OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 16, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 116
DomaČe vesti
Na potovanju
V East Helena, Mont., sta se podale Mrs. Frances Tegel in mlajša hčerka Lillian iz 960 E. 239 St. Spotoma bodo obiskale sledeče naselbine: Portland, Ore., Californijo in Denver, Colo. Želimo jima srečno pot in dobro zabavo na svatbi v Montani ter srečen povratek!
Na počitnicah
Pozdrave pošiljata pri jate: Ijem in znancem Mr. in Mrs. Jack Serak, ki se nahajata v Dunn, N. C., kjer pravita, da je temperatura 99 stopinj v senci, toda se prav dobro počutita. Tamkaj ostaneta tri tedne.
V bolnišnici
V Cleveland Clinic bolnišnici se nahaja poznani Ludvik Og-rinc, ki je vodil več let grocerij-sko trgovino na E. 156 St. Podvreči se je moral težki operaciji in obiski začasno niso dovoljeni. Upamo, da se mu ljubo zdravje čim preje povrni!
Podr. št. 106 Sansa
Jutri večer 17. junija se vrši redna mesečna seja podružnice št. 106 SANSa v Slovenskem društvenem, domu na Recher Ave. Naproša se članstvo in društvene zastopnike, da se seje polnoštevilno udeleže. Podana bodo poročila konvencije in urediti je več važnih stvari.
Piknik društva "Nanos"
V nedeljo 22. junija se vrši piknik društva "Nanos," št. 364 SNPJ na vrtu iDoma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Igrala bo izvrstna godba in pripravljena bodo okusna okrepčila ter prijetna zabava za vse po-setnike.
Mlad. pev. zbor SDD
Jutri večer ob osmih se vrši redna seja Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Nadzorni odbor se prosi, da pride pol ure preje, da pregleda račune. Vabi se odbornike in starše na polnoštevilno udeležbo.
Prestal operacijo
V petek zjutraj se je podal v Huron Rd. bolnišnico poznani trgovec s pohištvom Mr. Louis Oblak, 6612 St. Clair Ave. Podvreči se je moral operaciji na slepiču, katero je srečno prestal. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje!
Graduanlje
Iz Euclid Central High šole so prošli teden graduirali sledeči slovenski fantje in dekleta; John Bartol, 20771 Nauman Ave., Charles Cosenik, 19480 Newton Ave., Edward Hodekie-vic, Robert Klause, 20521 Miller Ave., Thomas Klisuric, 1433 E. 252 St., Joseph Kochaver, 19531 Nauman Ave., Richard Kostic, 18940 Renwood Ave., Earl Krocker, 19700 Ormiston Ave., Joseph Likosar, 894 E. 210 St., Joseph Lovsin, 1985^ St. Clair Ave., Frank Mahne, 19470 Ormiston Ave., Louis Mi-kolich, 20982 Nauman Ave., Edward Mikovic, 20361 'Arbor Ave., Frank Svigel, 6933 St. Clair Ave., Donald Znidaršič, 20501 Nauman Ave., Agnes Ku har, 20751 Miller Ave., Tillie Milavec, 18011 Monterey Ave., Lillian Peklay, 19329 Tyronne Ave., Jane Tomsic, 884 E. 230 St., Marian Zakovsek, 19090 Abbey Ave. in Mary Anne Zele, 21086 Arbor.
Med veterani-graduanti pa se je nahajal Edward Zupančič, 21141 Miller Ave. ,
Zed. države poslale Romuniji oster protest
Protest je v zvezi z novimi romunskimi zakoni, ki utegnejo podržaviti ameriško imovino
Truman podpisal balkanske pogodbe
WASHINGTON, 13. junija—Zedinjene države so v seriji zadnjih protestov proti državam v vzhodni Evropi poslale tudi romunski vladi ostro protestno noto zaradi dveh novih zakonov, ki grozijo s konfiskacijo ameriške imovine v Romuniji.
Protest je bil izročen romun-*
skemu zunanjemu ministrstvu že pri koncu preteklega meseca.
Vsebuje opozorilo romunski vladi, da si Zedinjene države pridržujejo vse pravice pri zašSiti ameriških interesov, ki utegnejo biti ogroženi z novimi zakoni.
Ameriška protestna nota, ki je sledila vsled dveh novih zakonov, ki sta bila sprejeta v romunskem parlamentu 5. aprila in 24. maja, pravi, da se pričakuje "takojšnjo in efektivno odškodnino", če bi na podlagi teh zakonov bilo onemogočeno, da Američani v Romuniji nadaljujejo z obratovanjem svoje imovine.
Ameriški oljni interesi niso direktno prizadeti
Uradnik državnega oddelka je izjavil v zvezi s to novo protestno noto, da bi oba zakona postavila pod kontrolo vlade cene, profite, produkcijo in kredite v industriji in da s tem utegneta voditi v podržavljenje kot romunskih tako tudi ameriških privatnih podjetij, brez da bi lastniki dobili odškodnino.
• Uradnik je rekel, da so edino ameriški oljni interesi izjema novih zakonov, toda da utegnejo bili vključeni v kolikor se takoj ne podvzamejo potrebne mere, da se to prepreči.
Zedinjene države so ta protest poslale romunski vladi ko so začela prihajati poročila, da je ustanovljen podonavski trgovinski blok in da sta Romunija in Jugoslavija podpisale trgovinsko pogodbo.
INDIJSKI KONGRES ODOBRIL DELITEV
NEW DELHI, 15. junija— Vse-indijski kongres je danes odobril načrt za delitev Indije v dve državi, v Pakistan in Hindustan ,toda opozoril je, da varnost Indije ne bo dovolila, da male države princov proglašajo svojo neodvisnost od dveh dominio-nov.
Več kot 12 držav princev se je pridružilo ustavodajnem parlamentu, toda neke punjabske države so po poročilih pripravljene, da proglasijo neodvisnost.
Ob tej priliki je udaril po "tiranskih vladah/' obenem pa pohvalil Italijo
WASHINGTON, 14. junija — Predsednik Truman je danes podpisal mirovne pogodbe z Italijo in tremi bivšimi sateliti osišča na Balkanu (Madžarsko,-Bolgarijo in Romunijo), ki so bile nedavno z veliko naglico odobrene v senatu Zedinjenih držav, da se "ustavi val komunizma v Evropi."
To priliko je predsednik porabil, da je udaril po obstoječih vladah Madžarske, Bolgarije in Romunije, katere je označil za "komunistične tiranije," obenem pa je pohvalil Italijo, ki ima tre-notno vlado, iz katere so bili izobčeni "komunisti in socialisti."
Truman je izjavil, da "italijansko ljudstvo navzlic velikim težavam^ s svojim lastnim delom gradi novo demokracijo in upostavlja svoje izgubljene svo-bodščine."
Predsednik je dalje rekel, da priznava, da nekatere določbe italijanske mirovne pogodbe niso zadovoljive, potem pa dostavil, da se bo potom Združenih narodov ''izposlovalo take spremembe v pogodbi, kakršne se bo potrebovalo v luči izkušenj."
Glede treh balkanskih držav je Truman rekel, da vlade, ki danes tam obstoje, niso v soglasju s sporazumom, ki je bil dosežen v Jalti, da pa upa, da bodo eventualno dobile vlade, ki bodo "resnično zastopale ljudstvo."
ANGLEŽI SO ZA SKLIC KONFERENCE "VELIKE TROJICE"
LONDON, 15. junija. — Danes je organizacija Commonwealth Society, katere predsednik je Winston Churchill, objavila apel, da se v najkrajšem času snide konferenca "velike trojice" (Truman, Stalin in Attlee), ki naj bi vzela v pretres vprašanje atomske kontrole.
Poziv na tako konferenco je bil naslovljen na pre-mierja Attlee-a, ki je tudi can in eden izmed voditeljev omenjene organizacije.
"Commonwealth Society" je nepolitična organizacija, ki je bila ustanovljena pred več leti v svrho proučevanja vojn in kako organizirati kampanje, da se vojne prepreči. Za enega svojih poglavitnih ciljev si je vzela, kako ustvariti mednarodno policijsko silo za ohranitev miru med narodi sveta.
"Omiljena" Van Akenova predloga bila sprejeta
Proli-unijski zakonski načrt sprejet v ohijski postavodaji; predloga za odpravo diskriminacije bila poražena
Ogenj na St. Clairju
V soboto zvečer je v poslopju verske dobrodelne organizacije "Volunteers of America" na 3423 St. Clair Ave. izbruhnil požar, ki je napravil za $20,000 škode. Iz sosednih poslopij je moralo bežati okrog 50 oseb in promet na St. Clair Ave. je bil dalj časa ustavljen.
Nova zdravnica
Mr. in Mrs. Ludvik Prosen iz 19716 Arrowhead Ave. sta se 11. junija podala v Chicago, 111., kjer sta se udeležila graduacije njiju hčerke Anne, ki je dovršila svoje študije za zdravnico. Nova zdravnica je prišla s starši nazaj v Cleveland, kjer ostane do 1. julija, ko bo nastopila službo v bolnišnici. Čestitamo!
madžarski predsednik ni bil prisiljen, da zadrži svojo pozicijo
BUDIMPEŠTA, 14. junija — Madžarski predsednik Zolian Tildy je danes javno obtožil bivšega premierja Ferenc Nagyja zaradi "neodgovornih in lažnji-vih izjav,' da so njega (Tlydija) prisilili, da zadrži svoj predsedniški urad s grožnjami, da ga bodo v nasprotnem slučaju de-portirali v Rusijo.
Oba, Tildy In Nagy, sta člana stranke malih posestnikov, toda Tildy ni vmešan v zaroto, katero je, kot pravi obtožnica, pripravljal Nagy proti madžarski republiki.
"peclar" hoover kot "najboljši oče"!
WASHINGTON, 14. junija-Članice "Odbora ameriških mater" so imele danes rdeča lica. Včeraj so namreč izbrale FBI direktorja J. Edgar Hooverja za "najboljšega očeta" leta 1947, ko je bila vest že- v javnosti, pa so odkrile, da je Hoover—samec. Nato so v naglici to čast pode lile new-yorškemu governerju Dewey-u, ki je oženjen in oče dveh sinov.
V Clevelandu se bo danes vršil velik "veto shod"
Pričakuje se, da se bo shoda udeležilo okrog 10.000 delavcev in povorka 2,000 avlov
Cleveland Industrial Union Council pripravlja za danes zvečer ob 5. uri svoj veliki "veto shod" z namenom, da protestira proti državnim in zveznim pro-ti-delavskim zakonskim predlogom.
