Leto LXXH., ŠL 277 Ljubljana 1W Cena Din S LOVE NS Izhoio vsak dan popoldne izvzemšj nedelle m praznike // Inserati do 80 petit vrst a Din Z do 100 vrsi a Din 2.50, od 10C do 300 vrti d Oin 3 *ečii inserati oetit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek oosebet // ^Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ— za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon. 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ki 31-21 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 65; podružnico uprave: Kocenova ul. 2. telefon št 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351« ka prioravliena na obrambo Danes proslavlja Finska 22. obletnico svojega osvobojenja z junaškim odporom malega naroda proti silni premoči sovražnika, ki je po zadnjih vesteh pričel prav danes z veliko oSenzivo — Doslej se finske čete z uspehom branijr pred sovjetskim prodiranjem so v Društvu narodov še zastopane. List * na ta način nevtralne države potegniti iz pravi dalje, da hočeta Anglija in Francija nevtralnosti in jih kompromitirati. Italija za pomoč Finski Države, ki jim je na usodi Finske, naj bi pomagale z letali in piloti — Ponovne protlsovjetske demonstracije ffe!sin1:i. 6. dec. i. (Presse Tnf > Danes 6 decembra proslavlja Finska 22-letn:co svoje neodvisnosti Vsako leto na ta dan s« bile na Finskem velike patriotu-ne manifestacije, ki bodo tudi letos, toda v znatno skrčenem obsegu, a zato boli spontano. Poleg tega pa bo letošnja proslava neodvisnosti Finske imela še svoj glob'ji pomen glede na to. da se mora Finska prav v teh dii<»h junaško boriti za svojo neodvisnost in samostojnost. Včerajšnja finska vojna poročila nagla-žajo, da 90 zarad: hudih ?nc?žnih metežev sovjetski napadi izostali. V okolici Pečen-ge pa tudi v Kareliji sovjeti še neprestano ojačujejo svoje čete in vse kaže. da se pripravljajo na koncentr čni napad V Karelijski ožini pa so bili tudi včeraj hudi boji. Finrko vojno poročilo navaja, da ie bilo d~>7daj zaplenjenih in uničenih že 64 ruskih tankov Pri Suojarmi je opažati mo:an sovjetski pritisk z motoriziranimi enotami. Šovjeti so včerai tudi bombardrali otok Hogland, otok Oscar pa za?edli. Ob Lado'kem jezeru je bil topniški dveboj med obrežnimi baterijami in lahko sovjetsko mornarico Pr enem samem spopadu v Karelijski ožini so Finci uničili 2000 ruskih vojakov do-čim so bile finske izgube neznatne. Helsinki, 6. dec s. (Reuter) F nsko ar-madno poveljstvo poroča, da sovietska vojska v bojih uporablja dum-dum krogle. Finsko vojno poročilo Helsinki, 6. decembra. AA. (Reuter) Vrhovno poveljstvo je snoči izdalo tole poročilo: V ponedeljek in torek so sovjetske Čete izvršile več napadov. V ssvernem delu Ladoškega jezera pri Sudljarvi so Rusi napadli z motoriziranimi oddelki Ker takšni oddelki ne morejo prodirati drugod kakor po cestah, se je napad omejil na nekaj večjih cest v tej pokrajini Pehota prodirajoča za motoriziranimi oddelki, ie doživela vel ke izgube. Finska letala so izvršila ogledne polete nad ozemljem, ki je v sovražnih rokah in bombardirala sovražne oddelke. Boj se nadaljuje okoli vasi Salmi na bregu Ladoškega jezera. Ruska vojna mornarica je zavzela pet otokov v vzhodnem delu »Finskega zaliva, zda i pa napada še en otok. V treh dneh smo uničili 64 sovjetskih tankov. Letalske borbe ob norveški meji Ovio, 6. dec. AA. (Havas) Iz Salmiarvi-ja poročajo, da je prot letalski top poškodoval eno izmed treh ruskih letal, ki so metala bombe na Polosuoki. Letalo je najbrže moralo zasilno pristati še pred vrnitvijo v Murmansk. Sovjetska letala so letela tako blizu norveške meje, da so prebivalci fjordov videli, kako so i "h finski protiletalski topovi obstreljevali. Na fronti pri Salmijerv" ju vlada mir. Semkaj je prispelo 900 finskih beguncev; prišli sd čez Kirkenez, Večino so jih poslali prc*: jugu. E*ien*išm odpor fi&skilt čet Cnrfn, 6. dec. s. »Neue Zurcher Ze tung« v poročilu svojega dopisnika iz Stockhol-ma potrjuje, da nudijo finske čete sovjetski vojski energičen in uspešen odpor. Sovjetska armada se v dosedanjih bojih ni posebno izkazala. Sovjetske čete uporabljajo samo 15 tonske tanke, proti katerim pa se Finci dobro branijo s tooovi in spretno postavljenimi pastmi. Fin~ka arti-lerija se je deslei izka-ala boljša nego sovjetska, V dosedanjih bojih je sovjetska T vojska uporabila samo 150 leta1. Od teh I jih je bilo vsaj 26 uničenih. Finsko protiletalsko topništvo se je zelo dobro obneslo F nska vojska dobiva nepre tano nova ojačenja Poleg italijanskih letal, ki so te dni dospela, je naroč3na tudi pošTka v Zedmjenih državah, ki bo plačana s prostovoljnimi zbirkami v Ameriki Helsinki. 6 der s (Reuter4 Fi ski bombniki so izvrš-li vkem jezeru začele z veliko ofenzivo Kodtmj, o. dec s (Reuter) Sovjetske čete so zasedle mesto Kuolajiirvi 50 km od meje v Kareliji. Sovjeti zanikajo Moskva, 6 dec A A (Re-iter) Snočnje po-točilo leningrajskega pove'jstvn dernnnt;rn finske trditve da bi bili Finci zajeli 32 tankov in 10 leta Porodilo pn i da niso sovjet od 30 preteklega meseca izgubili v bojih niti enega tanka in da sc iz-jubili sa mo 2 letali 2 pa sta ^zgu^ili otuntacvio in sta pristali na fmskem >zemlju Sovjetsko poročilo trd' da w Fine- 'zgubili II letal. Poročilo ki ga ie ;zdalo povelistvn baltiške^ bri>d>vja zavrača nlasove da b1 kri-žarka »Kirov« doživela pri napadu na Hanop" kakšne poškodbe in da bi sc bila katera t;>rpedovka potopila Pred sfut-rna ab^rčbs amer2Ii:ih držav Wash>ngton 6 dec s 'Reuter) V krogm ameriške vlade govore o možnosti skupne izjave vseh ameriških drfav ki bi obhodila sovjetski napad na F'nsko Zastopniki ameriških držav ki so član'cr Društva narodov s« imeli r'ede tega vprašanja včeraj v Ženevi konferenco. AmerffTa feo vrnila Finski ž& ^lačfini dolg CT ' ington. 6 dec A A (Reuter) Roo sevelt je zahteval od finančnega ministra, naj se podaljša rok za vračilo finskih dol gov. ki bi zapadel 15 t m Na včerajšnjem sestanku z novinarji je Ri^sevelt izjavil, da bo zahteval od kongresa, naj se obrok vrne Finsk' namesfu. da se izroči ameriški blagajni. Roosevelt je dalje z javil, da bi se moglo zgoditi da se Finski vrne tudi del n;en'b prejšnjih vračil Naposled je Roosevelt izjavil da mu ni včeraj n-hče poročal o izvajanju nevtralnotnega zakona nasproti Finski in Sovjetski Rusiji ali o možnem poslabšanju razmerja do Sovjetske Rusije. VVashinston. 6 dec s. (Havas) Iz for-da. ki bo v smislu apela predsednika Roose-velta sestavljen iz plačanih finskih dolgov, bodo podpirani predvsem finski begunci v Zed in jenih državah, postna pa bo tudi pomoč civilnemu prebivalstvu na Finskem Ni predvidena da bi iz tega fonda prejemala Finska tudi orožje. Simpatije Venezuele Ca rac as 6 dec. i Zunanji min ster je je poslal včeraj finski vladi brzojavko, s katero Venezuela izraža junaškemu finskemu narodu svoje simpatije in hkrati tudi sočustvovanje zaradi vdora sovjetskih čet Srew Vork, 6. dec. e. Iz Rima javljajo, da so morali včeraj oddelki orožnikov za preti vse ulice v okolici sovjetskega poslaništva v Rimu. ker je več tisoč d'jakov demonstriralo proti Sovjetski Rusiji. Ker niso megli prodreti do sovjetskega poslaništva, so dijaki krenili k finskemu poslaništvu ter vzkMkali Finska upri se! Tudi v Milanu je ppšlo do velikih pro-tisovjetskih demonstracij Več tisoč dijakov je s finsko in fašistično zastavo na čelu krenilo po u'icah pred finski konzulat, kier so prirejali manifestacije za Finsko. Mi/an. 6. dec z. »Cornere dclla Sera« se bavi z obkoljevalno politiko zapadnih ve lesil in naglasa veliko odgovornost vlad k so s svojo politiko dovedle do tega da so sedaj male države prepuščene svoji usodi Vojaški položaj Finske ni neug(xlen zarad terenskih prilik finskega patriotizma r. dobre oborožitve ter dvomljive sposobnost sovjetskega generalnega štaba Kljub temu 1 utegne Finska podleći leta'ski nadmoći so vjetov Zato bi bilo no mnennj lista nujno potrebno da bi vse države ki jim je na usodi Finske nemudoma priskočile Finsk-na pomoč na ta način, da bi ii poslale pri merno število letal in pilotov. na švedskem Vpoklicanih je l£ novih letnikov, predvsem oddelki trdnjavskega topništva — Varnostni ukrepi na morju Stot-khoTm. 6 dec s. (Reuter) Uradne javljajo, da je švečska vlada poMuala pod orožje danes 15 novih letnikov rezervistov, skupno 40.GCM) mož. Uradno poročilo pravi, da velja vpoklic za službo »vojnega znat.ja«. Vcjaštvo bo po lano večinoma na šveusko-finsko mejo. Švedska ima sedaj ped orož.jem 150.000 mož. to je sedemkrat več nego znaša mirno stanje njene vojske. Stockholm. 6. dec. s. (Havas) Med rezervisti, ki so bili na Švedskem včeraj vpoklicani, so predvsem oddeiki trdnjavskega topništva in specialisti, \A bodo poslani na finsko in norveško mejo na severu. Stockholm. 6 dec. (Reuter) Švedske oblasti nada!jejo z varnostnimi ukrepi. Včeraj so bili ujrasrjeni vsi svetilniki ob jul-novzbodni švedski obali. Med Aalandskim otočjem in švedsko obalo je bilo položeno polje min. Helsinki. 6 dec. s. (Reuter) Švedski tiskovni ataše v Helsinkih je podal ostav-na svoj položaj in se prijavil v službo v finski vojski. Izjavil je, da nihče, kdor jfc bil priča dogodkov v Helsinkih, ne bi mogel ravnati drugače Stockholm, 6 dec z. Na Švedskem in >stalih skandinavskilj državah zavzemaio manifestacije za Finsko vedno večji obseg Na Švedskem so zadnje tri dni zbral: že nad 1 milijon k: on za obrambo Fin ke Samo v Stockholmu se Je prijavilo v finsko legijo doslej že 1700 prostovljcev Vsak pr;hrd beguncev iz Fin?ke na Švedsko se pretvarja v velike manifestacije Včeraj ie prišlo v Stockholmu do velikih manifestacij, ko se je izkrcala skupina finskih beguncev Na pomolu je bil tudi norveški zunanji minister Sandler, ki je prišel pozdraviti noveea finskega poslanika, bivšega zunanjega ministra Erkka. ki je prispel z istim parnikom Obema je množica prirejala dolgotrajne ovacije. Stockholm, 6. dec A A (Reuter) Včeraj je Švedska vlada poslala ojačenja na severno švedsko-finsko mejo. Posebno je pomnožila garnizije v utrdbah. Švedska vlada računa z razpoloženjem širokih množic ljudstva, a še zmerom odklanja zahtevo švedske javnosti po intervenciji na Finskem, ker m-^li, da bi bilo to v navzkrižju z nevtralnostno politiko in da bi ustvarilo zaplet!jaje na samo s sovjetsko Rusijo ampak tudi s drugimi državami. s Iz notranje politike ii " HSS in FRANKOVCI Zagrebška »Hrvatska straža« razliva lozo na liste, med katerimi so tudi glasila I1SS, ki kritizirajo razdiralno delo fran- S- kovskih intelektualcev. Po njenem mnenja bi se za te elemente ne smel rabiti ^ izraz »frankovski« temveč »hrvatski na-m cionalisti«. Sodeč po pisanju »Katoličke** i lista«, ki ostro napada »Seljačko slogo«, * glasilo Hrvatske seljačke sloge, se zdi. da S >be krili hrvatskih konservativcev podpi-3 -"ata frankovce v njihovi ilegalni borbi £l s Hrvatsko seljačko stranko, katere * avto ni tajnik dr. Kmjevie ne prizanaša ne P* prvim in ne drugim Da ne gre samo za E prekinjenje diplomatskih odnosov med 1 "' skupino okoli »Hrvatske stra- Bie« m vodstvom HSS, oziroma »Hrvatskim .g dnevnikom«, dokazuje ostra obsodba orli gamlseetJo »Hrvatski domobran«, katero W je sam dr Maček proglasi] za frankovsko J in protinarodno. ter jiočital. da je v >lu-g >bi tujih ideologij g POKRET SOCIALNIH DEMOKRATOV w V Beogradu so zborovali srbski socialni h icmokrati pod predsedstvom dr. Topalo- * vica, ki je izjavil, da je njegova stranka £ pripravljena sodelovati pri ustvaritvi poli polnega narodnega sporazuma in pri J| vzpostavitvi demokratsko parlamentarne d vladavine. Istočasno so zborovali v Beo-ft uradu tudi pristaši Vit. Korača in N Div-^ te, ki zatrjujejo, da so tudi pravi sociav-3 listi. ■i V zvezi z osnovanjem socialne demo-j| ;-i;»tske stranke v Beogradu se vrše tudi g v Zagrebu razgovori za ustanovitev stran-B ke v banovini Hrvatski Za sedaj še nI j| niogoie reči. ali bo zagrebški pokret v od U t do edinstvene delavske stranke, ali pa «« * ho morda razkrojil v desničarsko in levi-| 11 r- ko krilo. 3VENEC KNEZA PAVLA NA ^ TKlMBltEVEM GROBU gi V imenu Nj Vis kneza namestnika € Favla je položil na grob dr A Trumbica J| v Splitu venec brigadni general Despot gCamjanović. ki je med polaganjem venca izreke! naslednje besede: V imenu Nj. Vi* 2 kneza namestnika Pavla imam dolinoM H :;o!ortii ta venec nesmrtnemu sinu Hrvat-g ke dr. A Trum biču Slava mu!