Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V ST edC. dne 6. julija 1927 St. 148. Posamezna Številka 2oii Naročnina ^SfSSBSB^ . iMP »I, ^Mfl^t^ ■IHilHl— A uum^ t MBBBHHa^^ Cene oglasov ^SLOVENEC" za državo SHS mesečno 20 Din mali oglasi po 130 ln Z D,vetji ogla« nad 43 mm višine polletno 120 Din _ flfff ^ ggffi g ^UM« BB f^B po Din 2-30. vellld po 3 ln 4 Din, v orednltkem deta celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedel|ika l/.da|o SSHH S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ilHllI vrstica po 10 Din g Pri večjem naročilu i Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici št. 6 111 IloHoplal se ne vračaio. nefranhlrana pisma se ne apre/emafo - Uredništva telefon št. 20S0, upravnlitva št. 2328 'Političen list sza slovenski narodi Uprava /e v Kopitarjevi ul.it. O Čekovni račun: Cfublfana itev. 10.630 ln IO.34» xa lnserate, Sarafcvoit.7563, Zagreb it. 39.011, Praga ln Vunal it. 24.797 Ljubljanski volivci! Volivna borba za bodočo narodno skupščino se je začela. Otvorila jo je z zavestjo zmage na celi črti naša SLS, ki zastopa želje in potrebe celega slovenskega naroda. Prva in glavna točka njenega programa je čimvečja samoupravna samostojnost Slovenije, ki naj čim tesneje zvezana z državo, razvija svoje gospodarske in kulturne sile do viška. Slovenija bodi vzorno upravljana, njeno prebivalstvo zadovoljno, njen ugled dostojen visoke vloge, ki jo ima naš narod kot neporušljiva barijera naše države na jugozapadu, lako da bo moč in ugled Slovenije največje jamstvo za mirni razvoj in veliko bodočnost Jugoslavije. V taki Sloveniji pa ima in bo imela vedno prvo besedo naša Ljubljana, ki mora zato tudi biti prva na mestu, ko bo slovensko ljudstvo 11. septembra tega leta s svojimi glasovi odločalo o svojem bodočem parlamentarnem zastopstvu. Zmagoslavni venec, ki ga bo ta dan sprejela iz rok slovenskega naroda SLS, naj tudi letos nosi kot prvi in najlepši napis: Ljubljana! Ljubljana, središče naše trgovine, industrije in obrti, ima svoje gospodarske interese najbolj zavarovane v stranki, ki dela res državotvorno, državi in slovenskemu narodu koristno politiko, ki si prizadeva tako za procvit produkcijskih sil slovenskega naroda kakor za gospodarsko povzdigo cele Jugoslavije. Ljubljana, ki ima v svoji sredi toliko delavstva, more poveriti skrb za socialne potrebe delavskega stanu samo stranki, ki ji je socialna pravičnost temeljna točka programa. Ljubljana, največje središče urad-ništva in državnih uslužbencev, more kakor pri zadnjih volitvah lako tudi pri teh oddati svoje glasove samo stranki, ki državnega uradnika ne smatra za hlapca te ali one stranke in režima, ampak za državljana, ki svobodno iz prepričanja požrtvovalno služi skupnosti in mora zato uživati od države zaupanje, največjo skrb in gmotno ter moralno visok položaj. Taka stranka je edino SLS. LJUBLJANČANI! Ob zadnjih skupščinskih volitvah ste štrli na nasilju, strahovanju in nemoralnih metodah slonečo moč SDS v našem mestu. V tem hipu je Ljubljana resnično in dejansko postala slovenskemu narodu središče, ki z njim misli in čuti eno. Te časti in pravice, ki ste jo takrat sredi največjega terorja neustrašeno priborili in zaslužili Ljubljani, ji ne boste pustili več vzeti. Zato smo trdno uverjeni, da boste tudi 11. septembra izvolili za svojega zastopnika v narodni skupščini svojega dosedanjega poslanca, načelnika Slovenske ljudske stranke, d r. A n t o n a Korošca, ki je priboril slovenskemu narodu ugled in spoštovanje v naši državi, za njegovega namestnika pa g. Franca Terseg lav a. Vsak volivec ljubljanskega mesta, ki slovensko misli in čuti, komur je za poštenost v javnem življenju, kdor hoče videti Slovenijo v državi močno in srečno, kdor ljubi državo, ki potrebuje kulturno visok in gospodarsko jak slovenski narod, bo 11. septembra volil kandidata. Slovenske ljudske stranke! Dr. ANTON KOROŠEC, načelnik SLS. JANKO NEP. JEGLIČ, podpredsednik. LJUBLJANSKI MESTNI ODBOR: Dr. JOSIP JERIČ, predsednik. Dr. ANTON KODRE, tajnik. ALBIN ZAJEC, blagajnik. NIKO BATESTIN, FRAN OREHEK, JOSIP PIRC, FRAN PUST, FRAN TERSEGLAV, FERDO VOVKO, IVAN Ž AN, odborniki. Stara ljubezen ne zarjavi. Te dni je javnost zvedela za živahne razgovore in intimna pogajanja, ki so jih imeli med seboj zastopniki SDS in SKS. Pri teh pogajanjih je šlo za enotno listo, ki jo naj bi za sedatnje volitve sestavili ti dve stranki, seveda v tem cilju, da bi v Sloveniji položili na smrtno posteljo »klerikalnega zmaja«. Ne čudi nas prav nič, da so se zastopniki teh dveh strank vsedli k skupni mizi in tudi prav nič se ne bi čudili, ako bi se ta gospoda tudi dejansko zedinila na enotno listo. Obema je skupna ista fiksna ideja, ali bolje, obema je skupno isto zavestno in ho-teno nasprctstvo proti stranki z odločno krščanskim svetovnim nazorom. To nasprot-stvo je vodivno gibalo njihove politične akcije in integralni cilj politične eksistence. Ko bi se jima posrečilo to, pa če tudi bi slovensko ljudstvo pognali v tabor nevemkatere protidržavne stranke, imeli bi sladko zavest, da sta izpolnili svojo nalogo, če bi tudi sami zase živeli tudi še nadalje tako bedno politično življenje, kakor sta ga dosedaj živeli med slovenskim ljudstvom. Obema je torej skupna ista negativna idejna zamisel, ki hoče rušiti življenske osnove slovenskega ljudstva in mu vsiljevati v politiki in kulturnem življenju svobodomiselske, pretežni večini ljudstva tuje politične tvorbe. Kje drugje bd mogli iskati skupni izvor besnega sovraštva vsaj vodivnih ljudi teh dveh strank proti SLS? Ali s« mar ti dve stranki moreta pokazati s političnimi ali gospodarskimi uspehi za slovensko ljudstvo? Ali moreta, stopiti pred slovensko javinost lo z enim samim večjim dolom, ki bi služil slovenski skupnosti? S katerim delom bi mogli ti stranki stopiti pred slovensko javnost, ki bi se sploh dalo primerjati naravnost sekularnim naporom SLS za politični, gospodarski in kulturni preporod slovenskega naroda pred svetovno vojno? Ali ni bila po vojni ravno SLS heroične boje med ljudstvom in v belgraj-skem parlamentu za politične in gospodarske pravice slovenskega naroda? Obe ti stranki pa, ki sta te dni tako sramežljivo tkali niti tudi za javno prijateljstvo, ali niste obe vzajemno in z vriskajočim srcem kumovalj v Belgradu, ko so s centralistično ustavo brisali s sveta politično individualnost slovenstva in so mu v gospodarskem pogledu vezali roke in noge? SKS in SDS, dva poganjka istega debla, sla s svojimi glasovi pomagali ukazoniti prosluli člen o absolutnem narodnem edinstvu, s katerim se hoče zakonskim potom negirati slovenska narodna samobitnost. Ali ni tudi obema strankama ves čas njihovega obstoja bila tudi skupna politična taktika, absolutno teženje za oblast in sicer za vsako ceno? Za ceno oblasti so cepili stranke in skakali iz kluba v klub, za ceno oblasti so pogumno vztrajali v koalicijah, če tudi na očito škodo ljudstvu, samo da so jih pustili za malenkostno strankarske koristi »stati pri vladic. Ali bi bilo potem takem čudno, ako se je v obojih vzbudila stara ljubezen in so se hoteli neženirano pokazati v skupni Ironti proti pretežni večini slovenskega ljudstva? Isto skupno freigeistovsko ozadje, isto sovraštvo proti političnemu prepričanju večine slovenskega ljudstva, isti skupni življenjski cilj: pobijanje >klerikaliiamag — ki je karak- teristično obeležje vseh liberalnih strank na celem svetu, pa naj potem nosijo ali demokratske ali agrarne nazive. Skupaj so torej hoteli korakati in neizmerno radi bi skupno zrušili politično moč slovenskega ljudstva. V tem teženju jih niso ovirala niti načela niti politična zgodovina preteklih in sedanjih dni. Radi bi imeli skupno fronto, vse navidezno napadanje na pokvarjeno gospodo, jim ne bi delalo prav nobene vesti. Radi bi. Zakaj pa med sorodniki in načelnimi prijatelji vendar ni prišlo do edinstva in skupne zakonske zveze? Vzrok naj bi bil v načelni razliki, kako eden ali drugi pojmuje slovenstvo ali kulturno in gospodarsko samostojnost Slovenstva, kakor to tako lepo navaja izdani komunike? Nikar ne imejte slovenskega volivstva za same otročaje ali politične naivneže! Mar ni SKS i isto vnemo in bahavostjo glasovala za centralistično ustavo kakor SDS? Ali niso z njo parcelirali s prozornim namenom Slovenije? Ali niso z njo izpodrezali korenin vsaki gospodarski in kulturni samoupravi Slovenstva? To je na dlani in vsaika beseda je odveč. Eni kot drugi so imeli iste nazore in jih na zunaj tudi s svojimi dejanji potrdili. Ali se danes SKS ne podrejuje svobodno in hote hrvatskemu vodstvu in ali mu celo ne utira poti na slovensko ozemlje? Zato je tudi goli hnmbug, ako govoriSJo, da so jih >načelni pomisleki* razdvojili. Če niso načelni razlogi bili meTodajni in niso mogli biti merodajni, da ne pride do ene fronte načelno enako orijentiranih strank, se moramo vprašati, zakaj vendar do te politične skupnosti ni prišlo. Stvar je pri prosta in enostavna: razbili so se na mandatih. Torej čisto spekulativna zadeva jih je ločila. Tukaj pa niso poznali prijateljstva, ko je bilo treba deliti mandate. Mandate hočejo eni kot drugi, glasov pa ni. Kdo bo odnehal, ko se odloča o mandatih in mandatarjih! To je tajna razbite napredne fronte! Če so znali eni svoje poželenje malo lepše maskirati, je pač to znak malo večje trgovske in demagoške izurjenosti. Zakaj so pa tudi bili v radičevski šoli?! Ali niste slovenski radičevci s svojim glasovanjem dokazali, da hočete centralizem da hočete deliti slovenstvo in mu narodno-pravno samobitnost ubiti, da ga hočete držati v gospodarskih sponah in vezeh? Zgodovina ni pozabljena in ne bo pozabljena nikdar. Ob svojem rojstvu ste zagrešili politično hudodelstvo in Kajnov žig vas bo spremljal oelo dobo vaše politične eksistence. Najlepše je le, da pridno priznate: kakor bj brli radi skupaj, ali ti mandati, ti so nas ločili Taka je pesem o pokvarjeni gospodi, ki se je udeleževala te ogabne igre. Krivice železničarjem se bodo popravile! USPEŠNE INTERVENCIJE POSL. ŽEBOTA PRI ŽELEZNIŠKEM IN FINANČNEM MINI-STRU TER PRI MINISTR. PREDSEDNIKU. r Belgrad, 5. jul. (Izv.) V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. Ž e b o t včeraj in danes interveniral v železniškem ministrstvu in • »htevt!, da se popravijo krivice, ki so se prizadejale železničarjem in njihovim družinam. Glede legitimacij in režijskih kart je zadeva začasno urejena. Listine za vozne ugodnosti se morajo prizadetim vrniti. V progovnih delavnicah se bo polagoma uredilo tako, da dobe stare pravice in plače nazaj. Finančni minister je dobil od ministrskega sveta naročilo, da mora najti potrebne kredite. — Danes je bil posl. Žebot od tričetrt na 1 do pol 2 pri predsedniku vlade Velji Vukičeviču. Opisal mu je žalosten poiožaj naših kategorijskih železničarjev in zahteval naknadne kredite za mariborsko železniško delavnico, kurilnico in progovne delavnice. Vukičevič je izjavil, da bo o teh zadevah poročal ministrskemu svetu in bo naročil prometnemu in finančnemu ministru, da se dogovorita radi naknadnih kreditov. Predsednik vlade, Vukičevič, se je živahno zanimal za zadeve, o katerih mu je poslance Žebot poročal. Obljubil je, da se bo storilo vse, da se najhujše krivice popravijo. Spon v demokratski stranki. VLADNI ČLANI PROTI DAVIDOVIČU. r Belgrad, 5. julija. (Izv.) Današnje popoldansko časopisje poroča, da je nek aktivni minister, po nekaterih verzijah dr. Šumenko-vič, poslal demokratom v Novem Sadu pismo, v katerem jih prosi, da naj storijo vse, da se onemogoči kandidatura dosedanjemu nosilcu demokratske liste DragUtinu Pečiču, češ, da I je znan kot Davidovičev prijatelj, da pa je i politika vlade taka, da se kandidira čim manj ! Davidovičevih prijateljev. In res je Pečič pri glasovanju dobil 88 glasov, njegov nasprotaik pa 91. Časopisi ugotavljajo, da so se pri glasovanju zgodile nerednosti. Sporazum med radikali? r Belgrad, 5. jul. (Izv.) Znani prvak in voditelj Pašičeve struje v radikalnem klubu Ve-lizar Jankovič je dal javnosti izjavo, v kateri pravi, da sploh ne misli več kandidirati in da ne mara nobene soodgovornosti, ki gre na škodo radikalne stranke. Poleg tega trdi, da dela to radi tega, ker se njegovi pristaši ma-terijalno in moralno preganjajo. — Ta korak bivšega ministra in uglednega radikalnega prvaka je vzbudil splošno zanimanje in komentarje. Misli se, da mu bo sledilo še več radikalov. Kakor se v vladnih krogih zatrjuje, je to začetek izvrševanja sporazuma, ki se je sklenil med Aco Stanojevičem in predsednikom vlade Veljo Vukičevčiem, Po teh vesteh sta se tekom poslednjih dni na ponovnih sestankih oba radikalna prvaka sporazumela, da se enotnost radikalne stranke ohrani na ta način, da se nekateri poslanci-pašičevci, za katere se ne želi, da bi bili ponovno izvoljeni, ne kandidirajo; na drugi strani pa bi vlada podpirala ostale poslance, ki se lahko kandidirajo. Na ta način bi se enotnost radikalne stranke obvarovala in radikalna stranka pri sedanjih volitvah ne bi šla v boj tako razcepljena, kakor bi šla sicer in kakor so poslednji dogodki pokazali. Za jutri je Aca Stanojevič sklical sejo glavnega odbora radikalne, stranke. Na sejo je povabil tudi predsednika vlade Vukičeviča in vse radikalne ministre. V nekaterih krogih se je zatrjevalo, da bo na tej jutrišnji seji prišlo do končnoveljavnih sklepov glede sporazuma in glede proglasa na volivce. Javnost z živahnostjo spremlja te najnovejše poskuse sprave radikalov. Zopet uboj na volivnem shodu. g Zagreb, 5. julija. (Izv.) Tukajšnje časopisje poroča o uboju v Smiljanskem Polju v Liki. Predsednik radikalne krajevne organizacije radikalne stranke Djukič se je z avtom pripeljal na shod NRS, ki se je vršil na prostem. Poleg zborovalnega prostora so pekli koštruna in razdeljevali žganje, vino in pivo zastonj. Ljudi je prišlo na shod zelo malo. Med drugim je govoril kmet Pejnovič, znani radikal in predsednik tamošnje maloštevilne organizacije. Njegov nasprotnik Sima Lemaič se je z njim spri. Prepir je trajal precej časa. Nato se je Pejnovič odpeljal. Spotoma ga je Lemaič zabodel. Nekateri zagrebški listi trdč, da je Lemaič radikal, drugi da je samostojni demokrat. SEJA DRŽAVNEGA ODBORA, r Belgrad, 5. julija. (Izv.) Jutri se bo vršila seja državnega odbora, na kateri |e na dnevnem redu določitev predsednikov za Slovenijo. NOVE EGIPTOVSKE IZKOPINE. v London, 5. julija. (Izv.) Pri izkopavanju v Combo so odkrili več važnih izkopin, med drugimi tudi kip nekega kralja iz pete dinastije. Stran 2. »SLOVENEC«, dne 6. julija 1927. Štev. 148. Po rešitvi spora z Albanijo. GLASOVI ITALIJANSKEGA ČASOPISJA. NOVI ITALIJANSKI • v Rini, 5. julija. (Izv.) Ob poravnavi jugo- slovansko-albanskega spora poroda »Giornale d' Italia<: iz Tirane, da nova nota ni bila samo omiljena, temveč je vsebovala tudi povsem drug način izražanja, ki je prvo noto napravil nesprejemljivo. Albanija ni izpustila samo Djuraškoviča, temveč tudi policijskega agenta in oba šoferja, proti katerim preiskovalni sodnik ni mogel vzdržati obtožbe. Dopisnik poroča dalje, da je bil položaj v Tirani med konfliktom velikokrat zelo težak tembolj, ker so prihajale vesti o jugoslovanskih vojnih pripravili. Tiranska pogodba stoji sedaj bolj trdno kot kdaj poprej. Albanski zunanji minister, ki se je mudil v Parizu in kasneje v Rimu, se je sedaj zopet vrnil. Ahmed beg Zogu je med tem imenoval za prosvetnega ministra Giafera, dočim je mesto poljedelskega ministra še vedno nezasedeno. Novi italijanski poslanik je predal svoje poverilne listine na najslovesnejši način. Ob njegovem prihodu je igrala godba ita- — SPREMEMBE V ALBANSKI VLADI. — POSLANIK V TIRANI. lijansko kraljevo koračnico in fašistovsko himno. Cena beg in likvidacija albanskega spora. Belgrad, 5. jul. »Politika« prinaša pogovor svojega poročevalca z bratom Cena bega. Cena bega so ob prihodu v Tirano zelo prijazno sprejeli. Takoj so ga obiskali mnogi politiki in poslanci. Ahmed beg Zogu je sprejel Cena bega kot družinskega člana in vpošteval njegov nasvet, da izpusti Gjuraškoviča. Ob tej priliki je rekel Ahmet beg: >0 meni se je pred dvemi leti govorilo, da sem Srb m po», sedaj pa se govori, da veljam za dva Italijana. Toda v kratkem se bo pokazalo, da sem samo Albanec in nič drugega.« — Ahmet beg je Cena begu tudi ponudil, da se vrne na posla-niško mesto v Belgrad, kar je pa Cena beg odklonil, dokler se odnošaji z Jugoslavijo trajno ne razčistijo. Za obnovo ifalijansko-jusoslovanskesa prijateljstva. Husitske slavnosti v Pragi. Vlada se oficielno no bo udeležila. v Praga, 5. julija. (Izv.) Jutrišnjih husit-skih slavnosti se vlada ne bo udeležila oficielno. Vlada bo to storila tem lažje, ker bodo slavnostni sprevod tvorili povečini samo udeleženci delavske olimpiade in bodo s tem slavnosti dobile popolnoma socialistično lice. Tako bo vsekakor ugodno vplivalo na željo Vatikana, s katerim se prično v kratkem pogajanja, katera ho vodil minister Krofta. Nove aretacije v Action francaise. v Pariz, 5. julija. (Izv.) Policija je are-i tirala glavnega urednika »Action francaise« in telefonistinjo gospo Montard, ki se je s Štirimesečnim dojenčkom prostovoljno dala zapreti. Postopali bodo z njima kot s političnimi kaznjenci. Gospo Montard so po zaslišanju prepeljali v bolnišnico. Vročini v Bolgariji. v Sofija, 5. julija. (Izv.) Ze nekaj dni sem vlada v vsej Bolgarski silna vročina. V Sofiji je dosegla vročina 36 stopinj, v nekaterih mestih ob Donavi pa cclo 40 stopinj. Do-sedaj je bilo vsled vročino ; j t smrtnih slučajev. Rim, o. julija. Listi še vedno pišejo o poravnavi a]lanskega spora Ln s tem v zvezi o obnovi italijansko-jugoslovanskega prijateljstva. Naglašajo, da bi morala Jugoslavija v ta namen popolnoma izpremeniti svoj sedanji zunanjepolitični pravec. Tribuna" piše, da se z vprašanji, v katerih si je Italija že pridobila pravice, ne mevrejo delati nikake kupčije. (Nettunske konvencije!) Istotako je izključena vsaka mednarodna razprava o tiranskem paktu. Drugače pa more belgrajska vlada svojo voljo za mir in nedotakljivost Albanije dokazali le s ponovnim zbližanjem z Rimom. Francoska demarša v Rimu. v Pariz, 5. jul. (Izv.) Pariško časopisje se obširno bavi z dogodki na francosko-itali-janski meji, pri čemer se jasno vidi, da je francosko zunanje ministrstvo vplivalo v tem smislu, da se tem dogodkom ne sme pripisovati prevelike važnosti. Iz pisave časopisja je razvidno, da francoski zunanji urad vsled tega incidenta ne bo podvzel nobene posebne akcije, da se ne bi s tem dalo fašizmu novega povoda za napade proti Franciji. Včeraj napovedana demarša se bo danes v Rimu izročila in se ne nanaša na kak obmejni spor, temveč vsebuje samo protest proti kršenju dogovorov glede varnosti ob meji. Vsebuje samo opozorilo italijanski vladi na veliko razburjenje, ki so ga povzročile strelske vaje ob meji. Nov incident, ki se je dogodil danes na meji takrat v Parizu še ni bil znan. Italijanska straža je oddala tri strele na dva Italijana, ki sta se sicer na poziv straže ustavila, ko sta se obadva nahajala že na francoskem ozemlju. Sestanek Pnmo de g^ivere z Siauro. v Madrid, 5. jul. (Izv.) Konservativec Maura je imel s Primo de Riverom razgovor, ki jo velikega političnega pomena, ker ie to pni sestanek med diktaturo in starim režimom. Sestanek se je vršil po posredovanju kralja, ki se je poprej sestal z Mauro. Dejstvo, da je Primo de Rivera sprejel obisk konservativnega voditelja in bil z njim dalj časa v prijaznem razgovoru, kaže, da Primo de Rivera ne more sam doseči večine v narodni skupščini. Je to vsekakor važen korak, ki ga je napravil sedanji diktatorski režim. Ukrajina za samoupravo v Moskva, 5. jul. (Izv.) V komunistični stranki Ukrajine se pojavljajo močna nacionalistična stremljenja, ki so naperjena tudi proti Moskvi in proti vseruski ideji. Dosedaj se jc vodstvu vedno posrečilo nacionalistične težnje označiti kot stremljenje buržoazije, sedaj pa so nacionalisti v stranki pridobili že mnogo pristašev in v stranko sc jc vrinilo več bivših socialnih revolucionarjev. Položaj osvetljuje dejstvo, da je osrednji odbor komunistične stranke v javni izjavi nastopil proti nacionalističnim stremljenjem Ukrajine. Pričakovati je, da bodo na prihodnjem komunističnem zborovanju v septembru z ukrajinsko opozicijo naredili kratek konec, kot se je to zgodilo s Trockim. Urejevanje poljsko« ruskega razmerja. v Varšava, 5. jul. (Izv.) Poljski poslanik v Moskvi Patck je dospel semkaj. Pred svojim odhodom iz Moskve je imel s čičerinom razgovor, o katerem je izjavil, da jo z njim popolnoma zadovoljen. Poljsko-rusko razmerje se bo sedaj, ko je zunanje zadeve prevzel zopet čičerin, kmalu zopet uredilo kot preje. Za ruskega poslanika v Varšavi bo na mesto dr. Vojkova imenovan najbrže Stomoniakov. Italija za obnovo stare madjarske države. Rim, 5 jul. Ob priliki francoske kritike Rothameerevega zavzemanja za revizijo tria-nonske pogodbe zavzema fašistično časopisje stališče na korist Madžarski. »Popol d'Italia« pravi, da bo Madjarska g svojo zahtevo zmagala, ker ima za seboj Italijo, ki je danes vrhovni razsodnik v Srednji Evropi. Novi romunski zunanji minister v Bukarešta, 5. julija. (Izv.) Prešnji poslanik v Ix>ndonu Titulescu, ki se je v nedeljo vrnil v Bukarešto, bo jutri na Sinaji prisegel kralju kol zunanji minister. Ostra kritika francoskega kofcmijalnega sistema. v Pariz, 5. jul. (Izv.) Socialistični poslanec Leon Blum v »Popoulaire« spričo debate, ki jo je pričakovati v zbornici o interpelacijah, ki so jih vložili socialisti in komunisti, ostro napada francoski kolonijalni sistem. Prebivalstvo silijo na naravnost nečloveški način k delu. V francoskih kolonijah morajo tudi žene delati ccsto skozi pragozd in to samo za to, da bo imel upravnik neke zasebne družbe lepšo pot do bližnje vasi. V pokrajini Bodo so aretirali 12 domačinov, jih privezali na drevesa in ustrelili samo zato, ker niso pripeljali dovolj delavcev za neko privatno podjetje. Krvave zarotniške akcije v Rusiji. v Moskva, 5. jul. (Izv.) Zarotniška družba, kateri sta stala na čelu Suharčenko in Schutz, je ponoči dne 3. julija poskušala pognati v zrak hišo poleg poslopja državne politične uprave. Ker se jim jc poskus ponesrečil, so vsi zbežali v smolensko gubernijo. V boju z zasledovalci so vsi padli. Pri tem so bili ubiti tudi en delavec, en kmet, en vojak in en šofer. Enotnost med angleškimi liberalci. v London, 5. julija, (Izv.) Proti reformi zgornje zbornice sta se združili obe krili narodno liberalne stranke. Danes popoldne se je vršilo protestno