Tajnik CIUC, A. E. Stevenson, je izjavil, da se pričakuje, da se bo shoda in povorke udeležilo 10,000 delavcev, odnosno 2,000 avtov.
Povorka bo krenila iz lake fronta na E. 9.* ulico in severno od Memorial Shorewaya, kjer je center demonstracij. Govornik bo direktor CIUC, Jack Kroll.
Po govorih, s katerimi bo okrcana Taft-Hartleyeva proti-de-lavska zakonska predloga, bodo demonstrantje zahtevali od mestnega sveta, da sprejme resolucijo, s katero naj urgira ve-tiranje proti-delavskih predlog.
Stevenson je izjavil, da se clevelandski župan Burke ni odzval povabilu, da objavi "veto dan" na podoben način kot so to storili župani New Yorka in nekih drugih mest.
V novi letalski nesreči je izgubilo življenje 50 oseb
Letalo Capitol Airlines DC-4 treščilo v goro pri Blue Ridge; 7 Cleveland-čanov med žrtvami letalske nesreče
LEESBURG, Va., 14. junija—Vladni uradniki so našli ostanke potniškega letala Capitol Airlines, DC-4, ki je treščilo v goro pri Blue Ridge. Trupla 47 potnikov in 3 članov posadke so bila najdena in odpeljana iz mesta, kjer se je strahovita nesreča pripetila, v provizorično mrtvašnico v Leesburgu.
Izvršni podpredsednik zračne*-inije James H. Carmichael, je izjavil, da je letalo, ki je bilo pogrešano od snoči, treščilo v hrbtišče gore v višini 1,600 čevljev.
Na lice mesta so se podali uradniki "Civil Aeronautics Board" in administracije, da izvršijo preiskavo glede vzrokov te tragedije, ki je tretja te vrste v teku zadnjih dveh tednov.
Sedem Clevelandčanov med žrtvami
Snoči se je v Colambusu zaključilo 97. redno zasedanje dhijske postavodaje, ki je navzlic velikemu pritisku od strani organiziranega delavstva sprejela "omiljeno" Van Akenovo predlogo za "reguliranje" delavskih unij. ,
Predelani zakonski načrt, kateri nosi ime reptiblikanskega državnega poslanca Richarda R. Van/Akena iz Clevelanda, je bil sprejet s 73 glasovi proti 42 v poslanski zbornici in snoči odobren v državnem senatu.
(Na kak način je bil Van Ake-nov zakonski načrt "omiljen," iz poročil, ki so na roki, ni razvidno.)
Obe zbornici sta pod absolutno kontrolo republikancev. Peščica demokratov v obeh zbornicah je glasovala proti Van Akenovi predlogi. Proti so glasovali tudi štirje republikanci iz okraja Cuyahoga v poslanski zbornici in sicer: James J. Barton, E. M. Ros^, George Wood-ling in Francis Young. V državnem senatu je glasoval proti Van Akenovi predlogi tudi Jack Persky iz Clevelanda.
Na zadnji seji poslanske zbornice je skupina republikancev iz okraja Cuyahoga napela vse sile, da bi se uzakonil načrt za imenovanje komisije proti diskriminaciji pri najemanju zaradi polti, vere ali narodnosti, toda njen poizkus je propadel.
Republikanci so zadnjo jesen uradno obljubili, da se bo sprejel tak zakon, ker je bil velik pritisk, zlasti od strani zamorcev, ki normalno volijo republikansko. Poraz te zakonodaje bodo zlasti republikanci v Clevelandu in po drugih mestih, kjer so zamorski glasovi važen faktor, težko preboleli.
Clevelandski republikanci se boje, da se bodo zamorci, ki so se izza Rooseveltove smrti začeli vračati k njim, v rastočem številu vrnili v demokratski tabor.
Bivši madžarski premier Nagy dospel v Ameriko
Baje namerava sestaviti madžarsko ubežniško vlado
WASHINGTON, 15. junija— Bivši madžarski premier Ferenc Nagy, ki je na podlagi obtožb, da je na Madžarskem pripravljal puč, podal ostavko, je dospel v Washington in sicer kot prostovoljen begunec.
Nagy je prispel snoči iz Švice in bo v torek priredil časnikarsko konferenco v zvezi z zadnjimi dogodki na Madžarskem.
Govorice se širijo, da je Nagy prispel v Washington z namenom, da zaprosi ameriško vlado za pomoč pri sestavi madžarske ubežniške vlade.
Po nekih poročilih iz Inns-brucka v Avstriji, so baje madžarski begunci že sestavili takšno vlado.
#
Nagy in Varga bosta sojena v odsotnosti
BUDIMPEŠTA, 15. junija — Madžarsko časopisje danes po roča, da bosta bivši premier Ferenc Nagy in Bela Varga (govornik v parlamentu) sojena v odsotnosti na podlagi obtožb, da sta hotela strmoglaviti republiko.
Madžarski justični minister, Istvan Ries je izjavil, da je dal ukaz ljudskim sodiščem, naj ta koj začnejo s postopkom proti obema članoma desnega krila stranke malih posestnikov.
Med žrtvami te nove letalske katastrofe se nahaja sedem Clevelandčanov in sicer:
Edward C. Daoust, star 59 et, ki je znani predsednik Cleveland Clinic Foundation, Miss Dorothy Ann Hosford, -8 let stara hčerka znanega bankirja, dr. Joseph H. Marko, star 24 et in njegova soproga Mrs. Florence Marks Marko, ki sta se nahajala na poročnem potovanju; Miss Margaret J. Smolen, 39 le stara uslužbenka Rdečega križa; Arthur Pollard, 35 let star trgovec, in Francis A. Georger, 26 let star inženir pri Precision Metalsmiths, Inc.
Z novimi žrtvami se je števi-o Clevelandčanov, ki so v manj kot enem mesecu izgubili svoje življenje v letalskih nesrečah, zvišalo na 18.
Truman imenoval preiskovalno komisijo; 12 mož ubitih v nesreči bombnika B-29
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
madžarski predsednik o gonji proti judom
BUDIMPEŠTA, 15. junija-Madžarski predsednik Zoltan Itldy je danes v govoru, s katerim je ostro obsodil gonjo proti Judom, naslovil na Madžare apel, naj ne pozabijo na zakone pravice in človečnosti.
Senatni odbor bo preiskal vzroke nesreče
Vzroki te poslednje letalske nesreče niso mogli biti ugotovljeni.
Letalo je zapustilo cleveland-sko letališče v petek ob 4:18 popoldne in sicer s 7 potniki. Iz Chicaga je bilo na potu v Washington, ki je od pozorišča katastrofe bil oddaljen samo 20 minut letalskega časa.
Zagonetka je, kako je letalo, ki bi po predpisih moralo leteti v višini 3,000 čevljev, letelo v višini samo 1,600 čevljev.
Vzdrževalni direktor za zračne linije, James Franklin, je prvi zagledal razbite ostanke potniškega letala, ko je po vesteh, da se je isto zgubilo, z malim letalom odletel, da ga poišče. Izjavil je, da je iz zraka izgledalo, kot da je ogromno letalo, potem ko je treščilo v hrbtišče gore, eksplodiralo.
V Washingtonu je senator Owen Brewster izjavil, da poslednje tri letalske katastrofe dajo slutiti, da gre za napake pri graditvi in da bo senatni trgovinski pododbor za letalstvo preiskal najnovejšo katastrofo pri Leesburgu.
WASHINGTON, 15. junija.— Predsednik Truman je pod vti-lom velikih letalskih nesreč, ki so se pripetile v zadnjih tednih, danes imenoval posebno komisijo, ki bo skušala dognati vzroke teh katastrof.
Preiskovalna komisija bo imela nalogo, da prepreči nove katastrofe potom eksekutivne in zakonodajne akcije.
Predsednik je izjavil, da javni intesi zahtevajo, da se stori vse, kar je mogoče, v svrho dosežen ja najvišje varnosti, ki je mogoča v operaciji zračnega potovanja.
Za načelnika preiskovalne komisije je bil imenovan predsednik vladnega odbora za civilno letalstvo James M. Landis, kateremu so bili dodeljeni štirje veščaki na polju zračnih operacij in letalske gradnje, ki so brig. gen. Milton W. Arnold, Theodor P. Wright, H. B. Cox in dr. James C. Hunsaker.
Takoj za petami nove velike nesreče v Virginiji, v kateri je izgubilo življenje 50 oseb, je včeraj dospela vest, da je v bližini Springfielda v državi Vermont treščil v neko goro armad-ni bombnik B-29, pri čemur je izgubilo življenje 12 mož.
Armadno letalo se je ponesrečilo tekom nevihte, ko je plulo iz Tucsona v Arizoni proti ar-madni zračni bazi Granier Field v državi New Hampshire. Ko je odletelo iz Arizone, je bilo na njegovem krovu 15 oseb, ampak
trije potniki so v Pittsburghu izstopili.
#
Okoli 400 ubitih letos v letalskih nesrečah
V teku leta 1947 je bilo v Zedin jenih državah in drugih delih sveta v civilnih letalskih nesrečah obitih okrog 400 oseb.
Skoro polovico žrtev teh nesreč odpale na katastrofe, ki so se pripetile v vzhodnem delu Zedin jenih držav, v katerih so treščila štiri-motorna letala D.C.-4, ki so bila predelana za civilno letalstvo iz armadnih letal.
Nesreča, ki se jfe pripetila 30. maja blizu Bainbridge v državi Maryland, je zahtevala 53 življenj, dan preje, 29. maja, pa je na zrakoplovišču La Guardia v New Yorku treščilo na zemljo in eksplodiralo letalo, v katerem je zgorelo 42 oseb.
Število žrtev v omenjeni nesreči je v soboto poskočilo na 43, ko je v New Yorku za opeklinami in drugimi poškodbami umrl Mack Gordon, star 57, predsednik znane clevelandske veletrgovine Lindner Coy.
Z njegovo smrtjo' je število oseb iz Clevelanda, ki so izgubile življenje v new-yorški katastrofi, poskočilo na 11.
