnik naslikal 10 vrst naših narodnih noš, ki prchajaio iz 18. v 19. stoletje. Vrednost Slik poudarja dobro poznavanje posameznih delov noše, kakor tudi kmečka arhitektura In motivi, ki so vzeti povsod dosledno iz najpreprostejšega življenja naših oddaljenih vasic. Osebe tn noše so ozko »družene s pokrajinami: vse je res pristne narodno slevcnsko. Posrečena se mi vidi ideja združitve teh narodnih motivov s narodno pesmijo, ki pomaga osebam do oživljenja. Narodna pesem in ornamentika pripovedujeta o čutenju in teilturnem nehanju naroda. Najboljše so noše Iz Krakovega pri Ljubljani, iz okolice Skoti« Loke In Ko- Jugoslavija. Volilno gthanle I LDU Beograd. 2S. okt. »Politika« I riše nod naslovom: Pred volitvami: I Minister za finance Knsta Stolaw>- j V'č te odttotnval v Bitoli radi aglta-ciie ker bo tam naterže kandidiral i luba Davidovič se le vrnil Iz Peci v Skonlle. V Kravutevcu ie bil aretiran narodni poslance Sreten Ko-iič Nos:lec radikalne liste v kragu-levškem okrožju bo Joca Jovapovič minister za zgradbe Nikola Pašič odtvvuie te dni v Banlaluko kier bo nosilec radikalne liste Svetozar Pri-bičevič se lutri vrnp v Beovrad z agitaci^keva ootovania v I.lki Ličani r»o nomidili noslnnsko mesto atJii-mandritu ValerHasu Pribičeviču. Ocneral Sirot O Bolgariji. LDU Beograd, 28. okt. Pariški dopisnik »Pravde« Je Imel z gen. Savovom, boigar. poslanikom v Parizu, razgovor. Savov mu Je dejal, da mora Bolgarija v glavnem skrheti za svoje gospodarsko Izboljšanje. Bolgarska se še ne more definitivno od ločiti o odnošajih napram mali antanti. Bolgarska pa Je sklenila živeti v posebno dobrih odnošaiih z Jugoslavijo, ki ie zdal prva država na Balkanu Savov je Izjavit, da una na pomoč tiska pri vzpastavltvl Jugoslovansko - bolgarskega sosedstva. Naši delegati na konferenci zveze narodov. LDU Beograd. 29. okt. Ministrstvo za zunanje stvari je Imenovalo za delegate na konferenci zveze narodov, ki se bo vršila 15 novembra v Ženovl. vseučitiške-ga profesorja v Ljubljani dr. Ivana Žolger-Ja, poslanika dr. Miroslava Spalaikoviča In vseučiliškega profesorja v Zagrebu dr. Ladislava Poliča. FošSiite naročnino! Hllnka hoče v Amerika LDU Praga, 28. okt Kakor poroča »Pravo Lidu«, je voditelj slovaške katoliške ljudske stranke p. Hlinka zaprosil za potni list v Ameriko, kjer bo med slovaškim ljudstvom v Ameriki agitiral za finančno podporo katoliškega gibanja m Slovaškem. Pr«k| sod na ffrvatskem. Bratislava, 27. oktobra. (Izvirno poro. čiloj Preki sod na Slovaškem se je še bolj poostril. Vsi Javni lokali morajo bltf zaprti ob 9. zvečer. V gledališčih m kino-matograflh se uc smejo vršiti predstave. Po desetih zvečer ne sme biti nihče na cesti. Iste odredbe veljajo tudi za Košiče. Češko - avstrijska trgovska pogajanja. Praga, 28. oktobra (Izvirno poročila) Trgovinski minister dr. Hotovec je dane« razpravljal z zastopnikom avstrijske republike glede dobave 2000 vagonov sladkorja Avstriji. Pogajanja so Imela za seda) samo provlzoren značal. vendar pa se našla podlaga za nova pogajanja, ki s« vrše prlhodnl teden. Hladen sprejem Jonesca v Varšavi. Varšava 27. oktobra (Izvirno pora-£flo.) Jake Jonescu je