zborovanje liberalnega kluba, na katerem je klub nastopil proti nameram vlade glede reforme zgornje zbornice. Voditelja slranke Lloyd George in Grey sta imela na sestanku važne govore, v katerih sta označila reformo kot alarmni klic proti liberalcem. Načrt o reformi bi ulegnil dati preveliko moč v roke konservativcem. v London, 5. julija. (Izv.) Po dvodnevni debati je bil zakonski predlog v zgornji' zbornici sprejet s 125 proti 26 glasovom. Dočim so v spodnji zbornici liberalni poslanci glasovali različno, so liberalci v zgornji zbornici soglasno glasovali proti temu zakonskemu načrtu. Egiptovski kra31 Fuad v Londonu. v London, 5. julija. (Izv.) Na čast egiptovskemu kralju Fuadu je bil včeraj prirejen velik banket. V napitnicah je bila izražena želja po sporazumu. Angleški kralj je rekel, da z interesom spremlja lepo napredovanje Egipta in želi, da bi prijateljsko razmerje med Egiptom in Anglijo postalo podlaga tudi za bodoči napredek. Kralj Fuad se je zahvalil za angleško pomoč Egiptu in izrazil upanje, da bo tudi v bodoče dobro razmerje ostalo neskaljeno. Vihar v Odesi. v Odesa, 5. julija. (Izv.) Silen orkan je napravil velika opustošenja. Odnašalo je strehe, ruvalo drevesa in na morju se je potopilo veliko jadrnic, pri čemer je utonilo 20 oseb. Vihar je prevrnil tudi voz cestne železnice in je bilo vsled te nesreče 10 oseb težko, 33 pa lahko ranjenih. ŠVEHLA ODIDE NA DOPUST. v Praga, 5. jul. (Izv.) Ministrski predsednik Švehla odpotuje prihodnje dni na oddih v Jachymov. Kasneje odpotuje na francosko riviero. MAROŠKI SULTAN TEŽKO OBOLEL. v Pariz, 5. julija. (Izv.) Iz Rabata poročajo, da se je zdravstveno stanje maroškega sultana zelo poslabšalo in je težko upati, da bi okreval. VRAČANJE INDIJSKIH ČET S KITAJSKEGA. v London, 5. julija. (Izv.) Brigada indijskega vojaštva, ki je bila ena izmed prvih odposlana v Šanghaj, je bila pred nekaj dnevi poslana zopet nazaj v Indijo. To so prve čete, ki so se po dogodkih na Kitajskem vrnile. BREZŽIČNA ZVEZA ANGLIJA—JUŽNA AFRIKA. v Lcndon, 5. julija. (Izv.) Včeraj so otvo-rili med Anglijo in Južno Afriko brezžično zvezo po novem sistsmu. Valovna dolžina bo znašala po dnevu 16, po noči pa 34 metrov. AMERIKA IN RUSKE PETROLEJSKE DRUŽBE. v Newyork, 5. julija. (Izv.) Poročila o sklenjeni zvezi med ameriško in rusko petro-lejsko družbo se ne potrjujejo. Pač pa namerava ruska družba v Newyorku ustanoviti svoje zastopstvo. VOJAK NA STRAŽI ZNOREL. v Praga, 5. julija. (Izv.) V Znojmu na južnem Moravskem se je nekemu prostaku 24. pešpolka na straži omračil um. Pričel je streljati na dvorišča vojašnice in ranil več vojakov, toda k sreči nobenega ne težko. Posrečilo sc je kmalu, da so vojaka zvezali. BYRD v PARIZU.. v Pariz, 5. julija. (Izv.) Bvrd se je danes podal na letališče Le Bourget, da prisostvuje tam paradi 34. francoskega letalskega polka. Jutri se bo izvršil slovesen uraden sprejem ameriških letalcev, ki ga priredi mesto Pariz. VIHAR NAD SEDMOGRAŠKEM. v Budapešta, 5. jul. (Izv.) Včeraj je divjala po vsem Sedmograškem velika nevihta. Padala je kot kurja jajca debela toča, ki je vso žetev uničila. Nad Temešvarom je osem minut divjal silen ciklon, ki je odnesel mnogo dimnikov. NOV VIŠINSKI REKORD. v Rim, 5. jul. (Izv.) Italijanski letalec Do-natti jc dosegel z letalom višino 9500 metrov in s tem potolkel dosedanji zrakoplovski višinski rekord. FRANCOSKI ČASNIKAR OBSOJEN. v Pariz, 5. jul. (Izv.) Pariško kazensko sodišče je obsodilo urednika komunističnega lista »Humanitč« radi nekega članka, v katerem je pozival francoske vojake na Kitajskem, naj se pridružijo kitajskim vstašem, na cn mesec ječe in tisoč frankov globe. Dne 10. julija 1927 velik orlovski nastop celjske in mariborske Ekspoziture v CeSju. Kandidatne liste SLS vložene. LISTA ZA LJUBLJANO ŽE POTRJENA SLS je vložila v ponedeljek kandidatno listo za mesto Ljubljana, v torek pa za volivno okrožje Ljubljana—Novo mesto in volivno okrožje Maribor—Celje. V mestu Ljubljani in v volivnem okrožju Maribor—Cclie je naši lista prva, v ljubljanskem volivnem okrožju pa druga. Pred našo so vložili radičevci svojo listo za to volivno okrožje. Naša lista za Ljubljano je že potrjena. g Zagreb, 5. julija. (Izv.) Hrvatska pučka stranka kandidira kot nosilce list v Mostarju Žarka Vlaha, v Sarajevu Josipa Stipančiča, odvetnika v Banja Luki dr. Janka šimraka, v Splitu Stjepana Bariča, v Šibeniku prof. Ivana Jurasa, v Varnždinu dr. Šimraka, v Zagrebu Stjepana Bakšiča, v Požegi Djuro Kun-tariča, v Osjeku-Virovitici Kamila Tiringarja, i v Sremu Stjepana Bariča, v modruško-reški oblasti Avguština Juretiča. Skupna se^a obeh slo- Prstcklo nedeljo, 3. t. m., sta imela ljubljanski in mariborski oblastni odbor skupno sejo. Kakor čujemo, sta oba oblastna odbora soglasno sklonila, da se skličeta ljubljanska in mariborska oblastna skupščina dne 19. t. m. na skupno sejo v Celje. Volitve v okrajno račolstvo cestnega odbora za okraj Višnja gora. Za načelnika je bi! izvoljen dosedanji načelnik Jožef Erjavec, oblastni poslanec in župan v Dragi, z 12 glasovi SLS, 1 kmetijec je oddal prazno glasovnico. Za podnačelnika jc bil izvoljen Janez Kastclic, župan v Dobu, za blagajnika pa Anton Kovačič, podžupan v Bukovici. Vsi so naši pristaši. V cestnem odboru za radovljiški okraj je izvoljen za načelnika stavbeni podjetnik Anton A v s e n i k iz Vrbcnj. V Šmartnem pri BJtiji iz- nas župan. Za župana v Šmartnem pri Litiji je bil izvoljen s 16 glasovi Ernest Drčar (SLS). Klub SLS je nastopil pri tej izvolitvi eno-dušno. Za prvega svetovalca je izvoljen dosedanji -župan Leopold Hcstnik (SLS) s 16 glarovi, tudi izmed ostalih 7 svetovalcev so vsi pristaši SLS. Bivši župan Lec-pold H ostri ik je kot 60 letnik, 38 letni odbornik in nepretrgoma 25 letni žmpan prostovoljno pred volitvijo odklonil izvolitev za župana. Kot 25 letnemu jubilantu mu je častital okrajni glavar, ki je omenjal njegove zasluge za občino. V imenu odbornikov se je pa v ganljivem govoru spominjal njegovega dela Rudolf Berčon, ki je obenem častital novemu županu in izrazil željo, da gremo v bodoče skupno, strnjeni kot en mož, na skupno delo. Zvečer je pevski zbor novemu županu priredil pod-cknico. Tako bo tudi v naprej plapolala nad občinsko hišo v Šmartnem zastava SLS. A Kronski upokojenci so po novi uredbi prevedeni na dinarske. Formalna prevedba bo pač trajala še nekaj časa, a zagotovljeno jim jc sedaj, da sc stara krivica začne takoj popravljati. Nas kot glasilo SLS to dejstvo navdaja s posebnim zadovoljstvom, saj je bila SLS tista, ki sc jc za prevedbo kronskih upokojencev v dinarske borila skozi vsa leta, odkar je krivica trajala. Ena prvih zahtev SLS v zadnji Uzunovičevi vladi je bila, da se odpravi ta škandal, ki se pri nas imenuje »pokojnina kronskih upokojencev«. Posrečilo sc jc jugoslovanskemu klubu, da jc v Finančni zakon bila sprejeta zakonita določba, s katero se finančni minister pooblašča, da to prevedbo izvrši. Tedaj je »Jutro« hujskalo vpokojen-cc, češ, nič ne verujte, saj ni denarja. Ko jc bil proračun sprejet in je kmalu nato vlada padla, poslanci SLS niso nehali pritiskati na finančnega ministra, naj izvrši pooblastilo, dano mu v fin. zakonu, ter naj prevede kronske upokojence v dinarske. V finančnem odboru sta poslanca Smodej in Pušenjak finančnega ministra javno pozvala, naj izvrši, za kar je v finančnem odboru dobil pooblastilo. In sedaj jc finančni minister to res storil. S tem jc vsaj deloma izboljšan položaj naših kronskih upokojencev. Pri tej priliki ugotavljamo z ozirom na opazko »Narodnega Dnevnika«, da jc prevedbo izvršila radikalno-dcmokratska vlada, da jc prevedbo res izvršila ta vlada. Toda izvršila jo je na podlagi zakonske pooblastitve, katero je izvojevala SLS in na podlagi posredovanja SLS. Ko bi kronski upokojcnci čakali, da jim bo tisti, ki jc to opazko zapisal v »Narodni Dnevnik«, priboril dinarsko pokojnino, bi lahko šc čakali. Knjti take reči sc nc rešujejo z opazkami k telegramom iz Belgrada ampak z resnim in vztrajnim delom. »Narodnemu Dnevniku« pa povemo, da je po pravici ostro šibal »jutrovsko« žurnalistiko, ki je omalovaževala vse, kar je naredil nasprotnik. To postopanje »Jutra« je »Narodni Dnevnik« bičal kot malenkostno, neobjektivno in nemo-žato. Ali naj sedaj mislimo, da je N. D. zašel sam na jUtrovska pota? Ali gorenja opazka N. D. ne odgovarja dosedanjim intencijam tega lista, ali pa so se intencije tega lista spremenile? Ko je bilo v finančni zakon sprejeto omenjeno pooblastilo, je hujskalo in omalovaževalo uspeh SLS »Jutro«. Ko se pa to pooblastilo na zahtevo SLS končno z uredbo konsumira, pride mesto »Jutra« — »Narodni Dnevnik«, ki se je poprej nad »Jutrovimi« metodami zgražal, ter SLS odreka zaslugo na isti način, kakor je to delalo, dela in bo delalo »Jutro«. Mislili smo, da se del slovenskih naprednjakov od »Jutrovcev« loči radi znanih metod. Pa bi bile sedaj tudi metode obojih enake, če bi človek hotel iz ene opazke delati zaključke. A Marconijev zakon in Slov. narod. Po predalih >Jutra« in »Slov. naroda« je v zadnjem času večkrat postrašil Marconijev zakon, ko je bil prvi njegov v anglikanski cer- To je moral reči vsakdo, ki je bral včerajšnji »Jutrov« komentar. Članek pisan brez resnosti, brez oblike in brez vsebine ni prav nič drugega kot novo poslabšano pogrevanje že neštetokrat ovrženih laži in budalosti, ki so zrasle pred meseci na »Jutrovem« zelniku. Najprej si pritlikavec upa govoriti o kla-vernesti tega govora. Kar brez odgovora na to neslanost pozivamo dr. Žerjava in vse magnate SDS naj za te volitve izdajo vsaj približno tako vsebinsko bogat in dovršen vo-livni preglas pa bomo priznali, da so tudi pri SDS odlično napredovali. Dokler pa si morajo pomagati s tako puhlostjo, kakršno prodaja »Jutro«, bi pa zase in za svoje bralce bolj koristno ravnali, če bi tega poglavja ne načenjali. POTEM SE VRSTE LAŽI. i Prva laž: nič več revizije ustave, nič več oojne napovedi centralizmu, velesrbstvu, davčnemu izžemanju Slovenije. V dr. Koro-ščevem govoru pa beremo: Mi smo ohranili ves svoj slovenski program, mi hočemo najširšo samoupravo Slovenije, mi imamo konstruktiven gospodarski program, mi hočemo znižati davčna bremena. Te Koroščeve besede je vsak bral istočasno, ko je bral »Jutro-vo« trditev, da je dr. Korošec drugače in ne tako govoril. Taka pisarija je pač tako slepa, da ne more nikogar preslepiti. SLUŽBA DRŽAVI. Hudo je žerjavovcem, ker je dr. Korošec izkoreninil njihovo denunciantstvo in in-trigantstvo proti Slovencem. Ni jim prav, da je posebej zavrnil natolcevanje separatizma, da v tej volivni borbi sploh ne bodo mogli več šariti z njim. Delajo se na «ni strani kakor bi jim bilo žal, da so se zadnje čase razkrinkali kot stranka, ki je iz golega profitar stva laskala belgrajskim krogom, da jih je mogla v ugodnih trenotkih dobiti za korupcij-ske transakcije in afere ala Thurn-Taxis. Na drugi strani pa ljudje, ki so ves svoj prestiž vrgli na tehtnico za kneze Thurn Taxis še naprej očitajo SLS, ker je glasovala za odpravnino sorodnikom našega kralja. To večno ponavljanje tega očitka je že v vsej jav-nostvi zbudilo vtis, da žerjavovce silno boli, ker so upali, da bodo z zadevo odpravnine črnogorskim princem mogli dvigniti nov Thurn-Taxis, pri kateri bo odločeval bakšiš na stotisoče in milijone. Ali je res žerjavovcem za takimi denarci tako žal, da v očividno svojo škodo ne nehajo pritiskati na ta gumb? OBLASTNA SAMOUPRAVA. To je zadeva, na katero ima SDS patent. Ona je namreč preprečevala, da bi se samouprave izvolile in v ljubljanski skupščini stavi vse svoje moči v to, da ovira delo oblastne samouprave. Glede nekaterih sklepov skupščine so se dr. Kramar in tovariši v skupščini kar neženirano izjavili, da bi jih potom vlade y Belgradu preprečili, če bi jih le mogli. Za te samouprave je dr. Korošec zahteval življenja, zahteval denarja in izpopolnitve. »Jutro« si domišljuje, da je Korošec »pohvalil« samouprave po receptu SDS.« Nad tako domišljijo se more pameten človek pač le pomilovalno nasmejati. SPREMINJANJE PRORAČUNA. To je tudi predmet SDSarskega žongli-ranja in spletkarjenja. Včeraj kar debelo in naravnost trdi, da je SLS spreminjala proračun. To predrzno laž je tekom proračunske razprave v odboru ki skupščini demantiral finančni minister. Še predno je bila SLS v vladi, še v zadnji radikalno-radičevski vladi so posamezni ministri odgovarjali opozicio-nalnim govornikom, da proračuna ni več mogoče izpTeminjati. Zlasti prometni minister je na opozorilo poslanca Smodeja, da je proračun izdatkov za železniško osobje premajhen, odgovoril, da za proračun ne prevzame nikake odgovornosti, ker ga on ni delal in ga iipremeniti več ne more. Isto je veljalo za proračun za socialno politiko in proračune vseh drugih resorov. SDS je to mirno vzela ua znanje. Noben poslanec SDS ni proti kvi sklenjeni zakon proglašen za neveljavnega, ker je bila dana privolitev v zakon le začasno, ne pa za vedno. S tem, da je najvišje sodišče rimske kurije izreklo, da je bil prvi »zakon« neveljaven, je po mislih naših dičnih svobodomislecev, — ki jim po izjavi »Jutra« zakon že davno ni več trajna, sveta, dosmrtna ustanova —, storilo nekaj strašnega. »Slov. narod« kvasi v št. 148: «Na temelju latinskega in francoskega besedila odloka, ki ga je priobčilo vzklicno sodišče rimske kurije na 11 straneh vatikanskega uradnega glasila »Acta Apostolicae Sediš« (— »Narod« pravi Scolis —) je težko pojasniti to zadevo.« Verjamemo! Za človeka, ki ne pozna niti osnovnih pojmov katoliškega zakonskega prava, je to težavno. Zanj je mnogo lažje, blebetati o radio urgencah, o stalnih radio-zvezah rimske kurije z Londonom ... Kar je »Narod« napisal, je čudna zmes ignorance in zlobnosti. Edina olajšalna okoliščina je morda to, da ni »Narod« tega ustvaril sam, marveč je vso kolobocijo odkod »preplonkal«. Čisto njegova zna biti senzacionalna vest, da je imela nevesta devet metrov dolgo vlečko in — »nemoderno dolge rokave«. Oh, ata, kako so oni špasn'! temu odprl ust, dokler SLS ni prišla v vlado. Potem, ko jt na zahtevo SLS iinančni zakon prinesel številna zboljšanja in omiljeuja proračuna, jo začela SDS intrigirati in vpiti proti tem zboljšanjem. To je konstruktivno delo SDS. BEDA. O bedi, v katero so zašli delavci in železničarji po krivdi SLS, si upa pisati list tistih klik, kojih poslovni prijatelji so z goljufijami, tatvinami in nesposobnostjo uničili na stotine malih vlagateljev, pognali par sto družin bančnih uradnikov na beraško palico in oškodovali naše narodno gospodarstvo za najmanj 300 milijonov dinarjev. Za toliko predrznost je treba imeti pač več kot židovsko nesramnost, ČLEN 82. Kapitalizem, ki ga vodijo in zastopajo v Sloveniji skoro izključno politični prijatelji SDS, je že v mnogih preračunih skušal prodreti z zahtevo, da ne bo plačal davkov in doklad, ki jih je dolžan občinam in drugim samoupravnim korporacijam. Te namere so vselej preprečili poslanci SLS. Letos so se eksponenti te branže poslužili goljufije in prevare, da so vtihotapili tozadevno določilo v finančni zakon. Noben poslanec opozicije kakor tudi ne vladne večine ni vedel za to določbo finančnega zakona. Posebej podčrtamo da dr. žerjav, dr. Pivko, Pucelj in Kele-mina in vsi njihovi prijatelji, ki so 9icer iskali z vso skrbjo vse hib« proračuna, da bi z njimi tepli SLS, pa člena 82. niso videli. Zato je pač po pravici trdil dr. Korošec, da če je sploh kdo izmed slovenskih poslancev kriv, da je ta člen prišel v finančni zakon, so krivi v enaki meri vsi poslanci vseh strank. Krivdo SLS je dr. Korošec posebej zavrnil, ker pcslanci SLS niso strokovnjaki v tihotapstvu. Ker »Jutro« te dr. Koroščeve ugotovitve ne pusti pri miru, pozivamo dr. Žerjava in dr. Pivka, da povesta ali sta v finančnem odboru ali pa med razpravo in glasovanjem v narodni skupščini videla in vedela, da finančni zakon vsebuje določilo, ki ga sedaj vsebuje čl. 82. finančnega zakona za proračunsko leto 1927-28 ali ne. Ta poziv velja tudi za gg. poslanca Ivana Puclja in Kelemino. Splošno slovenska zadeva. »Narodnemu Dnevniku« se vedno huje pozna, da je zaplaval v vode, ki so mu bile doslej tuje. Pozna se mu še nekoliko, da ga je malo sram, malo neroden je še v novem ozračju, toda na krivi poti dosledno vztraja, čeprav se ta pot logiki vpira. Sedaj »N. D.« ni prav, ker je SLS v Ljubljani postavila dr. Korošca za kandidata. SLS je to storila zato, da da vsem zavednim Slovencem priložnost, da volijo najboljšega slovenskega državnika in politika, moža, ki ga označujejo boji za splošno slovensko stvar in tako velike zasluge za naš narod, da takih in tolikih ne bo združil nase prav gotovo par generacij noben slovenski voditelj več. S to kandidaturo hoče SLS zadostiti po svojih najboljših močeh splošno slovenskim interesom, ki nujno in živo tirjajo, da je v prestolici Slovenije izvoljen vodja slovenskega naroda. Napadi »N. D.« na dr. Korošca, kot kandidata so torej razumljivi v kolikor ta list ni več to kar je bil, nerazumljivi pa so s splošno slovenskega stališča. SLS je vedno poznala in delala zlasti v Ljubljani tudi za volivce, ki ne štejejo k njenim somišljenikom in pristašem. Vse stvarno utemeljene zahteve ljubljanskega mesta in njegovih korporacij in zavodov je z vso močjo podpirala posebno zato, ker se je zavedala, da njen načelnik ni izvoljen zgolj z glasovi naših ožjih somišljenikov, ampak kot nosilec slovenske ideje. Zato »N. D.« grdo lažo in samemu sebi bije v obraz, ko trdi, da je SLS poznala ujene volivce iz drugih vrst samo takrat, ko ni bila na vladi. Odločno zavračamo očitek »krošnjarstva s slovenstvom«. Vsako krošnjarjenje nam je tuje. Nikdar nismo zlorabljali slovenstva. Odkar obstoja SLS, se je zvesto borila za svoj narod in slovenske ideale, pri nobenih volitvah ni storila več kot, da je ta program znova podčrtala, z njim šla v volivni boj in vabila vse, ki ta program ljubijo, da strnejo zanj svoje glasove. To pa je naša dolžnost in pravica. Izvajanje slovenskega programa nam je sveto. V občini, v oblasti in povsod smo in bomo podpirali vsako politično grupacijo, ki bo hotela pri tem izvajanju pomagati. Naj »N. D.« stokrat konstatira našo tesnogrudnost, s temi konstatacijami zgodovine SLS ne bo zabrisal, le svojo kratkovidnost in omejenost bo razgalil. Kolik je političen račun »N. D.« najbolje kaže njegova ugotovitev, da večina slovenskega naroda ni niti v SLS niti v SDS ampak nekje izven teh političnih strank in da ta večina samo čaka na organizatorja, ki naj jo zbere. Ta ugotovitev je prav vredna tovarišica laži, da mi poznamo le brezkoristen boj med klerikalci in liberalci, ko je ravno isti »N. D.« ponovno že trdil, da SLS tega boja noče, se ga otepa le v kolikor jo pisanje in nastopanje SDS k temu sili, sicer pa porablja svojo politično moč, da za svoj narod dela. Naj se »N. D.« stokrat prelevi, kandidatura dr. Korošca je splošno slovenska zadeva, posebno, dokler je poleg te kandidature mogoče misliti samo še na zmago kandidata iz vrst slovenstvu najškodljivejše politične stranke SDS. Noben prevdaren slovenski volivec v Ljubljani ne bo niti podvomil, da njegova kroglica sme pasti samo v skrinjico dr. Korošca. »Narodni Dnevnik" preokrenil. Puhlico »Mi in samo mi« je »Narodni Dnevnik« pobral iz »Jutra«, da z njo pobije SLS v tem volivnem boju. S to frazo je »Narodni Dnevnik« začel volivne napade proti SLS in se s tem jasno in odločno opredelil. Prav je, da ie ta opredelitev prišla in še bolj prav je, da je prišla tako zgodaj, da na bo mogla škodovati tistim dobrosrčnim ljudem, ki so sodili ta list po nekaterih vsaj navidezno objektivnih njegovih izjavah. Volivno V Hercegovini je postavila Hrvatska puč-ka stranka za nosilca liste Josipa S t i p a n -č i č a., predsednika Orlovske zveze za Hercegovino. IMO in Davidovičevi demokrati nastopijo s skupno listo kot demokratska za-jednica. Nosilec te liste bo poslanec Šalih Ba-ljid. Radikali v Hercegovini kandidirajo dr. Lazo Markoviča. Proti njemu pa ostro nastopa dr. Uroš Krulj. Radičevci so se s težavo poravnali in dogovorili, da bo nosilec liste Stjepan Radič sam ali g. Precca. V Tuzli so spori med radikali zelo ostri. Pašičevce vodi Krsta M a r i č. Njegovo kandidaturo bo glavni odbor proglasil za uradno listo stranke, vlada pa bo postavila protikandidata. Za nosilca liste zemljoradniške stranke je določen dr. Milan Tupanjanin. SDS se ne more odločiti za nosilca liste. Potegujeta se dr. Miljutin Tičak iz Vukovara in Milan Pavlovič iz Belgrada. O zadevi bo moral odločati glavni odbor SDS. V Banjaluki se bosta, kakor kaže, spoprijela predsednik vlade in predsednik narodne skupščine. Vladni radikali so namreč izbrali za nosilca liste v tem okrožju gospoda Vel jo Vukičeviča, pašičevci pa Marka T r i f k o v i č a. V Negotinu je za nosilca liste Davido-vičeve stranke izvoljen znani pravoslavni duhovnik Djoka P o p o v i č. V Zaječaru se radikali cepijo. Pašičev-sko listo bo vodil Krsta M i 1 e t i č, drugo pa Sima J o v i d. V Velikem Bcčkereku zemljoradniki kandidirajo svojega voditelja Dimitrija Vujiča. V Subotici se bodo cepili i demokrati i radikali. Nosilca demokratskih list bosta Ples-kovič in Grol, radikalskih pa Bela Strilid in dr. Radonjič, predsednik fin. odbora. V Novem Sadu bosta dve radikalni listi. Vladni kandidat je kmetijski minister dr. Sve-tc^ar Stankovič, pašičevski kandidat pa je bivši minister dr. Slavko Miletič. Ista dva kandidata si stojita nasproti v Pančevem za Južni Banat V Sremu bosta tudi dve radikalni listi. Vladno bo nosil Boža Maksimovič, pašiče* sko dr. Ljuba Popovič. V Pirotu bo radikalni nosilec liste ministrski predsed. Velja V u k i č e v i č. Okrožni odbor radikalne stranke ga je v nedeljo 3. t. m. soglasno postavil za nosilca liste. Opozicija, ki na seji ni bila zastopana, trdi, da ni bil pravilno postavljen. — Pirotski demokrati bodo šli v volivni boj razcepljeni, ker se je dosedanjemu demokratskemu poslancu Milanu Nikoliču postavil protikandidat V tikveškem okrožju bo nosilec radikalne liste finančni minister dr. Bogdan Markovič. V bregalniškem okrožju bo baje uradni nosilec radikalne liste znani Mita Dimitri-jevič, dočim se je prej trdilo, da bo uradna radikalna lista Dimitrije On. Petroviča. Demokratsko listo bo nosil minister dr. Ilija Šumenkovič. V Rihaču bo nosilec radikalne liste bivši minister dr. Vasa Jovanovič. Delavsko-mladlnski tabor na SVETI PLANINI NAD TRBOVLJAMI bo priredila »Krekova mladina« v nedeljo, dne 17. julija. Z jutranjimi vlaki prihod v Trbovlje, kjer bo zbirališče ob sedmih pred Društvenim domom, nakar odhod na goro. Tam bo ob desetih pridiga iu sv. maša, pri kateri poje mešani pevski zbor. — Po sv. maši tabor. Govorilo bo več naših delavskih voditeljev. Po taboru v skupinah izleti v naravo. Vabljeni vsi! KREKOVA MLADINA. Proslava sv. Cirila in Metoda v Zagrebu. g Zagreb, 5. julija. (Izv.) Nocoj ob pol 8. se je vršilo slovesno zborovanje v slavo 1100-letnice smrti Sv. Cirila. Na Jelačičevem trgu so se zbrale množice meščanstva in vsa kulturna društva, med njimi Hrvatski Sokol in Orel. Govorili so mestni podnačelnik Krčelič, msgr. opat Rittig in hrvatski zgodovinar dr. Horvat. Z včerajšnjo številko je »Narodni Dnevnik« zapustil svojo dosedanjo smer. V uvodniku je poteptal vso načelnost slovenske politike, za katero se je do včeraj zavzemal in svetuje volivcem, naj volijo tiste stranke, ki imajo v Belgradu večjo moč, konkretno naj volijo srbske politike. Po navodilu včerajšnjega »Narodnega Dnevnika« mora vsak volivec skleniti s politikom, ki ga misli voliti, kupčijo, brez vsakega ozira na programatift-ne zahteve slovenskega naroda. Na drugi strani se je »Narodni Dnevnik« še določneje izrazil, ko je nastopil proti dr. Korošcu kot ljubljanskemu kandidatu. O tej j stvari se bavimo sicer podrobneje drugod, ta j naj zadostuje le ta ugotovitev. gibanje. V Sarajevu kandidira kot okrožni nos3e6 radikalne liste minister na razpoloženju dr. Milan Srskič. Med okrajnimi kandidati je za Sarajevo dr. Andrič, minister za agrarno reformo, za Rogatico in Visoko pa bivši nar. poslanec Kosta Gujatič. Drugi kandidati so nove osebnosti; Srbi, Hrvati in muslimani. V južni Dalmaciji je za radikale nevarnost, da se razcepijo. Pašičevci hočejo za nosilca liste poslanca Mirka Komnjenoviča vla-dinovci pa Ljubo Jovanoviča. Nesoglasja med pašičevci. Med pašičevci mišljenja glede razmerja do vlade niso enotna. Dočim en del, ki ga vodi dr. Velizar Jankovič, hoče najostrejšo borbo proti vladi, sta Aca Stanojevič in Marko Trifkovič popustljivejša. Na odločnejši del pašičevcev je skrajno slabo vplivala izjava ministrskega predsednika Velje Vukičeviča, Češ da sta on in Aca Stanojevič stara prijatelja, ki se večkrat razgovarjata in se bosta še razgovarjala. V zvezi s tem je dr. Velizar Jankovič sklenil umakniti se iz političnega življenja. V včerajšnji »Politiki« je priobčil naslednjo izjavo: »Disgustiran z vsem tem, kar se danes počenja z narodno radikalno stranko, o njej in proti njej, a na očividno škodo države in naroda, ugotavljajoč z obžalovanjem, da se njeno vodstvo še ni opredelilo niti za kak učinkovit odpor, t. j. niti za odločno obrambe-no borbo, niti za splošno abstinenco stranke v takih volitvah, sem se odločil, da v sedanjih' volitvah v takih razmerah ne bom nikjer po-stavil svoje kandidature. To toliko prej, ker s tem pretrgam strahovit pritisk nad svojimi volivci in prijatelji v Kraijni, kjer so izpostavljeni radi mene ne samo odpuščanju iz služb in policijskemu preganjanju, ampak tudi doslej nezaslišanim finančnim in splošno mate-rijalnim izsesavanjem in izkoriščanjem. — Globoko sem prepričan, da bo narodna radikalna stranka, ko bo težko trpela na teh' volitvah, pozneje vendarle vstala še močnejša in večja. Duh Nikole Pašiča bo jačji od vseh preizkušenj, čeprav bomo morda na to zmago morali čakati še leta.