naš tednik LETO XXXVIII. Številka 37 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 11. september 1986 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Michaele Cecchini, papeški nuncij je med svojim uradnim obiskom na Koroškem obiskal tudi nekatere ustanove koroških Slovencev. V ponedeljek, 8. septembra, se je Cecchini mudil v Mohorjevi in na Slovenskem dušnopastirskem uradu. Z leve na desno: dr. Cecchini, ravnatelj Mohorjeve msgr. Hornböck in krški škof dr. Kapellari. Kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov Na seji 9. 9. 1986 je SJK postavila kandidatno listo za kmečkozborske volitve, ki bodo 16. 11. 1986. Kot znano, vodita listo SJK podžupan Janko Zwitter in dipl, inž. Štefan Domej. Kandi- dati SJK prihajajo iz vseh krajev dvojezičnega ozemlja Koroške, v primerjavi z letom 1981 pa je lista zelo pomlajena: je ostalo le še petnajst od prejšnjih kandidatov na listi. 1. Janko ZWITTER, Zahomc (Ziljska Bistrica) 2. Štefan DOMEJ dipl. inž., Rinkole (Pliberk) 3. Polti KAROL, Bače 4. Marija MIKSCHE, Prtiče (Hodiše) 5. Andrej OŠINA, Lepena (Železna Kapla) 6. Franc WUTTE ml., Mala vas (Globasnica) 7. Tonči STURM, Svinča vas (Škofji dvor) 8. Tomaž PETEK, Zagorje (Dobrla vas) 9. Jozej HAŠEJ, Kokje (Dobrla vas) 10. Mihi MISCHKULNIG, Branča vas (Bilčovs) 11. Franc JANEŽIČ, Leše (Podrožca) 12. Mirko ORAŽE, Sele Cerkev (Borovlje) 13. Jože SCHNABL, Drašče (Ziljska Bistrica) 14. Marjan KERNJAK, Trebinja (Št. lij) 15. Folti TOLMAJER, Spodnje Rute (Žrelec) 16. Greg. SLUGOVC-STERNAD, Lancova (Škocijan) 17. Tine WASTL, Lovanke (Dobrla vas) 18. Lorene ČERTOV, Slov. Plajberk (Podgora) Janko Zwitter dipl. inž. Štefan Domej Folti Karg! Marija Miksche 19. Franc KRUŠIC, Velinja vas (Bilčovs) 20. Pavel BUCH, Klopče (Velikovec) 21. Franc BOŽIČ, Metlova (Sinča vas) 22. Jože URANK, Encelna vas (Galicija) 23. Stanko ADLASSNIG, Novo selo (Kotmara vas) 24. Miha KAP, Žamanje (Škocijan) 25. Franc WUTTI, Ločilo (Ričarja vas) 26. Alojz GALOB, Žužalče (Diča vas) 27. Joži STICKER, Št. Peter (Št. Jakob) 28. Franc VALEŠKO, Drveša vas (Pliberk) 29. Nužej WIESER, Zg. Rute (Žrelec) 30. Hanzi MIHOR, Trebije (Šmarjeta) 31. Herman MAČNIK, Zg. vas (Kostanje) 32. Marko MARKO, Norce (Št. Primož) 33. Hubert BOŽIČ, Breška vas (Šmihel) 34. Folti WALDHAUSER, Poden (Podgora) 35. Franc SMRTNIK, Korte (Železna Kapla) 36. Fric KUMER, Blato (Pliberk) ! Politika Tednikov komentar PIŠE JOŽE WAKOUNIG Skorajda že banalna je resnica, da človek velja toliko ljudi, kolikor jezikov zna. V razgledanih in odprtih človeških družbah ni potrebno, da človek to še prav posebno poudarjaš. Kar znaš, to veljaš, tega ti ne more nihče vzeti. Več jezikov znaš, več ljudi razumeš, več sveta ti je odprtega. Ko sem pred več kot dvajsetimi leti študiral na dunajski univerzi latinščino in grščino — če bi še enkrat stal pred odločitvijo, bi brisal, da bi on znal rad tako dobro slovensko kakor jaz nemško. In je bilo tistega norčevskega krohota konec, mi pa smo se spet posvetili historični gramatiki latinskega jezika, ki jo je predaval profesor Heinz Kronasser; na žalost je moral ta odlični znanstvenik veliko prezgodaj umreti marca 1968 v prometni nesreči blizu Niša. Kronasserja smo se vsi bali. Veliko je zahteval, navajal je med drugim ogromno primerov iz slovenskih Zakaj ne? se spet odločil za ta dva prekrasna jezika —, sem bil marsikateremu svojih študijskih tovarišev in tovarišic neke vrste posebnost. Prišel sem mednje iz drugega jezikovnega sveta, pa čeprav iz Avstrije. Kot Korošec nisem bil posebnost, saj je bilo teh kar dosti tam zunaj na dunajski univerzi, kot slovenski Korošec pa že, in to na inštitutu za klasično filologijo. No, videli so me pač takšnega, kakršen sem bil. Večina mi je zavidala za to, da sem prinesel s seboj znanje dveh jezikov. Marsikdo se je v začetku mrdal, ko sem mu rekel, da mi je materinščina slovenščina. Če bi bil rekel, da mi je mongolščina ali japonščina, bi bil verjetno povzročil manj pozornosti, ampak tista neznana, neznansko eksotična slovenščina. Nekdo me je celo baral, če le nimam kake jezikovne napake in morda le nisem Slovak; ti so na Dunaju — vsaj takrat — bili precej bolj znani. No, ko sem v nekem takem jezikovnem pogovoru priznal, da je nas Slovencev tam nekaj okoli dva milijona in še kaj več, se je nekdo začel na norčevo krohotati. Pa mu je neki študent iz Nižje Avstrije za- jezikov, tudi iz moje eksotične slovenščine. Meni je kar rastla mast na zglado-vanem študentovskem trupu. Pa mi je le bila v prid ta moja ljubljena slovenščina, pa še pred svojimi komilito-ni sem se mogel postavljati z njo in jim z njo pomagati pa jim razlagati skrivnosti latinske historične gramatike. Mi Slovenci smo veliko premalo samozavestni. Pa komu pravim to! Za vse na svetu se bojimo, da bi nas kdo zaradi tega, ker vztrajamo pri svoji slovenščini, imenoval nacionaliste pa fašiste pa še kaj. Večinoma tisti, ki take fraze od sebe dajejo, itak ne vejo, kaj pomenijo. So se jih pač naučili in mislijo, da je to modro, pa zapik. Bodimo ponosni na svojo prekrasno slovenščino, živi dokaz svojega življenja in svoje neuničljive življenjske volje. Samo kot Slovence nas bojo naši sosed j spoštovali in upoštevali. Če bomo sami zatajevali svoje, kdo bo to še branil? Ohranimo slovenščino mladini in s tem prihodnosti! Ni lepšega namena in cilja našemu življenju. Kdo bi vedel za lepšega? Zakaj torej ne? Koroška enotna lisffli „Zeleni“ so imeli informacijsko priregv v Niimbemu______ Štajerski „zeleni“ in KEL sta preteklo nedeljo v Niirnbergu (Zvezna republika Nemčija) skupno priredila informacijsko prireditev o nevarnosti jederskih elektrarn. Hkrati smo s posebnimi prospekti seznanili Niirnberžane z dejstvom, da živijo v Avstriji tudi koroški Slovenci, in da ti še vedno čakajo na izpolnitev člena 7.