Tržaški Pristaniški odbor nasprotuje plinskemu terminalu > i__llLL ' . V letu 2013 dražje avtobusne vozovnice Že deset let . skupaj prižigajo lučke Z milijonskimi naložbami na Goriškem znižali vodno izgubo Primorski Krizno leto s klavrnim koncem SandorTence Leto, ki se izteka, bo ostalo zapisano kot krizno leto slovenskih ustanov v Italiji. Borba za državne prispevke se je prelevila v borbo za preživetje, ki ji v tem momentu ni videti konca. Res je, da nam italijanska država za prihodnje triletje obljublja (ne zagotavlja) enake prispevke kot v letu 2011, res pa je tudi, da se bo leto 2013 za naše kulturne in druge organizacije začelo s precejšnjim primanjkljajem. V deželnem svetu je sinoči propadel še zadnji predlog, da bi z deželnim posojilom pokrili letošnjo proračunsko »luknjo«. Ne z deželnim denarjem, temveč s kreditom, ki bi ga jamčili napovedani državni prispevki 2013. Desna sredina na oblasti v FJK ni pokazala nobenega stvarnega posluha za finančno stisko slovenske manjšine, razen običajnih deklarativnih stališč nekaterih odbornikov. Zavrnitev predloga o posojilu, ki sta ga izdelala deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec, ni samo finančno, temveč tudi oziroma predvsem politično dejanje uprave predsednika Renza Tonda. Medtem ko iz deželnega sveta prihajajo za Slovence slabe novice, je v Rimu zasedalo vladno omizje o naši manjšini. Iz Rima nobenih slabih novic, a tudi dobrih ne. Vladni pod-tajnik Saverio Ruperto se je obvezal, da bo priporočila in predloge Slovencev posredoval naprej, a brez zagotovil, da bodo upoštevani. V Rimu imajo sedaj druge skrbi, tudi mi moramo počakati na novo vlado in parlament. KRIZA V SIRIJI Ruske vojaške ladje plujejo v Sredozemlje MOSKVA - Rusko obrambno ministrstvo je v Sredozemsko morje napotilo več vojaških ladij, ki naj bi, če bo potrebno, sodelovale pri evakuaciji ruskih državljanov iz Sirije, poroča ameriška tiskovna agencija AP, sklicujoč se na ruske medije. Skupina petih ladij je v ponedeljek odplula iz enega od pristanišč ob Baltiku v smeri proti Sredozemlju, kjer naj bi ostale neomejeno časa. Ladje naj bi po potrebi Ruse iz Sirije prepeljale do pristanišč ob Črnem morju. Moskva sicer velja za glavno zaveznico sirskega predsednika Bašarja al Asada. dnevnik SREDA, 19. DECEMBRA 2012 Št. 297 (20.620) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € MANJŠINA - V Rimu včeraj zasedalo vladno omizje Slovenci brez pomoči deželne uprave FJK ITALIJA - Politika Berlusconi za odložitev državnih volitev RIM - Potem ko je z odvzemom zaupnice izzvalo napoved odstopa vlade Maria Montija, se Ljudstvo svobode zdaj zavzema za odložitev volitev. V tem smislu je vodja stranke v poslanski zbornici Cicchitto včeraj zahteval več časa za obravnavo proračuna, sicer pa je zahtevo v televizijski oddaji jasno izrekel sam Berlusconi. Na 11. strani TRST - Deželna uprava za sedaj ne bo posodila slovenskim kulturnim ustanovam manjkajočega denarja (približno 900 tisoč evrov) iz državnih prispevkov 2012. Posojilo, ki sta ga predlagala deželna svetnika Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) in Igor Kocijančič (Mavrična levica), je uprava Furlanije-Julijske krajine zavrnila z dvojno utemeljitvijo: češ da zanj nima dovolj jamstev in da še nima v roki nobenega vladnega dokumenta-odlo-ka, da bo Rim v letu 2013 res izplačal Slovencem 5,3 milijona evrov prispevkov. O finančnih težavah Slovencev je tekla beseda tudi na včerajšnjem vladnem omizju v Rimu (na sliki). Na 2. strani Trst: Slovenci v DS izbrali Sardoča Na 5. strani Zgledno sodelovanje med šolama Na 6. strani Božične melodije od morja do Krasa Na 10. strani Dopolnilna blagajna na glasbeni šoli Komel Na 12. strani Na goriški občini »ni demokracije« Na 12. strani 001 101 10001 1010101 1108130 . 111DENAR®JE0LE1KODA0010i S01100100110i 001NA1BANČNEM RAČUNU. .000111111101""--------- .001001101100 INVESTIRAJTE V ZLATO V. 00386 41 306 023 www.zlatozaevre.si NALOŽBENO ZLATO IN KOVANCE LAHKO PLAČATE TUDI Z VAŠIM STARIM NAKITOM. NAJBLIŽJA POSLOVALNICA: NOVA GORICA, ULICA TOLMINSKIH PUNTARJEV 8 (NASPROTI SNG) Trgo zlato d.o.o., Staničeva 17, 1000 Ljubljana 2 AGENCIJI V TRSTU: AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17 51IK STUDI018 KARATI www.studio18karati.net 2 Sreda, 19. decembra 2012 ALPE-JADRAN / RIM - Drugo zasedanje telesa v sklopu notranjega ministrstva Omizje brez konkretnih sklepov o finančnih težavah manjšine RIM - Včerajšnja druga seja vladnega institucionalnega omizja za slovensko manjšino je imela na dnevnem redu finančne težave slovenskih ustanov, stanje slovenskega šolstva v Italiji in reformo volilnega sistema, ki je v tej zakonodajni dobi sicer ne bo. Najbolj konkretno je tekla beseda o financah, ki je bila glavna tema tudi na septembrski umestitveni seji omizja. Zastopnica finančnega ministrstva je pokazala pripravljenost na sprostitev okoli šest milijonov evrov t.i. zaostankov iz obdobja 2011-2012, ki pa zadevajo le osmi člen zaščitnega zakona (raba slovenskega jezika v javni upravi). Ministrstvo v teh razmerah ne more in ne sme spremeniti namembnosti teh finančnih sredstev, je podčrtala funkcionarka. Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij podpirata predlog senatorke Tamare Blažine (na omizju ga je predstavil Li-vio Semolič) o poenotenju in hitrejšem izplačilu vseh prispevkov iz zaščitnega zakona. Poleg omenjenega osmega člena zakona 38 iz leta 2001 gre še za člen 21 (videmska pokrajina), zlasti pa za člen 16 (kulturne ustanove). Država namreč kolikor toliko redno izplačuje prispevke za Benečijo in za javne uprave, ki slonijo na projektih, močno zamuja pa pri financiranju kulturnih ustanov, ki imajo redne in torej predvidene proračunske stroške. To je veliko protislovje, ki ga hoče amandma slovenske senatorke premostiti, tudi z obvezo Deželi FJK, da mora do konca marca izplačati prispevke t.i. primarnim ustanovam. Vodja omizja, vladni podtajnik Ruperto, podpira ta predlog, ki ga bo posredoval pristojnim vladnim organom; o dopolnilu senatorke Blažine se bo najbrž ukvarjal novoizvoljeni parlament, ker v sedanjem za to ne bo časa. Pač pa Ruperto ni dal nobenih zagotovil o kritju proračunske »luknje«, ki je nastala s prispevki za letošnje leto. SSO je na omizju zastopal predsednik Drago Štoka, SKGZ ob odsotnosti predsednika Rudija Pavšiča pa Se-molič, ki je kot izvedenec SKGZ sodeloval v razpravi o šolstvu, skupaj s Petrom Močnikom, ki so ga na notranje ministrstvo povabili na predlog SSO. Precej nelagodja v treh komponentah manjšinskega predstavništva (SKGZ, Demokratska stranka in levica) je povzročila prisotnost v Rimu deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina, ki je kot edini izvedenec na predlog SSO brez dogovora v predstavništvu sodeloval v soočenju o novi volilni zakonodaji, na katero bo treba sicer - kot rečeno - še počakati. Paritetni odbor je zastopala predsednica Jole Namor, deželno upravo pa funkcionarja odborništva za jezikovne skupnosti Giuseppe Napoli in Pavel Slamič. Zastopniki Slovencev so apelirali na Ruperta in na zastopnike ministrstev, naj opozorijo pristojne na ne- Včerajšnje drugo zasedanje vladnega institucionalnega omizja za slovensko manjšino rešene hude finančne težave Primorskega dnevnika ter na probleme, ki so nastali s konvencijo za Radio Trst A in za slovensko televizijo RAI. Soočenje o šolstvu je bilo bolj formalne narave, tudi zato, ker na seji žal ni bilo predstavnikov šolskega ministrstva, pač pa le deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame in odgovorni za slovenske šole v Furlaniji-Julijski krajini Tomaž Simčič, s katerima se lahko Slovenci srečajo tudi v Trstu ali Gorici. Podtaj-nik Ruperto bo tretjo sejo omizja sklical menda januarja in to ravno med kampanjo za februarske predčasne parlamentarne volitve. Novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar je v imenu uslužbencev slovenskih ustanov pred zasedanjem seznanila vladnega podtajnika Ruperta s finančno stisko slovenskih organizacij. Izročila mu je dokument, ki opisuje najbolj pereča krizna žarišča. Ruperto bo stališča in zahteve zaposlenih v slovenskih ustanovah posredoval notranji ministrici Anni Ma-rii Cancellieri. Krajše srečanje z Ru-pertom je omogočil funkcionar na notranjem ministrstvu Domenico Morelli, sicer član paritetnega odbora za slovensko manjšino in nekdanji predsednik italijanskega združenja jezikovnih in narodnih manjšin Confemili. FINANČNI ZAKON FJK - Tondova vlada ni podprla predloga Gabrovca in Kocijančiča Dežela ne bo posodila denarja Slovencem Dobra novica le za Slovensko stalno gledališče TRST - Deželna uprava za sedaj ne bo posodila slovenskim kulturnim ustanovam manjkajočega denarja (približno 900 tisoč evrov) iz državnih prispevkov 2012. Posojilo, ki sta ga predlagala deželna svetnika Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) in Igor Kocijančič (Mavrična levica), je uprava Furlanije-Julijske krajine zavrnila z dvojno utemeljitvijo: češ da zanj nima dovolj jamstev in da še nima v roki nobenega vladnega do-kumenta-odloka, da bo Rim v letu 2013 res izplačal Slovencem 5,3 milijona evrov, kot določa finančni zakon 2013-2015. Deželni odbor se je na zahtevo Gabrovca in Kocijančiča vsekakor obvezal, da bo skušal poiskati primerno rešitev za kritje letošnjega primanjkljaja t.i. slovenskih primarnih ustanov, ki znaša 900 tisoč evrov, katerim je treba dodati 400 tisoč evrov, ki jih je Dežela svojčas anticipirala Slovencem po vmesnem proračunskem rezu Berlusconijeve vlade, ki ga je v celoti potrdil Mon-tijev vladni kabinet. Gre za skupni deficit, ki v tem letu znaša kar 1,3 milijona evrov. Deželni odbor se je sicer obvezal, da bo skušal iz raznih skladov (tudi državnih) dobiti denar za manjšinske kulturne ustanove. To se ne bo zgodilo ne jutri in niti pojutrišnjem, če se bo sploh kdaj. Edina dobra novica za Slovence iz deželnega finančnega zakona je sklep, da bo Dežela vendarle poravnala članarino 160 tisoč evrov za Slovensko stalno gledališča, s katero zamuja že več mesecev. Ne smemo pozabiti, da je Dežela, isto kot Občina in Pokrajina Trst, ustanovni član slovenskega teatra in je članarina zanjo po zakonu obvezna in obvezujoča. To velja za vse komponente SSG. Člen finančnega zakona, ki govori o financiranju kulturnih dejavnosti, je deželne svetnike zapo- Predsednik FJK Renzo Tondo in odbornica za finance Sandra Savino nista pokazala velikega posluha za finančne težave slovenske manjšine slil več ur. Ob navzočnosti odbornika Elia De Anne je bila razprava precej napeta in polemična, člen so na koncu podprli predstavniki vladajoče desne sredine. proti pa so volili vsi zastopniki levosredinske opozicije. Pozno zvečer je deželni svet sklenil obravnavo vseh finančnih dokumentov z jamstvom, da bodo zagotovo odobreni. To je bil zadnji pomembnejši deželni ukrep pred aprilskimi volitvami. Glede financiranja deželnih gledališč je odbornik De Anna zagotovil nekoliko več finančnih sredstev za tržaško gledališče Verdi, Stalno gledališče FJK s sedežem v Trstu, Verdijeva gledališča v Gorici in Pordenonu ter za videmsko gledališče Giovanni da Udine. Deželni svet je v finančni zakon vključil tudi 10 tisoč evrov za deželni koordinacijo jusarskih odborov in skupne imenove na osnovi popravka Gabrovca in Franca Ba-ritussija, ki je pred kratkim zapustil stranko Ljudstva svobode in prestopil v skrajno desničarsko gibanje La Destra Francesca Storaceja. S.T PROTESTI V SLOVENIJI - Poročanje Pritiski na RTVS Deželni novinarski sindikat FJK izrazil solidarnost z novinarji iz Slovenije TRST - Deželni novinarski sindikat Assostampa je izrazil solidarnost z novinarji RTV Slovenija, ki jih v domovini obtožujejo sodelovanja s protestniki na trgih in ulicah glavnih mest. Sindikat zatrjuje, da slovenska vlada skuša na ta način utišati novinarje javne televizije in radia. Novinarke in novinarji Radia Slovenija so odločno nasprotovali zahtevi skupine programskih svetnikov RTVS za sklic izredne seje sveta, na kateri naj bi razpravljali o poročanju novinarjev s protestov, predvsem pa nasprotujejo predlaganim sklepom. Razumejo jih kot neposreden pritisk na novinarsko neodvisnost in avtonomijo. Novinarji Radia Slovenija ostro zavračajo očitke nekaterih članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS), da so novinarji pri poročanju o protestih pozivali k nasilju. »Več tisoč ljudi na ulicah ni dogodek, ki bi ga lahko prezrli ali zmanjševali njegov pomen, saj bi s tem kršili eno od naših profesionalnih načel - načelo obveščanja o za javnost pomembnem dogajanju,« so sporočili. Skupina programskih svetnikov, ki je zahtevala izredno sejo, je priložila tudi predloge sklepov. Med drugim so vodstvu RTVS predlagali, da urednica tretjega, parlamentarnega programa Ljerka Bizilj opravi intervju s predsednikom SAZU Jožetom Trontljem in da se intervju predvaja na tretjem programu TV Slovenija, pa tudi na prvem, in to v najbolj gledanem času. Prav tako predlagajo, naj se v studio vsakič povabita dva gosta. Vse predlagane sklepe naj bi komisija za informativni program v ponedeljek že zavrnila, saj so v nasprotju s statutom RTVS, ki določa, da programski svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo. Protest ZZR zaradi nastopa Borisa Kobala Član Sveta Zbora za rapubliko dr. Boštjan M. Turk je včeraj medijem poslal tiskovno sporočilo, v katerem »Zbor za republiko najostreje protestira zoper nastop Borisa Kobala v včerajšnji oddaji Studio city. V štirinajsti minuti oddaje je Kobal z besedami "kocke so mi vse bolj razumljive" ščuval gledalce zoper dr. Lovra Šturma, nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča RS«, piše v tiskovnem sporočilu. »Konkretno se je to nanašalo na nastop dr. Šturma v Odmevih, ko je z Ustavo RS pojasnjeval nesprejemljivost nasilja kot integralnega elementa demonstracij v domovini. Ko-bal je tudi v nadaljnih besedah naprej izzival gledalce z grožnjo, kaj vse se lahko nekdanjemu ustavnemu sodniku zgodi, če se bo skliceval na prvi akt države«, še piše v sporočilu. »Zbor za republiko meni, da gre za nevarno in sprevrženo obliko sovražnega govora, ki vključuje tudi grožnjo s smrtjo (linčem). Gre tudi za grobo diskvalifikacijo Ustave RS kot vrhovnega garanta zakonitosti v državi. ZZR pričakuje takojšnje ukrepanje vodstva RTV, informacijske pooblaščenke in vseh organov reda, pod katerih pristojnost sovražni govor Borisa Kobala v svoji najbolj ek-sponirani obliki sodi«. Tržaški in koprski gasilci bodo sodelovali KOPER - Tržaški in koprski gasilci bodo ob večjih požarih in naravnih nesrečah odslej učinkoviteje sodelovali v skupnih akcijah. V okviru čezmejnega projekta Friends for emergencies, ki se je včeraj sklenil v Kopru, so gasilci z obeh strani meje poenotili tehnike dela in dobili nove tehnične pripomočke, ki jim bodo olajšali posredovanje v skupnih akcijah. Poveljnik Gasilske brigade Koper Vili Bržan je na novinarski konferenci poudaril, da je sodelovanje gasilskih enot ključnega pomena za uspešno posredovanje v primeru nesreč večjih razsežnosti. BOŽIČNE UGODNOSTI Centro Pelletterie ulica Lamarmora 14 - blizu tržaškega sejmišča CARRARO SKRINJICI1] popust 30% usnjene torbice -30% ODPRTO OD 3.30 DO 19.00 ODPRTO VSE NEDELJE V DECEMBRU OD 10.00 DO 19.00 4 Sreda, 19. decembra 2012 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Pristaniški odbor noče plinskega terminala Pristaniški odbor bo po vsej verjetnosti v začetku januarja sprejel sklep z odklonilnim stališčem do gradnje plinskega terminala v Žavljah in z zahtevo, da pristojno ministrstvo poskrbi za nov postopek glede t.i. integriranega okoljskega dovoljenja AIA. To stališče bo odbor podkrepil s podatki študije, ki dokazuje, da je napovedan porast prometa ladij v Tržaškem zalivu oziroma pri Miljah nezdružljiv z gradnjo uplinjevalnika. Sklep naj bi padel že včeraj popoldne na zasedanju pristaniškega odbora, vendar niso bili vsi izsledki študije še na razpolago. Dokončni podatki raziskave bodo na voljo v petek, zato so člani odbora odločili, da se ponovno sestanejo v začetku januarja, in sicer predvidoma 3. januarja. Čas pač mineva in je potrebno pohiteti, so povedali, ker se bo rok za postopek za dovoljenje za gradnjo plinskega terminala na državni ravni zaključil 19. januarja. Včerajšnja seja pristaniškega odbora je bila namenjena vprašanju plinskega terminala in staremu pristanišču oziroma problematiki prostocarinskih con ter nekaterim drugim manjšim vprašanjem. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je vsekakor posredovala svoje stališče, ki ga je že javno iznesla v zadnjih dneh. Poudarila je, da se je promet v tržaškem pristanišču povečal in se bo po predvidevanjih še krepil v prihodnjih letih. To pa je nezdružljivo z gradnjo uplinjevalnika, ker bi bil promet zaradi številnih plinskih tankerjev dejansko nemogoč, to pa bi tudi izničilo vsak poskus razvoja. Poleg že letos povečanega pretovora kontejnerjev se bo npr. povečal promet na terminalu za ro-ro dejavnosti, promet ladij za križarjenje, še predvsem pa bi morebitna gradnja uplinjevalnika oškodovala, če že ne onemogočila dejavnosti družbe SIOT. V tem primeru je za leto 2013 predviden kar 20-odstoten porast prometa surove nafte, ki se pretaka prek tržaškega terminala družbe SIOT v srednjo Evropo. To bo pomenilo seveda tudi 20-odsto-ten porast števila tankerjev: letos se je privezalo na terminal SIOT približno 430 ladij, prihodnje leto pa bo priplulo v Trst po predvidevanjih več kot 500 ladij. Zato je gradnja plinskega terminala nesprejemljiva, je poudarila Monassijeva, ki je predlagala sprejetje ustreznega sklepa, kot so to predlagali tudi lokalni upravitelji. Sestanka so se namreč udeležili tu- Takoj po božiču podpis dopolnilne blagajne za 143 delavcev Sertubi Na ministrstvu za delo v Rimu bodo predvidoma v četrtek, 27. decembra, podpisali sporazum, ki naj bi 143 delavcem podjetja Sertubi v Trstu priznal izredno dopolnilno blagajno. Vest je včeraj sporočila deželna odbornica za delo Angela Brandi, ki si je prizadevala, da bi zaradi vladne krize in predčasnega razpusta parlamenta anticipirali podpis, ki je bil sprva predviden v začetku januarja. Izredna dopolnilna blagajna je predvidena za 12 mesecev z možnostjo podaljšanja za dodatnih 12. Dogovor je razdelil sindikate, saj mu Fiom-Cgil nasprotuje, ker vodi po izteku dopolnilne blagajne v izgubo delovnih mest. di tržaški župan Roberto Cosolini, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat in pokrajinski odbornik Vittorio Zol-lia ter miljski župan Nerio Nesladek. Najavljenega deželnega odbornika Riccarda Riccardija na srečanju ni bilo. Glede sklepa proti gradnji terminala so predstavniki lokalne Confindustrie in podjetnikov predlagali analizo dokončne študije, ki jo bodo objavili, kot rečeno, v petek. Pomembno je bilo v tem okviru poročilo izvedenca za pomorska dela Giorgia Lillinija, zaposlenega na strokovnem oddelku, ki je odvisen od ministrstva za prevoze in torej ministra Corrada Passere. Lillini je poudaril, da bi uplinjevalnik hudo vplival na okolje, dela za gradnjo plinovoda pa bi bila »ekonomsko nevzdržna«. Glede starega pristanišča sta Coso-lini in Bassa Poropat povedala, da bi lahko prostocarinsko cono premaknili le delno. Monassijeva je s tem soglašala in napovedala, da bodo za to namenili tudi del območja škedenjske železarne. Koncesijskemu podjetju Portocitta pa je Monassi-jeva postavila ultimat. Družba mora v roku 60 dni uradno povedati, kaj namerava storiti v starem pristanišču. Aljoša Gašperlin DOLINA - Drevi informativni večer Okolje in železniška proga Trst-Divača V mali dvorani občinskega gledališča v Boljuncu bo drevi ob 20.30 informativni večer, posvečen razpravi o projektu drugega tira železniške proge Koper-Divača. Srečanje z naslovom O okoljskih vprašanjih v občini Dolina prireja SKD France Prešeren. Na srečanju bo kot prvi predaval Alen Kermac, ki bo v imenu gostujočega Kulturnega krožka predstavil pripombe in predloge, ki so jih lokalna domača kulturna društva in srenje predložili slovenski vladi preteklega 23. aprila, se pravi po javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta in okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve Državnega Lokacijskega Načrta Slovenije za 2. tir železniške proge Divača-Koper. Nato bo govoril Franc Malečkar, ki bo predstavil pripombe in spremembe načrtu 2. tira železniške proge Koper-Divača, ki jih je predložil še med postopkom izoblikovanja načrtovane spojitve na t.i. peti transportni koridor (TAV), katerega proga skozi Trst je bila kasirana leta 2009 po protestih prebivalstva. Malečkar bo poročal tudi o stanju kraških jam ter o površinskih in podzemskih vodah podgorsko-socerbskega krasa, kjer so zajetja, ki napajajo izvire in površinske vode doline Glinščice in Brega v občini Dolina. Dalje bo na informativnem večeru predaval Andrea Wehrenfennig. Ta bo govoril o razlogih v prid drugemu tiru železniške proge na odseku Koper-Divača in možnih alternativah oz. dopolnilih ob upoštevanju možne neposredne povezave med Trstom in Koprom. Serracchiani in Tondo na Pomorski postaji Na Pomorski postaji bo danes dopoldne prvo neposredno soočanje med kandidatoma za predsednika Dežele FJK Renzom Tondom in Deboro Serracchiani. Srečanje bo ob 9.30 in ga prireja sindikat Cgil, kandidata pa bosta odgovarjala na vprašanja štirih pokrajinskih tajnikov. Srečanje bo uvedel deželni tajnik Cgil Franco Belci, zaključno poročilo pa bo podala državna tajnica sindikata Cgil Susanna Camusso. Občinske smernice za podporo kulturi Tržaški župan Roberto Cosolini bo danes ob 11. uri v avditoriju muzeja Revoltella predstavil smernice občinske uprave za podporo kulturnim dejavnostim v letu 2013. Srečanje v Lonjerju SKD Lonjer - Katinara in KK Adria prirejata nocoj ob 20. uri v prostorih ŠKC v Lonjerju, v sodelovanju z Jusarskim odborom in zadrugo Lonjer-Katinara ter s podporo rajonskega sveta, praznično slovesnost ob zaključku leta. Večer bo s petjem popestril MlPZ Tončka Čok, KK Adria bo pa ob svoji 40-letnici delovanja podelil priznanja zaslužnim članom. Na ogled bo tudi razstava del otroškega vrtca iz Lonjerja. Za ljubitelje živali V dvorani Bobi Bazlen v palači Gop-cevich bo danes ob 11. uri podelitev priznanj 28. natečaja »I buoni della strada - premio Miranda Rot-teri«. Nagrade v počastitev spomina na novinarko in ljubiteljico živali bodo podelili za pomoč živalim, ki so bile žrtve prometnih nesreč. Ambrosoli v Trstu V dvorani Venezian na univerzi (Trg Evropa 1) bo danes ob 15. uri srečanje z odvetnikom in kandidatom leve sredine za vodenje Dežele Lombardi-je Umbertom Ambrosolijem. S prof. Fulviom Longatom se bo pogovarjal o dolžnosti do zakonitosti. December v Revoltelli V muzeju Revoltella bodo danes ob 17. uri obiskovalcem predstavili prenovljeno zbirko, ki bo vključevala tudi tri začasne razstave in se bo razvijala po treh nadstropjih. KATINARSKA BOLNIŠNICA - Dar Fundacije CRTrieste Aparatura za diagnosticiranje rakastih tkiv v glavi in vratu Katinarska bolnišnica se lahko po novem ponaša z eno izmed najsodobnejših in najboljših aparatur za diagnosticiranje skorajda nevidnih rakastih tkiv v glavi in v vratu (podobno imajo le v Genovi). Novo video aparaturo za endoskopske preiskave je katinarski bolnišnici oz. njeni otorinolaringološki kliniki darovala Fundacija CRTrieste. Poseben optični sistem NBI ji omogoča takojšnji vpogled v spremembe celic na sluznicah in v veliko pomoč je pri najbolj delikatnih operacijah. V tržaški otorinolaringološki kliniki pregledajo mesečno vsaj sto pacientov, ki bo odslej lahko računalo na večjo gotovost pri diagnosticiranju bolezni. VOLITVE - Gibanje 5 zvezd v FJK blizu cilja 4000 podpisov Vneto zbirajo podpise Prostovoljci na delu predvsem konec tedna - Beppe Grillo na Borznem trgu: »Hočemo sto odstotkov!