« — Ta izjava je nad vse značilna ter dokazuje, da dr. Velizar Jankovič, najljubši miljenec pok. Pašiča in od njega predestinirani voditelj, izgublja vsako upaDje. To dejstvo morda potrjuje govorice, da vlada ne misli razdirati celotne radikalne stranke, ampak onemogočiti posameznike iz njenih vrst. Svoječasno se je nekaj takega že napovedovalo, ko se je poudarjala beseda »čiščenje«. Dr. Lazi Markovfču ~ razbit shod. g Sarajevo, 5. jul. (Izv.) Dr. Laza Markovič je hotel imeti v Nevesinju shod, tamošnji volivci pa so ga sprejeli z demonstracijami in gnilimi jajci in mu shod razbili Proti neumnosti in zlobi se zastonj boril Kaj se godti doma Orlovski nastop v Celju. Nad 10.1X10 oseb se je prošlo nedeljo udeležilo veličastnega orlovskega slavlja na ljubljanskem orlovskem stadionu, kjer je nastopilo samo orlovstvo iz ljubljanske oblasti. V nedeljo, 10. t. m., se vrši enak nastop v Celju, ki se ga udeleži orlov-slvo iz mariborske oblasti. Tej veliki manifestaciji orlovske mladino se bodo pridružili vsi iskreni prijatelji orlovstva iz cele mariborske oblasti. Spored celjske orlovske prireditve. Zjutraj po prihodu vlakov se zberejo vsi Orli ln Orlice na določenih jim zbirališčih. Nato se vrši sprevod po mestu v farno cerkev, kjer se vrši ob devetih sv. maša. Med sv. mašo poje pevski zbor katoliškega prosv. društva v Celju. Cerkveni govor govori teharski kaplan, preč. g. Pavel Vesenjak. Po sv maši zopet obhod po mestu naravnost na telovadišče k skušnji za popoldanski telovadni nastop. Telovadišče se nahaja na dvorišču mestne osnovne šole. — Popoldne ob 4 se prične na telo-vadišču velika javna telovadba vseh došlih orlovskih edinic. Telovadbo spremlja godba celjskih železničarjev, ki igra poleg rudarske godbe iz Griž tudi že dopoldne pri sprevodu skozi mesto. Po končani telovadbi koncertira železničarska godba na vrtu hotela »Evropa«. — V slučaju slabega vremena se namesto javne telovadbe vrši v veliki dvorani Narodnega doma telovadna akademija. Polovično Tožnjo po železnici imajo vsi udeleženci celjske orlovske prireditve v nedeljo, dno 10. julija t. 1. Vsak udeleženec (udeleženka) si mora kupiti na svoji domači postaji cel vozni listek do Celja. Na domači postaji naj prosi, da mu vozni listek žigosajo z mokrim postajnim žigom. Tega voznega lista v Celju na postaji ne sme oddati, ker velja skupno s potrdilom o udeležbi za brezplačen povratek domov. Potrdila o udeležbi se bodo proti malenkostni odškodnini dobila na telovadišču. Orlovski sprevod v cerkev se bo pomikal od kolodvora mimo pošte po Cankarjevi cesti r, i Kralja Petra cesto, v Prešernovo ulico, na Dečkov trg in po Gosposvetski ulici v farno cerkev. — Na povratku iz cerkve korakajo orlovske edinice po najkrajši poti, t. j. po Kralja Petra cesti na telovadišče. Zbirališče Orlov in Orlic v kroju. Takoj po prihodu jutranjih vlakov se Orli in Orlice podajo na sledeča zbirališča: Orli mariborske ekspoziture se zbirajo pred poslopjem Prve hrvatske štedionice, Orli celjske ekspoziture pa pred okoliško šolo v Razlagovi ulici. — Vso prtljago, ki ,io prinesejo Orli in Orlice s seboj, morajo takoj po prihodu vlakov oddati na pripravljene vozove na zbirališčih, tako da v sprevodu ne bo nihče ničesar nosil. Na prapore naj odseki, ki jih imajo, nikar ne pozabijo. Informacijska pisarna bo ta dan v Cankarjevi ulici št. 4. v hiši Ljudske posojilnice (pisarna tajništva SLS). Za vsa pojasnila se je obračati na to pisarno, odnosno neposredno na reditelje, ki bodo kot taki posebej označeni. Katoliški dan na Mirni v dekaniji Trebnje 10. Julija 1927. SPORED: !). julija zvečer: Gore kresovi po celi trebanjski dekaniji. — Slovesno potrka vanje. 10. julija dopoldne: 1. Sv. maša ob 5 uri na Mirni. — 2. Sprejem gostov iz mirensko-šentpeterske doline na meji župnije ob pol 0. uri. — 3. Sprevod gre na kolodvor k sprejemu gostov, ki se pripeljejo z vlakom ob 9. uri. — 4. Po pozdravu manifestacijaki obhod po Mirni. — 5. Sv. maša pred cerkvijo, pri kateri pojo združeni pevski zbori in igra novomeško godbeno društvo. Mašuje g. dekan Josip Plantarič, govori g. stolni kanonik dr. Tomaž Kli-nar o Kristusu Kralju. — 6. Po maši slavnostno zborovanje pred cerkvijo: a) pozdrav predsednika pripravljalnega odbora; b) govor o cirilo-metodij-ski ideji; c) govor o sodobnih socialnih dolžnostih katoličanov. (Govorniki pridejo iz Ljubljane); d) resolucije katoliškega dneva; e) navzoči zapojo himno > Povsod Bogac, nakar se razidejo h kosilu. 10. julija popoldne: 1. Ob pol 3. uri pete litanije Srca Jezusovega. Posvetitev Kristusu Kralju. — 2. Po cerkvenem opravilu koncert novomeške godbe in pevskih zborov na vrtu g. Antona šularja pri kolodvoru. — 3. Odhod na vlak proti Ljubljani ob 6.50. Letošnje leto je kljub svoji zgodnji in ugodili sezoni turistom zelo prizanašalo. Vendar pa čisto brez žrtev tudi leis ni šlo. Včeraj je dospela iz Mojstrane v Ljubi,pno kratka brzojavka, da se je ponesrečil v severni triglavski steni g. Edvard Deržaj, 21 letni učitelj, stanujoč v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 6. Zvečer pa smo dobili telefonieno sporočilo 7. Jesenic, da se je Deržaj v severni triglavski steni ubil. Imenovani je bil Član S P. D. in turistovskega kluba »Skala«, kjer je Veljal za previdnega — a vendar drznega in spretnega plezalca. Že prejšnji teden, na Petrovo, je bil na Triglavu in je preplezal s svojo spremljevalko Miro Pibernikovo in še z enim tovarišem severno triglavsko steno v nemški smeri. Srečno so se vrnili vsi skupaj domov. V ponedeljek ob tričetrt na petnajsto uro se je pa zopet odpeljal 7. Miro Pibernikovo, priznano spretno plezalko, v Vrata, da bi plezal po mnenju poznavalcev razmer v torek zarana po stolpu, to je po navpični in gladki steni, ki leži med Črnim grabnom (v njem se je 24. avg. 1924 smrtno ponesrečil jurist Vladimir Topolovec. Leži še vedno tam) in Jugovo smerjo. (11. avgusta 1924 se je v tej smeri smrtno ponesrečil dr. Klement. Jug.) Deržaj Edvard se je moral ponesrečiti takoj pri vstopu v steno, ker bi sicer vest o nesreči ne mogla tako naglo derapeti v Ljubljano. O nesreči je bilo obveščeno Slovensko planinsko društvo, ki je poslalo takoj svojo ekspe-dicijo iz Mojstrane v Vrata. Tudi iz Ljubljane je odšlo sinoči nekaj dobrih plezalcev »SJcalašev« na kraj nesreče. Istotako so je vrnila neustrašena Mira Pibcrnikova v triglavsko steno svojemu tovarišu na pomoč. Ker iz lakonične brzojavke ni bilo več razvideti, bomo javnosti o zadevi šc natančneje poročali takoj, ko prejmemo Se ostale podrobnosti. Vremenska nesreča pri Brasiovčah in naša stranka. Savinjsko dolino je zadela huda vremenska nesreča, po kateri so najbolj prizadeti posestniki iz Podvrha pri Brasiovčah. Po deževju razmočena zemlja se je udrla na več mestih ter uničila posestnikom cela posestva. Žalosten je pogled na skale, ki štrlijo iz tal, kjer so so poprej razprostirali travniki in njive. Hmeljski nasadi, ki 60 bili v najbujnejšem razvoju, so uničeni popolnoma. Sadno drevje je povečini izruvano, travniki zasuti b pr3tjo ter kamenjem. Radi hudega naliva je na-rastel potok Ložnica do take višine, kakor je ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Razlita voda je odplavila pokošeno seno in z njim zadelala strugo potoka. V nepopisno hrti-enn navalu je udarila voda preko travnikov proti Grušovljam ter odnesla seboj seno s travnikov in naravnost orala zemljo. Prišlo je vse s tako naglico, da so se ljudje, ki so Romanje na Sv.Višarje. To romanje bo 14. in 15. avgusta 1927. Priredi ga Slovenska krščanska ženska zveza za svojo članice. Vabljeni so pa seveda tudi družinski Člani udeleženk (starši, možje, bratje, otroci). Kar se tiče stroškov, je treba ločili stroške za potovanje po Jugoslovanskem ozemlju in stroške za potovanje po Italijanskem 07.emlju. Po jugoslovanskem ozemlju velja polovična vožnja, in sicer le na progi Ljubljana—Planira Mogoč*1 ie, <]a «e bo polovična- vožnja dobila tudi iz drugih postaj, kar bo že pravočasno objavljeno. Polovična vožnja iz Morda še ne veš, da je še čas, ako kupiš do 8. julija 1927 srečko Državne razredne loterije in sicer 1/l za Din 100"—, V2 za Din 50'— ali '/i za Din 25'— ter da v najsrečnejšem slučaju lahko dobiš Din «,200.000'— v edinem domačem denarnem zavodu in največjem prodajalcu srečk pri Zadružni gospodarski banki d. d. Miklošičeva cesta št. 10 V L j ubij ani Telefon 2057. 2470 in 2979 kjer si jih lahko tudi telefonično rezerviraš. Ne odrivaj od sebe sreče, ki te ravno sedaj išče! se mudili pri delu na travnikih, rešili le s težavo pred valovi. Pohvalno treba omeniti polzelskega g. župana ter oblastnega poslanca g. Mešiča. Odredila sta komisijonelni ogled Ložnioe in odvodnih jarkov, da so ugotovi vzrok poplave, ki se mora odstranili za bodočnost. Oblastni poslanec si je tudi ogledal škodo po plazovih v Podvrhu in storil vse, da bodo prejeli težko prizadeti podporo. Odpis davkov je že zasiguran. V zgoraj omenjenem slučaju se vidi razlika med poslanci SLS in onimi od drugih stramk. Rar.en našega zastopnika ni bilo nikogar, ki bi se bil pobrigal za odpomoč tem revežem, katerim je uničilo kruto neurje v par urah vse in to no sitmo za eno leto, ampak za bogzna kako dolgo I Ljubljane do drž. meje in nazaj slane Din 34. Za vožnjo po italijanskem ozemlju in za italijanski potni vizum je treba plačali ob prijavi Din 40 Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Mi-klošičova cesta 5. Ob prijavi mora vsaka oseba, ki so hoče romanja udeležiti, navesti svojo ime in priimek, stan, rojstno leto in stanovanje. Prijave se sprejemajo do 31. julija 1927. Romanje na Višarje je bilo pred vojno med našim narodom zelo priljubljeno. Po vojni uničena romarska cerkev in vsa poslopja okoli nje nu sedaj zopet obnovljena. Marsikdo bi bil po vojni rad šel na Sv. Višarje, a so ga plašile težave s potnim vizumom in visoka pristojbina, ki jo je bilo treba i za potni vizum plačati. Sedaj te težave odpadejo, ker preskrbi Slov. krščanska ženska zveza potni vizum po nizki ceni, kakor tudi vozni listek po po italijanskem ozemlju, tako da udeleženke in udeleženci nimajo s tem nič opravka. Zato vabimo vse, ki želijo poromati na krasno ležeče Sv. Višarje in si ogledati nekaj sveta za razmeroma zelo nizko ceno, da se udeleže tega romanja. Odbor. Slovaško kat. akad. društvo „fioyses" v Ljubljani. V petek, 1. t. m., so tovariši bratskega društva »Moyses« iz Bratislave posetili našo prestoliro Ljubljano. V soboto dopoldne so si ogledali mesto, kjer jim je zlasti ugajal razgled z gradu. Posebno pa jih je zanimal slovanski seminar naše univerze, o katerem so se jako pohvalno izrazili Popoldne pa so pohiteli na pokopališče k Sv. Križu, da se poklonijo spominu dr. J. Ev. Kreka na njegovem grobu Med potjo so obiskali »Krekov muzej« veseli, da so spoznali sestro pokojnega dr. Kreka in mogli ž njo govoriti in se tako dobro razumeti. Na pokopališču je napravil nanje mogočen vtis Krekov nagrobni spomenik in silno jim je ugajala ljubka priprostost nagrobnega spomenika Ketteja, Murna in Cankarja, izmed katerih jim je zlasti zadnji poznan in so ga že prevajali na slovaški jezik. Nato so si z velikim zanimanjem ogledali jugoslovansko tiskarno. Po večerji so imeli skupen prijateljski sestanek z našimi akademiki in starešinami v Akad. domu, kjer so jih pozdravili g. prof. Jarc, v imenu slov. kat. akad. starešinstva, g. dr. Sušnik za Prosvetno zvezo in njih veliki prijatelj g. univ. prof. dr. Grivec, ki je zlasti poudarjal tesno zgodovinsko zvezo med Slovaki in Slovenci že od časa sv. Cirila in Metoda. Ob tej priliki so nam priredili koncert z violino in solopetjem, kjer so se, upoštevajoč dolgo potovanje, izkazali pravi mojstri. Nato smo imeli skupno na vrtu Rokodelskega doma nekak družabni večer, ki ga je zlasti povzdignil g. prof. Mazovec s svojim govorom, poudarjajoč sorodnost razmer Slovakov in Slovencev in zato potrebo tem tesnejših stikov med obe-mi. Tudi smo imeli zopet priliko naslajati se ob milodoneči slovaški ljudski pesmi. Po prisrčnem slovesu na kolodvoru nam jih je vlak iztrgal iz prisrčnega razpoloženja in po njihovem odhodu nas je prevzela osamelost. Priznati moramo, da je »Moyses< pokazal iskreno zanimanje za nas in naša dolžnost je, da se temu zanimanju odzovemo prihodnje leto, ko jih obiščemo v večjem številu. Gozdni požar. V petek, 1. t. m., je v graščinskem gozdu v Ortneku, v takozvani »Zudi« izbruhnil gozdni požar, ki se je pri stalnem vetru kmalu razširil do do starega gradu. Požrtvovalnemu delu požarnih bramb iz Ribnice, Sodražice, Velike Poljane, Za-motca, Sušij in Sv. Gregorja se je posrečilo do večera ogenj omejiti, a tlelo je še v nedeljo, tako da so morali dan in noč stražiti. Škoda je velika. Težka avtomobilska nesreča. V ponedeljek ob 10 predpoldne se je pripetila v Vetrinjski ulici v Mariboru ležika avtomobilska nesreča. Z Glavnega trga je zavil v Vetrinj-sko ulico šofer avtomobila SL I.-601, iz ulice ob Jurku je pa privozil na kolesu kmet iz Gornje Radgone Potočnik Franc. Kolesar, kateremu je bil živahni promet ravno po Vetrinjski ulici tuj, ni dovolj pazil in je priletel z vso silo v zgoraj omenjeni avtomobil. Kolesarja je vrglo na tla ter je onesveščen obležal. Poklicali so rešilni oddelek, ki je oddal pomilovanja vrednega Potočnika s prebito lobanjo v splošno bolnico. Žal je malo upanja, da bi okreval. Vlom na Suhoru. V četrtek zvečer, dne 30. junija, okrog polnoči jo bil izvršen predrzen vlom v prodajalno trgovca Martina Pečariča na Suhoru, ko ga ravno ni bilo doma. Neznani zločinci, bodisi domačini ali tuji,, so najprej razbili pri enem oknu pločevinasti zastor, dve debeli šipi in vdrli nato v prodajalno, iz katere so odnesli veliko blaga, platna in šest moških oblek. Še veliko več bi bili odnesli, da jih ni prepodil bližnji sosed mesar g. Josip Jeienic s svojim močnim glasom: »Pomagajte, tatovi so!« Škoda se ceni na 5000 Din. — Isto noč ju bilo pokradeno tudi nekemu kmetu in kmetici v Gor. Suhoru; prvemu iz zidanice vse žganje, drugi pa iz kleti ves krompir, mast in kokoši. — Dne 1. julija pc^ !dne jo siopil neki človek v hišo ob cesti na Hrastu št. 8, ko je bila ravno vsa družina odsotna. Hitro je razbil šivalni stroj, odprl predal in odnesel 75 Din. — Tako se množi dan za dnem tatvina za tatvino. Kako potrebna nam je bila orožniška postaja, ki je obstojala 25 let, a je bila ukinjena že pred enim letom. Dva požara. V slovenskem Kuželju pri Kari na Koče voskom je izbruhnil v četrtek, dne 30. junija, okoli 2. ure popoldne požar, ki bi bil lahko usoden za vso vas, če bi zapihal veter. Toda ozračje je bilo mimo in tako so mogli pridni domači gasilci in gasilci iz Broda ter Fare požar lokalizirati. Toda kljub temu je pogoreh posestniku Ivanu Sehafar-ju hiša z dvema skednjema. — Preteklo nedeljo pa je okoli 1. ure ponoči izbruhnil požar v Mo-zelju. Z velikim plamenom je do tal pogorel velik skedenj posestnika Franca Moharja iz Mozelja. I< sreči je ponoči deževalo, tako d o mogli gasilci iz Mozelja, Reintala Spod. Mozlja, iz Črnega potoka in Kočovja požar, ki je že objemal sosedne objekte, omejiti. Škodo cendio na 20.000 Din. Specljalir/r sa krajo obleke sii penla. Celjski orožniki so prijeli tujemu imetju zelo nevarnega, 40 let starega Matevža Ahaja iz Verhovelj v konjiškem okraju. Ahaj je bil usluž-ben pri lesnem trgovcu H. v čretu pri Celju in je tekom lanskega in letošnjega leta izvršil več drznih tatvin obleke in perila v skupni vrednosti Din 12.640. Sredi meseca junija lanskega leta se je splazil po lestvi skozi odprto okno spalne sobe, kjer sta spali dve hčerki posestnika Franca Dor-na v Zagradu pri Celju. Iz nezaklenjenih omar spečih deklet je nemoteno ukradel razno žensko obleko in perilo. — V Zavodni si je lani ponoči prilastil iz zaklenjene pralnice več kosov ženskega perila, ki je bilo last Amalije Tominc. — Nekega dne je popival Ahaj v Zagradu pri gosfilničarki Mariji Krašovc. Da bi si ceho vrnil, ji je ukradel spodnje krilo, ki se js sušilo na vrtu. — V noči na 30. junija pa je Ahaj pogledal skozi podstrešno okno hiše Franca Mravljaka v Zagradu in pokradel razno moško in otroško obleko. Tudi posteljna oprema mu je prišla prav. Radi te se je bil oglasil pri trgovcu Maksu Plavcu v Gaberju. — Ahaj je dober igralec in se je ponašal vedno kot čednost in poštenost, sama. Ljudje v celjski okolici so ga tudi za takega smatrali. To maskirano čednost pa je izdala njegova ženska obleka, ki si jo je bil oblekel, da bi nepoznan lažje šel po svojem tatinskem poslu. —• Aretirani Ahaj je kajpak dejanje trdovratno tajil in je celo rekel, da je okradeni Dorn njegov prijatelj, samo tikata se še ne. Pri Ahaju so našli precej ženske obleke, kalero so lastnice dobile že deloma povrnjeno, deloma pa se za nje še ne ve. Krvav dogodek v Črni. V ponedeljek, dne 4. t. m. se je pripetil v Črni na Koroškem obžalovanja vreden slučaj. Neki financar, ki je bil svoječasno radi blaznosti že v umobolnici, je napadel brez vsakega vzroka župana iz Črne ter mu zasadil bodalo v hrbet. Župan je dobil smrtnonevarno poškodbo in dasi so ga takoj prepeljali v slovenjgraško bolnico, jo Ie malo upanja, da bo okreval. Pobesnelega finan-carja, kateremu se je očividno zopet zmešalo, ker jo že prejšnjega dne grozil ljudem po vasi, so zaprli in pride zopet v umobolnico. Strašen roparski umor. V Subotici se je zgodil te dni strašen umor, ki je toliko groznejši, ker ga je izvršil komaj 19 letni mladenič. Na Vidov dan sta šla 10 letni Dušan Grbič in 19 letni Štefan Keller igrat nogomet na neki travnik. Med igro je Grbič prijatelju povedal, da ima pri sebi 1700 Din, ker mera nekaj kupiti za očela. V Kellerju se je vzbudil pohlep. Zvabil jo svojega prijatelja k nekemu vodnjaku, lam šel za njim, ga naskočil, pahnil v vodo in mu toliko časa držal glavo pod votlo, da Grbič ni dal nbenega znamenja Življenja več. Potem je truplo izvlekel in ga oropal. Žandarmerlja je morilca našla in le-la jo cinično smeje priznal in popisal ves dogodek. Pač najpopolnejša propalica. SipHB ia. laneni šianeč najcenejše pri Osr^n?! ft^karsk! mJrug' Ljubljana, Kongresni trg Slovenci v Italiji Goriški nadškof - zlatomašnik Dine 26. t in. poteče 50 let, kar je Frančišek Sedej, danes knez in nadškot goriški, zapel prvo en. mašo. V Gorici se je že ustanovil pripravljalni odbor, ki bo poskrbel, da se ta redki jubilej primemo proslavi. Dne 26. julija bo vladika opravil zlato mašo v Gorici, drugi dan pa bo prebil med svojimi rojaki v Cerknem. Cerkljanci se že danes pripravljajo na dostojen sprejem visokega pastirja, ki je kljub vsem častem ostal njiliov. Slavlju se pridružujemo vsi in želimo goriškemu vlndiki, da bi Se dolgo z njemu lastno energijo in modrostjo vodil goriško nadškofijo v čast Cerkve in blagor vernikov! Goriški nadškof med svojimi verniki. Knez in nadškoi dr. Sedej je te dni birmoval v vipavski dekaniji. Slovensko ljudstvo mu je priredilo lep sprejem. Posebno sprejem na Planini je bil naravnost triumfalen. Tudi verniki v Pod-kraju so navdušeno sprejeli svojega pastirja. Domači fantje so posekali okoli 50 mlajev, da jih postavijo ob cesti. Ko so fantje napravljali luknje, je pristopil orožniški brigadir ter jih ustavil, češ da ne smejo postaviti toliko mlajev. Fantom je na! dalje razložil, da smejo škofu postaviti samo 9 mlajev, češ po postavi jo dovoljeno postaviti več mlajev edino ob sprejemu članov kraljevo hiše in g. Mussoliuija. Fantje so nato prosili župnika, naj posreduje. Po dolgi debati z župnikom se je brigadir v toliko vdal, da je dovolil dvigniti 11 mlajev. Ker take postave v Italiji ni, koliko mlajev se sme komu postaviti, je cela zadeva pravzaprav zelo komična; tragična pa vendarle tudi v toliko, ker se iz takih malenkosti lahko rode žalostne posledice, obstoječe v najimanj par dneh zapora, ako bi kdo g. brigadirja ne ubogal ali se mu pozerstavil. G. prefekt naj brigadirja, ki se mu je oči vi dno vsaj za trenutek v glavi zmešalo, pouči, da take neumne kaprice storijo državno oblast v očeh ljudstva in vsega sveta samo smešno. Rozijanski katekizem. sStaničev veslnik«, glasilo Katoliške knjigarne v Gorici, javlja, da je Katoliška knjigama izdala »To kristjansko učilo po rozoanskeh« ta s tega katekizma knaženega od tega svetega 0č6 papeža Piji X., predano od jera Jožefa Kramaro, kapalana v Osojanih. »To krist-janske učilo« je katekizem, pisan v rezijanskem naTečju in je druga knjiga, spisana v rezijanščini. Prvo knjigo v rezijanski govorici »Rezijanski katekizem« je izdal ruski vseuč. prof. I. Baudoin 1. 