« m SVOBODOIMNOST « OSEMDESETLETNIKA 2 Zagrebški »Obzor« se obširno bavi t /.avkar izišlo tretjo številko beogiajskega cinika »Srpski glas«, ki je bil ustanov-jen za obrambo srbskih nacionalnih inte-esov, in pravi na koncu svoje žolčljive ■J polemike: »Mimogrede opozarjamo, da «• 3 ;e ta številka Srpskega gla&a svobodno ei- Nemci poskusili prvi napad Draga kanadska divizija pripravljena za evropsko bojišče — Angleški kralj na fronti — General Sikorski pri poljski* četah Finska ne more d&biti od Društva narodov nobene stvarne podpore Francoski tisk ostro obsoja odgovor Molotova na finsko ponudbo Pariz, fi. dec. e. (Havas) Kaže, da bo imel primer Finske daljnosežne posledice za nadaljnji razvoj položaja ne glede na to, kakšen bo rezultat ženevskega posvetovanja ali pa tudi rezultat vojnih operacij na Finskem Vesti glede vojnih operacij na Finskem še niso dovolj jasne. V političnih krogih zatrjujejo, da se je finska vlada obrnila na Društvo narodov, še preden je konzultirala kako drugo vlado. Francoski tisk je mnenja, da ima Finska popolnoma prav, toda po splošnem prepričanju Finska v sedanjih okoliščinah ne more pričakovati nobene stvarne podpore. Društvo narodov ji lahko da samo moralno zadoščenje. Sovjetski odgcvor Društvu narodov se \ tukajšniem tisku in v političnih krogih kar najstrožje obsoja. Vsi listi so silno ogorčeni zaradi izjav Molotova. izraženih v njegovi noti Najboli značilen pojav je izredno ostra kritika francoskega tlaka na- F pram sovjetom Ko so vdrle sovjetske čete na Poljsko, so bili pariški listi še precej rezervirani, v vsakem primeru pa je obstajala neka razlika med kritiziranjem nemške in sovjetske politike. Od začetka krize na Finskem pa pariški tisk prav tako nastopa proti Rusiji kakor proti Nemčiji. Nemški protest Berlin, 6. dec & Uradna Deutsche diploma tiseh-politisehe Korrespondenz protestira proti temu. da se bo zasedanje Društva narodov, Id se bo bavilo s finsko pritožbo, vršilo na nevtralnem švicarskem ozemlju. List izraža tudi svoje nezadovoljstvo, ker bo pri zasedanju oficielno zastopana Poljska. Pravi, da postaja Društvo narodov instrument, ki ga izrabljajo vojujoČe se države Anglija in Francija. Zaradi tega pomeni zasedanje v Ženevi zlorabo švicar-akega gostoljubja in nevtralnih držav, ki Pariz, 6. decembra. AA. (Havas) Včeraj so manjši nemški oddelki skušali zavzeti francoske postojanke. Po daljšem zatišju je bil včerajšnji dan prvi. ko je sovražnik skušal preiti v napad. Vzroki niso znani, sodijo pa da so Nemci dosedanje čete na fronti začeli zamenjavati z novimi in so s temi izvršili poskusen napad. Pariz. 6. dec. i. (Havas) Snočnje vojno poročilo se glasi: Nemci so pričeli na vsej fronti z majhnimi akcijami, ki pa so bile vse odbite. V zadnjih 36 urah so Nemci nepres+ano nadlegovali francoske obmejne straže. Francosko vrhovno poveljstvo sodi, da hoče i o Nemci na ta način izvežbati mlajše letnike za poznejše resnejše akcije. Letalsko delovanje je bilo zaradi slabega vrvaaena minimalno. Ottawa, 6. decembra. A A. Uradno poročajo, da bo v nekaj tednih pripravljena druga kanadska divizija za vojne t Evropi. Divizija bo štela zO.eeo mož. prav tako kakor prva. Kanadski ekspedicijskl zbor na evropskem bojišču bo torej štel 24.000 mož. Ottawaw 6. decembra. AA. The Citizen piše o britanskem sklepu, da pošlje več novih divizij na francosko fronto, in pravi med drugim: Britanski dolžnostni čut mora zaleti tudi vse domr ione. Kanada mora poslati v Evropo vsaj 60.000 mož. Skupaj i Veliko Britanijo in Francije mora tudi Kanada izpolniti svojo do'#nost in sodelovati pri obrambi francoske fronte. London. 6. dec. s. (Reuter) Krali Jurij VI. je včeraj ves dan pregledoval postojanke angleških čet v Franci it Prevozil je v vojaškem avtomobilu 150 km. Dopoldne je v spremstvu vojvod« Glouce^trske-ga in lorda Gorta obiskal angleško letališče za fronto, nato pa je odiel v utrjene položaje na fronti sami. Večerjal je v glavnem stanu angleškega vrhovnega poveljstva. Pariz, 6. dec. AA. (Havas) Poljska brzojavna agencija poroča da je v nedeljo popoldne general Sikorski. poljski vrhovni po veljnik in predsednik vlade prispe! v poljsko vojaško taborišče. Tam je imel daljši razgovor s poveljnikom poljskih čet generalom Mazekom. Nato je prisostvoval nastopu poljskih oddelkov in se posehno zanimal za delovanje inštruktorjev. General Sikorski je izrekel priznanje herojstvu naroda in vojakov, ki so rešili čast domovine in podčrtal politični pomen Poljske kot tretje zaveznice. Dalje je podčrtal v glav nih obrisih dolžnosti poljskega vojaka v bodočnosti. Nemški bombnik strmoglavil v morje London, 6. dec. s. (Reuter) Danes zgo daj zjutraj je dvomotorno nemško bomb no letalo, ki je bilo oči vi dno na izvi dni Škem poletu, bi zini norfolske obale str mogiavilo v morje m se potopilo. Letale je nekaj časa preje letelo nad vzhodno angleško obalo, vendar se nI nikjer zapletlo v borbo z angleslcimi letali in tudi protiletalsko topništvo ni stopilo v akcijo Po katastrofi je bil z obale poslan reSiln: čet, ki pa je nadel samo truplo nemškega letalca, Curih, 6. decembra. Beograd 10. Pariz 9 855. London 1739. New York 446. Bru sel j 73.675. Milan 22.50. Amsterdam 236.75 Berlin 178.50. Stockholm 106.15. Oslo 101.30 Kopenhagen 86.10, Sofija 5.40. ■ lala in prodajala v Zagrebu«. L ZA UREDITEV PLAC POSTNIH * USLUŽBENCEV 9 V Zagrebu so zborovali poštni uslui-2 r.ii skupno z zastopniki ostalih urad-5 -'.'h organizacij. Glavni predmet raz-•* prave je bilo razmerje plač državnih j| uslužbencev do sedanje draginje, ki z vsa- ■ ..;n dnevom narašča. Po 1. 1931. so bile J ;ilače državnih uradnikov dvakrat znižane. J Od L 1933. do danes cene življenjskim il tMJtrebščinam stalno naraščajo, v zadnjem 'j t asu pa so tako narasle, da jih državni !£ uslužbenec ne more več prenesti. Na »bovi rovanju je bila izražena želja, da se odlo-g eilnhn krogom pošlje prošnja za izboljšali nje plač poštnim uslužbencem, oziroma, A !a se draginjska d<>klada soruzmerno 2 poviša z vedno višjimi cenami. f ZMEDE Z ZASTAVAMI Splitski »Narodni lisU piše: Apeliram« na našo izpostavo banske oblasti, da ven- 9^ dar že enkrat uredi vprašanje izobešanja 2 zastav pri raznih svečanosti. To izobešanje deluje zelo neugodno. Eni iaobesajo _ hrvatske zastave desno od jugoslavenske j! zastave, drugi zopet levo. Po našem miš- Iljenju in po banski naredbi bi morala biti državna zastava čisto v sredi, na njeni •3 lesni pa banska. To velja za banske ura- * de, izmed katerih nekateri izobešajo samo fi hrvatsko zastavo, kar je proti predpisom, p Moramo tudi opozoriti, da morajo državni t. j. »skupni« uradi izobešati samo državno zastavo. Tudi tu se greši proti predpisom, ker neki uradi izobešajo samo državno, drugi pa državno in bansko zastavo. Ta raznovrstnost ustvarja splošni vtfct nereda. Red v narodu ustvarja občutek sigurnosti in stalnosti. DR MAČEK O GOSPODARSKI SLOGI »Zagrebački list« poroča, da je imel dr. Maček z njegovim urednikom razgovor e zvezi s poročilom o Sestanku poverjenikov Gospodarske sloge v Zagrebu, na katerem B so kritizirali zadržanje zagrebškega mest- 3 nega poglavarstva napram anketi Gospo- Idarske sloge o organizaciji mestnega poglavarstva. «1 Dr. Maček Je izjavil urednika »Zagre-I haekega lita«, da nikakor ne odobrava te-I t»a postopka. Dejal Je, da mu Je uspelo J ugotoviti avtentičnost govora ravnatelja ■ Gospodarske sloge dr. Tota. kolikor pa je 1 "iil objavljeni govor avtentičen, ga je dr. 3 Tot mogel izreči le v svojem imenu in ne v imenu Gospodarske sloge. Gospodarska sloga je ustanova vsega hrvatskega naroda in mora služiti narodu kot celoti ter si nikakor ne smejo posamezne njene organizacije prisvajati pravice, da bi bile kak sovjet, ki bi odločal o nameščanju In premeščanju uradnikov. Dokler v Zagrebu ni izvoljenega mestnega zastopstva. Ima odgovornost za vodstvo mestnih poslov po banu Hrvatske Imenovani komisar, ko bo 1 pa izvoljeno mestno zastopstvo. Je končal B dr. Maček, bodo imeli odgovornost lavo* fi Meni mestni sastopnikL Stran 2 »SLOVENSKI N A R O Df#»reda, 6. decembra 1939. Štev. 77 Balkan — Italija — Moskva V Turčiji opozarjajo v zvezi s dogodki mm Finskem na eventualne nevarnosti v južnovztodni Evropi CaHg-rad, g. dec. e. Vsa pozornost turških osebnosti in javnosti je usmerjena na sovjetsko Rusijo, katere težnje na Baltiku se različno komentirajo. Tako se postavlja vprašanje, če bi takoj po končani sovjetsko-finska vojni Rusija pričela svojo akcijo tudi na drugi strani, to je na svojem jugu, V carigrajskih političnih krogih smatrajo, da bo gibanje sovjetske Rudije po fin-aki vojni usmerjeno na jugovzhod in So mnenja, da ta hipoteza ni daleč od stvarnosti Turški tisk vzporeja Baltske države z južnovzhodno Evropo in naglasa, da se Baltske države ne morejo primerjati z južnovzhodne Evropo, odnosno Balkanom Nadalje povdajarjajo listi, da ima Rumu-nija jamstva, Anglije in Francije in da bi napad nanjo naletel na močan odpor. Po mnenju turškega tiska, je za Italijo potrebno, da ostanejo balkanske države neodvisne, ker bi bila navzočnost kake druge države na Balkanu nevarnost za Italijo. Da bi se učinkovito preprečila nevarnost s te strani, je še vedno aktualno vprašanje ustanovitve bloka balkanskih držav, h kateremu bi pa vsekakor morali pristopiti Bolgarija in Madžarska, ki sta bili velik kamen spotike za ustvaritev te ideje. Turčija bo ostala vedno zvesta balkanskemu sporazumu. Ona Je prav tako velika pobornica za balkanski sporazum na njegovi širši podlagi, kajti Sedanji balkanski sporazum določa, da priskoči ena država drugI na pomoč le v primeru, če bi bila napadena od kake druge balk*u ke države, d oči m za napad od zunaj določbe tega sporazumevanja nimajo veljave. London, 6. dec. AA (Reuter) »Times* poudarjajo v uvodniku, da so poročila nemških listov o pri pravi j a jočem se sporu med Sovjetsko Rusijo in Turčijo brez vsake pod' lage. Zdi se. da bi Nemčija želela, da bi prišlo do takega spora. „Kadar se zapornice odpro" Včeraj je podal v gornji zbornici lord HaliSax važne izjave o zadnjih dogodkih, v spodnji zbornici pa je notranji minister orisal vojno moč Anglije, danes pa bo govoril Churchill London. 6. dec br Zunanji minister lord Halifax je imel včeraj v lordski zbornici dolg govor o mednarodnem položaju in najnovejših dogodkih v Evropi Med drugim je rekel: Želimo, da bi se vsem zrelim narodom povrnila njihova neodvisnost, da bi spet dosegli svobodo, v kateri so že živeli. Hočemo, da narodi v Evropi ne bodo trajno v strahu pred nasiljem. Hočemo pa tud braniti svojo lastno svobodo In varnost. MJ nimamo nikakih teritorialnih teženj In nočemo spreminjati evropskega zemljevida. Mi se tudi nočemo nad nikomur maščevati. Če bi bila Nemčija sposobna s konkretnimi dejanji obnoviti uničeno zaupanje do sebe, smo takoj pripravljeni sodelovati z njo za novo ureditev Evrope, v kateri ji bo spet priznano mesto, ki jI pripada. Hočemo pa, da bodo vsi narodi v Evropi sami urejali pravno stanje, v katerem se bodo lahko razvijali, tako da ne bodo nikoli več ogrožani od svojih jačjih sosedov. Za uveljavljenje tega načela smo pripravljeni storiti vse, sodelovati z vsemi, pa tudi z Nemčijo, posebno pa še za obnovo evropskega gospodarstva, v čigar okviru bi bila tudi mogoča obnova normalnega mednarodnega sožitja. O eventualni možnosti razgovorov z Nemčijo je izjavil, da morata biti predvsem dva pogoja: 1. podati se morajo dokazi, da je Nemčija v resnici pripravljena sprejeti pogoje, ki odgovarjajo ciljem, zaradi katerih smo zgrabili za orožje; 2. podati pa se morajo tudi Jamstva, da bo Nemčija dejansko sprejela in izvršila vse, kar bo konferenca odredila. O sovjetsko-finskem sporu je izjavil: 1. da je sovjetski napad na Finsko neposredna posledica nemške politike; 2. očitno je Hitler računal, da bo imel pri sporazumu s Sovjeti proste roke na Poljskem, a zaigral je, kar Nemčiji ni pripadalo, namreč svobodo baltiških držav. Izkazalo se je, kako neizmerna škoda se mpre povzročiti, kadar se zapornice odpro. Kamorkoli pogledamo, Je lord Hallfax zaključil svoj govor, vidimo, da nasilje narašča in da je pričelo uničevati pridobi- tve vseobče civilizacije. Zato pač večina od nas čisto natanko ve, da kakršnokoli skrpucano premirje za svet ne bi pomenilo pravega odrešenja, London, 6 dec. (Reuter) Med razpravo v spodnjem domu je govoril tud: notranji minister Samuel Hoare, ki je med drugim izjavil: Velika je razlika med sedanjo in zadnjo svetovno vojno V tej vojni je pol-drug milijon naših ljudi pod orožjem in to število bo počasi povečano v teku prihodnjih mesecev tako. da bo s posameznimi organizacijami, ki so potrebne v vojni, že sedaj doseglo