tHe ?o*fgebfihr bar bezahtl froštnina plačana v gotovini St. 14 (803), Wo XVII. — V Ljubljani, 5.4.1945. J PreTs — etno 2 ^ Poštnina platana v goiovmi. ^ DRUŽINSKI TEDNIK Uredništvo ln uprava: Ljubljana, Miklošičeva 14'II1. Poštni predal št. 253, tel. št. 33-32. — Račan Pošt hran. v Ljubljani št. 15.393. — Naročnina: V* leta 20 lil Citiramo Angložel Haskok Azije, kakršnega svet šeni doživel. — Anglija je veliko bolj kakor SSSfl kriva Titove strahovlade. — Neizogibnost tretje svetovne vojne? — Angleži so v Jalti poteptali pet mednarodnih pogodb Malokateri narod je tako malo na Ovojem telesu okasil »blagoslov« boljševizma kakor Angleži. Samo zato luore Velika Britanija še danes biti kaveznica Sovjetije, in samo zato so bili še pred nekaj meseci tako redki Usti angleški glasovi, ki so razkrinkavali zločinsko in zverinsko nrav »osvoboditeljskih« sistemov v evropskih državah. Hvala Bogu: počasi, a vztrajno se |o popravlja. Čedalje širši je tudi na Angleškem (in v USA) krog tistih, ki »dpirajo ljudstvu oči. Ne pričakujemo Mcer od tega nikakršne takojšnje odrešitve. Ostanimo realni, zanašajmo •e predvsem nase, ohranimo svojo li-fctjo neomajno in verujmo v končno Bnago človeka nad zverjo in duha kad snovjo. Le tako bomo obstali, ■rugače smo neizogibno zapisani poginu. In v tej veri naj nam bo v iz-podbudo zavest, da število tistih, ki enako mislijo kakor "mi — da se naln-feč boljševik ne vojskuje za dostojanstvo in svobodo človekovo, ampak ka proletariziranje sveta, to se pravi, ta degradiranje človeka na stopnjo livine — da število tako mislečih ljudi od dne do dne narašča tudi v Jistih narodih, ki so danes še za-Irezniki SSSR. Evo nekaj najnovejših glasov o tem, kaj sodijo trezni Angleži o »odrešilni« irlogi boljševizma in o »koristnosti« Churchillove sovjetofilske politike. »Trulh« Te dni je londonski obzornik Trulh prinesel članek A. C. Cherstertona pod naslovom »Azija nas izziva«. Pisec si Itčitno prav nič ne prikriva nezasliša-ifee nevarnosti, ki grozi vsemu svetu »d boljševizacije Evrope. V članku M bere med drugim: »Bodočnost bo Angliji že dokazala, ga ne sme Iti nebrižno mimo .gigant-tkega problema Sovjetske zveze'. Zato hna neodvrnljivo dolžnost proučiti ta arohlum, m sicar v ruaUstičnem duhu. ki ne sme popolnoma nič zaostatati ta sovjetskim ne glede hladnokrvnosti ne glede okrutnosti. Izprevideti moramo da nima prodiranje rdeče vojske samo namen Nemčijo premagati, temveč da predstavlja to prodiranje invazijo Evrope »—naskok Azije, kakršnega • vet še ni doživel. »Nasilstva Džingiskanovih tolp se fado razlagati z nekakšno .divjostjo krvi'. Sedanji aziatski naval je pa vse kaj drugega, vse kaj hujšega. Deportacije na debelo, ki jih izvršujejo Sovjeti kamor koli pridejo, so ■eskončno grozotnejši pojav kakor navadna okmtnost. ker ne izvirajo iz bolnega razuma, ampak iz možganov, ki vidijo v volji lastnega despotizma edini zakon, vse drugo jim je pa tuje In nerazumljivo. Ta zakon veleva, da narod, ki se upre despotovi volji, izgubi sleherno pravico dc> življenja. Sovjeti so uropali baltiške države in polovico Poljske, a vse tiste prebivalce, ki jim ie bila Evrona bližia kakor Azija, so postrelili al' pa odgnali v Sibirijo. Drugo polovico Poljske in Jugos'avijo so pa Sovjetom prislena-rili njihovi agenti v Lublinu in Beogradu. »In ostale balkanske države?« nadaljuje list, mereč očitno nič manj •a Grčijo kakor na Romunijo in Bolgarijo. »Tudi te ne bodo mogle več dolgo obstati pred brezobzirnim sovjetskim nasiljem, tistim nasiljem, ki “'leži globoke vdore tudi že na Francoskem Nizozemskem v Belgiji ln »taliji Naj usno zdaj še nakleni komunističnih sleparjev na Angleškem, potem,« — ugotavlja Chesterton — »■»edimo da je vse izgubljeno, ker “Orahod podiarmljen od robotov z vzhoda. »Pred kratkim se je na Angleškem antanovlla .Liga svobodo Evrope1. Ta liga lahko mnog0 koristi, če ho britansko ljudstvo po nravici iu res-P*ci Informirala o dogodkih v Evroni. Mnog0 vajneiše ie na « končute Che-•terton svoja izvaiania, »da se usta-"pvl .Liga za svobodo Anglije', ~ naj lastni narod imunizira pred «iDno Ufooanando in servilno Obveščevalno službo.« MWe«JtJy Review« ».Sovjetsko posilstvo nad narodi' je izraz ki ga britanski tisk ne uporab-«R ker je shockmg (to Se pravi za Angleža nespodoben),« ugotavlja londonski tednik Weekly Revieiv«. »Zato hidi,« nadaljuje časODis »večina Angležev n e v e, kako nečloveško * 1 v j e nastopa Moskva v deželah, Je zasedla rdeča vojska. Se ®*nj pa najbrže vedo, da so ta divja-*l» samo mejniki na poti do končne- ga cilja, t. j. do svetovne revolucije. Že Lenin je v svoji avtobiografiji napisal: Svetovna vojna 1914—18 bo prinesla Rusiji komunizem, druga svetovna vojna bo komunizem razširila v Evropi, po tretji svetovni vojni bo pa boljševizem zavladal nad vsem svetom. »Stalin,« nadaljuje list, »je istih misli. To je dokazal v svojih .Problemih leninizma', kjer pravi: Boljševiški režim je samo pogoj za svetovno revolucijo. Spričo vsega tega,« ugotavlja Weekly Revlew, »se v isti meri kakor sovjetska vojska prodira proti zahodu, tudi razširja akcijsko področje svetovno revolucijo pripravljajoče Sovjetske zveze. Državne meje in imena dežel niso Sovjetov doslej še nikjer ovirale, da se ne bi skušali približati svojemu cilju. Poljska bo natanko tako .popolnoma neodvisna' kakor katera koli sovjetska republika. Komunisti v Italiji, na Francoskem in v Belgiji so že vsi dobili nalog, naj izvrše ,cč!o delo', da pripravijo pot za dokončno zmago boljševizma v vsej Evropi.