___________ Odkar se je zgodila v Černobilu največja nesreča v zgodovini jedrske energije, je začel naraščati strah prebivalstva pred ponovitvijo podobnih nesreč. V Avstriji je medtem odločeno, da jedrska elektrarna v Zwentendorfu ne bo obratovala. Drugače kaže v sosednjih državah na vzhodu in zahodu, kjer deloma že obratujejo jedrske elektrarne ali jih ravno gradijo. Tako npr. v Wackersdorfu na Bavarskem gradijo tovarno za obnavljanje jedrskega goriva (Wie- Tudi predsednik KEL, Karel Smolle, je imponiral Niirnberžanom. Koordinacijski odbor avstrijskih narodnih skupin ie zasedal Pod predsedstvom dr. Francija Zwittra se je pretekli ponedeljek na Dunaju sestal Koordinacijski odbor avstrijskih narodnih skupnostih (koroške Slovence sta zastopala Karel Smolle in dr. Franci Zwitter ml.) — mdr. zaradi priprav na pogovor manjšinskih organizacij z zveznim kanclerjem Vranitzky-jem. Ta razgovor bo 23. 9. 1986, dan prej pa bo Vranitzky sprejel zastopnike NSKS in ZSO. Pri pogovoru Vranitzky-koordinacijski odbor narodnih manjšin naj bi prišle na dnevni red predvsem skupna vprašanja narodnih skupnostih, kot so to otroški vrtci in šolstvo, finančno pospeševanje narodnih skupin, ORF ter predlog skupne delovne skupine med manjšinskim centrom in koordinacijskim odborom za izdelavo temelnega zakona manjšinskih pravic na osnovi nedavno sprejete listine o manjšinskih pravicah v Avstriji. Nadalje j6 odbor obravnaval srečanje manjj šin sosednjih dežel, ki bo od 17,—19. oktobra v Oberwartu/Fel-seor/Borta. Tema srečanja: „Številčno nazadovanje narodnih skupnostih v Avstriji in vzroki“. deraufbereitungsanlage). Posebno mladina ne želi živeti za prihodnost polne nevarnosti, zato vse-bolj raste upor proti jedrski energiji. Meseca maja so študentje Avstrijske visokošolske zveze razdelili na Češkem in Madžarskem okoli 50.000 letakov, v katerih prosijo vzhodne sosede, naj opuste jedrsko energjo. Ker takšne aktivnosti presegajo zmogljivost alternativnega referata Avstrijske visokošolske zveze, je nastala akcija »1 pred 12“. V okviru te akcije bodo avstrijski mladinci 3 tedne potovali po glavnih mestih Bavarske in bodo z informativnim materialom, s kulturnimi prireditvami, darili za župane, kvizom, časopisom, ploščo in knjigo izražali svojo zaskrbljenost nad napravo v Wackersdorfu. Opozoriti žele bavarske politike in prebivalce na Posledice pri morebitni nesreči. Sicer pa to akcijo podpirajo vidni Predstavniki avstrijskega kulturnega, cerkvenega in političnega življenja. V nedeljo je bila takšna akcija v Niirnbergu, katere so se poleg štajerskih „Zelenih“ udeležili tudi koroški Slovenci. Razdelili smo številne letake, nastopila je glasbena skupina z Dunaja, ki je oblikovala tudi večerni koncert v Niirnbergu. Prebivalci Niirnberga so bili deležni vrste daril Dunaja, Štajerske in Koroške. Koroški Slovenci in Štajerci smo poleg tega informirali Niirnberžane o položaju koroških Slovencev. Med udeleženci je bil predsednik KEL, Karl Smolle, ki je tudi javno spregovoril. To je bilo prvič, da smo imeli Slovenci možnost na tak način opozoriti nase. Pravilnost ravnanja potrjuje tudi zanimanje za manjšino, ki so ga pokazali prebivalci mesta Nürnberg. Treba je omeniti, da smo v Nürnbergu pridobili celo novega naročnika NT in sicer nekega Bavarca, ki je poleg svojega poklica študiral slavistiko. Ta akcija pa nas hkrati opozarja, da bo v bodoče treba razmišljati tudi o informacijskih akcijah v naših zveznih deželah.' M. P. Alfonz Naberžnik prvi svetovalec pri dunajski ambasadi Jugoslavije Pretekli torek je bil na Dunaju Poslovilni sprejem za Velimira Slabo, ki je bil v zadnjih 4 letih 1. svetovalec pri dunajski ambasadi SFRJ in ki se sedaj vrača v Beograd na zvezni sekretariat za zunanje zadeve. Velimir Slana je na svojem dunajskem delovnem mestu mdr. skrbel za dobre odnose med ambasado SFRJ in slovensko narodno skupnostjo na Koroškem. Na njegovem dosedanjem delovnem mestu ga bo nasledil Alfonz Naberžnik, ki je bii že svoj čas konzol SFRJ v Celovcu. Poznamo ga kot velikega prijatelja koroških Slovencev in drugih narodnih skupin v Avstriji. Poslovilnega sprejema za Velimira Slano in predstavitve novega 1. svetovalca pri dunajski ambasadi SFRJ, Alfonza Naberžnika, so se udeležili tudi predstavniki koroških Slovencev (dr. Matevž Grilc, mag. Filip Warasch, Karel Smolle, dr. Franci Zwitter in dr. Marjan Sturm) in gradiščanskih Hrvatov (Demeter Karal) ter visoki uradniki avstrijske zvezne vlade. Tako mdr. vodja ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja, dr. Holzinger, predsednik ustavnega sodišča dr. Adamo-vich in sekcijski šef dr. Veit (mini-sterstvo za trgovino). Sprejema pa se je tudi udeležil ministerialni svetnik dr. Kurt Skalnik od urada zveznega predsednika. Ves naslednji teden je otroke še možno prijaviti k dvojezičnemu pouku Politika Mag. Pavel Otip je pozdravil g. Rakovnika v imenu župnijskega sveta Sele so dobile novega dušnega pastirja V nedeljo, 7. 9. 1986 je selska fara stopila v novo obdobje. Kajti fara je po 34 letih dobila novega župnika, salezijanca g. Mirka Rakovnika, ki je od prvega septembra naprej novi upravitelj sel-ske fare. Velika množica ljudi, pevci kot tudi kulturni in politični zastopniki, se je zbrala pred cerkvijo, da je sprejela novega dušnega pastirja. Navzoči so bili tudi sobratje iz Celovca in Ljubljane ter nekaj duhovnikov boroveljske dekanije pod vodstvom dekana Kassla. Domači mešani zbor mu je zapel v pozdrav „Naša pesem naj zaori“, nato pa so deklamirali otroci. Zastopnik župnijskega sveta mag. Pavel Olip je v svojem govoru primerjal dosedanjo Ra-kovnikovo duhovniško pot z Gregočičevo pesmijo „Nazaj v planinski raj“, ker se je po letih delovanja na Primorskem zopet vrnil v planine. Izrekel je tudi upanje, da bi se v tem gorskem kraju uresničile vse njegove predstave o dušnopastirskem delu. Pri tem delu bo potreboval ljudi, ki bodo pripravljeni skupno z duhovnikom nositi odgovornost za farno