en m lijon in tri-četrt. Ta ogromna rekrutacija se izvaja v največjem redu in po določenem načrtu Ve se za vsakega vojaka, v katero ed'nico mora stopiti, in dela se po sistemu, da se kvalificirani delavci v vojni uporabijo za tisto delo. za katero so najbolj sposobni Imamo tudi že izvedeno organizacijo za ogromne nabave sirovin in ukrenjeno je tudi vse, da se odstrani našel skok cen Ze več tednov je minilo, odkar je ustanovljena skupna fronta v gospodarstvu med nami in Francijo. Sedaj se bavimo z delom, po katerem naj se naša produkcija letalstva podvoji. Gradnjo ladij srno znatno razširili in mislimo, da bomo v prvih mesecih prihodnjega leta priče ogromnega napredka v tej smeri Prav tako upam. da bomo v začetku prh dnje-ga leta doživeli, da bo delo iskalo delavce London, 6. dec AA fHavas) Danes bo Churchill podal v parlamentu izjavo o vojaškem položaju zato ne bo predsednik Chamberlam podal svojega običajnega tedenskega pregleda o splošnem položaju. Tajna seja angleškega parlamenta London, 6. dec. s. (Reuter) Tajna sela angleškega paralmenta, za katero je dala včeraj vlada pristanek, bo prihodnjo sredo. Na dnevnem redu bodo vprašanja dobave in produkcije vojnega materiala. S posebnim vladnim dekretom bo prepovedano objaviti kakršnekoli podatke o poteku seje. Posvetovanja v Berlinu in Moskvi Berlin, 6. dec. e. V krogih tujih novinarjev so včeraj krožile vesti, da je nemški veleposlanik Mackensen prispel iz Rima v Berlin. Službeno te vesti ne potrjujejo. V primeru, da je Mackensen v resnici prišel v Nemčijo, mislijo, da je prišel na obisk k svojemu očetu maršalu Mackensenu, ki slavi danes voj 90. rojstni dan. Vest o prihodu Mackensenaa se je snoči trdovratno vzdrževala. Mislijo, da bo Mackensen med svojim bivanjem v Nemčiji imel priliko osebno poročati Hitlerju o položaju v Italiji glede na zadnje dogodke. Amsterdam, 6. dec. e. Po vesteh iz Berlina so bili nepričakovano poklicani v Moskvo trije člani sovjetskega veleposlaništva v Berlinu, med njimi prvi tajnik Ivanov in ataše Kustijevič, Bolje en mesec v miril, kakor pa vojna Bruselj, 6. dec L Ministrski predsednik Pierlot je imel včeraj govor, v katerem je poudarjal, da bo Belgija tudi še v bodoče ostala strogo nevtralna in da bo svojo nevtralnost tudi odločno branila. Belgija danes ni država, ki bi jo bilo lahko zavoje vati in vsak napad nanjo bi veljal težke žrtve. Dosedanja mobilizacija in razni obrambni stroški so veljali Belgijo že 8 milijard, vendar Je bolje, je dejal Pierlot, živeti en mesec v miru kljub ogromnim stroškom, kakor pa imeti vojno. Dotaknil se je tudi finančnega položaja in zahteval izvajanje še strožje finančne kontrole za kritje posojil pri normalnih pogojih. Sklepi na anketi o draginji Med drugim je bilo sklenjeno, naj se minimalna mezda zviša za 50 par, osnovna za vso državo po naj znaša 3 din LJubljana, 6. decembra Včeraj smo poročali o anketi na banski upravi; anketa, na kateri so razpravljali o prilagoditvi medz in plač naraščajoči draginji, ob zaključku lista de ni bila končana, zato objavljamo sklepe danes. Podlago za razpravo so nuditi predlogi Delavske zbornice o socialnem položaju našega delavstva in nameščenstva. Delavska zbornica je ugotovila, da so se mezde delavske družine, ki so znašale povprečno 875 (fin na mesec, porazdelile do septembra letos tako na naslednje izdatke: na. živila 64%, kurivo 6, razsvetljavo 2, stanovanje 15, obleko in obutev 11 in na vse drugo (kulturne potrebe) 3%. Plače pri nameščenski družini v znesku 2.100 din na mesec so se pa delile: na hrano 48.7%, kurivo 8, razsvetljavo 2, stanovanje 15, obleko in obutev 13.5 in drugo 12.8%. Prt delavskih družinah je torej že dosežena spodnja meja, saj ostane le 2% na vse drugo, kar ne spada med najnujnejše življenjske potrebščine, zato je nujno potrebna prilagoditev mezd spremenjenim cenam življenjskih potrebsčm. Oktobra je bilo prt OTJZD v Ljubljani zavarovanih skupno 98.857 delavcev in is-njši fh > nad 22% s* okrog 22.000 zaethzBOo na mesec le do 350 din. 46.000 zavarovancev aH nad 46% vseh, je zadužilo na mesec do 850 din in le 30.000 (31 odstotkov) jih je zaslužio na mesec od 1000 do 1.200 din na mesec Pri tem je treba seveda upoštevati, da toliko zasluži delavstvo, ko je redno zaposleno, a stavbno delavstvo mora skoraj redno počivati pozimi, gozdarsko pa poleti Nekoliko boljši je položaj rudarskega in topilniškega delavstva ter znašajo mezde povprečno od 900 do 1.300 dm na mesec, a upoštevati je treba naporno m odgovorno delo tega delavstva- — Zasebni naaneečenci tudi ne žive v rožnatih razmerah. Okrog: 1.600 jih zasluži samo 200 do 350 din na mesec, 2100 od 420 do 850 din in le 4.770 ima nad 1.200 din plače na mesec, Prav tako slabo so plačani trgovski pomočniki. (Mimogrede naj ob tej prznici omenimo, da je Združenje trgovcev v Ljubljani povzva-lo že 20. novembra svoje Članstvo, naj zvida svojbn nsjnMsgencani plače.) Po indeksu mestnega statističnega urada, so se živi jen jstee potrebščine podražile v Ljubljani 1. septembra do 1. decembra približno za 15%; če vzamemo za osnovo L 1929. je znašala indeksna številk* po *sy» «A gusta ?6-8, septembra 78.6 in septembra 804. Včeraj smo poročali, kaj je delavstvo zahtevalo sprite naraščajoče draginje: zvišanje minimalne mezde na najvišjo po uredbi možno višino; novo osnovno minimalno mezdo za veo državo in naj bi de-lodajalslce organizacije pozvale svoje članstvo, da bi z veljavnostjo od 1. t. m. uvedlo za svoje delavce in nameščence posebna draginjske doklade. Te doklade bi naj znašale decembra 20°/» brutto izplačilnih zneskov pri zaslužkih do 1000 din no mesec, 15*/« do din 2000 in 10 odstotkov za zashrifce nad 2000 din. Ce bi se cene življenjskih potrebščin decembra spremenile za več kakor 2* navzgor ali navzdol, bi bilo treba prilagoditi draginjske doklade. Pri banski upravi naj bi se ustanovil poseben »Banovinski odbor za pobijanje draginje«, ki bi naj takoj sestavil podlago indeksa za ugotavljanje spremeni cen življenjskih potrebščin. Indeks bi naj služil kot podlaga za avtomatično prilagojanje zaslužkov spremembam cen Stališče delodajalcev glede delavskih predlogov je zavzel zastopnik delodajalcev kot podpredsednik Zbornice za TOI ravnatelj R. Skubec. Izjavil je, da deloda-jalske organizacije pristajajo na predloge delavstva glede pobijanja draginje, ne morejo pa sprejeti predlogov o spremembah plač, kakor tudi ne predloga, naj bi se plače avtomatično spreminjale v sorazmerju z gibanjem cen Strinjajo se pa z željo nameščenstva, da bi bile uvedene minimalne mezde tudi za nameščence, dalje z zahtevo delojemalcev, na i bi bila predpisana osnovna minimalna mezda 3 dinarje za vso državo. Govorili so še zastopniki delojemalcev m delodajalcev, končno je pa ožja komisija zastopnikov obeh skupin sestavila komunike o sklepih ankete V njem ie ugotovljeno, da so se zedinili glede ukrepov za pobijanje draginje: direkcija za prehrano in PRI-ZAD naj ukreneta vse potrebno za zajezitev draginje; ne le v vseh mestih, temveč tudi v vseh industrijskih krajih in sedežih okrajnih načelstev je treba ustanoviti odbore za pobijanje dracinje. Prav tako naj se ustanovi banovinski odbor za pobijanje draginje kot posvetovalni organ banske uprave. Glede mezd je bilo sklenjeno: Zbornica za TOI bo pripor Čila vsem svojim pripadnikom, da v okviru možnosti prilagode zaslužke delavstva in nameščenstva draginji, če že tega niso storili. — Zedinili so se tudi. da je treba minimalno mezdo povišati za 50 par ter predpisati osnovno minimalno mezdo za vso državo na 3 din. Sporazumeli so se, da bodo po zaslišanju pristojnih organ za-cij določili minimalne mezde tudi za zasebne nameščence in trgovske pom čn^ke Končno so naslovili apel na pristojne oblasti, naj upoštevajo soc'alne razmere vpokoienih in akt;vn;h javnih nameščencev, prizadet h zaradi draginje. Na prsgu obupa Lin Pijana, 6 decembra Hudo bolan bivši U-govski pomočnik nam piše: Komaj 30 let sem star. pa že boleham 9 let za kostno tubei kulozo. Zdaj se že. komaj premikam s pomočjo dveh paiic na ravnem Hrbtenica mi je povsem ohromela, tako da ne morem nit sedeti in še obleci se sam ne morem. Nimam staršev in ne bližnjih sorodnkov. Za delo sem povsem nesposoben, sem pač 100 odstotni invalid. Prihrankov tudi nimam več, ker sem jih porabil pri dolgem zdravljenju v bom cah in zdraviliščih. Zdaj, na zimo, sem v obupnem položaju. Ne moremo plačati niti hrane, ne stanovanja, na perilo in zimsko suknjo pa niti misliti ne smem. Na pragu obupa se obračam na uredništvo, naj bi opozorilo dobre ljudi na mojo bedo. Bolezen mi ne dopušča, da trt beračil Od hiše do hiše, čeprav bi imel za to dovoljenje — Zdravniki mi vzbujajo upanje, da bi se mi zdravje lahko znatno izboljšalo ob dobri hrani in oskrbi, na kar pa ne amem m1 sliti. Skrbi me najbolj, s čim bi plačal stanovanje. Na zdravljenje v bolnici ne morem upati, ker je vedno prenapolnjena. Zato vsaj upam, da me ne bodo obsojali, ker se obračam s prošnjo na dobre ljudi, naj bi mi pomagali v najhujši bedi. Sicer ne vem, kako raj preživim zimo. Za vsak najmanjši dar bom vsakomur hvaležen iz vsega srca, (Darove lahko pošljete na upravo rra- a lista.) —e V celjski bolnici je umrl v ponedc ljek 38ietni posestnik Albin Hlupjč s Me gore pri DesinJču. Iz Cella _C Učitelj v p. Franjo KTajnc t. V torek je umri na svojem posestvu na Polulah pri Celju po težkem trpljenju v 73. letu starosti učitelj v p. g. Franjo Krajne. Pokojni je služboval dolgo vrsto let na okoliški deški narodni šoli. Bil je odličen predstavu k stare nacionalne učiteljske garde ter vzoren vzgojitelj in zaslužen naroden delavec. V Celju se je udej-stvovai od L 1895. Z veliko vnemo se je udejstvo-val takoj po svojem prihodu v Celje v raz nih nacionalnih organizacijah, predvsem pri celjskem Sokolu, pri Celjskem pev skem društvu in pri Klubu slovenskih ko lesarjev. Za svoje zasluge je bi izvoljen za častnega člana Celjskega pevskega društva in Kluba slovenskih kolesarjev v Celju. Kadarkoli je bilo treba izpričati nacionalno zavest, je bil pokojni med prvimi v vrsti pobornikov za pravce naro da. Mnogo zaslug si je pridobil za gradnje novega velikega poslopja okoliške narodne sole v Celju, ki je bila otvorjena leta 1927. Bil je odločno napreden, značaj en in izredno blag mož. Med prebivalstvom je bil deležen globokega spoštovanja in iskrene priljubljenosti. Franju Krajncu bod' ohranjen časten spomin! — Pogreb učitelja Kranjca bo v četrtek ob 14.30 iz hiše žalosti na Polulah na okoliško pokopališče —C Protldraginjsko zborovanje bodo priredile svobodne strokovne organizacije delavcev in nameščencev v nedeljo 10. t m. ob 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Za zborovanje vlada med delavstvom in nameščenstvoan v Celju in okolici živahno zanimanje. —c Umrl Je v Kaplji vasi pri št. Pavlu pri Preboldu posestnik g. Josip Turnšek član m ustanovitelj gaslske čete v Kaplji vaoi in bivši odbornik celjske gasilske župe. Pokojni je bil 25 let predsednik gasilske čete v Kaplji vasi ter zredno delaven na gasilskem področju. Pogreb bo v Četrtek ob 10. dopoldne iz hiše žalosti v Kaplji vasi na župno pokopališče v 8t Pavlu pri Preboldu. Gasilska četa v Kaplji vasi prosi vse gasilske čete v soseščini, da bi se udeležile pogreba. Pokojnemu bodi obran jen lep spomin, svojcem naše Iz Kranja — Iifridsk» uniVersn priredi v četrte! 7. t. m. predavanje g. dr. Lava Cermelja ki bo govoril o sodobnih smernicah man Snalce zaSCite. Predavanje bo v gimn. tč lovadnici ob 20 uri. — Predavanje v »Cankarjevem domu bo dre vi ob 19. uri. Naslov predavanja jt Od drevesnega debla do papirja in časo pisa. Predavanje bodo spremljale skiopti ene slike. Vstopnina 2 din mladina 1 d i. — >Hkla v zevanje glasbenega društva bo v petek ob 20. uri v hotelu »Stazu pošta«. Darila se sprejemajo v petek 7. t. m. od 16. ure dalje v plesni dvorani hotela »Stare pošte«. — Nedeljska nogometne, tekma, ki jo ie poeetUo veliko Število nogometnih pr -jateljev, še več pa radovednežev, ki so se naslajali nad debelimi trebušdki »kraljev nogometa«, je po dosedanjih ugotovitvah izpadla v korist odbora, kar vsekakor odgovarja resnic: če pomislimo, da je bil tudi blagajnik igralec »SK Odbora«. Na> boljšo igro dneva so pokazali najdebelejši »odborniki«, dočim se je ugotovilo, da bi od tako zvanega »oki boys« moštva nekateri lahko še prav uspešno zastopali barve* SK Kranja. — Miklavžev "emenj je obiskalo nenavadno veliko ljudi, kljub temu, da so nekateri pričakovali prav slab obisk. Tako se je tudi tu uresničil pregovor, da človek obrača, Bog pa obrne. Dasi trdijo nekateri, da kljub velikemu obisku ni bilo prave kupčije, je treba vendar ugotoviti, da tudi ta ni bila ravne slaba, saj prav zaradi strahu pred povišanjem cen ljudje še bolj kupujejo. Vsekakor pa bi bilo umestno, da se draginja omeji in da se ne bega Mudi z razn mi podražitvami, ki niso niti najmanj upravičene in od katerih imajo dobiček le brezsrčni izžemald. e\ntca Tleče oglje povzročilo smrt Celje, 6. decembra V torek okrog 14. sta šla 16-letni pekovski vajenec Jože Bornikar in 50-letnJ pekovsk; pomočnik Miha Mastnak, zaposlena pri pekovskem mojstru Francu Jakliču v Gaberju pri Celju po končanem delu spat poleg pekarne. Malo železno peč sta zakurila z ogljem, k nesreči sta pa pustila pokrov odprt. Ogenj v peči ni za-plapolal in je oglje samo tlelo. Zato je iz peči uhajal strupen plin, ki je oba omamil. Bornikar je očividno hotel skočiti iz postelje, bil pa je tako omamljen, da se je zgrudil kraj postelje. Malo pred 18 je stopil raznašalec peciva Franc Plivšek v lokal. Našel je oba nezavestna. Takoj je obvestil mojstra, ta pa je poklical zdravnika in celjske reševalce, ki so oba prepeljali v bolnico. Bornikar je že med prevozom v bolnici umrl, dočlm so Mastnaku še rešili življenje. Truplo Angele Perperjeve najdeno Ljubljana, 6. decembra Ze pred tedni smo poročali, da pogrešajo v Hradeckega vasi 38-letno vdovo po krojaškem mojstru in mater treh otrok Angelo Perperjevo. Oblast je uvedla preiskavo in dognala, da je nesrečna Angela Per-perjeva šla prostovoljno v smrt. 17. novembra, že proti večeru, so jo videli ob Gru-barjevem prekopu, kjer je skočila v naraslo vodo in utonila. Truplo nesrečnice so iskali, pa ga niso mogli najti. Sele davi so pri jezu na Fužinah potegnili iz Ljubljanice truplo neznane ženske in kasneje dognali da je utopljenka, ki jo je dvignila narasla voda, Angela Perperjeva. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvašnico na pokopališče v D. M. v Polju, kjer bo jutri pokopano. Pokojnica je šla v smrt v duševni zmedenosti Silno je namreč žalovala za pokojnim možem, bivšim krojaškim mojstrom, ki si je pred meseci na enak način končal življenje. SOKOL _ Ljubljanski Sokol. Zaradi praznika v oetek, bo telovadba članov jutri ob 21. _ Spored H. jugo*Iovenskeg» sokolskoga zleta v Beogradu. Za n. vsedržavni sokolski zlet v Beogradu 1. 1941. ao bile določene glavne smernice sporeda, Zletne prireditve se bodo začele na kraljev rojstni dan 1. 1940 in bodo končane 6. septembra, ob polnoletnosti kralja. Trajale bodo leto dni. Po načrtu odidejo 6. septembra štafete v kraje sedežev sokolskih žup (25) :n poneso vabila na zlet po vsej državi. Ena štafeta pa odide tudi v Bolgarijo, da bo povabila na zlet Junake. Pozimi 1. 1940 in 1941 bodo razne tekme v zimsko športnih strokah. V Beogradu bo prirejena med zletnim letom velika sokolska razstava z vseh področij sokolskega vzgojnega delo-vania od L 1863 do današnjih dni Junija 1. 1941 bodo predczletni dnevi, ko bodo na-- topili sokolska deca, šolska mladina in vojaštvo. Zletni dnevi z nastopom članstva bodo ob Vidovem dnevu, sklepni telovadni nastop pa na sam Vidov dan. 6. septembra bodo zletne svečanosti zaključene s proglasitvijo polnoletnosti Nj. Vel. kra-' ja Petra n. Istega dne bodo prispele v Beograd štafete z vseh sedežev žup. Izrodile bodo kralju kot starosti Saveza Sokola kr. Jugoslavije pozdrave vsega so-kolstva. Iz Ra jhenburga — Mlada ubežnica. Od svojega očeta, posestnika v Armeškem prt Rajhenburgu, je pobegnila te dni 16-letna Jožica Ceiek. Mlada ubežnica, ki jo je najbrže kdo izvabil s seboj proti Zagrebu ali Še dalje v notranjost države, je za svoja leta dobro razvita, kostanjevih las, sivih oči in čedne postave. Pred pobegom je oblekla obleko modre barve in svetel belo progast plašč. Nesrečni oče prosi vsakogar, ki bi o njegovi hčeri kaj vedel, naj to naznani bližnji orožniški stanici ali pa njemu na naslov: Cešek Franc, posestnik, Armeško pri Rajhenburgu. — Razpisana služba. Krajevna Bratov -ska skladni ca v Rajhenbugu je razpisala službo uradniškega pripravnika. Prošnje je treba vložiti prt kraj enem upravnem odboru do 16. decembra, želeti je, da bi se upravni odbor oziral predvsem na prosilce-domačine, saj jih je veliko, ki imajo potrebno Izobrazbo, pa ao brez isshiški. KOLEDAR *>anes: Sreda, 0. decembra: Miklavž DANAŠNJI PRIREDITVE Kino Matica: Blago Dzlnglskana, ob 2L u ar ez Klao Sloga: Andy Lardy na Divjem za~ .»adu Ivino Union: Dr. Robert Koch Kino Moste: Pesem o zlatem zapadu Sadjarska In vrtnarska podružnic«: prela van je kmet. svetnika inž. Sergeja Gor-jupa »Upoštevajmo zakone dedovanja prt izbiri In vzgoji naših kulturnih rastlin« ob 19. ▼ kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici, pritličje Jugoslovensko-bolgarska liga občni zbor ob 20. Gradišče 14 Umetnostna razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEžI'RNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Šelen-burgova ulica 7. S%pod s*ta V tej dobi radia in že nekoliko zastarelega telefona, ko se vesti in laži Širijo po etru s pravljično hitrostjo, nihče več ne občuduje bliskovitega časopisnega poročanja. To mora no\'inarje baleti. Zato navajamo kot primer sodobne poročevalne službe objavo vesti, ki je včeraj izšla v »Slovencu« med tako zvanimi brzojavnimi poročili List je prejel iz Londona vest, in sicer r datumom 4. t. m., da je tam umrl sloviti ustanovitelj psihoanalize Sigmund Freud. Res poročevalski rekord, kajti noben drug list ni objavil te vesti včeraj in tudi danes še ne. Sicer so drugi naii listi poročali ie ob koncu septembra, da je umrl neki Freud; baje je mož umrl že 24. septembra. Vendar smemo vest verjeti šele zdaj, ko jo je objavil tako dobro informiran list Pričakujemo pa tudi, da bo kmalu prispela v uredništvo »Slovenca« vest, da je umrla Marija Terezija, čemur se v teh časih tehnike itd. ne bo smel nihče čuditi. Iz Novega mesta — Sokolsko gledališče v Novem mestu vprizori v četrtek 7. t. m. N. V. Gogolja komedijo v petih dejanjih »Revizor«. Ta predstava bo obenem tudi uvod v letošnjo gledališko sezono, ki bo po programu sodeč zelo bogata. »Revizorja* je naštudiral I. Kostjukovskv, ruski rojak. Spričo tega se utegne režija močno približati pravemu ruskemu miljeju, v katerem je bila ta sijajna komedija zasnovana — seveda pred več kot 100 leti. Kljub časovnemu ra» dobju pa ni Izgubila na svoji aktualno«U. še danes je ogledalo razmer, ki bujno vla dajo tudi okrog nas. Za to uvodno prire* dltev je gledališče pridobilo mnogo novi* moči, dočim so nosilci glavnih vlog že ru-tinirani igralci. Težka je naloga, toda upamo, da jo bo gledališče dostojno in častno izpolnilo. Omeniti je še treba originalne ln nove kostume, ki si jih je družina prav za to igro sama nabavila. Predstavo bodo ponovili v soboto 9. t. m. Zanimanje za vprizoritev tega dela je med občinstvom veliko. — Uredba o pobijanju draginje tn brezvestne Spekulacije. Mestno županstvo je izdalo razglas, da se najemnine za poslovne prostore in stanovanja, dokler ne bo izdana posebna uredba, s katero se bodo uredile najemnine za poslovne prostore ln stanovanja, ne smejo poviša ti in ne smejo bit t višje, kakor so bile na dan 1. septembra 1939. Stanarine po tem razglasu v nobenem primeru sedaj ne morejo biti višje, kakor so bile 1. septembra. Za kršitev te določbe je predpisana sodna kazen 3 mesecev zapora in v denarju do 20.000 din. Zaporna kazen se ne more spremeniti v denarno, — »Dolenjske Novice.« Ob koncu novembra je izšla prva številka »Dolenjskih Novic«, ki bodo izhajale mesečno. List se tiska v malem formatu 31x23''.2 cm v tukajšnji podružnici Jugoslovanske tiskarne. List bo baje zgolj Informativnega ln gospodarskega značaja. Prva stran prinaša apel na Dolenjce, da se oklenejo svojega lista. Izdajatelji istočasno ugotavljajo, da je Izdajanje lista za Dolenjsko nujni potreba m da program nI političen, temveč da »e bo list pečal zgolj z gospodarskimi ln propagandnimi zadevami. Letna naročnia znaša 20 din, posamezna številka 1.75. V na-č»"tu je, da postane list tednik. V prvi številki se obravnava mesto kot letovišče. Sledi članek »Trgovina, obrt ln industrija pri nas«, O športnem prostoru na Loki, o Gospodarski slogi in zgodovinski opis mesta. Pod Beležkami so pri občen e tri notice in trije — oglasi. List izdaja konzorcij, a urednik je Lilija Vekoslav. Prihodnja številka izide pred božičnimi prazniki. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url Sreda, 6. decembra: zaprto Četrtek, 7. decembra: Hudičev učenec. Red Četrtek Petek, 8. decembra: ob 15. url: Ehnfl m detektivi Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. url George Dan-dln. Izven- Znižane cene Sobota, 9. decembra: Tri komedije- Premiera. Premierski abonma V soboto, S. t. m. se bo v dramskem gfo-daliAČo vršila premiera treh Courtellnovlh enodejank, in sicer: Roubourocha, Stalnega gosta ln Priljudnega komisarja. Cour-teline spada po mnenju francoske kritike med najvišje vrhove francoske humoristične ln komične Uterature. Nekateri ocenjevalci so ga celo Imenovali edinega novodobnega naslednika Mollerovega. Izmed teh treh enodejank obravnavata dve, in sicer »Stalni gost« ln »Priljudni komisar« s satiričnim humorjem justico in policijo, »Boubouroche« pa je ginljivo smešna inačica ene izmed najpogostejših tem v francoski literaturi: prevaranega soproga oziroma ljubimca. OPERA Začetek ob 20 url Sreda, 6. decembra: Gorenjski slavček. Red Sreda Četrtek, 7. decembra: Boris Godunov. Red A. Gostovanje Josipa Kriza ja Petek, S. decembra: ob 15. url: Prt belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 20, uri Rabeka kraljica. Gostovanje Josipa halo! halo: Nov Caruso odkrit ciu«^mlugo ____in bo v kratkem pol jjhotela< v druge kraje, kjer bodo nadaljevali z vlomi in tatvinami. Brezplačno fotografiranje z Micky Roonevem v kina Slogi Svojim dragim gostom in vsem cenje-nim obiskovalcem bo uprava kina Sloge poklonila prav lepega »Miklavža« V spomin na najnovejši film mladega in po vsem svetu popularnega filmskega zvezdnika Mickvja Rooneya. ki ga ima ljubljansko občinstvo še v živem spominu iz nepozabnih »Brezdomcev«, v spomin na film »Hardv na divjem zapadu«, ki se od danes dalje predvaja v kinu »Slogi« bodo posetniki tega zabavnega filma brezplačno fotografirani v družbi s sanvm Mickevem Roonevem. Ta stvar ni nobena šala. Ne! Vsak tolik: in toliki kupec vstopnice za film »Hardy na divjem zapadu« bo dobil pri blagajni kina Sloge oštevilčeno kuponsko nakaznico za brezplačno fotografiranje. Fotografije bo izdelovalo ugledno ljubljansko foto-podjetje Holinskv na Aleksandrovi cesti. Vsak, ki torej prejme na blagajni nakaznico za fotografiranje, ima pravico, da se sam ali kdo njegovih otrok, znancev ali prijateljev brezplačno fotografira in to v družbi s Mickyjem Rooneyjem, ki je ves čas predvajanja filma v Ljubljani in čaka pri g. Holinskem na svoje prijatelje, ki se hočejo z njim v družbi slikati! Ali ni to res zabavno? Ali ne bo slika s tako imenitnim igralcem, kakršen je Mickey Ro-onev, sijajen spomin za vse njegove oboževalce? Ali ni taka slika imenitno darilo za Miklavža vaši deci? Slike bo foto-podjetje Holinsky izdelalo še isti dan in jih bodo lastniki dobili drugi dan brezplačno pri upravi kina Sloge. Nakaznice za fotografiranje se bedo izdajale pri blagajni kina Sloge ves čas predvajanja filma. Hitite torej, oglejte si film »Hardy na divjem zapadu« v kinu Solgi! (—) Tragedija cesarja Maksimiljana in Sarlotc v filmu J A R E z lika množica Te je spremljala na Tvoji zadnji poti k večnemu počitku. Nebo se je zadnjikrat smehljalo v žaru zahajajočega sol n ca, ko si legel v prerani grob. Vsem, ki so Te poznali, vsem je bilo hudo pri srcu in nobeno oko ni ostalo suho, ko so zadoneH zvoki žalostinke. Naj Ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo tako ljubil. Počivaj v miru, naš dragi brat Danilo, mi Te ne borno nikdar pozabili. Dober lov policije Ljubljana, 6. decembra Brv« urarskt pomočnik Ivan Leinfemer je bfl v svoji stroki Že dolgo brez posla, ki ga tudi iskal ni. Že pred leti ae je posvetil drugim, po njegovem mnenju bolj dobičkanosnim poslom: jel je krasti m vlamljati na debelo. Ko so mu postala v Ljubljani tla prevroča, se je napotil na dežeio, kjer je seveda tudi posegal po tujem blagu. Potem je za dalj časa Izginil iz Slovenije In se potikal Sirom države. Večkrat je bil zaprt, toda poboljšal se ni. Pred tedni je Leinfemer prišel nazaj v Ljubljano. Najbrž je bil prepričan, da so tuk .J možje postave nanj pomnili, zato Je pričel spet pridno krasti Nastanil je Je v nekem zloglasnem prenočišču. V »hotenj«, kjer se plačuje po 5 din za posteljo, je spoznal Leinfelner se nekaj tovarišev enakih nagnenj, kakor Jih ima sam. Kmalu so pričeli kovati rasne načrta in snovati naklepe, ki so jih tudi sproti izvrševati Pričeli ao vlamljati v privatna stanovanja, iz katerih so odnašati vse, kar so rtooogiL od zlatnine tn denar ja do obleke in perila. Nakradeno robo so sproti spravljali v denar. Prodajali %o Jo raznim krosu jar jem in jo pomijah tudi po skritih gostilnah ljudem na vsako ceno. Na poUciji so se množfle prijavo tatvin po stanovanjih zc dneva ▼ dan, vendar detektivi nekaj tednov niso mogU izslediti drznih vlomilcev. Pred dnevi Je bilo vlomljeno tudi v stanovanje Franca E. v Kapiteljski ulici, kjer so tatovi premotali vse stanovanje in slednjič odnesli za 2000 din raznoga perila in obleke. vlomilca sta bila Leinfemer m neki Ivan Ježek iz D. M. v Polju, ki se je tudi , v omsnjsnsm prenoči- 1 «e nekaj let prinaša ameriška družba Wamer Brothers največje svetovne Tako smo že občudovali filme »Zola« in »Pasteur« z Paul Muni-jem, nadalje »Poročnika Indijske brigade«, »Robin Hood« in »Poslednja zapoved« s Errol Flynn-om. Sedaj pa Je družba izdelala — od obstoja zvočnega filma najlepši film »JUAREZc. al beleži do danes največji filmski uspeh v kinematografijL Režija filma je v rokah slavnega VVilliam Dieterle, ki je bil tudi tvorec filmov »Pasteur« in »Zola<. V filmu »Juarez« so združeni največji svetovni filmski igralci, tako: Paul Muni (Juarez) Bette Daviš (Sarlota), Brian Aherne (cesar Maksimilijan). Ce bi se hoteli spuščati v detajlni opis filma in vso zgodovino Juareza, bi morali opisati tri zgodovinske dobe. Prvi del — zgodovino francoskega cesarja Napoleona CEL, kateri je skušal z vztrajnimi intrigami Meksiko pridobiti zase. Drugi del — najkrutejši del in v nebo vpijočo krivico in tragedijo cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Ves svet se je zgražal pred 70 leti nad krivico, ki se je delala takrat nesrečnemu Maksimi 1 janu in njegovi ženi sarloti. Maksimiljan (cesarska lutka) in njegova žena Sarlota postala sta žrtvi diplomatskih intrig in prokletstva Habsburške hiše, ki pa sta naposled bila maščevana s propastjo Habs-ourške dinastije. In kot zadnji del zgodovine je Juarez, vodja meksikanskega naroda. Kot sin nepismenih staršev indijanskega pokolenja, mu je usoda kmalu dodelila veličastno vlogo osvoboditelja svojega naroda. Juarez je bil vseskozi pošten, iskren in odločen državnik, katere vrline pa so se v kasnejših letih povsem nepravično omalovaževale. Nad njegovim življenjem je namreč lebdela krvava senca na smrt obsojenega cesarja Maksimiljana in pod tezo okolščin kruto prizadeto njegovo ženo fiarloto, ki je od najlepše mladosti do pozne smrti imela omračen um. Ta uboga žena je dan za dnem, leto za letom v Mlramaru pri oknu z razgledom na morje pričakovala svojega moža Maksimiljana. In življenje ji je dalo edino dobroto, da do svoje smrti ni zvedela, kako krut konec je napravil njen ljubljeni mož Maksimiljan. Film je po svetovni kritiki dosedaj najlepši filmski stvor, ki bo zanimal najširše mase občinstva tako moški, kakor ženski svet, našo mladino in vse one, ki sicer niso prijatelji filma. Uprava kino Matica je film pridobila z velikimi denarnimi žrtvami, vsled Česar je primorana za ta film cene primerno zvišati. Ponosni smo, da z am oremo občinstvu nuditi film tako bogate vrednosti. Premiera filma je danes ob 21. url v kino MaticL Lepa sokolska prireditev v Medvodah v proslavo državnega in narodnega praznika 1« decembra Medvode. 5. decembra Tukajšnje sokolsko društvo je Tptik in orar PR P. Z A J C C, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna >ptika» —lj Zanemarjeni hodniki. Na Tvrsevi cesti, ki je naravnost v obupnem stanju, brizga blato in voda izpod vozil tudi na oba hodnika, tako da pešec nikjer ni varen. Težki tovorni avtomobili, avtobusi in lažji osebni vozovi se ogibljejo razrvanega cestišča in vozijo često tik ob strani ceste, pri čemer se vozniki seveda ne ozirajo dosti na pešce na hodnikih in jih zdaj v dežju, ko stoje globoke in široke luže širom po cestišču, obrizgajo od pete do glave. Razen ceste so ob Tvrsevi cesti zanemarjeni tudi hodniki in je pešec prisiljen vsak hip skakati čez široke luže vode, ki se zbira po kotanjah, zlasti na Brinju in v Stožicah. Prav po mačehovsko skrbi mestna občina tudi za številne prehode in ulice v Stožicah, kjer je bilo zgrajenih zadnja leta mnogo hiš od glavne ceste globoko v polje. Mestna občina bi storila stanovalcem teh hiš veliko uslugo, če bi sedaj pred zimo odredila n asi panje teh ulic in prehodov z gramozom, ki je vendar blizu, tako na produ ob Savi, kakor tudi v mestnih gramoznicah, —lj Miklavž Je bil Izredno radodaren. Take gneče po trgovinah v mestu kakor včeraj menda že ni bilo zlepa. Letos Je bil Miklavž izredno radodaren. Ljudje so v glavnem segali samo po praktičnih predmetih, ki jim bodo služili za zimo. Največ se je včeraj prodalo čevljev in obleke po konfekcijskih trgovinah. Seveda so kupovali ljudje razno drobnarijo, rokavice, nogavice, najmanj pa igrač, dasi so tudi v tem pogledu prišli na račun otroci vsaj v družinah boljših slojev. Na stojnicah na Miklavževem trgu so prodajalci vztrajali skoro do pomoči, dasi so se bih kupovale! zaradi hudega naliva razbežall že pred T3 —lj Mlklavtevanje Sokola Vič je bflo snoči zelo razgibano in živahno. Popoldne ob 17 30 je obiskal sokolski Miklavž mladino s svojim spremstvom. V lepem nagovoru Je Miklavž pozval mladino naj bo pridna, ubogljiva in naj pridno poseča sokolsko' telovadnico. Po nagovoru Je Miklavž obdaril mladino po zaslužen ju. Pridnim Je prinesel lepa darila, nou/bogljive so pa parklji pobasali v pekel. Zvečer ob 20. se je napolnila sokolska dvorana. Kako priljubljene so sokolske prireditve med meščani Je pokazala snočnja udeležba. Ob 20.30 se Je dvignil zastor na odru in vpo-vsem modernem in sedanjem času primernem vozilu »pravcatem tanku« se Je pripeljal sv. Miklavž s svojim spremstvom, viharno pozdravljen od navzočega občinstva. Ko se Je vsa nebeska ekspedicija srečno izkrcala iz >tanka«, Je pričel sv. Miklavž svoj pesniško zaokrožen govor, ki Je zbujal pri občinstvu mnogo nabave to smeha. Za vsakega od društven n Činite-ljev Je imel Miklavž primeren pouk m navodilo. Potem se Je pričelo razdeljevanje daril, kjer ao se dogajati komični prizori in zabava. Ko Je bila randolltev končana as Je Miklavž v Miklavževo vreme pred 40 leti Ljubljana, 6. Secembra Zakaj si ne bd v ča»i obujanja »pomenov in jubilejev tudi vreme ne privoščilo svoj »jubilej« ? Ce ne vreme samo, pa se ga lahko spominjamo tisti, ki so ga na gotov dan in ob gotovem času doživeli. Recimo te dni. ko se nam ponuja dež m aneg In ledeno mrzli vetrovi, vmes pa zopet lepo vreme, kako je bilo pri nas z vremenom pred 40 leti? Naravnost idealno! Sončno in toplo! Tako zapeljivo, da se je iz Kranja napotila mala ekspedicija OSlO na strm: Storžič in to baš za Miklavžev večer. Po prenočitvi v pastirski koči na Kališ ju je šla družba drugi dan — torej 6. decembra na vrh Storžiča, Tu je toplomer kazal 20 C, kar je tu gori na stožcu vednega prepiha celo poleti redkost. Ampak na povratku čez Ba-željsko sedlo in Zaplato jih je presenetil snežen vihar in gosta megla. Tisto noč je celo nižje doli zapadlo do 1 m *nega. Prejšnji dan pa je strašen vihar itvjal tudi nad Ehrnajesn, Tudi nase lettodnje Miklavževo vreme je odziv elementarnih katastrof najbrže v Italiji in na daljnem Jtt-gozapadu. Zemljanov in s svojim spremstvom spet zasedel svoje moderno vozilo m odplaval v nebeške višave. Po oficielnem nastopu Je bila v dvorani pr.Jetna zabava, kjer je ob igranju Falceton-jazza prišlo pri plesu na svoj račun i staro i mlado. Tradicionalno miklavže vanje viskega Sokola Je znova pokazalo, da so prireditve viskega Sokola mikavne in nadvse zabavne. P. n občinstvo opozarjamo, da bo tudi silvestrovanje letos Jako zabavno in veselo. Rezervirajte si 31. december za viskega Sokola! —lj Samo se tri uprizoritve »Kurenta«. Uprava Šentjakobskega gledališča prosi vse tiste, ki si žele ogledati to domače delo, naj si pravočasno priskrbe vstopnice za »Kurenta«, ki ga bodo uprizorili v petek 8. t m. in v soboto 9. t. m, kot zadnji večerni predstavi, v nedeljo 10. t. m. popoldne ob 15.15 pa za posetnike izven Ljubljane. Vstopnice si lahko rezervirate tudi pismeno na naslov: šentjakobsko gledališče v Ljubljani, Mestni dom. —lj Iz legije korOšKUi borcev. Mestna občina ljubljanska Je zgradila na pokopa-f-šcu pri Sv. Križu v Ljuibijani vojaško grobnico v svetovni vojni padlim ki umrlim vojakom, koroškim borcem in Juden-burškim žrtvam. Blagoslovitev grobnice bo v nedeljo 10. t m. ob 11.30. Naprošamo članstvo Iz Ljubljane ter bližnje okolice, da se polnoetevilno udeleži pletetne-ga akta ter vas pozivamo, da se zberete dne 10. t. m. ob 10.30 pred društvenim >^w>i^ na aCnkarjevean nabrežju st. 7, odkoder pojdeoio skupno na pokopališče k Sv. Križu. Koroški borci! Pridite polnoetevilno In točno, da se skupno poklonimo spominu naših padlih tovarišev ter spominu vseh padlih vojakov, pokopan* na ljubljanskem pokopališču, s tem pa tudi onih, katerim ni b*io usojeno počivati v domači zemlji. Glavni odbor legije škifa borcev. a— Krajevna organizacija JNS na dvorski okraj ima v četrtek 14. t- m, ob 8. zvečer v restavraciji hotela »štrukelj« (vhod iz Dalmatinove ulice), svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabijo se vsi člani in somišljeniki, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor. —lj Ogromno zanimanje za film »Pesem o zlatem zapadu«. Uprava kina Moste opozarja cenjene goste, da so izjemoma za ta spored predstave ob delavnikih tudi popoldne ob 17. uri, tako da Je ogled tega filma omogočen tudi tistim, ki Jim obisk večerne predstave ob 20. uri nt mogoč. Torej od danes dalje ob delavnikih dve predstavi: ob 17. in 20. uri. Predpro-daja vstopnic od 15. ure dalje. —lj življenje in vzgoja, prodavanje ugledne predagoginje prof. Anice Cerne-Jeve bo jutri ob 20. na ženski gimnaziji, Bleiweisova cesta. Vstop prost. —lj Ljudska univerza v LJubljani, Kongresni trg. Danes v sredo dne 6. t. m, ne bo predavanja, 608—n —lj SK Reka. Miklavžev večer bo v četrtek 7. t m. ob 20. zvečer in ne dre/vi, kakor je bilo pomotoma objavljeno v današnjem »Jutru«. _lj Na pottoi*. mir. Kljub stev-lntm mi- klavževskim prireditvam Je bilo včeraj tako na policijski upravi kakor tudi na stražnicah pr lično mirno. Ponoči so stražniki prijeli samo nekaj razgrajačev, ki ao se udejstvovan po Kotodvorski uhci in na Sv. Petra nasipu. Včeraj so spravili v zapore tudi nekaj skromnejših tatov, ki so krađa iz drvarnic kurivo m brskali po tujih dvoriščih za starim želea-Jem« _lj Hud nar. V neko gostilno v Miki sta snoči prišla Rezka B. in France R. Očividno sta bila že precej vinjena, vendar sta Se m ie zahtevala pijačo. Ker Jima natakarica ni zaupala. Je slednjič zahtevala plačno, kar Ju Je tako razjezilo, da sta vstala in skočila proti natakar cL Ta Je zbežala in ker takrat ni bilo v gostimi drugih gostov m odhitela po pomoč na cesto. To priliko pa sta Realka m France brž izrabila to se skrila na temnem dvorišču, kjer sta nameravata preplezati nizko ograjo. Zaradi vinjenosti pa ae Jima niti to ni posrečilo in ta Je prijel etrsJtafc. _lj l si li sni radio aparata. Te dm ponoči Je bil ukraden ia tojatasce artflo-pcSka na Tyi*evl cesti 6000 dm radio aparat znamke »Tngelen«, laat narednika vodnika Rudolfa Jakovč*- ča._________ —lj Nesreča na Vodnikovi eestt. Ko sa Je snoči peljala šivilja Ivanka R. m kolesom po Vodnikovi eestt v niski, JI je nenadoma za nekim vogalom privesti nasproti tovorni avto. Zaradi močne luči na avtu Je dekle sa hip izgubilo vid, tako da Je zavoailo naravnost v avto, ki Jo Je odbJL Ivanko so morali zaradi poškodb prepeljati v bolnico. Iz Glaagowa poročajo, da Je postal naval poroke željnih ljudi na tamkajšnje cerkve tako vekk, da JDi sklepajo v zakone kar v mnoflrsh Po 20 ah 30 dvojte av prihaja pred altar ki ceremonije skopaj trajajo komaj pet Zadnje domovanje vojnih žrtev Kostnica pri Sv. Križu bo blagoslovljena v nedeljo Oton Župančič žrtvam svetovne vojne Ljubljana. 