« »Ninefeenih Cenfury« piše v svoji najnovejši številki: »Cesar ni zmogla grška drhal, se je posrečilo Titovim tolpam, namreč doseči popolno oblast v »osvobojenih« delih Jugoslavije. Značilno za sovražno razpoloženje ljudstva proti Titovim tolpam je dejstvo,- da jih je v septembru 1944., ko so te tolpe prvič zasedle Beograd in ustoličile tam svojo strahovlado, prebivalstvo pregnalo, vendar so po treh dneh s sovjetsko pomočjo Beograd ponovno zasedli. Potoki krvi, ki so temu sledili, so bili začetek terorja, ki vlada danes v onih krajih, v katerih sta odpravljena zakon in red in kjer vlada Tito po boljševiških metodah. »Anglija je v veliko večji meri kakor Sovjetska zveza odgovorna za obstoj Titove vlade, zakaj samo z britansko pomočjo‘in propagandistično podporo je mogel Tito zavzeti Srbijo, deželo, ki komunizem odklanja in vidi v Titu mrzkega in krvoločnega uzurpatorja, tirana in izkoriščevalca. Gnev prebivalstva je tolikšen, da bi moglo priti do narodne vstaje, ki bi uničila Tita z njegovimi tolpami, če bi le-te ne dobile več podpore od zunaj. »Titove tolpe se ravnajo po znanem boljševiškem načelu, da se mora vojna med narodi izpremeniti v državljansko vojno. Zato so v Jugoslaviji pobile že nešteto ljudi. Tito načrtno iztreblja srbsko elito. Prebivalstvo večjih predelov beži pred to strahovlado v gore in gozdove. »Po konferenci v Teheranu je vladalo zmotno mnenje, da bo gverilska vojna zadostovala za resno ogrožanje Nemcev na Balkanu. V tej gverilski vojni Je Tito Nemcem zelo malo škodil, zato je pa prebivalstvo trpelo tem strašnejše izgube. Hkrati s tem se je zgodilo, da Je Velika Britanija prvič v novejši zgodovini zapravila svoj vpliv na Balkanu. Anglija stoji zato pred novimi in usodnimi problemi, ker vojna ne bo obnovila evropskega ravnotežja.« Beveridge v »Timesu« »Kdor više ceni trezen čut za realnost kakor meglena načela, mora izprevideti, da nobena mala država, ki bi prišla navzkriž s katero velesilo, ne bo po glasovalnem sistemu, kakršnega so predlagali v Jalti za ,svčt svetovne varnosti', imela — naj bo njen« stvar še tako pravična — niti formalno nikakršnega upanja, da bi ji pomagala nova organizacija za ohranitev svetovnega miru, ki jo snujejo USA, Velika Britanija in SSSR.« Te besede je pred kratkim zapisal v londonskem Timesu sir William Beveridge, avtor znamenitega načrta ta socialno modernizacijo Anglije (načrta, ki ni našel milosti v Churchillovih očeh ln je zato propadel). »Neizogibna postedica takšnih razmer bo,« je dalje ugotovil Beveridge, »da se bodo male države zatekle v zveze z velesilami odn. da se bodo podredile tej ali oni veliki državi. Ta okoliščina skupaj s tako imenovanimi vplivnostnimi območji, velikanskim oboroževanjem in drugimi starimi triki mora po najkrajši poti pripeljati do tretje svetovne vojne.« V Se enkrat »Weekly Reviev/« »S podpisom jaltskega dogovora so Churchill, Roosevelt in Stalin ne samo Postali zagovorniki nepravičnosti, am-so tudi prelomili celo vrsto slo- Zavezniki med seboj Amsterdam, 81. marca. Po Reuterjevem poročilu iz Washingtona je zunanje ministrstvo objavilo, da so Združene države odklonile sovjetsko zahtevo, da bi Poljake zastopal na konferenci v San Franciscu lublinski odbor. Enako je — prav tako po Reuterjevem poročilu — tudi londonska vlada sporočila sovjetski vladi, da mora odkloniti sovjetski predlog, naj povabi lublinsko »vlado« v San Francisco. Stockholm, 31. marca. Sovjetska vlada je dala razumeti britanski in ameriški vladi, da se je utemeljitev njunega odklonilnega stališča do udeležbe lublinskega odbora na konferenci v San Franciscu, češ da ne vzdržujeta s tem odborom nikakršnih diplomatskih stikov, ne zdi zadostna. Sovjetska vlada se pri tem sklicuje na to, da tudi sovjetska vlada ni protestirala, ko sta USA in Velika Britanija povabili na konferenco več južnoameriških držav, s katerimi nima sovjetska vlada diplomatskih stikov. Kaže, da bo sanfranciška konferenca precej živahna — če se le gospodje zavezniki ne bodo ustrašili te živahnosti 'in konferenco (pod tehtno pretvezo kajpada) odložili na manj živahen čas. Szbska prošnja Ženeva, 20. marca. Društvo ameriških Srbov je poslalo prezidentu Rooseveltu prošnjo, naj bi zavezniki poslali v Srbijo posebno komisijo, ki naj bi nadzirala svobodo parlamentarnih volitev v Jugoslaviji. V Združenih državah očitno že vedo, kolikšna »svoboda« vlada v Titovini. Bojimo se le, da bo prošnj'a ameriških Srbov naletela na gluha ušesa. Zanimivi ukrepi na Grškem Ženeva, 29. marca. Atenski dopisnik Timesa poroča, da so britanske čete pri svojem prodiranja po grškem ozemlju, ki je bilo dotlej zasedeno po ELASovih oddelkih, pretekli teden dosegle turško, bolgarsko, srbsko in albansko mejo. Britanske čete so ustoličile civilne guvernerje in prefekte. Vendar britanska očiščevalna naloga še ni končana, ker nekatere predele še zmerom strahujejo oborožene tolpe, ki imajo na vesti več množičnih umorov. Po poročilih iz Ankare go grške čete pričele graditi utrdbe na turški in bolgarski meji, 10 milijonov^ Stockholm, 18. marca. Po poročilu londonskega Reuterja je tiskovni urad poljske vojske objavil statistiko celotnih poljskih izgub v tej vojni, tako vojaških kakor civilnih. Poljaki cenijo te izgube na več ko 10 milijonov ljudi, t. j. 28°/o poljskega predvojnega prebivalstva. Vpoštevane so vse izgube, prav tako padli in ranjenci kakor vojni ujetniki, interniranci in od boljševikov deportirani Poljaki. Takšno je plačilo poljskemu narodu za to, ker je verjel angleški garanciji: ne samo da so mu Sovjeti s pristankom Londona vzeli pol države, drugo polovico pa praykar boljševizirajo; zraven plačujejo Poljaki še_ tolikšen krvni davek, kakor ga v tej vojni še nihče ni plačeval. USA — GB — SSSR vesno sklenjenih pogodb. S tem da je britanski parlament odobril jaltsko politiko, je Anglija prenehala biti svobodna država.« Ta ugotovitev ne izvira od nas. Zapisal jo je londonski tednik Weekly Review. List nadaljuje: »Najhujšo krivico smo storili Poljakom. Vseeno le, ali se govori o Poljski vzhodno od Curzonove črte ali zahodno od nje: vsa dežela je v oblasti NKVD (naslednice GPU). »Jalta je poteptala ali pa prekršila tele mednarodne dogovore: pogodbo sklenjeno v Rigi leta 1921. (podpis miru med Poljsko in SSSR), anglo-poljsko pogodbo iz leta 1939., poljsko-sovjetsko pogodbo iz leta 1941., pakt združenih narodov iz leta 1942, in anglo-sovjetsko pogodbo iz leta 1942. »Tolikšne nepravičnosti in protizakonitosti v enem samem uradnem dokumentu, vrhu tega še v takšnem, ki naj bo glasnik bodoče .miroljubne' ureditve sveta, morajo alarmirati ves civilizirani svet. Nerazumljivo je,« končuje Ust, »kako je mogla Anglija tako pozabiti na svojo čast.