včeraj dospel semkaj. To ostane dva dni. Varšavski list m zelo hladno sprejeli misel, naj bi Poljska pristopila k mali ententL Prt tem opozarjajo na tešinsko vprašanja ki ga na na ben način ne smatrajo za res iudicam. Cos In zveza narodov. LDU Pariz, 26. oktobra. V tatervlju s poročevalcem lista »Llberte« Je Izjavil kandidat za predsednlštvo Cos. da želi, da bi vsi kulturni narodi pristopili zvezi narodov In prevzeli obveznosti, kater« nalaga pogodba zveze narodov. Pristopila noj bi tudi Nemčija. Po amrtl corškega župana LDU. London, 26. oktobra Trupi« corškega župana bo položeno na mrtvaški odet v katedrali v Southworthu, kjer bo tudi blagoslovljena Od tu bo prepeljano na kolodvor. Namestnik župana v Cork« Je došel v London z 21 mestnimi svetniki tat 10 pristaniškimi uradniki. Gospodarstvo. Borza. I-DU Beograd, 28 okt. Devize: Pariz 212—214. London 118—120, Dunaj 7.90-8, Praga 41.50—42, Rim - Milan 126—127, Berlfn 47 50—48. Valute: 20 dinarjev v zlatu 23.10—23-70, funti 111—116. francoski j franki 210—212, dolarll 32.50—32.70. lire 128—132, marke 43.75—49.25, Ceškoslov. krone 45—46, avstr, krone 9.80—10 Hmeljska kupčija Žatec, 27. oktobra. (Izvirno poročilo.) V Zatcu samem malo prometa Živahen nakup na deželi. 4600—4809 češkoslovaških kron za 50 kg. + Industrija na Vič« se lepo razvija Golobova tovarna se je znatno razširila ter te zgraienu moderno tovarniško poslopje. Na sosednem svetu ie postavO A. Thaler prostorno mehanično delavnico za avtomobile. Tvrdka. Vojnovič Izpelie že prihodnji mesec električno razsvetljavo po Rožni dolini, kar bi se bilo že zgodilo, da ni lužna železnica stavila Izrednih pogojev glede speliave preko proge. Ta tvrdka pa Je imela napeljave po celi Sloveniti, toda zaradi pomanjkanja materija!« (posebno bakra in gumija) p« ni še mogla vseh prevzetih del v polnem obsegu Izvršiti. Njuno delo so električne naprave po celi Tuhiniski dolini, na Vranskem, v Žičah p.l Konjicah, v Črnomlju, v Šmartnem pri Litiji, na Bregu pri Borovnici itd. + Cene moki bodo padla Zagrebški »Trgovac* poroča: Zadnje dni se ponuja banatska moka po nekoliko nižjih cenah. Moka Štev. O se prodata na debelo po 14.25 kron. krušna moka pa po 12.50 kron. 4 Pomoč Iz Amerik«. Ministrstvo za prehrano In obnovo zemlje le prejelo od Odeltknia lugoslovenske narodne odbrane iz Botlvjie ček 2> ustnico o pingvinih — včlovečenih ptičih — vse do današnjega dne z razgledom za anarhistično bodočnost. Avtor se roga sholastičnemu dlaka cepstvu, ponazoruje postanek lastnine ta dinastij. Izvor bajk in legend, osvetli nekaj strani umetnostne ta književne zgodovine, predočl plastično srednji vek in preide na sodobnost obdelano n« široka Govori o porodu IJuUovtade, o njenih nasprotnikih ta zarotnikih, o znani Drevfusovl zadevi, o zlorabah militarizma in meništva vmes pa o liubavnlh spletkah ministrov — vse Je prepojeno z duhovitimi dogodbicami in domišllcaml. Izlepa ne najdete zanimivejšega romana, ki bi zadovoljil več slojev: one, ki so žejni In želini čudovitih dejanj, kakor tudi tiste, ki hočejo Idej ta potez lz isttnitega žlvljeja. Knjigo, o kateri pravi dr. Zupan v »Slovanu« 1915. da te