« Gibanje 5 zvezd se vneto pripravlja na krstni nastop na parlamentarnih volitvah, ki bodo zaradi odstopa premierja Maria Montija že februarja. Nova stranka, ki trenutno nima predstavnikov v parlamentu, mora v vsaki italijanski deželi zbrati določeno število podpisov tako za senat kot za poslansko zbornico. V Furlaniji-Julijski krajini bi morala po besedah tržaškega občinskega svetnika Paola Menisa do prvega tedna v januarju zbrati od 4000 do 4500 podpisov za vsako vejo parlamenta. Cilj se bliža, do nedelje so v deželi že zbrali 3200 podpisov. »V ponedeljek smo jih v Trstu našteli še 50 ali 60, od včeraj pa nas je s podpisoma (za senat in zbornico, op. nov.) mogoče podpreti tudi v tržaških občinskih uradih,« je dejal Menis. Podpise zbirajo na Trgu Granatieri 2 (za Velikim trgom), v sobi št. 210 v prvem nadstropju, in sicer v ponedeljek in četrtek od 9. do 11. ure ter od 14.30 do 16.30, v torek in petek od 9. do 11. ure, v sredo pa od 11. do 13. ure. Ta konec tedna bodo stojnice v središču mesta - v petek od 15. do 20. ure pri baru Walter v Ul. S. Nicolo, v soboto od 9. do 19. ure pri baru Rex (Borzni trg) in od 9. do 14. ure na Trgu Stare mitnice, v nedeljo od 9. do 19. ure pri baru Rex. V nedeljo je tržaške privržence obiskal »duhovni vodja« gibanja Beppe Grillo, ki je na Borznem trgu nagovoril kakih petsto ljudi. Dejal je, da je potrebno Beppe Grillo na novo ustanoviti državo, »ponuja se priložnost za epohalne spremembe«. Zavzel se je za javno šolstvo, zdravstvo in vodo, za zaustavitev gradenj (»nič betona«), obnovljive vire energije in nacionalizirano banko. Črtal bi stroške predsedstva republike in volilne prispevke ter prepovedal pokojnine nad 4000 evri. Zatrdil je, da ga razni politiki ovirajo na poti do volitev: »Enkrat se znesejo nad črnci, drugič nad ženskami, zdaj sem jaz na vrsti.« »Naš cilj ni doseči 20 odstotkov, marveč sto odstotkov. Ko bodo državljani napolnili institucije, gibanje ne bo več potrebno,« je dejal Grillo, ki nasprotuje plinskemu terminalu - v Trstu pa se vsaj s slednjim stališčem strinjajo vse stranke. (af) / TRST Sreda, 19. decembra 2012 5 POLITIKA - Priprave na aprilske deželne volitve Skupščina Slovencev DS izbrala Mirka Sardoča Še nejasni volilni postopki - Končna odločitev o kandidaturah bo padla januarja ali februarja Zgoniški župan Mirko Sardoč naj bi na aprilskih volitvah kandidiral za deželni svet. Njegovo ime je prevladalo na pokrajinski skupščini Slovencev Demokratske stranke, na kateri je bil Sardoč na koncu edini kandidat za kandidaturo. Kandidata sta bila v začetku tudi Stefano Uk-mar in Sandy Klun, ki sta se spričo poteka skupščine umaknila, kar sicer še ne pomeni, da sta se dokončno odpovedala kandidaturi. Odločitve bodo padle januarja in morda celo februarja. V resnici še ni znan postopek, po katerem bodo demokrati najprej evidentirali in potem dokončno izbirali svoje deželne kandidatke in kandidate. Nekateri si želijo primarnih volitev po zgledu državnih volitev, drugi pa se nagibajo, da bi odločitve padle najprej na pokrajinski in nato na deželni skupščini stranke. Pomembno besedo bo pri tem imela predsedniška kandidatka Debora Serracchiani, potem ko bo jasno, če bo deželni parla- f Zgoniški župan Mirko Sardoč je formalno gledano trenutno kandidat za kandidaturo za deželni svet kroma ment štel sedanjih 59 ali pa 49 in celo 48 članov, kot določa predlog ustavnega zakona. Dokončna sestava deželnega sveta bo znana v prvih dneh novega leta, ko bo poslanska zbornica v drugem branju obravnala predlog znižanja deželnih mandatov. Prav zelo nejasni in nedorečeni postopki evidentiranja kandidatov so bili predmet razprave na skupščini v Nabreži-ni, ki sta jo vodila Marina Guglielmi in Massimo Veronese, vodja pokrajinske koordinacije Slovencev v DS. V tržaškem volilnem okrožju, ki sovpada s pokrajinskim ozemljem, je Demokratska stranka leta 2008 izvolila tri deželne svetnike, in sicer Bruna Zvecha, Franca Codego in Sergia Lupierija, katerim je treba dodati še Igorja Gabrovca na zavezniški listi Slovenske skupnosti. Zvech ne bo več kandidiral, Codega in Lupieri pa se o tem še nista izjasnila. V stranki vsekakor čakajo na odločitve pokrajinskega tajnika Francesca Russa, ki razmišlja tako o parlamentarni, kot o deželni kandidaturi. Tajnikova odločitev bo pogojevala vse strankine kandidature. Danes kot danes je vsekakor bolj verjetno, da bo Russo kandidiral za deželni parlament, kar bi na bližnjih primarnih volitvah utrdilo aktualno parlamentarno dvojico Tamara Blaži-na-Ettore Rosato. PODJETJE TRIESTE TRASPORTI - Podražitev avtobusnih in pomorskih kart Novo leto - nove cene Iz leta v leto se ponavlja ista zgodba, na katero smo žal že pripravljeni. Tržaško prevozno podjetje Trieste Tra-sporti nam z novim letom napoveduje tudi vsakoletno povišanje cen vozovnic in mesečnih kart, za katerega se je pred dnevi odločila Dežela FJK. S 1. januarjem 2013 bo tako treba nekoliko globlje seči v žepe. Za enour-no avtobusno vozovnico bo treba po novem odšteti 1,25 evra (to je 10 centov več kot doslej), za snopič vozovnic za deset voženj pa 11,25 evra (kar 90 centov več kot doslej). Vozovnica za dva odseka iste proge bo stala 1,40 evra (10 centov več), tista za celo avtobusno omrežje, ki traja 75 minut, pa 1,50 evra (15 centov več), medtem ko bo celodnevna avtobusna karta za vse proge stala 4,15 evra (35 centov več kot doslej). Dvignila se bo tudi cena abonmajskih kart. Za petnajstdnevno karto za eno progo oz. en odsek proge bo treba odšteti 17,60 evra (1,35 evra več), za vse linije pa 21 evrov (1,65 evra več). Dvignile se bodo seveda tudi mesečne abonmajske karte, in sicer tista za eno avtobusno linijo oz. en odsek proge bo stala 25,90 evra (2,05 evra več), tista za celotno omrežje pa 32,55 evra (2,55 evra več). Glede letnih avtobusnih kart pa se bodo cene tako spremenile: za letno karto za eno linijo oz. odsek bo treba odšteti 259 evrov (20,50 evra več), za celotno omrežje pa 325,50 (25,50 evrov več). Letne karte si lahko zagotovite le v uradih podjetja Trieste Trasporti v Ulici dei La-voratori 2. Podražile se bodo tudi karte za pomorsko progo, ki povezuje Trst z Miljami. Po novem bo enosmerna karta stala 4 evre (30 centov več), povratna karta pa 7,50 evra (60 centov več); kdor bo s seboj vzel še kolo, bo moral doplačati 0,80 evra. Za abonmajsko karto za 10 pomorskih voženj bo treba odšteti 12,80 evra (1 evro več), za 50 voženj pa 30,90 evra (2,40 evra več). Kaj pa s starimi vozovnicami? Pet-najstdnevne in mesečne karte seveda zapadejo 31. decembra letos, medtem ko lahko vsakodnevne avtobusne in pomorske karte uporabite še do 31. januarja 2013. Po tem datumu pa boste karte lahko zamenjali z novimi (doplačati boste morali razliko) le v uradih podjetja v Ul. dei Lavoratori 2 do 30. junija 2013. Kdor bi potreboval še dodatne informacije, lahko obišče urade za odnose za javnostmi v Ul. dei Lavoratori 2, spletno stran www.triestetrasporti.it oz. zavrti zeleno številko 800-016675. Za enourno avtobusno vozovnico bo treba po novem odšteti 1,25 evra kroma Rektor Peroni pohvalil predsednika Napolitana Rektor tržaške univerze Francesco Peroni je zelo pozitivno komentiral ponedeljkov govor predsednika republike Giorgia Napolitana. Predsednikove besede so po Peronijevem mnenju plemenit primer republiškega duha in javne etike. »Govor je priklical tudi številne ključne dogodke zadnjih sedem let v svetu šolstva, univerze in raziskovanja. To so poskusna leta, v katerih sta ustavni vrednoti solidarnosti in družbene kohezije, ki ju brezhibno predstavlja lik Giorgia Napolitana, zajezili pravzaprav razumljiv val kolektivnega malodušja,« je napisal rektor. Predsednik, ki je bil leta 2008 gost tržaške univerze, pa je citiral tudi Livia Paladina, uglednega tržaškega pravnika. Film o Ivani Kobilci V Narodnem domu v Ul. Filzi 14 bo danes ob 17. uri projekcija slovenskega dokumentarnega filma Ivana Kobilica - portret slikarke. Zidaricheva vina v hiši kultur Dennis Metz, ki je pravkar zmagal naslov najboljšega someljeja v Italiji za leto 2012, bo nocoj ob 20. uri v domu kultur v Ul. Orlandini 38 vodil degustacij vin podjetja Zidarich iz Praprota. Vi-tovsko, malvazijo, teran in druga vina bo spremljal narezek. Cena je 20 evrov. Lažna karabinjerska revija Tržaško poveljstvo karabinjerjev opozarja na osebe, ki ponujajo občanom revijo, ki naj bi bila povezana z njimi, čeprav to ni res. Z metodo na robu zakonitosti prepričujejo občane, naj podpišejo naročnino in grozijo z denarnimi kaznimi, če hočejo naročniki odstopiti od pogodbe. Karabinjerji poudarjajo, da je njihovo edino glasilo revija Il Carabi-niere, letno naročnino pa lahko prekli-čemo kar po telefonu. Podobno velja za revijo združenja upokojenih karabi-njerjev Le fiamme d'argento. Brez žalostnega konca Reševalci službe 118 so v ponedeljek okrog polnoči v sodelovanju s karabi-njerji odpeljali v katinarsko bolnišnico osebo, ki je v vinjenem stanju grozila, da bo naredila samomor. Oseba je po telefonu dejala, da hoče skočiti z okna v osmem nadstropju stanovanjskega bloka, točen naslov (v Ul. Valmaura) pa je sporočila šele po daljšem pregovarjanju osebja v operativnem centru. Našli so jo blizu okna in jo odpeljali na zdravljenje. Okenca na kvesturi V četrtek bodo okenca urada za priseljevanje na tržaški kvesturi zaprli predčasno, in sicer ob 11.30. 24. in 31. decembra popoldne pa bodo okenca na kvesturi zaprta. MILJE - Projekt za leto 2013 Solidarnostni prevozi za mlade Ekologija, ekonomija in solidarnost so gesla, ki se najbolje prilegajo novemu, poskusnemu projektu solidarnostnega prevoza, ki ga je znotraj protokola o solidarnosti sprejela miljska občinska uprava. Gre v bistvu za podporo mladim Miljčanom med 13. in 25. letom starosti (teh naj bi bilo vsaj tisoč), ki se morajo vsakodnevno premikati od Milj do Trsta in obratno seveda predvsem zaradi študijskih obveznosti. Javni prevozi so zato včasih edina rešitev zanje, slednji pa so po polnoči nični, tako da so starši največkrat primorani po otroke po vsem Tržaškem. Miljska občinska uprava si je v sodelovanju z združenjem Exist zato zamislila projekt Solidarni prevoz v Miljah, pri katerem finančno sodeluje Pokrajina Trst. Poskrbela je za organizirani prevoz, pravzaprav za spletni portal, ki ga bodo upravljali profesionalci oz. strokovnjaki v mobilnosti (tako imenovani mobility managerji), ki bodo poskrbeli, da se bodo mladi domov varno vračali. Portal jim bo v pomoč zlasti pri dogovarjanju za skupni prevoz, vse pa bo do pičice urejeno, zagotavljajo. Projekt bo štartal prihodnje leto, potem ko bodo mladi Miljčani - se pravi koristniki projekta - prejeli na dom pismo, s katerim bodo izvedeli za projekt in se za sodelovanje pri njem morebiti odločili. Sledil bo nato »vzgojni« iter, se pravi da bodo koristniki izvedeli za t.i. zakon o privacy, za odgovornosti spremljevalcev in pa koristnikov. Na Furlanski cesti gorel avtodom Včeraj okrog 15. ure so se tržaški gasilci odpravili na Furlansko cesto, kjer se je vnel manjši požar na avtodomu. Vozilo je bilo na prvem parkirišču po barkovljanskem svetilniku (v smeri proti Kontovelu). Vnelo se je pri motorju, gasilski poseg ni bil zahteven (foto Kroma). Vozili sta pod vplivom alkohola V ponedeljek so tržaški karabinjerji kazensko ovadili dve voznici, ki sta vozili pod vplivom alkohola. 42-letni Tržačanki in 20-letnici iz Foljana so tudi odvzeli vozniško dovoljenje. 6 Sreda, 19. decembra 2012 TRST / DSI - Zadnji letošnji ponedeljkov večer Duhovna misel o pomenu Kristusa ■ v • v v današnjem času Zadnji ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev v sončnem letu je bil, kot veleva tradicija, posvečen duhovni božični misli. Tako je dr. Jože Bajzek, duhovnik in dolgoletni profesor sociologije na Sale-zijanski papeški univerzi v Rimu podal svoje razmišljanje o pomenu Kristusovega rojstva. Najprej se je navezal na Sveto Pismo in na najkrajšo prispodobo, ki jo tam najdemo, o trgovcu in biseru. Trgovec je prišel domov, pokazal ženi biser in ji povedal, da je zanj prodal avto, hišo, vikendico in vse ostalo premoženje. Vse za en sam biser. Kot je razlagal dr. Bajzek, se nam primerjava zdi samoumevna: trgovec je Jezus, biser pa človek. »Za Jezusa je človek zelo pomemben in tako dragocen, da se je rodil med nami.« Za božič moramo premišljevati, kako je moral Bog pustiti vse, da se je rodil tukaj na Zemlji. Naša duša je za Boga dragocena, zato smo ga vredni. Ni- smo vedno vsi enaki in enakopravni, kot piše na stenah vseh sodišč, res pa je, da smo enakovredni pred Bogom, ker smo rojeni in se je on rodil za nas. Druga misel se je navezovala na Janezov evangelij in na to, kako lahko živimo veličino Kristusovega rojstva v današnjem času, ko človek ni več subjekt zgodovine, ker ga je prekosila tehnologija, človek je samo sredstvo. Danes ne vemo, kaj je lepo, dobro in sveto, temveč le, kaj je koristno. Ko je Jezus na zadnji večerji zbral svoje učence in jim povedal, da bo trpel in umrl, jim je dejal: »Vaše srce naj se ne vznemirja«. Kar nam je pustil, ni zgradila človeška modrost. Dr. Bajzek se je hecno spraševal, zakaj je Jezus izbral prav Izraelce, ki so bili sužnji v izgnanstvu in trpeli štirideset let v puščavi. On bi izbral Kitajce zaradi njihove številčnosti. Živimo v težkem in zmedenem času, ko ne vemo več, kaj in kdo je človek. Rešitev tega je verovanje. Tu- Dr. Jože Bajzek na ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev kroma di Pavel pravi: »Jaz vem, komu sem veroval«. Včasih smo bili vzgojeni, da smo hodili v cerkev, ki nas je skozi katekizem vodila do Kristusa. Danes človek ne ve ali noče slišati o Bogu in Cerkvi, hoče pa slišati o Kristusu, nanj ni alergičen. Po Bajzkovem mnenju je treba nagovoriti današnjega človeka kot dobrega Samarijana, ki je padel v nesrečo, a se mu je ubogi ranjen Jud »v srce zasmilil«. Za božič ne smemo iskati, kdo je naš bližnji, ampak razmisliti, komu se bomo mi približali, ker je vsak človek zelo dragocen. »Bog se je učlovečil, govoril je našo govorico. Hebrejci imajo petdeset tisoč besed, Italijani stopetdeset tisoč besed, Angleži štiristopetdeset tisočbesed, Bog pa se je izrazil s pet tisoč besedami in je vse povedal.« Ob koncu večera je tekla beseda o tem, da je vedno manj ljudi v cerkvah, predavatelj pa je na to pripomnil, da bo v cerkvi res vedno manj ljudi, a bodo ti res prepričani. Ni ga strah praznih cerkva, saj prisotnost v cerkvi ni indikator vernosti: »Cerkev smo mi. Imamo dober sistem priprave otrok. Že dolgo let govorimo, da bi morali tudi odrasle pripravljati. Cerkev bi morala nekaj narediti za vse starše. Vzgoja je proces, zato potrebuješ čas, ne pa samo deset minut pridige«. (met) KATINARA-MELARA - OŠ Frana Milčinskega na proslavi 10-letnice OŠ Sandro Pertini Učenci zgledno sodelujejo V soboto dopoldne je v telovadnici nižje srednje šole Rismondo na Melari prišlo do še enega trenutka sodelovanja med šolami s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki delujejo na območju Katinare in Melare. Priložnost za to je bila proslava tridesetletnice delovanja italijanske Osnovne šole Sandro Pertini, kjer so v svojo sredo povabili tudi učence in učiteljice OŠ Frana Milčinskega s Katinare, točneje njihovo folklorno skupino, ki je pod vodstvom učiteljice Ljube Leghissa prikazala, kako je bilo nekoč na Katinari, ko je bilo to naselje še popolnoma slovensko. Otroci so tako prikazali prizor-ček o življenju v šoli, nastopili pa so tudi z izštevanko in plesom, medtem ko so učenci šole Pertini prikazali izgradnjo stanovanjskega kompleksa na Melari, ki je sprva bil kot nekakšen mali tržaški Bronx, z izgradnjo šole pa se je vzdušje izboljšalo. Sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi učenci je do izraza prišlo v izvedbi pesmi Potujemo na Ka-tinaro in še dalje na Melaro, dalje v podajanju prizorčka, v katerem so učenci šole Pertini podali tisto, kar so povedali njihovi vrstniki šole Milčin-ski ter v skupnem petju pesmi Vse najboljše v slovenščini in italijanščini, pri čemer sodelujoči vedo povedati, da so se italijanski učenci slovenske pesmi naučili z velikim navdušenjem. Vse to je sad že več let trajajočega sodelovanja med Večstopenjsko šolo Iqbal Masih na Melari, v okviru katere deluje tudi šola Pertini (na proslavi je bil prisoten tudi ravnatelj Andrea Avon) in Večstopenjsko šolo Vla-dimirja Bartola od Sv. Ivana, v okviru katere deluje osnovna šola Fran Milčinski. Sodelovanje je privedlo do oblikovanja prave mreže, kar je pred leti doprineslo k temu, da so na srednji šoli Rismondo začeli s kurikular-nim poučevanjem slovenskega jezika. S sobotno proslavo, za uspeh katere so zaslužne predvsem učiteljice na čelu s koordinatorko Diletto Milocco, se je to sodelovanje dodatno obogatilo. Učenci obeh šol imajo vsekakor še nekaj dni pouka, zatem pa bodo odšli na dvotedenske božične počitnice. Še pred tem pa bo treba poskrbeti za božičnice. Na šoli Milčin-ski bo božičnica že danes, ko bo na šolskem dvorišču ob 15. uri stekel bogat kulturni spored s petjem in recitacijami. S sobotne prireditve kroma GLASBA - Prvi videospot Demetre Malalan Partner je zamejec V vlogi partnerja zmagovalke šova X Factor nastopa Križan Jakob Vascotto Trebenka Demetra Malalan, zmagovalka šova X Factor, je prejšnji teden začela s snemanjem svojega prvega videospota za pesem Malo fantazije. Za kuliso ljubezenske zgodbe, ki jo poje, je izbrala Ljubljano, lu-napark pri trgovskem središču BTC in pa hotel v slovenski prestolnici, za svojega partnerja pa je izbrala prijatelja Jakoba Vascotta iz Križa. 20-letni študent arhitekture v Ljubljani in bivši nogometaš kriške Vesne se je tako prvič znašel v vrtincu kamer in reflektorjev, v novi vlogi pa se je hitro znašel, saj pravi, da mu je bilo igranje na odrskih deskah vedno všeč. Tako ga je sama Demetra Malalan predlagala režiserjema Predragu Perici Rajčiču in Vladanu Jan-koviču, ki sta izbiro sprejela: »Lahko bi izbrala tudi profesionalne igralce, ki bi jih na razpolago dala Poptv, vendar je zaradi nekaterih bolj intimnih scen Demetra raje izbrala prijatelja, ki ga pozna. To sta režiserja upoštevala in me sprejela,« je pojasnil Jakob, ki je v prispevku PopTvja sicer priznal, da nista par, saj ima že punco. Nad izkušnjo je Križan zelo navdušen. »Po študiju bi se prav rad še kdaj preizkusil pred kamerami,« pravi. Zgodba o ljubezni, o hrepenenju in trpljenju mladega para, je petnaj-stčlanska snemalna ekipa Poptv snemala prejšnji teden, zadnje scene pa še ta teden. Prva snemalna dneva sta bila kar naporna: v lunaparku so pri minus 13 stopnjah snemali kar devet ur, nato pa še prejšnji petek šest ur. Videospot naj bi Malalanova predstavila pred božičem. (V.S.) Včeraj danes Danes, SREDA, 19. decembra 2012 URBAN Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 11.23 in zatone ob 23.54 Jutri, ČETRTEK, 20. decembra 2012 JULIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,1 stopinje C, zračni tlak 1009,2 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 12 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta' 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta' 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 18/B - 040 7606477. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko novoletni izlet na Slovaško od 30. decembra do 1. januarja. Ogledali si bomo Bratislavo in njene znamenitosti ter okolico. Ob po-vratku se bomo ustavili na Dunaju ali pa bi šli preko Madžarske in se ustavili v Szombathely-ju. Informacije: Dušan (+386) 70407923 ali dusan.pavli-ca@siol.net. POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... se bo odvijal v nedeljo, 23. decembra. Zbirališče ob 9.30 v prebeneškem parku. Po toplem čaju in svežemu pecivu, ob 10.00 odhod v smer Kastelec, kjer nas bo čakal prigrizek. Nadaljujemo do Var-de, Socerba in Maganjevca. Povratek zopet v prebeneški park, kjer se bomo okrepčali z lovskim goulashem in razveselil z veselo muziko. Vabljeni v polnem številu. / TRST Sreda, 19. decembra 2012 7 9 Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE OŠ V. Šček iz Nabrežine vljudno vabijo na božičnico, ki bo v četrtek, 20. decembra, ob 17. uri v šolskih prostorih. [HI Osmice OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2907049. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2. Tel. 335-6045771. OSMICO v novih prostorih je odprla družina Debelis, Ul. Ventura 31/1 (Campanelle). Tel. 347-3648603. Vabljeni! SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. S Poslovni oglasi FRIZERSKI SALON HAIR, Dolina 75 - odprt v ponedeljek, 24.12. in 31.12. od 8.00 do 16.00. KMETIJA OTA V BOLJUNCU nudi vino, ekstra deviško oljčno olje in darilne pakete. Urnik do 31/12: delavniki 10.0012.00 in 16.00-18.00 Loterija 18. decembra 2012 Bari 3 86 62 49 57 Cagliari 47 1 21 52 57 Firence 63 80 3 46 15 Genova 53 80 14 11 23 Milan 21 51 57 55 24 Neapelj 20 79 77 64 76 Palermo 55 34 74 15 23 Rim 53 16 33 27 10 Turin 54 41 28 1 81 Benetke 84 72 41 57 1 Nazionale 81 30 67 33 66 Super Enalotto Št. 151 22 56 60 62 79 87 jolly61 Nagradni sklad 1.981.177,67€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 29.948.171,71 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 4 dobitniki s 5 točkami 74.294,17 € 689 dobitnikov s 4 točkami 435,43 € 26.304 dobitnikov s 3 točkami 22,70 € Superstar Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ Brez dobitnikov s 4 točkami --€ 131 dobitnikov s 3 točkami 2.270,00 € 2.046 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.689 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.014 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € U Kino H Mali oglasi IŠČEM DELO kot varuška otrok ter pomagam pri pisanju šolskih nalog. Tel. 340-2762765. PRODAM nabrežinski kamen (bunja) raznih velikosti primeren za zid ali prevleko. Tel. št.: 349-8524631 ob večernih urah. PRODAM peč na drva nordica, za ambient 50 kv.m., rjave barve za 100,00 evrov. Tel. št.: 349-2968720. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje znamke lamborghini za 250,00 evrov. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM volkswagen polo, 1.4, letnik 2000, redno servisiran, lepo ohranjen. Tel. 339-6084148. ZIMSKE PNEVMATIKE s platišči 155/70 R13 goodyear in pnevmatike 155/65 R13 sava prodam. Tel.: 329-4762467. AMBASCIATORI - Samo danes: 16.30, 18.45, 20.30, 22.15 »Eccezzziunale... veramente«. ARISTON - 16.30 »E se vivessimo tutti insieme?