1875. Delo so Rezijanci sprejeli z velikim navdušenjem; knjiga je kmalu pošla. Po vojni so se Rezijanci večkrat obrnili na Katoliško tiskovno društvo v Gorici s prošnjo, naj bi izdalo novo versko učno knji'-o v rezijanščini. Na pobudo Virgi-lija Sčeka se Jožef Kramar, kaplan v Oseja-nih, lotil dela, prevedel novi Pijev katekizem, približal slog živi rezijanski govorici ter s pomočjo dr. A. Kacina uvedel enoten, lažji pravopis. Delo bo gotovo zanimalo tudi naše jezikoslovce. Oviranje turizma nn moji. Pohajanje v planine se na Primorskem v zadnjem času zelo ovira. Na en strani 6e ustanavljajo v fašjih odseki za pospeševanje tujskega prometa v gorah, na dragi dela ista milica silne težkoče turistom, ki bi radi šli v gore. Ako hočeš na katerokoli goro na levem bregu Soče, moraš imeti dovoljenje od poveljni-štva soške legije (Legione d' Isonzo M. V. S. N. — Milizia Volontaria per la Sicurezza Naelonale). Pod goro ti dajo še zvestega spremljevalca v osebi miličnika, ki gre s tabo na vrh. Naravno je, da meščani rajši ostanejo doma kakor bi si nalagali celo breme opravil, s katerimi je tura zvezana. Danes ne izdajo nič več ne legitimacije Touring-kluba ne nove identitetne izkaznice. •k 40 letnico mašništva obhajajo v No-vemmestu danes naslednji duhovniki ljubljanske škofije: gg. Andrej Češenj, župnik v Podgradu pri Noveui mestu; Janez Hladnik, duh. svetnik in župnik v Šent Vidu pri Stični; Janez Hromeč, župnik v Hotiču; Janez Lesar, župnik v Šmartnem pod šmarno goro; Janez Mikš, župnik na Trsteniku; Janez Oblak, duh. svetnik in župnik na Bledu; Gustav Schiffrer, župnik v pokoju na Bregu pri Kranju; Ignacij Zupane, duh. svetnik in župnik v Predosljih; Alojzij Žužek, duhovnik D. J. k: 251etnica posvečenja v mašnike. Dne 14. t. m. preteče 25 let, kar so bili v mašnike pqsyečeni sledeči gospodje ljubljanske škofije: Matej Aliačič, župnik v Lešah; Ivan Berce, umrl 31./maja 1907 kot kaplan dobrniški; Karel Čuk, župnik v Kranjski gori; Mart. Drolc, župnik na Boh. Beli; dr. Frančišek Kimovec, stolni kanonik v Ljubljani; Mih. Kmet, župni upravitelj v Vel. Poljanah; Ivan Kozina, umrl 5. oktobra 1913 kot kaplan v Dolenji vasi pri Ribnici; Josip Logar, župnik v Žireh; Andrej Magajaa, vpokojeni župnik rakiški; Ivan Ma-renčič, umrl 4. avgusta 1913 kot kn. šk- tajnik; dr. Alojzij Merhar, stolni kanonik v Ljubljani; Frančišek Pavšič, župnik v Polomu; Martin Pečarič, župnik na Lipoglavu; Josip Pire, umrl 21. maja 1917 kot vpokojeni kaplan; Leopold Podlogar, umrl 12. junija 1925 kot župni upravitelj na Gozdu; Ivan Prijatelj, umrl 10. septembra 1918 kot župnik jeseniški; dr. p. Gvi-do Rant, župni upravitelj župnije Mar. Oznanjenja v Ljubljani; Valentin Sitar, župnik v Zagorju ob Savi; Frančišek Skulj, umrl 8. novembra 1924 kot župni upravitelj v Topli rebri; Rihard Smolej, umrl 6. decembra 1910 kot komeodski kaplan; Ivan Strajhar, župnik v Borovnici; p. Norbert Sušnik, vikar na Brezjah; Martin Štular, vzgojni vodja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Dal Bog osmim umrlim jubilantom večni mir, 15 živim pa vnemo za vztrajno delo do zasluženega pokoja! ■k I«I©t mariborske Prosvetne zveze na Bled. Glavno železniško ravnateljstvo je odobrilo polovično vožnjo za člane Prosvetne zveze v Mariboru dn člane včlanjenih društev za izlet na Bled od 29. julija do 7. avgusta tja in nazaj. ■jlr Kredit za regulacijo Drave. Posl. Ve-senjak je včeraj pri kmetijskem in finančnem ministru urgiral kredite za regulacijo Drave. Kredit za regulacijo Drave je zagotovljen, da se bodo regulacijska dela pravočasno pričela. k Sodna imenovanja. Za podpredsednika okrožnega sodišča v Mariboru je imenovan dr. Franc Pihler. Za sodnika pri drž. sodišču v Ljubljani sta imenovana Anton L a -zovič in dr. Gašpar Stojkovič, za vodjo sodišča v Cirknici je imenovan Josip B avd ek, •k Štiridesotletnica gimnazijske mature (Ljubljana in Noto meslo). Od 34 še živečih maturantov iz leta 1887. so se udeležili sestanka): F. Bajič, višji fin. svetnik, Ljubljana; duh. svetnik J. B r e š a r, župnik, Velesovo; msgr. dr. J. Debevec, profesor v p., Ljubljana; S. D o m i cel j, okr. glavar na r., Maribor; I. Hafner, višji poštni kontrolor v p., Ljubljana; A. Hribar, župu nik, Zali Log; dT. I. Jenko, primaTiij, LJubljana; dr. J. Karlovšek, advokat, Celje; dr. Fr. Kropivnik, profesor v p., Ljubljana; Ivan Paumgarten Hohen-• ch.wangau-li)brbach, gen. kooctul v p. in graščak, Fužine pri Ljubljani; Fr. Pešec, dekan, Šmarje pod Ljubljano; H. Povše, župnik, Čatež pod Zaplazom; dr. I. R u p n i k, delegat ministrstva financ, Ljubljana; J. Seigerschmied, župnik, Naklo; msgr. V. Steska, referent za bo-gočastje v p., Ljubljana; dr. A. Švigelj, advokat, Ljubljana; kanonik dr. Fr. Uše-n i č n i k, univ. profesor, Ljubljana. — Ob devetih dopoldne je daroval msgr. dr. Debevec sv. mašo za ranjke sošolce. Udeležili so se je vsi navedeni. Skupni obed so imeli v »Ljubljanskem dvoru«, kjer jim je restav-rater g. Bogdan Pupovac izborno postregeL — Čustva vseh udeležencev je med obedom prisrčno tolmačil msgr. dr. Debevec. * Vsem župnim uradom. Slovenska krščanska ženska zveza priredi v dneh 14. in 15. avgusta skupno romanje na Sv. V i š a r -je. Obračamo se na gornji cenjeni naslov s prošnjo, da v ta namen vsak župni urad po-agitira med svojimi farani. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 5. Podrobnosti v današnjem »Slovencu«. — Slovenska krščanska ženska zveza. k Polovične vozno cene na železnicah so dovoljene: 1. Članom Orlovske zveze, ki se udeleže telovadnega nastopa dno 10. julija v Celju, popust velja od 9. do 11. julija. 2. Članicam krščanske zveze v Mariboru, ki se udeleže zleta in prosvetnega predavanja v Raj-henburgu, popust velja od 8. do 11. julija. 4. Posetnikom higijenske razstave, katero priredi društvo Rdečega križa v Guštanju, popust velja od 8. do 25. julija. 5. Članom fotografskega združenja, ki se udeleže kongresa v Zagrebu, popust velja od 12. do 16. julija. Udeleženci kupijo pri odhodu cele enosmerne karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi tudi za po-vratek. Udeleženci iz Maribora dobijo karte v piredprodaji kakor tudi pred odhodom vlakov v biljetarni tujsko-prometne zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 35, poleg hotela Meran. ■k Upravi monopolov v Belgradu. Prejeli smo in objavljamo: Trebnje na Dolenjskem je imelo dosedaj in tudi že pred vojno v Avstriji svoje skladišče soli. Sedaj pa je to ukinjeno. Ne razumemo, kako je to mogoče. Saj imajo še vedno kraji, ki porabijo letno izpod 300 tisoč kg soli, svoja skladišča. Čemu bi je potem ne imelo Trebnje, katerega skladišče je dosedaj oddajalo sol sodnim okrajem Mokronog, Žužemberk in Višnja gora, ki so porabili letno nad 400.000 kg soli. Ker bi sc s tovor-nino iz Ljubljane oziroma Novega mesta sol jako podražila, prosimo monopolsko upravo v Belgradu, da to upošteva in da zopet vpelje skladišče v Trebnjem, zakar ji bodo kraji, katerim je dosedaj oddalo tamošnje skladišče sol, zelo hvaležni. k Inženerski izpit. Kot prvi Jugoslovan na varšavski poljedelski visoki šoli je položil 30. junija inženerski izpit z odliko kot Specijalist ihtiolog Ivo Jelačin iz Šiške. •k Promocija. V četrtek, dne 7. t. m., ob 11. uri dopoldne bosta v zbornični dvorani ljubljanske univerze promovirana za doktorja prava gospoda Jože G r a č n e i' dz Celja in Ladislav Vavpetič iz Krškega. k Odkritje spominske plošče Božidarn Raiču. Sto let je minulo letos od njegovega rojstva. Da ta jubilej našega najboljšega ljudskega govornika, navdušenega rodoljuba in narodnega poslanca primerno proslavijo, so sc odločili njegovi rojaki, da mu na njegovi rojstni hfti na Zvabu, župnije sv. Tomaža nad Ormožem, odkrijejo skromno spominsko ploščo. Nje odkritje se bo vršilo dne 24. julija t. 1. pod okriljem mariborskega Zgodovinskega društva. Okoli pol 10 bo v runčki kapeli j sv. maša, nato pa odidemo po vrhu okoli na Raičev rojstni dom, kjsr bo po odkritju spominske plošče veliko ljudsko zborovanje z govori, deklamacijami in petjem. Kot glavni govornik nastopi g. poslanec dr. Hohnjcc. Natančnejši spored še objavimo. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, se tem potom vabijo k odkritju vsi okoličani, zlasti možje, sorodniki in prijatelji pokojnega Raiča, okoliška prosvetna društva, zastopniki srednje šole, politične in prosvetne oblasti. Evcntuclni zastopniki kakih korporacij naj javijo po dopisnici svoj prihod domačemu g. župniku (Matija Zcmljič, Sv. Tomaž pri Ormožu) radi kosila. — Najbližja železniška postaja so Ivanjkovci. k Na Brezjah bo 13. julija ob enajstih dopoldne sestanek vseh sodalov radovljiške dekanije. •k Sestanek maturantov in maturantinj ljubljanskega •Mteljišča 1. 1912. bo v četrtek, 7. t. m. ob osmih zvečer v Ljubljanskem dvoru. k Maturantjo iz leta 1897. državnega učiteljišča y Ljubljani obhajamo 30 letnico mature. nfemo se dne 8. t. m. ob 12. v »Ljubljanskem dvoru« v Ljubljani. k Kdor kupi časnikarsko srečko, lahko dobi za 10 Din 250.000 Din. k Učitelji(ce) ua otok Brač. Skupen odhod učiteljev(iz) ferijalcev na Brač je v sredo, 13. julija, ob 13. uri 18 minut z glavnega kolodvora v Ljubljani. Peljemo se do Kar-lovca z osebnim vlakom, od Karlovca do Splita pa z brzini. Vožnja Ljubljana—Split 165 Din. Oni tovariši(ce), ki žele potovati z osebnim vlakom, naj potujejo z jutranjim vlakom in nas v Splitu pričakajo 14. julija ob 8.5 uri na postaji. Tovariši(ce) iz Dolenjske naj se pridružijo zgoraj navedenemu vlaku. Zadnji sestanek je v ]>ondeljek, 11. julija, ob 10. uri dopoldne v salonu restavracije »Mi-klič« nasproti gl. kolodvoru. Članske karte F. S. izročim pri odhodu! Kaj vzamemo s seboj, sledi v dnevnikih tekom petih dni. Ev. podrobne informacije pri podpisanem. — Za FS.: Slavko Mrovlje, gl. učit pov., sedaj Ljut>-ljana, Resljeva cesta 25. k Pravilnik in navodila o izdajanju vozilih olajšav predvidevajo 50 odstotni popust voznih cen za člane znanstvenih, strokovnih, pridobitnih, humanih in ostalih društev za potovanja na kongrese in skupščine ter za člane sokolskih, pevskih i. dr. društev za tri potovanja na leto v svrho tekem, proslav in koncertov. Vsa navedena društva pa vlagajo prošnje za dovolitev popusta voznih oen navadno le par dni pred nameravano prireditvijo, vsled česar glavnemu ravnateljstvu drž. žel. ni mogoče pravočasno rešiti vseh teh prošenj. Da bi se mogle te prošnje pravočasno rešiti, opozarja glavno ravnateljstvo vsa zainteresirana društva, da naj vlagajo prošnje za znižanje voznih oen najkasneje 15 dni pred dnem, v katerem naj bi veljal popust, ker društva sicer riskirajo, da zaprošeni popust voznih cen ne bo dovoljen. ■k Skorajšnja dograditev novo cesto pri Sv. Lovrencu. Državna cesta na levem bregu Drave pri postaji Sv. Lovrenc na Pohorju je bila skoraj vsako leto parkrat pod vodo, odkar obstoja jez pri Fali. Falska elektrarna je bila prLmorana cesto dvigniti za približno dolžino enega kilometra. Z delom so pričeli pozimi na mestih in sedaj je že toliko napredovalo, da je cela škarpa izgotovljena in cesta sklenjena. Novi del ceste bo ležal približno 3—4 m nad sedanjim, tako da bo pred povod-nijo obvarovan. Cesta bo gotova proti jeseni. ■k »Poselska zveza« opozarja gospodinje, da store sigurno svojo dolžnost glede služ-kinjinega dopusta, kateri je najbolj prikladen sedaj v času velikih šolskih počitnic. Vsaki služkinji namreč pripada po § 10. poselskega reda po dveletnem službovanju vsako nadaljnje leto en teden dopusta in za ta čas doklada za hrano: pol mesečne plače. Upati je, da se temu pač ne bo nihče upiral, ker, če je počitek res potreben, je potreben v prvi vrsti trudni služkinji. — Odbor. k Od ljubljanske podružnice poštne hranilnice so premeščeni v Skoplje uradniki: M. Krčmar, Zmago Porekar in Bogomil Mayr k tamkajšnji podružnici poštne hranilnice, ki je začela poslovati 1. julija 1927. k Rogaška Slatina. Gosp. M. Pejčinovid, zobozdravnik iz Belgrada, je dospel v Rogaško Slatino, kjer otvori zobni atelje. Ordini-ral bo skozi celo dobo kopališke sezone. ~k Zamenjava papirnatega drobiža. Finančna delegacija v Ljubljani opozarja občinstvo na svoj razglas z dne 16. maja 1927 št. A IV. 2115., da se vzame državni papirnati drobiž po 1, 0.50 in 0.25 Din do 30. septembra 1927 iz prometa. Zamenjavanje za kovan drobiž po Din 0.50, 1.— in 2.— teored tako častno potekel, kakor tu-i di da jc vesclaca tako krasno uspela. Posebna ' zalivala še zveznemu starosti, tov. Barletu. g. župniku Petriču, posestniku Karpetu tal gasilskim društvom za tako obilen poset k Beležke vredno. Ob ovinkih državnih ter okrajnih cest vidimo stebre s svarilnimi tablami: Avtomobili, počasi voziti, sicer ka> zen 500 Din itd. Na okrajni cesti Cclje-Zidari most, in sicer proti Lašksmu je nevaren ovinek in pred njim tabla z napisom: Avtomobili, počasi voziti!, na drugi strani table so besede: Hvala lepa I Istotako vidiš tablo 2 istima napisoma, ako sc približaš ovinku iz Laškega. Po drugod grozijo neprevidnim av-tomobilistom z denarnimi globami, na zgoraj omenjenem nevarnem mestu se mu celo za-< hvalijo, ako je bil toliko previden, da je v svoj lasten dobrobit vozil počasi. Prebivalci d bližini teli dveh tabel pravijo, da se še n! kljub ožini ceste ter ovinku pripetila na tem nevarnem mestu nobena nesreča, pač pa se čudi vsak avtomobilist uljudni zahvali in radi te vozi počasi. k Posojilničnemu odboru v Gornji Radgoni sc obdarovani dijaki in bogoslovci naj-prisrčnejc zahvaljujemo za nakazano nam podporo. Bog plačajl k Lov krajevne občine Rovte se bo od-, dajal v zakup na javni dražbi pri okrajnem glavarju v Logatcu v ponedeljek, 'c!ne 10. oktobra 1927, ob 8. uri za dobo od 1. novembra 1927 do 1. aprila 1932. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem glavarju v Logatcu m:d običajnimi uradnimi urami. k Požigalec. Urednik glasila SDS »Je-dinstvo«, Pero Kneževič v Petrinji, je bil te dni obsojen na šest let težke ječe, ker je za-žgal svojo lastno hišo, ki je bila zavarovana pri raznih zavarovalnih društvih. Predno je zažgal, je vse dragocenosti in vrednote znosil iz hiše v Zagreb. k 0krojni glavar goljuf. V Mostarju je sodišče izreklo obsodbo nad bivšim mostr-skim okrajnim glavarjem Alijen Ilalajbego-vičem, ki ga je državni pravdnik tožil radi poneverbe državnega denarja v znesku 45 tisoč dinarjev. Okrajni glavar je bil obsojen na šest mesecev ječe. k Odgoditev sestanka maturantov su-šaško gimnazije šol. 1. 1901-2. Po želji nekaterih tovarišev jo od goden miš sestanek od 7. julija na 11. avgusta t. 1. Do svidenja v čim večjem številu! Dopisi naj so pošiljajo na dr. A. Kralj iča, Sušak. — Odbor sestanka. k Nosečim ženam in mladim materam pripomore haravna »Fran/.-Josek-grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »Franz-Josek-vodo v premnogih slučajih kot bre/.izjemno naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Dunajska vremenska napoved za 6. julija: spremenljivo, bolj oblačno, pričakovati je neviht. k Najbolj uvedeni, prvovrstni švedski pisalni stroj »H&lda« bo letos prvič razstavila na ljubljanskem velesejmu tvrdka Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7. Razstavljeni bodo tudi dva metra visoki švedski pisalni stroj »Halda«, univerzalni računski stroji »Triumphator«, švedski barvni traki, »Kardcx« in »Legatin«. Paviljon »H« št. 439—445. k Opozarjamo vse strojne phtilnice na brezkonkurenčni stroj, najnovejše iznajdbe, ki je letos prvič razstavljen na velesejmu v paviljonu »F« tvrdke Fran Kos. k Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za c. naročila ključavničarstvo Avg. Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Več v današnjem oglasu na zadnji strani. k Pisalni stroj »Continental« na Ljubljanskem velesejmu. Obiščite paviljon E 18— 20. Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska ul. 30, tel. int. 434. Srbi kavo pijejo najraje, Kranjcem cviček piti je navada, a, najbolja vseh pijač na svetu, je gotovo »C 1 i o« limonada. Zelena savist. Nedeljska orlovska prireditev je spravila naše resnicoljubno >Jutro« iz ravnotežja. Zakaj prireditev se je vršila tako neposredno za sokolsko, da je bilo primerjanje od strani ogromne množice gledavcev na ulicah in na Stadionu neizogibno. In to primerjanje je celo pri sokolskih gledavcih parkrat prav na glas izzvenelo tako, da je »Jutro« čisto upravičeno vrglo iz ravnotežja. 2e orlovske številke so bilo take, da »Jutru« prav z ozirom na sokolsko prireditev ni kazalo drugega kot jih izni-velirati. »Jutro« skuša premočen vtis, ki ga je orlovska prireditev tako po svojem številu kakor po izvedbi telovadnih točk na Stadionu napravila na njegove prijatelje (taki premočni vtisi so namreč že z ozirom na zdravje nevarni, s tem regulirati, da poroča: prireditev je uspela v toliko, da polomije baš ni bflo. No, če gledamo na izvedbo sokolske telovadbe, moramo tudi mi po pravici reči, da je bila dovolj dobra, ali da govorimo po jutrov-sko: polomije baš ni bilo. Pa pomislimo na drugo stran sokolske prireditve in tu je tista točka, ki »Jutro« tako neprijetno srbi. Glasom Sokolskega vestnika se je »o-kolske prireditve ndeležilo sedem žup obveemi (vseh pet slovenskih, zagrebška in sušaška) zraven je došlo še lepo številce drugih gostov in vri skupaj so postavili v sprevod 1498 unl formiranih članov in članic, na telovadišče pa 576 tolovadoev in 1811 telovadkinj. Orlovske 1 prireditve pa so se udeležili Člani in članice samo i?. treh ekspozitur (iz ljubljanske oblasti razen krškega in brežiškega okraja, ki spadata pod celjsko orlovsko ekspozituro) torej iz ozemlja, ki je vsaj štrikrat manjše kot je ozemlje zgoraj omenjenih sokolskih žup ter so šteli okrog 1415 krojev (čisto točna številka nam žal ni bila še sporočena), na telovadišču pa 760 telovadcev in tudi telovadkinj Je bilo znatno več kot Sokolic. Upoštevati moramo pri tem, da so člani orlovske organizacije večinoma z dežele in splošno ne tako premožni kot večina Sokolov in si torej krojev ne morejo tako z lahkoto omisliti. Če vse to lepo seštejemo in izpeljemo primero med orlovsko in sokolsko prireditvijo, potem si pa čisto objektivno o .sokokki prireditvi niti tega nejipamo zapisati: da polomije ni blo. Sokoli, ki so videli orlovski sprevod in orlovsko telovadbo, so to primero tudi čisto pravično izpeljali in tako ni čudno, da je nekdo izmed njih na Stadionu preglasno vzkliknil proti svojemu tovarišu: »Nimam pojma, zakaj (tu je rabil neparlamentarni izraz, ki ga kulturni Sokoli že davno več ne rabijo) ... tako zelo napredujejo. « Če pa mi pogledamo na sokolsko prireditev in pomislimo na sedem žup in še poste, nato pa na število krojev in telovadcev, potem bi pa morali o Sokolih baš nasprotno vzklikniti. In to je, kar »Jutro« hudo boli ter vzbuja v njem zeleno zavist. Orlom pa kličemo: v vztrajnosti in disciplini ponosno naprej! V nedeljo ga ni bilo gledalca na ulicah in na Stadionu, ki ne bi bil prepričan: zmaga odločno vaša. Skrbite .da jo ohranite. Ek^ozItiSra »SLOVE^ČEVE« uprave na ljublj, velesejmu posluje vsak dan dopoldne in popoldne in sprejema naročila na o p i a s e ier naročnino za lista »Slovenec« in »Domoljub« liorič pa lažje poškodbe. Na lice mesta je takoj prispel policijski stražnik g. Mežek, ki je naročil Am t rožiču, da težko poškodovanega Kurenta takoj odpelje z avtomobilom v bolnico. O Težka poškodba mod pretepom. Hlapec Karol F. s Tržaške oeste je v nedeljo zvečer pogledal globoko v kozarec tam v neki gostilni na Sv. Petra cesti. V pijanosti se je zapletel z gručo svojih znancev v oster prepir, ki ee je nadaljeval še po policijski uri na cesti. Med prepirom ga je nekdo zabodel z nožem od zadaj v pleča in mu prizadejal težko telesno poškodbo. F. ne more povedati določno kdo ga je ranil, sumi pa nekega C. Ranjenca so odvedli v bolnioo. O Tatvino. Dvema kleparjema, ki stanujeta skupno na Tržaški cesti, je neki neznanec odnesel iz nezaklenjene spalne sobe več obleke, perila in par čevljev, v skupni .vrednosti 880 Din. — Vrvarju Adamiču Ivanu je bil ukraden 70 Din vreden omot tenke vrvi. — Gospodu Antonu Zrimšku se je pripetilo nekaj prav vsakdanjega, namreč, da mu je tat odpeljal kolo, ki ga je pustil brez nadzorstva na cesti. Kolo je bilo vredno 1000 Din. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe © Važnol Samo do 10. julija traja odprodaja vsega preostalega oblačilnega blaga radi opustitve, oziroma izselitve Manufakturne trgovine pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Blago se oddaja po vsaki sprejemljivi ceni. Domačini, kakor tujci se najbolje oblačijo pri tvrdki D«** CM $£HWAB - UuMJana. Sejmska odprodaja oblek za gospode po neverjetno nizkih cenah. Samo Dvorni trg št. 2. © Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča člane, da poteče rok vložitve izkazov o trgovskih nastavljencih dne 10. t m. Vsi oni, ki do.