najboljše delo francoskega slovstva toplo pripa ročamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna uL 6. Jugoslavenska Obnova - Njiv« štev 35 tata sledečo vsebino: Dr. Vladimir Dvomikovlč: Amerikanizam u filozofiji. F. Feller: Otiai, koga čuškaju. — Smotra: Narodno zdravlje: Sekciia lllečničkoga zbora za socijalnu medicinu (Dr. L. Thal-ler). — Prosvjeta: Biblioteka — novi unl-verziteti (Franjo Dejak, Ph. Dr.) — Um« Jetničkl I književni pregled: Korollja. Zidanje Skadra (Bikard Nikolič). — Čehoslo-vačkl glasnik: XVIII. Kongres Siobodne Misli (B. Konstantinovič). — Brltska Imperija: O engleskom selu 1 scljaclma (F. NI-kičL — Pregled časopisa. —• Nove knjige. 281. Mer. .jDGOStAvnrA' one 80. oRtoora trot. Stran S. Dnevne vesti. — Praznik našeea osvoboicnta se te praznoval nekako uradno Se v na-Si orestolici. kal Sele nal rečemo o deželi Kdo ie kriv. da se Fudstvo Se vedno ne zaveda, kolikega pomena našo narodnost ie bil ta naivečii dogodek v naSi ztrodovini? Nalce- in naienostavneiSi izraz bi se dal * izoheSaniem troboine zastave a Se v tem oziru niso niti meščani storili svoie dolžnosti. KoliVo hiS. da celo de ulice so bile brez zastav Bilo ie celo dosti hiS iavnih funkciionariev in občinskih svetnikov hrez znaka. Ali ie to vzorva za narod? — Huda obtožba BivSi ooveHenik Aibin Preneluh niSe v »Nanreiu« da Se ie lani v Celovcu razvovarial z nekim članom avstriiskepa parlamenta Takrat ie Avstriia želela sno razuma z nami Ponmais na Koroškem Pravo za me*o a tudi zaradi Padvone bi «e bilo dalo povoriti. Ko ie norem Prenelu v neki »koroški seli« nrt deželni vladi omenil sporazum so pa vsi ostro zavrnili c>5 da nam ie na Kr.roSkem zapotovllenih 65%. iz Padprjrve Da se snloh nikoli ne umaknemo - Prodala koroSklh nro«r uoravj »iernško . avstriiskth drž*»nth železnic. Pne 31. t. m se nredato koroške urove in sicer nrona Vetr!nie-Pod-toSčica Svetna vas-Borovlie Bače-PodroSčica in l abod - Dravoerad tioravi nemško-avstriiskih državnih Že!cznje v obratovanie Zadnii vlak tKthaia iz KoroSke dne 31. t m. ztu-trai in se nato orekine do nadalinepa ves f>romet s KornSko Od 1. novembra dal;e vozilo' nemSko-avstriiski vlaki do PodroSčice. Med Jesenicami in Podritščieo ni do nadalinih odredb niVake zveze Tovorno blapo m miliapa za koroške nosta'e se ne snre>*-in več v odpravo Na koroSkih Pos'a'nh se snreiema isto Se do 30. t. m. zvečer — Zadtifl krateč Koroške imenu-telo oaSi nasprotniki Skodoželino oni del KornSjfe k? ir nrinadel .luposla-vitj Hrpr plebiscita Nam na sc zdi da ‘ima raš d*** KoroSke obliko nrveea kraica ki Se mora *»«raSčati do — »olnr lune _ Baron Gutmansthai z Breea »rl Velikovcu, intimen nriiatel' člana naSe ^elevacile v Celovcu dr Praš-koviča nodi svntr slovenske večletne uslužbence iz sltižbe ker so plasovali za Juposlaviio Po l.iubliani 'e razšir-iena povorica. da so bili člani naše dele-moiie večkrat oovablieni k baronu Gutmansthalu. — Nemške hulsksrHe v pornlerad-ponskem okraju. Odkar le bila raz-melPvena komisiia v Radeoni. raz-širiaio Nemci in nemškutarii no sror-nVradPonskern okralu vesti, da ie Avstriii za?otov1iena tudi Gornia Radgona in vsa Anaška