5 decembra Kostnica vojnih žrtev na pokopališču sv. križa v Ljubljani bo z velikimi slovestnost-mi blagoslovliena v nedeljo ob pol 12 Ve ličastno grobnico bo blagoslovil Škof g dr Gregor i j Rozman, molitve bodo pa opravili svečenik* vseh veroizpoved t. ki so jim pripadale žrtve, da bodo zs žrtve molili poleg rimsko katoliške duhovščine tudi svečeniki pravoslavne, evangefske m muslimanske vere, s iz Zagreba pride tudi vojaški rabin K slovesnosti so že povabljeni nekateri člani vlade, med njimi seveda gospod mi nister vojske in mornarice general Milan Nedič. Nadalje pridejo k pietetn; slavuosti vsi domači dostojanstveniki ?z vseh tukajšnjih oblastev, narodno obrambna kulturna, telesno vzgojna, dobrodelna in humanitarna društva, rezervni in upokojeni čast niki in bojevniki iz svetovne vojne, da skupno s predstavniki naše današnje hrab re vojske izkažejo čast žrtvam svetovne vojne, ki se je iz nje porodila tudi naša kraljevina Jugoslavija. Svečanost bodo po veličale vojaška godba in fanfare petie Hubadove župe. častna četa govori dosto janstvenikov in molitve neštetih svojcev v kostnici in ob njej pokopanih. Za kostnico na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani ki bo z velikimi slovestnostmi blagoslovljena v nedeljo oh pol 12 je čast ni meščan ljubljanski g Oton Zupančič na prošnjo mestne občine spesnil krasne na- pise. Zunaj nad vrati bo vklesano: Na soncu vam postavili smo hram, da, mrtvi borci, boste b'tže nam, in ti, popotnik, kt odpreš ta vrafa, odkoderkoli si, tu najdeš brata. Na stebru, ki sredi kostnice sega od tal pa do stropa skozi oba odprta prostora tega svetišča miru bodo pa vklesani verzi: Po dolgem hrupu svet nam ves je tih — mar ni to kratek sen le za oddih in smemo upati, da res nikdar iz mira se ne zdramimo v vihar? Tako nas bo kostnica vojnih žrtev spominjala kar vseh treh ljubljanskih častnih meščanov, ki jih je izvolila sedanja mestna uprava Kostnica je postavljena v čast žrtvam svetovne vojne in v njej leže v posebnem častnem prostoru v sarkofagih in pod spomeniki mučemki za jugoslovensko idejo, ki je bil njen nosilec in njih vodja častni meščan ljubljanski dr Anton Korošec. Pri vprašanju fmanciranja kostnice je ta veliki prijatelj Ljubljane spet našemu mestu poklonil ves svoj močni vpliv da je bilo s prispevkom države sploh mogoče postaviti ta spomenik Sezidana pa je kostnica po nagrajenem osnutku učenca ljubljanskega častnega meščana, mojstra Jožeta Plečnika inž arh Edvarda Ravnikarja a častni meščan Oton Župančič je počastil >rtve s svojimi plemenitimi verzi Tako jo Ljubljana s pomočjo svojih na]večjih duhov ustvarila zares veličasten spomenik žrtvam svetovne vojne. Angleški skavti na obisku v Ljubljani Naši skavti so angleške goste prisrčno poxdravili Ljubljana, 6. decembra Včeraj opoldne je prispela v L.j ubijano deputacija mednarodnega akavtskega urada iz Londona pod vodstvom direktorja Mr. VVilsona, ki se je že delj časa mudila v Beogradu in Zagrebu ter m mog rede po-setila tudi Maribor. Na kolodvoru v Ljubljani jih Je pričakala častna četa skavtov v kroju, članov izmed vseh ljubljanskih edinic, na čelu njim slovenski chief-scout g. Pavel Kunaver ter starešina drav ske Skavtske župe ing. Ivan Pengov. Na* skavti so angleške goste ob njihovem prihodu prisrčno pozdravili, saj je to prvi oficielnl obisk predstavnikov svetovne skavtske organizacije v Ljubljani. Angleže pa Je pozdrava ob tej priliki tudi zastopnik Angleškega kluba v Ljubljani klubov tajnik g jdr. Zdenko fivigelj namestil odsotnega kJubovega predsednika ter Jih tudi povabil v klub na poseben večer. Na posebno zeljo angleških gostov sicer ni bilo na kolodvoru nobenega sprejema v večjem obsegu, Mr. WUson pa je prisrčno pozdravil pričujočo častno četo članov izvidnikov. Takoj nato ao ae gostje podali v hotel na kratek odmor, popoldne pa so se že zopet sestali z nasi- njej zbirajo na skavtsko izobrazbo predstavniki vseh narodov na svetu in prav tako vseh slojev Najrazličnejši skavtski vodje, pa tudi mnoge visoke osebnosti so že bUe v tej Soli pod vodstvom Mr. VVilsona, med drugimi tudi egiptski kralj Fuad, švedski princ Gustav ter se mnogi odlio-niki iz vseh delov sveta. Ker pa ima ta šola izključno skavtski značaj, pri «*leher-nem od teh posetnikov odpadejo vse njegove posvetne veljave, čim prestopi mejo Gllvvelske skavtske šole in vsak mora preiti svoj skavtski program kot navaden član na taboru .Mr. VVislon, ki biva te dni v Ljubljani, opravlja tako nenadomestljivo skavtsko mednarodno delo ter upamo, da bo tudi med nase skavte zanesel zopet kaj novega (Juha. Ljubljanski skavti, ki so z obiskom teh angleških skavtskih odrčnikov gotovo zelo počaščeni, bodo pripravili gostom v naših krajih najprijet-nejše bivanje. Dijak skočil pod vlak Celje, 6. decembra V torek zevčer se je vrgel 16-letnl Franc , Prime, sin hišnega posestnika z Dečkove mi skavti pri njihovem delu. Ti promrneu- ceste y Celju £ dijak ^ razreda celjske tni predstavnuki skavtske organizacije bo- j pri železniškem prelazu blizu do ostali v LJubljani le par dni. bodo pa med tem časom obiskali predstavnike naših oblasti v posernih avdijencah, poleg tega pa ves svoj čas porabili za čim boljše spoznavanje delovanja nase krajevne skavtske organizacije v Ljubljana in po deželi Skavti so jim za to pripravili mnogo (pestrega, intimnega akavtskega programa. Mr. VVilson, ki vodi angleško deputacijo, Je ŽO skozi dolgo vrsto let znana mednarodna akavtaka osebnost, ter Je v ivojstvu akavtskega strokovnjaka prepotoval že mnogo dežel vsega sveta. Posebno se odlikuje kot eden na^tzvestejsih sodelavcev ter tako rekoč desna roka ustanovitelja akav-tizma, sedaj že nad osemdeset let starega, a Ae vedno čilega lorda Baden Povzela Id se trenutno mudi pri skavtih v Južni Afriki. Mr. WUson vrši poleg ovoje funk-orje direktorja mednarodnega akavtskega urada te funkcijo kot namestnik princa Gustava, Adolfa Švedskega, ki je predsednik akavtskega mednarodnega odbora. Kot nadvse požrtvovalen skavtski delavec pa Je se obenem glavni vodja mednarodne Skavtske iole v GUhvem poleg l^ondona, ki so Jo absolTirali Se nekateri skavti iz Ljubljane. Mr. Wilson Je znal tej soli vtisniti pečat pravega skavtiama, saj ae v Kemične tovarne v Zavodni pri Celju, pod osbni vlak, ki odhaj ob 19.50 iz Celja proti Rogatcu. Kolesa so nesrečnežu odrezala desno nogo v stopalu, nato pa ga je lokomotiva vlekla še 200 m daleč in naposled je obležal med tiroma v Cretu z zdrobljeno glavo. Bil je takoj mrtev. Strojevodja vlaka je opazil, da se Je nekaj zgodilo in je v Storah obvestil železniško postajo, ta pa progovnega čuvaja, ki je kmalu nato našel Primčevo truplo. Ze zvečer so prepeljali truplo v mrtvašnico na pokopališče v Teharju, ker je truplo že ležalo v območju Crreta. Pokojni Prime je bil nadarjen dijak In značajen deček. Pri njem so našli beležnico z listki, ki jih je napisal domačim in tovarišem ln v katerih pravi, da je vzrok samomora duševna razr-vanost. Ugotovljeno je, da ni njegov gimnazijski studij v nikaki zvezi s samomorom. Popoldne se je peljal v Šoštanj k nekemu prijatelju ln mu izjavil, da st bo končal življenje. Tovariš ga je pregovoril, da je opustil to misel, a zvečer, ko se je z vlakom vrnil v Celje, je vseeno izvršil obupno dejanje. Postani In o$tan% član Vodnikove druibel Ne zamudite! Oglejte st te dane« prekr a*ni, vsebinsko globoki Is pretresljivi film W%m DAliraT V£\ffl Herojska borba zdravnika-znanstve-Ull nUDfiAi iVVVli nik&t je odleti bacil tuberkuloze KINO UNION, teL tt-ŽL in rešil s tem človeštvo najhujše V gi. vt titan nemškega filma EMIL JANNTNGS. Ob Ifl^ 19. In 21-15 uri. HALO! HALO! Nov Caruso odkrit Ime mu Jec vLjaMjaal! GIUSEPPE LUGO am Konec „Kurje fabrike" Parcelacija zemljišča v Sliki, kjer je bila prej velika kurja farma Ljubljana, 2. decembra V Šiški se neka ulica imenuje po gra-66aku Gale tu. Uživa pa poseben sloves — ne po svojem imenu, temveč po tako zvani kurji farmi. Na veliko kurjo farmo, ki je zavzemala s petimi velikimi poslopji skoraj vso dolžino ulice na desni strani Celovške ceste, so mnogi meščani že pozabili, kajti od tedaj, ko so v nedavnn zadanih hlevih kokodajskale pute, je minilo že nad četrt stoletja. >Kurja fabrika« je začela sloveti pozneje, med vojno, ko jo je zavzelo vojaštvo, pravi sloves si je pa pr"dobila zadnji desetletji, ko je služila reševanju stanovanjske krize. Galetova ulica je nastala s poljske ceste, kakor mnogo šišenskih ulic. Ob nji Je bilo v zadnjem desetletju sezidanih več lepih stanovanjskih hiš, ki jih pr nas imenujemo vile. Samo letos so v tej ulici zidali tri vile; dve še nista gotovi, v eno so se pa stanovalci vselili pred tedni. Ulica kljub temu ni izgubila povsem svojega starega l'ca. Ob nji so se de vrstile zadane barake — to ime je še najlepše za te stanovanjske hleve — še vedno so stanovali ljudje v njih, česar bi marsikdo ne mogel verjeti, kdor ve, koliko lepih stanovanjskih hiš je bdio sezidan ih v Ljubljani po vojni. Kontrast med novimi hišami tn predvojnimi kokošjimi hlevi je res velik, zato je tembolj čudno, da tega niso opazili tisti, ki bi morali. V resnici je v Ljubljani se mnogo neprimernih stanovanj in mnogo ljudi še stanuje v barakah, vendar so bile te barake postavljene vsaj z namenom, da služIjo ljudem kot zasilna stano\-an-ja. med tem ko kokošn lakov pri nas vsaj kjerkoli doslej še ne uporabljamo za stanovanja. Veliko zemljišče s kokošjimi hlevi je bi-Jo last denarneira zavoda. Marsikdo se je vpraševal, zaknj denarni zavod ne uporabi zemljišč bolj donosno in zakaj mu je kokošja farmn ki ie dlužla ^prireji< ljudi in — bacil m*, tako pri srcu. Stanovanja v kokošjih hlevih res niso bila po- , sebno draga, vendar dovolj v primeri o 1 tem, kakšnemu namenu so bili prvotno namenjeni prostori. Toda denarnemu zavodu ne moremo očitati slabega gospodarstva. Ce bi prej parceliraj zemljišče in ga razprodal, bi ne izkupil zanj toliko kakor zdaj. Parcele na periferiji so namreč čedalje dražje, zlasti ob tramvajski progi. Zato se je .kurja fabrika« dobro ren-tirala. Zdaj je zemljišče parcelirano. Na eni parceli je že sezidana moderna stanovanjska hUa. KokošnjaJd, kolikor jih se stoji, so prazni. Vendar se je lz enega, ki je že na pol podrt, šele včeraj selila revna družina. Podrli so ji streho nad glavo. Podrli so dimnik, ki je padel na strop s takšno silo, da bi skoraj pokopal pod seboj tudi strop. Zdaj podirajo dva kokošn jaka. Kupec je pridobJ precej opeke. Polovico dvojnega kokošn jaka, kjer so bile delavnice so pa že podrli. Kupec si Je lz pridobljene opeke sezidal lopo poslopje v Gorišk. ulici. Zdaj Še stoji en manjši ko-košnjak ln polovica dvojnega. Upanje pa je, da bodo podrli prihodnje leto tudi ta ostanek kokošjega gospodarstva. Pričakovati pa tudi končno smemo, da bodo potem tudi primemo uredili ulico. Podjetnik, ki je kupil dva hleva in Id namerava na eni parceli zidati še letos stanovanjsko hišo, še vedno uporablja tu del zemljišča ki ga mora prepustiti občini za razširjenje ulice. Piav bi bilo. da bi kje irugje deponiral zemljo, ki se bo sicer razmočena pozimi razlezla na cesto. Zadnji čas je pa bil, da so začeli podirati kokošnjaka že zdaj, saj sta stala tik ob novi hiši in nevarnost bi bila, da bi se golazen razlezla, če b*. podirali ob toplejšem vremenu, do novih hiš. Nesnaga v kokošn jakih ln ob njih je pa bila tudi takšna, da je bila nevarnost za javno zdravje. Ko pa že govorimo o javnih zadevah, naj še omenimo, da bi si stanovalci želeli še nekoliko boljšo razsvetljavo, za kar modelujejo že nekaj let. Mislijo, da zaradi treh žarnic več v Galetovl ulici ne bo v nea*arnosti mestni proračun. Anten Foerster: Gorenjski slavček Nova uprizoritev za narodni praznik je žela toplo priznanje Ljubljana, 6. decembra Foersterj^va komična opera uživa mei vsemi slovenskimi operami največjo priljubljenost ln je doživela največje število uprizoritev. Prvič 27. aprila 1872 postavljena na oder kot >lirična opereta« z nespornim uspehom, je bila 30. okt. 189G po skladatelju in po libretistki Luizi Pesja-kovi preosnovana v »lirično komično opero«; za narodni praznik 1. decem. 1922 Je ponovno užgala v delni predelavi besedila ter v preuredbi prizorov in premestitvi pevskih točk po režiserju prof. šestu ln glasbeniku prof. Jeraju. Toda operni ravnatelj M. Polič je 1. 1929, vzpodbujen po velikem uspehu predelave, opero še tretjič izpremenil s tem, da je nekatera črtana mesta, zlasti arije, zopet postavil v Foer-sterjevo delo. Samo od 1. 