« Da srf razumemo: citirali smo A n g 1 • 1 «1 K. B. II. VELIKA BRITANIJA 2* V to drugo svetovno vojno je šla Anglija samo zato, ker se je Nemčija kot vodilna evropska sila uprla njenemu izigravanju in politiki »ravnotežja«, nikakor pa ne zato, da bi zaščitila ali celo osvobodila kak evropski narod. Pri tem pa je špekulirala — kakor že v vojnah Evrope proti Napoleonu in v prvi svetovni vojni — s tem, da bodo krvaveli zanjo drugi narodi, medtem ko bo ona sarna čim bolj varčevala svoje sile, posebno človeške, za čas po zmagi, da bo ostala najmočnejša in s tem spet vodilna sila. Predvsem naj bi krvaveli tudi v tej drugi svetovni vojni, kakor so v prvi, za britansko politiko Francozi, zakaj močna Francija bi bila Angliji ob koncu prav tako neljuba kakor močna Nemčija. Toda Francija je bila notranje preveč gnila, da bi bila mogla izvršiti tudi zdaj tisto nalogo za svojo »zaveznico« Anglijo, kakor jo je v prvi svetovni vojni. Prepuščena sama sebi, ne le brez človeške, ampak celo tudi materialne pomoči Anglije, je podlegla nemškemu navalu skoraj prav tako naglo kakor malo manj ko leto dni prej prav tako sama sebi prepuščena Poljska. Ko se je zrušila Francija — pred vsem po krivdi Anglije same — je pa Anglija že iskala nadomestila zanjo v drugih evropskih državah in še zlasti v boljševiški SSSR. Spomladi leta 1941. je nagnala v vojno Jugoslavijo, ne da bi se bila kakor koli pobrigala za to, da ji priskoči na pomoč, ali da ji vsaj zavaruje hrbet z utrditvijo Grčije in pritegnitvijo Turčije. Zakaj če bi bila Anglija zares hotela, Turčija ne bi bila čakala šele na leto 1945., da napove Nemčiji vojno I S pahnitvijo Jugoslavije v vojno je Velika Britanija speljala usmeritev nemške Vbjske na Balkan in s tem proč od zahoda, od angleškega otočja. Od tod je pa usmerila nemški pohod še bolj proti vzhodu, proti SSSR, katero je bila medtem podprla pri njenih težnjah po vmešavanju v vojno »buržujskih držav« za svetovno revolucijo boljševizma. So-vjetijo je zaradi pravočasnega nemškega spregledanja položaja potegnilo v vojno prej, kakor si je želela, in nemški sunek proti vzhodu je zmedel vse prvotne Stalinove račune. Korist od tega pa je imela spet Anglija. Propast Francije je postala Angliji oh takem razvoju -stvari kar dobrodošla. Treba bi bilo sam6, da se razvije vojna med Nemčijo in Sovjetsko zvezo v totalno uničevanje do iztrebljenja, po katerem bi se zrušili po možnosti istočasno obe partnerici: Nemčija in SSSR. V tem primeru bi se korčala druga svetovna vojna natanko tako, kakor se je prva: poražena bi bila Nemčija kot nasprotnica in Sovjetska zveza (prej Rusija) kot zaveznica. Toda Nemčija se ni zrušila pod sovjetskim valjarjem in SSSR se je s pomočjo angleških injekcij in ameriške pomoči izvila iz zloma pred Stalingradom in Kavkazom. Vojna se je raztegnila v nedogled in njeno kolesje je čedalje bolj grabilo tudi Anglijo, ki je prvotno hotela le s svojih otokov udobno opazovati, kako se Evropa uničuje za njene sebične cilje. Napovedovana invazija, zavla-čevana v glavnem zato, da bi se iz-VTŠila šele tedaj, ko bi bili oslabljeni i Nemci i boljševiki in bi se tako izpremenila v paraden pohod proti Berlinu, se je morala leta 1944. pričeti z vso kruto resničnostjo. Nagnala je Anglijo k temu Moskva s svojimi grožnjami separatnega miru. Ta grožnja je ostala tudi potem gonijni motiv vse politike Velike Britanije nasproti boljševizmu, kateremu je bila prisiljena dajati koncesijo za koncesijo. Najprej so bile v igri teh koncesij žrtvovane samo tri male baltska države, potem je sledila Poljska, za njo pa po vrsti Romunija, Bolgarija, Jugoslavija, Albanija, Finska in Madžarska. Zaenkrat je Moskva popustila samo v grškem vprašanju. Toda za svojo več ko dvomljivo in negotovo oblast nad malo Grčijo je morala Anglija vreči v boljševiško žrelo deset držav z več ko 100 milijoni ljudi. Z zvezo z boljševiško Stalinovo satrapijo SSSR je zašla tako ohola in moralnopolitično ncskrupulozna Anglija v položaj, v katerem se druži s partnerjem, ki je še mnogo oho-lejši in še bolj moralno-patološki, kakor je sama. Ta partner pozna Anglijo do obisti, zato ga ne more slepiti, kakor je slepila n. pr. Polj- * Gl. prvi članek v prejšnji številki Družinskega tednika. sko, Francijo, Jugoslavijo itd., polej tega pa ima še v Angliji sami svoj« peto kolono, ki jo sestavljajo Židje in komunisti, s katero more po milj volji pritiskati na njene odločitve. Z* moral insanity bolehajoči Churchill se je tako znašel kot najtipičnejš) predstavnik albionizma v precepu, n« sme pa tega niti priznati svojemu narodu, ampak ga slepi z lažmi, k| postajajo od dne do dne gorostas* nejše. Tako se spričo pomanjkanja moralne sile, s katero bi se mogel še pravočasno odtrgati od zveze t boljševizmom, čedalje bolj zapleta t mreže pogube. Zakaj boljševizem mH ne ruši samo evropskega ravnotežja# ki je življenjski pogoj angleške nad« oblasti nad Evropo in s tem nala vznak. Samo x desnico mu ir. Se mogla rahlo namigniti, naj se ji približa. Vinko se ji ie sklonil prav do obraza. »Kaj se ie zgodilo z onima dvema?« je šepetajoče vprašala. »Pobegnila sia z delom dragocenosti,« je povedal Vinko. »Zakaj ju niste ubili?« »Ni bilo mogoče.« »Pustila sta me torei tu. naj umrem v samoti kakor divja zver,« je zastokala. »Prekleial« ! »Ne bosie umrli, Jeane.« ie de»a! . Vinko, čeprav sam ni verjel (em svo-jim besedam. »PomogaJi vam bomo in vse bo spei dobro.« »Ne,« je odgovorila »Kleni ne more nihče več nomaoati Končano ie In bolje bo tako. Kakšen smisel bi še moglo imeti moie iivljenie po vsem tem, kar se je zgodilo? Tebe sem izgubila za vselej, a brez tebe mi ni bilo rešitve. Vem, nisi mi verjel, da te zares ljubim, toda v teh zadnjih trenutkih življenja ti vendar ne morem lagati. Da. ljubila sem te. Od tistega dogodka pri jezeru sem bila popolnoma spremenjena in dala bi bila vse, samo da bi mogla izbrisati svojo preteklost in postati tvoja žena. Zdaj vem: zasanjala sem blazen sen, ki cfa ni bilo mogoče uresničiti. Moje življenje je bilo izgubljeno že mnoga leta prej, preden sem te srečala. Tisto, kar sem doživela, se ni dalo izbrisati. Morala bi se na novo roditi. Bila sem ničvredna ženska, ki se je najprej prodajala moškim za denar, potem pa jim nudila pomoč pri njihovih zločinih. Kljub temu ie bi! ta sen lep. Nekaj dni me je zazibava! v sončne privide, ki so bili morda naj-krasnejši od vsega, kar sem doživela Da, lepa in blažena je resnična, globoka in čista ljubfezen. Hvala ti za ta sen. Ti si mi ga dal Ti edini izmed vseh, ki sem jih poznala.« »Sirota...