delo, ter tudi ljudi, pri katerih se bo lahko malo oddahnil. Prepričan je, da jih bo v Selah našel. Župan in ravnatelj selske ljudske šole Anton Hribernik pa mu je v imenu občine in v imenu otrok izrekel vso podporo. Nato se je množica s gospodom župnikom podala ob petju ter zvonenju zvonov v cerkev, kjer se je obhajalo slovesno bogoslužje. V pridigi pa je gospod dekan Leopold Kassl še omenil, da bi naj bil ta dan tudi dan zahvale za delo prejšnjega gospoda provizorja, Ivana Matka. Ob koncu maše pa je slavljenec še sam spregovoril ter sebe in svoje delovanje primerjal s svečo, ki bo zgorevala, da bi svetila drugim na pot h Kristusu. Po maši pa so bili povabljeni duhovniki, cerkveni pevci ter kulturni in politični funkcionarji v farno dvorano na skupno kosilo, da bi se pri tem še bolje spoznali z novim dušnim pastirjem. Novega duhovnika niso navdušili samo „simpatični Selani“, ampak tudi ubrano domačo petje. Ta svečan dogodek pa se je končal spet v cerkvi s petimi litanijami in žegnom. Novemu dušnemu pastirju želimo, da bi se v Selah dobro počutil, da bi Selanom postal prijatelj, na katerega se lahko obrnejo v dobrih in hudih časih. Posebno pa mu še želimo veliko uspeha pri delu z mladino in da bi imel odprto srce za potrebe in probleme svojih faranov. Ivan Matko je desetletja deloval v Selah in mnogo ustvaril na verskem, kulturnem in športnem področju. Mdr. ima največje zasluge, da so dobile Sele novo cerkev in farni dom. Tudi popravilo stare cerkve in nova ureditev pokopališča je njegova zasluga. Vrhu tega poznamo Matka kot dolgoletnega odbornika KKZ in zaupnika NSKS. Želimo mu obilo božjega blagoslova, predvsem pa zdravja. Politika Nova spoznanja o Kanalski dolini Pretekli petek se je končal 6. Mladinski raziskovalni tabor „Kanalska dolina 1986“. V planinskem domu Mangart v Žabnicah so mladi raziskovalci, med njimi trije dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, predstavili zastopnikom političnega, kulturnega in verskega življenja, do kakšnih spoznanj so se dokopali. Na 6. Mladinskem taboru, trajal je od 25. avgusta do 6. septembra, so sodelovali Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Društvo mladih raziskovalcev (Trst in Gorica), Društvo naravoslovcev in tehnikov „Tone Penko“ in Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Milan Pahor, predsednik Društva mladih razsikovalcev, je na zaključni prireditvi imenoval „tabor“ mednarodno areno, udeležili so se ga namreč zastopniki Avstrije, Italije in Jugoslavije. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je bilo tokrat kar devet delovnih skupin, med njimi dve „posebni“, ki sta s pomočjo tehničnih pripomočkov sledili dogajanju na „taboru“. Skupina z videokamero je spremljala znanstveno delo mladih raziskovalcev, druga je s pomočjo računalnikov skrbela za natančne izsledke podatkov. Iz večurnih posnetkov je videoskupina pripravila kratko poročilo o delu posameznih skupin, za dodatno informacijo je za zaključek predvajala še posnetek „žegna“ ali žegnanja v Žabnicah. V nekaj mesecih bo o 6. Mladinskem taboru na razpolago dvojezična publikacija, ki bo vsebovala točne rezultate dela posameznih skupin. Raziskave so potekale v Ukvah, Ovčji vasi in Žabnicah. Ob zaključni prireditvi se je predsednik Milan Pahor zahvalil vsem, ki so mladim raziskovalcem rade volje pomagali in jim posre- Pretekli ponedeljek so prizadeti občani (bilo jih je čez 200) priredili informacijski večer s pristojnim deželnim svetnikom M. Rauscher-jem. Le-ta je skušal v začetku braniti odlagališče za smeti ob občinski meji Straja vas — Pod-kiošter, na koncu pa je le moral obljubiti, da bo iskal novo rešitev. Diskusije se je udeležil tudi pod- dovali potrebne informacije. Še posebej se je zahvalil župniku Mariu Garjupu iz Ukev in sodelavcu Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu, Salvatoru Venossiju, za vso pomoč, ki sta jo nudila mladim ljudem in njihovim strokovnim vodjem. Poleg videoposnetkov je vsaka skupina na kratko predstavila opravljeno delo v Kanalski dolini. Arheološkimi posebnostim Kanalske doline se je posvetila arheološka skupina. Za svoje delo so Piše Miha Pasterk člani že pred taborom poskrbeli za članke, izvlečke iz katasterjev in podobno. Raziskovali so ostanke iz rimske dobe in pomen „rimske ceste“, ki je vodila skozi Kanalsko dolino. Kakšne so značilnosti lokalne arhitekture in kakšen je razvoj hiš je raziskovala skupina etnologov, ki je z modeli in načrti prikazala tipologijo nekaterih hiš. župan Janko Zwitter (Volilna skupnost). Dejal je, da predstavlja ta deponija na vsak način dodatno obremenitev okolja. Na drugi strani, je poudaril, pa je treba na vsak način najti skupno rešitev. „Vse stranke naj se za to potrudijo, sicer ne bomo nikoli rešili tega problema“, tako podžupan Zwitter. Prvič je bilo na taboru zastopar no jezikoslovje, kar je posebno za Kanalsko dolino izrednega pomena. Tu se srečujejo romanski, slovanski in germanski jeziki in njih medsebojni vpliv je za jezikoslovce še posebej zanimiv. Jezikoslovna skupina je ugotovila, da večina Slovencev tega območja obvlada tri jezike, le malokdo pa furlanšči-no. Skupina si je zadala nalogo, da je zbrala čim več jezikovnega gradiva. Ugotovili so, da je slovenščina v območju Cerkve še zastopana, sicer pa je slovenska beseda zelo redka. V botanično, zoološko in geološko podskupino so se delili naravoslovci, njihovo delo je bilo raziskovanje in zapisovanje oblikovane in izvirne naravne dediščine. Sociogeografska skupina je raziskovala način življenja v omenjenih vaseh, vpliv turizma, ki postaja važna gospodarska osnova, in njegove posledice. Njihovo delo je vsebovalo tudi narodnostne odnose med prebivalci in odnose med generacijami. Ugotovili so, da trenutni položaj za mladino ni najboljši, zato se ta odseljuje, vendar mladi upajo na izboljšanje položaja. S skupino je delala Marija