kotlina. Take alarmantne vesti imalo očividno namen. da Slovence snlašiin in orinra-v*»o do teo deželi so ta dan slovesno nraznovali. - KomaHe love. slone Da Izpuščalo tako lahko rečemo ako Domislimo kake dobičke delalo izseHeval-ne pisarne Vlada Da vse to mirno trieda Nemškutar K »zasluži« ovrom" ne vsote na sami orovizill — kakor se eovori. vsakih 14 dni nreko 50.000 kron AH ne h! motrla vlada ta denar dobit' in nokriti dokai svrvtih stroškov9 Kak? pride nemškutar do tetra da si bovato nolni s slovenskim denarjem svol ?CP? Mož zna samo takrat slovenski kadar snreiema od Slovencev denar druvače na le vedno in oovsod Nemec Nacla"* onozar-iamo stanovanjski urad da Ima možakar oet soh Izmed teh dve za Pisarno Ta nepotrebna Izsellevalna pisarna se rnJ odnravl in v nrostore c* na> PreseLHo Ihidie iz vatmnov Pri-s»o;na oblast nal noskrbi da se mu člmorei ustavi nievova obrt. Ta vir dohodkov na nal vzame vladia sama v roke — Neresnične ljubljanske govoric« V Ljubljani *e v obče govori, da le paslrala te dni velika zagrebška dnbrovoljska četa Zidani most. če* da Je odšla na Koroško. Govorice »o brez vse podlage. Petje na pokopališču. Zveza pevskih zborov bo pela na praznik vseh svetnikov ob 3. popoldne na pokopališču pri Sv Križu v spomin narodnim junakom tri ža lostmke. Peli b<»do vsi pevci »Glasbene Matice«, pevskega društva »Krakovo In Trnovo«, »Ljubljane«, »Ljubljanskega Zvona«, »Rokodeljsklh pomočnikov« tn »Slav ca«. — Pevska vaja za žalostinke bo v nedeljo 31. L m, ob It. dopoldne v »Glasbeni Matici«. — Izredni občni zbor Slovenske Matice se bo vršil v nedeljo dne 7. novembra ob 10. url dopoldne v dvorani na magl strabi. Dnevni red: volitev odbora In nadzorstva ter slučajnosti — Po novih matičnih pravilih, ki jih ie zadnji redni občni zbor Slov. Matice sprejel in katera je odobrila tudi deželna vlada za Slovenilo, Imajo volilno pravico poleg u&tanovnikov ie tisti matični člani, ki so zadnja tri leta redno plačevali članarino In k) pridejo k volitvam osebno. Tisti, Id za zadnlc leto še niso poravnali članarine, bodo mogli to storiti tudi na občnem zboru. — Plače mestnih uslužbencev so sc doslej vedno ravnate po prejemkih državnih nastavljencev, ki so sedaj že prelili povišane doklade. Mestni magistrat pa kar naenkrat ^viška ne nakaže. Zakaj? Menda zato, ker bi bil! uradniki višjih činov-nih razredov nekoliko prikrajšani. Alt p« morda ni denarja? Gospoda — volitve sc bližajo. — »Gosposvetski Zvon« ima danes sejo ob *'*6. v deželnem dvorcu. —- Glede stavke brltsklb pomočnikov nam poročalo: Brivski pomoču>kt so Imeli doslej 750—900 kron mesečne plače. Sedaj zahtevajo lOO^J poviška. Tem zahtevam mojstri ne maralo ugoditi, poč pa so po nudili povišanie mesečnih plač od 850 do 1100 kron. Pomočniki bi se morali obenem zavezati na tri leta. Pomočniki so to ponudbo odklonili — Društvo iugosl dob ovoljcev Ima obvezni mesečni sestanek 30. t m. ob 20. url v društvenih prostorih. Poroča delegat o zemalj: kom zboru. — Odbor. g — Razglas mestnega magistrata o prijavi volne in kož, kakor tudi polizdelkov bt teh surovin se razveljavlja. — Zabavni odsek »Društva zasebnega nradnlštva« priredi 