« je vzklikni! in solze ganotja so se mu zalesketale v očeh. »Ko pa si mi listi dan v celici povedal, da si se odločil za princeso, sem mahoma poslala zopet tisto, kar sem bila prej: grda, pokvariena, zločinska ženska. Vse moje bistvo je izpolnjevala samo še strast biezmejne ljubosumnosti in želja po krvavem maščevanju nad njo, ki te mi ie vzela. Kaiti takrat sem bila res Se tako nespametna in sem mislila, da je le ona kriva vse moje nesreče. Zato sem ierjela, do jo prepustita meni. Moja krogla naj ji prebije srce, ki hrepeni po iebi, sem sklenila. Pade naj, da s svojo krvjo ozdravi moje bolečine. Usoda je hoiela drugače. Namesto nje sem padla jaz. Bog je obvaroval njo, ki ie čista in poštena, in kaznoval mene, izgubljeno nečist-nico in ničvredmeo. Pokliči jo! Rada bi jo prosila odpuščanja. Tudi kneza pokličil Preden umrem moram skleniti vse svoje račune. Vse, do zadnjega.« Vinko je poklical Ranoo in kneza Jeane se je zastrmela v princeso in naio deiala: »Lepa ie, prelepa...« Potem ie z ginjenim glasom dejala: »Odpustite mi, princesa! Hotela sem vas ubiti, toda Bog vas ie obvaroval in prav je tako. Ljubite Vinka, kajti on zasluži čislo in resnično ljubezen. Podajta si rokel Tako. Nebo noj blagoslovi vajino zvezo in jo osreči z vsem svoiim bogasivoml« »Hvala vam, Jeane!« k vzkliknila Ranca ganjeno. »Vse vam odpuščam in htdi Vinko prav tako, mar ne?« »Da, vse, vse...« ie dejal. »A!i imate še kakšna željo?« je vprašala princesa. »Da,« ie pritrdila Jeane, »eno želio imam. Okoli vratu imam obešeno svetinjico. Vzemita jo, in ko prideta v Srvropo, poiščite v Parizu moio mater, Germame Lnngres, in ji io izročita. Recita fi. da ii io pošilja niena nesrečna hči Mananne Langres. To je moje pravo rme. Svoie matere sicer nikoli nisem ljubila s tisto ljubeznijo. kakor ljubijo otroci svoje roditelje, ker ji nisem mogla odpustiti. da me je rodila v takih okoliščinah, da iz mene ni moglo nastali nič ■drugega kakor to, kar je. Toda zdaj razumem, da je bila prav tako nesrečno bitje kakor jaz. Morda še bolj. Pozdravila jo in ji povejta, da sem umrla z mislijo na njo in s kesanjem v duši za vse, kar sem kdaj zagrešila. Ne povejta ji pa zakaj in kgko sem umrla. Naj moli zame, če še ni pozabila moliti.« Langresova je hotela sama seči po svetinjici, a bila je že preveč oslabljena, zalo je to storila Ranoa namesto nje. Umirajoča pa je dejala: »Paul Landec je zloglasni mednarodni zločinec Maurice Rigney, a Jose Duera še bolj zloglasni Juan Huesca. Oba zasleduje že dolgo policija skoraj vseh držav. Po načrtu, ki sta ga izdelala, hočeta s plenom dospeti do morja in potem z ladjo v Durban v Južni Afriki, od koder bi se vsaj za nekaj časa izgubila v notranjost, v Oranje ali Transvaal. Morate ju prehiteti!« Po teh besedah se je Langresova znova ohesvetila in knez je nekaj trenutkov nato ugotovil, da je njeno srce zn vselej nehalo biti. Vinko ji je s tresočo se roko sam zatisnil oči. Potem je dejal: »Bila je velika zločinka, toda na dnu svoje duše je vendarle še »hranila iskrico dobrote. Če bi bila rojena m vzgojena v drugačnem okolju, bi mogla postati najpošteneiša ženska. Rioney in Huesca gotovo ne bosta umrla loko.« »Da,« je pritrdila Ranoa. »Hoiela me je ubiti, a vendar sc mi smili. Nikoli ne bom pozabila teh njenih trpečih, žalostnih in prosečih oči. Vedno znova jih bom videla pred seboj.« »Čudna so pota človeške usode,« le rekel knez. »Nekaterim posujejo dobrotni duhovi že zibelke s cveii-cami, druge pa obsodijo zli v najstrašnejše zlo in pogubljenje. Ma-rienne Langres je bila žrtev razmer.« »Kaj sedaj?« je vprašal Vinko, ko se le predramil iz svojih trpkih premišljevanj. »Najprej se moramo vrniti k svetišču,« je dejal knez, »da spravimo na varno ranjenega oskrbnika in pokopljemo Langresovo. Med tem bomo premislili še vse ostalo.« Vinko bi se bil nairajše takoj zagnal na konja in zasledoval ropai ja, ioda uvidel je, da ima kne,z bolj prav, zato je odšel h konjem, ki so se bili že pomirili in se zadovoljno pasli po jasi ob potoku. Bili so še trije. Štiri, med njimi'tudi onadva, ki sta bila otovorjena z večino dragocenosti, sta odpeljala Rignev in Huesca, peti je Pa poginil zadet od razbojnikove krogle in je zdaj crknjen ležal na robu jase. Vinko |ih je uje! in odpeljal tja, kjer je ležal ranjeni oskrbnik in kamor sta knez in Ranoa prinesla iudi mrtvo Langresovo. Med dvema so napravili zasilno nosilnico, na katero so previdno položili oskrbnika, ki se še vedno ni osvestil, dočim so na tretjega privezali mrtvovdekle m krenili nazaj proti svetišču. Kako vse drugačna je bila ta pot, nazaj od one, ki so io v rani zori na- I stopili proti morja. Koliko razburVivd| trenutkov, nevarnosti in žaloiger je bilo med njima Knez, Vinko in Ra» noa so stopali molče poleg iivati, pogreznjeni vs«k v svoje mračne mislL Vinko je mislil na Jeanco, kajti zanj je ostalo živo samo io njeno nepravo ime, in bilo mu je resnično hudo za življenje, ki se je izrodilo v izrodek, ko bi bilo moglo v drugačnem rax~ vo;u postati koristno človeški druibt. »Ali sem iudi jaz kaj zakrivil nad njo?« se ie vprašal. »Ne, moja vesi je čista. Nič drugače nisem mogel postopati, kakor tako. Sama je dejala, da je bilo prepozno. Ne bi fl bil mogel več pomagati. Morda bi sc bila ob meni res za trenutek dvignita) ioda malo je verjetno, da bi se wl stalno spremenila. Mimo tega: kako bi mogel stopiti z njo pred mater in pred druge ljudi? Prikrivati sveht njeno preteklost, irepetaii neprenehoma, da jo kdo odkrije ali d« Jo celo izslede in zapio? Ne. io bi bilq blazno. Prepozno sva se srečalaj Jeanei« Nekje v gozdu je pela neznana ptica žalostno pesem, kakor da toa ‘nad Jeaneimm izgubljenim življenjem. XVHL Doma so prenesli oskrbnika v po* steljo in ga počasi spravili k zave* sii. Knez, ki se je dobro razumel no zdravilstvo, mu je temeljito preiskat razkužil, namazal in previl rano iti dal obupani oskrbnici navodila zq negovanje. Po končanem pregledu jfl izjavil, da ranjenec ne bo umrl, če sc ne pridružijo nepredvidljive komplikacije. S tem ni pomiril samo nju* gove žene, marveč tudi Ranoo 1| Vinka, ki jima je bilo hudo misliti tja io, da bi dobri služabnik izgubil živ. lieme zaradi tega, ker je s svojo zvestobo in prisebnostjo obvaroval smrti princeso in s tem spremenil ves potek spopada z zločinci. Nato so pokopali Langresovo. Vinka ji je sam skopal grob za svetiščem, a Ranca ji ie položila križec v sklo* njeni roki in naio posula grob s cveJ iicami Vinko je pritrdil na preprosi lesen križ še napis: »Tu sanja svoj zadnji sen Mariannq Langres, nesrečno dekle iz Pariza.