Jurič iz Celovca. Sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, Teodor Domej, je nudil strokovno pomoč zgodovinski skupini. Težišče raziskovanj je bil problem opcij, ki je še danes kočljivo vprašanje. Opcije so namreč pomenile veliko prelomnico v zgodovini Kanalske doline, saj so se ljudje odseljevali, prihajali pa so novi, zato je tudi problem za ohranitev slovenščine toliko večji. Vse skupine so svoje delo predstavile tako v slovenščini kot v italijanščini, saj so bili navzoči tudi zastopniki italijanske narodne skupnosti. Udeleženci 6. Mladinskega raziskovalnega tabora, večinoma dijaki in študentje, so opravili za Kanalsko dolino neprecenljivo delo, ki bo morda prispevalo k reševanju lokalnih problemov. Naš tednik: Bi našim bralkam in bralcem sprva na kratko predstavil zgodovino šolskega lista Mladi rod? Tomaž Ogris: Predhodnik Mladega roda je bil Mladi Korotan, ki je izhajal pred vojno in ki je bil mesečna priloga Koroškega Slovenca. Urejeval ga je prof. Joško Hutter. Leta 1945 je nastala dvojezična šola, ki pa ni mogla optimalno delovati, ker ni bilo ustreznih učbenikov in učnih pripomočkov. Pokojni ravnatelj ljudske šole v Ločah, Franc Aicholzer, je zato zbral okrog sebe nekaj učiteljev, mdr. Rudija Vouka, Bernard^ Straußa in Valentina Polanska. Le-ti so januarja 1952 začeli izdajati šolski mladinski list Mladi rod, ki naj bi bil v glavnem nadomestilo za čitanko, ki je takrat ni bilo. Naš tednik: Kako visoka pa je bila tedaj naklada Mladega roda? Tomaž Ogris: Okoli 10.000, ker so se namreč še vsi učili tudi slovensko. Leta 1956 pa „V enem letniku pridemo do 40 avtorjev“ je Francu Aicholzerju sledil kot glavni urednik pokojni in; špektor Rudi Vouk, ki je Mladi rod urejeval 16 let. Leta 1972 ga je prevzel Herman Velik, od njegove nenadne smrti leta 1976 naprej pa ga jaz urejujem. Naš tednik: Ti imaš odgovorno nalogo glavnega urednika. Kdo še sodeluje pri urejevanju Mladega roda? Tomaž Ogris: Uredniški odbor Mladega roda šteje 9 ljudi, ki so hkrati člani upravnega odbora „Društva Mladi rod“-To so ravnatelj Herman Germ, Irena Žele, Mirko Srienc, Hanzi Millonig, Marica Pinter, Mil' Hrobath, Dorli Hammerschall, Milena Pipp in moja malenkost. Ti so tudi glavni sodelavci pri našem šolskem listu Vrhu tega pa imamo še drug6 redne in občasne sodelavce — tako, da pridemo v enem letniku do 40 domačih avtof" jev. Naš tednik: Kako visoka P9 je trenutno redna naklad6 Mladega roda? Tomaž Ogris: Trenutna naklada šteje 2200 izvodov. O6 teh je približno 1600 naročnikov na ljudskih, glavni!1’ srednjih in višjih šolah. Nade- Straja vas — PodMošter: je deponija „umila“? Na občinski meji Straja vas — Podklošter predvidevajo uresničiti odlagališče za smeti (Mülldeponie) za okraj Beljak-dežela. Medtem se je pomirila močna fronta prizadetih občanov, ki skuša ta načrt preprečiti. Zwitter: „Potrebna je skupna rešitev!“ Naš gost Mladi rod — učiteljem v veliko pomoč. učenkam in učencem pa v veselo korist imamo lepo število privat-m naročnikov, sorazmerno 6liko izvodov pa gre tudi v "ozemstvo, mdr. v Slovenijo, umžene države Amerike in Avstralijo. Naš tedik: Prej si omenil «Društvo Mladi rod“. Kako dol-jjo že obstaja in kateremu na-menu služi? Tomaž Ogris: To društvo mo ustanoviti leta 1984 in je ®daj tudi izdajatelj Mladega V3-, Mladi rod do 1984 nam-c ni bil pravno telo, zato so astajale težave, predvsem pri Tomaž Ogris ni samo predsednik Slovenske prosvetne zveze ter marljiv društvenik pri SPD „Radiše“, temveč tudi glavni urednik šolskega mladinskega lista Mladi rod. Letos že 10. leto opravlja to važno in odgovorno funkcijo. Sicer pa je minulo 35 let, odkar je izšla 1. številka Mladega roda.________________ subvencioniranju. Prej je bil izdajatelj Mladega roda „Konzorcij učiteljev, ki poučujejo na dvojezičnih ljudskih šolah, na glavnih šolah in na nižji stopnji srednjih in višjih učnih zavodov“. Ta konzorcij je bil čisto prosta in svobodna delovna skupina. Naš tednik: Kako sploh funkcionira financiranje Mladega roda? Tomaž Ogris: Starši plačujejo naročnino, samo za 4. stopnjo ljudske šole pa dobimo sredstva iz „akcije za šolske knjige“ (Schulbuchaktion). Seveda ni možno, da bi pri takem manjšinskem listu ne nastal primankljaj. Ta zadeva se je v zadnjih letih dala kolikor toliko urediti, ker je letni primanjkljaj pokrilo Zvezno mini-sterstvo za pouk in šport. V zadnjem času pa se s podporo z Dunaja spet nekaj zatika. Upamo, da se bo to po priporočilu koroškega Deželnega šolskega sveta spet uredilo. Sicer pa moram reči, da je sodelovanje med Mladim rodom in Deželnim šolskim svetom dobro. Naš tednik: So stroški zelo visoki? Tomaž Ogris: Poudariti moram, da so proizvodni stroški minimalni, izdatke imamo pravzaprav samo za tiskarno in razpečavanje. Nihče ne do- bi honorarja, čeprav „stane“ izhajanje Mlageda roda precej delovnih ur in moči. Sam osebno „investiram“ v eno samo številko nad 30 ur dela in tudi pri drugih kolegicah in kolegih stvar ne bo drugačna. Zato bi se jim na tem mestu iskreno zahvalil za kolegialno in požrtvovalno sodelovanje. Naš tednik: Maja 1986 ste izvedli anketo o „pedagoški in didaktični vrednosti in uporabnosti Mladega roda“. Koliko dvojezičnih učiteljev ste nagovorili in kakšni so rezultati ankete? Tomaž Ogris: K sodelovanju pri anketiranju smo povabili vse kolege, ki uporabljajo v „Prve konsekvence iz ankete smo že potegnili“ razredih Mladi rod. Vabilu pa se je odzvalo 128 učiteljic in učiteljev. V glavnem so le-ti zadovoljni z našim šolskim listom. Pričakujejo pa si več jezikovno preprostih prispevkov in več delovnih listov: ti naj bi olajšali učenje slovenščine tudi tistim otrokom, ki se doma slovenkega pogovornega oz. narečnega jezika niso mogli naučiti. Nadalje so nakazali ta problem, da imamo samo en Mladi rod, ki izhaja v 2-mesečnih presledkih; namenjen pa je otrokom in mladost- nikom od sedmega do