V sobotni nesreči je umrlo 7 Clevelandčanov, torej je v teku par tednov 18 prebivalcev našega mesta umrlo v letalskih nezgodah.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
Pozimi se je naučilo pisati in brati pol milijona nepismenih
16. junija 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za p61 leta) —-
For 3 Months—(Za 3 mesece) ------
-$7.00 - 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)-----
-$8.00' - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta) -
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
MILIJONAR 0 TRGOVINI Z RUSIJO
Iz Moskve prihaja poročilo o zanimivih izjavah ameriškega businessmana J. Beryla Lusha iz Philadelphije o njegovih trgovinskih zvezah v Sovjetski zvezi. Lush pravi, da Z edin j ene države imajo v teku prihodnjih 20 let izglede, da se "obogatijo" z najmanj 100 novimi milijonarji samo s kupčijami v Sovjetski zvezi.
"Vsak lahko trguje z Rusi, če je le pripravljen, da jim zaupa in da jih sprejme kot sebi enake v trgovinskem svetu.
Lush je rekel, da je njegova kompanija "Lush Cotton Products Co." kupila od leta 1935 v Rusiji za $40,000,-000 bombaža in da pričakuje, da bo sklenil kupčije v tekočem leta za najmanj $1,500,000.
"Zelo so pošteni in sovražijo vse, kar bi dišalo po nepoštenju," je rekel Lush. "Njih vljudnost napram ameriškimi trgovci, ki postopajo z njimi kqt sebi enakim, je naravnost brez mej. Pravi užitek je biti z njimi v poslovnih zvezah."
Lush je rekel, da se ravna po formulni medsebojnega zaupanja. Izjavil je, da ni nikoli bil prevaran, ko jim je zaupal in da je popolnoma prepričan, da so pošteni in delovni trgovci.
"Nikoli nisem imel težav z njimi. Spoštovali vas bodo, če jih tudi vi spoštujete. Lush je rekel, da je v Sovjetsko zvezo po letu 1935 prišiel trikrat in da ni nikoli imel težav z vizo ali pa s potovanjem po Rusiji v zvezi s svojimi posli. Rekel je, da se mnogi Rusi, s katerimi se nahaja v poslovnih zvezah, izogibljejo političnih diskusij z izjemo kakšnih opazk, katere pa on vrača na isti način. Kot Lush izjavlja, njegove transakcije niso bile prizadete s spremembami v odnošajih med Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami, toda rekel je, da ni mogel govoriti z ljudmi, ki so hoteli prodati izdelke v Rusiji, namesto da bi od tam kupovali. Kar se tiče trgovinske administracije v Sovjetski zvezi je ameriški businessman izjavil, da je boljša kot pa v mnogih drugih državah. Tovorni listi, nakazila in ostali papirji so bili vedno vestni in točni. Samo enkrat se je zgodilo, da Rusi niso točno izročili njegovih naroČil in sicer takrat ko so mu poslali boljše blago za isto ceno.
Tako ta ameriški businessman o poslovnih zvezah z Rusi. Ker pravi, da se lahko na podlagi poslov v Sovjetski zvezi Zedinjene države "obogatijo" z najmanj 100 novimi milijonarji, ali ne bi bilo priporočljivo, da se te trgovinske zveze poglobijo? Obema državama bi bilo zadoščeno. Rusi potrebujejo stroje in industrijsko opremo iz Zedinjenih držav, da bi hitreje končali svoj pet-letni načrt, mi pa v Zedinjenih državah potrebujemo, brez vsakega dvoma, novih milijonarjev.
v
TRYGVE LIE VERUJE V MIR
V enem svojemu govoru, ki ga je imel v Winnipeg United Nation Society, je generalni tajnik Združenih narodov, Trygve Lie, še enkrat poudaril svoje prepričanje v mir. Lie je rekel, da svet lahko gleda naprej v dobo miru, v kateri bi vsak pomislek na vojno bil nemogoč. Izjavil je, da ni vlade, katera misli, da se lahko nekaj doseže z vojno in da narodi sveta ne bi preživeli še eno vojno.
Generalni tajnik ZN je poudaril, da bi Združeni narodi morali igrati glavno vlogo pri jačanju miru in pri olajšanju ljudske bede, "ki povzroča vojno, ker vojna ne prihaja sama od sebe."
Te izjave generalnega tajnika organizacije, v katero vsi miroljubni narodi sveta polagajo največje nade, so izjave, ki nas morajo prepričati, da se vsi mednarodni problemi lahko rešijo v okvirju skupnosti, v okvirju Združenih narodov. Dokler bodo problemi reševani posamezno in dokler se bodo posamezne države vpletale neodvisno, in mimo organizacije ZN v zadeve drugih držav, tako dolgo ne bo pravega miru. Svet bo živel v strahu in nezaupanju, namesto da bi živel v medsebojnem prijateljstvu in razumevanju.
Ponalia Iz "Slovenskegai p6ročevaIca"
Medtem, ko je v Sloveniji glavni problem ljudske prosvete v tem, da jo približamo življenju in ji damo novo vsebino, ki ustreza današnjim kulturnim potrebam ljudstva in nalogam pri izvrševanju petletnega plana, je v ostalih ljudskih republikah na jugu najvažnejše vprašanje ljudske prosvete še vedno odpravljanje nepismenosti. Dokler so množice nepismene, si naša nova kultura težko utira pot med nje, ker dobra knjiga jim v glavnem posreduje znanje in nov, napreden pogled na svet.
Letošnja kampanja za odpravo nepismenosti je bila v vseh ljudskih republikah že bolj načrtna in bolje organizirana kakor lansko zimo, zato je rodila tudi večje uspehe.. Lani še niso imeli izkušenj, primanjkovalo je sposobnih voditeljev za tečaje, pa tudi prostorov, ker mnogo šolskih poslopij še ni bilo obnovljenih. Poleg tega je bilo treba premagovati ponekod tudi velike psihološke težave, ki so se porajale iz starih, podedovanih predsodkov, zlasti med muslimanskim prebivalstvom.
Letos pa je bil tudi v tem pogledu led že prebit. Tisti, ki so se naučili pisati med lansko kampanjo, so postali v svojem veselju najboljši propagator ji analfabitskih tečajev. Vsepovsod so se nepismeni z veseljem prijavili v tečaje, celo starci in starke, le da je nekaterim ob težavah spet upadel pogum, zato je uspeh kampanje v glavnem zavisel od voditeljskega kadra.
K uspehu letošnje kampanje je največ pripomoglo učitelj-stvo. Marsikak učitelj ali učiteljica je poleg vsakdanjega dela v šoli vodil še po dva ali tri anal-fabetske tečaje hkrati. Veliko pa so storile tudi množične organizacije, sindikati, AFŽ in mladinske organizacije s tem, da so izvršile kolikor toliko točen popis nepismenih, kar ni bilo lahko delo, in da so dale na razpolago voditelje in prostore za tečaje. Posebno resno in aktivno je posegla v kampanjo za odpravo nepismenosti mladina, ki je sestavila v nekaterih ljudskih republikah, kjer predstavlja nepismenost največjo oviro splošnega napredka, na primer v Makedoniji, posebne brigade, ki so se razšle po vaseh in učile ljudi pisati. Pri tem se niso ustrašile nobene težave.
Z zagrizeno vnemo odpravljajo nepismenost tudi med mladinci na mladinski progi Šamac-Sarajevo. Temu ustrezajo tudi uspehi. Te dni zaradi pomladanskih del na polju v glavnem zaključujejo analfabetske tečaje v vseh ljudskih republikah. Po dosedanjih rezultatih lahko računamo, da se je preteklo zimo naučilo pisati v analfabetskih tečajih po vsej državi skupno okrog pol milijona ljudi.
To je neprecenljiv uspeh pri dviganju kulturne in s tem splošne življenjske ravni naših narodov, saj zavisi uspeh gospodarske petletke v prvi vrsti prav od zavednosti in izobrazbe vseh, ki jo pomagajo izvrševati.
Podatki o številu analfabetskih tečajev in tečajnikov v posameznih ljudskih republikah še niso dokončni, vendar nudijo dokaj dober pregled nad izvršenim delom. V Ljudski republiki Srbiji je bilo okrog 12,000 analfa-febtskih tečajev, v katere je zahajalo 276,000 nepismenih.
V Ljudski republiki Bosni in Hercegovini je bilo 8,250 tečajev z 210,000 tečajniki. Dočim se je lani naučilo pisati v Bosni 70,-000 ljudi, jih je izdelalo letos že okrog 120,000. Tretjina vseh tečajnikov odpade samo na tuzlan-sko okrožje, kjer je bila kampanja najbolje organizirana. Na ta način so v tem okrožju znatno prekoračili načrt, po katerem
je bilo določeno, da se bo naučilo brati in pisati letošnjo zimo 30,-000 nepismenih.
Lepo število tečajev pa še ni končalo s poukom, tako da se bo to število še precej zvišalo. Med številom tečajnikov in med številom tistih, ki so izdelali, pa je precejšnja razlika, ker je okrog 47 '/o vseh tečajnikov neredno obiskovalo pouk, tako da pri izpitih niso mogli spoznati za pismene v pravem smislu besede.
Vkljub temu uspehu pa bo ostala nepismenost v Ljudski republiki Bosni in Hercegovini še vnaprej velik problem, ker je še vedno okrog milijon ljudi nepismenih. Treba bo še velikih naporov, da jo bodo popolnoma iztrebili. Zaradi tega je določila vlada ljudske republike v letošnjem proračunu v ta namen 10 milijonov dinarjev.
Tudi v Ljudski republiki Makedoniji so dosegli v letošnji kampanji znatne uspehe. Kljub setvi, ki se je zaradi ugodnega podnebja tam najprej začela, trajajo tečaji kar naprej. Makedonsko ljudstvo je zelo nadarjeno in rado zahaja v analfabetske tečaje, ki pa so bili ponekod zaradi premajhne podpore od strani krajevnih in okrajnih ljudskih odborov slabo organizirani. Vendar so mladi voditelji tečajev dosegli ponekod izredne uspehe. Tako je na primer neka 17-letna deklica naučila vso vas pisati in brati.
Poseben problem so v Ljudski republiki Makedoniji narodne manjšine, med katerimi je nepismenost zaradi narodnega zatiranja v stari Jugoslaviji posebno razširjena. Niti Šiptarji, niti drugi niso imeli v stari Jugoslaviji nobene šole v svojem jeziku, še manj p% kakšno prosvetno organizacijo. Če se je sploh kdo naučil pisati, se je naučil samo srbski. Danes pa posveča ljudska oblast v Makedoniji narodnim manjšinam še posebno skrb.
Po šiptarskih, turških, ciganskih in vlaških vaseh je bilo letos na stotine analfabetskih tečajev, ki so jih vodili učitelji ali mladinci v njihovem jeziku. V okrožnih mestih so organizirali za nadarjene mladince teh narodnosti posebne kurze, kjer so se izobrazili za vodstvo analfabetskih tečajev. Najbolj zanemarjeni v prosvetnem oziru pa so bili Cigani, ki so bili skoraj vsi nepismeni. Preteklo zimo pa se je velik del ciganov naučil brati in pisati, zlasti v ciganskem predmestju Skoplja, v Tophani. Tudi ženske so navdušeno obiskovale tečaje.
Teže pa je bilo zajet v tečaje turške in šiptarske ženske. Vendar so bili med letošnjo kampanjo doseženi tudi v tem oziru precejšnji ijispehi. Na stotine Turkinj in šiptark se je naučilo pisati. Na ta način so dobile, v roke ključ, s katerim bodo odprle sebi in svojim hčeram vrata v lepše in bolj svobodno življenje.
ZAKAJ GOJE STRUPENE KAČE
V bližini brazilskega mesta Sao Paolo se nahaja zavod, v katerem goje strupene kače. Go je jih pa zato, da pridobe iz njihovega strupa protistrup. Zavod stoji na odprtem polju na vznožju nekega griča. Za glavnim poslopjem je dobro zavarovan prostor, kjer zbirajo kače. Tam živi na stotine kač, raznih vrst in raznih velikosti. V Braziliji dobro poznajo zdravilno moč kačjega protistrupa, zato tudi skrbe, da ima zavod vedno dovolj kač na razpolago. Skoro vsak posestnik pošlje zavodu kako kačo. Zanjo dobi brezplač-
no protistrup proti njenemu piku. Kdor pošlje zavodu šest kač, prejme od zavoda še brizgalko, s katero vbrizgnemo od kače napadenemu protistrup pod kožo.
Lov na kače je zelo lahak. Zadostuje palica, na katerem koncu je pritrjen pravokotno zavit košček močne žice. S to palico, oziroma z žico dvignemo s tal kačo sredi telesa tako, da ji visita glava in rep navzdol. Kajti tudi strupene kače so brez moči, ako izgube oporo, na katero se upre jo z drugo polovico svojega telesa.
Zavod pošilja posebne vrste zank za kačji lov. Na koncu palice je pritrjena isnjena zanka. To je nekak laso, le mnogo krajši. To zanko polože na tla pred kačo, ali pred kačjim skrivališčem. In ko zleze kača z glavo čez zanko, dvigne lovec palico, zanka se zadrgne okrog sika joče kače in strupena plazilka je vjeta.
Vsak posestnik, na katerega posestvu je mnogo kač, dobi žabo jček z naslovom. Kače je treba le položiti v zabojček in ga odnesti na najbližjo pošto ali železniško postajo. Za odpoši-Ijatev kač ne računa ne poštna, ne železniška uprava nikakih pristojbin. Zavod ima zveze z nad tisoč posestnikov, ki mif odpošiljajo kače, posebno v času žetve. Zato ni čudno, da je zavod prejel v 25 letih, odkar obstoji, nad 80,000 kač. Sedaj prejema vsako leto okrog 4000 živih kač, od katerih je polovica klopotač, katerih strup je petkrat močnejši od strupa drugih kač.
Ko prejme zavod zabojčke, jih izprazni in pošlje posestniku protistrup.
Kako odvzamejo kači strup? Takoj ob prihodu polože kačo na tla in ji zadrgnejo zanko okrog vratu. Nato jo z roko primejo za rep. Pred žrelom drže stekleno posodo posebne vrste. Kača divje zasadi zobe v rob posode in pusti na njem nekaj kapljic strupa — povečini brezbarvno, pri nekaterih tudi mlečno ali rumenkasto tekočino. Da odda kača čim več strupa, pritisnejo njene zobe še moč-no ob posodo. Nato odnesejo kačo v zbirališče in jo puste tam tedne dolgo brez hrane. Kače žive lahko mesece brez hrane. Po dveh do štirih tednih, ko si kača spet nabere dovolj strupa, ji ga zopet odvzamejo. To se večkrat ponavlja.
Kako izdelujejo par serum — protistrup? Sveži strup filtrirajo, da ga izčistijo. Nato ga v posebnih prostorih posuše pri 37 st. Pri tem se tekočina izpre-meni v kristale. Te male kristale raztope v nekoliko slani vodi. To raztopino vbrizgnejo v majhni množini konjem ali oslom pod kožo. Po treh ali petih dneh se to ponovi, ali v vedno večjih množinah. Polagoma se živalsko telo tako navadi na strup, da prenese končno več-stokratno množino tistega strupa, ki bi drugače imela smrtne posledice. V krvi živali se namreč tvori protistrup. Ko ima žival dovolj protistrupa v sebi, ji odvzamejo iz vratne žile pet do šest litrov krvi, iz katere izločijo zdravilni serum.
Seveda so protiserumi razne vrste. Za vsake-vrste kač je poseben. Izdelujejo pa tudi serum proti raznim vrstam kačjega pika. Tega dobe na ta način, da vbrizgajo konju strup več vrst kač hkrati. Ta protistrup se rabi, ko človek ne ve, katere vrste kača ga je pičila.
Zdravilni serum vbrizgajo bolniku pod kožo na hrbtu, in si-ceh 20 do 40 kub. cm, in to čimprej po piku. V Braziliji ozdravi na ta način vsako leto okrog 50,000 ljudi.
V kraljestvu tigrov
RUSI NISO SODELOVALI PRI BORBAH V SINKIANGU
LONDON, 14. junija.....Ruska časnikarska agencija Ta s s je dahes zanikala vesti, da so sovjetska letala sodelovala pri napadu na mandžursko provinco Sinkiang.
Izmed raznovrstnih zveri indijskega kraljestva je najnevarnejši bengalski tiger. Je še nevarnejši in strašnejši od leva, ki je tamkaj strašil v starih časih, a so ga že tako iztrebili, da ga le še malokje srečajo. Tiger ni le drzen, ampak tudi izredno prekanjen, le zato je mogoče, da je še vedno gospodar obsežnih pokrajin Indije. Njegov pogum, združen z divjostjo in močjo, ne pozna mej. Zato tudi nima med živalmi tekmeca. Vse se ga boji, vse se ga izogiba. Le slon mu je kos. Tiger to dobro ve, zato ne pride rad s slonom v dotiko. Dvoboj s slonom se navadno za tigra slabo konča. Slon ima tako debelo kožo, da jo še tigrovi zobje komaj pregrizejo, razen tega so slono-ve noge in silne moči njegovega rilca že marsikaterega tigra ugonobile.
Izmed treh vrst azijskega tigra: sibirskega, bengalskega in javajskega, je bengalski tiger največji in najmočnejši. Z 80 cm dolgim repom vred doseže odrasel samec dolžino 3m. Prebiva-v džunglah, v goščavah in grmovjih step. če je lačen, se približa tudi vasem in mestom in je zelo predrzen. Je neutrud-Ijiv popotnik, ki v eni sami noči prehodi in preišče do 40 km dolgo pot. V sili plava zelo daleč po deročih rekah in veletor kih. Domačini se ga zelo boje in vidijo v njem božjo kazen, proti kateri si ni mogoče boriti. Zelo nerad in zelo redko se domačin spravi na lov proti tej zveri.
Tiger si izbira tudi človeške žrtve. Ponekod tako neprestano preži na človeka, da se domačini ne upajo več iz svojih vasi. V takih primerih se vladar tiste pokrajine ali kak evropski lovec odloči za lov na strašnega ljudožrca. Ob železnici, ki pelje skozi džunglo Madras, je toliko nevarnih tigrov, da so morali sezidati posebno močno zgrajene čuvajnice. V prejšnjih čuvajnicah je namreč tiger večkrat napadel čuvaje. Ugotovili so, da je ena sama ti-grica v enem letu rs|,ztrgala štirideset ljudi. Seveda se tiger ne loti vsakega človeka. Je previden in preračunljiv, kakor so vse mačke. Že od daleč prav dobro loči oboroženega Evropejca od šibkega domačina. Evropejca bo le redkokdaj napadel, a domačina, posebno otroka pa se takoj loti. Nerad pa se sreča z čanglijem, indijskim divjim psom, ki je podoben srednje velikemu hrtu. Ti psi love v krdelih in ne lajajo. Svojo žrtev obkrožajo z vedno manjšimi krogi in jo nazadnje napadejo vsi hkrati. Morda se tiger boji njihove množine. Ali tudi neslišni način njihovega lova mu najbrž ni všeč.
Tigra love na razne načine. Največkrat s sloni, s katerih hrbtov streljajo lovci nanj. Ta način lova se najbolj prilega za bengalske stepe, kjer je trava tako gosta in visoka, da se človek ne bi mogel preriti skozi njo. Ali ne predstavljajmo si tega n&čina lova kot streljanja v tarčo, pri čemur so lovci v košarah na slonpvem hrbtu povsem na varnem. Tudi tak lov je nevaren in zahteva od lovca izredne hladnokrvnosti in pazljivosti. Res je, sloni so mirni in na tak lov navajeni. Ali vendar se zgodi, da napade tiger slona in se mora ta braniti. Pri tem seveda se ne more mirno gibati in zgodi se, da odlete lovci iz košare na slonovem hrbtu na tla v bližino divje zveri, ali pa pod noge divje otepajočega se slona. In kar napade ranjeni tiger ali na kar stopi slon, se več ne gane.
Kakor smo že omenili, prire-de lov na tigre vladarji, knezi raznih pokrajin ali pa Evropejci. Lov na'tigre spada, kakor lov na slone, k "velikemu športu". Navadno povabijo na tak lov goste.
ŠKRAT
Skrivnost
Dan pred šolsko preizkušnjo sreča nadzornik nekega dečka. Nagovori ga ter med drugim vpraša, koliko je bogov.
Deček: "Pet, šest, sedem, osem, devet."
Nadzornik: "Tako? Koliki si pa ti v šoli?"
Deček: Prvi."
Nadzornik gre svojim potem in si misli: "No, ali bo to jutri lep&? preizkušnja!"
Pri preizkušnji zapazi nadzornik takoj onega dečka ter ga zopet vpraša, kolikor je bogov. Čisto prav odgovori deček: "En sam Bog je, pa tri božje osebe."
Nadzornik: "Ej, kako pa, da tega včeraj nisi vedel?"
Deček: "Ker vas nisem po-^nal. Gospod katehet so nam rekli, da je sv. Trojica velika skrivnost, pa sem si mislil, da tega ne smemo vsakomur obešati na nos."