6. novembra 1V20 v vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma« prvi plesni večer letošnje plesne sezone društva. Začetek ob 20. url Vse tovariše In tpvarlšice opozarjamo na to prireditev In prosimo vse one, ki bi pomotoma ne prejeli vabil za to prireditev, da to javijo društveni pisarni Gosposvetska cesta št. 12./II. Dobrodošli nam bodo vsi po članih društva vpeljan! gostje. Cisti dobiček Je namenjen podpornemu fondu. k — Skrčeni rok za ležanje blaga v carinskih skladiščih iu razkiadiščlh. Minister za finance Je skrčil gori omenjeni rok tn sicer: Vse blago, naloženo v skladišču. sme ležati 5 dnL Vse blago, razloženo Izven carinskega skladišča na razkladlšču, brez razlike, sme ležati 10 dnL Ta odločba stopi v veljavo dne L novembra. Sokolski Savez priredi danes ob 8. nrf zvečer predavanje o Koroški v Mestnem domu. Predava br. dr. Oblak. V mestu stanujoči slepci, kakor tudi vsled slabega vida ža delo nezmožni se morajo od 3. do S. novembra od 9. do 10. dopoldne priglasiti pri mestnem flzikatu, glavna pošta, IL nadstropje (nad blagajno.) — Zgodovina roparskega morilca. Ljubljančanom In Gorencem je še v spo minu bivši ljubljanski gostilničar Blaž Ravnik, ki le Izvršil na Savskem mostu pri Radovljici roparski umor ter bil vsled teza obsojen na vešala, pozneje pa potni loščen v dosmrtno Ječo. Med vojno ie bil popolnoma pomlloščcn, ker se Je prijavil za vojaški službo. Poslali so ga k domačemu polku v Judenburg, od tam pa Je bil komandiran na Dunaj. Na Dunaju je baje oropal In v Donavo vrgel svojo ljubico, neko zapeliano natakarico. Zločin se le razkril ter je bil Ravnik obsolen na Smrt Smrtna obsodba se je tudi Izvršita. To vest je sedaj prinesel v Ljubljano bivši njegov tovariš. — Našel se Je mul za otroka pri Mladinskem domu. Nasiov v upravi — Naročajte obleke pri g. Potočnlk-u, Ljubljana. Selenburgova ulica. Maribor. V nrnslavo dmtre obletnice oyvo- boicnia mineva naroda sc te vršila vCeral nb 9. dopoldne v stolni cerkvi v Mariboru nontifikalna maSa 7 zahvalno nesmiin Vi lo ie darova' —ne-znčkof dr. Nanntnik. S.luŽhl hožii so orisostvovalf rastonnflt* državnih m avtonomnih oblasti voiačtva ter raznih dničtev in kornoracil Na lavnih no^lnniih so razob^ne državne Iti narodne zastave Iz m ar Ib heroinskih krotrov smo prejeli doniš ki nravi da namerava merih okr plpvarstvn krivdo za zndnie Izvrede nroti Nemrem nanr-i*fi beguncem. Nemcem na dati za-dnččenle s tem da se hevuncl tzž.e-rtelo Unamo na da avstrHsko misle-da avtokracPa take rornstasnosti ne bo skušala zaerečitl čudna cenzura se izvata na kolodvorski noSti Uradnišfvo tamkaf vnr^n strank prebira oddano knre-STvmdeneo kar se ohdnti dvakrat ne-nriletnif ker ie renzura odnravliena fn Irnntn n^čiHke zamudo Ram! komunist! «n nezadov' tbik ker so ilh vsled nlihoveva nriznane-P3 nemSkutarstva črtali «7 volilnih imenikov in sp sedal hl'dnie'n čeS da se tim ,rodi krivira ker sn Slovencu To oa votovo ne drži. Kdor le bil do včerai zaerizen nemškutar, tejm nač nf movnče verletl da se le --preobrnil kar črez nnd. Volilni shod HIS bo v Mariboru 7. nov Poročal bo demokratski kandidat dr. Kukov er*. Vsted nesreč z voz’11 