petnajstega leta starosti. Tako lahko rečemo: Mladi fod nudi vsakemu nekaj, nobenemu pa dovolj. Naš tednik: In katere konsekvence boste iz tega potegnili? Tomaž Ogris: Prve konsekvence smo že potegnili, če vzameš v roko prvi zvezek letošnjega šolskega letnika, ki je izšel te dni, boš videl več delovnih listov. Vrhu tega smo razširili obseg: prej je Mladi rod obsegal 32 strani, sedaj pa 40. Naš tednik: Omenil si dobro sodelovanje med učitelji in Mladim rodom. Kje vidiš možnosti, da bi se to sodelovanje dalo še dalje izgraditi? Tomaž Ogris: Kot sem že rekel, sodeluje pri Mladem rodu redno ali občasno okoli 40 kolegic in kolegov. To je lepo število, sploh, če pomislimo, da se ti večinoma udejstvujejo tudi na drugih področjih narodnega življenja. Lahko pa bi jih gotovo bilo še več. Na Ko,-roškem je baje nad 200 tako-zvanih dvojezičnih učiteljev, torej takih, ki so usposobljeni tudi za pouk slovenščine. Ti ljudje pa se ne smatrajo vsi za pripadnike slovenske narodne skupnosti. Na drugi strani imamo spet mnogo mlajših učiteljev, ki se sicer udejstvujejo v narodnem življenju, toda v svoji poklicni izobrazbi si niso pridobili dodatne usposobitve za pouk v slovenskem jeziku. Ti bi lahko obogatili ponudbo za mladino, ki se hoče naučiti slovenščine: in sicer ne le v šoli, temveč tudi v okviru takih ustanov, kot je to Mladi rod. Nas tednik: Hvala lepa za pogovor. Rož, Podjuna, Žila Za vedno smo se poslovili od Amričeveaa očeta „Polje, kdo bo tebe ljubil . . . “ je zazvenelo otožno na globaškem pokopališču v soboto, dne 23. avgusta, ko smo se za vedno poslovili od Amričeve-ga očeta, Frica Hrasta iz Male vasi pri Globasnici. Rajni se je rodil 27. julija 1906 pri Amriču v Mali vasi. Še kot otrok je spoznal krutosti 1. svetovne vojne in tudi v 2. svetovni vojni je moral kot vojak na bojišče v Francijo. Ko pa je ostal doma na kmetiji oče sam, je bil oproščen vojaške službe, ker je moral očetu pomagati na kmetiji. Kmalu zatem se je poročil z Marijo Krajger, p. d. Rižnarjevo iz Štebna. Otroci Erna, Fric in Marija so pomnožili družino in po smrti očeta je moral docela prevzeti kmetijo, ki je bila potrebna temeljite obnove. Kot posestnik je zgradil nov hlev in novo stanovanjsko hišo ter se pri tem delu izčrpal in predal posest sinu. Toda tudi v pokoju je še vedno rad zahajal na polja in v gozdove ter pomagal kolikor je pač mogel. Njegovemu šaljivemu, veselemu in radodarnemu značaju je pripisati dejstvo, da je bil priljubljen po celi vasi in so ga domala vsi klicali samo še „ujčej“. Vsako leto se je veselil jeseni, da bo zatrobil lovski rog in klical na lov. Čeprav sam ni bil lovec, je pa z dušo in telesom bi povezan z lovci, ter zanje oskrboval tudi krmišča v bližini Male vasi. Ob vsakem lovskem pogonu je sodeloval in bil vodja lovcev-gonjačev, ki so imeli nalogo, spraviti divjačino lovcem pred puške. Bil pa je tudi velik prijatelj Pece in koče na Veškem stanu in nepozabni bodo nešteti večeri z rajnim v prijetni družbi v koči, kot je to v svojem nagrobnem govoru v imenu lovcev povedal Blaž Kordež str. Posebno rad je pomagal, ko se je bilo treba začetka julija odpraviti na kresovanje v čast sv. Cirilu in Metodu na Peco. To je bila še ena njegovih odlik, bil je narodnjak, ki se je vedno zavedal svojega materinega jezika, dediščine, ki jo je posredoval tudi svojim potomcem. Rad je vedno zahajal na društvene prireditve in pogrešali ga bomo, ko bomo spet zaigrali kako igro ali imeli kakšen koncert. Od zvestega člana se je poslovil društveni moški zbor v mrtvašnici in ob odprtem grobu. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Peter Sticker ob asistenci nekdanjega soseda, župnika Šimeja Wutteja in prof. Franca Božiča. Rajnega Amričevega očeta bomo ohranili v trajnem spominu, ženi in otrokom pa izrekamo iskreno sožalje. Novo selo pri Kotmari vasi: slovo od Motijeve mame Frančiška Krušic, rajna Mo-tijeva mama, se je rodila 24. septembra 1896 v Logi vasi; od tod je prišla k Motiju na Novo selo pri Kotmari vasi. Leta 1920 se je poročila z Andrejem Krušicem, Rupijevim iz Velinje vasi. V srečnem zakonu se je rodilo 12 otrok. Dva sta umrla že v zornih dneh, sedem jih še živi. Hudo je trpela, ker je druga svetovna vojna vzela najstarejšega sina Andreja v ruskih daljavah in ko sta ji še umrli dve hčerki. Marca 1979 je izgubila tudi moža. Bila je globoko verna kmečka mati, zelo gostoljubna in narodno zavedna; s trdim delom svojih pridnih rok je skrbe- la, da njeni tudi v najtrših časih niso trpeli pomanjkanja in da je bila miza pogrnjena tudi tistim, ki so prihajali k hiši. Velika množica sorodnikov in znancev se je poslovila od Motijeve mame v nedeljo, 7. septembra. Župnik Maks Mi-chor se je rajni zahvalil za zgledno krščansko življenje, ki ga je usmerjala vedno ljubezen do bližnjega. S pesmijo so se poslovili cerkveni pevci pa mešani in moški zbor „Gorjan-cev“. Naj rajna Motijeva mama počiva v večnem miru. Otrokom z družinami in drugim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Svoj 79. rojstni dan je na Suhi obhajala gospa Ana Hribernik. Za rojstni dan ji prav prisrčno čestitamo. * V Vogrčah praznuje svojo 95-letnico gospa Rozalija Sadjak, pd. Rogačova mama. Za visoki življenski praznik ji želimo obilo sreče, zdravja in božjega blagoslova. * V Šmiklavžu ob Dravi je te dni praznovala svojo 70-letnico Tonca Trantin. Za rojstni dan naj prejme naše iskrene čestitke. * Na Belšaku praznuje svojo 80-letnico gospa Marija Piko. Za njen življenjski praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravja. * 73-letnico življenja je te dni slavila Bukovnikova Roza na Rebrci. Ob tem prazniku ji iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga leta. * 85-letnico je obhajala gospa Rozalija Maurer, pd. Me-žičeva mama. Za ta njen življenski jubilej ji želimo zdravja in božjega blagoslova. Na Breznici pri Šentjakobu praznuje svojo 80-letnico