«; 20.15 »Medici cin lAfrica«. CINECITY - 15.30, 18.45, 22.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 20.30, 21.10 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 2D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Tutto tutto niente niente«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.05, 20.10, 22.15 »Colpi di fulmine«; 16.15, 18.15, 20.15 »Sammy 2 - La grande fuga«; 16.05, 20.20 »Scusa mi piace tuo padre«; 18.00, 22.15 »The Grey«; 16.20, 18.25 »Le 5 leggende«; 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«. FELLINI - 16.45, 20.30 »Le 5 leggende«; 18.30, 22.15 »Argo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Grandi speranze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tutto tutto niente nien-te«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una famiglia perfetta«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.05, 17.00 »Božičkov vajenec«; 15.40, 20.10 »Čudovit načrt«; 17.00, 19.00, 21.00 »Ho-bit: Nepričakovano potovanje«; 16.15, 17.45, 20.00, 21.20 »Hobit: Nepričakovano potovanje 3D«; 15.00 »Pet legend«; 15.30 »Pet legend 3D«; 17.50 »Skok čez plot«; 18.35 »Skyfall«; 16.20, 21.25 »Zadnji obhod«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45 »Sam-my 2 - La grande fuga«; 18.20, 20.15, 22.15 »Colpi di fulmine«; Dvorana 2: 15.30, 18.15, 21.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«; Dvorana 3: 16.00, 18.50, 21.45 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.30 »Lo Hobbit: Un viaggio inaspet-tato«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »Tutto tutto niente niente«; Dvorana 3: 18.00, 21.30 »Lo Hobbit: Un viaggio inaspettato 3D«; Dvorana 4: 20.00 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amo-re«; 22.00 »Una famiglia perfetta«; 17.15 »Sammy«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »Colpi di fulmine«. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opči-nah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na zadnje srečanje pred božičnimi prazniki, ki bo danes, 19. decembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. TREBENCI, BOG VAS ŽIVI! Osnovnošolski koledniki Vas bomo obiskali danes, 19. decembra, med 10. in 12. uro ter v četrtek, 20. decembra, med 13. in 15. uro. VADBA JOGE BOLJUNEC - danes, 19. decembra, bo potekala skupna vadba od 18.00 do 19.30. Sledilo bo družabno srečanje. Spomni se prinesti kaj za pod zob. PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00. KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - zimski solsticij«, ki bo v soboto, 22. decembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabreži-ni št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtka dr. Lucia Lo-renzi. Informacije in prijave na tel. št. 334-7520208 ali 347-4437922, r.jura-da@gmail.com. KLAPA LETNIK '36 iz Brega organizira veselo Silvestrovanje v društvu V. Vodnik v Dolini. Rezervacije sprejemamo do sobote, 22. decembra, na tel. št. 040228896 (Nerina) in na 040-228254 (Just). Pridružite se nam, lepo vam bo! OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure. Delavnice v decembru: Nakiti in Kreativni okraski. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, 8.00-13.00. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 22. decembra, v nakupovalnem centru v Miljah pravljica »Rudy, severni jelen z rdečim noskom«. Pravljica bo na vrsti vsako uro od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. ZSKD obvešča, da bodo tržaški uradi ZSKD zaprti v božičnih počitnicah od ponedeljka, 24. decembra, do petka, 4. januarja. ŽEGNANJE KONJ bo v sredo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri cerkvi Sv. Ivana. Obred prireja konjeniško društvo Skuadra Uoo. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev. JUS NABREŽI NA vabi člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki se bo vršila v četrtek, 27. decembra, od 17.00 ure dalje na na-brežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju bomo nazdravili na staro in na novo leto 2013 ter si bomo izmenjali srčna in iskrena voščila. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela na-brežinska godba. KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72 - Trst. Začetek ob 18. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi v nedeljo, 6. januarja 2013, v prostorih KRD Dom Bri-ščiki (v Briščikih, 77) z začetkom ob 17. uri »Tradicionalno novoletno družabno srečanje«, namenjeno občanom starejšim od sedemdeset let. Udeleženci naj potrdijo svojo prisotnost v občinskem tajništvu (tel.: 040-229101) do petka, 28. decembra. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si aktivna povezava do spletne prijavnice za 44. revijo Primorska poje. Rok prijave zapade v ponedeljek, 31. decembra 2012. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo zaprta od 24. decembra 2012 do 6. januarja 2013. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na: in-fo@mladina.it ali tel. št. 347-0473606 ali 392-2303152. Prireditve INFORMATIVNI VEČER NA OKOLJ-SKO TEMATIKO V OBČINI DOLINA (drugi tir Koper-Divača): v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu danes, 19. decembra, ob 20.30. Predavatelji večera: F. Malečkar, A. We-hrenfennig. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi danes, 19. decembra, ob 18. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na tradicionalno srečanje ob zaključku leta. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na »Fešto s kavo«. Danes, 19. decembra, ob 10. uri bomo v Tržaški knjigarni nazdravili z zvestimi obiskovalci! TRŽAŠKI SLOVENISTIKI (Oddelek za pravne, jezikoslovne in prevajalske vede ter Humanistične vede) v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma vljudno vabita na projekcijo filma Ivana Kobilca »Portret slikarke« danes, 19. decembra, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu (Ul. Fil-zi 14). BOŽIČNICA Glasbene šole Godbenega društva Prosek bo v četrtek, 20. decembra, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku. Nastopajo solisti, komorne skupine in mladinski pihalni orkester pod vodstvom Irine Perosa. DRUŠTVENA GOSTILNA V GABROV-CU vabi v četrtek, 20. decembra, ob 18. uri na božični večer. Otroci otroškega vrtca in harmonikaš nas bodo z glasbenimi utrinki prepeljali v božično vzdušje. Sledila bodo medsebojna voščila. Toplo vabljeni! GLASBENA MATICA - ŠOLA MARIJ KOGOJ IN DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prirejata koncert »Božično pričakovanje« v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Rojanu. Vabljeni! GODBENIŠKA ŠOLA GD VIKTOR PARMA prireja božičnico, ki bo v četrtek, 20. decembra, ob 18. uri v Ljudskem Domu v Trebčah. Toplo vabljeni. SKD VIGRED vabi v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v Štalco v Šempo-laju na koncert »Srečno«. Sodelujejo skupine: Mladinska Vigred, To smo mi, Uopenska mularija, Turbo Polka, Domači zvoki, Zauberschwung Quintett, Kraški muzikanti, Blue Krass, zborček iz Medje vasi Stara Cingl'ca in Martina Feri, Laura Budal, Keko. V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, razstavljajo njihove slike: Eugenio Pancrazi, Maria Pancrazi in Nives Vocchi. Na ogled bo do 20. decembra. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Zaprto nedelja in ponedeljek. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE SKUPINA »FORTUNATO PAVISI« Ul. Mazzini 30 v Trstu priredi v petek, 21. decembra, ob 20. uri konferenco na temo: »Božič 2012 - Zimski solsticij vstane v osrčju zodiaka, da poživi vesolje.« Predava Dario Anderle. Informacije: 040-280533 ali 339-7809778. GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« prireja v počastitev pred kratkim preminulega prof. Oskarja Kjudra ter ob 150-letnici rojstva francoskega skladatelja Claudeja Debussyja slavnostni koncert najboljših učencev in bivših diplomirancev v petek, 21. decembra, ob 20.30, v Mali dvorani Gledališča Verdi v Trstu. Vabljeni! MARKO MANIN v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in kulturnim društvom »J. Pangerc«, vabi na snemanje TV oddaje, ki bo potekala v Dolini v petek, 21. decembra, ob 17.00 uri v cerkvi sv. Urha. Število sedežev je zelo omejeno, zato naprošamo vse zainteresirane, da dvignejo vabilo za vstop v cerkev v mesnici v Dolini in v trafiki v Dolini, ali pa na tel. št. 3397926704. Poleg Marka Manina in sin-foničnega orkestra in drugih znanih gostov bo nastopil najbolj znani slovenski pevec Oto Pestner. OBČINA DOLINA prireja v petek, 21. decembra, ob 20.30 koncert »Božične melodije kot...praznik solidarnosti«. Sodelujejo Pihalni orkester Ricmanje, Otroški pevski zbor Fran Venturini, solisti in zbor Operne Akademije iz Križa, Zbor upokojencev z Brega in zbor 'Pod Latnikom'. Prostovoljni prispevki bodo šli v dobrodelne namene. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na božični koncert Malih kitaristov iz Brega »Božič je že tu« v soboto, 22. decembra, ob 17. uri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Vodi Lorenzo Buono. SPD KRASJE IN GD V. PARMA prirejajo »Božični glasbeni preplet« v soboto, 22. decembra: ob 18. uri otvoritev Božičnega sejma v Hiški u'd Ljenč-kice, ob 20. uri skupni Božični koncert, ki bo v cerkvi sv. Andreja v Trebčah, na katerem bodo nastopali otroški zbor Krasje, združeni dekliški zbor Kraški slavček - Krasje in godba. BOŽIČNI KONCERT NA OPČINAH -Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni »Božični koncert«, ki bo na sam božični dan, 25. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. Oblikovali ga bodo: OPZ Vesela pomlad - vodi Goran Ruz-zier, MlVS Vesela pomlad - vodi Andreja Štucin, MoPZ Tabor - vodi David Žerjal, MoPZ Sv. Jernej - vodi Mirko Ferlan in MeCPZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban. Božično misel bo podal dr. Drago Štoka. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na tradicionalni koncert na Štefanovo, ki bo v sredo, 26. decembra, ob 17.00 v Športnem centru Ervatti pri Brišči-kih. Gost večera tubist Rok Vilhar. Godbo vodi prof. Ivo Bašič. SKD FRANCE PREŠEREN IN DEKLIŠKA BOLJUNEC, pod pokroviteljstvom Občine Dolina, vabita v sredo, 26. decembra, na praznovanje sv. Štefana: ob 14.30, po blagoslovu v vaški Cerkvi, lu-čanje boljunskih ledih stan deklet na G'rici; ob 18.30 v občinskem gledališču v Boljuncu nastop tamburaškega ansambla SKD France Prešeren pod vodstvom Ervina Žerjala ter Dramske skupine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana z igro Vinka M derndorferja »Limonada Slovenica« v režiji Franka Žerjala. ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontove-lu; 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu; 5. januarja, ob 20.30 v Landarski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbonescu; 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katina-ri ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Prispevki V spomin na Rodolfa Gombača darujeta Lidija in Bianca 20,00 evrov za Cerkev sv. Trojice na Katinari. V spomin na Vilka Batiča darujeta Lidija in Bianca 20,00 evrov za Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. V spomin na Slavka Simčiča darujeta Lidija in Bianca 20,00 evrov za Krut. V spomin na dragega tovariša Oskarja Kjudra darujeta Anica in Srečko Orel 30,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič. Namesto cvetja na grob Robertove mame, gospe Bazilke, darujejo Ilde, Tina in Tadeja 30,00 evrov ter Lorena in Roberto 15,00 evrov za Mešani pevski zbor Lojze Bratuž. V spomin na Stano Milič Lazar daruje Lojzka Grilanc Purič, Repen 133, 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Re-pentabru. V spomin na Dušana Guština daruje družina Škabar - Col, 20,00 evrov za vrtec Antona Fakina. V spomin na Stano Lazar daruje družina Škabar - Col, 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Stano Milič Lazar darujeta Nives in Gianni 25,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. V spomin na Dušana Guština darujeta Nives in Gianni 25,00 evrov za Mopz Kraški dom. V spomin na dragega Fredija Bajca darujejo Fabio, Eda in Zoran z družinami 30,00 evrov za M.P.Z. Upokojencev - Breg. V spomin na Almo Pregarc Ota daruje Marjo 50,00 evrov za COŠ Frana Ven-turinija - Boljunec, Boršt, Pesek. V spomin na Pepija Zigona daruje Kristina Zigon 50,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na Pepija Zigona in Stano Mi-lič darujeta Ivan in Milka Caharija 50,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na Pepija Zigona in Stano Mi-lič daruje Albina Milič 30,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na Pepija Zigona daruje družina Šavron 20,00 evrov za zgoniško cerkev. + Pridružil se je ljubljeni ženi Lini Danilo Stoka Zalostno vest sporočajo sin Massimiliano, sestra Neva, brata Guido in Vojko z družinami. Pozdravili ga bomo v četrtek, 20. decembra, od 10.00 do 12.30 v ulici Co-stalunga. Ob 13.00 bo sledila sv. maša v cerkvi na Proseku. Pogreb z žaro bo 31. decembra ob 15.30 na pokopališču na Proseku. Prosek, 19. decembra 2012 Pogrebno podjetje Zimolo Ob boleči izgubi Danilota Stoke izreka sožalje družini FC Primorje Ob smrti sestrične LIDIJE MILIČ izrekajo iskreno sožalje Tatjani, Alenki in drugim sorodnikom Vojka, Sonja in Ada z družinami Ob izgubi drage none Lidie izrekamo iskreno sožalje Eriku Picciniju in družini. Košarkarska sekcija ŠD Polet 2 8 Sreda, 19. decembra 2012 TRST / BRIŠČIKI - Na pobudo občine, uprave jame in KRD Briščiki Čudovite jaslice krasijo Briško jamo Z učiteljem Walterjem Grudino so jih izdelali učenci zgoniške šole Božično praznovanje običajno spremlja postavljanje jaslic, ki je bilo v nekdanjih kmečkih domovih otroško opravilo. Tej tradiciji so ostali zvesti učenci zgoniške osnovne šole, ki so pod mentorstvom svojih učiteljic in zunanjih sodelavcev izdelali prečudovite jaslice, ki trenutno krasijo Briško jamo in obiskovalcem hkrati pripovedujejo svetopisemsko zgodbo o božjem rojstvu. Pobudo za izdelavo jaslic so dali občinska uprava, vodstvo jame v Briščikih in KRD Briščiki, ki šolarjem niso določili materiala za izdelavo jaslic, ampak so jih prepustili navdihu. V morju idej je prevladala zamisel o izdelavi lutk iz blaga, ki so natlačene s slamo. Pisana druščina 35-ih ustvarjalnih otrok in mentorjev je vneto poprijela za delo in se prepustila ustvarjanju. Učitelj in umetnik Walter Grudina, ki ga otroci poznajo tudi kot ilustratorja, je izdelal šablone iz kartona, nakar so otroci šablono narisali na blago, ga ostrigli in sešili. Da se figure v vlažni jami ne bi prehitro napojile z vodo, so v vrečo natlačili seno in figuro položili v plastično vedro. Učitelj je nato narisal obrazne poteze, kar pa sploh ni bilo enostavno opravilo, saj sta pogled in nasmeh jaslic pomembna. Razpoložena družba se je lotila tudi šivanja oblek, po pričevanju učiteljic pa je bila še posebej zabavna sestava las in brade za Jožefa. Nekaj lask pa so otroci prišili tudi na lik Jezuščka, ki je tako postal nežnejši. Na vprašanje, kako je potekala ta ustvarjalna delavnica, so nam odgovorili, da so otroke razdelili v več sku- Sveti Jožef in Marija z Jezuščkom, kot so si jih zamislili in izdelali zgoniški učenci pin; eni so strigli, drugi gačili figure s slamo, eni so vezali lase, drugi pa šivali obleke. Trud otrok in učiteljic je bil poplačan pretekli petek, ko so učenci ob dokončanih jaslicah, še preden so jih odnesli v jamo, zapeli ven-ček božičnih pesmi, ki so se jih naučili za božičnico. Ob tej priložnosti so učenci nosili nove rdeče majice, ki jih je kupilo združenje staršev Sonce. Uradna božičnica pa je bila na sporedu isti petek popoldne, na prijetnem prazničnem druženju pa se je zbralo kar 140 oseb. In ker so jaslice stalnica božičnega časa, bi se v teh prazničnih dneh vsi tisti, ki ne vedo, kaj bodo počeli, lahko napotili tudi v jamo pri Bri-ščikih. Svetopisemski prizori bodo v podzemnem svetu na ogled do svetih treh kraljev. (sč) Sveti Miklavž obiskal malčke v otroških vrtcih dolinskega ravnateljstva Sveti Miklavž je v prejšnjih dneh obiskal tudi malčke, ki obiskujejo otroške vrtce na območju v dolinskega ravnateljstva. Otroci so ga težko pričakovali, zato so se obiska zelo veselili, mu v pozdrav z veseljem zapeli in tudi obljubili, da bodo odslej vedno marljivi in pridni, kot so bili že doslej ali celo še bolj. Sveti mož je prav vse otroke obdaril z dobrotami, igračami in slikanicami. Ob koncu obiska so se prijetno pozdravili in obljubil jim je, da se naslednje leto v začetku decembra zopet vidijo. BANI - Pri SKD Grad Na ogled okrasni božični izdelki Predmete izdelale spretne, povečini ženske roke Kljub deževnemu sobotnemu vremenu, ki je marsikoga prepričalo, da ostane na toplem doma, se je v prostorih slovenskega kulturnega društva Grad pri Banih zbralo lepo število obiskovalcev, ki so si radovedno ogledovali ročno izdelane božične okrasne izdelke. Predstavljeni predmeti so delo marljivih ženskih rok, ki znajo s svojo iznajdljivostjo in ljubeznijo do ustvarjanja tudi iz neuporabnih odvečnih predmetov ustvariti prijetne okrasne izdelke. Nekatere se s tem hobijem ukvarjajo že več let, ker jim pomeni, kot so povedale, sprostitev od stresnega vsakodnevnega utrujajo-čega tempa, ki ga narekuje današnji čas. Obenem ob dolgih zimskih večerih, ob pretežno puhli vsebini te- levizijske ponudbe, lahko nekaj koristnega ustvarjajo sebi in drugim v zadovoljstvo. Poleg zgoraj navedenih božičnih okrasnih izdelkov so bile razstavljene še značilne ovratne rute današnjega časa, bižuterija in gravirano steklo. Pozornost, posebno ženskega dela obiskovalcev, so pritegnile ogrlice, zapestnice in drugi okrasni nakit iz biserov in kristala Svarowski, ki jih ročno izdeluje Valentina. Še posebno pa je pritegnila poglede vitrina z razstavljenimi mojstrsko izdelanimi vazami, kozarci in vazicami, delo Roberta Go-ruppa. Zanimiva pobuda s pestro vsebino, ki bi jo bilo vredno podaljšati še za kakšen dan. P.V. Pršut in rdeče vino, je fa kombinacija res prava? Danes, 19. decembra, ob 19. uri bomo v novem Prodajnem centru tipičnih proizvodov zadruge Dolga krona Dolina ugotavljali najboljšo kombinacijo med malvazijo, vitovsko, refoškom in teranom s surovim, kuhanim in pečenim pršutom. Vstopnina 5,00 €, zaželena je predhodna prijava na infbOdolgakronadolina ,eu ali 333 985 7776 sezione dl trieste / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 19. decembra 2012 9 O NAŠEM TRENUTKU Nekaj o internetnih psovalcih in Butalcih Ace Mermolja 55 Pričujoči članek posvečam vsem, ki uporabljajo internet, spletne strani, bloge, facebook, twitter, skratka, spletno komunikacijsko omrežje za srčne izbruhe, za žolčne izlive, skratka, za ropotanje z besedami, ki se skrivajo za etrom, a želijo priti v meso človeka. Razmislek pričenjam iz daljave. Nedvomno sodi med očete moderne politične filozofije Thomas Hobbes. Dolgujemo mu enega izmed novih odgovorov na vprašanje: "Zakaj država?" Sledile so različne teorije o državi , ki bi jih ne povzemal, ker se mi zdi Hobbes primeren za današnjo snov. Mož ni imel optimističnega pogleda na svet in človeka v njem. Naravnega človeka, to je tistega, ki naj bi živel med gozdovi in savano, v jamah in med nevarnimi planjavami ter verjetno pozneje v okornih bivališčih z ognjem in kako udomačeno živaljo, si je naš mislec predstavljal kot zelo agresivno bitje. Podobno si mi predstavljamo prebivalce drugih planetov, ki bi s prihodom na Zemljo pričeli s sistematičnim uničevanjem človeka. Tako naravna ali "primitivna" bitja, kot bitja, ki prihajajo iz za nas nepojmljive znanstvene in tehnološke višave, se nam po Hobbsu zdijo divja, bojevita in krvoločna. Hobbes ni mislil na Marsovce, razmišljal pa je o tem, kaj mora človek narediti, da se med sabo ne razžre in da ni v stalnem vojnem stanju v odnosu do drugih skupin. Rešitev problema je videl v državi, v "Civitas" ki pa je ni naslikal s prijaznim obrazom. Država je bila zanj veliki biblijski Leviatan, ki lahko s svojo avtoriteto človeka prisili, da ni napadalen do soseda, ampak da živi v družbi, ki rešuje probleme politično in ne vojaško. Leviatan oziroma država je bila od začetka modernega mišljena kot umetna tvorba, to je kot umeten izdelek ljudi, ki so se odločili, da se razumno (točneje je to opredelil Kant) in sporazumno odpovedo delom lastne suverenosti in te "opeke" svoje biti položijo v roke vladarja oziroma skupine vladajočih. Kdor vlada, ima suverenost, ki so mu jo dali ljudje zato, da preprečuje pretepaškim bitjem, da bi se med sabo razžrla. Država zapoveduje, preprečuje in kaznuje in s tem varuje človeka in njegovo svobodo, ki se je v naravi izlivala v agresivnost. Naše sodobne misli o državi so kompleksnejše, bolj rafinirane in celo v dvomu smo, če nismo morda zreli za višje stopnje skupnosti, kot je državna. Vsekakor povezujemo pojem države s tako urejeno družbo, da lahko v njej človek živi med svobodo in dolžnostjo, med ubogljivostjo in par-tecipacijo in vsekakor v varnosti, ki ni samo v tem, da te nekdo ne butne po glavi; a ostanimo pri najbolj surovem pojmovanju varnosti, ki je prav v varnosti naše buče. Pogoj, da obdržimo takšno ali drugačno državo (demokratično, pravno, socialno, suvereno itd.), je možnost političnega sporazumevanja in dialoga , ki ohranja določeno racionalnost v smislu poznejšega Kantovega moralnega imperativa. Skratka, država deluje, če ljudje in družba razumno krotijo naravne demone, Nietzschejevega Dioniza in njegovo "voljo do moči', ki je le, če je vedno večja, volja do nove moči. Kriteriji moči bi seveda razbili še tako strašnega Leviatana. Zato se morajo državljani države pokoriti nekim zakonom, navadam in višji volji. Državljani države ostajamo v praksi in kljub vsem domenam in paktom (Rousseau) sitni, jezični in prepirljivi. Naše majhne in velike jeze so v pretekloti rojevale nove vojne in revolucije in to vsem moralnim imperativom navkljub. Po raznih klanjih pa so se vendarle sablje, puške, topovi in letala umaknili v državna skladišča in mi smo zadevo imenovali čas miru. Vsakič smo državi dodelili moč, da miri duhove in državljanske pretepe ali vojne. Med tisoči pritiski je država ostala, v njej je ostala politika, ostalo je pravo in še kaj. Nismo se ustavili pri strašnem Leviatanu, ampak smo si tekom časa izmislili različne oblike partecipacije, med katerimi so tudi volitve in izražanje prostih mnenj v klepetih, a tudi v časopisih, po radiu in po televiziji. Vaški trg se je večal. Grška agora je zaobjela državne in naddržavne teritorije. Nove tehnologije, računalnik, internet in posledična možnost, da se ljudje povezujemo v kibernetsko mrežo, je ponudila milijonom ljudi priložnost, da se oglasijo v širši javnosti, da izrazijo neko misel in jo razpošljejo širom po svetu. Brali jo bodo lahko nekateri ali mnogi. Tudi mrežo je možno organizirati. Nismo naivni: internet je lahko izjemno manipulativno sredstvo, oko, ki bdi nad našo dušo. V nasprotju s časopisom in televizijo pa ima mreža vendarle vsaj majhno prednost, da se lahko v njej oglasimo tudi navadni in širši javnosti nepoznani ljudje. Uredniki časopisov pomečejo večino pisem uredništvu v koš. Na televizijo prideš, če si znana ali pomembna osebnost ali pa si tako lep ali lepa, da si zmagal kak natečaj. Spletne strani je, kot zapisano, možno usmerjati in celo cenzurirati. Najdejo pa se špranje, skozi katere zleze misel. Zal pa se lahko dobra možnost iz pozitivne komunikacije spremeni v negativno klevetanje ali v demagoško preigravanje src. Splet je tako žal tudi priložnost za populizem, za demagogijo, za pso-vanje in gostilniške pretepe. Hobbso-vo naravno stanje, kjer naj bi bili ljudje v stalnem konfliktu med sabo, se nam vrača z najnovejšo tehnologijo. Marsovcev sicer še ni, vendar mrgoli Butalcev, ki spreminjajo splet v džunglo, v psovanje ,v alternativo politični družbi, ki dialogira, v razpršeno skupnost, ki sistematično uporablja besedno nasilje: v svetu, v Italiji, v manjšini. Človek postane v gozdu etra človeku volk. Za ekranom marsikdo izgubi mero in splet se spremeni v me-dosebno psovalnico. Ker boj privlačuje, zadobi marsikatera spletna stran podobo rimskega Koloseja, iz katerega se slišijo rjovenje levov in kriki gladiatorjev. Vrača se nam Hobbsova di-vijna, ki je vladala pred državo. PISMA UREDNIŠTVU m v»v v Se o nepociscenih cestah v zgoniški občini Veseli me, da so zgoniški občinski možje toliko koristnega postorili in da se s tem lahko pohvalijo ter izrabijo priliko za promocijo. Veseli me tudi, da so napisali tako lepo pismo, ki po stilu skoraj prekaša Čukov Pogled z veje. Dejstvo pa ostaja, da sem se lahko šele po enem tednu pripeljala do svojega doma in da je bilo v zgoniški občini tudi po mnenju drugih občanov veliko cest nespluženih in neočiščenih, saj nanje niso stresli niti peščice soli, ki so je, tako pravijo, imeli v izobilju. S tem se zame polemika zaključi. Marija Kostnapfel Še o nogometu in naših športnih društvih ... V torkovi športni prilogi PD me je prijetno presenetil pogovor, ki ga je imel novinar Jan Grgič s starim dobrim prijateljem Brunom Ruplom, s katerim sva od davnega istih misli glede našega zamejskega športnega udejstvovanja. Gotovo je to razveselilo še marsikoga, posebno pa neposredne udeležence tiste zgodovinske prijateljske tekme med mladinci z Ricmanj in Proseka. Eden od teh - Miran Šva- ra - mi je po telefonu predlagal naj o tem kaj napišem. Prepisal bi stavek iz mojih spominov, ki je bil objavljen v knjigi izdani ob 40. letnici ŠD BREG-a: Novi rod se je ponovno začenjal zanimati in navduševati za nogomet. Posamezniki so igrali pri različnih mladinskih ekipah kot so bile Cremcaffe, Roianese in druge. V začetku 60-ih sem z Romanom Danevom in s Silvijem Verginello z Romanom Danevom in z domačimi mladinci organiziral prijateljsko tekmo s Prosečani v Devinšči-ni, povratno pa za Štefanovo v Bo-ljuncu. Tu so se porodili zametki za ustanovitev ŠD Primorja in nato Brega. Nepozabno je bilo navdušenje in veselje mladih, ker so prvič nastopili v imenu svojih vasi, bili deležni pozornosti in se postavili pred kamero. Po tekmi smo jih pogostili v društveni gostilni na Pro-seku in prav tako na povratni tekmi tudi v Boljuncu. Prav to navdušenje je spodbudilo nas starejše, da smo se odločili, da to vsesplošno pristno navdušenje organiziramo v alternativo takratnemu stanju z ustanovitvijo slovenskih športnih društev, da bi naši mladini omogočili priljubljeno športno udej-stvovanje v domačem okolju. Mislim, da bi bilo tako razmišljanje danes še kako potrebno, da bi ohranili bistvo obstoja in značaj naših športnih društev v zamejstvu. Miran Kuret Mu Sklad Mitja Čuk se ne more veseliti Spošt. predsednika krovnih organizacij, spošt. deželna svetovalca! Veselimo se z vami, da so primarne organizacije Slovencev v Italiji prejele 60-odstotno akontacijo letošnjih prispevkov iz zaščitnega zakona. Sklad Mitja Čuk te akontacije ni prejel in se ne more veseliti. Prav kakor primarne ustanove ima tudi Sklad svoj sedež in svoje uslužbence in stalne stroške. Razlika med Skladom in primarnimi ustanovami je samo ta, da bodo Skladovi uslužbenci še naprej brez plače in da ne ve, kako bo lahko kos neodložljivim finančnim obveznostim. Prosimo vas, da v svoji skrbi za vse pripadnike slovenske narodne manjšine in spričo dejstva, da ste bili že prej večkrat opozorjeni na ta bistven Skladov problem, čim prej posredujete, zlasti Skladovim uslužbencem, konkretno interventno rešitev. Vnaprej hvala za sleherno prizadevanje. Tiskovni urad Sklada Mitja Čuk PREJELI SMO »Ni je bolj politične umetnosti od gledališča« Spoštovani gospod Boris Kobal! V svojem odprtem pismu ste meni, predsednici Upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča, natrosili toliko laži in netočnosti, da sem Vam seveda pri-morana odgovoriti. 1. V svojem pismu navajate, da so pri časopisu Il Piccolo prosili za odgovore kolego Torrenti-ja, kar naj bi dokazalo, da o stvareh odloča on, ne pa jaz. O problemih, za katere smo pristojni, v našem gledališču, odloča samo upravni svet v celoti. Moj glas je odločujoč le, ko pride v primeru različnih predlogov do enakega števila glasov. Kot umetniški vodja pretekle sezone bi statut SSG že lahko poznali. Morda ste glede vodstva gledališča navajeni na drugačen stil, mi pa trdno verjamemo v skupinsko delo. Novinarka časopisa Il Piccolo se je korektno obrnila do osebe, ki v našem gledališču skrbi za stike z mediji. Tako sem bila v določenem terminu na pogovor povabljena jaz. Ker pa sva bili istega dne z umetniško koordinatorko Koloinijevo domenjeni za delovni sestanek na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v Ljubljani (to se lahko preveri!), smo se skupno odločili, da bo v imenu odbora na vprašanja odgovarjal kolega Torrenti, kar je tudi sprejel. Svetujem Vam, da se o takih zadevah drugič bolje pozanimate in ne navajate netočnosti. Ob tem pa se mi poraja kar nekaj vprašanj: kdo pa se je prvi obrnil na tržaški časopis Il Piccolo in začel polemiko? Mar niste bili to Vi? In zakaj, če ste bili že tako ogorčeni nad odgovori kolege Torrentija, zakaj niste njemu napisali odprto pismo na istem časopisu? Pa ne da Vas je bilo česa strah? Ali sram? 2. Najhujši je očitek, da je »ta teater vedno manj slovenski« !!! Čudi me to skrajno nepoznavanje realnosti, v kateri živimo. Upravni svet SSG je bil imenovan 8.2.2011, nekaj mesecev po odobritvi novega statuta SSG, ki predvideva, da so člani upravnega sveta tudi predstavniki javnih ustanov - Dežele FJK, tržaške Pokrajine in tržaške Občine. V svet so bili imenovani tudi predstavniki SKGZ, SSO in Društva Slovensko gledališče. Bržčas bo držalo, da vajeni udobnih foteljev priviligiranih umetnikov težko razumete, koliko naporov in prizadevanj je bilo potrebnih, da je prišlo do odobritve takega statuta, ki omogoča paritetnost. Naše gledališče je bilo pred leti - tudi zaradi naše lahkomiselnosti- na robu prepada. Prišlo je do komi-sarske uprave, pa smo stopili skupaj in problem gledališča rešili. V Upravni svet so bili imenovani kolegi italijanske narodnosti - na svojem področju profesionalci, a zavzeti za naše gledališče. Nekateri med njimi se tudi učijo našega jezika. Logično je, da se s tistimi, ki še ne govorijo slovenščine, sporazumevamo v italijanščini, a vsi akti upravnega sveta so napisani tudi v slovenskem jeziku. Tudi statut gledališča je v dvojezični verziji. Na naših sejah lahko vsak govori v svojem jeziku in ga prevajamo. Kaj se res ne zavedate, kakšen politični kapital je to? Predvsem pa: zakaj naši javnosti ob taki zavzeti skrbi za slovenskost gledališča ne poveste, da ste predlagali, da naj bi bila predstava Srce v breznu skorajda v celoti odigrana v italijanščini s slovenskimi nad-napisi? Kje pa je tu »slovenskost gledališča«? Pa ne, da bi zmogli to skrb ublažiti prijetni honorar- ji? Mimogrede - meni namenjeni očitek, da sem premalo narodnostno zavzeta, ni samo smešen, ampak, oprostite, predvsem 3. Glede števila abonentov in gledalcev v lanski sezoni se tudi ne razumemo ali pa hote netite polemiko. Lansko sezono je prišlo do velikega porasta rednih abonentov. Ponovno smo razpisali abonma v Gorici in prvič v zgodovini tudi v videmski pokrajini. To je bil velik uspeh, ki sem ga večkrat tudi javno priznala. Prepričana sem, da je bilo ob vašem prihodu v Trst veliko pozitivnega pričakovanja, kar je tudi vplivalo na porast abonentov. V teku lanske sezone pa je gledališče, žal, zabeležilo veliko manj gledalcev posameznih predstav, kar je gledališču povzročilo precejšnjo finančno izgubo. Morda je temu botrovalo tudi dejstvo, da je bilo v lanski sezoni manj t.i. spremljevalnih predstav, koncertov, baletnih večerov. To smo povedali na tiskovni konferenci v Ljubljani, to je ponovil kolega Torrenti. Z naše strani glede tega ni laži ali ne slepomišenja. Vodi nas le skrb za uspeh našega gledališča in publika je v tem zelo važna. 4. Pripisujem Vam dovolj bistrosti in zdrave pameti, da bi lahko končno prenehali z očitki o cenzuri glede odpovedi predstave Srce v breznu. Dejstva so znana: zaradi nenapovedanega krčenja prispevkov s strani Dežele FJK in prispevkov na podlagi Zakona 38/2001 smo se konec oktobra znašli v izjemno dramatični situaciji: zmanjkalo je 415.000,00 Evr. Ob vseh nujnih stroških (plače, strokovni sodelavci, dobavitelji) za obdobje november-december 2012 se ta znesek le še poveča. Za najnujnejše smo najeli posojilo (morda ne veste, da zanj jamčimo člani US SSG z osebnim premoženjem). Mar ni bila odpoved predstave, za katero bi za šest ponovitev gledališče porabilo kar 67.000,00 dodatnih Evr, edino nujno zlo? Mar smo upravitelji krivi, da je prišlo do krčenja prispevkov? Odločitev, v katero smo bili prisiljeni, smo obžalovali, večkrat, javno. Kako lahko ob taki situaciji, ki je spravila na kolena ne le naše gledališče, ampak celo manjšino, čvekate o nekakšni cenzuri? Se ne zavedate, v kakšnem finančnem položaju smo? Ne veste, da so naši ljudje v nekaterih ustanovah že nekaj mesecev brez plač, brez garancij za jutrišnji dan? In kakšna cenzura neki je to, če predstavo odobrimo in jo uvrstimo v abonmajsko ponudbo, jo predstavimo na tiskovni konferenci, (sicer nedokončani!) tekst pa dobimo šele po naši odločitvi o odpovedi? Kaj naj bi torej sploh »cenzurirali«? Sinopsis šestih strani? Idejo? Horvata in Kobala? Bodimo pošteni: predlagam, da tekst objavite in bo naša javnost zlahka videla, da na njem res ni bilo česa cenzurirati. Ob koncu pa mi dovolite še osebno misel: tudi sami priznavate, da sem vložila veliko naporov v to, da bi po dolgih letih odsotnosti spet prišli v naše gledališče. Naj vam povem, da je bilo z moje strani vloženih še veliko več naporov, da bi v njem ostali in delali naprej. Sami ste potem odločili drugače. Zelim vam, da bi ostali umetniško tvorni, tudi v korist našega gledališča in prostora, iz katerega navsezadnje izhajate. dr. Maja Lapornik Pelikan, predsednica US SSG 330 Četrtek, 20. decembra 2012 KULTURA / GLASBA - Štirje koncerti iz niza Nativitas REVIJE - Novembrska številka Galeb znova , , , „ razveselil svoje od morja do Krasa male bralce Božične melodije Božič je pred vrati in deželna revija Nativitas je prejšnji konec tedna zaživela z bogatim sklopom koncertov, s katerimi so si tudi v raznih slovenskih društvih zaželeli vesele praznike. Zveza slovenskih kulturnih društev je kot partnerka deželnega zborovskega združenja USCI sodelovala s krajevnimi društvi pri organizaciji štirih pevskih večerov, ki so se odvijali od petka do nedelje na Tržaškem in v Terski dolini. Prvi bi se moral odvijati v cerkvi svetega Urha v Dolini, pevci pa so se morali nazadnje preseliti v društveno dvorano pri Domju. Naslov »Nativitas v Bregu« je zgovorno napovedal, da je bil ta koncert priložnost za združitev nekaterih pevskih skupin, ki delujejo na tem območju. Zapeli so moški zbor Valentin Vodnik, moška in mešana zasedba zborov Fran Venturini, ženska skupina Stu ledi in še nonet Primorsko, ki je v prisrčno spevnem tonu zaključil večer pod vodstvom Aleksandre Pertot. Zborovodje Anastazija Purič, Ivan Tavčar in Cinzia Sancin so z vrsto nabožnih in božičnih skladb črpali tudi iz črnskega duhovnega in klasičnega romantičnega repertoarja, Katja La-vrenčič pa je dodala pristno ljudsko noto z izvlečkom iz komaj izdanega, božičnega cd-ja skupine Stu ledi. Sobotni večer je ponujal izbiro med dvema koncertoma, ki sta s slovensko pesmijo pričarala božično vzdušje od Krasa do barkovljanskega nabrežja. Kulturni dom Skala v Gro-padi je gostil božični koncert mladinskih zborov »Združeni v božični melodiji«. Vokalna skupina Anakrousis je kot gostiteljica posebno prijetnega večera odprla koncert pod vodstvom Maurizia Marchesicha v duhu pop-jazzovskega božičnega zaklada. Zborovodja sestavlja aranžmaje po meri svojih pevcev, solisti postajajo z vajo bolj samozavestni, navdušeni pevci iščejo pot do vedno boljšega soglasja dekliških in fantovskih glasov (kar je pri tej starosti posebno zahtevno) in njihovo anglosaško obarvano božično voščilo je lepo uvedlo v nastop prvih gostov, mlajše vokalne skupine Vesela pomlad z Opčin. Pomlajena skupina je pod vodstvom Andreje Štucin ubrano potovala v znamenju živahnih in tekočih ritmov skozi različne praznične izraze slovenske, angleške, ameriške in celo japonske tradicije. Zbo-rovodkinja Petra Grassi je ravno tako kreativno sestavila program, ki je moduliral božično tematiko z različnimi stilnimi prijemi Burkhartove Utrinek s koncerta v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah kroma polifonije, neobičajne priredbe Gruberjeve Svete noči, prikupnosti Jen-kinsovega Adiemus, uspavanke Adija Daneva, slovenskih zimzelenčkov, in ga razgibala z različnimi postavitvami pevk okrog publike ter z uporabo različnih kombinacij instrumentov, med katerimi so zazvenele tudi citre. Program so izvedle pevke zborov Kraški slavček in Krasje, ki v letošnji sezoni nastopajo v združeni zasedbi. Istočasno so božične melodije zazvenele tudi v cerkvi v Barkovljah, kjer se je odvijal koncert domačih zborov, ki jih vodi Aleksandra Pertot. Zapele so vse generacije Barkovljanov, od malčkov in mladinske instrumentalne skupine Glasbene Kambrce do mešanega zbora Barkovlje. Njihov koncert pod naslovom »Bila je luč, bila je pesem« so obogatile priredbe za instrumentalno skupino, ki jih je napisal organist Giuseppe Zudini in krstna izvedba skladbe Jezuščkova lučka, ki jo je Adi Danev napisal za otroški in mešani zbor. V nedeljo je revija Nativitas ponesla božična voščila v Tersko dolino. V Bardu so zapeli Barški oktet, mladinski zbor Glasbene matice iz Špetra, zbor Naše vasi in moški zbor Tabor. ROP Kakovostne in raznolike vsebine za otroke, pesmi, zdrava kulinarika, do-polnjevanke, delavnice in še številne druge igranje so prisotne tudi v novembrski številki revije Galeb, ki za svoje ciljno občinstvo vsak mesec prinese nekaj poučnega. V tokratni številki lahko mladi uporabniki preberejo nadaljevanja že začetih zgodb, oblikovalci revije pa so poskrbeli tudi za druge zanimive zgodbe. Naslovnico novembrskega Galeba krasi risbica Saše Paulina, učenke 1. razreda kriške osnovne šole Albert Sirk. Na prvi strani lahko bralci preberejo pesmico Zvezdane Majhen z naslovom Spodbuda k strpnosti. Simpatično pesmico je ilustrirala Mojca Cerjak. Za ljubitelje pesmi bo ravnopravšnja pesmica Martine Legiša Uslišana prošnja, ki jo je likovno na zelo zabaven način upodobil Štefan Turk. Prisrčna je tudi pesmica Mala ovčka, pod katero se je podpisal Dušan Kalc, za ilustracije pa je poskrbela Dunja Jogan. Pesniški niz pa lepo zaokroža tudi pesmica o varčnih hladilnikih, ki lepo dopolnjuje zgodbico Maje Gal Štromar z naslovom Prigode družine Hladilnik. V tokratni številki lahko podrobneje izvemo, kako se je počutil Hladilnik Gorečnik, ki je zbolel. Tudi ta zgodba nas pouči veliko o delovanju hladilnikov in drugih kuhinjskih pripomočkih. Štefka Kac Marn nas je tudi v tej številki popeljala v ljubezensko deželo volkulje Sive in živahnega Jezerskega odseva, ki sta dobila mladička, ki sta ga poimenovala Črni. Medved in miška, v obliki stripa pripovedovana pripoved, nas popelje na čajanko s kostanjem. Simpatično zgodbico dopolnjuje tudi dopolnje-vanka, s pomočjo katere se bodo otroci naučili spoznavati črke. Tudi v Galebu letošnjega leta skrbijo, da vsaka številka prinese kaj lepega iz zakladnice ljudskega pripovedništva. V novembru so se odločili za gorenjsko ljudsko pripovedko, ki govori o nastanku Blejskega jezera in povodnem možu, ki so ga imenovali Motovilec. Po slovenski ljudski pravljici je povzeta tudi pripoved Pepe Pepelec, ki jo je priredila Klarisa M. Jovanovič. Pravljica pripoveduje o najmlajšem kmetovem sinu, ki se je poročil s kraljevo hčerko. Ista avtorica in ilustrator Veno Dolenc sta prispevala rubriko Ko živali spregovo- rijo kot ljudje. Izvemo lahko marsikaj zanimivega o sovi, ki je najbolj znana nočna ptica. Trije piščanci iščejo mamo pa je naslov pripovedi, v kateri Milan Petek Levokov pripoveduje o treh piščancih, ki obupano iščejo svojo mamo. V tej številki so trije piščančki srečali kravo, ki jim je zagotovila, da imajo prav vsa bitja svojo mamo. Hudomušne so ilustracije Andreje Peklar v zgodbici Anine Oblak, ki pripoveduje o čajanki pri Kozimi in Kamili. Skrivnostno razpoloženje pa pričara zgodbica Nine Ko-kalj Svinčnik in Lučkar. Svoje nadaljevanje je doživela tudi pravljica Oblaki, leteči dežnik in kamniti most, v kateri lahko mladi uporabniki preberejo, kako je deček Tadej iskal oblake, iz katerih bi padel dež na njegovo vas. V tokratnem Galebu ne najdemo kuharske rubrike, temveč nekaj napotkov za zdravo življenje. Tekst je povzet iz priročnika Jem zdravo, živim zdravo, v novem Škrobkovem priročniku pa so na enem mestu zbrani vsi koristni nasveti za zdravo prehranjevanje. Novembrski Galeb prinaša še likovno delavnico Jasne Merku, ki nas uči izdelovati okrasne reliefe iz papirja. V rubriki zelišča in začimbe izvemo veliko koristnih informacij o kraškem šetraju, rastlini, ki ima polno zdravilnih učinkov. Na zadnji strani pa lahko mladi uporabniki izvedo, da so Galebove ilustracije, ki jih ustvarjajo zvesti sodelavci, bile deležne posebne nagrade za najlepše ilustracije in platnice, ki jo podeljuje ligursko mesto Chiavari. (sč) SLIKARSTVO - Razstava v tržaški galeriji Cartesius bo na ogled do 29. decembra Multipli dekolaži Mimma Rotella Eden izmed trinajstih Rotellovih multiplih dekolažev na ogled v galeriji Cartesius V tržaški galeriji Cartesius je do 29. decembra na ogled razstava posvečena mednarodno priznanemu italijanskemu umetniku Mimmu Rotel-li. Postavitev sestavlja petnajst eksponatov, med katerimi sta tudi dve grafiki - ena iz leta 1973, druga pa iz začetka osemdesetih let. Ostala dela so tako imenovani multipli dekolaži iz konca osemdesetih let. Vsak multipel dekolaž lahko označimo kot izvirno delo. Avtor je natisnil na papir v tehniki serigrafije določeno število istih podob. Tiskane površine je uporabil kot podlage, katere je dodatno premišljeno dopolni še z naključno raztrganimi deli. Slednje je pridobil iz drugih grafik z istim motivom podlage. Ponovitev enega in istega motiva se tako predstavlja v živahnih različicah. Razstava, na kateri srečamo različne primerke multiplov dekolažov, ki obravnavajo različne motive, nam nudi torej možnost, da se soočamo z ustvarjalnim pristopom, za katerega je Rotella zaslovel. Avtor, rojen leta 1918 v Catan-zaru, je zaključil neapeljsko umetnostno akademijo. Med letoma 1951 in 1952 je v sklopu Fullbrightove štipendije odšel v ZDA. Ameriška izkušnja ga je spodbudila k eksperimentiranju in raziskovanju. Nanj je nedvomno vplival tudi nov pristop, ki se je razvil v začetku petdesetih let in je zagovarjal spontano ustvarjanje oziroma preprosto izražanje. Novo vzdušje je postavilo v ospredje važnost materialov, znakov in gest. Ko se je Rotella vrnil v domovino, se je v Rimu okoli leta 1954 začel tako ukvarjati s tehniko dekolaža. Usmeritev v nepričakovano in naključno ustvarjanje je umetnika privedla do nena- črtovanega trganja plakatov. V petdesetih letih so njegova dela v slogu informalnega vzdušja nastajala kot čista materija in barva, v šestdesetih letih pa se je nasilni in uničujoči odnos usmeril v odkritje pomena celotne podobe. V okviru novega pristopa, ki je predvideval kompozicijski in ne-naključni izdelek, je Rotella začel uporabljati plakate z obrazi znanih filmskih osebnosti in nekoliko redkeje s cirkuško vsebino. S svojim raziskovanjem je Rotella nedvomno deset let pred začetkom pop-arta prispeval k poudarku popularnega videza. Kljub prijetnemu videzu podob plakatov se kompozicije, ki temeljijo na barvnih površinah, črtah, diagonalnih in vijugastih zarezah, predstavljajo kot raztrgane in necelovite. Ne moremo sicer spregledati, da ob čutnih aluzijah Rotellova dela izražajo istočasno tudi druge pomene, in sicer željo po uničenju, iskanje užitkov in uživanje v brezčasnosti. Razstavo si je mogoče ogledati do 29. decembra, od torka do sobote med 16.30 in 19.30. Štefan Turk / ITALIJA, SVET Sreda, 19. decembra 2012 1 1 ITALIJA - Berlusconi predlaga odložitev predčasnih parlamentarnih volitev Monti morda ne bo odstopil tako hitro RIM - Predsednik vlade Mario Monti morda ne bo odstopil do konca tedna, kot se je sprva pričakovalo. Monti je napovedoval, da bo odstopil takoj po sprejetju zakona o proračunu za leto 2013. A stranka Ljudstvo svobode je včeraj zaprosila za več časa za sklepno glasovanje o tem zakonu, ki je bilo sicer predvideno za četrtek. Če bi parlament o proračunu glasoval v četrtek, bi Monti odstopil v petek. A vodja poslanske skupine Ljudstva svobode v poslanski zbornici Fabrizio Cicchitto je včeraj sporočil, da za preučitev zakona potrebujejo več časa, saj so ga poslanci v postopku sprejemanja občutno dopolnili. »Seveda bomo glasovali za zakon, a vzeli si bomo čas, ki ga potrebujemo, nismo zavezani glasovati na točno določen datum,« je dodal poslanec Ljudstva svobode, stranke bivšega premiera Silvia Berlusconija. Volitve v Italiji pričakujejo februarja, pri čemer kot najverjetnejša datuma omenjajo 17. ali 24. februar. Za to pa mora Montijeva vlada odstopiti še pred koncem leta, enako pa velja za razpustitev parlamenta. Kot pa je včeraj povedal Cicchitto, se to ne bo zgodilo, dokler parlament ne bo potrdil vladnega odloka, ki prepoveduje kandidaturo obsojencem na več kot dve leti zapora. Odlok je včeraj potrdil senat, zdaj pa ga mora še poslanska zbornica. Politični opazovalci si niso povsem na jasnem, kaj stoji za zadnjo odločitvijo Ljudstva svobode. Njegov vodja Berlusconi je doslej podajal nasprotujoče si signale gle- de Montija, ki ga je najprej okrivil za uvajanje rigoroznih varčevalnih ukrepov, nato pa mu je ponujal vodenje konservativnega tabora v Italiji. Po napovedi lastne kandidature za premierski stolček v začetku meseca pa je Berlusconi nato sporočil, da se bo umaknil, če bo kandidiral Monti. Slednji je za petek sklical novinarsko konferenco ob koncu leta, na kateri naj bi po pričakovanjih razjasnil načrte glede svoje politične prihodnosti. A če na ta dan ne bo odstopil, bi se vse skupaj lahko še spremenilo. Berlusconi je v sinočnji oddaji po prvi televizijski mreži RAI Porta a porta potrdil, da se vrača v politično areno, češ da ga Italijani »potrebujejo«. Izrazil je prepričanje, da lahko zbere do 40 odstotkov glasov. Potrdil je tudi, da se njegova stranka zavzema za odložitev predčasnih volitev, češ da nima nobenega smisla z njimi siliti. Po njegovem bi lahko volili 3. marca. S tem je izzval ogorčeno reakcijo voditelja Demokratske stranke Pierluigija Bersanija, po oceni katerega Ljudstvo svobode zdaj zlorablja parlament za svoje strankarske koristi. Berlusconi je v televizijski oddaji med drugim zatrdil, da je v dobrih odnosih z Montijem in da je on predlagal Evropski ljudski stranki (PPE), naj Montija povabi na svoj zadnji vrh v Bruslju. Toda predsednik PPE Wilfred Martens je Berlusconija takoj demantiral, češ da je Mon-tija povabil na lastno pobudo. Silvio Berlusconi med sinočnjo oddajo Porta a porta ansa ITALIJA - Komik na nacionalni tv Benigni: Vrnitev Berlusconija hujša od konca sveta RIM - Igralec Roberto Benigni se je na svoj način ponorčeval iz napovedi Silvia Ber- lusconija, da bo znova kandidiral na volitvah. V televizijskem skeču je to označil za slabšo novico od apo-kalipse, ki so jo za ta petek napovedali Maji. »Vrnil se je. Bog nam pomagaj,« je politično vrnitev Berlusconija še komentiral Benigni. Režiser in igralec, ki si je svetovno slavo prislužil s tragikomičnim filmom Življenje je lepo, je v skeču še vzkliknil: »Ne morem verjeti. Spet nas je dobro potegnil. To je kot v grozljivki: Ko vse zgleda mirno, se pojavi morski pes, mumija, Godzilla!