-edaj še niso predložili izkazov, se poživljajo, da to čimpreje store. — Načelstvo. © Darilo. V počaščenje spomina Oroslava Dolenca sta darovala za mestne reveže Fran Ku?ar loO Din in Ivan Zore 50 Din. © Dirkališče na Miklošičevi cesti. Odkar je Miki-, šičeva cesta asfaltirana, jo ljubljanski kolesarji po levega tipa uporabljajo enostavno kot dirkališče ter ob vsakem dnevnem času z mvarncsl neverjetno hitrostjo dirjajo po njej v eni ali drugi smeri, tako da je 7.a mirne pasante naravnost nevarno iti čez cesto. Ob Miklošičevi cesti je sedaj mnogo novih stavb, v katerih stanuje polno družin z malimi otroci in le slučaju je pripisati, da se do-sedaj še ni zgodila kaka velika nesreča. Prosimo policijsko ravnateljstvo, da ukrene vse potrebno ter te divje kolesarje pouči, da so poleg njih še drugi ljudje na svetu, ki imajo tudi pravico do življenja, oziroma do pravilne up< rabe Miklošičeve ceste. © žrtev nezgode. V deželni bolnici je predvčerajšnjim podlegel težkim poškodbam 77 letni mestni delavec Peter Mohorič, katerega je pred tednom dni povozil na križišču Bleiweisove in Dunajske ceste neki vojaški voznik. Mohoriča je voz dobesedno zmečkal. Proti krivcu je uvedena stroga preiskava. © Kolesarske tatvine so v Ljubljani na dnevnem redu. Fotografu Josipu Pogačniku, ki stanuje v Hradeckega vasi, je v ponedeljek ukradel neznan tat 1400 Din vredno kolo znamke »Preciosa«, št. 5084. Pogačnik je bolo postavil pred hišo št. 18 na Poljanski cesti, odkoder mu ga je tat odpeljal. Kdor izsledi tatu, dobi posebno nagrado. — Gotovo najtežja je izsleditev kolesarskega tatu. V ponedeljek popoldne je bil aretiran neki tat, ki je sumljiv, da je izvršil več kolesarskih tatvin, med drugimi, da je ukradel Henriku Kemetru iz Sp. Šiške 1200 Din vredno kolo. © Ujet tat. V Scagnettijevi gostilni v Metelkovi ulici je v nedeljo popoldne izpil tri-deseiletni čevljarski pomočnik Jože R. tri steklenice piva. Ko je natakarica zahtevala plačilo, je izjavil, da nima denarja. Jožeta je aretiral nato stražnik. Na policiji pa se je izkazalo, da Jožeta že dalj časa zasledujejo, ker je okradel evojo bivšo delodajalko Katarino Hrastrokovo v Trbovljah. Jože R. je doma iz Rovt pri Logatcu. Izročen je bil tukajšnjemu eodišču. © Karambol pri Zapužah. V nedeljo, ob 8.45 uri je vozil trgovec Miroslav Ambrožič s svojim avtomobilom po Celovški cesti proti Ljubljani. Na avtomobilu sta bila še g. Ran Mohorič in g. šmiuc, uradnika zbornice TOI. Ko je avto za vozil mimo Zapuž, je prišel na-eproti s kolesom 23 letni kmečki sin Ivan Kurent. doma iz Medvod. Kurent ni zapazil avtomobila, ker mu je razgled zakrivala hiša na ovinku in se je s kolesom zaletel v avtomo-hil Pri kararniholu se ie Kurentovo kolo razbija Kurent sam .je dobil težje, g. Ivan Mo- di Slovesna blagoslovitev novega Društvenega doma v Krčevini pri Mariboru bo v nedeljo 24. julija po sledečem sporedu: Zjutraj ob 9. uri sv. maša z govorom v kpelici g. Kolariča. Popoldne ob pol 2—2 zbiranje društev z zastavami na Trgu svobode. Ob 2 odhod v Krčevino z godbo, kjer se vrši slovesen sprejem društev. Ob tričeirt na 3 pri kapelici cerkven govor, litanije in darovanje za Društveni dom. Ob 4 prihod duhovščine, blagoslovitev, nato govor g. • Zebota. Sledi prosta zabava pri društvenem domu. Ta dan vabimo vse krščansko misleče občinstvo v Krčevino! □ Na sestanku mariborskega orlovskega odseka govori danes g. zdravnik dr. /lfonz Wankmuller o vsakdanji higijeni. Pridite točno! □ Praktikanti v mariborski želez, delavnici. V mariborski železniški delavnipi je v soboto nastopilo prakso 27 akademikov-tehnikov in sicer 20 iz belgrajske in 7 iz zagrebške univerze. □ Mariborski gledališki abonenti, ki še •niso plačali vseh obrokov, se naprošajo, da to store čim preje. □ Narodnost in oddaja del. Nedeljsko »Jutro<-. se zaganja po svojem dopisniku v pre-novljcnje semenišča, ker z odra ne kriči ime slovenskjga stavbenika. Ugotavljamo, da niti največji maribonski narodnjak in eden od voditeljev SDS ni naročil svoje table z zlatimi črkami pri slovenskem obrtniku, ampak kriči z nje ime Neslovenca. □ Slovesna blagoslovitev križa. V nedeljo popoldne ob 4. uri je bil prav slovesno blagoslovljen križ pred železniškim viaduktom ob cesti proti Jarenini na škofovem posestvu. Blagoslovitev je izvršil sam g. vladika s primernim nagovorom ob asistenci mariborske duhovščine ter g. župnika od Sv. Marjete. Ganljiva je bila deklamacija deklice ter nagovor zastopnika izobraževalnega društva v Lajteršbergu. Slovesnosti se je udeležilo zelo veliko Mariborčanov in ljudi iz Pesniško doline. □ Pretekli teden so umrli v Mariboru: 28. junija Matilda Rekel, vdova orožn. straž-mojstra, 73 let; 29. junija Ana Pukl, šivilja, 52 let; 30. junija Leopold Irgolič, čevljar, 71 let. □ Otvoritev novega paviljona pri Treh ribnikih. V nedeljo, dne 3. julija, se je vršila slovesna otvoritev novozgrajenega paviljona ob Treh ribnikih, katerega je postavila mariborska mestna občina na mestu nekdanje lesene barake, ki je bila že popolnoma razpadla. .. □ Smrtna slučaja v Mariboru. V splošni bolnici je umrla komaj 46 let stara Amalija Kokolj, soproga majerja. Rajno bodo prepeljali iz Maribora v Radvanje, kjer se bo vršil podreb danes ob pol petih pop. — Umrla je Elezabeta Letnik, 32 letna vdova po železničarju. Pogreb se bo vršil v četrtek ob treh popoldne. □ škrlatinka na Pobrežju pri Mariboru. Akuten slučaj škrlatinke se je pojavil v hiši Nendla, Nasipna ulica 43 na< Pobrežju pri Mariboru. Bolnika so prepeljali v bolnico, hišo razkužili in jo zaprli za en teden. □ Avtomobil za požarno brambo na Pobrežju. V nedeljo je dobila požarna bramba na Pobrežju pri Mariboru iz Trsta od tvrdke Ford avtomobil, ki bo služil za urno prevažanje brizgalne ter gasilnega orodja- Prevzem I avtomobila je bil slovesen; udeležil sc ga je g. župan iz Pobsržja ter zastopniki gasilnih društev Studenci, Št. Lenart in Sv. Trojica v Slov. goricah. □ Nevarna kupčija. V soboto, 2. t. m., sta okrog 6. ure popoldne sedela v verandi gostilne Spatzek na Aleksandrovi cesti dva kmeta. Ogledovala sta nov francoski samokres, katerega je eden prodajal. Nenadoma je počil strel in obema se je pocedila kri iz roke. Enemu je krogla prebila dlan, drugi pa je dobil 8 cm dolgo rano od palca do mezinca na roki. Zasilno obvezo je obema napravila go-stilničarka, nakar je eden izginil, dočim se je posrečilo policiji drugega, ki je orožje kupoval, še prijeti. Zove se Held ter je posestnik pri Sv. Ani na Krembergu. □ Smrtni slučaji. V mariborski splošni bolnišnici je umrl Alojzij Bartel, posestnik od Sv. Miklavža na Dravskem polju. Zadela ga je kap in. tudi v bolnišnici mu niso mogli oteti življenja, — Nadalje je umrla 57 let stara soproga ključavničarja državnih železnic Marija Zabukovšek. Pogreb se bo vršil v sredo ob treh popoldne. — Naredniku Silvestru Der-ganc je umrl v bolnišnici na škrlatici sedemletni sinček in se pogreb vrši danes ob štirinajsti uri. □ Poskusen vlom. V noči od ponedeljka na torek je nekdo poskušal vlomiti v pisarno trgovine s starim železom Arbeiter v Dravski ulici. Zvil je železni križ na oknu, toda naj-brže ni imel na razpolago primernega orodja, ker je bila odprtina premajhna, tako da ni mogel zlesti skozi. □ Mariborski grad se bo restavriral. Med najlepše in najvažnejše zgodovinske znamenitosti v Mariboru moramo prištevati staro grajsko poslopje, kojega lastnik je sedaj trgovec g. Berdajs. Pred letom dni je dal g. Ber-dajs restavrirati stopnišče, letos bi pa Tad popravil zunanjo stran nad glavnim vhodom. Ker pa je popravilo že povsem razpadle fasade zvezano z velikimi stroški, je mestna občina naklonila g. Berdajsu 10.000 Din podpore. □ Mariborska bolnica je v zadnjem času zopet prenapolnjena. Razbremenitev bolnice je nujno potrebna, kar se bo v polni meri zgodilo z oživotvorjenjem prepotrebnega gineko-loško-porodniškega oddelka, ki je nujna potreba cele oblasti. S tem bo prostih več sob, katere se bodo razdelile med oddelke, ki trpe na pomanjkanju prostora in bo potem tudi konec večnega odklanjanja bolnikov radi pomanjkanja prostora. Tudi zdravniškega naraščaja ne bo treba več pošiljati na celjski gi-nekološko-porodniški oddelek. Lepa in hvaležna naloga čaka tukaj oblastni odbor, katero pa bo sigurno rešil tako, kakor nujno zahtevajo koristi oblasti. Celje PREBIVALSTVU MESTA CELJEI V nedeljo, dne 10. julija t. 1., posetijo Celje čete Orlov in Orlic iz ozemlja mariborske oblasti. Prepričani smo, da bodo Celjani pokazali naši kmetski in delavski mladini, ki tvori v preiežni večini vrste našega Orlov-stva, vse simpatija, Vabimo zato predvsem vse hišne posestnike, da že na predvečer, t. j. v soboto, 9. julija t. 1., okrase svoja poslopja z narodnimi in državnimi zastavami, vse Celjane pa vabimo, da spremljajo nedeljsko manifestacijo katoliške mladine z veselo pozornostjo, s cvetjem in navdušenimi pozdravi. Po svoji prijaznosti znano Celje naj na ta orlovski praznik pokaže, da mu je naša mladina iskreno dobrodošla in da želi, da ostane Celje tej mladini v prijetnem spominu * * * -e Josip Ljudevit Weiss f* V soboto dopoldne je izdihnil v svojem stanovanju v Vodnikovi ulici v starosti 80 let svojo blago dušo vpokojeni ravnatelj meščanske šole v Celju, g. Josip Ljudevit Weiss. Pokojnik je bil znan po svoji brezprimerni skromnosti in plemeniti srčni dobroti. Bil je plodovit skladatelj, pa je večina njegovih skladb ostala v rokopisu. Kljub temu bo ostala njegova »O kam, Gospod« živa v slovenskem ljudstvu, dokler bo v njem ljubezen do lepe cerkvena pesmi. Pogreb rajnega se je ob veliki udeležbi prijateljev vršil v ponedeljek ob petih popoldne na mestnem pokopališču. Naj počiva v miru! & Gasilski dan v Celju. Vodstvo celjske prostovoljne požarne brambe nam javlja: Kakor vsako leto, namerava celjsko gasilno društvo tudi letos prirediti 31. julija gasilski dan, ki naj pokaže maščanom in tudi širši javnosti izurjenost in pripravljenost celjskih požarni-kov, ki pa naj vsaj delno odpomore tudi finančnim potrebam društva. Za svojo najbližjo in najvažnejšo nalogo smatra sedaj društvo ustanovitev rešilnega oddelka. Pomanjkanje take ustanove je v Celju silno. Članstvo požarne brambe je pripravljeno žrtvovati v ta namen svoj čas in nuditi brezplačno pomoč. Celjska požarna bramba apelira na celjsko javnost, da se velikodušno odzove vabilu za podporo ter da sprejme dame in deklice, ki pobirajo prostovoljna darove v gornji namen, Moderno, okusno in poceni se lahko oblečejo gospodje in dame le pri P. Magdič Čistoča v ustih. Vi znate oeniti občutek krasne svetosti In čistočo t ustih. Mogoče Vam ni znana PKBECO pasta za zobe. Kupite enkrat tabo, e njo bote ugodno iznenodenil PfibClCO pa^ta «■ »obe. dobrohotno in ljubeznjivo. Ker pobirajo tudi druge požarne brambe po mestu prostovoljne darove v svoje svrhe, opozarjamo občinstvo, da se vrši ta teden zbiranje za potrebe celjskega gasilstva. Celjsko gasilno druStvo pričakuje, da bo našlo v someščanih razumevanje svojega vsakomur posvečenega dela. Š1'coff a. LoTaa Otvoritev okrajne ekspoziture. Na predvečet tega, za Loko znamenitega dne, v četrtek, je bilo vse mosto razsvetljeno in v zastavah. Pod mestno hišo na trgu je bilo vse polno občinstva. Po od-sviranju gasilske godbe je stopil na govorniško tribuno g. župan J. If a f n e r, ki je izrazil svoje veselje nad uspehom, ki so ga dosegli Ločani s svojim složnim delom. Zahvaljuje se odseku za po-vzdigo sejmov, občinskemu odboru in v njem tudi klubu SDS za njegovo stvarno in složno sodelovanje. Kralju, ki je za nas velevažni akt podpisal kliče trikrat: s-živiol« Občinstvo se je klicu z navdušen ,iem pridružilo. Godba je zaigrala: »Lepa naša domovinar, nato pa je nastopil g. oblastni poslanec Lovro Planina, ki je govoril o pomenu okrajne ekspoziture, poudarjal složno delo obeh strank v občinski politiki škofjeloški in želel, d« bi vzaled škofje. l oko našel v splošni slovenski politiki posnemanja: zahvaljuje se vsem, ki so b svojim delom in vplivom pripomogli, da smo dobili ekspozituro, predvsem g. županu. Združeni moSki zbor je po Planinovem govoru zapel »Slovenski svet, ti si krasan«. I\o je pesem izzvenela, pa j« izpregovoril predsednik odseka za povzdtgo sejmov, g. obč odbornik Janko Potočnik (SDS). Tudi on se je najprej zahvalil vsem, ki so si pridobili zaslug za izpostavo: predvsem ministru V n-kičeviču, ki jo je dovolil, nato nar. poslanca B rod ar ju in vsem slovenskim poslancem sploh, dalie vsem lokalnim faktorjem za složno delo — med temi v prav posebni meri g. županu, ki je storil vse več kakor le svojo dolžnost, ter končno vsemu meščanstvu za moralno podporo. Po Potočnikovem govoru ie moški zbor zapel: »Iz brat-skog zagrijaja<, nato pa se je razvil krasen sprevod po mestu. Očarujoč ie bil zlasti pogled na grad, ki ie žarel v neštetih rdečih lučih. — V petek Dopoldne so je izvršila slovesna otvoritev pri »Kron-birtiK, kjer so v I. nadstropju zaenkrat nastanjeni uradi ekspoziture. Tu je pozdravil g. velikega župana dr. V o d o p i v c a in druge župan Hafner, nato pa je g. vel. župan otvoril okr. ekspozituro tn ji želel najboljšega uspeha. Nato so govorili S« gg.: nar. poslanec J. B rod ar, starološki dekan Mrak, župan in obl. posl. U r š i č v imenu županov in kranjski okrajni glavar SnidaršiS. Poleg navedenih so bili navzoči še sledeči gg.: vlad. svetnik Se^ekovič in vodja ekspoziture vladni svetnik Dfonlzij Mar oš ter zastopniki ostalih uradov. Navzoč je bil tudi c. vojaški superioi Klobovs kot eden najstarejših Ločanov, mestni župnik dr. Arnejc, zastopnik kapucinskega samostana, upravitelj deške osnovne šole ter zastopnik dekliške (zunanje in notranje) šole, obl. poslanec Lovro Planina, osem županov iz loškega sodnega okraja, ves škofjeloški občinski odbor in odsek za povzdign sejmov. Po govoru ok. glavarja Znidaršiča je g. žup^n oovabil zbrane zastopnike v spodnje prostore k zakuski. ki so jo pod vodstvom to. Ivanke Simoničevc prav okusne pripravile mestne gospodične, ki so gostom tudi same stregle. Naprošeni smo, da jim na tem mesto izrečemo zahvalo občine. Ko je g. vel. župan od-haial, so se še vsi navzoči vpisali v zlato knjigo občine. — Otvoritev ie za rami in okrajna ekspozitura posluje. Mesto je napravilo v svojem razvojv zopet velik korak naprej. Ljubljana, Gledališka ulica štev. 7 ZOPET REDNO SPREJEMA. Ljubljana nasproti alavne nošin Oglejte si cene in blago v izložbah i Vrgfrnitea Nova maša. Preteklo nedeljo, dne 3. t. m., j« pel pri nas novo mašo, gospod Anton Hren, rodom iz Verda pri Vrhniki. Slavnostni govor je imel gospod prefekt Mladen Alajbeg iz Splita, deloma v lepi slovenščini, deloma v hrvaščini. Nato je gospod novomašnik opravil prvo sveto daritev, med katere je cerkveni pevski zbor izvajal Griesbacherjevo »Missa stella maris- s spremljevanjem violin. Pc sv. maši so se svat je v dolgem sprevodu napotili v okusno ozaljšano dvorano našega Rokodelskega doma k obedu, kjer smo med gosti pred vsemi opazili gg. župana N. Marolta in tovarnarja Lenarčiča. Cerkev je bila prekrasno ozaljšana in razsvetljena. Krasni so bil tudi slavoloki pred župniščein in pred glavnim cerkvcnim vhodm. Slavje je končalo nad vse pričakovanje lepo in Vrhnika je pokazala, kako ceni in ljubi svoje duhovnike. — Drugi dan, v pon> deljek zjutraj, je gospod novomašnik maševal v domaČi podružni cerkvici na Verdu. — Gofipodu novomašniku. ki je tudi vnet pevec, iskreno čestitamo in mu želimo obilo prave sreče v vinogradu Gospodovem I Novo roeslo Premestitev sejmišča i« Kandije na Drgko. V Kandiji pri Novem mestu je bilo dosedaj 12 letnih semnfev in lo v četrtek po 15. vsakega meseca. Pred izvršeno priklopitvijo Kandije k mestni občini Novo mesto je spadal ta kraj k občini Smi-hel-Stopiče ter so bili svojčas tudi seinnji v Kandiji podeljeni občini Šmihcl-Stopiče in ne spe-cielno kraju Kandija. Iz tega razloga se bo premestilo sedaj sejmišče iz Kandije na Drsko pri Novem mestu, ki pa spada pod občino Smihel-Stopiče. Preprečena nezgoda. Ko je dne 1. t. m. popoldne na žagi Franca Kovačiča v Kandiji zaposleni Žagar sedel na jezu, mu je postalo mahoma ; slabo ter sc- je prevrnil čez jez v vodo. K sreči je ; to opazil lastnik žage, ki jo s pomočjo drugih ljudi I DoiegniJ ponesrečenca iz vode. Koče vfe Avtomobilska nesrečo. Pri Novih Lazih blizu Kočevske Reke sta privozila drug drugemu nasproti tovorni avto tukajšnjega veleinduslrijalca g. Kajfe-ea in navadni voz. Ker je bila cesta preozka in se ni bilo mogoče zadosti hitro ogniti, sta zadela drug ob drugega. Avto, naložen s hlodi, je zdrknil v |arek in se precej pokvaril, šofer in pa osebe, ki so bile na vozu, so nekoliko ranjene, konj pa mrtev. Poroka. V tukajšnji župni cerkvi se je poročil dne 3. julija Simon Gorišek, učitelj v Trbovljah, z gdč. Olgo Picelj, uradnico v »Tekstiliank. Srečno! Priporoča sc delikatesna in specerijska trgovina Anton Vcrbič, Ljubljana, Stritarjeva ulica, kralj, dvorni dobavitelj. 1 rtoovlie Volivni boj. Nam nasprotne, stranke napovedujejo za volitve v nar. skupščino hud volivni boj'. Soc ijal isti prirejajo po svoji stan metodi sestanke, na katere vabijo volivce z vabili. Na drugi strani je pa posebno mrd delavstvom odpor ter se cuje parola, da bo dalo delavstvo pri teh volitvah svoje glasove SLS. ki bo sigurno pridobila na glasovih, tako da ne bodo 30cijalisli nobenega poslanca in bi tako bili njihovi glasovi vrženi v vodo. Če bi rudarji volili z SLS, smejo od nje tudi kaj zahtevati. Tabor kršč, soc. delavstva na Sv. Planini. Krekova mladina priredi 17. julija na Sv. Planini nad Trbovljami tabor kršč. soc. delavstva. Približno je spored zamišljen tako, da bo ob 10 dop. sv. maša, po tej se vrši pa pred cerkvijo tabor, na katerem bodo nastopili naši najboljši voditelji ki-55. soc. pokreta. Vabimo na ta priljubljeni hrib vse našo somišljenike in tudi one iz Savinjske, doline. Natančen spored še objavimo. Za našo vpokojenco. Potom prošenj na Pokojninski sklad v Ljubljani je izposloval obl. poslanec g. Križnik za sirote, ki dobivajo pokojnino po svojih umrlih starših in ki gredo letos k sv. birmi, za posameznika podporo v vsoti po •J00 Din, skupaj 2SOO Din. Tem polom se uradu v\ podporo znhvaliujemo. Nadalje jc bilo od 27 starovpokojeneev 15 prošenj ugodno rešeno, drugo se bodo upoštevale pri rednem razdeljevanju podpor, ki je vsake ''i mesece. gz Uspeli nic>č, šolo v 1. 1927. Uspeh ni bil zadovoljiv, kakor se je pričakovalo. Pouk se je pričel kasno v jeseni, starši sami se tudi niso za duševni napredek nvojih otrok zanimali kot bi n treba in šele o božiču, ko po se oni učenci iz šole izločili, za katere se je videlo, da bi ne izdelali, se je pričel pouk v pravem sniifdu. Uspeh celega leta šole je 35 cdstolkcv negativnega. Ob koncu šol. leta je bilo na dveh oddelkih 47 dečkov in 50 deklic, skupaj 97. Poučevale so tri učiteljske moči. Zanimanje za mešč. šolo še vedno raste, kar je razvidno iz \pisov za drugo leto. z^z Razstava dekli-'kih in dedkih ročnih del in risarskih izdelkov n;> osnovnih šolah. Osnovne šole v Trbovljah, kakor tudi na Vodah, so k zaključku šojskega leta razstavile izdelke svojih učencev. Napredek je od lcla do lela očividen. Koliko se mora očiteljslvo truditi, preden v I epe učcncem že misel za predmet! Trud je poplačan, ko vidi pred seboj lepo razvrščene izdelke vseh vrst. Risbe, tudi na steklo (Trbovlje), so posebno ugajale in se jih jo več odkupilo. Tudi ženska ročna dela, kol vezenine, pletenje, kvačkanje so bila dovršena. Razredi, določeni za razstavo, so bili pojni razstavljenih predmetov. Na novo je bil na vodenski šoli do V. razreda vpeljan rokotvorni poduk. Iz gline je je bilo razstavljeno veliko število raznovrstnih stvari, ki se vidijo in rabijo v življenju. Napravila se je iz barvane gline cela pokrajina, kot: državna meja pri Rakeku, Bled, Trbovlje, gorenjski kot itd. Podučevalo se je na razredih v obeli šojah,' kakor so bili predmeti razstavljeni, sledeče: I. razr. dekl. šole kvačkanje, lunežki ubod in torbice s križci. II. razred: kvačkanje in pletenje. III. razred: kvačkanje, jopice in čipke. IV. razred: t narodnimi or-namenti okrašene torbice in nogavice. V. razred: Vezenje. VI. razred: perilo, okrašeno z vezenjem in vkvačkanimi vstnvki. Naraščaj rdečega križa je izgotovil torbice in kasete iz rafije, slike na sleklo, razglednice, z narodnimi ornamenti poslikane krožnike, ki so se prodajali v prid naraščaju. — Obe razstavi, posebno trboveljska, sla bili kaj okusno prirejeni in delo priča o vztrajnem deju učiteljic, katerim se mora za napredek le čestitali. Materijal za učne potrebščine je plačal krajni šolski svet. Mrežice ol* S g vi Nov vinotoč. Koncesijo za vinotoc je dobil 5. Franc Varlec, ki ga je otvoril v lastni hiši tik Gabričeve goslilne v Predmestju Od kolodvora Brežice po cesti skozi mesto do Save — daljava 2 km — je novi vinoloč dvajseti lokal za prodajanje alkoholnih pijač! Surovo nasilje. Za prehod mosta čez Savo in Krko pobira mestna občina mostnino po 25 par od osebe. Preteklo nedeljo sta dva fanta okrog 10 zvečer hotela to mostnino unesti. Ko jih je že dokaj priletni mostninar Solner ustavil, sta segla z eno roko v žep, 7. drugo roko pa je eden fanlov nič hudega slutečega starčka udaril tako po glavi, da se je skoraj onesvestil in mu je poškodoval . tudi očala; nato sta stekla čez most. Na mostu sta pa brez povoda zopet oklofutala samotnega voznika, ki sc jo iz Kranjsko peljal v Brežice domov. Nočna suroveža je orožni3Ivo izsledilo in upamo, da ju zadene eksemplarična kazen. Umrli so junija meseca: domačini Franc Čaj-ka, 83 lot. Anion Suši, 19 let, Ivan Lapuh, 78 let, Ivan Savnik, 7 mesecev; v bolnici: Ivan Jurač iz Klanjca, IS lot, Jurij Božičnik iz Zagreba, 33 let, Ana Tomšič iz Prihove, 48 let. Rojenih je bilo 6 dečkov in ena deklica. Slovenska Ikra fini* Naša letošnja novomašnika. Ko je privozil v nedeljo zvečer vlak na postajo v Beltincih, je za-donela proti nebu navdušena slovenska pesem. Vlak je vozil turniška novomašnika gg. Štefana Bakana in Franca Kolenca, katera jc sprejel turniSki pevski zbor pod vodslvom g. kaplana Grelfa. Gg. novomašnika jo pozdravil v imenu župnije, pevskegn ebora in navzočega ljudstva iz domače župnije in vseh sosednih vasi, g. kaplan. Odgovoril in zahvalil se mu je v imenu obeh g. Koienc. V večernem mraku se je začela pomikati vrsta devetih okrašenih vozov s pevci, belooblečenimi dekleti, novo-niašnikoma in njunimi domačimi proti Turnišču. Pot jc vodila skozi Beltince, Gančane, Renkovce. V vseh občinah ie pričakovalo novomnšnikn na stotine naroda, povsod so jima podajali šopke ter jima navdušeno vzklikali. V Renkovcih ju je pozdravil študent Koren. Naposled so se oglasili turniški ivonovi in surevod so ie uslavil pred cerkvijo. Pred slavolokom sta pozdravila novomašnika gg Dravec, župan, v imenu občine in Litrop, oblastni poslanec, v imenu SLS. V cerkvi, ki je bila natlačeno polna naroda, vkljub temu, da je bilo žo 10. ura ponoči, sta imela gg. novmašnika litanije in sta podelila zbrani množici novomašniški blagoslov. Ko je bilo vse končano, sla se podala slavljenca na svojo domove, g. Bakan v Turnišče, g. Klene pa v Gomilice, kjer so se prisrčni prizori sprejema ponovili. Nesreča med spanjem. Jakob Poklič je v Per-foči pomagal svojim sorodnikom pri spravljanju sena. Tam je ostal tudi čez noč. Ker je bila noč lepa in topla, jo šel v skedenj in so vlegel na voz sena. Ponoči se tnu je nekaj sanjalo, on so je premaknil in zvrnil na tla. Padel je tako nesrečno, da si je na dveh mestih zlomil desno nogo. Osobna vest. V sredo, 6. t. m. poroči v Gornji Lendavi g. Vilibald Beloglavec, učitelj v Murski Soboti gdč. Etelko KUhar, hčer trgovca Ktlharja v Gornji Lendavi. Mlademu paru želimo v zakonskem življenju mnogo božjega blagoslova. Dva smrtna slučaja, V Gomilici sla se drug za drugim odselila v boljšo večnost Glletni Franc Dominko in GOletni Anton Horvat. Bila sta skoraj enih let, soseda, skupaj sta umrla in skupno sta bila tudi pokopana. N. v m. p.! Nov list. Naša napoved glede novega madžarskega lista se jo uresničila. V M. Soboti je začel izhajati tednik »Muravidek< (Murska krajina). Natančneje bomo o stvari poročali pozneje Veličastna tridnevnica. Nova ekspozitura Po-lana je zopet pokazala, kako živa mora biti vera in kako goreča ljubezen. Praznik Srca Jezusovega je proslavila s tridnevnico. Vodila sta jo mil. gosp. kanonik Fr časi in Maribora in kapucin p. Ladislav i7. Ptuja. Spovedovati pa sta pomagala razen domačega g. ekspozita, g. ekspozit iz Holige in g. kaplan iz Turinšča. Višek je dosegla proslava v nedeljo. Zaključila se je s procesijo z Najsvetejšim, katere se je udeležilo nad 4000 ljudi — ekspozitura ima le do 2000 — iz bližnje in daljne okolice, celo iz Medžimurja. V procesiji je korakal tudi g. dr. Kandrič, glavar v D. Lendavi. G. ekspozit Rantaša je lahko vesel, da jo Bog tako obilo blagoslovil njegovo dvoletno prizadevanje, ekspozitura sama pa naj služi za vzgled. Elektrika v Bcllincih. Kakor se slišj, sc jo osnovala posebna zadruga, ki dela na to, da dobi občina čim prej elektriko. Ker je napeljan električni tok iz Ljutomera v M. Soboto lik Beltinec, so razmere precej ugodne, zato je upati, da bo imelo prizadevanje zadruge uspeh. Murska Sobota. Osnovna šola je dobila novega upravitelja v osebi g. Franca Gabrijelčiča. Imenovani je bil dosedaj šolski upravitelj na Stari cesti pri Ljutomeru. — Na Vidov dan se je otvorila na gimnaziji razstava risb in drugih ročnih del. Šolska okraja ostaneta. Po novem šolskem načrtu bi so imela šolska okraja M. Sobota in Dol. Lendava združiti, tako da bi tvorilo celo Prek-uinrje le eu šolski okraj. Ta korak bi bil v vsakem oziru ponesrečen. Akcijo zoper spojilev je vzelo v roke ■Združenje ju gosi. učiteljska«, ki je interveniralo pri prosve'nem miHstru. Kakor se doznava, je ministrstvo želji ugodilo in tako ostane pri starem. Izvršijo se kvečjemu le kake osebne izpremembe. 