gospa Marija Komac. Želimo ji obilo zdravja in veselja. * Prisrčne čestitke veljajo gospe Mariji Rajšp v Špitalu ob Dravi, ki te dni slavi svojo 60-letnico. Vse najboljše! * Svojo 80-letnico obhaja gospod Andrej Milavec iz Brega pri Pliberku. Za njegov visoki življenjski jubilej mu želimo obilo zdravja, veselja in božjega blagoslova. Mnogim čestitkam se pridružuje EL-Pliberk. * Prejšni teden se je Micki in Nantiju Olip iz Sel rodila druga hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Katarina. Vsem veljajo naše iskrene čestitke. * Veroniki in dr. Rolandu Grilc se je rodil drugi otrok, sinček Nikolaj. Srečnima staršema prav prisrčno čestitamo. * Ted dni je obhajala 65-letnico gospa Hanca Adlaß-nig, Petričeva mama na Novem selu pri Kotmari vasi. Zvesti bralki Našega tednika iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih let ter zadovoljstva v krogu družine. Škof sprejel katoliške mladinke Letos meseca maja je bil trad. mladinski dan na sv. Hemi pri Globasnici. Obhajali smo lepo mladinsko mašo, ki jo je daroval duhovni asistent slov. katoliške mladine, Pepej Marketz. Po sveti maši je bila možnost sodelovati pri različnih skupinah. Eno tako skupino je prevzela katoliška mladinska skupina iz Kazaz. Organizirala je biblični kviz. Treba je bilo rešiti 14 vprašanj. Z največ točkami so zmagaleMarta Kuchling, Ana Kassl in Burgi Golavčnik. Zmagovavke in iniciatorko tega bibličnega kviza, Sabino Poltnik iz Metlove, je naš škof dr. Egon Kapellari povabil na lep družabni večer. Škofa smo res obiskale v torek, 2. septembra. Lepo smo se zabavali in imeli z našim škofom različne diskusije. Seveda nas je tudi pogostil. Marta Kuchling je kot prva zmagovalka dobila od našega škofa lepo knjigo. Morda se bo pri Katoliški mladini še večkrat kaj podobnega zgodilo. Treba je le malo korajže. Sabjna po/ff7//f Rož, Podjuna, Žila Peta tekma koscev na Obirskem Osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig čestita Reziji Kogoj. Že petič je „Alpski klub Obir“ priredil tekmo koscev, ki je bila minulo nedeljo pri Jerebu na Obirskem. Tekmovalo se je v dveh skupinah — moški in ženske. Se razume, da so imele ženske manjšo površino za pokositi kot moški. Pa vseeno so „dame“ kar krepko mahale. V veliko čast si je štel predsednik Alpskega kluba, Rudi Mačk, da je smel kot tekmovalca pozdraviti tudi evropskega prvaka, Gerharda Kamnika s Suhe. Prav prisrčno pa je pozdravil osrednjega tajnika NSKS Franca Wedeniga, ki je z precejšno zamudo prišel na tekmo, je pa zato pridno pomagal pri raz- deljevanju nagrad. Tekme pa se je udeležil tudi občinski odbornik iz Škofič, Herman Jäger. Za zabavo so igrali Obirski vižarji in Trio Pavlič. Žirija pa je določila naslednje zmagovalce: Fantje (16 — 30 let): 1. Gerhard Kamnik 2. Herbert Kogoj 3. Ditmar Pavlič Moški (31 — 60 let): 1. Jakob Smrtnik Moški (od 60 let naprej); 1. Johan Mak 2. Johan Fischer Ženske: 1. Rozi Kogoj 2. Lizi Brumnik 3. Emi Pavlič Otroci iz Skocijana bili na morju Prejšnji teden je otroški zbor iz Skocijana, ki ga vodi Helka Mlinar, bil v Ankaranu ob sončnem morju. V prvi vrsti so se seveda poveselili v hladnih morskih valovih, poleg tega pa so tudi naštudirali nekaj novih pesmi. Bivanje na morju jim je omogočil — po posredovanju KKZ — Klub koroških Slovencev v Ljubljani oz. njegov tajnik Stane Uršič, ki ga poznamo kot res velikega dobrotnika naših kulturnih skupin. Sicer pa smo se zelo veselili, ko smo od škocijanskih otrok prejeli razglednico s pozdravi našim bralkam ter bralcem in urednikom. Nad 40.000 obiskovalcev Pliberškega iormaka Najstarejše in največje ljudsko slavje južne Koroške, 593. Pliberški sejem na travniku je zopet privabil nad 40 tisoč obiskovalcev v majhno obmejno mesto Pliberk. Tri dni je bil Pliberk trgovsko, družabno in tudi politično središče. Saj se je tudi vsak politik, ki le količkaj da na svoje ime, pustil videti na sejmu. Le malo je manjkalo, pa bi „jor-mak“ padel v vodo, oziroma v blato. Močno deževje prejšnjih dni je delalo velike težave razstavljal-cem pri postavljanju njihovih stojišč. Rekordno število razstavljalcev je letos razstavljalo na pliberškem sejmu. Posebno močno so bili zastopani traktorji in kmetijski stroji. Prvič so na sejmu letos razstavljali črno lisasto govedo. Kar pa so bili za kmete traktorji in stroji, to so bile za gospodinje kuhinjska posoda in tekstilije — „čreple in fece“ bi po domače rekli. Izbira je bila ogromna, samo „dol hantvat“ je bilo treba. Posebno živahno pa je bilo v šotorih. Tam so se ob pijači in jedači srečavali stari znanci. Naši rojaki pa so se seveda našli v šotoru „SPD Edinost“, kjer sta za ples igrala „Planinski sekstet“ in ansambel „Šest mladih". Otvoritve Pliberškega sejma so se udeležili mdr. prva kandidata Skupnosti južnokoroških kmetov (SJ K), podžupan Janko Zwitter in dipl. inž. Štefan Domej, nadalje predsednik KEL Karel Smolle, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, domači občinski odborniki s predsednikom Kluba slovenskih občinskih odbornikov, Fricem Kumrom na čelu in tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. Loški tamburaši na seminarju v Crikvenici Tudi letos so tamburaši iz Loč bivali 10 dni ob Jadranu, kjer so povezali vsakdanje vaje s prijetnim kopanjem in počitniškim razvedrilom. Bil je to deveti poletni seminar pa vrsti, šestič pa so si izbrali za kraj počitnic Crikveni-co. Tudi tokrat so stanovali v privatnih hišah v bližini doma Železarne Jesenice, kjer so imeli vso prehrano in dvakrat na dan tudi redne'vaje, ki jih je vodila Erika Wrolich. Vadili so po zajtrku in pa pred večerjo. V domu samem so razveselili letoviščarje z dvema koncertoma, ko so predstavili novo naštudirane skladbe, katere je za orkester napisal Aleksander Černut. Naučili so se tri daljše venčke in 4 krajše skladbe. Razveseljivo pa je dejstvo, da je letos poprijelo za inštrumente 5 