le oolicHsko ravnatp'is*vo izdalo nove naredbe Avti kolesa i.n vnrežna vozila ne smelo več vozit' skozi ozko Gosposko ulico, temveč moralo na Glavni tre kot t>rei no Aleksandrovi. Sodni m Tatenbachovl ulici. Prestonki se kazr*uie:o z nlobo r>d 2—4000 K ali z 7nnorom od 6 ur do 14 dni. Dražba lova občine G^ad'Aka bo pri ib. okr glavarstvu 10. nov. ob 10 uoo 1-ov se odda v naiem do 30. bin. 1922. Tatvina Večia množina bla?a obleke perila dpnaria in srebrnine le bila ukradena 53 letni Mariii Uibl 'z židovske ni 12 Tatvine »e osum-Hena Jelena Panverer. ki le nri U1-blovi stanovala I" p° tatvin’ izvinila Kolo Ital!, sistema vredno 2800 K >e b:lo na 0’avnem trvu ukradeno Drav. Gn.i.Seki iz Mlinske ul. 27. 4 kp Dokvarioneva ie v Če- trtek tržni nadzornik zan' ml mesarju K. jmidm. ki ima stolnico na Glavnem treu Smid bo radi Drodaie zdravht 5k vredno 3000 K. ie bilo 28. t. m. ukradeno Avg. Jaro-Su iz Vesri)ve ulice. Cel e. Brbaut... Čitamo v »Jmrosla-vlii«. da imate v Liubliani Je tudi hi-Se z naoisom »erbaut« Takih se nam Ifiid mraz smo imeli tudi pri nas zadnia iutra Slana ie nadla in tekom dneva ie z drevia odnadlo skom vse lis*ie. Druzače na ie po dnevi nastalo zonet leno iesensko vreme. Volilno gibanje. Kandldafie SKS. Na včerafšnlem zboru zaunnikov iz cele Slovenile so se določili sledeči kond'datie: l. Kranisko volilno okrožie 1 KuSar Jakob iz Notraniih Goric. 2. Maicen Ivan iz Sent Janža. 3. Puceli Ivan iz Velikih LaSč 4 Klinc Anton Iz Gorenieca Polia 5. Krsnik Anton iz Brda 6 Blažon Fran iz Noveea mesta. 7. Špehar Mate iz Dulniih njiv. 8. Demšar Fran 'z Cešnhce. Tomazin Ferdo iz Smartna nri Litih 10 Pipan Ivan Iz Vižmarlev. 11. Verbič Ivan iz Vrhnike. 12. Šušteršič losin iz Seničioe Vsi kandidate so posestniki le Blažon in Klinc zastopata obrtn'ke. Kvalificirani kand*da-♦*e na so sledeči r Pa'ar Janko živi-n-.zdravmk v Krškem dr. Kavčič Jakob že'ezni*ki uradnik in posestnik. inž. Zupančič Fran 'm Vederniak Albert II. Za štaiersko okrožie so kandidatie: !. Drek Ivan iz Globoko-ve. 2. Drofenik Josip iz Sent Jurila. 3. MrmoHa Ivan iz Pečnice., 4 Kir-biš Ivan iz Prenoli. 5. Nemec Jakob iz Okos'avoječa 1* 7 aob, pralne kuhinje, kleti itd., 5C00 mJ avela. pot ure od električne postaje Se takoj lahko nastane. C.-na 300(00 K. pojasnlla daje L KOZJAK, Selo 28, poiln Moste pri Ljubljani. Fižol, suhe gobe, laneno seme kopuje tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelki liMfciT A Komp.. JJuliliaiiH. Oospossetska e. M Važno za vse moške! Kdor teli Imeli lepe In elegantno napravljene obleke, ki zo v krojač-nlel na razpolago, naj obl Uče diplomirano jugoslovansko krojačnlco preje v Trstu FRANA MALIS, Ljubljana, v Rebri štev. 11. (Stari trg). •ooDocacnDEceDt! cddodosoc L. MIKUS Mita, BntRi tri u. pnporoAi svojo zalogo dežn kov in ssMov tw sprshajaliih pifit. Pogrtvlla to Isvritajeje totao lo toUSno. . ffi| £1 m\ m 9 ul za zimske suknje, nfstre, kimono za dame (er kostume 1 li a V K K 1 O £ t S. POTOČNIK, LJUBLJANA, ŠELENBUHGOVA ULICA 6|L Cene izgotovljenim suknjam in plaščem od 1500— K naprej. se dobi po najnižjih cenah pri ivrdki BRUMAT E, 1.JIJBL JAK A, Mestni trg 