1922 dalje je doživel Gorenjski slavček do 1.1937 osemin-petdeset uprizoritev; od krstne predstave dotlej pa okoli sedemdeset. Ako prištejem še uprizoritve na drugih, zlasti čeških odrih, je bila Antona Foersterja ljubezniva, a tudi trdoživa operna skladba pač Že stokrat na odru. Za stoletnico skladateljevega rojstva je prišel Gorenjski slavček zopet na deske ljubljanske opere v popolnoma novi glasbeni predelavi M. Poliča in z bistveno novim dejanjem in besedilom Jos. Vidmarja. Premiera te radikalno predelane opere je bila 20. novem. 1937. Takrat smo brali, da Je bila Foersterjeva »nebogljena instrumentacija že dolgo potrebna temeljitih re-tuš, da je bil oblikovni koncept docela raztrgan, da je bilo poleg raznih tehničnih pomanjkljivosti zlasti dejanje treba spremeniti v bolj pestro, pa dramatske konflikte utemeljiti in zgraditi po pravilih odrske tehnike«. Polič je kot ravnatelj in skladatelj novega Slavčka naravnost povedal, da »si dela v dotedanji obliki — NB. po 58. uprizoritvi! — že zaradi instrumentacije ni več upal postaviti na oder. Marsikatera lepa glasbena misel — je zapisal v Gled. listu, 1937, št. 5 pred premiero svoje predelave — je v tej instrumentaciji prihajala le skažena do ušes poslušalcev ter ni mogla doseči pravega učinka.« Po Poličevi premieri sem povedal svoje mnenje v Slov. Narodu: da je bila Foersterjeva prvotna oblika ljubko preprosta tn zato čisto naša kakor pristni gorenjski pušelc iz rožeukravta, nagljev in rožmarina, a da je Polič predelal ta naš pušelc V nekak Makartov pompozni buke. Tako se je zgodilo, da se je operna uprava -vrnila k Jeraj-Sestovi redakciji iz l 1922. ker je še zmeraj najboljša in najlepša ter publiki najljubša. Zopet smo Imeli 80. novembra letos na proslavo narodnega praznika premiero Foersterjevega Gorenjskega slavčka v novi opremi in z novim osebjem. In uspeh je bil velik, iskren kakor 1. 1922 . . . Opero je z vso vestnostjo in vidno ljubeznijo naštudiral dirigent A. Neffat, Drag Zupan jo je takisto z vnemo in z nekaterimi novim; doorimi domisleki lepo izre-žiral, scenograf ing. Franz in slikar V Skružnv pa sta zanjo ustvarila čisto realistične gorenjske dekoracije s pristno našo kmetiško hišo v bližini blejskega jezera pod gorenjskimi planinami. Romantika pokrajine je kajpak odrsko efektno prirejena, a dela v celoti ne le prav naraven temveč predvsem zelo prijetno ln slikovito učinkovit vtisk. - • Tako smo bili skrbne, lepe, vseskozi okusne nove uprizoritve Foersterjevega dela zares veseli in lahko vsem faktorjem k uspehu samo čestitam. Res se Je življenska sila Slavčka v njegovi prisrčni preprostosti, ljudski naivnosti ln značilno naši sentimentalnosti po novno uveljavila z vso močjo Ta opera je čisto naša s svojo povezanostjo z domačo grudo z našim ljudstvom, njegovimi običaji, nošami, predvsem pa z njegovimi popevkami ln humoriem. Večina te glasbe je izčrpana iz melodike naših narodnih pesmi, ki jih je v tretjem dejanju povezanih več v cel šop Vidno pa se je zgledoval Foerster tudi na Smetanovi Prodani nevesti. 2e samo zaradi te folklornostl le Slavček ljub našemu občinstvu, nudi pa tudi vsem solistom hvaležnih nalog, moškemu in mešanemu zboru nekaj učinkovitih, aplavz vedno Iznova izzivajočih nastopov, pa nekaj prav prijetnih šaržlranlh komičnih ulog. Naslovno partijo slavčka. Mlrdco. bedno kmetiško deklico in pevko slavčjega glasu je odlično pela Ivana Ribičeva, vsa vneta ln Izvrstno razpoložena ter Je posebni aplavz za svojo glavno arijo pošteno zaslužila. J. Franci kot Franjo je Imel zopet svoj zmagovit triumf kot pevec ln pristen kme-tiški fant; uloga je bila po njem vsestranski Izvrstno uveljavljena ter mu Je prinesla mnogo iskrenega prtznanjs. Novi bariton I. Anžlovar, ki prihaja k nam iz mariborske opere, *e nastopil kot učitelj petja Chansonette ter *e nam predstavil kot pevec prijetnega lirskega glasu, ugodne zunanjosti in elegantnega nastopanja. Ali ima njegov glas tudi dovolj pro-bojnosti tn tehnič ie tzdelanostt, se izkaže pač šele v bodočih nalogah. Da označuje učitelja petja s tem, da taktlra s svojim lornjonom tudi lastno petje, je izvirno. . . Večjo pevsko ulogo je imel A. Orel kot krčmar začetnIV bogatega glasovnega materijala kl čaka še popolnega uglajenja kakor njegova preprosta Igra. Da kleca s Najveselejsl la najzabavnejsi film popularnera filmskega Jon«*« mCK£Y ROONEY-a Vratolomnosti in pustolovščine, ki jih izvaja Mickev Roonev kot cowboy. kot kavalier m gentleman, Vas bodo zabavale do solz! Nabavite si vstopnico v predprodaji! Pri tem filma razdeljujemo nakaznice za brezplačno fotografiranje s samim Mickev Rooney-em! Premiera danes ob 16„ 19. in 21. — KINO SLO«;A, tel. 27-30 AndV Hardy na Divjem zapadu koleni med petjem, menda ni absolutno potrebno. Imenitni komični figuri sta postavila zopet Drago Zupan (oskrbnik Štrukelj) in Modest Sancin (Rajdelj), ki sta — zlasti Sancin — prinesla več novih potez in občinstvo prijetno zabavala. N. Španova kot vdova Majda, M. Dolni-čar kot Lovro tn S.JaplJeva kot pevka učenka so prav dobro ustrezali svojim ulogam, dočim Je bila Barbičeva kot Ninon ljubka Francozinja za svojo operno par- tijo prešibkega organa. Odlično se je postavil moški zbor in tel priznanje. Tudi mešani zbor ln izvečlne mali soli lz njega so se obnesli brez spotike. Ker je tudi orkester storil svoje najboljše, je ostavila nova uprizoritev od začetka do zaključkov v posameznostih ln v celoti najboljši vtisk. Pred predstavo je zaavtrala godba državno himno. Gledališče Je bilo prav dobro zasedeno. Fr. O. Delavstvo složno v stanovskih vprašanjih Delavske strokovne organizacije so sklicale v Trbovljah zborovanje radarjev Trbovlje, 5. decembra Naraščajoča draginja, ki raste zlasti v zadnjih mesecih, je kljub zadovoljivi zaposlenosti občutno prizadela delavstvo, med njim seveda posebno rudarje. Porast draginje je izzval tudi pri trboveljskih rudarjih zaskrbljenost Delavske strokovne organizacije so radi tega priredile v torek popoldne v tukajšnjem Delavskem domu zborovanje na katerem so v nabito potni dvorani poročali o ukrepih za izboljšanje materialnega položaja v danih razmerah zastopniki vseh treh delavskih strokovnih organizacij, t. j. Narodne strokovne zveze. Zveze rudarjev Jugoslavije in Jugosloven-ske strokovne zveze. V imenu druge rudarske skupine je poročal g. Pliberšek. za JSZ g Križnik, za NSZ tajnik g. xMak.se, za ZRJ pa g. Arh. Vsi govorniki so poudarjali potrebo, da delavstvo čimbolj podpre svoje strokovne organizacije, kajti le z enotno podporo širokih, dobro organiziranih delavskih vrst je mogoče doseči pri delodajalcu zadovoljive uspehe, zlasti kar se tiče zboljšanja materialnega položaja. Delavstvo je bilo med zborovamem zelo razgibano ter z raznimi predlogi in medklici aktivno sodelovalo pri tem prvem mezdnem zborovanju, na katerem so se združile vse tri strokovne organizacije za skupen nastop. Predavatelji so zborovnlcem obrazložili sedanje pogodbeno stanje TPD ter na podlagi statističnega materiala iznesli točne podatke o zvijanju cen vsem živ!jent-ikim potrebščinam v smislu indeksa Narodne banke v Beogradu in cer» \ podrob-rv prodaji na ljublianskem trgu G. Mak->e je poročal med drugim o uspehu konference predstavnikov rudarskega delavstva pri ljubljanski delavski zbornici, na kateri se je ugotovilo razpored stroškov po predpisanem draginjskem indeksu in njihov porast v razdobju od 1. 5 1939 do 11. 11. 1939 pri slabo plačanem delavcu za 14-5°/a pri boljše plačanem nameščencu ps za 11.2°/t mesečno. Predavatelj je podčrtal, da so se stroški za splošne življenjske potrebščine povečali od leta 1937 do danes že za 52%. medtem ko je delavcu bila mezda po sedanjem pogodbenem stanju zboljšana le za 9.5°/» Na konferenci je bilo sklenjeno, da se na podlagi čl. 26 kolektivne pogodbe povede akcija pri TPD za zvišanje draginj-skih doklad. ker je draginja narasla za nad 6 točk Pri tem se ne bo smelo pozabiti pri nadaljnjem naraščanju draginje vprašanja rodbinskih doklad za rodbine s številnimi otroki. Istočasno se je razpravljalo tudi o akciji za zvišanje pokojnin starih in novih rudarskih upokojencev, katerim naj bi se tudi priznale doklade. Na podlagi sklepot te konference je po izvajanju govornikov bila vložena vloga pri TPD za uvedbo pogajanj za revizijo kolektivne pogodbe zaradi porasta draginje. V smislu zahtev strokovnih rudarskih organiza cij, naj bi se pogajanja odredila še pred 1. decembrom t. 1. s tem, da bi povišanje stopilo v veljavo že s 1. novembrom 1939. Predmet pogajanj naj bi bik) tudi vprašanje rodbinskih doklad m pravice rudarskega delavstva iz 51. 221 obrtnega zakona, ki se nanaša na odtegljaje od temeljnih mezd rudarjem, vpoklicanim na orožne vaje. Ob zaključku trboveljskegs zborovanja je bila od vseh zboroval cev enodušno sprejeta predložena resolucija strokovnih organizacij za mezdna pogajanja s TPD glede povišanja rudarskih mezd m istočasnega maksimiranja cen žrvljeojskmip otrebščinam. Kakor vidimo, je delavstvo složno v svojih stanovskih, zlasti mezdnih vprašanjih ter je tu umelo celo rrločiti vse politične prepone. Vsi sloji se gibljejo zs izboljšanje oz. prilagoditev mezd in plač sedanjim draginjskim razmeram — le naši državni nameščenci čakajo in čakajo, da jim bo draginja zrasla preko glave Č,e primerjamo plače državnega uradništva nižjih kategorij, m semkaj spada vendar večina njih, moramo na žalost priznati, da so njihovi prejemki v mnogem popolnoma izenačeni MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. OGLAŠUJ v mali oglasnik »Slov. Naroda« 50 pajk e> i la> je . ažuriranje, vezenje zaves, perila monogramov gumbnlc Velika zaloga perja po 7 din. sJuliiana«, Gosposvetska c 12. & T. HUBERTU S PL,AS,£1 ■ din J50.— vse vrste dežnih plašče v, trenč-Kotov. sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano nizkih cenah PBCSH ES, Sv. Petra c 14. ENO ' JUG9GSAHKA SVftlJAMIF/j Beseda 1.— Din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— Din FRIZERSKO VAJENKO ali vajenca — sprejme salon >PIRCc, LJubljana, Flcijan-ska 6. 3356 PRODAM Beseds 50 par. Najmanj« znesek OREHOVA JEDRCA nova, sortiran cvetnem med tn medico dobite najceneje v Ljubljana židovska uL 6. 48.T TRGOVCI, POZOR! Orehove jezgre in suhe slive najugodneje kupite pri tvrdki Simičič Josip, Nova Gradiška. 3353 KUPIM Poseda 50 par. lave* posebej Najmanjši znesek 8.— Din. POZOR! Kupujem rabljene čevlje in prodajam moške obleke ln perilo. Klavžer. Vošnlakova 4. 3296 SODARSKDH HRASTOVIH DOG kupim 2000—3000 akord. — Karlo Pfeifier, sodar — Stari Vrbas. 3354 Maktda turni papir z delavstvom, na slabšem od njih pa so v toliko, ker se pri njih ne more govoriti o nobenem »pogodebnem« stanju, še manj pa o kakem »mezdnem« gibanju Cas bi bil, da se v našem časopisju dvigne rudi glas za zboljšanje eksistenčnih prilik državnega nameščenstva. Tudi tu naj složnost m stanovska organizacija pripomoreta pri de-lodajalcu-državi do prepotrebnih večjih draginjskih doklad! i To skupno prisrčno proslavljanje device j zaščit niče je do neke mere obnavljalo to-vaiiske vezi celokupne rudarske družine. — Obrat v Loškem rovu je v nevarnosti, hočejo vedeti nekateri crnogledeži ln sicer radi težav, ki so nastale v pogajanjih med TPD ln posestnlco Podrebernjakovlne, ki se razprostira nad Loškim rovom ln ki jo mora TPD odkupiti da bo lahko nadalje« vala z odkopom. Obe stranki sta pustili oceniti posestvc in je pri tem nastala v pogledih na vrednost posestva velika razlika ln se radi tega pogajanja krhajo. Sodimo po Izkušnjah v zvezi z nedavnimi odkupi raznih posestev po TPD, da se bo tako ali tako našla sprejemljiva oblika, ki bo zadovoljila oba dela in da na noben nači ne grozi odpust toliko ln toliko delavcev, posebno ne v sedanjem času. V najskrajnejšem primeru bo posredoval zakon. preda Iz Zagorja -— Sveto Barbaro so naši rudarji počastili letos z večjim optimizmom kakor zadnja leta, ko je povsod trkala beda na vrata. V nedeljo dopoldne so se z godbo ln zastavo udeležili mase v farni cerkvi iz katere so se vračali v četverostopih z ravnateljem ing. A. Koiko. obratovodji in uradništvom na ćelu pomešani a številnim občinstvom. Rudarji so prejeli običajne nagrade, tradicionelna pogostitev po ravnateljstvu je pa tudi letos odpadla, a mesto te je TPD poklonila drugI rudarski skupini ln Društvu za varstvo otrok gotovo vsoto za revne. Običaj pogostitve je bil opuščen v letu tragične smrti blagopokoj-nega kralja Aleksandra. Marsikdo obžaluje, da zapada tradicija pozabi, ne toliko radi pogostitve kot take temveč zato, ker je s tem odpadla edina prilika da sta sedela ta dan za isto mizo, rama ob rami rudar in ravnatelj, kateremu je smel ob tej priliki tovariško povedati svoje mnenje. Iz Slovenjgradca — Nesreče. Slovenjgraška bolnica je po nesrečah, ki so se pripetile v zadnjem času, že prenapolnjena. Ze 25. novembra je padel enoletni posestnikov sin Kasper Hubert od Sv. Primoža na Pohorju z mize in si prebil lobanjo. Starši so ga odpeljali k bližnjemu zdravniku, ki ga je pa v soboto odprem 11 v bolnico. — Druga nesreča je zadela 26-letno Rotovnik Elizo. 