# '
Kaj je Bog
Nekje na Slovenskem so dobili učitelja, ki ni ^znal prav slovenski. Ko je nekoč z otroki ponavljal katekizem, je vprašal drobno deklico: "Povej mi, Anka, kaj pa je Bog?" Dete ni vedelo, kaj bi odgovorilo. Naposled se domisli, da pri njej doma oče jedo, kar jim mati skuhajo. Zato odgovori živahno: "Kar mu Marija, Mati božja, skuha!"
#
Kaj Bog v nebesih dela?
K verozakonaki preizkušnji I^Hde dekan. Učenci so vsi dobro odgovarjali, posebno se je odlikoval eden. Dekan želi od kateheta več izpovedi o tem dečku. Ko mu ga katehet opiše za jako bistroumnega dečka, se hoče dekan sam prepričati o tej dečkovi bistroumnosti. "No, Slavko," reče dekan dečku, "ker si tako prebrisane glave, gotovo tudi lahko poveš, kaj zdaj Bog v nebesih dela? Če mi prav odgovoriš, dbbiš razen navadnega darila še od mene štiri pomaranče." Deček nekaj časa strmo gleda dekana, potem odgovori pogumno: "Gospod dekan, če mi pa vi sami prav odgovorite na svoje vprašanje, vam
dam jaz sedem pomaranč"
*
Zunanjost Evina
V šoli so čitali zgodbe sv. pisma. Katehet pokliče Radovan-čka. Ko ta prečita stavek: "človeku ni dobro samemu biti, ustvariti ti hočem tovarišico," obrne. Po nesreči zgrabi več listov obenem in čita v pripovesti o Noetovi ladji dalje: "ki bo 300 čevljev dolga, 50 široka, 30 pa visoka. Namaži jo zunaj in
znotraj s smolo."
*
Dober svet krčmar jem
Gost: "Koliko piva potočite na teden, oče krčmar?"
Krčmar: "Ej, malo, malo, komaj po deset veder!"
Gost: "A jaz vem, kako bi lahko potočili po petnajst veder na teden?"
Krčmar: Prosim vas, povejte mi, kako!"
Gost:. "Ako boste ljudem, ki prihajajo k vam v krčmo, točili polne vrčke, a ne tako, da je pri vsakem vrčku za dobra dva
prsta manj pijače!"
*
Kdo naj ga poje
Gost: "Oče krčmar! Ta zajec je star vsaj štirinajst dni, ker smrdi kakor kuga!"
Krčmar: "J no, kaj zato! — Snesti se mora, in gii mislite, da ga bom pojedel sam?"
16. junija 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
DOBRA ZEMLJA
Odlomki iz romana o Kitajski, ki ga je napisala Pearl S. Buck
z obema srebrnima tolarjema je Wang Lung plačal dvesto kilometrov vožnje in uradnik, ki je sprejel denar, mu je vrnil prgišče bakrenih penijev; in ko se je vlak ustavil in je prodajalec pomolil skozi okno deščico z jestvinami, je Wang Lung za nekaj penijev kupil štiri hlebčke kruha in skodelo mlečnega riža za dekletce. Že mnogo dni niso videU toliko hrane hkratu; res so bili sestradani, a ko so začutili jed v ustih, jih je minil ves tek in dobro je bilo treba prigovarjati dečkoma, preden sta začela požirati. Starec je pa vztrajno sesal kruh med brezzobimi dlesni.
Wang Lung pa jii uporabil za živež vseh bakrenih penijev. Obdržal je, kar je le mogel, da bi kupil rogoznic, s katerimi bi zgradil zaklonišče, ko bi prispeli na jug. V ognjenem vozu so bili ž njimi možje in žene, ki so poznali južne dežele že iz prejšnjih let ;• bilo jih je tudi nekaj med njimi, ki so vsako leto odhajali proti jugu nadelo in beračenje ter se tako preživljali. Ko se je Wang Lung privadil nenavadnemu vozilu in vrtoglavemu prizoru pokrajine, ki jo je skozi okna videl bežati mimo' kot v sanjah, je prisluhnil govorjenju ljudi okoli sebe.
"Najprej si morate kupiti 6 rogoznic," je pripovedoval možakar, ki je imel ustnice debele in viseče kot kamelina usta. "Dva penija vas stane rogozni-ca, če ste pametni in ne ravnate kakor kmečko teslo, da vara potem zaračunajo tri penije za rogoznico, kar je veliko preveč, mi že lahko verjamete. Mene ne prelisiči nihče iz teh južnih mest, pa celo bogatin ne".
"Potem," je povzel mož s še večjim poudarkom ter povzdignil glas, da bi preglu#il ropp.ta.-nje železniških koles pod njimi, "potem povežete rogoznice v kočo in na to se odpravite beračit, še prej pa se namažete z blatom in umazanijo, da ste videti kar se da usmiljenja vred: ni."
Ko jili je ognjeni voz prepeljal do konca ter jih odložil na tla, je imel Wang Lung že premišljen načrt. Posadil je starca in otroka k dolgi, sivi steni neke hiše, ki je stala tam v obliž-ju, garočil ženi, naj pazi nanje, sam pa odšel kupovat rogozni-
ce, sprašujoč zdaj tega, zdaj onega, kje so tržne ulice. Spočetka je komaj razumel, kaj so mu odgovarjali, tako pleniv in oster je zvok, s katerim govore ti južnjaki.
Naposled je našel prodajalno rogoznic na kraju mesta; položil penije na pult, kakor kdo, ki ve za pravo ceno, ter odnesel svoj zvitek rogoznic. Na steno je bilo prislonjenih že več drugih kolib, a kaj je bilo onkraj stene, ni vedel nihče in tudi ni bilo mogoče zvedeti. Dolga, siva in zelo visoka se je raztezala stena in znatna zaklonišča iz rogoznic ob njenem vznožju «so se je tiščala kakor muhe pasjega hrbta. Wang Lung si je ogledal te koče ter po njih začel zvijati ter oblikovati svoje rogoznice, a rogoznice so bile trdne in slabo izdelane iz trskovih la-tic. Že je obupal Wang Lung, da bi se mu posrečilo, ko je nenadoma spregovorila 0-Lon: "Jaz znam, spominjam se še i^ otroških let."
Posadila je dekletce na tla, zvila rogoznice, kakor je bilo treba, naredila okroglo streho, segjijočo do tal in dovolj visoko, da je mogel pod njo sedeti človek, ne da bi zadel z glavo ob njo; na okrajke rogoznic, ki so viseli do tal, je naložila kose opeke, ki je ležala tam naokoli, in poslala je dečka, naj poiščeta in nabereta še več opeke. Ko je bilo delo opravljeno, so zlezli v kočo in iz rogoznice, ki jo je 0-Lan pri gradnji koče prihranila, so naredili tla, sedli nanjo ter bili zaklenjeni.
Ko so tako sedeli in strmeli drug v drugega, se jim je zdelo skoraj nemogoče, da so šele prejšnji dan zapustili domačo hišo in zemljo in da sta zdaj hiša in zemlja že dvesto kilometrov za njimi.
Naslednje jutro so potrosili zadnje penije za jutrnji riž, pa je bilo treba misliti, kako bi prišli do novega denarja. Ker ni vedel, kaj bi, je Wang Lung, pogledal ženo. A ni je pogledal z obupom v očeh kakor takrat, ko se je ozrl k njej spričo jalovih in praznih polj. Tu hodijo po cestah dobro rejeni ljudje, trgi so polni živil in zelenjadi, na ribjem trgu plavajo ribe v kadcah; kako naj bi pri vsem tem obilju umrl od gladu človek in njegovi otroci? Tu ni tako kakor v njegovem domačem
kraju, kjer tudi za denar ni bilo mogoče kupiti hrane, ker je ni bilo. In 0-Lan mu je mirno odgovorila, kakor da ji je to novo življenje domače že od nekdaj :
"Jaz in otroka lahko beračimo in starec tudi. Njegovi sivi lasje bodo nemara ganili koga, ki meni ne bi hotel dati."
In vzela je v roko svojo prazno skodelo, jo iztegnila ter za-javkala z žalostnim glasom:
"Usmilite se, dobri gospod, usmilite se, plemenita gospa! Bodite dobrega srca . . . storite dobro delo za vaše življenje v nebesih! Majhen novčič bakreni peni, ki mi ga boste vrgli . . ohrani pri življenju otročiča, ki od gladu umira!" "Če mi ne daste, dobri gospod, plemenita gospa ... bo otroče umrlo od gladu, od gladu, od gladu umiramo ..."
In otrok je bil v resnici videti mrtev, glava mu je kinkala zdaj sem, zdaj tja in ta ali oni ji je nejevoljno vrgel novčič. A bili
so redki, ki so se je usmilili.
#
Malo naselje kočic, stikajoči se k steni, ni nikoli postalo sestavni del mesta ali dežele, ki se širi za njim. Nekoč je Wang Lung slišal moža, ki je ognjevito govoril množici na vogalu Konfucijega templa, kjer lahko javno spregovori vsakdo, ki ima zato dovolj poguma in ko je mladi mož grmel, da se mora Kitaj upreti z revolucijo ter se dvigniti proti osovraženim tujcem, se je Wang Lung prestrašil ter se je odhulil, ker je bil prepričan, da je eden izmed tistih tujcev, proti katerim tako strastno hujska mladi govornik.
Drugega dne je slišal govoriti na obcestnem vogalu drugega mladega moža (kajti v mestu je mrgolelo mladih mož, ki so govorili na obcestnih vogalih), in ko je govoril in zatrjeval, da se mora kitajsko ljudstvo v teh časih zediniti in izobraziti, Wang Lungu še na misel ni seglo, da misli kdo s tem tudi njega.
Dan za dnem je živel Wang Lung pod vsem bogastvom in razkošjem tega mesta globoko spodaj pri temeljih, na katerih je bilo bogatstvo zgrajeno. Po trgih je bilo živeža na pretek v ulicah, kjer so prodajalne svilenih izdelkov, so v vetru plahutala črna, rdeča in oranžha svilena banderca, ozanjujoča vsako svoje blago; bogatini so hodili oblečeni v saten in žamet, svileno perilo jim je odevalo nežno kožo, roke so imeli podobne cvetlicam, tako.
MilT'S KXPLOllE OHIO

This summer, week after week, you and your whole family can have more fun by making greater use of Ohio's 40 splendid State Parks.