25 S. Jasinl atiio m prevažanje. K«nknrenri.e eene. Modni salon Židovsko nL št. 3. L. Gerkman Ljubljana Vtfika zaloga podplatov, lir&llA kož Itd. na deoelo UarSrJU Sv. Petra cesta 71 Stuch!y-Maške _________________ Ljubljana. t Dvorski trg št. 1. Priporoča najnovejše oblike, 7.a dnine in deklice, modernih S klobukov: velour, plifc, baržunvste in iz klobučevine. g | Popravila Žslnl klobuki ločno in najceneje. vedno v zalogi. a m M U ■■■■»•■■••■ra-vaaBO« MMaotiraast ■■vvvrssr ■Baamvaniaaao* ■■■■■•■ibm sr iar Zalepke za srečelov in šaljivo pošto priporočil v najnovet*! olilikl = M. TIČAR, LJUBLJANA. = Parna žaga Fran Ravnikar meelnl leRanld mojster LJUBLJANA, Linhartova ulica ilev. 35 kupuje po na j v ii jih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. m i ■ e m m Razpis (konkurz) službe. Za garnizljon LJUBLJANA se sprejmejo: 1 zidar, 1 mizar, 1 ključavničar yft.tsj2?£jr d,n"jev ^ Interesenti naf predložijo Komandi mesta ljubljena tozadevne ponudbe najkasneje do 15. nov. 1920 s sledečimi dokazili: a) da so podaniki države Srba, Hrvata i Slovenaca (dom. list) b) da niso starejši n ego 30 let (krstni list) e) da so odslužili svoj rok vojaške službe (dokum. voj. obl.) d) da so dobrega rbnaŠanja (potrdilo občine ali policije) e) da niso obsojeni na kazen z 'zgubo mešč. časti (potrd. pol. j) da niso pod kuratelo (potrdilo občinsko ohlasti) ) g) da se telesno zdravi in nimajo nobenih vidljivih te* lesnih mdostatkov; h) da so sposobni v svojem rokodelstvu (strok. Izpričevalo) i) da so pismeni. fig O N O & Gospodje! Naročajte moško perilo edinole v tvornicl perila M. Aleiovec, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje Stev. 1. V O N O 99 l'rvt in edini slo\enski zavaiuvuini z»vod. Ljubljani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprejema: Vilvljenskem oddelka: zavarovanja na do- iivetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. 456 Podružnica: Cl-LJE, Breg 83. li M ftm Carl Ml t Li »deluje *< pet priznano najboljša usnjata gonilna Jermena za vsakovrstne stroje in pogone kože za prevleko mobiltj ipeeijalneza stroja in najokusnejših vzorcev. Obrtno hranilno in peso* jih)o društvo v Kranju priporoča Izdelke svojega čevljarskega, mizarskega, tapetniškega, odseka, strugarakega, bičarskega 1826 Kdor si tali nabavili pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli posl učiti tvrdke: Prva halelka trgovina s vinom ANTB KORENJAK In drbfl pri Sv. Barbari v Halozah. •DaDCODCOt.QBf>DDnCDOCBDDP [Trstje i zs strope izdeluj« in prodaja na debelo ' in drobno m* po K ttio, pri več ih n»-I ročilih znaten popust. Ant. Steiner, | Ljubljana, Jeranova oL 13. (Trnovo.) 771 Marijin trg 8 Ljltbljana Wolfovau!.1 Je zvišal obrestno mero za ter obrestuje od 1. novembra naprej hranilne vloge in vloge na tekoči račun po Glasilo narodno socialistične stranke nova PRAVDA je pričela Izhajati ko dnevnik. Stane mesečno 12 K, posamezna številka 1 K. Dobiva se povsod. - Naročila sprejema uprava „Nove Pravde“ v Ljubljani, Gradišče številka 7. Naročajte! „NOVO PRAVDO" Čitajte! OiiifovorrU urednik Anton Pesek. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani