ES KVlOIJsKIM ^ ¦":. -^% ^ «¦ ¦• L^^^t : -: Pomen katoliškega časopisja. Belgijski katoličani so si v svesti, da mora katolicizem, ako hoče biti prodoren in zmagovit, svoje sile črpati iz dvojne organizacije: politične in nepolitične. Med nepolitičnimi organizacijami zavzema važno mesto prosvetna organizacija. Ta organizacija, ki v Belgiji izvrstno uspeva, širi katoliško časopisje kot najboljše izobraževalno sredstvo. Rezultat tega sistematičnega, neumorno vršenega dela, je velika razširjenost katoliškega časopisja v Belgiji. Mednarodna izložba katoliškega tiska, ki je bila v Vatikanu letošnje poletje, je nudila pregled katoliškega tiska po raznih državah. Kar se tiče katoliškega tiska v Belgiji, jasno in glasno govore nasledn.ie številke: Od 2,200.000 iztisov novinskih dnevnikov odpade na katoliške dnevnike 995.000 ali 44%, na katoliški cerkvi sovražne 700.000 ali 31%, na indiferentne (brezbarvne) 565 tisoč ali 25%. Se ugodnejše je za katoličane razmerje pri tednik- -: 316 tednikov je katoliških, 298 pa nekatoliških. Posnemajmo Belgijce! Inženjer-menih. Bog kliče v svojo službo ljudi iz raznih poklicev in različne starosti. V Lyonu (na Francoskem) je živel inženjer Legrand, mož temeljite in dejansko preizkušene strokovne izobrazbe in velikega ugleda v tem velikem industrijskem mestu. Oženjen je bil ter živel v srečnem zakonu. Pa vendar ni bil zadovoljen. Hrepenel je višje. Njegovo hrepenenje ni veljalo svetu in temu, kar svet nudi plače, časti, uživanja in veseIja. Višje je stremelo njegovo srčno hrepenenje. V samostan ga je vleklo: to je bil božji klic. In inženjer Legrand je temu klicu sledil: vstopil je v najstrožji katoliški red, v red kartuzijancev. Njegova soproga je tudi šla v samostan in sicer v samostan kartuzijank. Nedavno je prejel prejšnji inženjer Legrand zakrament duhovniškega posvečenja, kimu ga je podelil kardinal Maurin, lyonski g. nadškof. Protestant — katoliški škof. Na An- gleškem. se v zadnjem času vedno češče dogaja, da protestantski duhovniki, člani anglikanske hierarhije, postanejo katoličani. Prav mnogo jih je tudi, ki postanejo katoliški duhovniki. Med temi ie Henrik Ivan Poskitt. Poskitt je rojen iz protestantovske rodbine ter je bil leta 1911 posvečen za protestantovskega duhovnika. V tem svojem položaju ni mogel najti duševnega miru. Obširen in naporen študij kr; anstva ga je uveril, da anglikanska cerkev, čije duhovnik je bil, ni prava od T^ristusa ustanovljena cerkev. Takšna je edino katoliška cerkev. Temu spoznanju je sledilo dejanje: zapustil je dušnopastirstvo anglikanske cerkve in cerkev samo ter je leta 1915 vstopil v katoliško cerkev. Hotel je postati katoliški duhovnik. V to svrho je študiral katoliško bogoslovje ter postal leta 1917 katoliški duhovnik. Zdaj ga je papež Pij XI. imenoval za katoliškega škofa v Leedsu, važnem industrijskem mestu Anglije. Duhovne vaje za fante v Domu Jezusovega Srca v Mariboru so od 5. do 9. decembra. Začetek 5. decembra ob 7. uri zvečer. Vsa oskrbnina stane 100 Din. Prosimo, da se pravočasno prijavi, kdor se želi udeležiti tega tečaja. —• Vodstvo Doma. Cirilova knjigarna v Mariboru priporoča gg. duhovnikom naslednja dela: Bares. Im Lichte der Ewigkeit, Ausgewahlte Hlrtenworte, Predigten, Ansprachen und Briefe, broS. Dln 39.20. — Vonier-Ellerhorst: Die Personlichkeit Christi, broš. Dln 36.40. — Bernhart: Der stumme Jubel, broš. Din 84.60. — Staudinger: Jezus und seln Priester, Gedanken Uber die Priester und die Heiligkeit des Priestertuma, broS. Din 47.60. — Predigt und Prediger in der Zeit, broS. Din 45.—. — Faulhaber: Zeitrufe - Gottesrufe, gesammelte Predigten, vez. Din 86.80. — Begegnunug von Kirche und Welt, broS. Din 22.50. — VVeingartner: Der Christ Im AUtag, broS. Dln 50.—. — Weingaxtner: Kurze Katechlsmus« predigten, I. und n. Teil, broS. Din 72.—. — Kirche im Kampf, broS. Dln 46.50. — Katholische Aktion und Seelsorge, broS. Din 30.—. — Adam: Jezus Christus, vez. Din 112.—.