^ -
Ameriška Domovi m
rorrvg
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 5
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
v ,	1	SLOVENIAN
oervuig Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. MORNING NEWSPAPER
Pittsburgh, Now York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver-, inttianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Bock Springe, all Ohio
Km*
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. JANUARY 12, 1981
VOL. LXXXIII
Odsotnost delavcev popolnoma ohromela poljsko industrijo!
VARŠAVA, Polj. — Preteklo soboto je več milijonov delavcev na Poljskem ostalo doma. Po sklepu delavskega gibanja Solidarnosti in kljub prepovedi poljske vlade, so se delavci sami odločili, da ob sobotah ne bodo več prišli v tovarne in premogokope. Na ta preprost način so samovoljno uvedli tako zaželeni 5-dnevni delovni teden.
Predstavniki komunističnega režima so napadli obnašanje delavcev z zelo ostrimi besedami. Vplivni člani vodilnega politbiroja Stefan Olszowski je dejal, da so pobudniki sobotne akcije hoteli “destabilizirati” Poljsko. Partija bo z vso odločhostjo nasprotovala “vsakemu protirevolucionarnemu poskusu,” je zagrozil Olszowski.
Poljska vlada je pa izjavila, da bodo denarno kaznovani vsi delavci, ki niso prišli na svoja delovna mesta preteklo soboto.
Minister za delo Janusz O-bodowski je govoril na televiziji in rekel med drugim, da vlada sama želi vpeljati 5-dnevni delovni teden, a postopoma in v skladu z obstoječimi gospodarskimi možnostmi ih razmerami.
Takojšen začetek takega programa, je trdil Obodow-ski, bi znatno znižal življenjski standard vsakega delavca, prehrambena industrija pa bi bila oškodovana za okrog poldruge milijarde dolarjev.
Vlada je uporabila silo, da je odstranila iz občinskih u-pravnih prostorov skupine delavcev, ki so te prostore zasedli. To je bilo prvič, da je vlada uporabila silo v takih primerih.
Lech Walesa, voditelj Solidarnosti, je prispel z delegacijo v Rim, kjer bo ostal en teden. Med drugim se bo srečal s papežem Janezom Pavlom II.
Najnovejše politične težave na Poljskem so povzročile nov val kritičnih člankov in komentarjev v sovjetskem tisku. Sovjetski člankarji zopet “ govorijo o pojavih protisocialističnih elementov na Poljskem in poskusih zahodnega imperializma, da bo Poljska preusmerjena na protirevolucionarno pot.
Zahodni obveščevalni krogi poročajo, da so sovjetske e-note vzdolž poljskih meja še vedno v stanju pripravljenosti, poljski tisk pa veliko piše o navzočnosti obrambnega ministra Wojciecha Jaruzel-skega na vojaških vajah poljske vojske. Zahodni opazovalci pripisujejo pomemben pomen temu, da so te vojaške vaje v severni Poljski, kjer je pdlitično najbolj nemirno.
VREME
Spremenljivo oblačno in hladno danes z možnostjo naletavanja snega do 1 inča. Najvišja temperatura okoli 19 F. Slično vreme jutri, a nekaj toplejše. Najvišja temperatura Okoli 23 F.
Novi grobovi
Frances Barovvski
Preteklo soboto je na svojem domu na Garfield Hts. po dolgi bolezni umrla Frances (Toots) Barowski, rojena Arko, žena Bennyja, mati Marian Wolfe in Benjamina, 7-krat stara mati, hčerka Aloysiusa in Mary, roj Stolph (oba že pok.), sestra Jennie Jestrab, ki je lastovala in vodila Jestrab’s Tavern na Reno Ave., ter pok. Louisa, ki je lastoval in vodil Arko’s Florists na E. 78 St. v Newburgu, in Lawrencea, zaposlena do svoje upokojitve pri Master Mfg. Co. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. v sredo, 14. januarja, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Lovrehca ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri od 2. do 4. popoldne ter od 7. do 9. zvečer.
Joseph Klepat?.
Pretekli petek je v Americana negovališču umrl 88 let stari Joseph Klepatz z 885 E. 73 St., rojen v vasi Kuželj, Brod na Kupi, Hrvaška, od koder je prišel v ZDA leta 1915, mož Josephine roj. Oza-nich, s katero je bil poročen 53 let, oče Caroline I^homa in Josepha ml., 3-krat stari oče, zaposlen pri Fisher Body Corp. skozi 42 let, vse do svoje upokojitve, član HBZ št. 99 in Kluba 'hrvaških upokojencev. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. danes dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob 10, nato na pokopališče sv. Križa. Družina bo hvaležna za darove v pokojnikov spomin Holy Family Cancer Home, 6707 State Rd., Parma, Ohio.
Ursula Kodeh
V petek, 10. januarja, zvečer je v Rae Ann negovališču v Genevi, O. po daljši bolezni umrla 91 let stara Ursula Kodeh, ki je bivala pred leti na Reno Ave. v Newburgu, rojena Fabjančič v fari Škocjan, Slovenia, od koder je prišla v ZDA pred 70 leti, vdova po leta 1937 umrlem možu Franku, mati Frances Strainer (Hiram, O.) in Al-
Delavsks unije v ZDA napovedujejo povišanje plač letos za 12%
WASHINGTON, D.C. — Voditelji delavskih unij v ZDA napovedujejo, da bodo zahtevali od delodajalcev v pogajanjih, predvidenih za letos, znatno povišanje osnovnih plač. Vzrok za njihovo stališče pripisujejo predvsem visoki stopnji inflacije, ki je bila v novembru 12.6 odstotka.
Ekonomisti, ki se ukvarjajo z razmerami v odnosih med unijami in delodajalci, pričakujejo, da bodo delovne pogodbe, dosežene v letu 1981, določile povišanje o-shovnih plač v povprečju za 10 odstotkov. Lani je bilo povprečno povišanje okrog 9.5 odstotka.
Najbolj zaskrbljujoč za e-konomiste in delodajalce je podatek, da se storilnost dela ne zvišuje.
Letos bodo potekle delovne pogodbe za okrog 2.6 milijona delavcev. Pogajanja bodo težavna, vendar ne pričakujejo obsežnejših štrajkov, ki bi ohromili ključne panoge ameriškega i n d u s t rijskega stroja.
N a j o b č u tljivejša za povprečnega Amerikanca bodo pogajanja med zvezno vlado in unijo poštarjev. Ta delovna pogodba namreč poteče
20.	julija, poštarji pa bodo zahtevali veliko 'povišanje svojih plač. Možnost štrajka ni izključena.
bine Arko (Mentor, O.), 3-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Antona (Slov.) ter pok. Michaela, Josepha, Frances Jan in Josephine Luzar, zaposlena kot snažilka pri Joker’s Bar na E. 62 St. in St. Clair Ave., ko sta to gostilno lastovala in vodila hčerka Albina in zet Joseph Arko, članica Dr. Mir št. 10 ADZ, SŽZ št. 15 in SN-PJ št. 173. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Lovrenca ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Svetovalci Carterju:
El Salvador naj spet dobiva vojaško pomoč
WASHINGTON, D.C. — Oddelek tajništva za zunanje zadeve za latinsko-ameriške zadeve je predlagal tajniku Edmundu S. Muskieju, naj ZDA zopet začnejo s pošiljanjem vojaške pomoči El Salvadorju. Temu predlogu sta se^ pridružila tudi Svet za nacionalno varnost v Beli hiši in tajništvo za obrambo.
Tajnik Muskie sam ni naklonjen obnovitvi programa, po katerem so ZDA pošiljale okrog 5 milijonov dolarjev vojaške pomoči El Salvadorju letno. Predlogu nasprotuje tudi načelnica oddelka v tajništvu za zunanje zadeve za človečanske pravice Patricia Derian. Proti je še ameriški veleposlanik v El Salvadorju,
Podpiratelji predloga trdijo, da si El Salvadorska junta prizadeva napraviti konec desničarskemu terorizmu ter da dobivajo levičarska gverilska gibanja znatno pomoč od Kube in drugih držav, li več teh tujcev.
Gverilci so začeli s svojo dolgo napovedano ofenzivo proti vladnim silam. Doslej niso dosegli posebnih uspehov, v nekaterih manjših yladnih enotah je pa prišlo do vstaj vojakov.
ALEXANDER HAIG SVARIL PRED RESNO NEVARNOSTJO VOJAŠKE PREMOČI ZSSR!
Sov jeti ja nadaljuje s preganjanjem svojih političnih oporečnikov
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski policisti so aretirai 50 let starega geologa Feliksa Serebrova, ki je bil med zadnjimi vplivnimi oporečniki v Sovjetski zvezi, kateri so še bili na svobodi.
Serebrov, ki je bil prvič aretiran 1. 1977, je bil član skupine, ki je nadzorovala in poročala o zlorabi psihiatrije v Sovjetski zvezi. Sovjetski policisti namreč uporabljajo psihiatre, da le-ti proglašajo politične oporečnike za umo-bolne. Na podlagi teh “ugotovitev” so oporečniki poslani v umobolnice, brez kakšne sodne obravnave.
WASHINGTON, D.C. — A-lexander M. Haig, ki ga je izvoljeni predsednik Ronald Reagan imenoval za svojega tajnika za zunanje zadeve, je začel pričati pred odborom za zunanje zadeve zveznega senata.
V posebni izjavi, ki jo je Haig pripravil za senatorje, je ponovno svaril pred nevarnostjo, da bi Sovjetska zveza dosegla vojaško premoč nad Združenimi državami A-merike. Haig ni dvomil, da imajo Sovjeti to za svoj cilj. Ako bi na Zahodu dopustili Sovjetiji, da mirno nadaljuje s tem skrbno premišljenim, dolgoročnim načrtom, je dejal Haig, bo nekoč prišel čas. ko bodo sovjetski voditelji zmožni uresničevati svoje zunanjepolitične cilje, ne da bi jih mogle ZDA in druge zahodne sile ovirati.
Administracija Ronalda Reagana si bo prizadevala torej za znatno okrepitev ameriške vojaške sposobnosti z namenom, da bodo ZDA lahko u-spešno kljubovale rastoči sovjetski moči. Pri vsem tem je obljubil Haig senatorjem, bo Reaganova vlada tesno sodelovala z zveznim senatom in še posebno z odborom za zunanje zadeve.
Izredno pomembno je po Haigovem mnenju, da pridemo v ZDA do skupnega stališča oz. razumevanja o tem, kakšna je nevarnost Sovjetske zveze za ZDA, ter o tem, kakšni in kateri so bistveni, življenjsko važni interesi ZDA, interesi, za katere se je treba potegovati.
Ko so pa 'navzoči senatorji začeli stavljati svoja vprašanja Haigu, je kmalu postalo jasno, da se mnogi zanimajo predvsem za Haigovo vlogo v administraciji Richarda M. Nixona. To je bilo posebno očitno med demokrati.
Haig je na splošno branil svoje obnašanje v mesecih
Nadškof Šuštar s tujimi časnikarji
Decembra lani je imel metropolit dr. Šuštar tiskovno konferenco s tujimi časnikarji. O tej konferenci je C. G. Stroehm poslal 8. decembra iz Ljubljane poročilo listu Die Welt. Poročilo se glasi:
“Cerkvi nikakor ne gre za oblast, ampak hoče služiti ljudem in braniti njihove pravice”. S temi besedami je odgovoril rimsko-katoliški nadškof v Ljubljani na očitek nekega komunističnega funkcionarja, da v Sloveniji nastaja “nov klerikalizem”. To je bajka, je dejal nadškof navzočim inozemskim časnikarjem.
Konferenca z nadškofom dr. Šuštarjem, ki je na tem položaju devet mesecev, je bila v baročni nadškofijski palači, v starodavnem mestu Ljubljani, ki po svoji gradbeni strukturi spominja na Salz-
burg. Nadškof se je pogovarjal s svojimi gosti v slovenščini, nemščini in francoščini.
“Pri nas je položaj Cerkve veliko boljši, kakor je bil v preteklosti in boljši kot v drugih državah,” je rekel dr. Šuštar, pri čemer je imel oči-vidno v mislih nekatere sosedne države Jugoslavije.
Cerkev svobodno nastavlja duhovnike in ima neovirane stike z Vatikanom. Verski tisk more izhajati v neomejeni nakladi. Obstoja tudi odprt dialog s komunističnimi oblastniki.
Nato je nadškof pokazal na dejstvo, da ni dvoma, da so še vedno nerešena mnoga važna vprašanja. Med temi je vprašanje šole, kjer so učenci izpostavljeni borbeni ateistični propagandi. Po ustavi zajamčena pravica, da so kristjani enakopravni v družbi, pri študiju in v poklicu, še daleč ni uresničena.
Zveza komunistov, ki je vladajoča stranka, predstavlja sama sebe kot “avantgardo” in kot “vodilno silo”, zagovarja brezbožni svetovni nazor. Že iz tega je razvidno, da kristjani v tej družbi niso enakopravni.
Kako naj mi v tej deželi vzgajamo krščanske družine? je vprašal nadškof in postavil zahtevo, da ne bi smeli izvajati nobenega pritiska na tiste, ki hodijo v cerkev.
Tudi bi morali tako v šo-, lah kot v javnih občilih podajati o cerkvi in veri nepristranske informacije, ne pa kot se dela sedaj, da so te informacije potvorjene. Cerkev zahteva, da v ustavi zajamčena verska svoboda pride do polne veljave.
Slovenija, ki je severozahodna republika federativne Jugoslavije, je najbolj razvita in po tradiciji ter po načinu življenja prebivalstva spada v srednjo Evropo. 'Ta
dežela je bila globoko zakoreninjena v katoličanstvu, toda od leta 1945 dalje sta komunizem in potrošniška družba krščanstvo zelo oslabila.
Prvič se opaža pomanjkanje duhovniškega naraščaja. Število slušateljev na katoliški teološki fakulteti je nazadovalo od 132 na 42. Mnoge družine so deljene, ker so možje na delu v Nemčiji.
Beg iz dežele v mesto je občuten; ne samo to, da odhajajo Slovenci iz dežele v mesta, poleg tega prihajajo v Slovenijo iz južnih republik Jugoslavije Bosanci, Makedonci, Albanci iz Kosovega, kot “notranji delavci —- gosteči”, za katere se je udo mačil izraz “Gastarbeiter”.
To ne ustvarja le jezikovne težave — slovenščina se bistveno razlikuje od srbščine in hrvaščine — ampak tudi drugega trenja.
(Se nadaljuje)
pred Nixonovim odstopom in trdil, da v zvezi z odločitvijo predsednika Geralda Forda, da bi pomilostil Nixona, m igral nobene vloge. Sumi nekaterih, da je bil Haig nekak posrednik med Fordom in Ni-xonom glede pomilostitve, so neresnični, je rekel Haig.
Skrajno konservativni senator Jesse Helms, vnet pristaš Ronalda Reagana in prav tako vnet nasprotnik bivšega tajnika za zunanje zadeve Henryja Kissingerja, je pa vprašal Haiga, ali je morda res, da bo imel Kissinger precejšen vpliv na zunanjo politiko nove administracije.
Haig je priznal, da je Kissinger njegov dober prijatelj. Dodal je, da bo obdržal osebne stike s Kissingerjem. Ni pa res, je pripomnil, da bo zaradi tega Kissinger “dejanski” tajnik za zunanje zadeve. Edini človek, ki mu bo poveljeval, in od katerega bo sprejemal navodila in se po njih ravhal, je poudaril Haig, bo predsednik Ronakl Reagan.
Ker imajo vsi člani senatnega odtjora še mnogo vprašanj za Ha! •«. sc bo zasliše vanje nadaljevalo ta teden. Republikanski člani odbora pa zahtevajo, da mora biti Haig potrjen do 20. januarja. Spričo perečih zunanjepolitičnih problemov, s katerimi se spopadajo ZDA, poudarjajo republikanci, mora imeti Ronald Reagan na razpolago polnomočnega tajnika za zunanje zadeve že od trenutka, ko postane predsednik.
Zadnje vesti
•	Teheran, Iran. -— Iranci menda ne zahtevajo več, da bi ZDA plačale odkupnino za zajete talce v znesku 24 milijard dolarjev. Uraden iranski odgovor na ameriško poslanico bo izročen alžirijskim diplomatom jutri ali v sredo. Alžirijci so menda povedali Irancem, ako ni bistvenega napredka okoli izpustitve talcev, ne bodo mogli več igrati posredovalne vloge.
•	Jeruzalem, Iz. -— Finančni minister izraelske vlade je podal ostavko, kar pomeni, da predsednik vlade Menahem Be?in nima več parlamentarne večine. Napovedujejo skorajšen odstop vlade in razpis parlamentarnih volitev, ki bodo junija letos.
•	East St. Louis. 111. — V požaru, ki je zajel hišo v tem mestu, je zgorelo 11 otrok, ki jih je mati pustila same. Mati se je vrnila domov ob dveh zjutraj. Otroci so bili stari od 10 mesecev do 11 let. Policisti so priprli mater.
•	Salisbury, Zim. — Predsednik zimbabvejske vlade Robert Mugabe želi odstraniti svojega glavnega političnega nasprotnika, Jošuo Nkoma. Nkomo pa noče biti odstranjen. Mugabe in Nkomo sta vodila gverilsko gibanje in še lahko računata na možno o-borožene pristaše.
Iz Clevelanda in okolice
Prijeten večer—
Zimski večer, ki ga je priredil Slovenski športni klub v Slovenskem domu na Holmes Ave. preteklo soboto zvečer, je bil lepo obiskan. Večerja in družba sta bili odlični, prav tako glasba.
Spodbudno predavanje—
Včeraj dopoldne je na zajtrku Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu imela res zanimivo in koristno predavanje ga. Breda Lončar. Govorila je o ameriških Slovencih in o potrebi cz. dolžnosti, da ostanemo zvesti naši dediščini.
Poštar se zahvaljuje—
Dorsey Brown, prijazni poštar, ki raznaša pošto v delu slovenske senklerske naselbine, nosi jo tudi v naš urad, se prisrčno zahvaljuje vsem za prijaznost, s katero so se ga spomnili za Božič.
Hvala lepa za uslugo—
Pri Ameriški Domovini se zahvaljujemo g. Mattu Lončarju, ki je popravil vodovodne cevi v našem podjetju, ne da bi sprejel plačilo.
Zadušnica—
Jutri, ob 7. zvečer, bo v cerkvi sv. Frančiška sv. maša za pok. Anno Savnik ob prvi obletnici njene smrti.
Avsenika letos ne bo—
Na svoji sobotni radijski oddaji je g. Tony Petkovšek prebral zanimivo pismo, ki ga je prejel od Slavka Avsenika, vodje Avsenikovega glasbenega ansambla. G. Petkovšek se je namreč zanimal za gostovanje Avsenikovih po ZDA letos. Slavko Avsenik je odgovoril. da ansamblov letošnji spored takega gostovanja ne dopušča. V naslednjem stavku je vseeno omenil tako možnost, ako bi lahko ameriški sponzorji gostovanja tudi organizirali nastop na eni od ameriških televizijskih mrež. Menda lokalen Polka Varieties” program ne bi prišel v poštev za Avsenika! Nato je g. Avsenik prosil g. Petkovška, naj bodo pisma napisana v slovenščini, ker drugače jih morajo dati prevajalcu. Zahtevnemu in najbrž presitemu Slavku Avseniku naj bi poslali pisma kar v nemščini! Če so ti sicer odlični glasbeniki tako “izbirčni”, naj kar ostanejo v E- -ropi med svojimi priljubljenimi Nemci!
MZA ima sestanek—
Misijonska Znamkarska Akcija ima sestanek v nedeljo, 11. januarja, ob treh popoldne. Sestanek bo pod staro cerkvijo pri Mariji Vnebov-zeti in bo združen z božičnico. Člani in prijatelji MZA so prav lepo vabljeni. Pridite!
Raznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za- Neff Rd., Shawnee, Kewanee, Mohican, Chickasaw in Underwood Ave. Oglasite se v uradu na 6117 St. Clair Ave. ali kličite 431-0628!
Podpirajte slovenske trgovce!
AMERIŠKA DOMOVINA. JANUARY 12, 1981

Ameriška Domovina
-% 'V'« » I/ I<-1 ■%.— »IO |V« c
«117 ST. CLA1E A VE. — 431-U62* — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $10.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $15.00 na leto.
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio .
!•	No. 5 Monday, Jan. 12, 1981
Pogled naprej
L
Ugibajoč o reševanju problemov, ki jih novo let; prinaša, smo lansko leto ob tem času napisali tole: Zdi se človeku, da v več kot eni generaciji Amerika ni stopala v novo leto (1980) s tako težko rešljivimi problemi, kakor sta v glavnem iranska kriza in kriza, energije. Obe sta do neke mere med seboj povezani m obe krizi bo tre a na nek način mojstrovati, tako ali tako.
Kako je s temi krizami po enem letu? Kje smo, kam gremo?
Amerika je po enem letu v istem položaju, kakor je bila. Vlada in kongres sta energijsko krizo reševala v minulem letu zaradi zelo različnih pogledov na njeno končno rešitev, z velikimi težavami; v kongresu je igral veliko in v važnih vprašanjih odločilno vlogo denar bogatih ameriških olj ar je v, Id je vzdrževal aktiv;-?, no in intenzivno vežarenje (lobbying) v prilog njihovih zaslužkov. Posledica tega so bile polovičarske rešitve, ki so krizo sicer ublažile, a je niso rešile. Tudi na daljši rok ne. Še vedno in za dolgo dobo naprej bo A-merika primorana kupovati tujo nafto, jo .drago plačevati in ostati gospodarsko in vojaško odvisna od oljnih magnatov v "arabskem svetu in drugod. Ali je rešitev sploh mogoča?
Bodoči predsednik Reagan je krizo rešil zelo enostavno. In v tem je razlika od lanskega leta. On trdi, da krize sploh ni, da je nafte in plina dovolj. In horde svetovalcev okrog njega ponavljajo: ukinili bodo department za energijo, ki da je sama birokracija (deloma imajo prav!) in uvedli popolno svobodno trgovino (free market) za nafto in plin, brez vmešavanja administrativnih organov in brez množice regulacij, pa bo olja in plina dovolj. S te vrste deklamacijami so zazibali ameriško potrošniško družbo v, sladke sanje veselega upanja, da pod novo vlado energijske krize ne bo več.
’ Temu ni kaj drugega reči kot: bomo videli. Morda imajo veljaki okrog bodočega predsednika magično j formulo, ki bo.Ameriko rešila tujega olja in plina, za kar plačuje težke bilijone dolarjev vsak mesec in zaradi tega ne more ustaviti in znižati visoke inflacije, ki neusmiljeno žre prihranke povprečnega Amerikan-ca. Ta pisec v magično formulo ne verjame. Bomo videli.	.
Iranska kriza okrog ameriških talcev postaja bolj in bolj sramota za svetovno silo kot so Združene države. Sprevrgla se je v pravcato mešetarenje za višino denarja, s katerim naj Amerika odkupi svoje držav-liane. ki so iih Iranci zoper vsa mednarodna pravila ilegalno, zločinsko ugrabili (kidnapped) in sedaj z njihovimi življenji trgujejo kot z. živino. Vrsta Carterjevih napak v tej aferi se mu bridko maščuje, in je brez dvoma pripomogla k njegovemu padcu. Ves proces s pokojnim šahom je tekel po napačnem tiru, ameriška diplomatska politika je bila zavožena že mnogo let nazaj, šibka Carterjeva administracija ji ni bila kos, ko so nastopili kritični dogodki v Teheranu.
Znamenja kažejo, da pojdemo v novem letu s to škandalozno’krizo naprej in jo bo nova vlada podedovala vkljub vsem iskrenim prizadevanjem predsednika Carterja, da bi jo rešil on, ki jo je dejansko, povzročil. Kako jo bo reševal Reagan in jo končno rešil, on prav malo namigne, ter začiida tudi nihče iz njegove svetovalske okolice, kakor tudi so. v drugih stvareh zelo zgovorni. Šele pod -pritiskom je Reagan obsodil Irance kot kriminalce, ki so ugraabili ljudi in hočejo odkupnino. Težko bo v novem letu popraviti veliko škodo, ki jo je Amerika utrpela na svojem svetovnem ugledu in vplivu. Verjetno brez operacije z orožjem sploh.ne pojde. Reagan o tem razumljivo nič ne reče, omeji se na to, da ozmerja Irance z barbari, a že to je diplomatsko močen jezik.
Kaj bo z visoko brezposelnostjo, ki stane davkoplačevalce tako ogromne denarje? Demokratski, kongres in Carterjeva vlada sta v precejšnji meri iskala zboljšanje v federalnih gospodarskih podvzetjih in načrtih, s katerimi bi zaposlili $totisoče brezposelnih, razen tega pa še s federalno financiranimi šolami, kjer bi se brezposelni usposabljali za izurjeno opravljanje zahtevnejših delovnih gram Mislili so tudi na davčne
Slomškov krožek
CLEVELAND, O. — V zadnjih dneh starega leta se skoraj vsak človek ozre nazaj in v duhu preleti dogodke in/ doživljaje preteklega leta, u-gotovi uspehe in neuspehe in naredi marsikak sklep in na-.črt za prihodnje leto.
Tako so se zbrali 29. decembra 1980 tudi sotrudniki clevelandskega Slomškovega krožka, da so se skupno ozrli na opravljeno delo v tem letu.
V septembru je poteklo eno leto od smrti vicepostulatorja č. g. Jožefa Varge, ki j.e bil gonilna sila pri težki nalogi postaviti škofa Antona Martina Slomška na oltar. Z Vargovo smrtjo je marsikaj . za nekaj časa obviselo v zraku, .kar pa je spet steklo z imenovanjem novega vicepostulatorja č. g. p. Atanazija Lovrenčiča iz Lemonta„
Vicepostulator p. Atanazij Lovrenčič
Z veseljem so sotrudniki ugotovili lep uspeh svojih dveh večjih podvztetij v letu 1980:	julijskega romanja v
Lemont in vsakoletnega kosi-la v mesecu novembru, ' od katerega v pretežni- meri za-visi zbiranje sredstev, za stroške svetniškega procesa. Kosilo je bilo zelo dobro obiskano v veliko zadovoljstvo in novo pripravljenost vseh', ki so se kakorkoli trudili pri -organiziranju in pripravi kosila. kar zahteva precejšnjega števila sodelavcev. Uspeh kosila je bil večji od lanskega. K temu so pripomogli ‘tudi
darovi Slomškovih častilcev iz drugih krajev.
Seveda je pa za pospeševanje procesa pptfebno prečej; več kakor le zbiranje financ- . nih sredstev. Treba je Slomška in njegovo delo. res spoznati in ‘ljudem; približati, kajti le tako se bodo v večjem številu z zaupanjem o-bračali k njemu za priprošnjo, kar bo, upajmo, nekoč Bog nagradil s čudeži, potrebnimi za proglasitev k blaženim in k svetnikom.
Na tem polju je zgrabil za delo novoimenovani vicepostulator p. Atanazij, ki bo v bližnji prihodnosti obiskal Cleveland in ob tej priliki dal prepotrebne Smernice za to delo.
Vztrajnost, gorečnost, požrtvovalnost in tesno sodelovanje Slomškovih častilcev ne bo ostalo brez božjega blagoslova. V tem prepričanju clevelandski Slomškov krožek z veseljem in zaupanjem začenja novo leto 1981 in vabi čim več rojakov k sodelovanju in k molitvi za ta namen.
Za Slomškov krožek:
Mimi Mauser ———o--------
Podpora knjižnici
CLEVELAND. O. - Na letošnjo prošnjo. z4 podpor.© Slovenski narodni čitalnici 'so se doslej odzvali z darili naslednji posamezniki, društva in poslovne ustanove: Janez Alden, Cleveland — 9 ADZ, Comrades — 505 SNPJ, Vilko Cekuta, Glasbena Matica, Frank Jazbec, Korotan. Dr. Lipa — 129 SNPJ, Jennie Lovko, Mir -— 10 ADZ, Mir — 142 SNPJ, Naprej — 5 SNPJ, Novi dom — 7 ADZ, dr. John Nielsen, Slovenec —
1	ADZ, Slovenski dom — 6 ADZ, Slovenski narodni dom Sv. Janez Krstnik — 37 ABZ, Svobodomiselne Slovenke —
2	ADZ, V boj — 53 SNPJ.
Čitalnica bo imela letno sejo v nedeljo, 18. januarja, ob 1.30 nonoldne v svoji sobi
olajšave onim podjetjem, ki bi sprejela v službo brezposelne. Reagan in množice njegovih svetovalcev imajo v načrtu drugačno zdravilo za brezposelnost pa turh za inflacijo. Oznanjajo, da bodo vso inciativo in spodbudo za dvig in rast ekonomije prenesli popolnoma v zasebna podjetja, katerim bodo znižali davčne dajatve in odstranili vladne regulacije do take mere, da bodo zagotovljeni visoki profiti, ki da so glavna,_ če ne edina, gonilna sila za investiranje velikega kapitala. Z novimi kapitalnimi investicijami se bo razširila produkcija, ta pa bo odprla možnost zaposlitve ogromnemu številu brezposelnih, ustvarila zdravo ekonomsko bazo in zavrla inflacijo. Takemu razvoju bo pomagal tudi zelo okleščen federalni proračun.
Teorija republikancev je klasično kapitalistična, a
vsebuje pravilne in zdrave elemente za izhod iz gospodarske in brezposelne krize. Vendar ne računa dovolj z neizmernim pohlepom kapitala po neomejenem dobičku. Kaj pa če bodo managerji kapitala, ko jim bo dovoljena'prosta roka, začeli namesto živih delavcev postavljati na delovna mesta mašine, robote? Tem ne bo treba dajati vsak teden plačilnih čekov, ne zavarovanja, ne penzije. Časopisi so polni poročil, da gre razvoj odločno v to smer. Zdi se, da bi bila v tem oziru najbolj varna srednja pot. Bomo pa z velikim zanimanjem opazovali, kako se bo Reaganova ‘konservativna’ administracija lotila reševanja gospodarske in brezposelne krize, obenem pa zaustavila in znižala inflacijo.
In še eno notranjo stvar bomo skrbno zasledovali. Namreč vprašanjp vzgoje mladine in s tem ob strani problem kriminala. Napovedi po eni strani niso spodbudne, po drugi pa vendar tudi razveseljive. Načrt za ukinitev ustanove Department of Education se meni zdi zgrešen, če naj vse glede vzgoje in izobrazbe ostane pri starem, ki'je nezadovoljivo, razbito. Po drugi strani pa so napovedi o pomoči in zanimanju za napredek zasebnih farnih'šol ter o vpeljavi molitve v javne šole omembe vredna pridobitev.	L. P.
(Konec prihodnjič)
v S. N. Domu na St. Clair Avenue.
V imenu Čitalnice vabim k tej seji vse člane in zastopnike društev, ki so podprli to kulturno ustanovo.	>
F. K.
Dobrodošla prilika za starejše občane senklerske okolice
CLEVELAND, O. — Pretekli petek smo v mestnih novicah sporočili vest, da je sedaj v službi pri Kovačič Recreation Center na 6250 St. Clair Ave. ga. Anna Zaucha, ki govori slovensko, hrvaško in še več drugih slovanskih jezikov.
Ga. Zaucha je bila imenovana na to mesto, da bi pomagala starejšim občanom s pojasnili in nasveti o res številnih programih socialne in druge podpore, do katerih so upokojenci upravičeni. Mestna uprava Clevelanda se zaveda, da mnogi, ki bivajo v s e n k 1 e rski naselbini, niso vešči angleškega jezika in torej niso obveščeni o teh programih. Mnogi se pa najbrž bojijo obrazcev in osebnih pogovorov z vladnimi uslužbenci v angleškem jeziku.
Prav zaradi tega je na razpolago ga. Anna Zaucha. Zainteresirani upokojenci jo iahko pokličejo na tel. 391-5511 od ponedeljka do petka od 10. dopoldne do 2. popoldne, da se zmenijo zn šesta-, nek.
Med vladnimi programi, ki so na razpolago upravičenim upokojencem (vsak program ima namreč svoje posebne predpogoje, ki jih je treba izpolniti), so: popusti pri uporabi elektrike ali plina za o-grev hiše v zimskih mesecih, uporabi vode, davčne olajšave za lastnike domov (Homestead Exemption), registra-, cija volivcev, znamke za hrano (Food Stamps), pojasnila glede Medicare, Medicaid, Blue Cross, Medical Mutual itd., razlaga zakonov, ki zadevajo odnose med lastniki stanovanjskih pros torov in stanovalci, pojasnila, kako vložiti pravno tožbo in priti do odvetnika brezplačno, kako dobiti Golden Buckeye Card, kako urediti, da bo bolnega upokojenca obiskala na domu bolniška sestra ali strežnica. Ga. Zaucha ima na razpolago tudi koristno informacijo, kako se hraniti dietetično. Poleg vsega, nudi pojasnila o notarskih storitvah.
Kot vidite, bo ga. Zaucha lahko veliko koristila skoraj vsakemu starejšemu bralcu Ameriške Domovine tu v senklerski okolici. Važno je to, da ga. Zaucha ne bo iskala ljudi, ki jim bo lahko pomagala, oni bodo morali njo poklicati. Za svoje usluge ne bo računala nič, njena pomoč je brezplačna.
Ni dvoma, da mnogi starej ši Slovenci, in ne samo tu v senklerski okolici, izpolnjujejo pogoje za prejemanje raznovrstnih podpor. Premno-gokrat se pa zgodi, da se ne prijavijo za to podporo, ker se jim zdi nekako nečastno. To velja predvsem za tkzv. znamke za hrano ali Food Stamps.
Upam, da se bodo mnogi taki Slovenci premislili in s pomočjo ge. Zaucha ugotovili, ali so upravičeni do Food Stamps ali katerikolega drugega vladnega programa
Ponovim, upokojenci se naj poslužujejo nasvetov in druge pomoči, ki jim jo lahko nudi ga. Anna Zaucha. Njena tel. št. je 391-5511.
Rudolph M. Susel
Maks Simončič:
Kalifornijski poročevalski koš
Smrt primorske | rojakinje
Ker je iz okolice sv. Lucije in Tolmina v izseljeništvu precej naših primorskih rojakov, sporočam vest, da je v Tolminu umrla moja dra^a teta Marija Kavčič iz Cankarjeve ulice, na posledicah težke operacije po daljšem trpljenju. V domovini zapušča svoje drage domače, prav tako sorodnike v Italiji in A-meriki.
Iz pisma župnika Jožeta Mavsarja iz Montane
Iz njegove vsebine božičnega pisma sem razbral, da ga je helenski škof izbral za kandidata študij teologije v Rimu, kamor bo odpotoval letos spomladi. Študij vključuje tudi potovanje v Sveto deželo.
Gospodu župniku čestitam in mu želim uspeha, varnega potovanja in srečne vrnitve na svoje službeno mesto fare v East Heleni, Montana. Gospod je dobro znan bivšim beguncem iz italijanskih taborišč ter je res vzgleden duhovnik in trden Slovenec. Še kaj se oglasite, gospod Jože, in že tudi vnaprej hvala za to!
Med ostalo vsebino sporoča še zčlo žalostno in vznemirljivo vest, da so morali ge. Albini Jenkovi odrezati tudi drugo nogo. Ona je bivša begunka, soproga pokojnega Albina, žandarmerijskega narednika in mati dr. Vilibalda in prof. Lojzeta. Tudi eden sinov dr. Vilibalda je že zdravnik. V tem slučaju moje iskrene čestitke.
Vse bivše beguncc-rojakc in rojakinje prosim, da se ge. Albine "spomnijo v molitvi, da bi ji Bog dal moči in volje, katere ima do sedaj kar precej po poročilu. Jenkovi pa naj oproste mojemu molku — nimam naslova.
Veselo zakasnelo svatovanjc pri Vraničarjevih
Čeravno cmerikavo vreme že gostuje z gosto meglo, smo preteklo nedeljo imeli lep in topel sončen dan. Že od daleč j c dišalo, ko sem koračil proti “Martinovi hiši”.
Na ražnju se je namreč vrtel prašiček in ko sem se znašel na njihovem vrtu, je že bil zlatorumenkasto okajen.
Pobaral sem prijatelja, očeta Martina: “Kako pa si napravil, da ima tako lepo ‘far-bo»?”
Vedno dobrodušen in nasmejan mi je pokazal posodo in v njej je bila temnordeča dišeča voda ...
“S tem barvilom ga maževa,” je hitel razlagati in vrtel čopič po prašičkovi koži. Poleg njega je stal g. Martin ml., advokat po poklicu, ki je začel zagovarjati svojega ateka in, razume se, tudi sebe. Tako mu je teklo, da če ne bi vedel,za njegov poklic, bi takoj uganil. . . Vinček je res dobro zdravilo za hitro govorjenje. Tudi meni ni zastajala beseda, ko sem v drugo zvrnil. Slovenci res ljubimo, kar nam je ljubi Bog dal iz stisnjenega grozdja.
Oho, kam pa gre moje pisanje? Pozabil sem že, zakaj sem pri Martinu na domu danes. Njegov starejši sin, ki je, kot sem že zgoraj omenil, advokat, si je vzel za družinsko izvoljenko prav tako ad-vokatinjo, sedanjo go. Gali Vraničar. Pred dvema mesecema sta stopila pred oltar,
ker pa takrat ni bilo časa za skupno prijateljsko praznovanje, so nadaljevali to nedeljo.
Bilo je veselja, petja, jedače in pijače, kot se spodobi ob takih pomembnih dnevih. Oba, g. Martin ml. in njegova priljubljena ženka ga. Rezka sta odprla “prihranke”, da se je res pravilno proslavilo in verujte, veliko slovenske domačnosti je bilo pri prijateljevi hiši!
Zopet sem videl stare, poznane obraze, le da smo zasukali pogovore v druge smeri, dejal bi, dnevu primerne. Tako sem prvič izvedel, da so prastarši Starčevega sorodstva prišli v Ameriko že leta 1870. Drugi priseljenci iz tega sorodstva pa so po vrstnem redu: njihov stric g. Marko, 90-letnik, kateri preživlja sedaj svoja ostarela leta v veteranski bolnici, sledil mu je sedanji gospod župnik msgr. dr. Martin Starc v letu 1949, nato družina g. Jožeta Starca in pa družina g Vraničarja v letu 1950. (Ga-Rezka, ženka g. Martina, spada ' k Starčevi družini-Ona je sestra gospodu župniku in bratu g. Jožetu.)
Zastopano je bilo vse sorodstvo (o podrobnostih naš£ naselitve v Stocktonu bot1' pisal v drugih sestavkih) njegovi ožji prijatelji in sc veda tudi prijatelji g. in gc Vraničarjeve ml. Bilo je lepi slo vensko-ameriško prazno vanje, polno veselja in rado s ti.
Slavljencema g. Martin1 ml. in ženki ge. Gali iskren1 čestitke in vso srečo na skup ni družinski poti, prav tak' pa tudi vsem VraničarjeviP in Starčevim. Bog Iona j v, res toplo in židano slovensk voljo!
G. Frank-Miroslav Kozina iz Stocktona novi advokat
Sin g. Jožeta in ge. Jožic Kozina iz Stocktona je napd vil predpisane izpite in t vpisan kot novi član adve katske zbornice v Kalifo( nijski državi, tako poroča n3 stock tonski časopis “StockW Record”. Njegov striček č--/župnik Mirko Kozina, pif| telj, je brat g. Jožeta. Že d4 časa nisem imel prilike, da 1 se sestal z njim.
Mlademu g. advokatu iu'; iskrene čestitke z željo, da ■ njegov izbrani poklic slu-državljanom v zaščito in rod zrel sadež h končnim usp bom! Prav tako čestitam nj1 govim staršem in bližnjcE sorodstvu, saj je družina P znana po svojem odločne1 prepričanju in globoki mof' li ne samo slovenskim roji kom, pač pa tudi med amU kanskimi državljani. Bog cl‘1 sreče in blagoslova!
Božično pismo iz Argentine
Med ostalo vsebino je h1 j nekaj političnih pomislek1! in je dobro, da se naši roj3] po svetu seznanijo s po UH jem tamkaj živečih no-j ljudi. Ta pismo piše roju kateri je vezan s politiko P še usode in zato so te vrsP bolj važne.
*
Slovenci in naše politic slovensko vodstvo se nF] da se bodo razmere med H gentino in Ameriko izbolj^J s prihodom nove ad minis*’j cije, kateri bo stal na N izvoljeni predsednik g.
nald Reagan, kateri bo p°s
t
(Dalje nd str. 3)
AMERIŠKA DOMOVINA,
JANUARY 12, 1981
Slovenci, Slavonci, Slovaki...
i So tudi Makedonci pranarod?
GORICA, It. — Zgodovinski dokazi pričajo, da sta bila sveta brata Ciril in Metod Grka, to je Bizantinca in bizantinska rodoljuba. Toda jezikovni dokazi trdno govore o slovanskem poreklu obeh bratov, ker ni mogoče, da bi rojen Grk mogel kdajkoli tako dobro poznati glasoslovje in duha slovanskega jezika, da bi lahko tako mojstrsko o-pravil prevod sv. pisma in sestavil slovanski črkopis, kot ga je sv. Ciril. Tako sodi slovenski slavist R. Nahtigal ali ruski Valerij Pogorelov, predvojni profesor univerze v Bratislavi idr.
Slovenski ciriloslovec prof. Grivec se zato nagiba k mnenju, da je bila vsaj mati obeh svetih bratov slovanskega rodu in d.a so v domači hiši govorili slovansko, kot so tudi v Solunu samem, še bolj pa v okolici.
Nastane s e d a j vprašanje, kakšen naj bi bil oni slovanski jezik, ki so ga govorili v solunski okolici t. j. v Makedoniji in deloma tudi v samem Solunu? Gre za slovanski jezik, nedvomno. Toda, od kdaj se v Makedoniji govori slovansko? Na to vprašanje doslej ni bilo pravega odgovora, saj zgodovinskih dokumentov o naselitvi Slovanov v Makedonijo, podobno kot o njih naselitvi v današnjo Slovenijo, dejansko ni.
O Makedoniji smo slišali prvič v zgodovini pri obravnavanju pohodov kralja A-leksandra Makedonskega oz. njegovega očeta I ilipa. Drugi je vladal v Grčiji in je leta .‘336-321 pr. Kr. opravil znane pohode vse do Indije ter prinesel grško omiko do Egipta in Palestine. Njegovo kraljestvo je bilo helenistično t. j. po kulturi grško. Toda ali je bila res pogrčena tudi sama njegova ožja domovina Makedonija?
O tem pravzaprav spet ni nikakršnih zgodovinskih zapisov. Velja pa domneva, da je bila pogrčena takrat tudi sama Makedonija.
Toda, ker ni nikakršnih zapisov, da se je slovansko prebivalstvo v Makedonijo šele priselilo in spodrinilo tamkajšnjega grškega, je prav tako resnična tudi podmena, da je bilo slovansko prebivalstvo tam ž,e od nekdaj. Da so torej stari Iliri in Tračani govorili nek slovanskim jezikom podoben jezik. O tem slednjem pa je bilo napisanih že več raziskav in glede na splošno-stanje še danes bi res lahko še najbolj verjetno sklepali, da so današnji Makedonci pranarod, torej nasledniki o-nih Makedoncev iz časa kralja Aleksandra.
Da Makedonci niso Bolgari, je mogoče zaključiti tudi iz tega, da zgodovina pravza-prav beleži prihod neslovanskega rodu Bolgarov na o-zcmljc takratne Tracije in Mezijo. Tu so se Bolgari poslovanj li. So torej menjali jezik in s tem na zunaj postali “Slovani”. Makedonci na zahodnem ozemlju od njih pa se očitno niso “poslovanili”, ker so ostali, kar šo zmera j bili.
Danes se v svetu pravzaprav že na splošno priznava obstoj makedonskega naroda in jezika. To pomeni, da je makedonska baza pod vrhnjimi političnimi in državnimi strukturami ostajala vseskozi makedonska, ne da bi bilo to formalno kje zaznamovano.
Podobno, kot je lahko pod keltsko in pod rimsko okupacijo ostajala venetska ali slo-venetska tudi slovenska baza v Alpah in iz katere, tako se zdi, se je nenadoma pojavila Karantanija. Zakaj, tudi v tem primeru ni naselitev Slovencev v Alpe nikjer zgo-. devinsko zabeležena.
Trditev, da so se Slovenci priselili v Alpe po odhodu Langobardov v Italijo, je samo tolikokrat p o n a v 1 j ana domneva, da jo sedaj jemljejo kot dejstvo. Izmislilo pa se jo je pravzaprav nemško zgodovinopisje in od nje jo je nekritično prevzelo slovensko kot toliko drugih.
Po imenih in po podobnih kulturah pa se zdi, da je tedanji venetski rod segal od
24.	— Upravni odbor Slovenske pristave priredi Pristav-sko noč v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
25.	— Materinski klub pri Sv. Vidu priredi svojo vsakoletno kartno zabavo od 3. pop. do G. zv.
FEBRUAR
1.—-Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti ima kosilo v šolski dvorani. Serviranje od 11.30 dop. do 1. pop. Cena $5, za otroke $2.50.
7.	— Društvo “Modern Crusaders” št. 45 ADZ priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 6. zv. Igra Jelf Pecon orkester.
—- United Slovenian Society priredi tretji vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 3. pop. Za ples bo igral Alpski sekstet.
21.	Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi banket in program v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 20-let-nici klubovega obstoja.
21.	—- St. Clair Rifle and
Hunting Club priredi “Lovsko večerjo” in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje od 7. do 8.30 zvečer, igra Alpski Sekstet.
22.	—- Slovenska šola pri Sv. Vidu ima kosilo v korist šole v .farni dvorani. Servirajo od 11.30 do 1.30 popoldne.
MAREC
1. — Klub slovenskih upokojencev na Holpres Ave. priredi vsakoletni banket v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.	— Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladni koncert v Slovenskem delavskem domu. Za ples bo igral M a rkic-Za gger orkester.
21. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.	'
današnje Švice čez Alpe v Panonijo (Slavonijo) in do današnje Slovaške. In temu je bilo jezikovno blizu ilirsko in traško prebivalstvo v Makedoniji.