2> opisi Iz Komendo pri Kftmniktt nam pišejo: Nedavno tega se je zavzelo nekaj naprednih mož zato, da bi se napravila na tukajšnji pošti javna telefonska govorilnica. Vršilo se je na županstvu posvetovanje občinskih zastopnikov, žal, da je zadeva padla v vodo, ker so možje, ki bi radi imeii moderno prometno sredstvo, ostali v manjšini. Sicer imamo z ostalim svetom dnevno eno poštno zvezo po poštnem selu, ali s telefonsko javno govorilnico bi ta kraj na vsak način dosti pridobil. — Seno smo spravili pod streho in smo ž njim dobro preskrbljeni do prihodnje košnje. Žita so lepa, fižol smo morali zaradi slane ponekod dvakrat saditi in danes kaže vobče lepo. Izmed vseh poljskih pridelkov nam še največ sadu obeta krompir. Bog nas varuj vremenskih nezgod, pa bo vse dobro. Luče. V torek, 5. julija bo ob deveti uri cv. maša v jubilejni ka.pclici sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico. Vsa mašnn oprava (c. a) ostane poleti gori. V oskrbi jo bo imel oskrbnik koče na Koro-šici. — Vino in hoslijo je treba prinesti s seboj. Rečica pri Luškem. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, 17. julija, veliko vrtno veselico v gostilni g. Trbovca v Rečici, čisti dobiček je namenjen za dobavo brizgalne. Vsa sosednja društva in vsi prijatelji gasilcev najvljudneje vabljeni. Igrala bo godba na pihala, a na sporedu je tudi bogat srečolov s prelepimi dobitki. Ljutomer. Prostovoljno gasilno društvo v Ljutomeru, ustanovljeno leta 1871, je gotovo eno najstarejših casilnih društev. Letos si je nabavilo moderno motorno brizgalno 7. avtom in da zamore to gasilno orodje plačati .priredi dne 7. avgusta t. 1. na Glavnem trgu v Ljutomeru veliko tombolo, na katero se vsa gasilna in druga društva, kakor tudi prijatelji gasilcev opozarjajo. Kostrevnica. Prost, gasilno društvo priredi 31. julija popoldne na prijaznem gričku veselico z bogatim sporedom. Okoliška društva se prosijo, da ta dan ne prirejajo veselic in da poselijo našo veselico. Čisti dobiček namenjen za nabavo orodja. Sv. Gregor. V pondeljek, 4. t. m. je dospel prevzvišeni gospod knezoškof v našo občino. Že med vožnjo so ga pozdravljali zvonovi in ko ]e voz pripeljal do župnišča, je priljubljenega nadpastirja prisrčno pozdravil naš župnik, duhovni svetnik g. Krumpestar. Nato ga je nagovoril Zupan občine g. Ivan Marolt, v imenu Marijine družbe sestra Re-zika Turk, v imenu Orlov bral Ivan Ricler in šolsko mladine učenka Milka Levstik. Vladika se je vsem hvaležno zahvalil. Knezoškof ostane mad nami dva dneva. Veseli smo, da je naš pastir tako čil. ako-rnvno po letih star, je v srcu še vedno mlad. Birma je bila v torek. Birmovanih je bilo 72 dečkov in deklic. — Naše gasilno društvo praznuje letos pet-indvajsetletnlco svojega obstoja. Društvo priredi v nedeljo, 10. t. m. veliko vrtno veselico v prostorih g. Franca Modica. Sodelovala bosta orlovski odsek in godba iz Nove Štifte. Pa tudi drugih zanimivosti in zabave bo dovolj. Vprizorila se bo tudi veseloigra »Poslednji mož;-. Začetek veselice je ob pol 3. uri. Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 17. julija t. 1. se vrši pri Sv. Martinu pri Vurbrgu po sv. maši v stari šoli sestanek županov, občinskih svetovalcev in odbornikov občin Sv. Martin, Ciglence, Zg. in Sp. Duplek, Korence, Jnblance, Zimica In Vurbeg v svrlio razgovra o preureditvi obinske ceste Zg. Duplek—Sv. Peter p. M. v okrajno cesto. Ker je zadeva za vse občine in občane ob levem bregu Drave velike važnosti, naj sc vsi vabljeni sestanka zanesljivo udeleže. Na sestanek so povabljeni tudi bivši narodni, kakor tudi oblnstni poslanci. — Županstvo občine Sv. pri Mariboru, 3. julija 1927. Župan Ljudevit Fluher. Domovinski dan pri šmarjeti ob Posniri. Kot lani, priredita tudi letos šolsko upraviteljstvo in podružnica Jugosl. Matico domoljubno »lavnost »Domovinski dan<, in sicer dne 10. julija ob 3. url popoldne na sadonosniku veleposestnika g. A. Schirkerja. Na sporedu je najprej nastop šolsko mladine z deklamacijnmi, petjem In iero »Materin gode; za tem nastopijo odrasli z burko »Dva pre-pirljivca«, s šaljivimi prizori, 7, mešanim zborom itd. Nato sledi prosta zabava 7. bogatim srečo]o-vom, šaljivo pošte, godbo, petjem itd. Za najboljšo postrežbo je preskrbljeno. Vse bližnje in daljne sosedo prosimo za poklonitev darov za srečolov. Iz Maribora z Grajskega trga bodo Isti dan 10. julija od 1. ure popoldne po zmerni ceni vozili na veselico posebni avtobusi, islotako nazaj. Večje družbe naj udeležbo prijavijo Jugosl. Matici v Mariboru ali pri Šamrjeti ob Pesnici radi priprave prevoza. Vso narodno zavedne kroge vabimo k prav obilni udeleži?! v našo dlvno Jope obmejno Slov. gorico katerih So dobra polovica Mariborčanov, ki se oi nedeljah zateka le v Limbuš, Pekre in si., skoraj ne pozna. Podprite težko obmejno narodno delo > .številnim obiskom lega »Domovinskega dne«, ki naj postane pri nas povsod, tudi za naš obmejni Maribor, veliki obmejni proslavili dan, oh katp. rom ho meščan in dežclan tu na seTeru mile naše očotnjave skupni) iu složno ogreva v iskrenem domoljubju in prisrčnem prijateljstvu! Spori Strelska tekma. V soboto, 2. t. m. popoldne se jo pričelo na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti V. tekmovalno streljanje, ki ga prireja že pet let zaporedoma naše agilno »Slovensko lovsko društvo«. Prvi dan so streljali samo vojaki in sicer častniki in moštvo, drugi dan je bila pa tekma splošno dostopna. Slovesna otvoritev sc jo izvršila dne 3. t. m. točno ob 9. uri dopoldne. Prisotni so bili: za odsotnega pokrovitelja tekme diviz. generala Kalafnto-viča polk. Railojčič, dalje polk. Korais in podp. Grošelj z več častniki; od diplomatskega zbora avstr. gen. konzul dr. Pleinert, francoski konzul Riehard, čsl. ataše Siebcr, dočim se je ital. g. gen. konzul pismeno oprostil. Vlado je zastopal višji svetnik ing. for. Anton šivic (veliki župan se je pismeno oprostil), mesto Ljubljano pa komisar A. Mencinger. Zagrebško »Streljačko družino« je zastopal dr. Variček, ljubljansko »Podzvezo strel, družin« major Jaklič, »Združenje rez. ofic.- Mil. Sterlckar, »Hrvatsko Iovačko društvo« dr. šemper, -Društvo Ostrostrelcev , višji sod. svetnik dr. fiberl, »Mariborsko sekc' Slovenskega lovskega društva« bančni ravnatelj J>r;.g. Klobučar Ud. Bilo je še več gostov kakor: g. dr. šibenik iz Sombora, trgovec Gorjup iz Zagreba 7, gospo Katjo, ki je na mariborski tekmi 29. p. m. dosegla 1. darilo, znani športniki Ugrinič, Kočonda, Stresla itd Predsednik društva dr. Lovrenčič je pozdravil udeležence, povdarjajoč, da je dober flrelec mož na svojem mestu bodisi v lovišču ali v — strelskem jarku. Zahvalil se je vojaštvu in vladi za vsestransko podporo in diplom, zboru ter ostalim predsta-vlteljem, mestnemu komisarju za pozornost ter vzkliknil trikratni živijo Najvišjemu strelcu kralju Aleksandru. Nato se je pričela tekma, ki je trajala do 7. zvečer. Tekmo je vzorno vodil strelski mojster Vilko Turk s svojim štabom rediteljev, vojaško streljanje pa podp. Grošelj. Tekma je potekla gladko, brez zaprek in so bili tekmovalci zlasti zunanji, polni hvale nad vzornim redom in disciplino, tako, da je gg. Turku in podp. Grošlju in vsem so-delovalcem treba k prireditvi le čestitati. Na posameznih tarčah so dosegli tekmovalci sledeče uspehe: Izginjajoči zlatorog: 1. Vidmar 23 točk; 2. Šifrer 22 točk; 3. Coronelli 22 točk. Lovsko streljanje na 100 m: 1. Kočonda 8-t točk; Smole 71 točk; 3. dr. Vareček 70 točk. — Malokali-borsko: 1. dr. Šebenik 94 točk; 2. Ugrinič 90 točk; 3. Sterlckar 88 točk. — Srnjak 100 m: 1. Štele 59 točk; 2. Vidmar 58 točk; 3. Lurin 56 točk. — Divji lovec: 1. Sterlckar 95/10; 2. Malenšek 94/10; 3. Rebernik 93/9. — Bežeči jelen: 1. Malenšek 2; 2. Lapajnc jun. 2; 3. dr. Fbcrl 3. — Zajec: 1. Šinigoj 5; 2. Vidmar 5; 3. Štele 5. — Golob: 1. Seresla 13/10; 2. Šinigoj 10/8; 3. Ris 11/8; 4. dr. Šebenik 11/7; 5. Štele 12/6; G. Coronelli 14/6; 7. Hcinrihnr 10/5. — Vojaško: vojak Susič 15; 2. vojak Kovači? 14; 3. r. korp. Rebernik 14; 4. ppor. Lemnn 13; 5. rkapet. Malenšek'12; 8. polk. Korais 12; 7. vojak Zlojnfro 12; 8. podnar. Brljevič 12; 9. vojak Mahne 12; 10. ppor. Wurzbaih 12; 11. korp. dj. Lukmnn 11. Ob 8. uri zvečer so se zbrali tekmovalci v »Zvezdi«, kjer so se razdelila srečnim zmagovalcem darila, ki so bila letos posebno lepa in dragocena. Največ daril so si priborili Kamničnni, pa tudi Hrvatje so se dobro držali. Naslov strelca-mojstra še ni definitivno določen, ker si stojita dva huda tekmeca nasproti: Vidmar iz Kamnika in znani naš avlomobilist Štelo iz Ljubljane. — Na leteče golobe se je ludi lelos izkazal kot najboljši strelec gosp. Seresla iz Sente (Vojvodina). Pa I ti * Ti naši domači strelci so dobro odrezali. — Prireditev jc uspela prnv lepo. Plavalna tekma na BSedu. S. K. Ilirija v Ljubljani razpisuje 7.a nedeljo, 10. t. m., ob pol 10. uri dopoldne veliko propagandno tekmo v plavanju, umetnih skokih in wa-ter-polo v Grajski kopeli na Bledu. Program tekmovanja je sledeči: 1. 100 m prsno gospodje, 2. 100 m prosto gospodje, 3. 200 m dame prsno, 4. 100 m gospodje hrbtno, 5. 50 m prosto gospodje-gostje, 6. 450 m štafeta prosto, 7. 50 m prosto dame-gostje, 8. 50 m juniorji pod 16 let, 9. 50 m prosto dame, 10. 50 m prosto gospodje, 11. skoki, 12. water-polo. — Tekmuje se v Grajski kopeli na progi dolžine 50 m s trdnim startom. Daljže proge sc plavajo z obrati. — Program skokov jc sledeči: Predpisani: a) Naprej na glavo z zal.tom, b) salto naprej, c) naprej na glavo z 7.alctom s pri-gibom, č) povratni skok (delfin), d) salto naprej. Štiri poljubni skoki. — Obvezni skoki se izvajajo raz desko višine 3 m, neobvezni s poljubne višine — Pravico udeležbe imajo vsi verificirani in neverificirani plavači in blejski letoviščarji, Točki 5. in 7. sta dostopni le slednjim. — Prijave, obenem s prijavnino 5 Din za osebo in točko je poslati do incl. 8. t. m. na naslov S, K. Ilirija, Ljubljana, kavarna Evropa. Naknadne prijave se sprejemajo eno uro pred početkom tel: 1 startu. KLUB KOLESARJEV IN MOTOCIKn.rtlOV »PE-RUN« V MARIBORU je priredil 3. julija 1927 veliko cestno dirko v treh skupinah na progi Maribor—Konjice—Maribor. Izid te povsem zadovoljive dirke je bil sledeči: I. Glavna dirka Maribor—Konjice—Maribor 76 km: I. Nabergoj Franjo, kolo Bianchi, cilj pri vodovodu, ob 2.28.44; II. Šibenik Valentin, kolo Sluchi. cilj pri vod.,' ob 2.34.45; III. Jurič Ivan, kolo Waffenrad Steyr, cilj pri vod., ob 3.17.11. 11. Juniorji Maribor—Slov. Bistrica—Maribor 4fi km: I. Kramaršič Franc, kolo Styria, vodovod, ob 1.22.30; II. Kiffmann Herman. Wafft:nrad Styria, vodovod, ob 1.22.35; III. Polko Matevž, Peugeot, vodovod, ob 1.27.15; IV. Kvas Edvard, Stuchi, vodovod, ob 1.27.17; V. Zaff Maks, Styria, vodovod, ob 1.28; VI. Cotič Drago, Waffenrad Steyr, vodovod, ob 1.33.33; VII. Flucher Rudolf, Stvri i, vodovod, ob 1.52.20; VI11 Kmetec Štefan. Stvria. i vodovod, ob 1.58.20. III. Naraščaj do 12 let na 5 km: I. Faninger Bruno, kolo VVaffenrad Steyr, ob 0.12.30; II. Šibenik Josip. Watte.nr.ir1 Stevr. »h 0.12.40; lil. Reftiik Frir, Walfenrad Steyr ob' 0.13.30. Kolesarske dirke društva »Suva« se vršijo dno 24. julija 1927 na progi Ljubljana—Planina in obratno. Start in cilj: Tržačka cesta km2.200 (gostilna Kramar). Razpored dirk: 1. Glavna društvena dirka km 90; 2. Dirka novincev km 10; 8. Damska dirka km 4; 4. Invalidska dirka km 4; 5. Seniorska dirka km 4; 6. Zvezna dirka km 20; Po končanih dirkah se vrši srečkanje pod državnim nadzorstvom za 10 lepih dobitkov. Darila za dirkače in dobitki za srečkanje so razstavljeni 7.0 čas ljubljanskega velesejma v paviljonu F 257. Odhod z godbo s Sv. Jakoba trga ob pol 14. Začetek dirk ob 15, ARSENAL V PARIZU. Tudi v Parizu so bili. »Egipčani pridejo! Arabci iu črnci, ki so se na pariški olimpiadi tako presenetljivo odlikovali!« Z bojazljivo napetostjo tio pričakovali Parižani nogometaše ml Nilovih bregov, mislili so, da bo tekma z Egipčani obogatila kroniko francoskih nogometnih porazov z novim listom. Napetosl se je splačala! A presenečenje se jo tikalo samo slabe igro rjavih in črnih mož z juga. Igra je bila sicer neodločena, a samo zato, ker so Parižani, ne zaupajoč svoji zmagi, neodločni stali pred sovražnikovimi vratmi. Nobeden si ni upal streljati in so podajali žogo drug drugemu. In če se jo kdo slednjič vendar|e odločil za strel, je poslal s tresočimi se koleni žogo čez vrata ali pa mimo njih. Boj se je pričel z napadom Francozov, čez par minut so napravili goal. Na poraz pripravljeni Francozi so kar gledali, njih nepričakovan uspeh jih je preplašil. V drugi polovici so Egipčani nekaj poskušali, pa se je vsak napad na francoski obrambi razbil. Boj jo postajal zmeraj bolj dolgočasen, številno občinstvo se je začelo vidno redčili. Nobenega sledu navdušenosti, nihče ni bodril Francozov k novemu naskoku; in ko so Egipčani v trenutku zmedenosti izenačili, so je pomikala vsa množica proti Izhodu, še med bojem. Dva mlada vojaka sta se pri vratih pogovarjal: »Na cigarete se bolje razumejo kot na žogo, je rekel prvi; »menda so nam poslali Egipčani mumije na tekmo-, jo dejal drugi. AVTOMOBILI IN MOTORNA KOLESA. Trgovsko ministrstvo Zedinjenlh držav je izdalo statistiko o produkciji avtomobilov-leta 1926. Na vsem svelu so jih napravili 4,780.000; 1,315.000 v Zedinjenih državah in v Kanadi (v tej samo 161 tisoč), 465.000 pa v Evropi; drugod avtomobilov še ne delajo dosti. Francija jih je napravila lntii 177 tisoč, Anglija 176.000, Nemčija 55.000, Italija 37.000 itd. Isla ameriška statistika pravi, da je bilo v letošnjem juniju 27.527.0(10 avtomobilov v prometu, lani v juniju pa 24,452.000, prirastek torej nad Iri milijone. Amerika ima 23,430.000 avtomobilov (lani 20,980.000), Evropa 3.100.000 (2,690.000). Avstralija in Oceanija 520.000 (420.000), Azija 290.000 (240 tisoč), Afrika 180.000). Vse to v okroglih številkah, ki zato nekoliko diferirajo od naznačene skupne svote. Število avtomobilov se je pomnožilo vsak dan za 8124. Dvanajst je držav, ki imajo nad 10< !.()()< I avtomobilov: Zed države 22,060.000, Vel. Britanija 984 tisoč, Francija 901.000, Kanada 820.000, Avstralija 302.000, Nemčija 319.000, Argentinija 223.000, Italija 150.000, Belgija 130.000, Nova Zelandija 125.000, Brazilja 111.000, Britanska Indija 100.000. NB.: Argentina ima manj prebivalcev kol Jugoslavija. 28 je držav, ki imajo od 10.(100 do 100.000 avtomobilov. Motornih koles je vseli skupni okoli 1,(100.000: Evropa 1,235.000, Azija 58.0C0, Afrika 48.000, Av-stralija in Oceanija 108.000, Zed. države 129.000, ostala Amerika 19.000. Izredno malo je molornih koles v Zed. državah; to pa zato, ker so avtomobili tam tako poceni. V Zed. državah pride že skoraj na 5 ljudi 1 avto, v avtomobilnem mestu Detroit 1 na 3 (500.000 na 1,500.000 prebivalcev). Bencina porabi ves svet na dan okoli 140 mil. litrov, na leto 51 milijard litrov. Pnevmatik so napravili lani 75 milijonov kosov, od teh v Zed. državah 5G milijonov v vrednosti 900 mil. dolarjev. Povralek litv. pevskrrja društva Knln is Frankfurta. Včeraj so jo vrnilo ob poldevetih hrv. pevsko društvo »Kolo«, ki si jo pri 5. mednarodnem pevskem festivalu priborilo palmo zmage 7 dr. Širolovim oralorijem 3Sv. Ciril in Metod«. Na glavnem kolodvoru se je zbral vos pevski zbor učiteljska in deputacija Društva učiteljev glasbe, da jih pozdravi in jim čestita k lepemu uspehu. V imena Društva učiteljev glasbe jih je pozdravil podpredsednik g. prof Grobming, v imenu pevskega zbora učiteljstva pa njegov predsednik prof. M. Bnjuk, ki je naglaSal izredni pomen njihovih uspehov ker so manifestirali našo produktivno in rc-produktivno glasbo pred celim svetom. Izrekel jim je zahvalo, da so to prepomembno nalogo izročili v roke Slovencu Sreffku Komarju in poverili glavno naloge solistov slovenskim pevcem umetnikom: našemu Betletu, našemu mojstru Križaju in mlademu Banovcu ter s tem pobratili slovensko pevsko umetnost s hrvatsko. Zato se Slovenci tega njihovega uspehH 7, vso pravico iz srca veselimo. --»Glejte,« je dejal, >srce nam ni slrpelo. Prišli smo. da vas pozdravimo, naravnost od vaje. Zalo nimamo slavnostnih oblek, a srca nam Irepečejo v slavnostnem razpoloženju in vnm kličejo iskreno: Živila slovensko-hrvalska pevska umetnost, živile ?-Koln5ice in »Kolaši«. Pevke učiteljice so obsule brato Hrvate z nageljni, njihov predsednik pa w jo za spontnn iskren pozdrav prav iskreno zahvalil. Navzoč je bil tudi skladatelj dr. širola, ki so ga naši pevci posebno živahno pozdravljali. : Kolo« bo izvajalo oratorij, kakor kažo načrt, drevi v zagrebški katedrali kot završelek ciril-metodijskih IlOOlolnih slavnosti, ki so se vršile v Zagrebu v pondeljek, torek in sredo. — V jeseni nam obetajo koncert tudi 7.a Ljubljano. Pririnfiivaife novIK naročnikov! Vil. ljubljanski vzorčni velesejem. ČETRTI DAN. 3— 4000 obiskovalcev; prevladujejo trgovski interesenti. Dočim je zlasti v nedeljo, pa tudi še v ponedeljek prevladovala publika, ki si je prišla sejem samo ogledat, od česar imajo korist samo detajlisti, je bilo v torek izredno mnogo trgovskih interesentov, približno enako števi-vilo kakor drugih posetnikov, kar daje velesejmu ravno največjo važnost. Interesenti so prihajali zlasti iz Srbije, ki se zanimajo zlasti za manufakturo. potem iz Črne gore, Bosne; iz Skopija je prišla skupina 13 trgovcev. Kakor nadalje poroča zastopnik sejma iz Ale-ksandrije, pride na sejem tudi skupina interesentov iz Egipta. Od inozemskih posetnikov je omeniti večje število Čehov, Avstrijcev in Nemcev, zlasti pa mnogo iz naših krajev v Italiji. Zanimanje trg. interesentov je splošno za vse vrste blaga živahno. Zlasti pa moramo omeniti interes za pohištvo, motorne brizgal-ne, hladilne naprave, avtomobile, preproge itd. Prišlo je že do več znatnih zaključkov ravno v teh strokah. Zanimanje je znatno tudi za posnemalni-ke »Alfa«. Pri skupini orodja moramo omeniti Prvo žebljarsko in železoobrtno zadrugo, za kmetovalce je omeniti razstavo kos Kajetana Ahačiča iz Tržiča, ki ima res prvovrstne produkte. Žalibog za razne gospodarske stroje ni prevelike izbire, vendar pa imamo na sejmu par prav dobrih produktov. Sedaj je prišlo že toliko obiskovalcev, da so jih že začeli nameščati v spalne vagone na kolodvoru. Med dragim je obiskal sejem zastopnik »Berner Tagblatta« g. Rud. Roth, ki se je o prireditvi jako laskavo izrabil ter izjavil, da je potrebna mnogo znatnejša udeležba švic. gospodarstva na sejmu, ki je izredno važen. Bil je tudi na Bledu. Iz njegovih izjav posnemamo, da je Slovenija zelo oblagodarjena z naravnimi lepotami ter da bi se dalo z umnim gospodarstvom, ki že prodira vedno boji] v naša letovišča, narediti ogromno. Tudi bi bilo umestno zainteresirati švicarski kapital, ki ima ravno v tem oziru ogromne izkušnje in ki bi se dal pri nas plodonosno naložiti. Velesejmska uprava je na željo posetnikov iz Šiške otvorila posebno blagajno pri vhodu na sejem iz Šiške nasproti velesejma. Sedaj se bodo tudi tam prodajale vstoanice, na l:ar opozarjamo. Kako ogromna je včasih carinska zaščita, kaže sledeč slučaj: Neka avstrijska tvrdka, ki uvaža svilene predmete, je morala plačati carine Din 400 za blago, kate.ega vrednost znaša po fakturi na Dunaju Din 500; torej SO odstot. vrednosti. MOTOCIKLI. Interes za motocikle na ljubljanskem velesejmu je izredno velik, saj je razstavljenih 15 mark odličnih kvalitet, in sicer je: 6 angleških mark, 3 ameriške, 2 belgijski in po 1 francoska, avstrijska, nemška in italijanska. Za interesente podajamo v naslednjem cene glavnih tipov, ki so razstavljeni na velesejmu, in naslove zastopstev v Ljubljani: A. J. S. (vse kom-pl.) 350 cem, Standard Sporting 16.800 Din, luxus Sporting 350 cem 18.800 Din, luxus turni voz 350 ccm 18.800 Din, športni model OHV 20.500 Din, 500 ccm turni 20.500 Din, 500 ccm OHV luksuzni športni 22.000 Din. Zastopnik O. Žužek, Tavčarjeva ulica 6. Ariel. A. B. 557 ccm, 5 HP, 17.800 Din, CD. OHV, 500 ccm, 5 HP 19.800 Din, E Super OHV, Šport 500 ccm, 5.2 HP, 22.000, priklopni voz ca 7000 Din. Zastopnik Kopač & Urbanič, Blei-vveisova cesta 52. B. S. A., 249 ccm, 2% HP, 13.000 Din; 249 ccm, 2H HP, 15.000 Din; 349 ccm, 2% HP, 10.000 Din. Zastopnik Jugoavto, d. z o. z., Dunajska c. Excelsior (vse kompl.j, Super X, 750 ccm, 2 cil., 24.800, Super šport X (brz. 160 km), 750 ccm 27^00 Din. Zastopnik O. Žužek, Tavčarjeva ulica. F. N„ 350 ccm, mod, 1927, 13.500 Din, 500 cm, mod. 67, ca 18—19.000 Din, s priklopnikom 5000 Din več. Zastopnik H. Kenda ml., Mestni trg št. 17. Frera, 269 cm. 2% HP, dvotaktni. 