« »Sanjaj v resnicil« je šepetal Vinko, ko je sial ob zasutem in s cveticami okrašenem grobu nje, ki ie bila i4 pred nekaj dnevi njegova nevestdi »Naj ti Bog odpusti grehe in zabloda kakor sem ti jih jazi Tako boš mordflj le našla tisto novo, čisto in vzvišena življenje, po katerem si v svetlih tra* nutkih svoje duše hrepenela. Saj nisj bila prva in žal iudi ne zadnja. Afl ni tudi Marija Magdalena hodila vsaj del tvoji podobne poti, pa Je nazad* nje le našla vse razumevajočo in zato tudi vse odpuščajočo roko, M jo je blagoslovilo in dvignila celo med svetnice božje? Motiti se in grešiti ie človeško.« Tudi Ranoa ni čuiila do pokojne ne _ sovraštva ne zaničevanja. Ona res ni ” poznala grehoi in zablod velikega sveta, ki so Langresovo že mlado zastrupile s svojim vse uničujočim in vse razkrajajočim strupom, morda JI je pa prav zamv.. tega bilo sovraštva in obsojanje še toliko bolj tuje m neznano. V svoji čisti dobroti je poznala samo ljubezen in sočustvovanje. Vzrasln v nedotaknjeni prirodi, k bila sama prirodna, kakor cvetica ▼ pragozdu, na jasi ali ob potoku. Dalj« vrihndnjii r KULTURNI TEDNIK Samomor Jugoslavije Založb« »Luč« ie izdala za veliko Boi knjigo »Samomor Jugoslavije«, ki i® i® v nemščini napisal Slovenec dr. l>antlo Gregorič. v slovenščino prevedel Da dr. Fran Z u d a n. Avtor te razdelil svoie delo v dv* dela: v prvem prika*u(e najvažneje trenutke 1z zgodovine Jugoslavije od leta 1918. do usodnega leta 1B41.. v drugem Da ®°*odke. ki »o se zvrstili * bliskovito Bacila 0b koncu mesec* marc* do •rede aprila leta 1941. Prvi del obsega samo 47 strani In Je namenjen zlasti tujcem a tudi mi Jiaidemo v niem izredno veliko do* I^Hiil na razna politična vprašanja, e lasti izza kulis dotrajani Pričeni* »e •a uvodni 4gj z trušeniera avstriisko-©grske mouari^ie inzboiem ta obliko »n notramo ureditev državnega so-litia Slovencev. Hrvatov in Srbov V drugem poglaviu je nrika/.an konSnt gaaianek kraljevine Srbov. Hrvatov in •iV?xon<:ev- Nb1° »sodni RnčiiVv ■loetn v narodni skupščini in ooložai. >e vodil do poskusa kralia Aleksandra do fl. iannariu l. 1929. Po le bežnem opisu docrcnlkov r>o tem datumu •Jedi prikaz paden Stoindinoviča in J*™"’« 1 Mačkom 28. avgusta države« obsega t-,P.rostor do za- li b?t/J^ ’ru s0 nam °dliri'0- »o boli kakor v orvih DOtrlavlih. uw>d-■a vloca niasonstv* v politiki Jmro-alavuo kakor tudi bol katerem le vričela proti n.emu in ^i^om Cvetko-▼ *C6va vlflda V nasledniih nocpluviih •poznamo mason« generala Simovtfa {•nrememhe v .lutroslnviti no rarnadii faaciie. Drve tesnejše *tlke z Nem. Io. obisk jugoslovanskih državnikov Pn Hitl<»riu luro nravoslavne cerkve, nupovieevo uvodno akcijo, priston k •Joinl zvp7.| zaroto Proti Cvetkovičev! "«di. usodni 27. marec I 1011. do-•“<*«« t>o prevratu brczclavott novih osebnosti, odstavitev resrenta dogodke pred vojno napad ter razoad in beg vlade v tujino. Kniičo lakliufuie sedemnajsto poclavie: Vzrok; in Dovodi. Dr. Oreeorič prikazuje snov večinoma ii laatnih virov in oeobiuh doživetij. V niei ie zelo mnoco razgovorov, it katerih moremo »poznati ne samo razvoi dosrodkov. amnak tudi oeebna muenia tietih. kn »o sodelovali pri usodnih dogodkih ter priklicali nad Jugoslavijo razpad in niegove nasledke. Tako more zbuditi zanimanje slehernega našega človeka in pojasniti marsikaj kar le vsat večini Slovencev bilo doslei neznano. — tCnlico jo lično natisnila tiskarna Merkur. Lojie Zupane: Mlini stoje... Lojze Zupane ie postal v zadnjih letih eden naiplodoviteižih slovenskih pi&aleliev. Udal ie že nekai mladinskih kniig. in šele nekai meaocev po nieaovein rO" nmuu i* umetniškega živliepia (Vodnikova družba) smo dobili zdaj v Dobri knfigj njegov belokraiinski roman »Mlini stole...« Pisatelt. ki le bil več let učitelj t Beli KraiinL nam prikazuie v tem svoiem delu (241 strani) živlienie ljudi ob Kolpi, v katerih oerediu stoie tnlinarii. Jedro vse; bine ie osebni, rodbinski in politični spor med Marinčevimi in Krnliičevimi. ki razdvnia tud! okolico, toda zakliuči Ža ljubezen, ki se vname med Marin-evim sinom in Kraliičevo hčeri©, da izzveni delo v pozitivnih akordih novega. mirnega in »ložneea živlienia. Za tp oepreilie ie postavil Zupane kot OTtfdie vei postranskih Hudi in nil-hovih usod ter vas kot kolektiv. Na la način spoznavamo v romanu »Mlini stole...« živlienie na tel slovenski periferij} v zanimivi celoti zlasti še. ker ie plgatell postavi) do»aianie v okvir zimskih Časov: pomladi, poletia. leseni in zime. kakor tudi množico lepih opisov pokrajino in narave Mimo tega se ie potrudil, d« le dal govorici Se lokalni narečni kolorit čeprav le koristnost nekaterih Izrazov v tekem leposlovnem delu morda dvomljiva Zupančev novi roman sicer ne pre-spits naših povprečnih 'zvirnih stvaritev ne po problematiki ne po olo- jbiiu. ie M nedvomno najkvalitetnejše doaednuie delo izpod njegovega peresa in lep dokaz plodne rasti ; Literarne nagrade Pokrajinske uprave. Dne 28. marca ie podelil g. ore-zadent gen. liupnib štiri literarne nagrade Pokrajinske uprave za leto 1944. Podelitev se je izvršila na Pokrajinski upravi na slovesen način. Nagrajeni so: Dr. Alojz Gradnik za svoie pesniško delo (10.000 Ur), dr. Stanko Majcen zg novele »Boear Meho< (10.000 lir) iD Emiliian Cevc za črtice »Preproste stvari (8.000 lir): razen tega te uagraieuo tudi delo pokojnega pesnika Pr. Balantiča na ta način, da se ie ustanovila Balantičeva ustanova, iz katere bo nagraien Vttako leto na dan tragične pesnikove smrti pesniški prvenec. Večer slovenske lirike. V tvezi • podelitvijo pokraiinskih literarnih nagrad ie bil 28. marca v Drami recita-ciiskj večer sodobnih pesnikov. Uvodno besedo ie izpregovoril prof. J. Peterlin. nakar so nastopili pesniki: O, Župančič (»V brezclasle«. recitiral S. Jan) J. Lovrenčič (»Ob vrnitvi, rec. S. Jau). A. Vodnik (Sveti Doroteji). J. Dular (»Mlin« in »Zvestoba«), M. Skalan (»Nezvesta žena«), V. Žitnik (»Naši zemlji«. »Na orlovem vrhu«), S. Brnčko (»Kooalke«. »Iskrena pesem«. »Liubezenska nesem«), S. šali (»Marjetica«, rec. sam: »Prošnia mrtvega pesnika«, rec. M. Vera). A. Gradnik (»Pojoča kri« »Obisk v tnborišču na Rabu«, rec. M. Vera). P. Karlin (»Izpoved«, rec. M. Vera). Cvetko Golar (»Molitev«) V. Beličič (»Zora pomladi«. »Oktober«), A. Debeljak (»Pomladna vihra«), D. Ludvik (»Dekle t vrčem«. »Padlemu bratrancu« rec. S. Jan) M. Šarabon (»Prvo srečanje«. »Dež«, »Sončni dan«). L. Stanek (»Večer pred oomladio«, »Pesem kmečkega doma«), S. Ssli (»Po-zdravllam te. zemlia«. ree. M. Vera). Vmes ie zapel onerni pevec F. Langus Gerbičevo »Kam?