Zanimivo je, kako so se makedonski ljudje tedaj še sporazumevali s slovenskimi. Ne le makedonska Grka ali grška Makedonca Ciril in Metod sta prišla v Panonijo in na Moravsko (Slovaško), z njima je prišlo tudi nekaj njunih pomočnikov, med (njima Kliment Ohridski ter Naum. Oba stn se po Metodovi smrti vrnila nazaj in delovala ob Ohridskem jezeru.
Slovence nas veže z Makedonci prav ta zgodnja zgodovina. Pomenljivo je, če nas na to spominja slika z Metodovimi učenci v cerkvi samostana sv. Nauma ob Ohridskem jezeru, na kateri je tudi Panonec Gorazd.
22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in oniletami (pancakes and sausages)'V ‘farni! dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do l. popoldne. Cena: $2.75.
28.	— Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igrali bodo Veseli Slovenci.
APRIL
12. — Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi vsakoletno kosilo s kurjo ali govejo pečenko. (Cvetna nedelja).
25. -- Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
MAJ
10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
10. — Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu igra Alpski sekstet.
JUNIJ
14. — Tabor DSPB Cleveland
poda svojo spominsko proslavo pri spominski kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
28.— Misijonska Znamkarska
Akcija ima vsakoletni piknik v prid vsem slovenskim misijonarjem, na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. in 5. — Piknik Slovenske pristave.
J li. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu . ima svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
20. — Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu.
OKTOBER
17. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave., Igrajo, Veseli Slovenci.
T. R.
KOLEDAR
društvenih prireditev
*
*
j > ; > ; *
JANUAR
Kongresna knjižnica zbira
narodnostno časopisje
Kongresna knjižnica v Wa-shingtonu prosi za sodelovanje vse narodnostne skupine v ZDA pri zbiranju publikacij mnogih narodnostnih skupin v ZDA.
Kot državna knjižnica ima K o n g r e sna knjižnica med drugim tudi odgovornost, da zbira gradivo, ki se nanaša na zgodovino in kulturni doprinos Amerikancev . mnogih narodnostnih skupin, ki sestavljajo ameriško prebivalstvo.
Kongresna knjižnica ima že kar obširno zbirko narodnostnih časopisov, revij in raznega tiska, toda mnoge zbirke nekaterih narodnosti so še precej p o m a n jkljivc, zato Kongresna knjižnica želi svoje tozadevne zbirke izpopolniti, kolikor bo še mogoče, ker mnogo materiala je že šlo v izgubo. Daši ne bo mogoče več zbrati vsega obširnega in tudi važnega gradiva o delovanju zelo aktivnih narodnostnih skupin po vsej Ameriki, vendar smatrajo, da je važno vsaj v glavnem imeti čim popolnejšo zbirko časopisov, revij, knjig in brošur, kakor tudi. glasbene plošče in filme, ki prikazujejo življenje in dejavnosti narodnostnih skupin v ZDA.
Največ tozadevnega gradiva je ohranjenega najbrž v glavnih pisarnah in uredw-\, šivih starih bratskih organizacij. ki so povečini bile vsšj v začetku organizirane po narodnostih. Vsaka ima še sedaj svoje glasilo, nekatere samo v svojem narodnem jeziku, nekatere v angleščini in narodnem jeziku dotične organizacije. Kulturno razgibane in narodno zavedne bratske organizacije redno poši-
ljajo vse svoje publikacije Kongresni knjižnici, nekatere že več kot 70 let.
Vodstvo Kongresne knjižnice se obrača na vse narodnostne organizacije^, kakor tudi na posameznike in prosi za sodelovanje pri zbiranju gradiva o narodnostnih skupinah v ZDA. Kdor ima shranjene stare časopise in revije, knjige reklamne oglase za razne večje narodnostne prireditve, Spominske knjige ali brošure o obletnicah ustanovitve slovenskih cerkva in Narodnih domov, zbirko časopisov, ki so že nehali izhajati, naj jih pošlje Kongresni knjižnici, predno jih. bo kdo zavrgel med staro šaro. Kongresna knjižnica oziroma njeni pristojni uradniki bodo že sami izločili važno od neyaž-nega za njih arhiv. Vedite, da je čestokrat na videz nepomembna listina velike zgodovinske važnosti-. Vodstvo Kongresne knjižnice se zelo. prizadeva, da bi zbrali in u-rcdili čim popolnejšo zbirko narodnostnih publ ikacij in splošnega gradiva o narodnostnih skupinah v ZDA, ki bo stvarno predstavljalo vse panoge kulturnih, Verskih in narodnostnih dejavnosti narodnostnih skupin, ki so vsaka še ohranile svoje narodnostne značilnpsti, a se njih doprinos odraža tudi v sploš^ nem javnem .življenju ameriškega prebivalstva.
Vse narodnostne organizacije in tudi posamezniki, ki morejo v tej važni zadevi kaj pripomoči, naj pišejo ali pošljejo svoje zbirke na naslov: Exchange and Gift Division, Ethnic Unit, Library of Congress, Washington, D.C. 20540.
Kalifornijski poročevalski koš
(Nadaljevanje s 1. strani)
predsednik ZDA 20. januarja 1981.
Mi ne razumemo napadanja sedanjo ameriške administracije (Carterjeve) zaradi kršitev človečanskih pravic v Argentini. Tu je bila zelo huda državljanska vojna, v kateri je okoli 1400 vojakov izgubilo življenje. Ali naj torej božajo komuniste, kateri so kar vprek pobijali vse, kateri niso bili z njimi? Argentina sedaj pričakuje, če se bo kaj spremenilo...
Kako gledajo tam na delo bivšega drž. tajnika dr, Kissingcrja?
Niso si na jasnem, ali je dober politik ali ne. Njegova
tu+********** ****** *************
21. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Ciair Ave.
NOVEMBER
7. — Štajerski klub priredi
vsakoletrfb veselo martino-- vanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
14. — Belokranjski klub priredi vsagoletno martinovanje v Slovenskem domu na St. Ciair Ave. Za ples igra John Hutar orkester.
M. — Pevski zbor Jadran
priredi svojo vsakoletno jesensko večerjo s koncertom in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
kitajska politika je bila dobra poteza, ali drugače pa ni proti Sovjetski zvezi napravil nobenega koraka. Sicer pa bomo v kratkem videli, kako se bo vrtela nova ameriška politika.
Drugačen letni čas
Pismo, datirano s 6. decembrom, opisuje njihov letni čas kot dobo vročega poletja. Oktober in november sta v Argentini polna pomladi in se vrsti tam prireditev za prireditvijo. Najveličastnejše so praznovali dan 29. oktobra — naš slovenski narodni praznik.
Vsebina pisma se nadaljuje: Včeraj so končale slovenske osnovne šole z okoli 700 učenci. Srednješolski tečaj je uspešno dovršilo 300 dijakov. Na te polagamo svoje upanje. V težavali pa je naš tisk zaradi velike draginje v tej deželi.
G. Rudolf Smersu novi upravitelj
To ime je poznano našim rojakom iz taboriščnega življenja, iz političnega javnega delovanja in iz. prispevkov po raznih revijah in časopisih, tudi v Ameriški Domovini. Prihodnji teden odpotuje (čas je že pretekel) kot nanovo nastavljeni u p ra v itelj slovenskega počitniškega doma nekje visoko v argentinskih hribih (ime kraja mi še m znano).
K imenovanju na to važno mesto naše iskrene čestitke, saj je priznan kot dober in spreten organizator in poštenjak. Obilo sreče, g. Smersu!
(Nadaljevanje)
SREČNO IN ZDRAVO LETO 1981!
Vsem dragim bralcem tega Kotička od srca želim. Ker je to moj prvi dopis letos, si štejem v dolžnost, da se vam vsem zahvalim za izvrstno sodelovanje ves čas leta 1980. Pri vsakem začetem delu smo z vašo pomočjo želi lepe uspehe. Kjerkoli ali na kakšen-koli način ste do teh pripomogli, bodisi pri romanjih, pri kosilih, pri razprodaji peciva za misijone ali pri Rummage Sale za škofa Slomška in pri društvenih delih, Bog vam vsem plačaj obilno.
•
Priznati moramo, da je leto 1980 bilo blagoslovljeno. Videli smo, da je bilo naše združenje večje kakor kdaj koli preje. Vsi smo se zavedali, da ena roka umiva drugo, ter da je samo v skupnosti moč. Vse skupine se z vsakim letom manjšajo in samo s skupnimi močmi nam bo mogoče nadaljevati in pričakovati uspehe, tudi od zdaj naprej.
Tako, prva stvar ali zadeva, ki se tiče nas vseh, je Baragovo kosilo, dne 18. januarja pri sv. Štefanu. Vsi smo na to prisrčno vabljeni. Zato segajmo po tiketaj in se tega udeležimo. Baraga vsi poznamo. Lahko nam je za vzgled pri marsičem. Pomagajmo njemu do oltarja in tudi on nam bo sprosil pomoči v naših potrebah.
* * *
Mrs. Cecilia Horvat, ki se nahaja v Alvernia Manor, v Lemont, Illinois, se prisrčno . zahvaljuje vsem dragim so- ' rodnikom, prijateljem in znancem za vse, kar smo storili za njenega pokojnega moža. Pravi, da nikoli ni mislila, da bi imeli toliko zvestih prijateljev. Dnevno pošilja za nas vse prošnje pred Vsemogočnega. Ostala nam bo vsem hvaležna za vedno.