mladih, zelo nadarjenih tamburašev. Na poti domov so si mladi Korošci še ogledali Titov most. Tudi letošnje letovanje bo ostalo vsem članom v nepozabnem spominu. Reportaža Reportaža Korotan. V osmem dunajskem okraju, Albertgasse 48. Komaj četrt ure pešačenja do univerze, pet minut do osrednje dunajske kavarne Hummel, štiri avtobusne postaje do Kluba slovenskih študentov in študentk, trgovina je okoli vogala. Dom ima lastno slavnostno dvorano, sobe so v dobrem stanju, na balkonu cvetijo rože. Dom, kot nalašč za slovenskega študenta. Kljub temu slovenski študentje že spet — ali še vedno? — godrnjajo. Ali pa sploh ne grejo v Korotan in stanujejo privatno. To je razmeroma drago in povezano s precejšnjim delom — saj veste, stanovanja kategorije „substandard“. Slovenski študentje stanujejo tudi v drugih domovih, npr. v Panorami: pol ure vožnje do univerze, kamor je treba včasih dvakrat na dan. Tri-četrt ure v klub, četrt ure do trgovine, dvajset minut do kakšne pametne kavarne; dom sredi industrijskega pdoročja in stanovanjskih blokov iz petdesetih let. Mora pa biti res hudo v Korotanu, če se študentje raje spoprijaznijo z nevšečnostimi te vrste kot s tamkajšnjim hišnim redom. Korotan je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti in pred dvajsetimi ieti se je tudi začel korotanski konflikt. Svoj višek je ta konflikt dosegel leta 1968: Klub slovenskih študentov je že zdavnaj zletel iz Korotana, tega leta pa so mu sledili še slovenski študentje — med njimi tudi Grilc, Warasch, Smolle, prva garnitura današnjega Narodnega sveta. Bile so demonstracije za boljše razmere v Korotanu, bile so akcije. Takrat študentje niso uspeli. Petnajst let je v Korotanu bilo le bore malo slovenskih študentov, čeprav je število slovenskih študentov na Dunaju iz leta v leto naraščalo. Pred šestimi meseci pa se je začelo nadaljevanje korotan-skega konflikta. Tokrat študentje pravijo, da bojo morda le uspeli. Še vedno jim gre za boljši hišni red. Razlika je v tem, da jim je letos prišel na pomoč novi zakon o študentskih domovih, ki je začel veljati 1. 9. 1986. Kaj določa novi zakon? Doslej ni bilo nobenih zakonskih določil o študentskih domovih in zmeraj spet je prišlo do konfliktov med lastniki oziroma vodstvi domov ter študenti. Novi zakon je kompromis med tema skupinama: tako lastniki domov kot tudi visokošolska zveza pravita, da se bo dalo z njim živeti. Najvažnejša določila novega zakona so: * Pogodba o uporabi (Benützungsvertrag): doslej je bilo pravno razmerje med lastnikom doma in študenti nejasno. Odslej morata lastnik doma in študent skleniti pogodbo o uporabi, katera mora vsebovati vse bistvene podatke o domu in domovskem življenju. S študijskimi začetniki je treba skleniti to pogodbo vsaj za dve leti in nato jo je treba vsakič podaljšati vsaj za eno leto, če študent ni dal vzroka za odpo- ved in če ni bistveno prekoračil povprečno trajanje študija. • Pravice študentov v domu: študentje imajo pravico do nemotene privatne sfere, nenapovedane „kontrole“ vodstva doma niso dovoljene. Prav tako smejo študentje v okviru določil hišnega reda nemoteno sprejemati obiske. • Domovsko zastopstvo: študentje iz svojih vrst izvolijo študentsko zastopstvo, ki ima pravico soodločanja v nekaterih bistvenih vprašanjih do-movskega življenja. • Odpoved (Kündigung): če je študent svoj študij končal ali povprečno trajanje študija prekoračil, če je storil kakšno kaznivo dejanje ali če je grobo kršil dolžnosti, ki mu jih nalaga pogodba o uporabi, potem je možna odpoved šele ob koncu prihodnjega meseca, vendar je treba o tem obvestiti tudi domovsko zastopstvo. • Domovski statut in hišni red: lastnik doma izda do- ..Tudi za Korotn bo treba for- nulirati statut, ii bo v skladu ! zakonom“ Dr. Heinrich Schnuderl, dušni pastir za visokošolce v Gradcu: movski statut, ki mora vsebovati vse bistvene odatke o domu, njegovem obratovanju in njegovi uporabi. V okviru tega domovskega statuta domovsko zastopstvo — torej študentje — sklene hišni red. Ta zakon pravzaprav ne prinaša nič bistveno novega, saj večina avstrijskih študentskih domov že zdavnaj odgovarja glavnim določilom zakona. Kaj hočejo slovenski študentje? V večini avstrijskih študentskih domov zaradi novega zakona torej ni bilo prav nič vznemirjanja. V Korotanu pa kar naprej nekaj vre. Kaj pravzaprav hočejo slovenski študentje takega, da po našem listu že celo poletje švigajo pisma bralcev sem ter tja? Zastopnica slovenskih študentov v Korotanu, Gitka Grilc, nam je rekla tako: „Zahtevamo samo to, kar pravzaprav moramo zahtevati — da se tudi v Korotanu izpolnjujejo veljavni avstrijski zakoni. Čeprav je ta naša zahteva skromna, pa je treba povedati, da je za korotans-ke razmere velikanska. Če naj Korotan odgovarja zakonu, se mora spremeniti domala vse.“ Prav, sledimo tej argumentaciji. Kaj vse se mora spremeniti, da bo Korotan obratoval v skladu z določili zakona? Poiš-čimo nekaj primerov. Pogodba o uporabi? Gitka: „Kaj takega, kot se je zgodilo z Lucijo Peinig, po novem zakonu seveda ne bo več možno. Lucija je bila v domu šele eno leto in pater jo je sredi poletja postavil na cesto. Vsak, ki bo letos začel s študijem, mora dobiti pogodbo za dve leti. če bo hotel pater Tomažič koga prej vreči iz doma, bo moral imeti za to tehtne vzroke — teh doslej še v nobenem primeru ni imel — in bo moral prej obvestiti študentsko zastopstvo. Kar tako čez noč no- beden ne sme več zleteti iz Korotana.“ Domovsko zastopstvo? „Doklej ga ni bilo. Pater Tomažič je sam koga imenoval za zastopnika doma. Takoj oktobra bo treba izvoliti pravo študentsko domovsko zastopstvo.