« »Nič nima za izgubiti, saj je poskusil že vse - orgije, odvetnike, mladoletnice. Samo čas si plačuje,« je ob zanj značilnih grimasah še povedal Benigni. Tehničnega premiera Maria Montija pa je povabil, naj se mu pridruži v oddaji in napove kandidaturo na volitvah, in to samo zato, da bi Berlusconiju vrgel polena pod noge. »Mario, naredi nam to uslugo,« je dejal. Benignijeva oddaja po RAI 1 je bila sicer namenjena italijanski ustavi, zabeležila pa je rekordno 43,94-odstotno gledanost. Roberto Benigni ansa SIRIJA - Rusija misli na evakuacijo Ugrabitelji dveh Rusov in Italijana zahtevajo odkupnino DAMASK -V Siriji so bili ugrabljeni dva Rusa in Italijan. Podrobnosti za zdaj niso znane, rusko veleposlaništvo v Damasku je le sporočilo, da so vsi ugrabljeni zaposleni v zasebnem podjetju v Siriji. Tiskovni predstavnik ruskega veleposlaništva Sergej Markov je povedal, da je bila trojica ugrabljena na cesti med Turtusom, kjer ima Rusija pomorsko oporišče, in Homsom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je med obiskom v Ta-škentu novico o ugrabitvi komentiral, da so bili "sprejeti vsi potrebi ukrepi v Siriji in drugih državah, ki bi lahko vplivali na situacijo". Italijansko zunanje ministrstvo pa je potrdilo, da ugrabitelji zahtevajo podkupnino. Italijanski ugrabljenec je 63-letni inženir Mario Belluomo iz Catanie. Rusko obrambno ministrstvo je medtem v Sredozemsko morje napotilo več vojaških ladij, ki naj bi, če bo potrebno, sodelovale pri evakuaciji ruskih državljanov iz Sirije. Skupina petih ladij je v ponedeljek odplula iz enega od pristanišč ob Baltiku v smeri proti Sredozemlju, kjer naj bi ostale neomejeno časa. Mario Belluomo ansa ITALIJA - Palermo V zrušenju dveh zgradb štiri mrtvi PALERMO - V Palermu na Siciliji sta se v ponedeljek zvečer zrušili stanovanjski zgradbi. Pri tem so umrli štiri stanovalc. Preživeli stanovalci zgradb trdijo, da je za zru-šenje verjetno krivo najvišje nadstropje ene od zgradb, ki je bilo pred kratkim dograjeno nezakonito. Več družin se je uspelo rešiti iz zgradb, preden so v ponedeljek pozno zvečer popustili zidovi in sta se stavbi zrušili v kup betona, pohištva in gospodinjskih pripomočkov. Pri tem je bilo poškodovanih 12 ljudi. Stanovalci so malo pred incidentom poklicali gasilce, saj so opazili razpoke na stenah in slišali padanje kamenja. Medtem ko so gasilci evakuirali prebivalce, se je zrušila prva stavba. Eden od preživelih je dejal, da je bilo pred letom dni na eni od zgradb zgrajeno dodatno nadstropje, kar je destabili-ziralo poslopje. JUŽNA KOREJA - Na današnjih volitvah Bo hči diktatorja Park Chung Heeja postala prva predsednica? SEUL - Zmaga Park Geun Hye na današnjih predsedniških volitvah bi za Južno Korejo istočasno pomenila spremembo in kontinuiteto. 60-letna Parko-va bi bila namreč prva ženska, ki bi zasedla predsedniški položaj, je pa tudi najstarejša hčerka vojaškega diktatorja Park Chung Heeja, ki je državo vodil 18 let do leta 1979, ko je bil ubit v atentatu. Javnomnenjske raziskave kažejo prednost Parkove, nekdanje vodje vladajoče konservativne stranke Saenuri, pred kandidatom opozicijske Demokratske združene stranke Moon Jae Inom. 59-le-tni levosredinski politik in zagovornik človekovih pravic je sicer v zadnjih dneh zmanjšal zaostanek. "Težko je napovedati izid. Ta je znotraj statistične napake," je izglede za zmago komentiral politični analitik z inštituta Asan, Hahm Chai Bong. Volitve v Južni Koreji sicer potekajo v enem krogu. Parkova vodi za povprečno 2,7 odstotne točke v 16 anketah, opravljenih med 9. in 12. decembrom, je poročala ParkGeun Hye ansa južnokorejska tiskovna agencija Yon-hap. Ankete kažejo, da bi tako Parkova kot Moon dobila med 40 in 50 odstotki glasov na volitvah. Predvolilna kampanja je bila burna, kandidati so sodelovali v televizijskih soočenjih in na množičnih zborovanjih. Glavni temi kampanje sta bili ekonomija in povečevanje blaginje v četrtem največjem azijskem gospodarstvu. Moon se je zavzemal za novo socialno in gospodarsko politiko, volivce pa je pozval, naj zavrnejo dediščino predsednika Lee Myung Baka in stranke Saenuri. Leejeva priljubljenost je močno padla zaradi vrste škandalov in neuspešnega izpolnjevanja obljub o visoki gospodarski rasti. V skladu z južnokorejsko ustavo je predsedniška funkcija omejena na en petletni mandat, tako da bo moral Lee februarja zapustiti Modro hišo v Seulu. Parkova, ki se je poskušala distancirati od Leeja, je izpostavljala povezave Moona z nekdanjo liberalno vlado Roh Moo Hyuna, ki je med svojim mandatom v letih 2003-2008 preživel poskus odstavitve. Moon je bil med drugim Rohov šef kabineta. Severnokorejsko vprašanje je bilo precej postranska tema kampanje, v ospredje se je prebilo šele po izstrelitvi severnokorejske rakete dolgega dosega minuli teden. Tako Moon kot Parkova sta izstrelitev obsodila, politični analitiki pa si niso edini glede vpliva tega dogodka na volitve. Južnokorejke upajo, da bi zmaga Par-kove prinesla več pravic ženskam v 50-mi-lijonski državi, kjer še vedno prevladujeta konfucijanska in patriarhalna miselnost. Jure Kos (STA) VERSTVA Na svetu je največ kristjanov WASHINGTON - Kristjani so največja verska skupina na svetu, saj jih je približno 2,2 milijarde, je pokazala študija ameriškega Pew Foruma. Kristijani tako predstavljajo okoli 32 odstotkov svetovnega prebivalstva, sledijo pa jim muslimani, ki jih je 1,6 milijarde. Na tretje mesto so se uvrstili hindujci, ki jih je približno milijarda ali okoli 15 odstotkov svetovnega prebivalstva, sledijo pa jim budisti (500 milijonov) in judje (14 milijonov). Študija, ki zajema 230 držav, vključuje podatke o velikosti in geografski razporeditvi osmih največjih verskih skupin na svetu, vključno z neverujočimi. Rezultati študije kažejo, da se več kot osem ljudi od desetih oziroma okoli 5,8 milijarde ljudi identificira s katero od verskih skupnosti. Prek 400 milijonov ljudi prak-ticira različne oblike ljudskih verovanj, od tradicionalnih afriških do aboriginskih. Raziskovalci še poudarjajo, da so v študiji ugotavljali, koliko ljudi se identificira s posamezno religijo, niso pa poskušali izmeriti, v kolikšni meri ljudje dejansko sledijo verskemu nauku. (STA) Iraškega predsednika Talabanija zadela kap BAGDAD - Iraškega predsednika Džalala Talabanija je zadela kap. Zdravniki si po navedbah tiskovnega predstavnika vlade prizadevajo stabilizirati njegovo stanje, zaenkrat pa še ni bila sprejeta odločitev, ali bodo zdravljenje nadaljevali v Bagdadu ali ga bodo odpeljali v tujino. Talabani je v bolnišnici v Bagdadu, druge podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju pa zaenkrat niso znane. Neuradno se je izvedelo, da se je predsednik v ponedeljek onesvestil in še vedno ni pri zavesti. V Iraku ima predsednik sicer predvsem protokolarno vlogo, a Talabani, ki je pripadnik kurdske skupnosti, velja za eno redkih združevalnih osebnosti v državi in je bil zadnje čase zelo dejaven v posredovanju med iraško vlado in kurdsko manjšino. Referendum o samoodločbi Katalonije verjetno leta 2014 BARCELONA - Separatistični stranki v Kataloniji, zmerni nacionalisti katalonskega premiera Arturja Masa in bolj radikalna Republikanska levica Katalonije (ERC), sta dosegli dogovor, da bo referendum o neodvisnosti te španske pokrajine potekal leta 2014. Dogovor Masu omogoča, da tudi po regionalnih volitvah konec novembra ostane na čelu Katalonije. Kot še izhaja iz dogovora, se referendum lahko preloži, če se bosta s tem strinjali obe stranki. To je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa včeraj sporočil vodja ERC Oriol Junqueras, ki je novinarje seznanil z dogovorom. Uradno naj bi sicer dogovor predstavili danes. Monti stavkajočega vodjo radikalcev obiskal v bolnišnici RIM - Italijanski premier Mario Monti je včeraj v bolnišnici obiskal vodjo italijanskih radikalcev Marca Pannello. Pannella že sedem dni gladovno stavka in zavrača tudi tekočino, zaradi česar je že zelo oslabljen in zdravnike skrbi zanj. S svojim protestom želi 82-letnik opozoriti na slabe pogoje v italijanskih zaporih, pri čemer ga mnogi podpirajo. Monti je Pannello pozval, naj se stavki odpove, a kot je priznal po obisku, je Pannella »zelo bojevit«. Pravosodna ministrica Paola Severino je stavkajočemu zagotovila, da si bo prizadevala za izboljšanje pogojev v zaporih, a tudi ona ga ni prepričala. Pannella je v Italiji znan po svojih pro-vokativnih protestnih akcijah. Leta 2002 je ob koncu štiri dni trajajoče gladovne stavke, med katero je tako kot tokrat poleg hrane zavračal tudi pijačo, Italijane šokiral, ko je pred televizijskimi kamerami popil svoj urin. ZLATO (999,99 %%) za kg 40.585,08 € -677,96 SOD NAFTE (159 litrov) 107,64 $ +0,12 EVRO 1,3178 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. decembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 18.12. 17.12. ameriški dolar 1,3178 1,3160 japonski jen 110,53 110,39 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,200 25,222 danska krona 7,4603 7,4613 britanski funt 0,81280 0,81200 madžarski forint 288,40 287,19 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6961 0,6963 poljski zlot 4,0928 4,0890 romunski lev 4,4700 4,4647 švedska krona 8,7378 8,7540 švicarski frank 1,2080 1,2082 norveška krona 7,3850 7,3705 hrvaška kuna 7,5380 7,5335 ruski rubel 40,6850 40,5650 turška lira 2,3476 2,3472 avstralski dolar 1,2512 1,2494 braziljski real 2,7595 2,7501 kanadski dolar 1,2972 1,2990 kitajski juan 8,2079 8,2105 indijska rupija 72,2880 72,2160 južnoafriški rand 11,2733 11,2502 1 2 Sreda, 19. decembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Deset uslužbencev bo do konca leta osem dni doma Dopolnilna blagajna na glasbeni šoli Komel Uslužbenci centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice stopajo v dopolnilno blagajno. Neprijetna novica je prišla v javnost pred začetkom sobotnega božičnega koncerta gojencev v Kulturnem centru Lojze Bratuž. V imenu desetih redno zaposlenih uslužbencev je k mikrofonu stopila podravnatelji-ca Alessandra Schettino in pojasnila, da so za- TRŽIČ Okradel jo je in oklofutal Moški z zakrinkanim obrazom jo je fizično napadel, medtem ko je vstopala v svoj avtomobil. Najprej jo je porinil, ji zasolil dve močni klofuti in ji na koncu ukradel torbico, v kateri je bilo le nekaj desetin evrov. Dogodek se je pripetil v prejšnjih dneh v Ulici Primo maggio v središču Tržiča, kjer naj bi bila žrtev nasilnega napada lastnica tamkajšnje trafike. Ženska je zvečer zaprla svojo trafiko in se nato odpravila k svojemu avtomobilu, ki je bil parkiran nedaleč stran na slabo osvetljenem parkirnem mestu. Ko je odprla vrata, se je iz teme pojavil moški z zakrinkanim obrazom, ki je bil verjetno prepričan, da je v torbici imela dnevni zaslužek. V resnici je bilo v denarnici le nekaj desetin evrov. Ženska je vsa prestrašena nekaj trenutkov obtičala ob avtomobilu, nato se je opogumila in klicala na pomoč tržiške karabinjerje. Takoj zatem so karabinjerji pričeli s preiskovalnim delom, doslej pa moškega še niso izsledili. V začetku decembra so sile javnega reda podoben dogodek obravnavali v Ulici Battisti v Šta-rancanu. Lastnica tamkajšnje trafike se je zvečer odpravljala domov; vstopila je v avtomobil, ko je moški z zakrinkanim obrazom odprl vrata na strani potnika in nato s sedeža ukradel torbico, ki jo je ženska tja odložila. Tudi v tem primeru je bilo v torbici le nekaj desetin evrov, ne glede na to pa je žensko dogodek močno pretresel. Od takrat parkira le v dobro osvetljenih parkiriščih in, če le more, se odpravlja do svojega avtomobila le v spremstvu prijateljev ali znancev. radi finančnega stanja morali sprejeti dopolnilno blagajno, ki bo trajala do konca decembra. »Tarejo nas skrbi in strah za prihodnost naše šole in seveda našega dela,« je dejala in zagotovila, da bodo pedagogi in učitelji naredili vse, kar je v njihovih močeh, da učenci ne bodo prikrajšani zaradi nastale situacije. V imenu upravnega odbora je predsednica Mara Černic povedala, da ob koncu letu ponavadi »ocenjujemo opravljeno delo in se zazremo v prihodnost«. Leto 2012 je bilo za šolo Komel nekaj »izrednega in edinstvenega«, zaznamovala jo je tudi smrt ravnatelja in mentorja Silvana Kerševana. »Kakor vsi otroci, ki so postali odrasli - tako Černičeva -, ne bomo zatajili njegove zapuščine in se bomo vedno zgledovali po njegovem svetovnem nazoru. Vendar nas včasih prevzame občutek negotovosti in osamljenosti, predvsem ko se na obzorju kažejo težke preizkušnje.« Nedorečenosti in zamude pri izplačilu državnih prispevkov, ki omogočajo šoli redno delovanje, postavljajo celoten kolektiv pred nove in težke izzive. Začetek šolskega leta 2012-13 je bil zelo negotov, delovanje pa so načrtovali tako, da bodo vse izpeljali. Poudarila je, da so celoten profesorski kader in vsi uslužbenci pristali na to, da so počakali na izplačilo svojih honorarjev in so vedno in vestno opravljali svoje dolžnosti. Krčenje prispevkov jih je prisililo k temu, da so vprašali za izredno dopolnilno blagajno. Uslužbenci bodo še v tem mesecu v dopolnilni blagajni osem delovnih dni. Dopolnilno blagajno so organizirali tako, da bo v čim manjši meri povzročala težave gojencem, glavnina le-te bo namreč potekal v času božičnih počitnic. »Gre za izredno dopolnilno blagajno, za katero smo zaprosili, ker bomo letos dobili manj državnih prispevkov kot lani. Doslej smo prejeli okrog 60 odstotkov zneska, ki smo ga pričakovali, vendar letos ne bomo dobili istega zneska kot lani. Letos bo prispevek približno dvajset odstotkov nižji, tako da z dopolnilno blagajno krijemo primanjkljaj, ki bi drugače nastal zaradi omenjenega znižanja,« nam je včeraj pojasnila Černičeva. Dopolnilna blagajna se bo seveda poznala na plačah uslužbencev; osem delovnih dni predstavlja približno eno tretjino mesečnega dela, ravno zaradi doklade iz dopolnilne blagajne pa znižanje plač ne bo eno tretjinsko, pač pa nekoliko nižje. Ukrep je zato bolj kot iz finančnega vidika za uslužbence boleč zaradi negotovosti, ki jo nekoliko lajšajo le novice iz Rima, da bodo prispevki za prihodnja tri leta na ravni dotacije iz leta 2011. (dr) Mara Černic GORICA - Resolucija pokrajinskega sveta Apel: »Dežela, pomagaj slovenskim ustanovam« Med glasovanjem dva svetnika opozicije na občini, eden pa na kavi Pokrajinski svet je med ponedeljkovim zasedanjem izglasoval predlog resolucije, s katerim so pozvali deželo k večji angažiranosti glede reševanja težav, ki jih imajo ustanove slovenske narodne skupnosti iz Italije zaradi zamud z izplačevanjem prispevkov za svoje delovanje. Predlog resolucije sta pripravila pokrajinska svetnika Demokratske stranke Vesna Tomsič in Aljoša Sosol; v uvodnem delu dokumenta sta opozorila na pomembno vlogo, ki jo pri tkanju vezi med Slovenijo in Italijo opravljajo pripadniki slovenske in italijanske manjšine ter člani ezulskih združenj, v nadaljevanju pa sta razložila, da so se slovenske ustanove v Italiji znašle v težavah, ker še vedno čakajo na izplačilo prispevkov, ki jim po zakonu pripadajo. »V resoluciji sva opozorila tudi na šest milijonov evrov, ki so bili na razpolago na podlagi 8. člena zaščitnega zakona 38 iz leta2001, vendar so ostali neizkoriščeni,« pravita Tomsičeva in Sosol, ki sta prepričana, da bi ta denar lahko preusmerili pod druge postavke, kar pa bi morala zahtevati dežela Furlanija-Julijska krajina, ki se v celotni zadevi ni izkazala kot ravno aktivna. Predlog resolucije so izglasovali z glasovi večine, Severna liga se je vzdržala. Z vsebino dokumenta so se ligaši strinjali, vendar so opozorili, da je bil predlog resolucije vložen prepozno. Tomsi-čeva pojasnjuje, da je dokument izročila načelniku pristojne pokrajinske komisije Alessandru Zanelli v ponedeljek, čeprav je bil osnutek pripravljen pred več dnevi. »Enostavno so si iz dneva v dan sledile novice o izplačilu finančnih prispevkov, do česar pa na koncu še ni prišlo. Zato smo z vložitvijo dokumenta toliko čakali,« razlaga Tomsičeva. Kakorkoli, na koncu so dokument odobrili, včeraj pa so resolucijo že odposlali deželnim svetnikom, ki so na deželi razpravljali tudi o tem vprašanju. Resolucijo bodo odposlali tudi v Rim. Med ostalimi sklepi ponedeljkove seje zasluži omembo imenovanje Aljo-še Sosola in Luce Bigota v pokrajinsko konzulto za vprašanja furlanske narodne skupnosti, kjer bosta zastopala pokrajinsko upravo. V ponedeljek sta skoraj sočasno potekali zasedanji pokrajinskega in ob- Pokrajinska palača bumbaca činskega sveta. Pokrajinski svetniki so se sestali ob 17. uri, občinski pa eno uro kasneje. Ker sedi ligaš Franco Zotti tako v pokrajinskem kot v občinskem svetu, si je na noge nataknil kotalke in z njimi »švigal« iz pokrajinske palače na županstvo in nazaj. Na koncu je ostal na občini, tako da ga med glasovanjem o resoluciji Tomsičeve in Sosola ni bilo v dvorani. Zasedanje pokrajinskega sveta je pred zaključkom zapustil tudi Dario Ob-izzi (Ljudstvo svobode), ki je ravno tako kot Zotti tudi občinski svetnik. Ker je Obizzi predčasno odšel, je ob odsotnosti drugih pokrajinskih svetnikov Ljudstvo svobode predstavljal samo Giorgio Clama. Trdil je, da se načelno strinja z vsebino resolucije, zaradi domnevne zamude pri njeni vložitvi pa je pred glasovanjem zapustil dvorano in si v veži privoščil kavo. Med zasedanjem je bila sprejeta tudi resolucija, s katero so se pokrajinski svetniki zavzeli za pripravo informativne kampanje proti hazardnim igram. (dr) GORICA - Občina Večina nima imen, konzulte še vedno ni Imenovanje treh predstavnikov goriške občine v konzulto za vprašanja slovenske narodne skupnosti bo vključeno na dnevni red januarskega zasedanja občinskega sveta. Tako je Rinaldo Roldo, predsednik goriškega občinskega sveta, med ponedeljkovim zasedanjem odgovoril na vprašanje občinskega svetnika Demokratske stranke Davida Peterina, ki je občinske upravitelje opozoril, da si je celoten postopek nabral že preveliko zamudo. »Na dnevnem redu ponedeljkovega zasedanja občinskega sveta me je presenetila odsotnost imenovanja članov slovenske konzulte. Že na prejšnjem zasedanju občinskega sveta je župan Ettore Romoli pripisal zamudo pri imenovanju konzulte eni izmed slovenskih organizacij, ki do takrat ni še sporočila seznama svojih predstavnikov. To pomanjkljivost so takoj zatem odpravili, občinski svet pa nato še vedno ni imenoval svojih treh predstavnikov. Smo že decembra, desnosredinska večina upravlja občino že več kot šest mesecev, a konzulte ni še na obzorju,« pravi Peterin in nadaljuje: »Župan mi bo mogoče odgovoril, da pripravljajo dnevni red načelniki svetniških skupin in da za to ni odgovoren. Vem pa, da je podobno vprašanje svojčas že postavil načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, pri čemer se je predsednik občinskega sveta Roldo obotavljal, da sklep naj ne bi še bil pripravljen. Zato sem se v pristojnih uradih pozanimal in ugotovil, da je sklep že pripravljen, seveda ni še popoln, ker manjkajo le še tri imena predstavnikov.« Peterin ugotavlja, da bi bila operativna konzulta v teh dneh nadvse koristna. »Bila bi lahko koristen svetovalec in bi nudila strokovna pomoč občinski upravi, posebno pri reševanju nesporazumov, ki so nastali med starši otrok, ki obiskujejo jasli s slovenskim učnim jezikom v Ulici Rocca. Izjave predsednika Rolda, da "saj ni sile, ker imamo še prejšnjo konzulto" so popolnoma neutemeljene. Mandat prejšnje konzulte se je po pravilniku zaključil z mandatom prejšnjega občinskega sveta.« Peterin je med ponedeljkovim občinskim svetom za zaključek vprašal, kdaj bo torej do imenovanja treh predstavnikov občinske uprave v konzulti prišlo in kdaj bo sploh vključeno na dnevni red občinskega sveta. Ker je bil župan Romoli zadržan na srečanju z nadškofom, ko je Peterin prišel na vrsto za svoje svetniško vprašanje, mu je odgovoril občinski odbornik Stefano Ceretta. Pojasnil je, da imenovanje članov konzulte ni še bilo vključeno na dnevni red zasedanj, ker se večina še ni dogovorila za imeni svojih dveh predstavnikov (tretjega predstavnika imenuje opozicija). Za zaključek je Roldo zagotovil, da bo imenovanje treh članov na dnevnem redu prvega januarskega zasedanja. Upajmo, da bo res tako. (dr) TRŽIČ - Prometne omejitve S kamerami nad kršilce V Tržiču je cel kup celo ozkih stranskih ulic, po katerih se lahko z avtomobilom peljejo le stanovalci tamkajšnjih hiš. Kljub temu v omenjene uličice zelo pogosto zavijejo tudi avtomobilisti, ki nimajo pravice se peljati po njih, a kaj, ko se ne zmenijo za prometne omejitve. Zaradi tega so se na tržiškem županstvu odločili, da v uličice s prometnimi omejitvami namestijo videokamere, s pomočjo katerih bodo izsledili kršilce. Doslej so dostop v uličice s prometnimi omejitvami nadzorovali mestni redarji, vendar je bil njihov nadzor seveda časovno zelo omejen; posebno ponoči redarji niso mogli preverjati, ali so imeli avtomobilisti, ki so v uličice zavijali, dovoljenje za vožnjo po njih. »Zaradi tega smo se odločili, da nabavimo videokamere, saj nismo mogli nameniti več denarja kontrolam, ki so jih opravljali mestni redarji,« pojasnjuje tržiški podžupan Omar Greco. Ko bodo videokamere nameščene, bodo brez večjih težav kršilce izsledili in oglobili. GORICA - Leva sredina razočarana nad Romolijevo upravo »Ni demokracije!