« in Lajovčevo »Iskal sem »voiih mladih dni«. Na klnviriu ga ie spremljal J Oeana. Polno gledališče ie nagradilo nastopalo?1« t toplim priznanjem. in Najboljša pot »Kako el spoznal svojo ženo?« • »Oženil «em se z njo!« Profesorska Profesor (ko »o ga potegnili t* vode): »Vraga, šele zdaj sem se spomnil, da znam plavati.« Očetov nasvet »Drage hčerke, ve ste že odrasle in je že čas, da se omožile. A vam, dragi sinovi, vain dajem svoj očetovski nasvet: samo žeuitve nikar!« Vlovi| ga Je »Slišal sem, da »i v denarni »tiski.« »Jaz? Nasprotno!« »Potem mi p« posod j sto Url« To je tisto! Oče; »Zakaj »e nočeš poročiti t gospodom čopom? Njegova pretekloet je neomadeževana in čaka g« še krasna bodočnoet!« Hči: »Že mogoč* — samo njegova sedanjo«! je neznosna U Dvommi« »Kdaj smem torej upati, da nti teste vrnili moj denar?« »Vedno, gospod bankir.« Profesorska Kmet: »Proeim, kfe se nahaja hranilnica?« Profesor: »Tu naravnost, druga ulica na levi, hiša zidan« v slogu zgodnje renesanse in • portalom posuega I baroka.« l«voje stvari?« Dober učenee »Gospod Novak, ne bom več poučeval vašega sina. Včeraj som ga vprašal, kdo je napisal »Fausta*, pa mi je odgovoril, da ga on ni.« ' »Kolikor iax vem, ga re« ni Ob n*-pieall« Koma se sme laupsti V neki družbi so se pogovarjali, komu se lahko največ zaupa. »Lažnivcu, ker mu nihče ne w]» me, tudi I« resnico govori.« Od A do Z »No, prijatelj, kako ti gre?« »Preživel som vse od A do Z.< »Kako to misliš?« »Od avtomobila do zapora.« . Raztresenost »Zakaj se gospod profesor, ki Je sicer tako reaeo, dane« tako smehlja?« »Is raztresenosti Dopoldne je bil pri fotografu in misli, da še zdaj aedi pred fotografskim aparatom.« Ribničan t Ljubljani V Ljubljano Je prišel Ribničan In vprašal a svojim ribniškim naglasom nekega gospoda: »Kje p« Je Kongresni trg?« »Kaj? Tega ne veate? Tt N T Ljubljani vsak osel« »Zato sem vas pa tudi vprašal.« • Ribničan je šel v neko trpoviu« ta vprašal trgovca: »Kaj pa prodajate?« »Oslovske glave.« »Videti je, da ste Jih dobro prodati, ker vam je ostala aam« tuiiu* Is šale <• »Kaj si bil danes vprašan?« »Kje so Apenini, pa nisem znal odgovoriti.« »Zakaj pa ne paziš, kam deoei Stiske kot idravnie« h stare zgodovin« poznamo »godb« • deklici Agnodiki, ki »i je postrigla las« in oblekla mofiko obleko, da bi •e učil* zdravilstva pri znamenitem zdravniku Hierofilu. Prekršil« je s tem postavo, ki je ženskam in sužnjem prepovedovala študirauje medicin«, La je prišla pred sodišče. Toda Atenčanko so posegle vmes, izsilile oprostitev in zahtevale, da se zastareli zakon odpravi. 2e takrat torej, tri sto let pred Kristusovim rojstvom. Ta lepa zgodba spada najbrž« v kraljestvo pravljic. Toda pater Martin Je zapisal podoben dogodek, ki se je odigral okoli leta 1400. Na Krakovski univerzi se je neki slušatelj odlikoval po posebni marljivosti. Izkazalo se je, da j« ta slušatelj — ženska. Ko so jo pred duhovnim sodiščem vprašali, iz kakšnega nagiba se je preoblekla, ko je vedela, da je to kaznivo, je priznala: iz ljubezni do znanosti. Zaprli so jo t samostan. ___ Nekaj stoletij pozneje je morala neka ženska plačati svojo častihlepnost po medicini z izgonom. To je bila Lozančanka Henrieta Fabrova, ki Je kot Henrik Faber z odliko naredila kirurški izpit, šla v Napoleonovi alužbi v Španijo, padla v ujetništvo in ila po nalogu Spancev 1. 1818. na Kubo kot zdravnica. Da odstrani vsak •um, je prosila svojo služkinjo, da bi •e s njo na videz poročila. Toda ta k> je izdala. Tako £o Henrieto-Henrik* Fabra deportirali na Florido. Tam je pa smela delovati kot zdravnica in si je pridobila lepo premoženje. V teka časa s« je dogajalo, da eo •e ženske preoblekle v moške, da bi •e mogle posvetiti zdravilstvu. Ena Jenska pa je imela pogum odpovedati •e tej prevari, ki bi ji bila olajšala pot: bila je to pionirka ameriških zdravnic: Elizabeta Blackwellova. Leta 1845., ko je bilo 12 univerz odklonilo sprejem, se je končno smela vpisati na medicinsko fakulteto v Genovi, v državi New York. Študentka Je zbujala v mestecu veliko spogledo; vanja. Kolegi so jo zelo spoštovali in ji zato nasvetovali, naj obleče moško obleko. Odklonila je. Šlo j> je za lo, da bi ženskam končno utrdila pot. čaai, v katerih so ženske smele biti zdravnice, se menjajo * razdobji, ko jim je bilo to prepovedano. Že Hipokrate« imenuje celo v reto zdravnic. Tudi v poznejših časih najdemo vedno imena zdravnic in poročila o njih delu. Znana Je Tortula iz salern-•ke šole, ki je baje v debati • profe-•orli vse prekosila s svojo modrostjo. V svojih knjigah navaja recept za očesni prah, ki ga je dala nekemu •tarčku, ki je že 12 let nosil očala, in mu vrnila vid. Dokument iz 1321. leta potrjuje, da je Frančiška de Romana dobila od kalabrskega vojvode pravico izvrševanja medicine in kirurgije, po strogem izpitu, ki ga je prestala pred profesorji. Zadnja iz Salerna, o kateri vemo, da je diplomirala leta 1415., je bila Konstanca Calenda. V Parizu je 1. 1292. prakticiralo osem zdravnic. V Frankfurtu ob Maini J« bilo v 14. in 15. stoletju petnajst sdravme. Bile so zelo priljubljene, delefcn« so bile mnogih ugodnosti, še celo davkov jim ni bilo treba plačevati. Med Nemkami, ki so v srednjem Teku, izven samostanskih zidov izvrševale zdravilstvo, je najznamenitejša •v. Hildegarda iz Bingna. Imela j« baje tako veliko zdravilno moč, da so vsi bolniki, ki so se zatekli k njej, ozdraveli. Njena medicinska in prirodoslovna dela pričajo o njenem velikem znaniu in odličnem opazovalnem daru. Zbirko svojih receptov je razdelila na dva dela. Prvi vsebuje drage in komplicirane recepte za trgate ljudi, drugi preprosta zdravila za reveže. Borba univerze proti vsem zdravilstva veščim ženskam, ki niso imele diplome medicinske fakultete, je vzrok, da so postale pozneje ženske zdravnice čedalje redkejši pojav. Doroteji Kristini Erlebnovi iz Quedlinburga je leta 1741. Friderik Veliki, ko so mu Jo predstavili, milostno dovolil vpis na univerzo ▼ Hallu. Toda takoj nato se I« poročila z