29. novembra je vozila iz gozda pri Smikiavžu listje. Padla je pod voz in si teže poškodovala roko ln nogo. — Zadnje čase se često dogodi, da starši vse predolgo odlašajo s prevozom ponesrečencev v bolnico. Priporočamo jim, da v bodoče takoj poiščejo zdravniške pomoči, ker tudi še tako dober zdravnik ne zna delati čudežev. — Sport. S loven j praški športniki prosilo vse prijatelje severne meje, da jim poskočijo na pomoč in darujejo ra l«rrts^. Na vabilo za prispevek sta doslej odgovorila le gg. Ravnikar Ivan in Jellenz Josip iz Celja. Športna mladina severne meje se obema zahvaljuje in ju stavlja drugim za zgled. — Športni klub »Mislinjac, smučarska sekcija, vabi vse prijatelje belega športa, da se vpišejo v njeno sekcijo. Pred sodiščem. — Koliko ste stari, gospodična? — Kaj moram to povedati? — Da, ln ne pozabite, da ste tem starej ši, čimbolj oklevate z odgovorom. NA VIDEZ SE JE POMLADILA ZA 10 LET! Poglejte te fotografije iste mlade dame! Gospodična Brassade pripoveduje, kako je postala na videz za mnogo let mlajša In le enkrat bol] privlačna »Presenečena in navdušena sem zaradi divne izprenaemba moje zunanjosti. Vse prijateljice mi zavidajo in povprašujejo po moji skrivnosti. Znanci ps mi neprestano čestitajo zaradi moje prekrasne polti. Evo, kako sem to dosegla: Vsak večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Biocel«, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril neki profesor dunajskega vseučilišča. Ona hrani in olepšava, ko spite. Koža stane čvrsta in brez gub. Cez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, da se mi razkroje zajedalci in zožijo razširjen* znojnice, ter da mi koža postane sveža, jasna ln velurno-gladka.t Vsaka žena, ki se poslužuje te nege Is* pote samo tri minute na dan, lahko postane na videz za mnogo let mlajša — ter dobi krasno polt. S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne. Ljubljana, Kjufljcva alica *Uv. g Po uroke polnem trpljenju me je nenadoma zapustil moj srčno ljubljeni soprog* gospod Mogel Anton privatni uradnih v pokoju in poročnik v rezervi, odlikovan z redom Jugoslov. krone V. stopnje Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 7* decembra 1939 ob pol 4* uri popoldne izpred mrliške vete splošne bolnice na po-kopališče k Sv. Križu« Ljubljana, dne s« decembra 1939* Globoko užaloščei ELA ženska armada Finske šteje 100.000 članic Bivša služkinja Milna Sillampaa je priborila finskemu ženstvu volilno pravico in pravico do aktivnega sodelovanja v vojski progah cek> vrsto črnih kabinetov, zvanih nelogična in da torei nikoli ne kaže spu- Dve finski mladenki v vojaški uniformi Finke so si prve v Evropi priborile L 1906. volilno pravico, že pol stoletja sodelujejo ženske aktivno v deželi 45.000 jezer v narodnem življenju, v politiki, gospodarstvu in v — vojski. Prvo bo ri t el ji ca za ženske pravice in za popolno emancipacijo na Finskem je bila preprosta ženska, k; se je pisala Milna Sžllampaa. Rodila se je v najbolj divjem in najbolj zapuščenem delu Karelije. Prišla je kot mlada kmetica s cekarjem v finsko prestolnico proti koncu prejšnjega stoletja. Iskala je službo v mestu kakor tifioci njenih tovarišic. k: jih domača zemlja ni mogla preživljati. Trkala je na vrata meščanskih hi.š v Helsinkih in prosila za delo. S težavo je dobila mesto pomožne kuhar ce. Ves dan je opravljala težja dela v h:ši, zvečer pa je v svoji podstrešni sobici prebirala knjige. V nekaj mesecih se je navadila čitati in pisati. Požirala je knjige in se sama izobraževala, kmalu je vedela in znala toliko kot njene sovrst-nice, ki jim je bila usoda naklonjena, da so lahko ob skovale šole. S svojo inteligenco in talentom je služkinja Milna Sil-lampaa kot samouk spoznala domačo in tuje literature. Odpri se ji je nov svet, videla je socialno krivico in bedo ter se je odločila, da bo posvetila svoje ž vi jen je borbi za ženske pravice. Posvetila se je politiki. Nekaj let kasneje je bila mlada služkinja na čelu socialnega in političnega ženskega g banja, ki se je zelo razmahnilo, čeprav je carjeva policija bdela nad delovanjem emancipirank. Mirna Sillampaa se je zaklela, da bo pomagala svojim tovari-slcam služkinjam in delavkam. Leta so potekla. Bivša kmetica in služkinja si je priborila važno mesto v eni izmed političnih strank. Organizirala je Ženstvo in začela načrtno borbo za ženske pravice. Zmagala je na vsej črti. četrt stoletja se je Milna Sillampaa borila za pravice ženstva na Finskem in še danes je v prvi vrsti med finskim ženstvom, ki aktivno sodeluje v politiki, gospodarstvu In v vojski, še danes po tridesetih letih uspehov :n slave borbenost in vera v pravičnost borbe ni manjša v srcu bivše služkinje Milne Sillampaajeve. L. 1917. si je Finska priborila svobodo in neodvisnost. Tedaj je nastalo nekaj novih krvavih strani v zgodov ni tega malega , borbenega in kulturnega naroda. Dve leti se je mala Finska borila proti orjaški Rusiji. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. David je premagal Goliata. Finska je izčla iz borbe kot zmagovalka V tej borbi za ohranitev samostolnosti in svobode so se že borile finske žene ramo ob rami z možmi. Oborožene so bile kakor vojaki in nnlož li so jim enake pravice in dolžnost' kakor vojakom Dobršen del zasluge za zmago v borbi z Rus5jo od lč 1917. do 1 1P19 gre finskemu ženstvu. ki je oboroženo branilo domovino. Po zmagi se je Finska na novo organizirala n: narod je sprejel novo ustavo v kateri ie bHo prignano junaštvo finskih žena v osvobodilnih boj^h. V posebnem poglavju ustave je bik) 1. 1919. določeno, da ima finska ženska prav co in dolžnost sodelovati pri obrambi domovine. Milna Sillampaa se je z neverjetno odločnostjo potegovala ob ustanovitvi svobodne Finske za vse ženske pravice. Po njeni zaslugi in na njen predlog je bila sprejeta v parlamentu gori navedena določba o parvicah in dolžnostih Fink v obrambi domovine. Omeniti je treba, da je ta ustavna določba edinstvena na vsem svetu. Nekatere druge države imajo tudi določbe o žensk h pravicah, toda nobena država na svetu ni dala ženskam glede obrambe domovine iste pravice in dolžnosti kakor moSkim. Milna Sfltempaa, ki se tako piše kakor letošnji Nobelov nagrajenec, pa n; z njim nič v sorodu, je bila tudi prva Finka, ki je postala minister. Organizirala je kot član finske vlade »Ligo za obrambo domovine« in na njeno pobudo je organiz rano ženstvo nabiralo članice po vsej Finski tudi v najbolj zakotnih vaseh te čudovite severne države. V zadnjih dvajsetih letih je večina ženstva izpolnila svojo vojaško dolžnost kakor moški. Ne glede na socialni položaj izpolnjujejo Finke svojo dolžnost do domovine, članice finske ženske aimade so oborožene s peškami in nosijo temno uniformo ter se s stematično vojaško vežba-jo, tako da so pripravljene v polni meri izvršiti svojo vojaško dolžnost in braniti meje svoje domovine. V ligi je organiz ranih 100.000 žensk, ki tvorijo prvo žensko armado v Evropi. Ženske pa sodelujejo tudi v finskem generalnem štabu. Vojaške avtoritete so spoznale pomembnost sodelovanja žensk pri izdelav: obrambnih načrtov. Ko je imel pred meseci finski generalni štab odločilna posvetovanja o načrtu za obrambo dežele, sta sodelovali tudi dve ženski, neka kemičarka in neka geograf nja. V borlx) z napadalci je pred dnevi stopila tudi finska ženska armada, katero tvorijo specializirani oddelk , ki so dodeljeni redni vojski, in samostojni oddelki. Kakor 1. 1917. se finko ženstvo zopet bori s puško v rok. ob rami svojih mož in sinov. zoraviU£3 Zasilmiva ksjižica profesorja frankfurtske univerze dr. Heupkeja V Frankfurtu ob Meni je izšla nedavno zanimiva knjižica p^>d naslovom »Obstkuren bei Kranken und Gesunden«. Napisal jo je profesor frankfurtske univerze, znani raziskovalec na področju dietetilte in prehrane dr. Heupke. V nji opozarja prepričevalno na to, da lahko sadje uporabljamo za zdravljenje mnogih bolezni in da bi morali tudi zdravi ljudje uživati sadje in sadne šoke v mnogo večji meri kakor doslej. Reililncst raznih vrst sadja je sicer neznatna, kajti v sadju je mnogo vode. Toda tx> nas ne sme motiti. 100 gramov sadja da povprečno samo 50 kalorij. Pri tem ne znatnem številu kalorij je pa sadje priporočljivo kot pomočnik pri zdravljenju mnogih bolezni. Tako je priporočljivo jesti sadje zlasti debelim ljudem. Sadje ne podpira nabiranji maščobe, na drugi strani pa vzbuja v svojem velikem obsegu zadosten občutek sitosti. V sadju je zelo malo beljakovin. Zato je sadje dobro za lečenje vseh tistih bolezni, pri katerih ne smemo uživati hrane, vsebujoče mnogo beljakovin Ce ima človek vnetje ledvic, ne morejo bolne ledvice izločati iz telesa i*azkrajalnih zarodkov beljakovin. Ce pa tak bolnik sklene jesti ob določenih dnevih samo sadje in piti sadne soke, olajša ob takih dnevih delo svojim ledvicam tako, da se njinovo vnetje ublr.ži. Sadje in sadni soki so zelo priporočljivi tudi pri napadih putike, ker ne vsebujejo nobenih snovi, iz katerih bi se mogla delati močna kislina in ker pri tem obenem podpirajo izločanja moče. S sadjem se uspešno zdravijo tudi bolezni srca in žil. Pri takih boleznih je moten krvni obtok. Zato kri ne more dobro odstranjevati iz poedinih celic snovi, ki so telesu škodljive. Tako ostane, recimo, pri izmenjavi snovi v te'esu pogosto preveč kuhinjske soli. ki pride v telo s hrano. S sadjem in sadnimi soki se te motnje odstranijo. Sadje s svojim neznatnim številom kalorij obvaruje telo prevelikega truda s prebavo hrane in sploh olajša vso izmenja- vo soli v telesu. V sadju sploh m nobene kuhinjske soli, tako da laiiko telo. ko dobiva samo sadje, od prej nabrano sol izloči. Sadje m sadni soki so priporočljivi tudi pn boleznih črevja Suhe borovnice so že od nekdaj ljudsko sredstvo proti driski. Enake priporočljiva so pri takih boleznih jabclka S tem, da vsebuje ie malo maščobe, je priporočljivo sadje tudi proti vnetjem. Ker pa je v sadju mnogo sladkorja in vitaminov, pospešuje delovanje jetrnih celic in y. zato celo učinkovito .sredstvo proti boleznim jeter in žolčnika. Pri takih boleznih se najbolje obnese grozdje. Slednjič je treba opozoriti še na zdravljenje sladkorne bolezni, pri kateri lahko uživamo sadje v kakršni koli obliki Ce se odloči diabeih vsak teden ali vsakih 14 dni, kakoi je pač njegova bolezen, za en sadni dan. ko uživa samo sadje, si zelo olajša bolezen. Njegovo telo pvenaša zmes sadnega in grozdnega sladkorja navadno zelo dobro. Ob sadnem dnevu ne otežujejo izmenjavo snovi v njegovem te!ecu niti beljakovine niti ma*čoha. zato se mu Dri lažji stopnji sladkorne bolezni ne izločn skori j noben s'adkcr. v težjih primerih po le čisto malo. Ne desna, ne leva Človek si težko misli, kako bi bilo pri nas, če bi ne poznali" besed desno in levo In vendar so na svetu ljudje, ki takih besed v svojem jeziku ne pozr.ćjo. Kako si pa pomagajo, čc naj določijo smer? Kaj enostavno To so ljudje, ki so. v sta'nem stiku z naravo, ki opazujejo nebo in zato določajo smer ali lego samo po štirih straneh sveta. Če prideš na afriškem otoku Madagaskarju v domačinovo hi:o in za gledaš na mizi nož, posodo ah kaj drugega, se boš seveda začudil, ko te gostitelj povabi, da sc poslužiš noža, ležečega na mizi na jugu, ali da piješ iz posode, stoječe na severu. Sc bolj čudno je to na Havajskih otokih Ti otoki se dvigajo strmo iz morja in sicer precej visoko Na Havajskih otokih rabijo ljudje za označevanje smeri ali lege razen štirih strani neba še izraze ki so približno taki, kakor če bi pri nas rekli, skoči na konja, -.a konju, skoči s konja §tm strani sveta rabijo za določanje smeri tudi R^rmanci v Zadnji Indiji. Kako mo-*a biti Evropcu. ki ni navajen tega načina zražanja, če mu zakiičejo domačini v gozdu ali kje v temi: Pazite, proti vam dirja od zapada divja krava! Podobno se izražajo v Aziji tudi nomadski Mongoli, ki pravi-io celo namestu levo in desno, vzhodno in /anadno uho Sicer se pa najde nekaj po- inbnega tu pa tam tudi v Evropi Na severnem nemškem otoku Nordemev slišiš pogosto o človeku, ki je odšel zdoma pro-r: vzhodu ali zapadu namestu na desno in levo NJa šlezviškm otočkih Halligen govore o mizi, postavljeni ob vzhodni steni