Covering more than 140,000 acres of forests, lakes, hills and ravines, they offer you a wide choice of natural surroundings, "with fine fishing, swimming, camping and picnic facilities. So skillfully have the parks been located that there is at least one, and frequently several of different types, within an easy drive of every city and town in the state.
t These parks belong to the people. They are in part under the management of the Ohio Division of.Forestry and in part under the Division of Conservation and Natural Resources.
In addition, dedicated to your use, are the national parks and the new recreational areas centering about ten lakes and dams of the Muskingum Conservancy District.
, Hundreds of thousands of Ohio-ans visit these State Parks each year but the grounds ace so large that all find room for a Sunday picnic or a longer vacation right here at home.
■ Many of the parks have natural lakes or water-control dams and developments. Well-stocked with fish they have facilities for boating and water sports. In most of them there are camping sitds open to family groups; in some there are cabins which may be rented at a moderate fee.
> Arrangements for camping sites and cabins may be made through the Ohio Division of Forestry, Chillicothe, Ohio, or through the Lakes and Parks Section. Division
e, T

want« - 1 f.i.t/u.

CHILUUITKt
COUATCSV OK THE STANDAUP Ok(6 *'	(OWIO)
(I) DrAii.iM<r S«n#f Piirk, (2) Vnii Durm 8*n(* Pnrfc. <.1) Cafnivlin iHlnnd Stiilc l*iirk, <4) l^indlay Stutr Kore*<, (5j PortnRC Htute Park. <«) Stnrlc t'tiiifil State Park, <7) I'yiiuituiiliis: State I*ark. <S) Nelnoii	Statel
FojrcMt Park. (t>) Mvhfcau State Foront, (IW) Woowter ForeMt Arboretum/ <11) GuiUoril Lake State Park. <12) JelVerMon State Park. <18) Blue Rook State ForeMt, <14) Marietta -State Fore»t Nurnery, <15) Buckeye Lake State Park. <1W) Hooklnur State ForeMt. <17) Tar Hollow State Pofe»tJ <1S) Pike State Forent, <1D) Seloto Trail State ForeHt. <Z0) Zule«ki Statel Forewt. <31) Waterloo State Forent. <:22) Lake Alma Stnte^ Park, <23>^ JaekNoii State Park, <^) Theodore UooNevelt State Pitrk, <1M) Whawaee, State Fort^Ml. CdU) Dean -State ForeMt, <27) John Bryan State ForeMt, <28>' l ake St. Mary*M State PUrk. <20) Lake Loramie State Park, CiO) Indian Lake Stale Park, <ai) Klaer Lake State Park* <3«> Alt. Clllead Stat#. Park»
of Conservation and Natural Rc-so'Uroes, State Office Building, Columbus, Ohio,
There are trailer sites and tables, fire-places, drinking water and otlier facilities for those who like to eat in the out-doors, and
trails that wind throtigh the' depths of the forests and over the ridges of the hills to picturesque ravines.	_
The drive to many of the parks is through some of the most, Ms«) toric country in the natioo^^'
so bile mehke, vonljive in lepe od brezdelja; a kljub vsemu razkošju, ki je doprinašalo h kraljevski lepoti tega mesta, ni bilo v okrajih, kjer je bival Wang Lung, dovolj živeža, da bi potešil volčji glad, ne dovolj obleke, da bi pokrila gole ude.
Potem so mu zopet ušle misli k zemlji in strastno je krik-nil: "Ali je res ne bom videl nikoli več! Vse to delo in to hrepenenje ne bo nikoli zaleglo za kaj drugega, nego da se sproti nahranimo iz dneva v dan!"
Tedaj mu je iz somraka odgovoril glas, globok in krepek moški glas: "Nisi ti edini. Na stotine in tisoče jih je v tem mestu, ki so kakor ti." Trikrat je potegnil mož iz pipice, pljunil na tla in rekel: "Ali si že videl, kaj je za to steno ?" Wang Lung je osupel odkimal. Mož je nadaljeval : "Ne verjel bi mi, če bi ti začel pripovedovati, koliko denarja prihaja in odhaja iz te hiše. Samo tole ti bom povedal: celo služinčad zajema s slonokoščenimi paličicami, ki imajo srebrne ročaje, in cela sužnje si obešajo za ušesa žad in bisere in si na čevelce si jejo dragulje, in če se jim čevelci za kanec umažejo z blatom ali dobe majhno razpoko, ki bi ti ali jaz niti ne rekla razpoka, jih vržejo proč, z biseri vred in vsem!" — Se že najde prava pot, kadar so bogatini prebogati," je povzel možakar.
Wang Lung je ležal skrit v svoji kolibi ter ure in ure poslušal korake, ki so topotali mimo, korake vojakov, ki so odhajali v boj. Nič več niso postavali možje pred kolibami, ko je na-legel mrak. Na drugih so bile, nekdaj z živili obložene stojnice, prazne. Prodajalci svile in svilenih pridellibv ,so sneli pisane bandere ter izložbe svojih velikih prodajaln zadelali, z debelimi oboknicami, segajočimi druga v drugo, in če si šel opoldne skozi mesto, bi mislil, da vsi prebivalci spe. Povsod so šepetali, da se sovražnik približuje, in vse, ki so imeli kaj svojega, je prešinil strah. Wang Lung Pa se ni bal in tudi prebivalci v kolibah se niso bali.
*
Wang Lung je ,gedel po koncu na tleh svoje JtQlibe in telo mu je preletela čudna groza, ki jo je čutil gomazeti v koreninah svojih las, da mu je stal na ježu vsak las posebej. In pričakujoč, da se bo zgodilo nekaj neznanega, so napeto strmeli drug v drugega, a nič se ne zgodilo, le hrup zbirajoče se človeške množice so slikali, v kateri so vsi kričali.
Tedaj so shšali, kako onkraj stene in ne daleč od kolibe velika vrata škripajo na tečajih in ječe, kakor bi se nerada odpirala, in iznenada je mož, ki je nekoč v mraku govoril Wangu Lungu in kadil kratko bambusovo pipico, pomolil glavo v kolibo ter zaklical:
"Kako? Vi ste še zmerom v kolibi? Prišla je ura . . . odprta so nam vrata bogatinov!'-
Dragocena obleka
Muzej v Nashvillueju Tenn., hrani moško obleko. Hrani jo zaradi njene nenavadne zgodovine. Sešil je to obleko Andrew Johnson, in sicer kot predsednik Združenih držav Severne Amerike. Johnson je bil predsednik pd 1865 do 1869. Nekoč je bil navaden krojač; ko se je 1825 poročil, ga je naučila žena brati in pisati. Nato se je pa začela njegova fantastična kariera, postal je župan, senator, guverner in končno predsednik kot naslednik umorjenega Lin-colna. Ko je vstopil v "Belo hišo" mu je poslal njegov prijatelj, višji sodnik Pepper, klešče za ogenj in škarje za luč, ki ju je bal ta visoki sodnijski uradnik sam izdelal. Pepper je bil namreč v mladosti kovač.
Ta dar je predsednika tako ganil, da se je oddolžil z obleko, ki jo je sam sešil. Sodnik Pepper seveda ni nikdar nosil te
poklonjene obleke zavedal se je, da je to edina obleka, ki jo je kdaj sešil kak predsednik. Pep-perjeva družina jo je hranila kot svetinjo. Ko je umrl zadnji potomec te rodbine, je prišla obleka v muzej.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "EnaJco-pravnost!"
Društveni koledar
22. junija, nedelja. — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na SNPJ farmi.
22. junija, nedelja — Piknik dr. Nanos št. 264 SNPJ na vrtu Doma zap. Slovencev, 6818 Denison Ave.
22. junija, nedelja — Slovenski dan na vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave.
29. junija, nedelja. — Piknik pevskega društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
29. junija^ nedelja — Piknik dr.
. Naprej št. 5 SNPJ na SNPJ farmi
6. julija, nedelja—Piknik zbora "Zarja" na SNPJ farmi.
6.	julija, nedelja — Piknik Ženskega odseka Doma zap. Slovencev na 6818 Denison Ave.
13.	julija, nedelja. — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na prostorih Slov. društ. doma na Recher Ave,
20. julija, nedelja — Piknik društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ na SNPJ farmi.
27. Julija, nedelja. — Piknik dr. 'Slovan" na SNPJ farmi
5. oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd.
7.	septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
14.	septembra, nedelja — Ples Memorial kluba v SDD na
Za cementna dela
KOT PLOČNIKE IN DRIVEWAYS
pokličite
JOHN ZUPANČIČ
18220 MARCELLA RD.—KE 4993
Zastopniki "Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1018 E. 76th St.
; *
Za collinoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
KEnmore 8034 ★
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
Waterloo Rd.
21. septembra, nedelja — Ples društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd.
28. septembra, nedelja — Kon-ceA pevskega zbora Slavulj v SDD na Waterloo Rd.
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave.
12. oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road
19. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd.
26. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd.
2. novembra, nedelja — 25-let-nica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ s programom in plesom v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
2. novembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja. — Ples društva Stragglers SNPJ v
SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja — Koncert pev. zbora Slovan na S. društ. domu na Recher Ave ob 3:30 pop.
23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd,
30.	novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21. decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
25. decembra, četrtek — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
28. decembra, nedelja — Ples Podr. štev. 41 SŽZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31.	decembra, sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * « •
Cocktails - pivo - žganje
izvrstna hrana
« « •
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJI, ZA OBISK
Lastnika:
Sitter In Chas. Lusin
bivša Clevelaiy^cana
ZAVAROVALNINO
. proti
ognju, tatvml, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite;
ENdicott07l8
Oglašajte v • - * Enakopravnosti
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in spfoh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
STRAN i
ENAKOPRAVNOST

16. junija 1947
^0<xxx>000000000000000000000000000j ^	JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
->ooooooooooooooooooooooooooooooo<
(Nadaljevanje )
Tako kradoma ga je zalezlo izza tistega slučajnega poznanstva pred približno letom dni, ko se je po šestih letih Rima in Pariza nastanil v Londonu. Spočetka zgolj prijateljstvo, ker se je tako ljubeznivo zanimala za njegovo delo; nato spoštljivo občudovanje, ker je bila tako lepa; nato sočutje, ker je bila v gjvojem zakonu tako nesrečna. Da je bila srečna, bi bil zbežal. Zavest, da je bila nesrečna že davno, preden jo je on spoznal, mu je pomirila vest. In končno mu je dejala nekega- popoldneva: "Ah, ko bi prišli tudi vi tja!" Čudovito, skrivnostno, kako je ta kratka beseda, ki ji je zdrknila z jezika, pognala v njem korenine, kakor da ima sama svoje življenje — kakor redka ptica, ki je priletela na vrt njegovega srca in se" v njem naselila s svojo novo pesmijo, pla-hutanjem in vzletom, s svojim zagonetnim in vedno jasnejšim klicem. Ta ena beseda in en trenutek nekaj dni kasneje v njenem salonu, ko ji je rekel, da pride, in ga ona ni pogledala — on je čutil: ni mogla pogledati. Nepojmljivo: nič pomembnega ni bilo izrečenega, storjenega ali samo opuščenega — in vendar je spremenilo vso bodočnost!