vdoveem s štirimi otroki in se posvetila svoji družini. Porabila Je vuk prost čas za nadaljevanje študij eelih 13 let. 17M. leta je šla v Halle, naredila izpite in promovirala. Najvažnejše poglavje o ženski kot zdravnici *e začne sredi preteklega •toletja. tl. marca 1850. so v Filadelfiji odprH prvo medicinsko visoko lolo za žensk«. Sledila Ji je vrsta vi-•okih iol v New Yorku in Bostonu. Znamenita ameriška zdravnica Dr. Kat« Campbell-Meadova poroča o tem: »Ameriške pioi.irke »o kljub svoji predniei Elizabeti Blackwellovi naletele na zaprta vrata. Univerze so od klan Mie sprejem, v bolnišnice niso dobile vstopa. Bile so prisiljene Rediti si lastne univerze in bolnice. Petnajst let je prešlo, preden so se pojavile prve medicinke n* evropskih fakultetah. Bile *o to Rnsinle in Curih Je bil nai»ostoljuhnejše mesto. Prvi Švicarki, ki sta v Švici začeli Izvrše vati prakso, sta Dr. Heim-V5et.lin in Dr. A n na Heer, Skoraj pol stoletja trajalo, preden je ženska pro-irla • svojo zahtevo po pravici fitu-d im n ja te izvrševanja akademskih poklicev. Dane« J« ženska kot zdravnica osvojila vae panoge medicine. Naravno je, da ao aa{večkrat specializira *• žen- ske aS otroSk« betežni. Najdemo p* Jo tudi med predstojnicami klinik in bolnie. Gospe primarijke in goepe asistentke niso več redki pojavi, posebno n« v severnih državah. Mnoge vodijo materinske posvetovalnice in imajo kot šolske zdravnice na skrbstvenem polju bogato delovno področje. Imamo zobozdravnice in očesne zdravnice, raziskovalke raka in tuberkuloze. Znanstvenemu delu ženske v laboratoriju se ima medicina zahvaliti za marsikatero važno odkritje. Zenska kaže v operacijski dvorani svoje znanje. Pravljica o Agnodiki J« prenehala biti pravljica. NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubrilu, plačamo 10 lir. Zelo fina rižota Praži pol ure majhno, na precej debele rezine zrezano čebulo. 1 zrezan krompir, 1 zrezan korenček, malo petršilja in 1 malo žličko olja. Ko je vse to dobro prepraženo, dodaj dve žlički paradižnikove mezge, malo premešaj in zalij. Kuhaj to dve uri, večkrat premešaj in zalij po potrebi- V drugi kozici praži na maščobi drobno zrezano čebulo m ko ta zarumeni, stresi vanjo opran riž, ga praži pet minut, nato pa zalij s prej pripravljeno tekočino, in sicer skozi cedilo. Če si za zalivanje porabila že vso tekočino, dolij ponovno vode in pusti, da krompir, koren in čebula tako dolgo časa vro, dokler a to tekočino ne skuhaš riž. Na koncu pretlači krompir, korenček in čebulo skozi sito, osoli in opo-praj, dodaj rižu in serviraj. Riž naj bo bolj tekoč, da ga lahko ješ z žlico. Z. B. Varujte železie predmete pred prahom! Skoraj splošno je prepričanje, da rjavi železo v dotiku z vodo. Toda železen sod, ki je stalno do vrha napolnjen z vodo, ne rjavi skoraj nič, ker ni v stiku z zrakom. Vlažen zrak je namreč tisto, kar povzroča rjavenje. Sam6 če je mokro železo v stiku z zrakom, ima možnost pritegovati nase kisik in iz te spojine ustvarjati rjo. Pri tem pa je zelo zanimivo, da je v prvi vrsti prah tisto, kar priteguje vlago, jo zadržuje in povzroča rjavitev. Iz tega sledi, da morajo posebno kmetje, ki hranijo svoje železne stroje po skednjih, pod kozolci, po list-njakih itd., posvečati veliko skrb obvarovanju teh zdaj tako dragocenih in nenadomestljivih naprav pred prahom in s tem pred vlago in rjo. ZALOŽBA »LUC« — LJUBLJANA RAZPISUJE TEI NAGRADI! ZA IZVIREN SLOVENSKI ROMAN ALI POVEST: I. NAGRADA . , , . , . Lir 30.000.— II. NAGRADA Ltr 20.000.— III. NAGRADA............Ur 10.000.— 1. Delo mora obsegati vsaj 10 tiskanih pol. 2. Dogajanje romana ali povesti naj bo zajeto iz življenja našega človeka, 3. Nagrajeni pisatelj dobi poleg nagrade še običajen pisateljski honorar po tiskovnih polah. S podelitvijo nagrade in pisateljskega honararja «o odkupljene vse avtorske pravice. A. Založba »Luč« si pridrži pravico, da prve nagrade ne podeli, če nobeno delo po njeni presoji ne ustreza v obeh glavnih ozirih, t. j. oblikovno in vsebinsko. 5. Založba »Luč« je pripravljena odkupiti tudi nenagrajena dela, če Ji bodo ustrezala. 6. Ce bi založba »Luč« smatrala, da nobeno poslano delo ni vredno tudi ne druge ali tretje nagrade, bo natečaj podaljšala, vendar v tem primeru nima pravice že vposlanih del odkupiti. 7. Rokopisi naj bodo tipkani v dveh izvodih in opremljeni z avtorjevo šifro. Ista šifra naj bo napisana na ovitku posebne, zalepljene kuverte, v kuverti sami naj bo pa navedeno avtorjevo ime in naslov. a. Rokopise sprejema založba »Luč« do 1. Julija 1945. ZALOŽBA »LUC« — LJUBLJANA, BLEIWEISOVA CESTA ST. 13/111 Japonci o gobavosti Le majhno je število bolezni, ki bi imele tako dolgo zgodovino in ki bi zapustile tako žalosten in strahoten spomin, kakor je gobavost. Pri vsem tem je še dandanes neke vrste skrivnost za zdravniško vedo, zakaj, čeprav se sodobna fiziologija nagiba k naziranju, da gre za po-dedljivo ali pa prenosljivo bolezen, vendar še vedno ne vemo ničesar določnega o vrsti okužitve, ne o tem, kako pride v kri in kolikšna je inkubacijska doba. Zdi se, da ima tudi gobavost, enako kakor sušica, nedoločno inkubacijsko dobo, toda brez določno opredeljenih značilnosti, na podlagi katerih bi mogli ugotoviti stopnjo okuženja. Ta bolezen je bila nekdaj v^ Evropi, kamor so jo zanesli križarji, zelo razširjena. In če je dandanes le bolj redek pojav, moremo reči, da je znanost le malo pripomogla k njenemu izkoreninjenju. Na dolgo in široko se je razpravljalo o njenem nastanku in prenašanju; toda v labirintu vraž'in domnev si je zmerom bolj utirala pot trditev, da se ta bolezen stalno pojavlja v zvezi z uživanjem slane ribe. V zvezi s tem je razširjeno prepričanje, da jo je na evropskem severu zato manj, ker je protestantovska cerkev prepovedala svojim vernikom uživanje ribe. Neki mlad nemški zdravnik, ki ga je pred sedmimi leti poslala v Trije znčnrcni bmSjs PO CESKI PRIPOVEDKI PRIREDIL HOTIMIR V. GORAZD V nekaj trenutkih ]« vse pogoltnilo morje, le Vojko ln njegovi trije zvesti psi *o *e ostali na površini ter se obupno borili z valovi. Mini Trgaj Je omagujočega gospodarja zagrabil z zobmi ter ga privlekel srečno na breg, kjer sta se Jima pridružila 8« Lomi ln Pozor. Vojko Je rešil z ladje samo vrečico z zlatniki In Sinjino ogrlico, ostal Je pa brez orožja. Deset dni so brodolomci že