« Desnosredinska večina se v goriškem občinskem svetu požvižga nad demokracijo. V to so prepričani občinski svetniki Demokratske stranke, Svobode, ekologije, levice, Komunistične prenove in liste Gorizia e tua, ki opozarjajo, da hočejo župan Ettore Romoli, njegovi odborniki in sploh tudi ostali desnosredinski občinski utišati opozicijo, katerega delo nikakor ne spoštujejo. Nedemokratične metode desnosre-dinske uprave so po besedah občinskega svetnika Giuseppeja Cingolanija nazadnje prišle na dan med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta, med katerim so opozicijski svetniki iz protesta zapustili dvorano. Do spora med večino in opozicijo je prišlo, ko je predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo prekinil zasedanje, ko so bila na vrsti sve- tniška vprašanja. »Roldo ni bil sposoben voditi zasedanja, zato pa je hotel na zahtevo župana preiti na druge točke dnevnega reda,« pravi Cin-golani, občinska svetnica Demokratske stranke-SSk Marilka Koršič pa pojasnjuje, da je Roldo prekinil sejo, čeprav ni zagotovil, da bi potem lahko nadaljevali s svetniškimi vprašanji. »Zaradi arogantne drže večine smo svetniki opozicije glasovali proti spremembi dnevnega reda in potem zapustili dvorano. Ozračje je bilo ves čas napeto tudi, ker so svetniki večine imeli zelo dolge posege, ki so jim sledili še daljši odgovori, s čimer se je iztekel večji del časa, ki bi moral biti namenjen svetniškim vprašanjem,« pojasnjuje Marilka Koršič. »Ko smo zapustili dvorano, je Romoli dejal, da so med svetniškimi vprašanji opozicije same neumnosti. Njegove besede se mi zdijo zelo žaljive do dela občinskih svetnikov in sploh do demokracije,« pristavlja Cin-golani, medtem ko večino zagovarja občinski svetnik liste Per Gorizia Fabrizio Oreti. Po njegovih besedah je bilo treba spremeniti vrstni red zasedanja, ker bi drugače tvegali, da ne bi uspeli odobriti konvencije o socialnih službah v občinah iz severnega dela pokrajine. Omenjeno konvencijo so med zasedanjem izglasovali s podporo večine in svetnikov gibanja 5 stelle, ki so odobrili še konvencijo z občinama Dolenje in Števerjan za skupno pripravo plač za prihodnja tri leta. Svetniki večine in gibanja 5 stelle so odobrili še nekaj manjših sprememb regulacijskega načrta. Med drugim so prižgali zeleno luč za izdajo dovoljenja za gradnjo novih slačilnic ob igrišču za mali nogomet ob palači Rabatta. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 19. decembra 2012 13 GORICA-NOVA GORICA - Vrtca in prižig lučk na skupnem trgu Deset let srečevanja Deseto leto zapovrstjo so se včeraj srečali malčki iz goriškega vrtca Ringaraja z novogoriškimi vrstniki iz enote Kekec. Tudi tokrat, kot že nekaj zadnjih let, so se jim na Trgu Evrope - Transalpini pridružili predstavniki mestnih oblasti iz Gorice in Nove Gorice ter skupaj so prižgali novoletne lučke na drevesu, ki raste tik ob meji. Ob jubileju so vzgojiteljice obeh vrtcev pripravile skupno razstavo o dosedanjih čezmejnih srečanjih, ki bo na Trgu Evrope na ogled do petka. Program srečanja je bil še bolj prazničen in prisrčen kot sicer. Otroci iz vrtca Ringaraja so najprej zapeli »Želimo vam srečen božič« v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, otroci iz vrtca Ku-rirček »Zimo belo« in »Novoletno pesmico«, skupaj pa še pesem o prijateljstvu »Poj z menoj«, ki je lepo zaokrožila misli odraslih. Ravnateljica novo-goriškega vrtca Ksenija Dujec je spomnila, da se je prijateljstvo med njimi stkalo še v času, ko je državi delila meja, in zaželela, da bi se vezi poglabljale. Tudi župan Matej Arčon se je strinjal, da je prijateljstvo tisto, ki povezuje vse generacije, odbornica za socialo v Gorici Silvana Romano, ki je nadomestila odsotnega župana Ettoreja Romolija - navzoča sta bila še goriška odbornika Arianna Bellan in Rodolfo Ziberna -, pa je izrazila upanje, da bo srečanje v bodoče zaobjelo še osnovne šole. Sledil je tradicionalni prižig lučk in nastop folklorne skupine Gartrož, ki je zaplesala nekaj slovenskih ljudskih plesov. Dogodek se je zaključil z vsesplošnim rajanjem, saj so se otroci spontano priključili folklorni skupini in zaplesali. »Otroci se pomena teh naših srečanj sedaj ne zavedajo, saj so premajhni. Vedno bolj se ga pa zavedamo mi. Na začetku je bila to bolj kot obveza, sedaj pa so srečanja že v veselje in užitek, ki so res prerasla v prijateljstvo,« je včeraj povedala Jola Ma-tič, dolgoletna vzgojiteljica v vrtcu Kurirček, ki je sicer že upokojena, a še vedno z veseljem sodeluje pri srečanjih obeh vrtcev na Trgu Evrope. Pravzaprav je bila pred desetimi leti ena ključnih akterk pri na- Otroci so se spontano priključili folklorni skupini in zaplesali foto k.m. stajanju in kasnejši izvedbi zamisli o srečevanju s slovenskim vrtcem z druge strani meje. Prva srečanja so potekala tako, da sta se vrtca obiskovala na raznih dogodkih, kasneje, ko je ob vstopu Slovenije v EU nastal trg obeh Goric, pa so srečanje prenesli prav tja, na točko, ki je pomenila prvo stičišče obeh mest. »Začeli smo zato, ker smo tedaj imeli v tem prostoru priložnost narediti nekaj enkratnega,« se spominja Matičeva. »Oni so imeli zelo velike težave, da so lah- ko prišli k nam. Veliko več birokratskih preprek so imeli kot mi. Vsak starš je moral pisno dati privoljenje za to, zadevo so morali urejati na policiji. Čeprav smo morali tudi mi na policijo sporočiti imena in priimke otrok, pa tudi dovoljenja staršev, da lahko gremo z otroki v Italijo, smo morali imeti. Ko se srečamo me, vzgojiteljice z obeh strani meje, gremo vedno rade skupaj na kavo. Naša srečanja so res prerasla v prijateljstvo,« zaključuje »tršica Jola«. (km) GORICA - Jasli Tika taka Vprašanja za občino V središču Lenassi v Gorici bo danes popoldne občinska odbornica Silvana Romano odgovarjala na niz vprašanj, ki jih občinski upravi postavlja skupina staršev otrok iz jasli s slovenskim jezikom Tika taka v Ulici Rocca. Vprašanja so posledica pobude mamice italijanske narodnosti, ki je po burnem srečanju med starši iz začetka decembra menila, da bo večji del nesoglasij odpravljen, če bo goriška občina pojasnila svoja stališča glede lestvic in delovanja jasli Tika taka nasploh. S prvim vprašanjem skupina staršev občinsko upravo sprašuje, katera je po njenem mnenju pravzaprav vloga jasli Tika taka. Romanova bo tako morala pojasniti, če je glavni cilj jasli zaščita jezika in kulture slovenske narodne skupnosti v Italiji ali pa si občina prizadeva, da bi bile jasli vključene v širši projekt medkulturne integracije med Italijo in Slovenijo. Skupina staršev občinske upravitelje tudi sprašuje, zakaj so se odločili za uporabo dveh lestvic za vpisovanje otrok, ki sta ena rezerva drugi, ne da bi pri tem dali nobene prednosti pripadnikom slovenske narodne skupnosti, in zakaj se niso raje zgledovali po Trstu, kjer sta lestvici popolnoma ločeni. Skupina staršev nekaj vprašanj namenja tudi vzgojiteljicam; sprašuje jih, kako gledajo na odprtost jasli otrokom drugih narodnosti. Predstavlja njihova prisotnost obogatitev ali oviro pri didaktičnih dejavnostih, pri čemer skupina staršev poudarja, da je treba upoštevati glavno značilnost jasli, to se pravi, da se z njihovo dejavnostjo ščitita slovenski jezik in kultura. Skupino staršev dalje zanima, kdo ocenjuje jezikovne kom-petence vzgojiteljic in v katerih primerih uporabljajo tudi italijanščino kot pogovorni jezik z malčki, Romanova pa jim bo morala pojasniti, če morajo biti po mnenju občinskih upraviteljev sporočila za starše otrok iz jasli Tika taka tudi v slovenščini. Skupina staršev, med katerimi jih je večina italijanske narodnosti, dejansko postavlja podobna vprašanja, na katera so še pred lanskim odprtjem jasli zahtevali čim bolj jasne odgovore tudi slovenski občinski svetniki in člani slovenske občinske konzulte. Jasnih odgovorov pred enim letom ni bilo, zato pa je marsikatera zadeva ostala nedorečena, kar še zlasti velja za vprašanje lestvic. (dr) 14 Četrtek, 20. decembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Podjetje Irisacqua pripravilo socialno bilanco SKLAD SARDOČ Milijonske naložbe, nižja vodna izguba Milijonske naložbe družbe Irisacqua v obnavljanje vodovodnega omrežja se začenjajo obrestovati. Količina izgubljene vode se je v lanskem letu občuteno znižala. »Lani smo zabeležili 39,57 odstotno vodno izgubo, kar je precej manj kot pred leti, ko je bila izguba 51 odstotna. Pri tem je treba pojasniti, da je izguba izračunana na podlagi vode, ki jo črpamo, in prihodkov, ki jih imamo od plačil računov. Zaradi tega je treba upoštevati, da je del izgube odvisen od vode, ki jo za gašenje uporabijo gasilci, nekaj vode nam tudi drugi ukradejo, sploh pa je treba opozoriti bralce, da je vodna izguba nekaj fiziološkega. Vsak števec, tudi najnovejši, iz tehničnih razlogov izgubi vsaj 20 odstotkov vode,« pojasnjuje Paolo Lanari, direktor družbe Iri-saqua, ki je včeraj skupaj z njenim predsednikom Miriom Bolzanom predstavil družbeno socialno bilanco za zadnje tri-letje. »Lansko poslovno leto smo zaključili s pribitkom 246.624 evrov; ustvarili smo 8.662.737 evrov socialne dodane vrednosti; v obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja smo vložili 29.388.688 evrov; vrednost že začetih obnovitvenih del presega 92 milijonov evrov,« pojasnjuje Bolzan in poudarja, da gre v goriški pokrajini osemdeset odstotkov denarja, ki ga družba Irisacqua od računov za vodo, za financiranje novih obnovitvenih del na kanalizacijskem in vodovodnem omrežju. »Med lanskim letom je iz pip gospodinjstev in podjetij goriške pokrajine priteklo 14.170.000 kubičnih metrov vode, 86 odstotkov gospodinjstev je bilo priključenih na kanalizacijsko omrežje, v čistilnih napravah se je nabralo 2,8 ton blata,« še razlaga Bolzan, medtem ko Lanari napoveduje, da imajo pripravljen plan za nova javna dela do leta 2035 in je skupno vreden okrog dvesto milijonov evrov. »V Tržiču smo v zadnjih letih opravili izredno delo; po obnovi vodovodnega omrežja se je vodna izguba znižala na trideset odstotkov. Prihodnje leto bomo podobno obnovo vodovodnega omrežja izpeljali tudi v Gorici, kjer je težav zaradi vodnih izgub kar nekaj,« napoveduje Lanari in pojasnjuje, da je v teku tudi postopek za zavarovanje pred okvarami in bo predvidoma vsako družino stalo deset evrov na leto. »Včasih prihaja do okvar in vodnih izgub, ki se jih družine ne zavejo, števci pa seveda pridno beležijo, koliko vode je izteklo. Zatem družine dobijo tudi dva - tri - pet tisoč evrov vredne račune, podjetja tudi do petnajst tisoč; ko se bo mogoče zavarovati, bo celotno vsoto krila zavarovalnica,« pravi Lanari in pojasnjuje, da se tudi družba Irisacqua sooča s težavami, ki jih povzroča splošna gospodarska kriza. Družba Irisacqua lahko računa na denar, ki ji jo zagotavljajo računi, ko potrebuje večjo vsoto denarja za svoje naložbe, pa se tudi sama mora sprijazniti s težavami, ki jih imajo banke pri zagotavljanju kreditov. »Denarja za naložbe enostavno ni. Zato se mi ne zdi ravno prav, da bo tržaška občina dobila na razpolago štirideset milijonov evrov deželnega prispevka za gradnjo svoje čistilne naprave, mi pa moramo vse težave reševati sami,« poudarja Lanari in pojasnjuje, da se bodo računi prihodnje leto povišali za pet odstotkov, kar so v smernicah vodnega okoliša AATO predvideli že v prejšnjih letih. A tudi nad tem poviškom visi Damoklejev meč, saj bi lahko bil še višji. »Na državni ravni razmišljajo, da bi uvedli enotno tarifo za celo državo, kot se že dogaja za plin in elektriko. Na ta način v Rimu predvidevajo, da bodo krajevnim upravam in podjetjem zagotovili 60 milijard evrov, ki so po Italiji potrebni za posodobitev vodnega ciklusa,« razlaga Lanari in skupaj z Bolzanom napoveduje, da se bo januarja začela gradnja novega družbenega sedeža na Majnicah. »Mogoče nas bo kdo kritiziral, češ, da nov sedež ni potreben. V resnici je treba povedati, da letno plačujemo 160.000 evrov najemnine podjetju Hera, naši uradi pa so razpršenih po raznih poslopjih. Zdaj bo vse na enem mestu, sploh pa ne bomo več plačevali dragih najemnin,« pravi Bolzan. V gradnjo novega sedeža ob črpališču pitne vode na Majnicah bo družba Irisacqua vložila dva milijona evrov. (dr) GORICA - Nova kanalizacijska cev Načrt bo pripravljen prihodnje leto, začetek gradbenih del leto kasneje Naložba je vredna 45 milijonov evrov - Nad kanalizacijsko cevjo nameravajo urediti kolesarske steze Družba Irisacqua se bo prihodnje leto lotila načrtovanja nove kanalizacijske cevi, ki bo povezala Gorico s Šta-rancanom. To je včeraj napovedal direktor družbe Paolo La-nari, ki je pojasnil, da se bodo gradbena dela predvidoma začela leta 2014. »Resno razmišljamo o tem, da bi nad kanalizacijsko cevjo uredili kolesarske steze, s tem pa bi nedvomno ujeli dve muhi na en mah. Seveda pri svojih prizadevanjih za gradnjo kanalizacijske cevi računamo na pomoč krajevnih uprav in tudi združenj okoljevarstvenikov, saj gre za načrt, ki je iz okoljskega vidika zelo pomemben,« poudarja Lanari in pojasnjuje, da bo kanalizacijska cev okvirno stala 45 milijonov evrov. »V starem načrtu za kanalizacijsko cev je bila predvidena naložba 40 milijonov evrov, vendar smo takratni načrt ažurirali novim predpisom, predvsem pa smo se z njim odpovedali posodobitvi čistilnih naprav v Gradišču in Gorici, ki po novem ne bo potrebna. S tem smo prihranili od pet do sedem milijonov evrov, ki bo- do po drugi strani potrebni za povezavo Gorice in Gradišča na kanalizacijsko cev,« pravi Lanari. Kanalizacijska cev bo Sočo rešila nesnage, ker se bodo vanjo iztekale črne vode iz vse pokrajine. Na novo cev - njen premer bo predvidoma meril en meter - bodo povezali kanalizacijo iz Gorice, Gradišča, Romansa in Krmina, tako da se v Sočo ne bodo več iztekale ne črne in niti že prečiščene vode. Vse odplake bodo po novem prečiščevali v Štarancanu, kjer je na čistilno napravo povezana 11-kilometrska odtočna cev, po kateri se bo prečiščena voda izlivala v morje. Lanari pojasnjuje, da je sočasno z gradnjo nove čistilne naprave treba rešiti tudi težave s Kornom, v katerega se še vedno izlivajo neprečiščene vode iz novogoriške kanalizacije. Lanari razlaga, da so o tem vprašanju razpravljali tudi na zadnjem zasedenju slovensko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo, zato pa računa, da bo čim prej prišlo do pozitivne rešitve, čeprav na meddržavni ravni meljejo mlini birokracije še počasneje kot sicer. (dr) štipendij v Doberdobu Upravni odbor Sklada Dorče Sardoč je za šolsko leto 2012-2013 dodelil dvanajst štipendij; ceremonija s podelitvijo bo danes ob 17.30 v občinski sejni dvorani v Doberdobu. Pet štipendij po 800 evrov bo šlo učencem dvojezične osnovne šole v Špe-tru; to so Marko Blasutig, Simone Blasu-tig, Arianna Cedron, Kristina Filipov in Morgana Petrin. Šest štipendij po 2.000 evrov bodo prejeli univerzitetni študentje Ester Gaggi Slokar, Manja Košuta, Sanja Mikac, Matej Skerk, Jernej Šček in David Škorjanc. Prejemnica štipendije v znesku 4.000 evrov za podiplomski študij pa je Alenka Di Battista. Sklad je bil ustanovljen na osnovi oporoke Ane Ursini Sardoč, žene pokojnega Dorčeta Sardoča, z namenom, da bi z dobrodelnimi pobudami negovali spomin na njenega moža - narodoljuba, pokončnega narodoobrambnega delavca in upornika proti fašističnemu raznarodovanju. Bil je soustanovitelj ilegalnega gibanja TIGR, ki je organiziralo antifašisti-čni upor na Primorskem med obema vojnama. Skrb upraviteljev sklada je ohraniti živ spomin na Dorčeta Sardoča in na vrednote, za katere se je v življenju boril. Upravni odbor, ki ga imenujejo župani občin Doberdob, Sovodnje ob Soči in Devin-Nabrežina, podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim študentom, ki pripadajo slovenski narodni skupnosti v Italiji. GORICA - Javno avtobusno podjetje APT ima nov sedež Podjetje pred izzivi Na območju za kasarnami iz Tržaške ulice, kjer so od leta 2006 mehanske delavnice in parkirišča za avtobuse, je z včerajšnjim dnem tudi novo administrativno poslopje pokrajinskega podjetja javnih prevozov APT. Med včerajšnjo ceremonijo v tamkajšnji Ulici Caduti di An Nasiriyah so prerezali trak in spregovorili obredne besede, gostom, ki so imeli priložnost, da si ogledajo sodobno grajeno in opremljeno poslopje, pa so postregli tudi z informacijami o prihodnosti avtobusnega podjetja z ozirom na napovedane finančne reze in na novi razpis, na podlagi katerega bo podeljena koncesija za javni avtobusni promet na ozemlju dežele FJK. Novost se v kratkem obeta tudi v vodstvu goriškega podjetja. S prvim januarjem Giuseppe Zampieri zapušča direktorsko mesto. Po desetih letih se vrača v rodne kraje v pokrajini Treviso, kjer se bo zaposlil v nastajajočem pokrajinskem avtobusnem podjetju. Njegovo mesto na čelu APT bo zasedel Vincenzo Milanese. Zampieri vsekakor ne bo definitivno zapustil Goriške, saj bo ostal član odbora za prevoze in promet Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Goste je včeraj sprejel predsednik APT Paolo Polli, ki je najprej poudaril, da opravlja podjetje v pokrajini javno službo primarnega pomena. Povedal je, da so se v novo poslopje iz stavbe železniške postaje preselili predsedstvo in upravni uradi, blagajna za nakup vozovnic pa ostaja v železniškem poslopju. Izpostavil je okoliščino, da je bilo poslopje predano v uporabo v predvidenih rokih; gradbena dela je opravilo podjetje ICI Coop iz Ronk, vodja gradbenih del je bil inženir Nicolo Fornasir. Polli je pred predstavniki mestnih oblasti in sindikatov še povedal, da bo splošna kriza neizogibno udarila tudi po javnih prevozih. Napovedovali so se težki finančni rezi, ki bi sektor močno prizadeli, dežela FJK pa jih je nazadnje ublažila. Potrebni bodo seveda korektivi v organizaciji prevozov, »skušali bomo vsekakor doseči, da potniki ne bodo v ničemer prizadeti,« je zagotovil in dodal, da se za APT pripravljajo zahtevni časi tudi zaradi novega razpisa za podelitev koncesije. Razpis bo obravnaval deželo kot enotno ozemlje in bo presegel dosedanje ločevanje na teritorialne enote, ki so v glavnem sovpadale s pokrajinami. Izid razpisa ni vnaprej napovedan, je pojasnil Zampieri; pričakovati je, da bodo v igri tudi podjetja iz drugih dežel Italije in tuji konkurenti. Štiri pokrajinska podjetja javnih prevozov iz dežele FJK pripravljajo zato skupen nastop. Nova organizacija javnih prevozov bo stopila v veljavo od prvega januarja 2015, dotlej pa ostaja APT koncesionar na ozemlju goriške pokrajine. Novo administrativno poslopje podjetja APT bumbaca V novem administrativnem poslopju APT zaseda pritličje 500 kvadratnih metrov, prvo nadstropje pa še dodatnih 300 kvadratnih metrov. Javna dražba za izbiro izvajalca del je bila opravljena pred poldrugim letom, dela so izvajalcu dodelili 31. januarja letos, po 298 dneh pa je bilo poslopje že predano v uporabo. Izklicna cena je znašala 1.911.000 tisoč evrov, ronško podjetje, ki je delo opravilo, pa je ponudilo 10-odstotni popust. Prostori so svetli in sodobno urejeni, njihovo ogrevanje bodo zagotavljali fotovoltaični paneli, s katerimi so prekrili streho. GORICA - Pokrajinski sklep Nad zaporom bo bdel garant Preverjal bo življenjske pogoje tudi v centru CIE Nad življenjskimi pogoji v zaporu v Gorici in v centru za nezakonite priseljence CIE v Gradišču bo bdel pokrajinski garant. Postopek za imenovanje garanta se je začel 15. oktobra letos, ko je predlog vložil pokrajinski svetnik FLI-UDC Stefano Cosma in ga je pokrajinski svet soglasno osvojil. V nadaljnjem postopku ter z doprinosom vseh političnih komponent je bil sklep dopolnjen in je zaobjel tudi center CIE. Osnutek pravilnika sta 11. decembra obravnavali na skupnem zasedanju tretja in peta pokrajinska svetniška komisija; pravilnik je orisal Cosma, spremembe vanj pa so prispevali svetniki Fabio Russiani (UDC), Mario Lavrenčič (SEL), Dario Obizzi (PDL) in drugi. V ponedeljek je bil pravilnik nazadnje izglasovan v pokrajinskem svetu, kjer so ga podprli vsi razen predstavnikov Severne lige. Pokrajina bo sedaj seznanila javnost s pogoji in z rokom za vložitev kandidatur. »Ob občinskih garantih iz Vidma in Trsta bo garanta dobila tudi goriška pokrajina, saj občina Gorica in dežela zaradi inercije tega nista storili,« pravi Cosma in izpostavlja neznosni položaj v zaporu, kjer je trenutno 46 jetnikov in 40 paznikov. KOPRIVNO - Na posestvu Villa Russiz Novo zavetišče za nedolžne žrtve socialne stiske družin Casa Elvine v Russizu bumbaca Vinogradniško podjetje Villa Russiz namenja del prihodkov od prodaje vin skrbi za otroke od tretjega do štirinajstega leta starosti, ki so nedolžne žrtve socialne stiske ali težkih družinskih razmer. Njim je namenjeno novo poslopje na posestvu briškega podjetja v občini Ko-privno, ki so ga včeraj predali v uporabo ob udeležbi predsednika deželne vlade Renza Tonda in drugih vidnih gostov. Strukturo so uresničili z denarjem dežele FJK (1.400.000 evrov) in fundacije Villa Russiz (650 tisoč evrov) ter še s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice. Villa Russiz je dedič grofice Elvine Ritter de Zaho-ny, ki je leta 1894 v Russizu ustanovila prvo šolo za revne otroke. Nova stavba, ki so jo včeraj odprli in v spomin na dobrotnico iz preteklosti nosi ime Casa Elvine, razpolaga s štirinajstimi sobami in 22 posteljami, sprejme lahko šestnajst varovancev, vzgojiteljev je skupno deset, zanje pa odgovarja Katia Venica. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 19. decembra 2012 15 GORICA - Čezmejno srečanje borčevskih in veteranskih organizacij Stisko povzročili požrešneži »Skoraj ves svet so pahnili v krizo, ker niso spoštovali niti ene vrednote, za katere smo se veterani in domoljubi borili« Srečanje med člani borčevskih in veteranskih organizacij Na sedežu goriške sekcije vsedržav-nega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI je bilo tradicionalno srečanje borčevskih in veteranskih organizacij Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Osrednja govornika sta bila Mirko Primožič, predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI, in Angel Vidmar, predsednik koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij severne Primorske. Poudarila sta probleme in težave, s katerimi se srečujejo veteranske in borčevske organizacije v sedanjih kriznih razmerah. »Že res, da živimo v težkih gospodarskih razmerah, ki pa jih nismo povzročili veterani in člani naših organizacij. Povzročili so jih politiki in bankirji, zaradi pogoltnosti, v Sloveniji pa tudi zaradi divje privatizacije premoženja, nespoštova- nja pravne države in še česa. Vsi ti ljudje, ki so ne samo Slovenijo, temveč skoraj ves svet pahnili v globoko krizo, niso spoštovali niti ene vrednote, za katero smo se veterani in domoljubi borili. Njim so tuje vrednote, kot so domoljubje, poštenost, odgovornost, solidarnost, tovarištvo, socialna in pravna država,« je med drugim dejal Vidmar. Na srečanju - udeležili so se ga tudi predsednik novogoriške borčevske organizacije Vladimir Krpan, predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško Paolo Padovan, člana predsedstva slovenske borčevske organizacije Štefan Ci-goj in Janez Alič - so poudarili uspešno sodelovanje, ki je pomembno prispevalo k dobremu in tvornemu sodelovanju samih organizacij in prebivalstva ob meji. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tut-to tutto niente niente«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Col-pi di fulmine«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Tut-to tutto niente niente«. Dvorana 3: 18.00 - 21.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato« (digital 3D). Dvorana 4: 17.15 »Sammy 2«; 20.00 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; 22.00 »Una famiglia per-fetta«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Col-pi di fulmine«. -A Gledališče fl Razstave V GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici bo danes, 19. decembra, ob 18. uri odprtje razstave Maria Baresija; na ogled bo do 20. januarja 2013 od ponedeljka do sobote 10.00-12.00 in 16.00-19.00. PEVMA - V petek Ob božiču zborovsko prepevanje Združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver, Oslavje bo v petek priredilo tradicionalno srečanje ob božični pesmi. V zadnjih letih je predbožična prireditev postala stalnica v kulturni ponudbi vasi na desnem bregu Soče. Lani je pevmsko cerkev obiskal harmonikarski orkester Glasbene matice Synthesis 4 iz Trsta, letos bo praznični čas zaznamovala zborovska pesem. Petkov večer bodo v prvi vrsti oblikovali otroci iz pevm-skega otroškega vrtca in osnovne šole Josip Abram; otroški pevski skupini vodita učiteljici Katja Ban-delli in Marta Ferletič. V drugem delu koncerta se bosta z božičnimi napevi predstavila moška pevska zbora Skala iz Gabrij, ki ga vodi Zulejka Devetak, in Štmaver, ki deluje pod vodstvom Nadje Kovic. Ob njiju bo nastopil še ženski pevski zbor društva Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi Dario Bertinazzi. Pesem bo zadonela v pevmski cerkvi z začetkom ob 19.30. (vip) Koncerti V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 29. decembra, ob 20.45 balet Royal Mongolian; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 19. decembra, ob 21. uri »Provando in nome della madre«, nastopajo Erri de Luca, Simone Gan-dolfo, Sara Cianfriglia (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri »Krojači sveta - Funeral fashion show« (Vesna Milek, Svetlana Slapšak, Dušan Jo-vanovic). V petek, 21. decembra, ob 17. uri »Zajtrk« (Simona Hamer, Ajda Valcl) in ob 20. uri »Parole, parole ali ni bila peta, bila je deveta« (Aldo Nicolaj); gostovanje Beneškega gledališča Špeter; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. M Izleti Kromberški Vodopivci v grajski dvorani foto peter kante KROMBERK Jubilejni koncert izzvenel v Vodopivčevih notah Grajska dvorana Goriškega muzeja je bila v soboto pretesna za vse ljubitelje zborovskega petja, ki so se odzvali povabilu na celovečerni koncert Moškega zbora Kromberški Vodopivci ob praznovanju njegove desetletnice delovanja. Zasnoval ga je Vojko Pavlin in z njim nadaljeval kulturno izročilo kromberškega duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca. Njemu v spomin se je letos v Kromberku zvrstilo osem predvsem glasbenih prireditev; tudi sobotni večer je ves izzvenel v Vo-dopivčevih notah. Koncert sta obogatila solista Polona Kante Pavlin in Manuel Pintar, ki sta poslušalce razveselila tudi z zaključnim prizorom Vodopivčevega »Kovačevega študenta«. V nadvse prijetnem domačem vzdušju je bilo nato Krom-berškim Vodopivcem izrečeno veliko uradnih in zasebnih čestitk ter pohval. (dm) BOŽIČNI IN NOVOLETNI KONCERT pihalnega orkestra Kras bo v soboto, 22. decembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta v soboto, 22. decembra, ob 20.15 nastopila Rade Šerbedžija in Za-padni kolodvor; informacije po tel. 003865-3354013. V KMETIJI RUBIJSKI GRAD na Gornjem Vrhu 40 na Vrhu bo v petek, 28. decembra, ob 20.30 koncert mednarodnih božičnih pesmi »Nativitas mundi« s skupino Artevoce Ensemble, v kateri sodeluje tudi priznana pevka Martina Fe-ri iz Trsta. Večer prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s kulturnim društvom Danica in občino Sovodnje. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na li-pizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo pokrajinski šolski urad v ul. Ri-smondo 6 v Gorici, 24. in 31. decembra zaprt. skih posebnosti. Vpisovanje se bo začelo v januarju ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na kor-zu Verdi 51/int. in se nadaljevalo do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. SPDG vabi na udeležbo na nočni spominski pohod v Dražgoše čez Ratito-vec, ki bo na noči med 12. in 13. januarjem 2013. Prijave do 31. decembra po tel. 320-1423712 ali andrej@spdg.eu (Andrej). H Čestitke Na fakulteti vzgojnih ved - smer za otroški vrtec Tržaške univerze je JANA JARCuspešno dokončala štiriletni študij. Vsi, ki jo imamo radi, ji ponosno čestitamo in voščimo še obilo nadaljnjih uspehov. Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja 2013 za ogled najpomembnejših kulturnozgodovin- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence na prednovoletno silvestrovanje v restavracijo Primula v Solkanu ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in pri vagi in na Goriščku-trgu Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 17. uri. Vpisovanje za silvestrovanje se nadaljuje. Prijave sprejemajo po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F:), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. HIŠA PRAVLJIC organizira v Sovodnjah zimski center od 27. decembra do 4. januarja za otroke od 3. do 10. leta. Vsak dan bodo potekale ustvarjalne delavnice: kuharska, glasbena, likovna in znastve-na. Osnovnošolci bodo pisali naloge. Število mest je omejeno; za informacije hi-sapravljic@gmail.com ali tel. 334-1243766 (Martina Šolc) od 19. do 20. ure. 0 Prireditve OK VAL prireja božični nastop v petek, 21. decembra, ob 16.30 v štandreški telovadnici. OBČINA TRŽIČ s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice prireja niz predavanj na temo vzgoje v mladinskem centru na Drevoredu San Marco 70 v Tržiču: danes, 19. decembra, med 16.30 in 18.30 bo predavala sociologinja Gabriella Burba na temo odnosa med šolo in družino; nujna najava, več na www.comune.monfalco-ne.go.it (news). LITERARNI ČETRTEK z Bralnim klubom (TŠC Nova Gorica) z naslovom »Ko se poezija rodi v razredu« bo v četrtek, 20. decembra, ob 20. uri v čitalnici Babel kulturnega centra Mostovna v Solkanu. DRUŠTVO TRŽIČ vabi v petek, 21. decembra, ob 17. uri na sedež ANPI, Ul. Valentinis 84 na predstavitev knjige »Accanto alla madre«. Avtorica Clara Scropetta bo spregovorila o pomenu materinstva. Ob tej priložnosti si bodo voščili za praznike. KINOATELJE vabi na predstavitev dokumentarnega videa Anje Medved »Album mesta« v petek, 21. decembra, ob 18. uri na nekdanjem mejnem prehodu na Erjavčevi ul. med Novo Gorico in Gorico. Sladice na meji Na goriškem Travniku bodo danes ob 17. uri odprli božično tržnico Slaščice na meji (Dolci di frontiera), med katero bo mogoče do 24. decembra pokusiti sladice iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije, Avstrije in Madžarske. Na Travnik so že v prejšnjih dneh namestili 21 lesenih hišk, medtem ko bodo na pobudo trgovcev iz združenja Le nuove vie v štirih praznih trgovinah v Raštelu ponujali beograjske spe-cialitete, briška vina, dobrote s solkanskim radičem in jedi gostilne iz Črnomlja. Dvakrat Erri De Luca Neapeljski pisatelj, pesnik in prevajalec Erri De Luca bo drevi ob 21. uri nastopil v občinskem gledališču v Krminu z recitalom »Provando in nome della madre«. Še pred tem se bo ob 16.30 srečal z bralci v knjigarni Leg na Verdijevem korzu v Gorici. Dve zapori na hitri cesti Hitra cesta Gorica-Vileš bo zaradi gradbenih del danes med 10. in 14. uro zaprta med Gradiščem in Štandrežem v smeri Gorice, jutri ob istih urah pa med Vi-lešem in Gradiščem. Božični koncert v Romjanu V avditoriju v Ronkah bo danes ob 20. uri božični koncert Združenja staršev iz Romjana. Na programu so nastop otroškega pevskega zborčka Združenja staršev, ki ga vodi Lara Černic, skupine kitaristov, katerih mentor je Aljoša Saksida, glasbene skupine Alga, Romjanskih mu-zikantov pod vodstvom Silvie Pierotti in zbora Starši ensemble. Pravljica in ognjeni šov Poleg drsanja na ledu med 10. in 22. uro in Radia v mestu z gostom Rudijem Bučarjem med 15.30 in 17. uro bo danes na novogoriškem Bevkovem trgu ob 17. uri še program za otroke: cirkuška pravljica z ognjenim šovom. (km) Skrivnostni otok Madagaskar V novogoriški knjižnici Franceta Bevka bo danes ob 18. uri predpremiera dokumentarnega filma priznanega primorskega avtorja Jožeta Možine »Madagaskar - samosvoja skrivnost«. Film o enem najbolj skrivnostnih in zanimivih koščkov sveta je posnela ekipa, ki jo ob Možini sestavljata še Jože Jagrič in Stane Kerin ter se je že uveljavila s portretom o Pedru Opeki. Dokumentarna reportaža o Madagaskarju je njihov najnovejši dokumentarni film. (km) 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA dobite v kmetiji Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481-882064, 347-1216398). DIATONIČNO HARMONIKO B.ES.AS. Prostor prodam za 1000 evrov; tel. 3355387249. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Nada Kem-perle na glavnem pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 13.00, Emilio Passon v cerkvi v Doberdobu (žara s pepelom bo v cerkvi od 12. ure dalje) in na pokopališču. DANES V MARTINŠČINI: 11.00, Gino Visintin (s pokopališča v Zdravščinah) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Luciano Gava (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepe-litev; 11.00, Augusto Tambarin (iz Vidma) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Gemma Car-lovich vd. Maurovich (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Or-tensio Faccio (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 14.00, Sergio Lonzar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 14.00, Natalia Franco (iz bolnišnice v Krminu) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Livio Galopin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. 1 6 Sreda, 19. decembra 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu S« ® š - MESSI Z BARCO DO LETA 2018 BARCELONA - Trikratni zaporedni dobitnik zlate žoge za najboljšega nogometaša na svetu Lionel Messi je s katalonskim velikanom Barcelono podaljšal sodelovanje do leta 2018, so zapisali na klubski spletni strani. Argentinec je letos zabil že 90 golov in ima s tem strelski rekord v enem letu. Iz Barcelone so ob tem še sporočili, da so podaljšali sodelovanje tudi z dvema španskima re-prezentantoma, z branilcem Carlesom Puyo-lom in vezistom Xavijem Hernandezom, oba pa bosta z vodilnim klubom španskega prvenstva podaljšala do leta 2016. FEDERER PETIČ, SPIRINGOVA PRVIČ ŠPORTNIKA ŠVICE BERN - Drugi teniški lopar na svetovni jakostni lestvici ATP Roger Federer je svoji domovini še vedno številka ena. V Švici so mu že petič podelili naslov najboljšega švicarskega športnika leta. Naslove je že prejel v letih 2003, 2004, 2006 in 2007. Federer je letos osvojil šest turnirskih zmag, vključno z osvojeno lovoriko zmagovalca turnirja za grand slam vVVimbledonu. Za športnico leta so v Švici razglasili olimpijsko šampionko v triatlonu Nicolo Spirig. ALPSKO SMUČANJE - Rok Perko je osem let čakal na stopničke v smuku Priprave si je plačal sam LJUBLJANA - Rok Perko je poskrbel za najodmevnejši dosežek slovenskega moškega alpskega smučanja v letošnjem letu. Na smuku na progi Saslong v Val Gardeni se je zavihtel na stopničke ter osvojil drugo mesto, kar je odlična popotnica za nadaljevanje smukaške sezone. Le 19 stotink je zmanjkalo, da bi 27-letni Tržičan zmagal, s čimer bi se pridružil Andreju Jermanu, ki je edini Slovenec z zmagama na smukaških tekmah svetovnega pokala. Jerman je slavil v Gar-misch-Partenkirchnu leta 2007 in v Bormiu leta 2009. Perko še ni rekel zadnje besede, saj želi krojiti razplete tudi na ostalih smukih, za končni cilj pa si je postavil uvrstitev med najboljših 25 smukačev na svetu v končnem smukaškem seštevku. »Odvalil se mi je zelo težak kamen od srca. Bila je težka tekma. Ponavadi, ko prideš s številko 35 v cilj in se izpiše številka ena za prevzem vodstva, tudi veš, da si zmagal. Tako da so se mi v glavi že začeli odvijati takšni scenariji in sem si začel govoriti: 'Takšen je torej občutek, na katerega čakaš vse življenje.' Potem pa ODBOJKA - C-liga Poraz Soče Val V • V v Tržiču Fincantieri - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:20, 25:15, 25:22) Soča Val ZBDS: Brabdolin 6, I. Černic 5, devetak 2, Fedrigo, Giacomelli 3, Sfiligoi 6, Škerk 1, Zoff 8, Braini 0, M. Černic (Libero), trener Mauro Kuštrin. Igralci združene ekipe Soča Val so se v vnaprej igrani tekmi zadnjega kroga moške C-lige v sončnem letu zadovoljivo upirali vodilnemu v skupini, a jim ni uspelo osvojiti niti častnega seta. Najbližje temu so bili v uvodnem setu, v katerem so izpusitli iz rok vodstvo s 16:13. Nadaljevanje seta je bilo izenačeno, v končnici pa so naši igralci popustlii, kar se jim sicer dogaja večkrat. Drugi set je bil po izidu 7:7 enosmeren, saj je Fincantieri dosegel delni izid 12:0 z močnimi servisi enega od svojih centrov in neučinkovitim napadom Soče Val. Tretji set je bil spet bolj izenačen. Soča Val je bil v igri za zmago do 22. točke, nato pa so bile napake spet usoden. DANES - 20.30 v Vidmu. VBU - Sloga Tabor. Danes predstavitev projekta Govolley Danes ob 18.30 bo v sovo-denjski občinski telovadnici predstavitev Projekta Govolley, to je projekt sodelovanja med vsemi našimi društvi, ki se na Goriškem ukvarjajo z žensko odbojko. Rok Perko na cilju v Val Gardeni me je kar 'speklo', ko me je prehitel Steve Nyman. Za nadaljevanje sezone seveda pričakujem še kakšen smu-kaški rezultat. Prva priložnost bo že 29. decembra na Stelviu v Bormiu. Seveda mi nekatere progo bolj, nekatere manj ugajajo, vendar pa lahko še kje uprizorim senzacijo oziroma pričakujem, da, če bom še kdaj stopil na stopničke, to ne bo več senzacija,« pravi novi slovenski smukaški junak Perko, ki je skoraj osem let čakal in vendarle dočakal preboj v članski konkurenci. Perko je veliko obetal že v mladosti in na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2005 v Bardonecchii osvojil zlato kolajno v smuku in srebro v superveleslalomu. V članski konkurenci pa potem ni več posegal po visokih mestih. Njegovi najboljši uvrstitvi v svetovnem pokalu sta bili pred Val Gardeno dve 12. mesti, ki ju je dosegel na smukih v Kvitfjellu v letih 2009 in 2010. Pred letošnjo se- ansa zono je Perko ostal brez A statusa in si je moral priprave plačevati sam. Stopničke so tako poplačilo za ves trud in vloženi denar, na podlagi rezultatov pričakuje, da bodo uspehom sledile tudi pozitivne spremembe njegovega statusa. Uspeh je prišel ob pravem času, saj je z njim potrditev dela dobil tudi novi trener moške ekipe za hitre discipline Tadej Platovšek, ki je vodenje ekipe prevzel po odhodu avstrijskega strokovnjaka Burkharda Schafferja. Trener bo v Bormiu stavil na isto ekipo, ki se je preizkusila tudi v Val Gardeni. Na smuku na Stelviu, gre za enega najbolj zahtevnih smukov v svetovnem pokalu, bodo nastopili Perko, Jerman, Šporn in Boštjan Kline. Prav v Bormiu si dobrega rezultata nadejata Šporn in Jerman, ki še išče prave občutke po padcu in poškodbi decembra lani v Beaver Creeku. MOŠKI SLALOM Zmagal Hirscher Infarkt usoden za sodnika ob vratcih MADONNA DI CAMPI-GLIO - Avstrijec Marcel Hirscher je zmagovalec slaloma za svetovni pokal alpskih smučarjev v Ma-donni di Campiglio. Drugi je bil Nemec Felix Neureuther (+1,67), Japonec Naoki Juasa (+2,28) je osvojil prve stopničke v karieri s tretjim mestom. Edini slovenski finalist Mitja Valenčič je tekmo končal na 15. mestu (+3,83). Hirscher je s sijajno drugo vožnjo ubranil vodstvo s prve proge ter se povzpel na prvo mesto sla-lomskega seštevka. V skupnem seštevku svetovnega pokala še vedno vodi Norvežan Axel Lund Svin-dal (614), ki sicer v slalomu ne tekmuje. Na drugo mesto skupno se je z zmago v Madonni di Campi-glio povzpel Hirscher (560), ki je prehitel po novem tretjeuvrščene-ga Američana Teda Ligetyja (537). Italijani so se morali po obetavni prvi vožnji zadovoljiti s 4. mestom Manfreda Moelgga, Razzoli in Deville pa sta v drugi vožnji odstopila. Tekmo je zasenčila smrt enega izmed sodnikov pri vratcih, ki je utrpel srčni napad. Kljub takojšnjemu oživljanju le nekaj metrov od proge, 70-letnemu smučarskemu učitelju Lanfrancu Bertocciju reševalci niso mogli več pomagati in je preminil. JUANTORENA ODSLEJ Z ITALIJO Kot proča Gazzetta dello sport bo kubanski odbojkar Osmany Juantorena branil barve Italije na evropskem prvenstvu 2013 na Danskem. Sedemindvajsetletni tolkač Trentina Volley je po poroki leta 2008 pridobil italijansko državljanstvo leta 2010, od lani pa igra v A1 -ligi kot Italijan. Juantorena je do leta 2006 igral za Kubo in z njo zbral 75 nastopov. Dve leti je bil diskvalificiran zaradi dopinga. Gazzetta poroča tudi, da bo moral selektor Mauro Berruto zdaj premagati odpor nekaterih »azzurrov«, ki so se javno izrekli proti Juantorenovi vključitvi v izbrano vrsto. NOGOMET Kazenski točki za Napoli! RIM - Italijanska nogometna zveza FIGC je Napoliju odvzela dve točki zaradi objektivne odgovornosti pri prirejanju tekme med Sampdorio in Napolijem, ki je bila 16. maja 2010. Nekdanji rezervni vratar tega kluba Matteo Gianello je hkrati dobil več kot triletno prepoved igranja, šestmesečni suspenz pa sta si prislužila kapetan Paolo Can-navaro in Gianluca Grava.Italijanska zveza je Cannavaru in Gravi naložila kazen, ker sta vedela za prirejanje izida, a tega nista prijavila ustreznim organom. Na sporni tekmi v Genovi je zmagala Sampdoria, z novimi tremi točkami pa si je zagotovila nastop v kvalifikacijah za evropsko ligo prvakov. Napoli je po odvzemu dveh točk s tretjega zdrsnil na peto mesto lestvice A-lige, za vodilnim Ju-ventusom pa zaostaja deset točk. POKAL - Osmina finala: Inter - Verona 2:0 (0:0), Cassano v 50., Guarin v 54. min.; danes ob 15.00 Lazio - Siena, ob 17.30 Udinese - Fiorenitna, ob 21.00 Na-poli - Bologna. ROSSI - Na klopi Sampdorie bo odstavljenega Cira Ferraro do konca sezone nadomestil Delio Rossi. ILIČIČ - Po pisanju Gazzette dello sport naj bi se za slovenskega nogometaša Palerma Josipa Iličica zanimal Dinamo iz Kijeva. Zanj naj bi bil pripravljen odšteti osem milijonov evrov in sicilskemu klubu odstopiti argentinskega napadalca Marca Rubena. SELEKTOR - Predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin je potrdil, da bodo ime novega selektorja članske reprezentance sporočili pred koncem leta. Znano je, da se Čeferin dogovarja z nekdanjim selektorjem Srečkom Katancem, ki pa se še ni odločil. »NZS si želi, da sprejme ta izziv. Odločitev je pa njegova in ne naša,« je povedal Čeferin. NAJ IGRALEC - Francoska športna revija France Football je člana Real Madrida Karema Benzemaja izbrala za najboljšega francoskega nogometaša leta 2012. ŠZ DOM - Božični nastop v Gorici Vesele praznike so voščili malčki iz vrtca, košarkarji in navijačice Božična in novoletna voščila so včeraj vsem prisotnim zaželeli tudi člani in članice Športnega združenja Dom. V kulturnem domu v Gorici so se številni publiki predstavile najmlajše športne skupine, ki med sezono vadijo pri Domu. Prve športne prvine so uspešno prikazali malčki iz vrtca s poligonom, mali košarkarji, ki vadijo v sklopu ekipe minibasketa in ekipe under 13, so z žogami in kolebnicami prikazali košarkarske osnove z igro, božičnico pa so dopolnile še na- Rdeče-modri domovci so včeraj vsem voščili prijetne praznike vijačice All star in Stardust elite cheer, ki so pripravile skupinski sestav in posamični točki. Božičnico z več kot 80 mladimi so zrežirali vsi vaditelji, Bernard Hrovatin in Mateja Fajt, ki vodita športni vrtec, Nicol Križmančič in Ester Gregori, ki trenirata navijaški skupini ter košarkarski vaditelji Andrej Vremec, Jana Croselli in Tamara Petani. Pred voščili so vsi nastopajoči prejeli še darilce in društveni koledar. Veseli december 2012 Letošnji december bo za marsikoga manj prazničen, saj so izguba službe, dopolnilna blagajna, zamude pri izplačevanju honorarjev in podobni »varčevalni ukrepi« žal neprijetna stalnica tudi pri nas. In vendar je zadnji mesec v letu tudi čas, ko nas obiščeta Miklavž in božiček, mesec prazničnih jelk, jaslic, osvetljenih ulic in trgov. Za najsrečnejše pa tudi mesec potovanj, smučanja in silvestrovanj v evropskih prestolnicah. Dragi prijatelji Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da kanček »veselega decembra« ujamete v svoje fotoaparate in svoje fotografije (s Primorskim ali brez njega) pošljete naši spletni strani www.primorski.eu. / ŠPORT Nedelja, 16. decembra 2012 17 DANES PODELITEV PRIZNANJA ZA SK KRAS, SONJO MILIC IN DARIA STOLFO V tržaškem hotelu Savoia Excelisor bo danes ob 17. uri slovesna podelitev zvezd olimpijskega odbora CONI za leti 2010 in 2011. Priznanj so namenjena klubom in zaslužnim odbornikom.Med petimi prejemniki najvišjega priznanja, to je zlate zvezde, bo letos, kot smo že poročali, tudi Športni krožek Kras, ki je lani praznoval 50-letnico svojega obstoja, dobitniki ostali zlatih zvezd pa so En-to Bertolissi, Lorenzo Cella, Stefano Grimaldi in Lui-gi Paulini. Med številnimi dobitniki bronaste zvezde bosta tudi dolgoletna igralka in odborni-ca ŠK Kras Sonja Milič ter predsednik Smučarskega kluba Devin Dario Stolfa. OPENDAY SK DEVIN SK Devin je tudi letos priredil že tradicionalno pobudo Openday za začetek zimske sezone. Na dan, ko je naše kraje presenetilo izredno sneženje so Devinovci odpotovali v In-nichen v Pustriško dolino, ki je že vrsto let njihov kraj za prve zavoje sezone. Letošnje pobude se je udeležilo manj Devinovcev kot ponavadi. Bilo je nekaj tečajnikov, ki jih je usmerjal učitelj Lino, medtem ko je Janja vodila no-vonastalo skupino superbabyjev. Prva dva dneva so smučali na hribu Baranci, zadnji dan pa so se podali na vrh Croda Rossa. Pobude se je udeležilo tudi nekaj masterjev, starši najmlajših ter drugi ljubitelji alpskega smučanja. Razmere so bile čudovite, saj je bilo zelo malo ljudi na progah. SKOKI V VODO - Sofia Carciotti začela sezono med članicami Znanje črpa v Trstu KOŠARKA - U19 Jadran prepričljivo boljši! Jadran Qubik - Codroipo 74:56 (20:10, 38:22, 55:36) Jadran: Žerjal, Valentinuz 3, Daneu 4, Majovski 10, Gre-gori 2, Leghissa 2, Ridolfi 26, Batich 20, Mattiassich 6, Zoch, trener Oberdan. Nastope v letu 2012 so ja-dranovci končali uspešno. Na domačem igrišču so brez težav premagali drugouvrščeni Co-droipo. Odločilno prednost so si priigrali že v uvodnih minutah (10:2) in jo s skupinsko igro iz minute v minuto večali do maksimalnih 20 točk. Dobro je delovala obramba, učinkoviti pa so bili tudi v napadu predvsem s številnimi protinapadi. V napadu se je ob Ba-tichu izkazal še Ridolfi z najboljšim izkupičkom točk (26), pohvala pa gre tudi Žerjalu, ki je dobro zaustavljal nasprotnikovega najboljšega strelca. Tekmo zadnjega kroga rednega dela bo Jadran odigral v ponedeljek, 7. januarja, ob 20.00 v Foljanu. Vrstni red: Servolana* in Falconstar 20, APU in Codroipo 18, Jadran Qubik 16, Cordenons 14, San Vito 12, Interclub 10, Spilimbergo, Bar-colana in Fogliano* 8, Azzur-ra 4, Colors 2 (* s tekmo manj). DEŽELNO U19 Derbi Bor - Dom Danes bo ob 19.30 na Stadionu 1. maja slovenski derbi deželnega mladinskega prvenstva Under 19 med Borom Nova Ljubljanska banka in Domom. Obe ekipi imata po 10 točk in delita drugo mesto na lestvici za vodilnim Palla-canestro Trieste. Doslej sta doživeli le en poraz. Ko so cilji visoki, je motivacija prav gotovo na višku. Tako potrjujejo tudi želje in misli 18-letne skakalke v vodo Sofie Carciotti, ki je letos prestopila med članice in jo torej čaka boj proti eliti in tistim, ki so tudi že okusile olimpijsko vzdušje: »Tu je čisto drugače kot pri mladikah: tako ritem tekme kot atmosfera, intenzivnost in pa seveda vpliv ostalih tekmic. Tekmujem namreč tudi proti olimpijkam, tako da so bili občutki na prvi tekmi čisto posebni,« je priznala maturantka liceja F. Prešeren. Čeprav je članica Trieste tuffi minuli konec tedna na božični trofeji (Trofeo di Natale) prvič nastopila v starejši kategoriji, si v novi sezoni ne postavlja meja: »Rada bi tehnično izpilila nove skoke z 10-metrskega stolpa, na državni ravni pa ciljam na 3. mesto.