In tako je ona odpotovala s stricem in teto, in pod njunim okriljem, bi se človek zanesel, da se ji ne more pripetiti nič nepreračunljivega ali nenavadnega. In prejel je od nje to kratko pisemce:
"Hotel Couer d'Or,
Monte Carlo.
Dragi moj Mark,
prišli smo sem. Tako lepo je biti v soncu. Cvetje je čudovito. Zadovoljiti se moram z Cordi-jem in Roquebonneom, dokler ne pridete Vi.
Vaša prijateljica
Oliva Gramier." To pismo je bil edini jasni spomin na čas med njenim in njegovim odhodom. Dobil ga je neko popoldne, ko je sedel na starem, nizkem vrtnem zidu in je sijalo nanj pomla,dno sonce skozi cvetoče jablane, in mu je bilo, kakor da leži pred njim vse, kar si more kdo na svetu želeti, in mu je treba samo iztegniti roko, da si vse to vzame. Nato zmeden nemir in vse ne-
razločno; dokler ni na koncu pota v Beaulieuju stopil z divje utripajočim srcem iz vlaka. Seveda ni pričakoval, da bi mu prišla iz Monte Carla naproti.
Odtlej je minilo osem dni, in on se je neprestano trudil, da bi bil ž njo in da bi drugim kazal, kakor da mu ni kdovekaj do tega; dva koncerta, dva izpreho-da ž njo samo, ko se mu je zdelo vse, kar je rekel, prazno, in vse njene besede samo senca tega, kar si je želel čuti; teden zbeganosti ponoči in podnevu, dokler ji ni pred nekoliko minutami pal iz rokavice robec na prašno cesto: in on ga je pobral in si ga pritisnil na ustnice. Nič mu ni moglo vzeti pogleda, ki mu ga je dala takrat. Nič ga ni moglo nikdar več popolnoma ločiti od nje. Ona se je priznala v tem pogledu k istemu sladkemu, plahemu koprnenju, ki je navdajalo njega. Ni govorila, a videl je, kako so se ji ustnice razklenile in kako so ji prsi zakipele in uplahnile. In tudi on ni govoril. Kaj je bilo treba besed?
Potipal se je za žep pri suknji. Tam, med prsti je bila tista kepica iz batista in čipk, voljna in nekako živa; in skrivoma jo je potegnil iz žepa. Kakor da se je ona sama vsa s svojim vonjem privila k njegovemu obrazu, ko se ga je dotaknil batistasti rob z vezenimi zvezdicami. Oprezneje nego ke-daj ga je spravil nazaj; in takrat se je prvič ozrl okrog sebe. Ti ljudje! Sodijo v svet, ki ga je on ostavil. Poleg njih ima isti občutek, kot pri stricu' in teti, ko sta mu pravkar rekla lahko noč in odšla za njo v hotel. Ta dobri polkovnik, ta dobra Mrs. Ercott! Pravo vteleše-nje tistega sveta, v katerem je bil sam vzgojen; angleškega stališča; dve simbolični podobi zdravja, treznega razuma in ravne poti, ki ji, je on po vsej priliki v tem hipu pokazal hrbet. Polkovnikov obraz, ki mu je prebijala rdečina zagorelo polt, s sivimi brki, ki niso poznali nobenega mazila, njegov živahni, povzdignjeni glas: "Lahko noč, dragi Lennan!" Njegove! žene igrivi smehljaj, njen mirni mehki, zaupni glas — kako se mu je nenadoma odtujil, oddaljil! In vsi ti ljudje tukaj, ki brbljajo in pijo — kako čudni.
FATSO...
F=?

&
MAOAM,VtXJ CAN GET HALF VOUB INVESTMENT BACK BV TURNING IN THE USED FAT/
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajafi
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
kako daleč od njega! Ali je on njim čuden in tuj ?
Vstal je od svoje mize in stopil mimo goslarjev z zamolklo poltjo na trg.
Drugo poglavje
Po stranskih ulicah je prišel za njen hotel in se ustavil pri vrtni ograji: — to je bil eden tistih hotelskih vrtov, ki so samo za to na svetu, da se bleste v oglasih, s par suhimi palmami, s kričečo belimi poti mec njimi, ki s6 obrobljeni z zaprašenim španskim bezgom in mimozami. ^
In tu ga je obšlo prav posebno čustvo — kakor da je bil tukaj že nekdaj prej in gledal skozi cvetje te bleščeče steze in okna z zaprtimi okjaicami. Dišalo je po dimu, in neka suha rastlina je lahno pošuštevala, kadar se je zganil najslabši vetrček. Kak spomin je živel v tej noči, na tem vrtu? Nekaj temnega, sladkega, nevidnega, kar je s svojo pričujočnostjo budilo najvišjo zamaknjenost in hkrati delalo žejo, ki se ne dsC ugasi ti, ,
In šel je dalje. Hiše, same hi še! Naposled so ostale za njim, bil je sam na veliki cesti, že onkraj monaške meje. In ko je korakal tako skozi noč, so mu prihajale misli, ki je bil prepri čan, da jih ni imel. še živ Človek pred njim. Zavest, da ga ona ljubi, je storila, da se mu je zdelo vse tako sveto in polno odgovornosti. Karkoli stori, nji ne sme prizadeti hudega, ženske so tako nebogljene!
Zakaj kljub šestletnemu umetnikovanju v Rimu in Parizu si je ohranil do žensk "tenko-vestno spoštovanje. Da je ljubi la svojega moža, bi bila ostala popolnoma varna pred njim; toda da bi bila posili vklenjena v tovarištvo — to se mu je zdela okrutnost, še preden jo je ljubil. Kako more sploh kateri mož kaj takega zahtevati? Imeti tako malo ponosa — tako malo usmiljenja? To 'je neoprostlji vo! Kaj naj se spoštuje v takem zakonu? Samo nji ne sme prizadeti hudega! A zdaj, ko so mu rekle njene oči: Ljubim te! — kaj zdaj? Kako čudovito, za vedati se tega pod zvezdami te tople južne noči, ki ji je drevje in cvetje prižigalo kadilo!
Zlezel je nad cesto in legel Ce bi bila tu poleg njega. Od zemlje, ki se še ni shladila, je vstajala k njemu vonjava. In za trenutek se mu je zazdelo, da prihaja ona. Da jo more obdr žati tu za vedno, v tem objemu ki ni objem — v tej duševni za' maknjenosti, na tej divje duhte či postelji, kjer niso še počivali ljubimci razen hroščev in cvet lic; r^,zen sonca in mesečine s svojimi sencami in vetra, ki po ljublja zemljo! . . .
NatcJ je ^izginila; roke se mu niso dotikale drugega nego zdrobljenih smrekovih igel in spavajočega cvetja divje sivke. Stal je kraj majhne čeri nad cesto med temnimi gorami in globoko črnim morjem. Prepozno, da bi prišel še kdo po cesti; tako daleč od vsega, kar ljudje mislijo, govore in delajo, kakor sama noč s svojo šepetajočo toplino. In priklical si je njen obraz z vsemi podrobnostmi — oči, jasne, rjave, široko odprte; sklenjena, sladka usta; temne lase in vso njeno dehtečo milino.
Nato je skočil na cesto in se
spustil v tek — saj ne moreš hoditi, kadar čutiš v sebi to čudo, ki ga ni še nihče pred tabo doživel, čudo ljubezni.
Tretje poglavje
V svojem jako odličnem hotelu "Le Coeur d'Or", ki je že davno prezidan in prekrščen, je ležala Mrs. Ercott v svoji postelji iz medi in gledala pri zvezdnem siju polkovnika, ki je ležal v svoji postelji iz medi. Uho je skrbno privzdignila od blazine, zakaj zdelo se ji je, da sliši moskita. Ker je že trideset let družica možu, čigar življenje je vznemirjala pozornost teh drobnih živalic, ni imela ljubezni zanje. To je bila edina točka, v kateri je bila njena domišljija kos njeni zdravi pameti. Zakaj pravzaprav ni bilo, ni moglo biti v sobi moskita, ker je bilo prvo, kar je polkovnik naredil, kadar je prišel v kraj, ki je bil južneje od šestinštiride-setega vzporednika, da je okna na stežaj odprl in pribil z drobnimi pripenjavčki okoli te zračne odprtine mrežo zoper mo-skite, ona pa ga je pri tem držala za škrice pri suknji. To, da drugi ljudje svojih oken niso tako zavarovali, ni polkovnika prav nič motilo, ker je kot pristen Anglež rad delal, kakor se je zdelo njemu, in mislil, kakor se je zdelo drugim prav. Potem sta počakala, da se je znočilo, prižgala čisto posebno majhno svetiljko s čisto posebnim lahnim duhom, stala v bliščeči plinski luči s copatami v rokah na stoleh in upirala oči v resnične ali namišljene živalce. Nato je šlo tlesk-tlesk, in vsak tlesk je pomenil malo prelivanja krvi, in oglašali so se pritajeni veseli ali žalostni vzkliki: "Tega sem pa!" _ "O, John,.ušel mi je!" In^redi sobe je stal polkovnik v pidžami in z naočniki (nosil jih je globoko na nosu samo ob najsloveshejših prilikah), se počasi obrnit, preiskal z očmi, ki so že od davna s pogledom kljubovale smrti, stene in strop od palca do palca, dokler ni nazadnje dejal: "No, Dolly, vse sva!" Nato ona: "Daj mi poljub dragi!" in on jo je poljubil in zlezel v posteljo.