bodili po neznani deželL BoriU so se morali neprestano z divjo naravo ln ogromnimi kačami. f Afriko >Družba za raziskovanje gobavosti*, je potrdil domnevo, da gre nagnjenost k nalezenju gobavosti vštric z uživanjem rib. Mnogo govoric se širi — in marsikatere med njimi ne brez podlage — o neznosnosti naselij gobavcev, raztresenih v bolj ali manj oddaljenih gorskih krajih, kjer gobavci bedno životarijo, preživljajoč se z izkupičkom od prodanih predmetov, ki jih sami izdelujejo in ponujajo romarjem in popotnikom, v katerih je stud, ali bolje strah in previdnost, večja od usmiljenja; ali pa o tem, kako gobavci tavajo po gozdovih, kjer stikajo za užitnimi zelišči, da utešijo lakoto. Meso uživajo najbrže bolj poredko, posebno pa še slano ribo, ki je za njih najnevarnejša jed. Tako vodi tak način naravne izločitve brez nadzorstva do čedalje širšega razmaha gobavostnih naselbin, ki postajajo prava gnezda te bolezni in stalno ogrožajo vse one, ki pridejo z njimi v stik, dokler ne omahnejo, drug za drugim, v obcestni jarek. Če je bilo težko razumeti zadržanje Japoncev do gobavce*? v preteklih stoletjih, je popolnoma nerazumljiva ravnodušnost naših dnj, posebno če jo primerjamo z uspehi, ki so jih dosegli v ostalih delih sveta. Kes je, da rešitev tega vprašanja, s človečanskega stališča, ni tako preprosta: ker je življenje ftobavca (naj sa že okoli potika ali pa doma ostaja) zelo bedno, je razumljiv strah in obup vsakega bolnika, čeprav nima morda nikakih drugih znakov okužitve kakor neznaten ekcem, ker takega bolnika takoj za zmerom pošljejo k zavrženim človeškim razvalinam, v bolnišnico za gobavce. Na drugi strani pa je prav zaradi bednih razmer, v katerih mora životariti gobavec v današnjem sistemu, potrebno nekaj ukreniti. Država bi morala vsakemu bolniku zagotoviti primerno oskrbo, šele tedaj bomo smeli pričakovati, da se bolezen ne bo več-širila. In takrat bo nastal nov problem: ureditev družabnega življenja gobavcev. Splošno opazovanje, po katerem je pri teh bolnikih močno razvit spolni nagon, zahteva predvsem, da se pri njih strogo izvajajo zakoni evgenike: vsaj tako dolgo, dokler se to”no ne ugotovi, da bolezen ni podedljiva. The Japan Chronicle, Kobe (Japonska) ." anoro« popotnem ta JIM ali celd umefcdfc koloidih. V sodelovanj* ■ podjetjem I. di Farben je nastal kmalu nato primež ren preparat, »Periston« imenovanj snov, ki je kemično oddaljeno »o? rodna znanim umetnim snovem, nŠ pa trdna tvarina, ampak beljakovini podoben koloid, ki pa sam ne po« vzroča nobenih beljakovinskih r*4 akcij. Njegova velika prednost je tl tem, da ostane v obtoku krvi dva dfli tri dni in ga prične telo šele nato izločati, s čimer poveča za tisti čaa količino naravne krvne plazme "4. krvnem obtoku. Škodljivosti krvi t* preparat prav ntč ne moti in pra* tako tudi ne kvari nobenih drugih njenih lastnosti. Krvavitev iz nosa Pomladi slabotnim ljudem, posebnal otrokom zelo rada iz nosa kri teč«. Na lepem, ne da bi se bili udarili začne kapljati iz nosnic. Žilica ▼ nosni duplini se je odprla. Mnogi se tega zelo preplašijo, ker je tolika krvi in si ne vedo pomagati. Predvsem naj oni, ki mu teče kr| iz nosa, sede za mizo v enaki drži* kakor da bi hotel pisati. Ker mu j« glava težka, naj si jo z eno rok* podpre, s prsti druge naj pa močno stisne nosnici. V tej drži naj nekaj časa vztraja. Važno je, da se ne sm* usekovati, ker tako samo vleče kri iz žile, odnosno iz nosnice. Kri, ka* teri ste na ta način preprečili izho^j i* nosa, se strdi in napravi nek^)| zamašek za žilo. Če kri še bolj tefa, napravit« spredaj na vrat mrzel obi kladek. Včasih se kri le noče ustaviti; taJ krat je najboljše, če s tanko paličica! stlačite v nosnico staničevinast trali in z njim zaniažite nosnice odn. pre>j prečite odtok krvi. Ni pa pravilna^ izplakovanje s slano vodo, ker vodaj sproti odnese kri, ki bi se strdil«) na rani, in onemogoča tvorjenje krr^ nega zamaška. Beli kanarčki Malo je znano, da je mogoče zeld vplivati na barvo kanarčkov z izber« njihove hrane. Ce manjkajo hrani določene kemične primesi, zlasti vit*^ minu A sorodni karotinoidi, potem jind zraste po golitvi brezbarvno perje ia kanarčki so čisto beli. Zanimivo H tudi, da ness pegatka, če ji manjkajo omenjene »novi, jajca i skoraj bre» barvnimi rumenjaki. NEKDOTE Napadale so Jih divje zveri in povsod so prežali na nje divjaki, k! so le hranili s človeškim mesom. Nekega dne so počivali na nekem griču. Nenadoma se Je zopet pojavila izpod oblakov golobica ki Je Vojku Uročil« belo pisemce, v katerem ga Sinja roti, naj se podviza, kor bUza ao dan, ko mora izpolniti svojo prisiljeno obljubo In a lom rešit) čast kraljeve besedo, (Dalje prihodnjič.) Urnatno nadomestilo za kri Za nadomestitev Izgube krvi pri izkrvavitvah, ki so se pre| vedno končale s smrtjo, imajo dandanes zdravniki .čudovito sredstvo: transfuzijo krvi, prenos te življenjske tekočine naravnost iz ožilja dajatelja krvi, ali pa iz krvnih konzerv. Vendar ve vsakdo, da ni ta postopek brez vsakega tveganja, ker mora biti kri, ki jo vbrizgamo pacientu, Iz ožilja človeka, ki pripada isti krvni skupini kakor on. V nasprotnem primeru bi nastale usodne komplikacije. Toda ne glede na to je pogostno tudi pri manjših krvatitvah in krizah, ki jih zdravniki imenujejo ranski pretres ali protoplazmatičen kolaps, po opečenjih, okužitvah, zastopitvah, potrebno pazientu nadomestiti vsaj del za dihanje tako zelo potrebnih krvnih telesc. V takih primerih ne gre za popolno transfuzijo krvi, ampak za dopolnitev krvne plazme. Dovajati polno kri bi bilo v takih primerih celd prej škodljivo kakor koristno. Se leta -1939. je bil položaj tak, da Btrokovnjakoro svaril* Wemer Siemens (1810.—1892.) za nekaj tednov povabil v gost« niiado, zalo nečakinjo in se je z njo rad razgovarjal in šalil v prostih večernih urah. Nekoč mu je mlada dam* zaupala, da se nadeja na prihodnjem opernem plesu svidenja z gledališkim igralcem, ki bo. kakor vse kaže, kaj kmalu slaven mož; spoznala da .ga jo v neki družbi in zdaj pričakuje srečanja z njim z veliko napetostjo. Stric pa ja svareč« zažuga s prstom: »Prav, ljubo dete, a glej, da ne poza* biš ob tej priliki Ohmovega zakonaj čim večja napetoet, tem manjši odpori« Govedo brei protekcije Knez Metlernich je poročal cesar}* Francu. Njegove pridušeno in tiho i»« govarjane be«e