* * *
Že v mesecu novembru sta slavila srebrno obletnico lepega zakonskega življenja Mr. in Mrs. Lud Leskovar. Vse je šlo mimo bolj na tiho, četudi sta v Chicagi najbolj zaslužna narodna delavca. Slovensko Radio uro vodita že nad 30 let. Pri vsaki Slovenski stvari sta kos. Veliko se žrtvujeta za Slovenske stvari in veliko tudi za mladino.
Zato, če tudi pozno, njima na tem mestu k temu lepemu jubileju prisrčno častitamo. Dal Bog, da se bodo ta srebrna leta zvrnila še v zlata in čez. Naj Vas Vsemogočni še nadalje blagoslavlja pri vseh Vaših prizadevanjih in tudi v osebnem življenju. Bog Vas živi! Slovenski narod Vam bo ostal hvaležen za vedno.
* * *
Ravno, ko so bile Prekmurske Koline, se je oglasila Teta Štorklja pri Mr. in Mrs. Martin Hozjan. V spomin njim je pustila krepkega In močnega dečka Tega sta prisrčno sprejela v svojo sredo bratec in sestrica. Tudi starši so ga zelo veseli. Stem sta postala Mr. in Mrs. Anton Glavač tretjič stara starša. Vsa rodbina in tudi prijatelji in znanci smo veseli te družinske sreče. Na tem mestu
i
jim vsem prisrčno častitamo. * *
Iz domovine sta se te dni mudila tukaj na počitnicaj Jože in Ančka (Krampač) Verdian. Jože ima v New Yorku sestro, pri kateri sta se za,par dni ustavila. Ančka pa ima tukaj dve sestri Olgo
Škafar in kati.o Krampač in dva brata, Kazi j a in Imrija. Veselega snidenja so se vsi razveselili. Upamo, da so od vseh odnesli lepe spomine tudi iz Chicage. Želimo njim srečno pot v domovino.
£ $ *
Božičnice so za nami. Pri teh se ne moremo nič preveč pohvaliti. Vse je prezaposleno. Vendar tisti, ki so se udeležili, so uživali, peli in sc veselili. Pri dr. Sv. Anne 170 KSKJ je ostalo vse po starem. Le mesečne seje bodo od zdaj naprej ob eni uri popoldan. Asesment pa bomo pobirali že ob 12 opoldan. Prosimo, da to vzamete na znanje. Dne 18. januarja bo sprejet odbor za leto 1981, takoj po Baragovem Kosilu. Takrat lahko dvignete tudi div, čeke in plačate asesment. Na svidenje.
$ $ $
UMRLA JE MARY UTROSA 79.
Po par letni bolezni je dne 19. decembra zapustila ta svet. Bila je dolga leta vdova. Zapušča tri poročene hčerke z družinami. Imela je 13 vnukov in 18 pravnukov.
V	Jugoslaviji ima še brata in sestro v Franciji.
Pokojna je spadala v dr. sv. Ane nad 37 let. To jo je tudi spremljalo na zadnji poti k večnemu počitku. Bila je ves čas vzorna in zvesta članica. Rada se je udeleževala društvenih sej dokler je mogla. Pred leti je bila tudi članica Prekmurje Social Klub, zadnje čase pa St. Ann's Social Klub. Ravno tako je spadala v dr. Sveti Križ. Bila je članica Slomškovega Krožka v Chikagi in tega podpirala.
Tako, draga Mary! Odšla si za vedno. Povsod Te bomo pogrešali. Ne vero, kdo Te bo nadomestil pri društvih in pri Slomškovem Krožku? Hvaležni smo Ti za vso Tvojo pomoč. Ohranili Te bomo v lepem spominu dokler se ne srečamo nad zvezdami. Tvoja prisrčna pesmica za Božič je bila vedno
Sveta nebesa se široko odpro! Angelci gori v nebi pojo.
V	sredi med njimi je Jezu-
šček mili-
O da bi se tudi mi z njim veselili!
O Jezušek naš! O Jezušek naš!
Lansko leto si jo še pela z nami. Kdo bi si mislil, da boš se letos oh Božiču že veselila z angelci? Mi še v tej solzah dolini gledamo za Teboj. Vsem Tvojim naše globoko sožalje. Tebi, draga, pa naj bo Gospod usmiljeni sodnik in bogati plačnik za vse. Počivaj sladko, mimo!
* * #
EVHARISTIČNI KONGRES
BO LETOS V Lurdu, Francija, od 16. do 23. julija. Pravijo, da so se do sedaj prijavile razne skupine iz 114 različnih držav. Tega se bo udeležil tudi papež Janez Pavel
II.	Pričakujejo nad pol milijona ljudi. Ali bodo med temi tudi Slovenci iz Amen-ke? Par ljudi me je to vprašalo, če bomo organizirali skupino. Ce bi nas bilo vsa j deset,' bi šli in bi še enkrat obiskali domovino. Šli bi vsaj za tri tedne ali en mesec. Ce Vas to zanima, prosim sporočite takoj pismeno ali telefonsko, na Gizella Hozian, 1500 Sheridan Rd., Wilmette,
III.	60091. 312-251-2579. Hvala Vam.
Gizella Hozian
ameriška; domovina, jaruary 12,1921
IVAN TAVČAR:
V ZALI
Povest
Drugo jutro je zlato sonce vzhajalo, ko so se Mrakovi odpravljati, da bi v gozdu sekali les in si pripravili kurjave za bližnjo zimo. Prav zgodaj je odšel oče s sinovi in seveda ni bil nihče voljan, da bi se z ženskami razgovar-jal o nočnih dogodkih. Molče so odšli s sekiro ob ramenih in niti zajtrka se niso dotaknili, ki ga je bila gospodinja prav tako molče prinesla na mizo.
“Dolgo itak ne bomo sekali,” je dejal starec osorno, “in če pridejo loški biriči, jim poveste že ženske, kje smo, da nas tam prej polove!”
Pozneje so odšle v gozd tudi ženske in le Katarina je ostala z bolnikom sama na domu. Zavladala je tihota o-krog hiše in kjer so ponoči razsajale strasti, tam je vladala sedaj mir. V izbi je spal kanonik, dekle pa je sedelo pri oknu in navdajala jo je zadovoljnost čiste vesti in posebno prijetna zavest, da je storila dobro in Bogu ljubo dejanje. Včasih se je ozrla po bledem obrazu bolnega kanonika in iz nje očesa so zasijali žarki sramežljive prve ljubezni, ki je bila nadvse čista ali vendar tako brezupna! Obraz bolnikov se ji je zdel danes še bolj bled, kakor da ne bi bilo kaplje krvi v njem. In v spanju se mu je sedaj in sedaj pretreslo telo, kar ga je gotovo bodlo po rami. Ko se naposled zbudi, pokliče s trudnim glasom dekle k sebi in Spregovori:
“Pojdi, Katarina, stopi
pred hišo in ozri se v dolino proti Lučinam!”
“In kaj naj storim potem?”
“Tvoje oko ugleda trumo hlapcev! Težke muškete nosijo in na lancih vodijo s seboj lovske pse. Semkaj gredo! Stopi pred hišo in videla boš, da je tako!”
Katarina stopi pred hišo. In ko pogleda v dolino proti Lučinam, se vleče čez lučin-ske senožeti četa grajskih hlapcev. In res nosijo s seboj
težke muškete in tropa lovskih psov jih spremlja. Bili so še globoko v dolini in imeli so še mnogo hoda, posebno ker jih je zadrževala pesjad, ki je hotela vsak hip udariti za sledom. Zašibe se deklici kolena in tako se-prestraši, da ji mrzel znoj oblije čelo.
“Že umira!” je vzdihnila, “in njega duša se že seli na oni svet, ker bi sicer ne vedel, da prihajajo hlapci. Moj Bog, že umira!”
Strahoma stopi zopet v hišo. Mirno leži kanonik na postelji, a njega obraz že kaže tiste čudne poteze, ki se prikazuj ej o kot ozna njevalke smrti nekaj časa pred usodnim zadnjim trenutkom.
“Ali ste jih ugledala?” jo vpraša.
“Po stezi proti Lučinam gredo, vendar tako hitro jih še ne bo!”
“In pse imajo s seboj, moje belo pisane lovske pse?”
“Tudi te imajo s seboj!”
“Oj, še enkrat mi daj, ljubi Bog, da jih začujem, goneče po zelenem logu in da tudi zaslišim zategle glasove iz zavitega lovskega roga!”
Nato še spregovori: “Sedi k meni, Katarina! Danes mi je tako dobro in bolečine so mi odlegle! Vsemu svetu odpuščam, dasi nečeš spokoriti zakrknjenega srca. Sedi k postelji in podaj mi roko, da mi tudi ti odpuščaš, če te je morda užalila trda moja beseda!”
Prinesla je stol in sedla tik postelje. Izpod odeje dvigne kanonik roko: drobna je kakor suha vejica na jesenskem drevesu. Dekle bi se najrajši razjokalo, ko je ugledalo to roko.
“Podaj mi roko,” povzame bolnik znova,, “da mi odpuščaš, kakor odpuščam jaz tebi! Ne jokaj se! Danes mi je odleglo in tako lahko se mi čuti telo, da bi kar odplul z njim pod visoko nebo pred prestol svojega in tvojega Boga. In moje srce je danes prizanesljivo in nikomur ne želi zla, ni očetu ni tvojim bratom, ki so me hoteli umoriti. Nočem jih izdati in sodbo prepuščam našemu Jezusu, ki je umrl tako za pravo-vernike kakor za krivoverce. Saj smo z evangeličani tudi mi ravnali trdo, dostikrat pretrdo, zakaj trdosti in krutosti ni učil naš Odrešenik. Torej odpuščam tvojim in le želim, da bi jih dohitela božja milost na poti življenja!”