Torej ,nL bilo papskita v sobi, temveč samo. njegov duh, ki je strašil po možganih tej ženi, vdani svojemu možu. Pogledala mu je profil — ležal je namreč nahrbtu —- in se je komaj vzdržala, da ni rekla: "John, ali ču-ješ?" Nekakšno žvižganje je prihajalo iz nosu, ki je bil prvotno raven, a ga je vestno izvrševanje vojaških dolžnosti lahno upognilo pol palca pod višino sivih obrvi, ki so se za spoznanje vzbočile, kakor presenečene od glasov tam spodaj. Komaj ga je mogla razločno videti, vendar si je mislila: "Kako ljubezniv obraz ima!" In to je bilo res. To je bil obraz moža, ki ni zmožen hudobije, in v spanju je sijala z njega odkritosrčnost človeka, ki je po srcu otrok — preprosta odkritosrčnost tistih ljudi, ki jim ni nikdar v misel seglo, da bi iskali duševnih pustolovščin, so pa vedno iskali telesnih pustolovščin. Nato je vendarle rekla:
"John! Ali spiš?"
Polkovnik, ki se je takoj vzdramil kakor stare čase za kak naskok, je odgovoril;
"Spim."
"Ta ubogi fant!"
"Kateri?"
"Mark Lennan. Kaj nisi videl?"
"K^j?"
"Dragi moj, saj ti je bilo pred nosom. Pa ti takšnih reči sploh nikoli ne opaziš!" '
Polkovnik je počasi okrenil glavo. Njegova žena ima živo domišljijo! Od nekdaj je taka. Nejasno je čutil, da ima nekaj romantičnega na jeziku. Toda s tisto skorajda poklicno uljud-nostjo, lastno možaku, ki je svoje dni marsikomu odsekal glavo ali roko, je odgovoril:
"Kakšnih reči?"
"Njen robec je pobral."
"Čigav robec?" *
"Olivin. Spravil si ga je v žep. Natanko sem videla."
Umolknila sta; nato je izpre-govorila Mrs. Ercott, in njen glas je bil neoseben, kakor iz daljave:
"Pri mladih ljudeh se zme rom čudim, kako mislijo, da jih živa duša ne vidi — ubog revčki!"
Zopet molk.
"John! Ali premišljaš?"
Zakaj od polkovnika je prihajalo zdaj precej glasno dihanje; ne več samo piskanje — njegovi ženi zanesljivo znamenje.
In res je premišljal. Dolly ima kajpak živo domišljijo, ali nekaj mu je reklo, da to pot ni preveč pogrešila.
Mrs. Ercott se je napol dvig nila. On je bil videti še prijaznejši nego kedaj; z obrvmi vred mu je zlezla kvišku majhna guba osuplosti in se združila z brazdami na čelu.
"Jaz imam Olivo jako rad,' je rekel.
Mrs. Ercott je pala nazaj na blazine. V srcu ji je tičala tista drobna trohica bridkosti, ki je naravna za žensko nad petdeset katere mož ima nečakinjo.
"Naravno," je zamrmrala .
Nekaj nejasnega se je zga nilo globoko v polkovniku; iztegnil je roko. V temi med posteljama se je srečala z drugo roko, ki jo je precej trdo stis nila.
Rekel je: "No, glej, draga!" in spet je bil molk.
Zdaj je premišljala Mrs. Ercott s svoje strani. Misli so ji bile kakor glas — enakomerne in nagle — vendar je bilo v njih tisto čustvo, ki spremlja-dušev-ne napore dobrosrčnih žensk. Ubogi fant! In uboga Oliva! Toda ali je pomilovati žensko, ka dar je tako lepa! Mimo tega, če natanko premislimo, ima čednega moža; poslanec s karijero, in zaljubljen vanjo — brez dvoma. In njuna hišica v Londonu, tako blizu Westminstra, je naravnost biser; in kaj hočeš očarljive jšega od njune vile ob Temži? Ali je potemtakem Oliva pomilovanja vredna? In vendar — srečna ni. Kaj pomaga trditi, da je srečna? Naj reče kdor hoče, da človek v teh re Čeh vendarle sam odloča, toda če bereš romane, že veš, da ni
tako. Kaj pa tista stvar, ki ji pravimo nesoglasje? Da, da! In tudi razlika v letih! Oliva jih ima šestindvajset, Robert Gramier dvainštirideset. In zdaj je ta mladi Mark Lennan vanjo zaljubljen. Kaj, če je tudi ona vanj zaljubljena? John bi potem nemara uvidel, da leti mladost k mladosti. Zakaj moški, celo najboljši, kot postavim John, so neverjetni. Njej se še
Dela za ženske
Hišna opravila v majhni hiši. —
Dobra služba za dekle, ki ima rada otroke in dober dom. EV 2104.
TICK OPERATORICA samo izurjena se naj priglasi, linijska plača. IDEAL BEDDING CO.. 4046 Superior Ave.
Hišna opravila in za kuho; ima lastno sobo, kopalnico in radio. Ravno tako se želi strežnico za deklico ter perico. Stalno delo, dobra plača. FA 5250.
Mastrobuono Bros. - 13202 Union Ave.
BRUSIMO IN POPRAVIMO 2AGE IN STROJE ZA KOSITI TRAVO.	SKyline 7639
Dvo dnevna postrežba.	Zanesljivo delo po zmernih cenah.
DRUGA IZDAJA -
ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri:
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. . Cleveland 3, Ohio CENA $5.00
Splošno pisarniško delo v fotografskem studio; mora imeti avto, nobenega prodajanja. Dobra plača. 5VŽ dni. CE 4007.
Prodajalke za pekarijo: izurjene, za polni čas. Unijska plača. Dobre razmere. Lakewood Bakery, 11717 Detroit.
Pantry Girls (2) izurjeni za privatni klub. Začetna plača $135 do $140. Privatna soba in hrana. Z glasite se med 11. in 3. uro. ED 2120 in vprašajte za Chef.
Pastry Cook, izurjena za splošno pečenje. Prosta ob nedeljah in praznikih. Najvišja plača. Dahlman's, Euclid Arcade.
IŠČE SE DEKLETA
ZA DELO V SLAŠČIČARNI
Morajo biti nad 21 let starosti. Dobra plača. Vpraša se na 6301 St. Clair Ave.
ŽENSKE ZA LIKANJE
(3), izurjene pri likanju srajc. Tudi vežbamo za to delo. Plača od ure in komada. Prijetna godba med delom.
MENK BROS. LAUNDRY
643 E. 103 St.
SLOVENKA ali HRVATICA
v starosti med 35 in 50 letom za hišna opravila v Chagrin Falls; dobra plača; 2 odrasli osebi. Ima en dan v tednu prosto. Pokličite EX 7450 med 10. zj. in 1. pop.
■V	■■■>/>/
Zemljišča

Takojšnji prevzem 7 sob in Vž akra zemlje; sadno drevje in grmičevje, Pohištvo se tudi lahko kupi. Znižano od $12,000 do $10,500.— TE 9731.
NAPRODAJ JE 7 AKROV
zemlje; krasna okolica; najvišja točka v Lake okraju; fina zemlja, tlakovana cesta. Sedaj je čas, da kupite in gi napravite načrte za letos. Nahaja se na River Rd., Route No. 307, Perry, O., vzhodno od Ridge Roof White House na hribčku vzhodno od Turney Rd. Ko si prostor ogledate, pokličite KE 0034.
sanjalo ne bi, da bi čutila za katerega svojih nečakov, kar oči-vidno čuti John za Olivo.
Polkovnikov glas ji je presekal misli.
"Čeden dečko — ta Lennan! Prav škoda! Bolje, če zavije v stran — ako — "
Precej nenadno je planila: "Kaj pa, če ne more?" "Ne more?"
"Ali nisi nikdar slišal o tako-zvani "grande passion"?"
(Dalje prihodnjič)
Dela za moške
TEŽAKI
Imamo nekaj del na razpolago za moške z inicijativo, ki želijo stalno delo in so pripravljeni delati vztrajno. Začetna plača $1 na uro THE AMERICAN MONORAIL CO.
13107. Athens — BO 8543
CRANE OPERATORJA
2, ki imata izkušnjo pri električnih overhead, parnih in truck dvigalih (cranes). Tedenska plača. ATLAS STEEL & SUPPLY CO. 4401 Trumbull Ave.
Posluga
POPRAVIMO STREHE IN ŽLEBOVE Točna postrežba*.
ME 2714
G. & E. Cleaning Co. nudi prvovrstno poslugo pri čiščenju preprog in pohištva, na vašemu domu ali v naši moderni izdelovalnici. žal, da moremo postreči samo na vzhodni Strani. WA 7934.
PRENOVIMO—POPRAVIMO
Izvršimo popolno zidarsko in tesarsko delo; strehe, omete, napeljavo žice, izdelamo podstrešja in rekreacijske sobe, tile kuhinje, kopalnice, kleparsko delo, itd. FHA pogoji; posluga širom okraja; prvovrstno delo in točna postrežba. ALLEN CONSTRUCTION CO.
2831 Woodhill Rd. CE 8110; oh večerih; WA 1770
fflDGOFS PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se "priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprfo ob nedeljah.
F0RNE2I
Novi fornezi za' premog, olja. plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat
CHESTER HEATING CO. 1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
Razno
Pozor, lastniki avtov! Dajte, da bo vaš nerabljiv avto prinesel denar. Mi plaCamo najvišjo ceno. ME 0015 —AC 3856.
Naprodaj je
GUGALNICA ZA NA PORč, PRE-
ŠA IN MLIN ZA GROZDJE. Podrobnosti dobite po telefonu, GL 0562
FRANK DRAGOLICH Ivanhoe 4190 Ako imate fornez, ki ga želite preurediti za na olje, imate siding za popraviti ali želite imeti "tile" v kuhinji in kopalnici ter kombi-nacijska vrata in okna, se zanesljivo obrnile name. Delo je prvovrstno in cene so zmerne.
Zanesljivo dekle aH ženska
dobi dobro službo kot pomočnica materi. Tedenska plača. Lahko tu ostane ali gre domov ob večerih. Pokličite GL 2329.
FORNEZI NA OLJE—PLIN— PREMOG
Vzpostavimo vsakovrstno grelno napravo na vroč zrak. Ekspertno delo. Pihalniki, kontrole, žlebovi, kombinacij ski burner ji. Preskrbimo posojila na F.H.A. in imate 3 leta za plačati.	*
SHEEHAN AIR CONDITIONING
Licencirani in pod bondom Bagley Rd. pri Stearns, Olmsted Falls, OR 0063—Olmsted Falls 3654
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do $5
Na+lonal Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
IMATE ZDRAVNIŠKE PREDPISE
Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam.
Mandel Drug Co.
LODI MANDEL PH. C.
SLOVENSKA LEKARNA 15702 WATERLOO RD. — IV 9611
Lekarna odprta; Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE z@
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri KoUanderJn bost* vedno dobro poslreienl.