8850 Din, turni voz 350 ccm, 14.500 do 14.800 Din. Zastopnik Tribuna, F. Batjel, Karlovška c. 4. Gillet, 500 ccm, OHV, blokmotor supersp., 18.000 Din. Zastopnik O. Žužek, Tavčarjeva uKca, HarIey-Dav;dson, 350 ccm, magnet, Ib.SSO D, elektro 17.200 Din, magnet OHV 18.350 Din, elektro OHV 20.100, 1000 cm, magnet, 21.700 Din, elektro 22.900 Din, 1200 ccm, magnet, 22.600 Din, elektro 23.500 Din, priklopnik desno- ali levo-ročno 9500 Din. Zastopnik Tehnična-komercialna družba z o. z., Tavčarjeva ulica. Hcnderson, 1301 ccm, 4 cil. komplet 32.500 Din, priklopnik 10.000 Din (najdražji amer. voz). Indian, 349 ccm, 3/5 HP, brez tahometra m električne luči 16.000 Din, Prince OHV 20.000 Din, Scout, 598 ccm, 5/o HP, brez tahometra in elektr. luči 20.500 Din, sidecar 9900 Din, polic, scout, 750 ccm, 25.655 Din, Big Chief kompl. 27.200 Din, sidecar 10.470 Din Zastopnik American Motors Ltd., Dunajska cesta. Peugeot, 125 ccm, 5200 Din, 175 ccm, 3 HP, 9950 Din in 350 ccm, 4 HP, 16.800 (najcenejše motorno kolo). Zastopnik Erik Breuil, Flor. ulica 7. Puch. Tip 220 12.500 Din. Zastopnik Keršič, Ljubljana. Rudge Withworth, 499 ccm, 15 B. H. P„ standard, 17.500 Din brez luči, 499 ccm, 15 B. H. P., special 19.200 Din brez luči, 499 ccm, 18 B. H. P., šport, 21.000 Din brez luči, priklopnik 10.000 Din. Zastopnik avtozavodi E. Rosa, Poljanska cesta. Triumph, 277 ccm, tip W. luks., 14,000 Din, 346 ccm, tip L. S., 15.000 Din, 494 cm, tip N., 17.000 Din, priklopnik 55C0 do 7200 Din. Zastopnik Fran Voršič, Maribor, Aleksandrova cesta. Zundapp, 250 ccm, 4^ HP, 13.000 Din. Zastopnik Fran Voršič, Maribor, Aleksandrova c. »TRIBUNA« F. B. L., TOVARNA DVOKOLES IN OTROŠKIH VOZIČKOV V LJUBLJANI je razstavila na letošnjem velesejmu svoje izdelke v veliki izberi v paviljonu F 257—275. Razstavljena so dvokolesa najnovejših modelov po brezkon-kurenčnih cenah, otroški vozički vsakovrstnih sistemov, igračni vozički, stolice, vrtni stoli, stolice za učenje hoje, vrtni naslanjači, triciklji in holen-derji za otroke, skiro, triciklji za prevažanje blaga, motorji svetovno znane tovarne Frera, šivalni stroji, kolesni deli, pneumatika itd. Razstavljeni so tudi najmodernejši invalidski vozovi, katerih je izdelala tovarna letos večje število za državo. — Podjetje je priznano eno izmed najsolidnejših ter ima tudi moderno urejene oddelke za popravila, ponikljanje, emajliranje in sprejema vsa v to svr-ho spadajoča popravila, kot kolesa, motorje, vozičke in stroje. Tovarna ima zaposlene le prvovrstne moči in je opremljena z najmodernejšimi stroji. Številni odjemalci širom naše države nam pričajo o solidnosti podjetja. Prav posebno opozarjamo gg. trgovce in slavno občinstvo, da si ogleda razstavljene izdelke tega našega domačega podjetja. tisti življi, ki so sovražni mirnemu sožitju z nami, so tudi sovražniki Panevrope, proti katerim se vrši sistematski boj. Za kratkovidne narodne šoviniste ni prostora med panevro-pejci. Kako neupravičena je nezaupljivost v nekaterih naših krogih do tega velikega evropskega gibanja, nam dokazuje posebno sosednja Ogrska. Prva Unija je imela celo od vladne strani velike zapreke. Predsednik Lukač je dobil kar poziv Horlhyja, naj se odpove predsedstvu. Ali ko so vladni krogi videli, da so najvplivnejši evropski politiki, na katerih prijaznost računajo tudi oni, odlični borci za Panevropo, so se potuhnili in od takrat panevropsko gibanje nima vsaj od ofici-jelnih krogov nikakih težav. Drugače pa so pristaši tega gibanja na vsem Ogrskem celo v življenski nevarnosti od strani madjarskih šovinistov in njihovih fašistov. Istega dne, ko je v Parizu Aristide Briand sprejel častno predsedstvo Panevrope, so v Budimpešti madjarski vročekrvneži razbili dvoje panev-ropskih zborovanj. Panevropske akademike so za njihovo pošteno in res človečansko mišljenje brutalno napadli in do krvi potolkli, potrgali so jim panevropske znake (rdeč križ na vzhajajočem solncu) iz gumbnic in raztrgali so jim zastavo. — Toda veliko je že danes madjarske mladine, ki ponosno nofi ma- ke bodoče Panevrope in se bori za plemenite njene ideje. To so tudi prijatelji mirnega sožitja ,z našo državo in se torej bore proti onim, ki bi radi nekega dne šli z bojno pesmijo preko naše meje. — To je pa tudi znamenje, kako lepo napreduje panevropsko gibanje med tistimi našimi sosedi, ki bi nam mogli postati nevarni. Premislimo dalje, ali je bilo kdaj večjih sovražnosti nego med Francozi in Nemci, in vendar se danes družijo najboljši sinovi teh dveh narodov v panevropski skupnosti. Kaj so govorili lani n. pr. Herriot, Briand, Painlevč, so čitatelji »Slovenca« že lani čitali. Ko je pa 4. maja L L Briand sprejel deputacijo delegatov Osrednjega Sveta, da mu ponudi častno predsedstvo, in ko je to z veseljem sprejel, je dejal med drugim: »Moje trdno prepričanje je, da je Panevropa danes edini izhod za rešitev Evrope pred gotovim propa. dom. Kljub vsem težkočam, ki jih danes s« ima Panevropa, sem uverjen, da se bo to gi banje še hitreje razvijalo nego mislimo in si na sploh pričakuje, in jaz sani še upam do živeti dan. ko se Panevropa vresniči. Ako stari lisjak Briand tako govori iu dela: kaj naj rečemo in delamo mi Slovenci 1 Pojdimo za takimi svetlimi zgledi v interesu lastnega naroda in države! Drugega izhod« ni. A. G. Zanimivosti Pred drugim panevropskim kongresom. O priliki prvega, panevropskega kongresa lanskega oktobra na Dunaju je objavil »Slovenec« med kongresom več člankov o tem pomembnem gibanju, po kongresu pa v Jugoslavijo najtočneje poročilo o vseh važnejših dogodkih in sklepih. Ker se bliža drugi kongres v Bruslju, se mi zdi potrebno, da bi bili čitatelji točno obveščeni o nadaljnjem razvoju tega gibanja. Prvega kongresa se je udeležilo petindvajset Slovencev, dva mlada Hrvata in noben Srb — torej 27 Jugoslovanov, njim na čelu voditelj SLS dr. Anton Korošec. Po dunajskem kongresu so rastle kakor gobe po dežju panevropske Unije v vsej srednji Evropi, izvzemši Jugoslavijo, Italijo, Romunijo, Španijo in Portugalsko. Knjiga »Panevropa«, ki jo je z izredno temeljitostjo in pr ep riče valno stjo napisal oče panevropskega gibanja grof Coudenhove-Kalergi, je med tem izšla v vseh evropskih jezikih, izšlo je veliko posebnih spisov o posamičnih nalogah bodoče Panevrope, in izhajati so začeli celo časopisi z izrecno panevropskim programom. Češki izdaji »Panevrope« je napisal izredno laskav predgovor sam zunanji minister dr. Beneš. Na Češkem in * Slovaškem je sploh prodiralo prepričanje, da bi bile »Združene države Evrope« ali Panevropa najboljše jamstvo za obstanek in cvetoč razvoj ne samo Češkoslovaške države, marveč vseh malih držav sploh. Sedanji kaos, ko je 26 evropskih držav med seboj ločenih s kitajskimi zidovi, preko katerih se sklepajo zveze s sovražnimi tendencami, ima v sebi vse predpogoje za mnogo strašnejšo splošno evropsko in morda svetovno vojno nego je bila poslednja. In kdo more danes le od daleč slutiti, kakšen bi bil evropski zemljevid tistih žalostnih ostankov decimiranega človeštva in porušenih celih pokrajin po tisti bodoči vojni, ki je neizogibna, atko ne pride do Panevrope? Tako katastrofo morejo preprečili edino »Združene države Evrope«. Poleff slavnega, društva v Pragi, ki ima odbor 32 na jodličnejših mož in žen vseh po-Ifflških siru}, 90 nastala društva v vsah večjib mestih Češkoslovaške: Brno, Olomuc, Bratislava, Košice, Ostrava, Liberec, Plzenj, Kraljevi Gradec itd. Po vsej državi so pogosta predavanja in javne diskusije. Tako n. pr. je tudi češkoslovaška poljedelska akademija priredila zborovanje, na katerem je bilo postavljeno na dnevni red vprašanje Panevrope. Govoril je tudi naučni minister Hodža, ki je bil odličen udeleženec že prvega kongresa na Dunaju. — Masaryk pa se spominja Panevrope celo v svojem epolialnem delu: »Svetovna revolucija«, v katerem pravi, da »Združene države Evrope niso več samo utopija«. Vse obmejne državice proti Rusiji so že oficijelno udeležene pri panevropskem gibanju. Zašli bi predaleč, ako bi hoteli naštevati vse njihove Unije in njihovo sodelovanje na tem velikem delu. Naj omenimo le, da so prav te države najbolj agilne tudi za pravično rešitev manjšinskega vprašanja na sploh, v Družbi narodov, na kongresu narodnih manjšin in v okvirju Panevrope. — Pa tudi v Varšavi je bila v februarju ustanovljena Pau-evropska Unija, v odboru pa so« sami odlični politiki in narodi delavci. V Sofiji so ustanovili v marcu Unijo za vso Bolgarsko. Predsednik je bivši minister Ivan šišmanov, ki je bil govornik na prvem kongresu, podpredsednik pa je bivši minister Ivan St. Gešov. Ustanovitev je pozdravil tudi min. predsednik Ljapčev. Da so posebno med Nemci premnogi trezni politiki, ki imajo v državi veljavno besedo, odlični pristaši in sotrudniki panevropskega gibanja, to vedo čitatelji »Slovenca« že iz prejšnjih poročil. Danes moremo reči, da je oficijelna Nemčija danes že v panevropski zveri. Najodličnejši njeni zastopniki so bili lani na Dunaju in se napravljajo tudi v Bruselj. Njihove izjave pričajo, kako resno jemljejo ti možje to gibanje in kako pošteno mislijo z bodočo Panevropo. Pri tej priliki naj prijateljski opozorim vse tiste dosedanje naše neverne Tomaže, ki so prav nespametno sumničili panevropsko gibanje kot nemško spletko, najvendar po-hliže ogledajo vse to in si zapomnijo: da vsi Davek na ženske klobuke In druso. Dasi je Anglija najbogatejša država v Evropi, vendar se nahajajo njene finance v slabem položaju in angleški finančni minister vedno premišljuje, kaj bi se še dalo obdavčiti. (Kakor da bi finančni ministri drugih držav ne poznali take prakse.) Neki član spodnje zbornice, to je parlamenta, je predlagal, naj se vpelje davek na ženske klobuke in se, kar je povsem naravno, angleškemu damskemu svetu neznansko zameril. Vendar pa ta domislek na Angleškem ni nič novega, kajti tak davek so že davno imeli. Damske toalete so bile že od nekdaj sma» trane kot luksus in kot tak tudi obdavčene, posebno pa dragi klobuki, katere so žigosali, radi česar klobuki seveda niso pridobili na lepoti. i Med drugimi nenavadnimi davki, ki so ; bili v teku let na Angleškem vpeljani, je bil i tudi davek na rokavice, parfume, zobno pa-; sto, brušeno steklo, opeko in kcledarje. Ko je bila moda, da so dame nosile na vratu zlate ure, so morale od tega plačati na leto deset šilingov davka. Še v devetnajstem stoletju je bil na Angleškem davek na dimnike in ckna. V času Cromvella so imeli davek na rozine, ker so puritanci smatrail angleško narodno jed »plunipuding« kot nedostojno. Piti, ki je bil velik državnik, obenem pa jako iznajdljiv pri iskanju davkov, je vpeljal davek na puder, •kar je bilo v onih časih zelo dobiekanosno, ker so moški nosili pudrane lasulje. Kot protest proti temu davku so nastale moške »bubi-frizure«. Pitt je obdavčil tudi gospodo, ki je imela služkinje. Za eno je bilo treba le dva in pol šilinga davka odšteti, a za vsako na-daljno pa po deset šilingov, kar na vsezadnje niti ni bilo tako krivično. Samci in vdovci so bili na Angleškem obdavčeni od 1. 1695. do 1706., a obenem pa tudi poroke in rojstva, talko da je samec, ki se je oženil, prišel iz dežja pod kap. Kot samec je plačal namreč 10 funtov na leto, kot zakonec, ako je imel par otrok, pa 40 funtov. Smešna darila. V zadnjih letih so razne angleške bolnišnice poživljale potom časopisja, da, celo po radiu, da bi se javili taki, ki prostovoljno dajo svojo kri za transfuzijo. Mnogo jih je, ki so na to pripravljeni, a vsakdo ne pride v poštev, kajti vsakega človeka kri ni porabna za prenos. Poleg resnih prispe tudi mnogo smešnih ponudb in nekaj takih opisuje neki angleški zdravnik. Neka stara gospa je pisala, da njena stara kri pač ne bo več dobra za take namene, toda poslala je majhno šatuljo, v kateri je bilo njeno umetno zobovje. V pismu je pripomnila, da zobovja ne more nositi ter naj je dajo komu, kateri bo maral zanje. Nekdo je prinesel kanarčka, češ da bo zabaval bolnike, toda kanarček ni mogel zabavati ne bolnikov ne zdravih, ker sploh ni pel. Par domačih zajcev je tudi prinesla neka ženica ter rekla, da ako jih ne marajo jesti, naj se pa bolniki igrajo z njiimi, kadar jim bodo »pretakali« kri. Med drugimi darili, ki prihajajo bolnicam na poziv, naj omenimo še, da je nekdo poslal vrečo rdeče pese češ, da je ta krvotvorna, potem steklenico bezgovca in pa pol tucata sprehajalnih palic. Poskušnje s konji. Pred kratkim je neki Anglež sprožil misel, bi li konji ne uspevali bolje, ako bi deset do štirinajst dni delali, nato pa imeli tri dni počitka skupaj. Sedaj so pričeli z poskušnjo. IzbTali so dva para konj, popolnoma enake konstitucije. Oba para bodeta vlekla skozi četrt leta enako težke vozove, le da bo en par delal šest dni, drugi pa 14 dni. Prvi 1» imel en dan počitka, drugi pa tri dni. Vsi štirje konji bodo prejemali enako količino krme Sedaj Angleži, kot veliki ljubitelji konj, ne-strpno pričakujejo izida. Velika večina pa že v naprej pravi, da bo oni par z šestimi de lavnimi dnevi odnesel zmago. Proga, katero imata oba para prevoziti, znaša 5000 km. — Da tak narod kot so Angleži pri tem tudi močno in visoko stavi, ni treba še posebej omenjati. » * * + Pozabljena vas. V Blagoveščensk ob kitajski meji se je povrnila ruska ekspedicija, ki je preiskala obmejne gozdove. Ob reki Ar-hari sredi močvirja v notranjosti pragozda je našla vas s 400 staroobredniškimi prebivalci, katera doslej nikomur ni bila znana. Kmetje so dobri lovci in tudi premožni, ker prodajajo Kitajcem kožuhovino ozir. jelenje rogove za zdravila. Na vasi niso nikoli videli nobenega tujca. Ko so vprašali prišleci, ali imajo tu kakega boljševika, so vprašali kmetje: »Kdo pa je to boljševik? Nismo o njem čuli«. + Pritlikavo letalo. Inžener Claehm gradi na Angleškem mala letala, katere bo kmalu prodajal na veliko. Letalo nosi tri osebe in naredi 120 km na uro, medtem ko ne presega brzina avtomobila ali vlaka 75 km. Bencin za progo Dunaj-Kopenhagen stane 160 frankov. Cena letala ne presega 50 tisoč fr. Tovarna je prepričana, da bo kmalu prav občutni tekmec izdelovalcem avtomobilov. + Draga nevoščljivost Pri dražbi stari-narske tvrdke Shurray v Londonu se je prodajala za 5 funtov sterlingov neka izrezljana Skrinjica iz XV. stoletja. Prišla sta na dražbo dva ljubitelja-nabiralca. Nobeu ni hotel odnehati drugemu. Dvignila sta ceno na 1075 funtov, tedaj od 12000, na 268.000! To je baje edini slučaj v zgodovini javne dražbe. + Molčeče ženske. V Manchestru so ustanovili klub s čudno nalogo: navaditi hoče ženske molka. Članice se zavežejo prebiti dnevno vsaj pol ure v klubskih prostorih, ne da bi prekinile molk. Za vsako besedo se plača globo, ki vedno narašča pri ponovnem prestopku društvenih pravil. + Cena oči. Dr. Joseph Yocaume v Mid« dletovvnu je imel hudo nesrečo. Vagonu podzemeljske železnice, s katerim se je vozil, se je prelomila os. Matica od kolesa je priletela skozi okno in mu je razbila obraz. Pri operaciji je izgubil vid. Sodnija mu je priznala 250 tisoč dolarjev odškodnine, katero je izplačala železniška uprava. Mariborsko gledlšče~™ GOSTOVANJE ČLANOV NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU. Člani mariborskega gledališča gdč. Kraljeva, Savinova, Udovičeva in gg. J. Kovič, Rasberger, Stopar bodo napravili pod vodstvom režiserja g. J. KoviSa gled. turnejo z velezabavno in duhovito veseloigro »Ognjenik«, ki je dosegla v mariborskem gledališču z isto zasedbo izredno velik uspeh ter bila dve sezoni na repertoarju. Gostovanje je projektirano za sledeče kraje: LaSko, Sevnica, Zagorje, Hrastnik, Domžale, Kamnik. Škotja Loka, Železniki, Kranj, Radovljica, Jesenice itd. SPORED OGSTOVANJA ČLANOV N. GLED V MARIBORU Z VESELOIGRO »OGNJENIK«. Cetrtek, 7. julija: Laško (dvorana Heuke). Petek, 8. julija: Sevnica (Lamperjeva dvo- rana). bobota, 9. julija: Zagorje (Sokolski dom). Nedelja, 10. julija: Hrastnik (Narodni dom) Ponedeljek, 11. Jul.: Domžale (Sokol, dom) Torek, 12. jul.: Kamnik (Kamniški dom). Voiscvedovanfa Revna članica Orla je zgubila v nedeljo na poti domov veliko črno pentljo za v lase v vlaku od Ljubljane do Borovnice. Pošten najditelj se prosi, da jo vrne. Naslov pove uprava »Slovenca«. Mlad pes, bele barve s črnimi lisami, dolgo dlake, se je zatekel na praznik sv. Petra in Pavla v Komenskega ul. št. 18, kjer naj se oglasi lastnik. Z,,ubila se je v pondeljelc moška čepica od kavarne »Evropa- do Gospodarske zveze. Najditelj se naproša, da jo odda ua Doliciisko stražnico n? Dunajski cesti. Gospodarstvo Zadeva Slavenske banke. Kakor ie znano, se je otvoril konkurz o imovini Slavenske banke in njenih podružnic ravno v momentu, ko se je našla baza med jugoslov. delom direkcije banke in upniki za skupni nastop proti Landerbanki. Na temelju tega sporazuma je na dan otvoritve kon-kurza predlagal upravnik mase dr. A, Horvat v Zagrebu drž. pravdništvu, da za konkurzno maso shrani okoli 130X00 delnic TPD, ki se nahajajo v posesti Landcrbankc na podlagi založnice, do katere posesti je ta po mnenju upravnika mase in upnikov došla nepravilno. Drž. pravdnik jc temu predlogu ustregel in sodišče v Zagrebu je sklenilo zaprositi dunajsko kazensko sodišče, da te delnice kot corpora delieti stavi pod sodno zabrano. Kakor doznavamo, je dunajsko kazensko sodišče temu ustreglo in naročilo dunajski policiji, da odvzame Landerbanki tc delnice in jih stavi v sodni depozit. Kolikor bo dokazana tudi krivda Landcrbanke in ko bo ta preventivni ukrep po dovršenem kazenskem postopanju sankcioniran, sc bo tudi kvota upnikov izboljšala za 20—30%. Konkurz jc razglašen o imovini tvrdke R. Bunc & drug. v Ljubljani. Roki: 12. jul., 20. avg. in 6. september. „ Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«. Gremij trgovcev v Ljubljani je sklenil ustanov!!! v okvirju gremija to društvo, ki bo nudilo svojcem umrlega člana podporo. Pristopi lahko vsak samostojen'trgovec, njegova žena ter trg. pripadnik m njegova žena od 18. leta dalje. Vsak član vpiaca pri vpisu: do 30 let star Din 45, od 30 do to 70 in od 40 dalje 120 Din. Mesečne članarine ni, pač pa letno za kritje stroškov znesek, ki ne bo presegal 10 Din. Pomoč bo pričela s svojim delovanjem 1. avg. Svojci umrlega člana bodo dobili tolikokrat po 10 Din, itolikor bo imelo članov. Člani, starejši kot 45 let se sprejmejo na podlagi zdravniškega izpričevala, ki ga preskrbe greniiji. V°ak priglašenec mora podpisati pristopno izjavo pri pristojnem premija in plačati omenjeni znesek. Rok priglasitve jo določen do 31. julija t. 1. Izvoz v Egipet. Včeraj je o tej temi predaval v prostorih zbornice naš odpravnik posljv v Kairi g. Dučič. Po uvodnem pozdravu predsednika zbornice g. Jelačina je predavatelj v umevanje razmer orisal na kratko v markantnih potezah politično zgodovino Egipta. Nato je prešel na možnosti izvoza v Egipet in na glavne predmete, ki bi jih lahko izvažali v Egipt. Po njegovi zaslugi je bila sklenjena trg. konvencija z Egiptom na podlagi naših predlogov. Najvažnejši predmet za izvoz v Egipt je tobak. Za Slovenijo bi prišli v poštev: les, deloma živina, potem sadje vino, maslo, fižol, alkohol, sir, makaroni, um. gnojila in opeka. Za to bi bilo treba uvesli redne parobrodne zveze med našimi pristanišči in Egiptom. Za razširjenje, gosp. zvez med Egiptom in našo državo kakor sploh z vsemi državami bi bilo nujno potrebno, da se naša zastopstva v inozemstvu brigajo v večji meri za trgovske zadeve kakor ii! " ' ■ " "nnje minis'rstvo posveča zvezam z naši) ; večjo pažnjo. Preda- vatelj jo žel za 7 rodavanje obilen aplavz in se mu je g. ,i< . in zahvalil za pažnjo in zanimanje za gospe ska vprašanja. Povišanje tarifov odgedeno? Kakor poročajo iz Belgruch, se povišanje žel. iarifov ne bo izvršilo kakor prvotno določeno 15. avgusta, ampak kasneje. Datum n; določen. Trnsiranje zvezo Slovenije z msrjem. Iz Bel-grada je že prispela komisija v Ljub Ijano, ki jo je imenoval žel. minister za trasiranje prog. Komisija bo imela izredno veliko dela, ker bo morala proučiti vse 3 načrle za zvezo Slovenije z morjem, da se odloči za eno izmed njih. Statistika konkurzov. Jug. društvo za zaščito upnikov v Zagrebu objavlja žalibog nepopolno statistiko konkurzov v naši državi v prvi polovici leta. Statistika obsega samo slučaje, kjer jo interveniralo društvo. Bilo je konkurzov (v oklepaju podatki za prvo polovico lani): Srbija, Črna gora 392 (210), Hrvatska 81 (53), Slovenija in Dalmacija 61 (54), Vojvodina 57 (R0) in Bosna 14^28). Ugotoviti jc padanje števila konkurzov v Vojvodini (izboljšanje gosp. položaja) ter v Bosni, tu pa je treba upoštevati veliko število propadov' neproto-koliranih tvrdk. Izpromembo v trg. registru. Vpisi: Rungal-dier in Comp., pekarstvo v Mariboru; Trape čar in Brovet trg. z meš. blagom in dež. pridelki v Sevnici. — Izbrisa: Bačun in drogovi lesna trgovina v Ljubnem (obrat opuščen); Siidsteirische Holz-industrie, G. m. b. H.; lesna trgovina v Mislinju (obrat opuščen). Nova bančna podružnica v Mariboru. Celjska posojilnica d. d. jo otvorila v Mariboru podružnico (zavod žo ima podružnico v Šoštanju). Konkurz je razglašen o imovini trgovca Ivana Penko v Mariboru. Roki: 9. jul., 11. avg., 25. avg. Ljubljanski dvor, stan. in stavbna družba z 0. z. je izbrisana, ker je prevzel erar drž. železnic vse poslovne deleže družbe. Izprcmeinbe v zadr. registru. Mariborska obrtna blagajna r. z. z o. z. v Mariboru je prešla v likvidacijo. Zvišanje kapitala. Union, paromlinska d. d. v Osijeku, ki nolira na zagrebški, dunajski in peštan-ski borzi, zvišuje kapital od 7.5 na 12 milij. Din. Pred ustanovitvijo novega špiritnega kartela. Z razpadom starega špiritnega kartela so je začela močna konkurenca, si je že prehajala v nesolid-nost. Kakor sedaj poročajo iz Zagreba je pričakovati obnovljenja špiritnega kartela. Interes za naš opij. Letošnja produkcija opija v Macedoniji bo dala okoli 35.000 kg; za njo se interesirajo velike svetovno tvrdke. Ogromna licitacija poštnega ministrstva. Dne 1. t. m. se je vršila v poštnem ministrstvu v Belgradu ofertna licitacija za izgraditev našega telef. omrežja in telef. central. Ponudbe obsegajo cele knjigo in so jih poslale sledeče tvrdke: Deutscho Kabehverke, A. G. Berlin; Siemens et Halske, Berlin; Tungsram, Curih-London; novosadska tvornica kablov in Telegrafia iz Prago. Ponudbe se gibljejo okoli 10—11 milij. dolarjev. Ena nemška tvrdka ponuja delno to dobavo na račun reparacij. Borao 5. julija 1927. Tudi danes je lira fluktuirala. Dočim je bilo povpraševanje v začetku borzn. sestanka 313.50, je naraslo ob koncu na 314.75. Do zaključkov je prišlo po 313.50 in 314. Sicer pa ni devize Trst dosti na trgu. Učvrstil se je Dunaj. Narodna banka je dajala Prago, Curih in Berlin. Živahen jc bil promet v Curihu ter Pragi. Pojavili sta se na ljubljanski borzi Bruselj in Budimpešta. — V Zagrebu sc na borzi že pozna, da manjkajo nalogi iz Ljubljane, ker je promet znatno manjši, kar ugotavljajo zagrebški listi, ki napadajo tudi ljubljanske devizne predpise, ki da onemogočajo prodajo na zagrebški borzi istega dne. Omeniti je, da so ljubljanski predpisi ravno taki kakor zagrebški in da se smejo nuditi na drugo borzo devize le po odo-brenju komisarja tako v Ljubljani kakor v Zagrebu. Ljubljana. Devize: Berlin 13.485—13.515 (13.485—13.515), Bruselj 7.90 bl„ Budimpešta 9.935 bi., Curih 10.935—10.965 (10.935—10.965), Dunaj 7.9975—8.0275 (7.9975 — 8.0275), London 276— 276.80 (276—276.80), Newyork 56.70—56.90 (56.70 —56.90), Pariz 222.25—224.25 (223.10 bi.), Praga 168.20—169 (168.20-169), Trst 312.71—314.71 (314 —316); zaključki: Curih 10.95 (10.95), Dunaj 8.0125 (8.0125), London 276.40 (276.40), Ncwyork ček. 56.80 (56.80), Pariz 223.25, Praga 168.60 (168.60), Italija 313.50—314 (315); valute: Kč 167.75 bi. DENAR. Zagreb. Berlin 13.48—13.51, Italija 313.67— 315.67, London 275.975—276.775, Newvork 56.70— 56.90, Praga 168.20—169, Dunaj 7.