Rahlo je polomil svojo roko na njeno in, ko se je dekle ihte sklonilo k njemu, začuti Amand, kako mu padajo nje gorke solze po prstih.
“Ali v vaši hiši,” je nadaljeval, “vendar ne morem o-stati. Izprašal sem vest in ta mi pravi, da moram oditi, če
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj
dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, Id ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
naj ostanem zvest oltarju, ki sem se mu posvetil.”
“Saj vam ne bodo več stregli po življenju! In sedaj ne prebijete dolge te poti, tako slabotni! Pri nas se vam nič ne zgodi in grajske hlapce si lahko obdržite za stražo!”
“Ni mi za življenje,” ji odgovori on zamolklo, “ker vem, da me varuje božja roka.”
“In zakaj nočete ostati?” vpraša Katarina in nehote
zardi, da je kakor roža cvetoča.
“Morda sem že grešil in ker ni spovednika, zakaj bi se ne spovedal tebi? Greši se v dejanjih, toda še mnogo več se greši v mislih. In tako sem grešil tudi jaz, najsi sem brez moči ležal na tem ležišču. Meso je bilo slabo, ali duh je bil še slabši.”
Umolknil je in tudi dekle se ni upalo spregovoriti.
(Dalje)
VESTI
LJUBLJANA. — Ljubljana spada med bogatejše v Evropi, — vsaj kar se tiče zbirk starega denarja v Numizmatičnem kabinetu Narodnega muzeja v Ljubljani, lahko to rečemo. Sicer pa ima zbiranje starega denarja, medalj, odlikovanj in značk na Slovenskem, bogato tradicijo. Že Valvazor se je s tem ukvarjal kot tudi Valentin Vodnik, ki je imel lepo zbirko starih kovancev.
Strokovnjaki pravijo, da je naše ozemlje glede najdb zelo zanimivo. To gotovo drži, če pomislimo, da so se na našem ozemlju v zgodovini križale vojske in države Keltov, Ilirov, Rimljanov, Grkov, Bizantincev in nazadnje še Turkov. Za to stran naše preteklosti pa se ne zanima samo že omenjeno društvo v Ljubljani, temveč tudi podobna društva v Novi Gorici, Ilirski Bistrici, Kranju in Preddvoru,
VELENJE. — “Gorenje” več izvozi, kot pa uvozi. To čutijo predvsem domači kupci, saj izdelkov tega podjetja malodane ni'mogoče kupiti. Tudi v prihodnjem letu bi jugoslovanski trg sprejel več, kot pa more ali hoče nuditi velenjsko podjetje. ‘Gorenje’ pač smatra, da bi bilo narobe, če bi zanemarili tuje tržišče. V letu 1981 računajo, da bodo izvozili za 180 milijonov dolarjev blaga, seveda, če bo dovolj materiala (surovin) iz inozemstva. Prav tu pa se je
VE I
letos zelo zatikalo, saj so morali zaradi pomanjkanja u-voznih in domačih surovin celo zmanjšati izdelavo, kar je zopet imelo za posledico izgubo v nekaterih podjetjih “Gorenja”. Do konca leta pa upajo, da ne bodo več imeli izgub. Tako ‘Gorenje’ vsaj z devizami obilno zalaga domače tržišče.
ŽIRI. — V Žireh so odprli čistilno napravo, ki bo ‘umila’ Soro, da bo odslej čistejša pritekla v Škofjo Loko. Reka Sora seveda za to umazanijo v sebi ni mogla prav nič, saj so vanjo, ne da bi jo vprašali, spuščali odplako razni proizvodni obrati v Žireh. Na to čistilno napravo pa bodo kmalu priključili tudi drugi del mesta, ki ima sedaj svoje odplake speljane v greznice. S to pridobitvijo pa so tudi izboljšali nehigienske razmere, ki so pred osmimi leti povzročile epidemijo zlatenice.
MARIBOR. — Kmečki turizem se prebuja. Slovenski kmet se je začel šele nekako pred osmimi leti ukvarjati s •to dopolnilno dejavnostjo, ki jo predstavlja kmečki turizem. Začel se je na Gorenjskem, se razširil v Posavju, sedaj pa so ga odkrili tudi na Kozjanskem in na Pohorju
Frijalel’s Pharmacy
st. Clair Ave. & E, 68 St. 361-1212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.

V SPOMIN TEBI DOROTHY OB TRETJI OBLETNICI SMRTI
ter v nižinskih predelih, v Halozah in v Slovenskih goricah.
Na mariborskem obinočjit je le pet kmetij, kjer lahko gost preživi svoj dopust. Tovrstna turistična dejavnost pa je tudi delno pripomogla, da mladi s podeželja manj zapuščajo kmetije in se ne selijo v doline ali pa v mesto.
Ugotovili so tudi, da so kmetje polno zaživeli šele takrat, ko so se začeli ukvarjati s turizmom na; domačijah. Seveda pa je treba tudi omeniti, da nekateri kmetje spreminjajo svoje privlačne domove v poceni in slabe gostilne.
APAČE. — Podjetje ‘Lina’ se je lepo razvilo in ima sedaj že 200 zaposlenih. V tovarno so prišli tudi delavci iz okoliških krajev. Zato je pričelo primanjkovati stanovanj, To vrzel bodo odstranili z gradnjo stanovanjskega bloka s štirinajstimi stanovanji. Predvidevajo, da ga bodo dogradili do začetka prihodnje spomladi.
ISKRICE
Kar mi je všeč pri dobrem fnscu, ni tisto, kar govori, ampak tisto, kar šepeta.
—Smith
IN LOVING MEMORY
first ANNIVERSARY OF THE DEATH OF
ANNA SAVNIK
Who died Jan. 13, 1980
Mother, grandmother, and great-grandmother
Your memory is bu r. keepsake,
With that we shall never part.
God has you in his keeping, We have you in our hearts.
Sadly missed by:
Son and Daughters, and Families.
Cleveland, O., Jan. 12, 1981.
r

iiffi
DOROTHY MLINAR
miljene oči je za vedno zatisnila 12. januarja 1978.
Ne slišiš vetra šumenje, ne kako ptički pojo -
Minulo več kakor tisoč je dni,
odkar Tebe draga med nami več ni -
trpljenja, bolezni si rešena, zapustila si nas v dolini
solzni,
Ti pa srečna, verujemo, se raduješ v večnosti.
MALI OGLASI
HOUSE FOR SALE
Off Chardon Rd. in Euclid. 3 bedroom brick, 2 jo baths, finished rec room, sun porch. Many extras. Excellent condition. Call 481-6188.
_______________________(2-6)
HOUSE FOR SALE-EUCLID
5 rooms. Alum, sided. Clean. Low 30’s. Call 531-4231.
_______________________(3-6)
V	NAJEM
ORDINACIJ SKI PROSTORI
Beachland Medical Bldg., E. 200 St. in Lake Shore Blvd. Ordinacijski prostori za zdravnike. Kličite 731-5515 zvečer.
ji .	______________(4-7)
HIŠA NAPRODAJ
6-sobna enodružinska z garažo za 1 (g -avta, v collin-woodski okolici. Kličite 481-0509 med 6. in 8. uro zvečer.
(4-7)
V	NAJEM
PISARNIŠKI PROSTORI Beachland Medical Bldg.
E. 200 St. in Lake Shore
Pisarno s 4 sobami oddajo. Kličite 731-5515 zvečer.
(4-7)
HOUSE FOR SALE IN MENTOR, BY OWNER
Beautiful 3 bedroom ranch. Coved ceiling, plastered walls, triple insulated. Wood frame with aluminum, siding. Full attic, attached garage. Fully landscaped. Fenced in back yard. Beautiful large lot. Convenient shopping, near school. Asking $68,300. For more information call 1-257-9053.
_________________________(4-9)
LIVE-IN HOUSEKEEPER
Free room and board plus salary. Elderly man needs domestic care. Weekends off optional. Chickasaw, between E. 185 and 200. Call 531-3302 or 951-8992 and ask for Mrs. Joyce. _________________________(X)
Gospodinja—-niora živeti v domu
Soba, hrana in plača. Starejši mož potrebuje domačo oskrbo. Prosti vikendi možni. Na Chickasaw Ave. med 185 in 200. cesto. Kličite 531-3302 ali 951-8992 in vprašajte za go. Joyce.
(X)
FOR SALE
7 room bungalow at 1080 E. 71 St., aluminum sided, full basement. Immediate occupancy. Double brick garage.
Call 631-8151 days only.
(5-7)
V blag spomin
OB 21.
OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA
Ljubljena mati
Anna
sedaj v Bogu počivaš sladko.
Žalujoči:
FRANK — mož;
EVGEN in ADDY MARCH — brata; Svakinje, teta, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo.
Euclid, Ohio, 12. januarja 1981.
ki nas je za vedno zapustila dne 10. januarja 1960.
V miru božjem zdaj počivaj, Skupaj mnogo let smo živeli, draga, nepozabna nam,	slabe in dobre čase imeli,
v nebesih rajsko srečo uživaj Bog pa hotel je tako, do svidenja na vekomaj. da Vas prvo vzel je v nebo.
Žalujoči:
REV. FRANCIS M. PAIK, EDWARD PIKE, sinova, DIANE, snaha, vnuka in vhukinje ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 12. januarja 1981,