« Ambiciozna in pogumna Sofia si kot novinka visokega cilja ni le zaželela, pri strokovnjakih je dobila tudi potrditev, da ga je zmožna doseči. Napovedi je vzela v zakup in za ta cilj že trenira. Prvo mesto naj bi vsekakor pripadlo olimpijki Noemi Batki, drugo Brendi Spa- ziani, za tretjo stopničko pa naj bi se borili slovenska skakalka in Giorgia Bard. Formo mora Sofia vsekakor šele izpiliti. Prva tekma v Bocnu pretekli konec tedna je bila le preizkusni kamen, predvsem priložnost za spoznavnaje novega okolja: »Nisem bila v formi, saj sem se resno začela pripravljati šele oktobra meseca, medtem ko ostale trenirajo intenzivno že od septembra. Trenerka De Ritz je bila namreč odsotna, zato smo s pripravami začeli pozneje. Tik pred nastopom pa me je mučila tudi mišična poškodba stegna.« Na preizkušnji z 10-me-trskega stolpa, njeni paradni disciplini, je zato izvedla štiri skoke s polovične višine (5 m), le enega pa z 10 metrov. Na koncu je bila 6. med desetimi tekmovalkami, kar je vsekakor spodbudno. Med članicami bo Sofia odslej tekmovala s petimi prostimi skoki: februarja, ko bo v Trstu državno prvenstvo po kategorijah, bo najbrž tekmovala še s skoki, ki jih je izvajala še lani kot mladinka, do konca sezone pa želi izpiliti predvsem tehnične prvine. Ambiciozno dekle bo s treningi nadaljevalo tudi med novoletnim premorom. Tržaški bazen ji nudi idealne pogoje vadbe, med drugim tudi vrhunske sparring partnerice, od katerih se vsak dan marsikaj nauči. V Trstu namreč trenirajo čisto vse njene tekmice: članici Trie-stine nuoto Batkijeva in Bardova ter Rim-ljanka Spazianijeva iz kluba Aniene. »Predvsem z Noemi Batki sem že v prejšnjih sezonah navezala odličen odnos. Na vsakem treningu jo opazujem, da bi se od nje naučila čim več, hkrati pa tudi ona z nasveti ne štedi,« je priznala Tržačanka. Sofia Carciotti, ki se je s tem športom začela ukvarjati šele pred tremi sezonami pri petnajstih letih, je lani osvojila na zimskem državnem prvenstvu mladinski državni naslov in si tako priborila tudi pravico do nastopa na mladinskem EP. Letos bo med članicami skušala prav tako poseči po najvišjih mestih: prva najpomembnejša nastopa v letu 2013 bosta zimsko državno prvenstvo po kategorijah v Trstu v začetku februarja, aprila pa bo tekmovala na absolutnem zimskem državnem prvenstvu v Turinu. (V.S.) TENIS Moški neodločeno, poraz deklet Moška in ženska teniška ekipa Gaje sta minuli konec tedna začeli z nastopi v zimskem deželnem prvenstvu. Končni izid obeh srečanj je zapustil nekaj grenkega priokusa, saj bi lahko glede na prikazano igro iztržili nekaj več. Moška ekipa je v Pal-manovi stavila na zmago, na koncu pa je bil rezultat izenačen 2:2. Fantje so namreč začeli z dvema zmagama v singlih, ki sta ju prispevala Matteo Cigui in Matteo Polese (pri Gaji igra na posodo), v dvojicah pa so izgubili. V zadnjem odločilnem tie-breku je bila Palmanova boljša z 10:7. Ker zmaga v dvojicah velja dve točki, je Palmanova naposled izenačila. Dekleta pa so proti izkušenim in starejšim igralkam Poli-sportive San Marco v Reman-zaccu izgubile s 3:1. Edino točko je prispevala Lara Betocchi, ki je gladko premagala Federico Del Zotto (4.2), Jessica Varljen pa je po odličnem začetku klonila na prvi deski proti Eleni Vianello (3.4). V dvojicah je gajevkam spet zmanjkalo nekaj odločnosti. Lara Betocchi in Martina Bellet-tini sta se nasprotnicam dobro upirali, v odločilnem tie-breku pa sta klonili šele pri 10:7, potem ko sta s 6:1 tudi povedli na 6:7, a nato povsem popustili. V Reman-zaccu je gajevke obenem tudi oškodovala podlaga, saj so igrale na umetni travnati površini, ki je niso vajene. Zimsko deželno prvenstvo se bo nadaljevalo januarja. Moška ekipa Gaje bo pred novoletnim premorom sicer odigrala že tekmo 1. kroga, ki je odpadla zaradi sneženja. Na Padričah bodo San Vito gostovali v soboto, 22. decembra ob 12.00, dekleta pa bodo tekmo 1. kroga odigrale v petek, 4. januarja. Na domačih igriščih bodo igrale proti Cam-pagnuzzi. Domači šport Danes Sreda, 19. decembra 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Franco - Oderzo DEŽELNA C-LIGA - 21.00 v Tržiču, Ul. Powell: Falconstar - Breg UNDER 19 - 19.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Dom NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA - 20.30 v Trstu, sv.Sergij: Zarja - Torre ODBOJKA MOŠKA V-LIGA - 20.30 v Vidmu, Marangoni: VBU - Sloga Tabor ŽENSKA D-LIGA - 21.00 v Sovodnjah: Govolley Kinemax - Zalet D Jutri Četrtek, 20. decembra 2012 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Gorici, Brumatti: Goriziana - Bor Radenska NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA - 20.00 na Opčinah: Breg -Roianese; 20.30 v Tržiču: Romana - Primorje DRŽAVNI MLADINCI - 18.00 na Proseku, Rouna: Kras - Sanvitese DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Križu: Vesna -Ponziana NARAŠČAJNIKI - 18.00 v Štandrežu: Juventina -San Canzian A Obvestila ŠD SOKOL prireja danes 19.12.2012 ob 18.00 v nabrežinski občinski telovadnici tradicionalno božično akademijo, na kateri bodo nastopali vsi Sokolovi otroci, mladinci in mladinke. Toplo vableni starši, nonoti in vsi prijatelji Sokola. Ob nastopu naših atletov si bomo lahko voščili za bližnje božične praznike. ŠD SOVODNJE - vabi v petek, 21. decembra, ob 17.00 v telovadnico v Sovodnjah na božičnico nogometnih mladinskih ekip. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na info@mladina.it ali 347-0473606 ali 3922303152. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 3405814566 (Valentina). primorski_sport face book 4 AŠZ OLYMPIA - Telovadna božičnica Nastop 80 otrok med poligonom in prikazom znanih risanih filmov Na telovadni božičnici AŠZ Olympia v Gorici je v ponedeljkovem enournem programu nastopilo okrog 80 pripadnikov društva sekcij ritmike, orodne telovadbe, predšolske telesne vzgoje (gymplay) in športnega plesa (show dance). V prvem delu večera so najmlajši skupine Gymplay pod vodstvom trenerjev in vaditeljev Damijane Češčut, Mihe Vo-grinčiča, Maje Devetak in Marije Jussa prikazali krajši poligon. Trenerki Damijana Češčut in Maja Devetak sta z mlajšo skupino deklic športne ritmične gimnastike pripravili vajo z žogami, s starejšo skupino ritmičark pa točko s trakovi. Mlajši dečki športne gimnastike so staršem pokazali kratek prikaz dela, talno akrobatiko, preskok in trampolín, starejša - tekmovalna ekipa pa je prikazala vaje na bradlji, drogu, parterju, preskoku in pa preskoke na kanwasu. Program sta pripravila trenerja Miha Vogrinčič in Miha Janežič. Dekleta Show dance skupin pa so se predstavila s točko Low Low (mlajša skupina), Bla Bla (srednja skupina), starejša skupina pa je dala uvod v večer s točko Cry me a River. Koreografije je pripravila Damijana Češčut ob pomoči pomožne vaditeljice Gioie Innocenti. Drugi del Božičnice pa je bil namenjen risanim filmom. Tako so pred občinstvo najprej stopile krasne odaliske iz filma Aladdin, sledili so pingvinčki iz filma Happy feet 2 in Šmrkci iz The Smurfs, Ostržek, Sneguljčiča in 7 palčkov, Flin-stones in pa 101 Dalmatians. Športni direktor Andrej Vogrič je na koncu vse nastopajoče nagradil s društvenim koledarjem in božičnim darilom, pozdravila pa sta predsednik društva Mihael Corsi in odbornik za šport na goriški Občini Alessandro Vascotto. Med Božičem in novim letomin bo prireditev v celoti predvajal Tv postaja FVG SPORT CHANNEL (kan.113), v prihodnjih dneh pa bo tudi na YouTube. (Damijana Češčut) 18 Sreda, 19. decembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC -2/6 <^>-CELOVEC TOLMEČ O -3/6 VIDEM O -2/11 O PORDENON -1/10 TRBIŽ O -5/2 O -5/0 KRANJSKA G. O -4/5 O-1/3 S. GRADEC ČEDAD O -1/10 TRZIC -1/4 _ O KRANJ CELJE -1/5 s h' O—- LJUBLJANA -1/5 f-j N. MESTO 2/6 POSTOJNA O ^ O-2/4 KOČEVJE -V . O J ČRNOMELJ M. SOBOTA MARIBOR °1/6 01/5 PTUJ 1 1 -" O ZAGREB 2/6 O REKA 3/8 (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno do rahlo oblačno vreme, ob obali bo ponoči in zjutraj zapihal burin. Ničta izoterma bo na višini pribl. 1000 m. Precej jasno bo, v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, ki se ponekod lahko zadrži večji del dneva. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. '- , Nad deželo pritekajo v visokih legah hladni atlantski se- Nad Jadranom in Balkanom je ciklonsko območje. Od verozahodni tokovi. Sredi tedna nas bodo zajeli suhi se- vzhoda priteka nad naše kraje v spodnjih zračnih plasteh verni tokovi. vlažen zrak. /vj CELOVEC '—-<> O -6/3 MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11,7 stopinje C. o -7/0 KRANJSKA G. u ČEDAD O KRANJ XX VIDEM O -2/7 (^V? O ( -3/8 fej» LJUBLJANA GORICA O r O -4/4 PLIMOVANJE Danes: ob 4.10 najvišje 34 cm, ob 11.06 najnižje -13 cm, ob 15.53 najvišje -2 cm, ob 21.25 najnižje -21 cm. Jutri: ob 5.01 najvišje 36 cm, ob 12.22 najnižje -23 cm, ob 18.02 najvišje 0 cm, ob 22.37 najnižje -14 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .100 Piancavallo............45 Vogel..................60 Forni di Sopra.........60 Kranjska Gora.........45 Zoncolan..............40 Krvavec................75 Trbiž...................40 Cerkno................60 Osojščica..............45 Rogla..................80 Mokrine...............70 Mariborsko Pohorje . .50 Podklošter............30 Civetta...................- Bad Kleinkirchheim . . .30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC -4/3 M o-5/1 S. GRADEC CELJE -3/3 O M. SOBOTA 0-4/3 MARIBOR 0-3/3 iS PTUJ O '— N. MESTO -2/4 O ^___ k°Č§vje ¿5 _ o "" ČRNOMELJ REKA -3/6 ' ZAGREB -3/4 O __,_ _(NAPOVED ZA JUTRI > .i, i-^ Po vsej deželi bo zjutraj jasno in mrzlo, razen ob obali. Po- V četrtek bo precej jasno, po nižinah bo zjutraj in dopoldne' megla, ki se bo ponekod lahko zadržala večino dneva. V petek bo pretežno oblačno, občasno bodo padavine, po nižinah deloma dež, deloma sneg. I Fondazione PODELITEV ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2012 - 2013 19. decembra 2012 ob 17.30 v občinski dvorani Občine Doberdob Sklad Dorče Sardočje za šolsko leto 2012 - 2013 dodelil 12 štipendij. Učenci dvojezične osnovne šole v Špetru: MARKO BLASUTIG SIMONE BLASUTIG ARIANNA CEDR0N KRISTINA FILIPOV M0RGANA PETRIN Štipendijo za podiplomski študij: ALENKA DI BATTISTA Univerzitetni študenti: ESTER GAGGISL0KAR MANJA KOŠUTA SANJA MIKAC MATEJ SKERK JERNEJ ŠČEK DAVID ŠK0RJANC Iskrene čestitke letošnjim dobitnikom! Sklad »D. Sardoč « se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. Kraljica Elizabeta II. ansa v. britanija - »Zgodovinski« dogodek Kraljica Elizabeta II. se je udeležila seje vlade LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. se je včeraj udeležila seje vlade ter tako postala prvi monarh, ki je sodeloval na seji vlade na Downing Streetu po letu 1781. Kraljico je ob vhodu na Downing Street 10, kjer ima sedež britanski premier, sprejel predsednik vlade David Cameron, nato pa se je rokovala z ministri. Ti so kraljici podarili 60 po-grinjkov v spomin na njeno letošnjo 60-letnico vladanja. Elizabeta II. je po navedbah BBC prvi monarh, ki je v miru sodeloval na seji vlade po kralju Juriju III. leta 1781. Kraljičin oče, kralj Jurij VI., se je sicer udeležil seje vlade, a v času druge svetovne vojne in ne na Downing Streetu. Na včerajšnji seji so najprej govorili o spremembi pravil za nasledstvo na prestolu, v skladu s katero bo v prihodnje prestol zasedla prvoro-jenka. Doslej je imel namreč prednost njen brat, četudi je bil mlajši. Britanska kraljica je poglavarka države, a njen vpliv na dnevno politiko je zgolj formalen. Premier se sicer vsak teden z njo sestane v Buckinghamski palači in jo seznani z dogajanjem, poleg tega pa kraljica potrjuje odločitve ministrov. Kraljica poleg tega ceremonialno odpre zasedanje parlamenta in tam prebere govor, ki ji ga sestavi vlada in v katerem navede prihodnje naloge ministrskega zbora. Kraljica tudi formalno imenuje predsednika vlade. Elizabeta II. je v okviru slovesnosti ob letošnjem diamantnem jubileju na prestolu, nedavno obiskala tudi sedež angleške centralne banke in zunanje ministrstvo. Egiptovski faraon Ramzes III. je bil verjetno umorjen RIM - Mednarodna ekipa strokovnjakov je ugotovila, da je bil egiptovski faraon Ramzes III., ki je vladal med letoma 1186 in 1155 p.n.št., verjetno umorjen. Bil je žrtev haremske zarote, umorili pa so ga tako, da so mu prerezali vrat, so ugotovili strokovnjaki z Inštituta za mumije in ledenodobnega človeka akademije v Bocnu. Egiptologi so po pisanju nemške tiskovne agencije dpa nekaj podobnega tudi predvidevali, saj so se na papirusu ohranili zapisi o procesu, ki je sledil umoru. Tega naj bi naročila ena od Ramzesovih žena Tija in njen sin Pentavere, vendar pa iz zapisov ni bilo razvidno, ali je zarota uspela. Raziskave, opravljene na mumiji Ramzesa III., so razkrile globoko rano na vratu, povzročeno z ostrim rezilom, ki je verjetno povzročila takojšnjo smrt. Znotraj rane so našli amulet - Horusovo oko, medtem ko so vrat mumije ovijali grobi laneni povoji, s katerimi so verjetno želeli pospešiti proces celjenja rane zaradi posmrtnega življenja, v katerega so verjeli stari Egipčani. Izsledki forenzičnih in znanstvenih raziskav so bili objavljeni v reviji British Medical Journal. Strokovnjaki pa so se posvetili tudi mumiji neznanega moža, za katerega so domnevali, da bi lahko bil Pentavere. Na njej so odkrili znamenja davljenja, poleg tega je bila v procesu mumifikacije uporabljena kozja koža, ki je pri starih Egipčanih veljala za nečisto. S tem, ko so jo uporabili, so verjetno hoteli kaznovati morilca, menijo strokovnjaki. Testi DNA, opravljeni na obeh mumijah, so še razkrili, da gre verjetno za očeta in sina, še piše dpa. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. decembra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Na obali 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo Sciarelli) 23.15 Aktualno: I migliori Volo della nostra vita (v. F. Volo) u Rete 4 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Mi ami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Rescue special operations 16.35 Film: Indovina chi viene a cena? (kom., ZDA, '67) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. Veronica Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diret-ta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Film: Il libro della giungla (anim., ZDA, '67) 22.40 Dnevnik - Kratke vesti 22.45 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due 7.10 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Mia and Me 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.55 Nogomet: Tim Cup, Lazio - Siena 17.20 18.15 Dnevnik in športne vesti 17.25 Nogomet: Tim Cup, Udinese - Fiorentina 19.35 Nan.: Il com-missario Rex 20.30 23.05 Dnevnik 20.55 Nogmet: Tim Cup, Napoli - Bologna 23.20 Odd.: Made in Sud 21.10 FiIm: Vi presento Joe BIack (dram., ZDA, '98, i. Brad Pitt) 0.401 bellissimi di R4 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Nan.: Happy Endings 9.10 Film: Il desiderio piu grande (kom., ZDA, '05) 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Film: Un bianco Natale a Beverly Hills (kom., ZDA, '05) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-solvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: Intelligence - Servizi & Segreti 23.30 Nan.: L'ultimo padrino O Italia 1 ^ Rai Tre 6.00 Rai News Morning News 6.30 Il caffè di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione <Ž> 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spa-ziolibero 10.10 Dok.: La storia siamo noi 11.00 Aktulano: Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (18. decembra 2012) Vodoravno: Pavle, Aal, Agrigento, tabu, Miro, Eda, gotik, Kristina, žanr, Rok, da, Otero, maraton, Bari, itd., Urd, objem, Leander, klarisa, Naomi, alanin, itrij; na sliki: Kristina Žerjal. 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Rookie Blue 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 15.50 Nan.: No ordinary family 17.40 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Fred Claus - Un fratello sotto I'al-bero (kom., ZDA, '07) 23.30 Nan.: tte Vampire Diaries La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Ot- to e mezzo 21.10 Dok.: Atlantide 23.20 Dok.: La7 Doc 0.15 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.2512.50 Italia Economia e Prometeo 7.35 Dok.: Italia da sco-prire 8.00 Dok.: Borgo Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.05 Dnevnik 17.30 23.30 Rubrika: Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Nočni deželni dnevnik (t Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Nan.: Ribič Pepe 10.35 Poučna odd.: Zlat-ko Zakladko 10.55 Slovenski vodni krog 11.20 Odd.: Polž v solati 12.00 15.00 Poročila 12.05 Pogovor s predsednikom vlade Janezom Janšo, pon. 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 18.40 Risanke 15.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 16.45 Dobra ura 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.05 Festival slovenske domoljubne pesmi "Mati domovina" 21.40 Kratki igr. film: Obisk 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Trenutek vročice 23.20 Ansambel Vedun - Zvočno tkanje decembrskih obrednih pesmi, pon. (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Odd. za otroke: Infodrom 9.25 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 13.55 Na lepše 14.20 Sobotno popoldne (pon.) 15.30 Maribor 2012 15.55 Alpsko smučanje: svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos 16.45 Odd.: O živalih in ljudeh 17.10 Odd.: Na vtru 17.40 Evropski magazin 17.55 Nan.: Mali širni svet 18.55 Alpsko smučanje: svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Kako življenje oponaša šah 22.05 Gledališka igra: Bobby in Boris {p Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.35 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.30 Poročila 8.55 Kronika 9.00 9. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.45, 23.20 Kronika 19.40 Slovenska kronika 21.30 Žarišče 23.25 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Zgodovina ZDA 16.00 Biker Explorer 16.30 Eno življenje, ena zgodba 17.25 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Matera 20.00 Slovenski magazin 20.30 City Folk 21.00 AS: SP VSL (ž), povzetek 22.15 Potopisi 22.45 Artevi-sione 23.15 Effe's Inferno Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.3510.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 13.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Žogarija - Finale 18.00 Vaš krog 19.30 21.30 Dnevnik, Vremenska napoved in Kultura 20.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risanke 8.00 Nan.: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.40 Nad.: Brezno ljubezni 10.35 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.00 17.50 Misli zdravo 12.05 Nan.: Zdravnikova vest 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.40 Nan.: Ko listje pada 17.00 24UR popoldne 17.55 Nan.: Larina izbira 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Nan.: Čista desetka 21.00 Film: To sladko bitje (rom., ZDA, '02, i. Cameron Diaz) 22.00 24UR zvečer 23.15 Nan.: CSI - Miami Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 18.00, 19.45 Svet 9.05 Nan.: Fraiser 9.35 Nan.: Moja super sestra 10.00 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.05 18.55 Nan.: Na kraju zločina - Miami 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Pogreta ljubezen 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.00 Film: Brusilec 21.45 Film: Ameriška pita (kom., ZDA) 23.25 Film: Svetnik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Goriška gledanja. Pripravlja Aldo Rupel; 11.00 Studio D; 11.15 Obleka naredi človeka - z Leo Pisani; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Va-lentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ahoj Terst! Pripravlja Borut Klabjan; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Charles Dickens: Božična pese m v prozi - 8. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 7.00, 8.30 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e din-torni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fe-giz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Vene-zia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Clas-sicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 7.50, 12.45, 16.15, 19.40 Dan 202; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.00 Ime meseca januarja; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.45 Ime meseca februarja, marca, aprila, maja, junija, julija, avgusta, septembra, oktobra, novembra, decembra; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Ime leta 2012; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Aare, veleslalom za ženske, 2. vožnja, razplet; 19.45 Odprtje Hrama slavnih; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. lei,. T-* NUl^ . (h f r rontiera / nI v v • Slascice Mmh, kako sladek Božič! Travnik v Gorici bo od srede, 19. do ponedeljka, 24. decembra prava slaščičarska vas na prostem: pričakuje vas prva izvedba Slaščic na meji! V "vasici vseh dobrot" bomo lahko pokusili in kupili sladke specialitete srednjevropskega prostora: od goriške potice do slovenskih palačink, od štrukljev do madžarskega kurtoskalacs, od reindlinga do koroških čokoladnih umetnin, ne da bi pozabili tipične sladice goriškega prostora z medom in sadnimi kašami. Sladko, a tudi slano: nekatere prazne trgovine v Raštelu bodo znova prizorišče okusne tipične slovenske in italijanske gostinske ponudbe. Praznično vzdušje bodo popestrili še tradicionalna božična tržnica, animacijske pobude, koncerti in božične predstave. ODPRTJE DANES, SREDA 19. DECEMBRA OB 17. URI ft V sodelovanju s: OBČINA GORICA ODBORNIŠTVO ZA KULTURO IN DOGODKE REGIQNE AUTONQMA FRIULI VeNEZIA GIUUA u Camera di Commercio Gorizia ! FondazionE Cassa di Risparmio di Gorizia confcommercio IMPREBE PER L'ITALIA