*)75—8.0275, Curih 10.935—10.965, Amsterdam 22.7737—22.8337. Curih. Beigrad 9.135 (9.135), Pešta 90.50 (90.50), Berlin 123.08 (123.13), Italija 28.655 (28.675), London 25.2275 (25.2325), Newyork 519-50 (519.30), Pariz 20.345 (20.345), Praga 15.395 (15.39), Dunaj 73.10 (73.10), Bukarešt 3.16 den. (3.175 den.), Sofija 3.76 (3.76), Varšava 58.50 (58), Amsterdam 208 20 (2C8.135), Madrid 89.05 (89.10). VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Danes notira Merkantilna zopet 98 bi, 7odst. invest. pos. 84 den., vojna odškodnina 341 den., Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98 bi, Praštediona 850 d„ Kred. zn vod 160 den., Vevče 138 den., Stavbna 55—65, Šešir 104 den. Zagreb. 7odst. invest. pos. 83.50 zaklj., 84 zaklj,, vojna odškodnina 341.50 zalclj., 342 zaklj., avg. 344—346, Hrvatska esk. 94, Hipobanka 58— 59, Jugobanka 91—92, Praštediona 850, Ljub. kreditna 150, šečerana 475—490, Slavonija 16 den,, Trbovlje 465, Vevče 138 den. BLAGO: Ljubljana. Tendenca za les mlačna. Bukovi nas. plohi 38 m/m deb. od 2 m dolžine naprej so 14 cm širine naprej 50% Ia, 50% II. paralelni ostrorobi, očeljeni fko vag. meja 1 vag. 840—850, zaklj. 840; hrastovi neobroblj. plohi od 2.50 m naprej, od 25 cm naprej 90, 110, 130 m/m, blago zdravo, skoro brez grč, s toleranco posameznih malih zdravih grč, fko vag. Sušak 3 vag. 1050— 1100, zaklj. 1100, trami monte fko vag. nakl. postaja 2 vag. 205—210, zaklj. 205. — Dež. pridelki: zaklj. 3 vag. pšenice, 1 vag. moke. Pšenica nova 76 kg brez doplačila slov. post. inlev-ska tarifa prompt. plač. 30 dni 315—320, pšenica nova 76 kg brez doplačila slov. postaja mlevska tarifa dob. jul., avg. po izbiri kupca plač. 30 dni 320—325, pšenica stara 75—76 kg, slov. postaja mlevska tarifa plačljivo 30 dni 325 bi., koruza bač-ka slov, postaja plačljivo 30 dni 215 bi, koruza banatska slov. postaja plačljivo 30 dni 212.50 bi, ničlarica bačka iz stare pšenice fko Ljubljana plačljivo po prevzemu 505 bi. — Eksekutiv-na prodaja: 3000 kg rži par. Domžale 220 den. zaklj. iCia/Igpe in revijfe* Splošna učna metodika za rabo na srednjih kmetijskih šolah. Spisal prof. Fr. Fink. Maribor, 1927. Tisk in zaloga Tiskarno sv. Cirila v Mariboru. 62 strani; cena 15 Din. — V listu >Naše gorice piše o tej knjigi strokovnjak g. A. Žmavc, ravnatelj srednje kmetijsko šolo v Mariboru, : trdeče: Knjigo, ki ni draga ter izdanega denarja res vredna, prav toplo priporočamo vsem onim, ki imajo opravka kot kmetijski učitelji, predavatelji ali strokovni pisatelji. Rabili jo bodo tedaj z veliko koristjo ne le dijaki srednjih kmetijskih šol, ampak tudi vsi nastavniki in demonstratorji kmetijskih šol vobče, razen teh še okrajni kmetijski referenti, prav tako oblastni in drugi državni, pa tudi privatni kmetijski strokovnjaki, naposled i vsi oni, ki na kakršenkoli način nastopajo v narodu kot učitelji in svetovalci kmetijstva itd. — Ministrstvo za kmetijsko jc knjigo odobrilo z razpisom br. 4273/11. od 4. II. 1027. MAM ©MASI Vnuka drobna vrstica l-SO Din >11 vsaka beseda SO par. Na|man|SI aglaa 5 ali 9 Din. Oglasi nad devet vrstic ue računalo vlie. Zn odgovor znamko' Na vpratunla brez znamke ne odgovar|amo I UČENCA sprejme manu-fakt. trgov. Ivan Strojan-šek, Pogačarjcv trg št. 3. Dva vajenca sprejme tvrdka JOSIP MARN, splošno pleskarstvo in slikar., Tržaška 4 Ljubljana—Glince. 5228 PLETILKAM izurjenim dam na dom plesti ženske in moške nogavicc. Ivan KroSclj, Kctte-Murnova (Martinova) cesta 15. 5281 Plačilna in strežna natakarica ugledna in zmožna — s« sprejme takoj. Vprašati pri: Smolej, MARIBOR, Pod mostom štev. IL INSTRUKTORICO iščem za pouk matematike in prirodopisa — deklici I. žen. rcal. gimn. Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod št. 5288. Turistlfea Slovensko planinsko društvo opozarja planince, ki mislijo poseliti Gorski Kotar, da je planinska koča izpod Obroča (okoli 1300 m) last podružnico »Velebit«. hrvatskega planinskega društva na Sušaku, oskrbovana in dobro založena z jedjo in pijačo po zmernih ceftah, tako da turistom ni treba ničesar s seboj nositi. Gorski Kotar meji na zapadu na Istro in Kranjsko in se spušča do Kvarnera z ene, n do spodnjega Po-kuplja z druge strani. Ta planinski kraj je poln prirodnih lepot in gorskih vrhuncev nad 1000 m, samo trije vrhovi dosežejo nekaj nad 1500 m. Pripravna izhodišča za lepe ture nudijo razno postaje na železniški progi Karlovac—Sušak. Zveza planinskih društev v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencov opozarja turiste, ako gredo na turi na obmejnem pogorju, da naj ne hodijo brez potnih listov po italijanskem pogorju, ker se je dogodilo, tla so italijanske obmejne straže turiste, ki so prekoračili mejo, aretirale in jim povzročilo občutno škodo. Zveza je sicer storila na merodajnih mestih primerne Icorake, vendar do danes nimamo ugodne rešitve. Selška podružnica S1'D naznanja, da bo imela občni zbor v nedeljo 10. jul. v Selcih ob 5 pop. Natakarice in šivilje, pozor! Išče sc natakarica, katera bi prevzela v zelo lepem kraju v vasici Savinjske doline gostilno na račun, kavcija potrebna od Din 2000 do Din 4000, prosto stanovanje. Izven natakarske službe bi lahko šivala na svoj račun. Vsled tega imajo prednost le takšne natakarice, ki bi razun tega posla opravljale delo šivilje ali kakšno drugo službo. Nastop takoj. — Ponudbe na »AB 5245« na upravo »Slovenca«. UČENEC s šolskim izpričcvaloni sc vzame takoj v trgovino s papirjem. Rudolf Smolej, Ruška cesta 2, MARIBOR Pouk na daljavo (Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acadž-mie Polytcchniquc: Quai Amercoeur, 51 Liege — Belgija. Prospekti tO D, DEKLICA stara 17 let s 7 razred! ljud. šole bi sc rada izučila v kaki trgovini, kjer bi imela hrano in stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod »Učenka« št. 5287. Učenko no in pošteno ter veščo v vezenju, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5291. si zagotove izurjeni, reprezentacije sposobni gospodje, ki obiskujejo lastnike zasebnih auto. — Predmet je nov, zakonito zajamčen in dobro vpeljan v vseh državah Oglase naj se gospodje, ki razpolagajo : kapitalom S 1000 do 5000, po velikosti okraja za primerno dobavno zalogo. Prij. ponudbe na: Iščem večje STANOVANJE (4—6 sob) ali malo vilo * vrtom za lastno uporabo takoj. Izključujem posredovalce. Ponudbe upravi lista pod: »M. M.» 5225. I.cpo sušeno, letošnje lipovo cvetje kupuje »ISIS«, d. d. Ljubljana, Komcnskcga uL 7. iz lastnih goric prodaja v zaprtih steklenicah po zmernih cenah A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta št. 21. ^Sekarska zadruga na Vrhniki reg. zadruga z o. z. izdeluje in prodaja I, vrste polnomastni emcn« dolski sir v hlebih po pribl. 80 kg, in IX. vrste polnomastni polementalski sir v hlebih po 30—60 kg, oboje po konkurenčnih ccnah. Blago jc razstavljeno na velesejmu v lastnem paviljonu. Krugerstrassc 8. naš list ob vsaki dsnl priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del Nikolaj L j e s k o v : Začarani romar. 10 Takrat veste, sem zrastel in se navadil kregati. — Takšna mačka, pravim, ni nič vredna. Ona vrtavka pa mi kriči: — Kako si mi upaš tako odgovarjati! Mar ne veš, da je to moja mačka. Grofica jo je sama božala. S temi besedami mi je prisolila s svojo ročico zaušnico. Jaz pa sem bil v mladih letih nagle jeze. Pograbil sem takoj umazano metlo, ki je stala za vrati, pa sem oplazil z njo hišno po bokih. Moj Bog, kakšna burja je nastala! Odpeljali so me v pisarno pred velikega oskrbnika-Nemca. Ta me je obsodil na šibe in ukazal, naj na vso moč po meni udrihajo. Nato pa me je odstavil od konj in poslal v gosposki angleški vrt, da tam s kladivom drobim kamenčke za stezice. Pretepli so me prav neusmiljeno, nisem mogel niti vstati; prinesli so me k očetu kar na rogoznici, na kateri sem bil šiban. A za vse to se ne bi bil zmenil. Hudo pa me je peklo, da sem bil obsojen, da večno klečim in kamenje razbijam. To me je tako zmučilo, da sem ugibal in obračal, a ker nisem našel nobenega sveta, sem si sklenil življenje vzeti. Preskrbel sem si močno vrvico od sladkorjeve glave. Izprosil sem si jo od dečka, ki jc bil pri gospodi za slrcžaja. Šel sem sc zvečer kopat, od reke pa sem se napotil v trepetlikov gozdič onkraj mlatilnega poda2. Opravil sem molitev za vse kristjane, pritrdil vrvico na vejo, naredil zanlco in vtaknil vrat vanjo. Ostalo mi je samo šc skočiti doli, pa bi bilo po meni.. Ni dvoma, da bi se bilo vse tako tudi zgodilo, ker sem bil jnko obupan. Zagnal sem se, skočil z veje in ob-visel, a v istem trenutku sem se znašel na tleh. Vidim, da stoji prod menoj cigan z nožem v roki in se reži. ' Trepetlika je drevo za samomorilce in se ji trese listje po ljudski veri, ker se je na njo obesil Judež. Kakor sneg beli zobje se mu kar bleščijo ponoči sredi črnega razbojniškega obraza. — Kaj pa delaš, hlapček? — mi je rekel. — Kaj pa te to briga? — sem odvrnil. Cigan pa sili vame: — Ali se ti slabo godi? — Ne posebno dobro, kakor vidiš, :— sem rekel. — No, mi reče, — ali se izplača, da se sam obešaš? Pojdi rajši z nami živeti, potem te bodo obesili drugi. — Kdo pa ste in kako se preživljate? Nemara ste tatovi? — Smo, — reče, — tatovi smo, pa še sleparji povrhu. — No, vidiš, — mu rečem, — če nanese prilika, 3te nemara tudi morivci? — Tudi to, — mi odgovori, — imamo tudi tak posel. Ugibal sem in obračal, kaj naj zdaj hočem. Doma me čaka jutri in pojutrišnjem vedno eno in isto: Klečati bi moral sredi stezice na vrtu pa — top! top! — razbijati s kladivcem. Na kolenih so se mi že žulji naredili od tega posla. V ušesih mi jo brnelo vedno eno in isto. Vsi so me zasmehovali, vsi so pravili, da me je obsodil vražji Nemec, naj za mačkin rep stol-čem v gramoz celo goro kamenja. Vsi so me imeli za norca: »Glej ga«, — so rekli, »daleč je prišel, čeprav se imenuje spasitelj. Zdaj si dobil nagrado za to, da si rešil gospodi življenje«. Kratkomalo, moje potrpljenje je bilo pri kraju. Če se ne obesim, se bo vse zopet pričelo od kraja. Pomislil sem na to in nisem vedel, ne kod, no kam. Obupal sem, se zjokal, pa šel med razbojnike. ČETRTO POGLAVJE. Prebrisani cigan mi ni pustil, da bi se spametoval, in je rekel: — če hočeš, da ti zaupam, da nam nc boš ušel nazaj, mi takoj pripelji par konj z grofovske konjušnice. Izbrati pa moraš najboljše konje, da lahko daleč uideva čez no$ Hudo mi je bilo. Nisem imel nikakršnega veselja za tatinski posel, a kaj sem hotel. Če je vrček na mizi, ga je treba izpiti. V konjušnici sem poznal vse luknje in kote. Brez neprilik sem pripeljal v gozd dva iskra konja, ki se nista nikoli utrudila. Cigan pa jc takoj privlekel iz žepa na trak nanizane volčjo zobe in jih obesil vsakemu konju na vrat. Zavohala sta volčjo kost in ni mogoče povedati, kako sta zdirjala. Prot i jutru sva z njimi prijahala sto vrst daleč do mesta Karačova. Tam sva sc nekaj ustavila, prodala oba konja nekemu gostilničarju, prejela denar, odšla na reko in pričela deliti. Za konja sva dobila tri sto rabljev, seveda, v takratnem papirnatem denarju.1 Cigan mi je dal samo en srebrn rubclj in dejal: — Tukaj imaš svoj del. To se mi je zdelo krivično. — Kako pa to? — som rekel. — Saj sem jaz konja ukradel in več tvegal kakor ti. Zakaj bi bil moj del tako majhen? — Zato, — pravi, — ker je tak zrastel. to so prazne marnje. Zakaj ker sem že mojster, ti pa No, — sem rekel, pa si si vzel več? — Zato, — pravi, si šele vajenec. — Kakšen vajenec! — mu rečem, — kaj pa mc goljufaš! — Cigan mi je pričel ugovarjati, jaz sem vračal besede in sva se skregala. — če .je tako, — sem mu rekel, — nočem s teboj iti naprej, ker si podlež. On pa mi odgovori: — Hvala Bogu! Kar pusti mc, bratec. Saj itak nimaš polnega lista. Imel bi s teboj samo sitnosti.2 1 Finančni minister grof Conrrin jo uzakonil leta 1830. med papirnatim (asignm-ijakim) in srebrnim rubljem razmerje 1:3K. Bankovci so veliko izgubili svoje v rodnost i po vojski 7. Napoleonom. 5 Tlacann, ki je odšel iirr>z rosnodovepa dovoljen in, bo uklonili in kaznovali za =m=!ii S SS >• p ■ rt> -> 3 t- g" * • fj. P g i % S £ g » ^ v? 3 . S» tj i3 " I -a 10 ss t 2 N " P O InS I E i p* O iS oF S S « N O ►a 5. o 1 " to 5 ■ O S' N n • S s« S- 3 2 ' g o g« ~ o" 29 «n s c. 2. S f -r* K" 2. B ° M ts» Tj O 2 * O ir S" s- g o ž i »it« S-5 E cu £ c JJ tra S B & < ® K W. N 6 »I B (U tO N S-< E! ~ 2. « S <* B B n< s 5 I 9 3 =111=111 Za prvovrstno blago (Massenartikel) KliuCavničarslvo ustanovljeno i. 1879 Telefon Sfev. 2333 Oddam » septembrom TRGOVSKI LOKAL s stanovanjem vred v Dolenji vasi, Št. Pavel pri Preboldu, kjer se nahaja že dalje časa trgovina z mešanim blagom. Vpraša se lahko pri g. Piki v Št. Pavlu pri Preboldu. Mirna stranka želi v Ljubljani KUPITI HIŠO v kateri bi imela sedanji posestnik in posestnica dosmrtno stanovanje. — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Profesor« štev. 5206. za Ljubljano, Celje in Maribor ali pa dobro upeljani tvrdki za celo Slovenijo. Natančnejše informacije se dobe na velesejmu paviljon H, št. 473—481 ali Milan Danič. Hotel Slon, soba 64. Danič i Bergman, Beograd, Dositejeva ul. 5. LJUBLJANA, rnmsha cesto 14 prvo in edino podjetje za napravo jeklenih voljenih zasforov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra. Skalna zasoga ŠfedilnlitGV v priznani vestni in solidni izvršitvi! - Avtogeno vorenje In rezanje. Kupim večje arondirano kmečko ali graščinsko POSESTVO Na zalogi pristni MALINOVEC iz domačih gorskih malin brez saharina. Lastni izdelek. — Lovro Rogelj. Vrhnika. 5286 LJUBLJANA, MESTNI TRG 15 IZDELOVATELJ DEŽNIKOV NA DROBNO! NA DEBELO! ZALOGO SPREHAJALNIH PALIC STARI DEŽNIKI SE NANOVO PREOBLEČEJO v Sloveniji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »LEPO POSESTVO«. SOLNČEV O strojno pletenje Vsled pomanjkanja pro štora na prodaj POHIŠTVO V konkurzno maso Antona Steinerja spadajoče premičnine se bodo prodale na javni dražbi dne 6, julija ob 2 popoldne na licu mesta v Jeranovi ulici št. 11. Na dražbi je osem lesenih šup in lop kritih z opeko, ki jih mora kupec podreti in odpeljati. Pojasnila daje konkurzni upravitelj dr. Josip Klepec, odvetnik v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8. izdeluje vse vrste moder, blaga iz najfinejše volne, kakor: jope, bluze, puloverje, otroške oblekce, šal-garniture, čepice itd. Najtočnejša postrežba — nobeno sejmsko blago! Separat. naročila sc sprejemajo dnevno. Ljubljana, Pogačarjev trg, trgovina »PRI SOLNCU«. (omare, mize, garnitura, šivalni stroj itd.). Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5088. za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4. \!mn se toči v gostil-VlllUni naravnost iz soda, Ahacljeva 5, Anton MAVER — po Din 16.—, 14.— in 12.—. Sprejmejo se abonenti na dobro domačo hrano po dogovoru, za kar se priporoča go-silničar. 5224. za trgovino. Ogleda se v skladišču »Balkan«. Cena se izve: Rožna ulica 21. MaSo, ješprenj, ajdovo moko™ vedno svežo oddaja na debelo veletrgovina A. VOL«. LJUBLJANA Rcsljeva ee»ta Stev. 24. KOLESARJI! Znižane cene. Oglette si zalogo dvoitoles najfinejšega tipa Tribuna, Rekord, Scliaciplon, SSvrla, BlanM. Fafor, Perla, Diamant že od Din 1300-— naprej. Pneuinatika Eunlop, Mlchelln. Ceniti franko. Prodala na obroke. .Tribuna' r. D. L. Ljubljana Tovarna dvokoles in otrošk vozičkov. je ilustrirani, popularni »Radio«-časopis telovnikov vzamem na dom. Dobavljam izgoiov-ljcne po najnižjih cenah. Vzorci na razpolago. Ponudbe na upravo lista pod: »EN GROSS 65«. MAn- (bakrotisk) Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po S Din. Številke na ogled brezplačno. Wiener SadioveHag, Winn S., Pestalozzigasse 6/14. Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vageo- hrastovih odp za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju. 4005 Mehanik EUAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Uetriniska ul. 30 Telefon int. 434. za oblaganje sten, dobite najceneje v pečariji Na debelo! Na dratbno! PRI ŽUPNI CERKVI IN ŽUPNIŠČU V LOŠKEM POTOKU je oddati naslednja dela' 1. Naprava 210 m' suhe škarpe iz lomljenega kamna, proračunjeno na 18.250 Din, 2. To škarpo pokriti z betonsko ploščo 40 ms, proračunjeno na 4000 Din. 3. Vzidava raznih novih oken in okvirov pri cerkvi, proračunjeno na 800 Din. 4. Mizarsko delo, naprava 20 različnih oken iz mecesna, proračunjeno na 7400 Din. 5. Mizarsko delo, popravilo 18 različnih oken iz mecesna, proračunjeno na 1500 Din. 6. Preložitev 3 peči v župnišču, proračunjeno na 1350 Din. 7. Poprava svinjakov, naprava strehe iz opeke itd., proračunjeno na 14.000 dinarjev. — Zglasiti se je osebno pri župnem uradu, kjer se izvedo natančnejši pogoji, do 15. julija 1927. Tuji reflektanti morajo položiti 30 odst. kavcije. Odbor za popravo cerkve in župnišča v Loškem potoku. Za nizko ceno prodam Črnuče pri Ljubljani, dve kompletni brivski toaleti z ogledalom in 14 predali za abonma ter 4 parfum, omaricami. — Naslov v upravi pod št. 5283. najnovejšega tipa po zelo znižani ceni. Preje 19.000, sedaj 8500 Din. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska c. 4. Oglejte si paviljon F 257—275. Priporoča se trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz garantirano prave, dolge konoplje in sicer: Vrvi za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. Posebno močne oprti za transmisije (Miiller-gurten), oprti navadne vseh širokosti, vrvi in mreže za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangematten), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, ognjegasne cevi, štriki za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, bičev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjskih krtač, konjskih odej, nepremočljivih voznih plaht, jute-pLitna, riharje itd. po najnižji ceni Specijalno montiranje (šplajnanfe) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno! ?m feranjsha um in frgouina s honopnino rnporoca se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne jg®|Jj ŽSŽfjjj ; Jj r."Vži i spalnice, jedilnice, |||y|' J5| i kuhinje in dr. po- sgSLHffl^^?'' '•: hištvo. Cene kon- O^^^^Tr*-' kurenčne! - Točna --E a?.... --MMatf postrežba! — Zahtevajte cenik! — Opozarjam na razsiavo na ljubljanskem velesejmu v paviljonu E. ANDREJ KREGAŠ tovarniška zaloga pohištva Si. Vid n. LfnbUano (naspr. Kolodvora ViZmorie) Telefon Stev. 2441 Podružnic!: Maribor, VBtrlnlsSn ul. čr. ZO, telefon št. 451 — fiamnlh, Šutna SU Razstava na velesejmu paviljon J 564—568 in v lastni hiši! Žalostni sporočamo, da se je danes preselila k Bogu v boljše življenje naša dobra mati roj. Stružmk mnogokrat previdena s sv. zakramenti. Umrla je v 77. letu po težki, dolgi bolezni. — Pogreb bo v sredo, dne 6. julija 1927 v Olševku. V Olševku, dne 4. julija 1927. ŽALUJOČA RODBINA lega pohištva, lesna industrija Kersnikova ulica 7 Prosimo da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. Pohištvo iz upognjenega lesa. Opreme za restavracije, kavarne, gostilne, dvorane, gledišča. Vodovarno prešani furnirji. Okles (oklenjeni les, Sperrhoiz). Specialni lesni izdelki ea-gros. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črtalnica in tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI, Kopitarjeva nlica 6/II. Otroški kofač, igrač-ni vlaki, nezlomljivi torbni in telovadni obroči, zložljive stiskalnice za sadne sokove. Parketi in rezan les. Preskrbuje oglase O priliki velesejma ne pozabite posetiti naše pisarne! Dajemo posebne popuste! zavod za oglaševanje se nahaja počenšl od 4. julija letos v novih prostorih vseh časopisih po izvirnih cenah. strojar po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, včeraj, dne 4. julija 1927 ob 20. uri v 59. letu starosti v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo dne 6. t. m. ob 17 popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica 18. V Ljubljani, dne 5. julija 1927. IVANA rojena JENKO, žena. ANGELICA, hčerka. »TIUM.1l Zagreb Marovska ulita 30 Potovalni čeki Banca commerciale Itallana v ital. lirah, franc. frankih, angl. funtih in U. S. dolarjih nudijo vse ugodnosti gotovine in so prosti njene slabe strani. Zahtevajte jih pri svoji banki, predno nastopite potovanje. Izdajatelj: dr, Fr. Knlovec. Telefon 21—65 Za Jugoslovansko tiskarno v LJubljani: Karol C«i Uredniki Franc Teraenla?,