“ Kaj pa obiski? In privatna sfera študentov? „Obiski med dekleti in fanti doslej niso bili dovoljeni, domu tuje osebe pa sploh niso smele v sobe. To Prepoved je pater Tomažič ar-Sumentiral s krščansko seksualno etiko — v nekem pismu je napisal, da je vsakič, če je kdo prelomil to prepoved, prišlo do spolnih odnosov. To je otročja argumentacija, študentje smo odrasli ljudje. O tem se je itak že'dosti pisalo. Prav žalostno je, če si nekdo, ki je vzgojitelj, lahko odnose oted fantom in dekletom predstavlja samo kot spolne odno-se. Doslej je pater Tomažič tudi nenajavljeno obiskoval sobe. Tudi to se mora nehati.“ Pa še domovski statut In hi-snl red? „Mi smo že od aprila Naprej opozarjali Mohorjevo kot lastnico Korotana, da bo Prišel novi zakon in da hišni red Korotana temu zakonu ne °dgovarja. Že od leta 1984 na-Prej je vsak lahko dobil osnutek zakona, Mohorjeva ga je Prav gotovo poznala. Zakaj je oakala vse do zadnjega — in čaka — namesto da bi za-pla hišni red vsaj v nekaterih točkah prirejati novim razme-.a,T1? In zakaj je dopustila, da je Pater Tomažič še julija me- al ljudi na cesto? Bojim se, l a je takšno ravnanje zastrupi-° razmerje med študenti in f^ohorjevo ter vodstvom doma. nijub temu, zdaj bo treba skupno izpeljati novi zakon, ^iohorjeva naj čim prej izdela omovski statut in ga predloži tpdentom. To bo potrebno, če 6 bomo hoteli zmeraj novih Ptepirov. Potem pa bo štu-entsko zastopstvo predlagalo Mohorjevi hišni red. Nekatere °cke smo Mohorjevi predložili 6 julija, vendar ni bilo nobe-ne9a odziva.“ vse lepo In prav, ampak ali niso cerkveni domovi izvzeti iz nekaterih točk novega zakona? Gitka Grilc: „Drži. Ampak vse navedene točke veljajo tudi za cerkvene domove. Vprašali smo Dr. Heinricha Schnuderla, ki je visokošolski dušni pastir. On je rekel, da je kočljiva edinole interpretacija paragrafa 6 odstavek 3: iz pravice študentov do prostega sprejemanja obiskov ne sme slediti, da lahko obiskovalci v domu tudi prosto prenočujejo. S tem se tudi mi strinjamo.“ V čem je torej sploh problem? Zakon je tu, velja tudi za cerkvene domove in študentje so z določili tega zakona zadovoljni. Zakaj se valovi okoli Korotana torej še zmeraj niso polegli? „Očitno se rektor doma, pater Tomažič, noče držati določil novega zakona. Še zlasti mu dela preglavice pravica študentov do prostega sprejemanja obiskov. Mohorjeva pa ga ne mara prisiliti in se sklicuje na njegove zasluge pri gradnji doma. Seveda ima pater Tomažič velikanske zasluge za Korotan, to vsak prizna. Ampak to še dolgo ne pomeni, da bi zaradi tega zanj zakon ne veljal. Mohorjeva in pater Tomažič morata to končno uvideti — zakon je zakon. Ml ne maramo tako dolgo čakati na izpolnitev zakona o študentskih domovih, kot Slovenci čakajo na izpolnitev člena 7. Mi hočemo, da bi Korotan končno le postal kulturno, politično in družbeno središče slovenskih študentov na Dunaju.“ Kaj pravijo drugi? Dr. Billar je vodja katoliške Akademikerhilfe, ki tudi vzdržuje študentske domove. Vprašali smo ga, kakšen odnos ima Akademikerhilfe do novega zakona. „Žal posvetovanja še niso končana, mislim pa, da bomo v naslednjih štirinajstih dneh imeli izdelan domovski statut. Z novim zakonom ne bomo imeli nobenih (dalje na 13. strani) Globaško žegnanje: dobiček za nabavo novih cerkvenih orgel Minulo soboto in nedeljo so v Globasnici praznovali farno žegnanje, ki so ga že drugič priredili „Globaški puebi“. Dobiček gre za nabavo novih orgel.__ „Stari“ znanci: Moški pevski zbor „Franc Leder-Lesičjak“ Na predvečer žegananja je v vala Sonja Sadjak in Karl Jenšac. Šoštarjevi dvorani igral za ples Po koncertu pa so za zabavo igra- ansambel Lojzeta Slaka. V nede I- li „Fantje treh vasi“, jo po pranganju pa so se po sta- Pohvalevredno pa je, da so glo-rem običaju srečali in peli pod do- baški puebi čisti dobiček tega mačo lipo. žegnanja namenili za nabavo no- Kot zaključek in gotovo višek vih orgel za globaško farno cer-žegnanja je bil koncert globaških kev. Tudi številna podjetja in pri-zborov v nedeljo v gostilni Štekl, vatniki so v ta namen darovali le-kjer so nastopili: Globaški puebi, pe vsote. Globaški cerkveni pevski zbor, Ge- Nedeljskega koncerta so se mischter Chor Globasnitz, moški udeležili tudi župan Albert Sadjak, pevski zbor „Franc-Leder- podžupan Janez Hudi, globaški Lesičjak“ in mešani pevski zbor župnik Peter Sticker, tajnik KKZ Peca. Nada Srienz pa je čudovito Nužej Tolmajer, župnik Florjan lepo zapela — Ave Marija. Spored Zergoj in nekdanji globaški župni sta z literarnimi prispevki povezo- upravitelj Stanko Olip. Nastopil je tudi Globaški cerkveni zbor Pisma bralcev/Kultura Potoče pri Suhi: Zanimivi zgodovinski podatki o cerkvi sv. Jerneja Dne 24. avgusta smo obhajali tudi pri nas Paternuževo žegnanje. Svetega Jerneja ali Paternuža časti lepo število cerkev, med drugimi Medgorje in Dholica in podružnica sv. Jerneja v pliberški župniji v Gornjih Libučah. Tukaj so darovali nekdaj posestniki cerkvi pridelanega žita in prinesli domov blagoslovljenega zrnja za setev. Na ta dan se večinoma nehajo pranganja ali obhodi z Najsvetejšim, ker tedaj nekako tudi nehajo hude ure. V srednjem veku so Slovenci romali celo v Aachen, kjer so počastili del svetinj svetega Jerneja in kjer je bil tudi stalno slovenski duhovnik za duhovne potrebe domačinov. PIŠE MATEJ IGERC, ŽUPNIK NA SUHI Letošnje Paternuževo je imelo prednost, da je bil 24. avgust, apostolov god, hkrati tudi nedelja, kar se zgodi le vsakih par let. V Potočah smo pa imeli še poseben povod za proslavo tega dne: Imeli smo našega nadpastirja dr. Egona Kapellarija v svoji sredini, ki je blagoslovil lepo obnovljeno podružnico. Podružnica sv. Jerneja leži v obmejnem pasu med Avstrijo in Jugoslavijo. Od treh strani je obdana s strmimi hribi pod Ivnikom in Strojno. Nekaj metrov vstran teče proti vasi potok, ki je dal vasi ime Potoče/Bach. Lega na močvirnih tleh je cerkvi od vsega začetka bila v škodo. Zato je dal oglejski vi-zitator Pellueruoli leta 1640 tedanjo cerkev podreti in zgraditi novo. To naročilo je utemeljil za besedami: „tota ruinosa, angusta in-commoda et umida“, s katerimi oriše stanje cerkve (vsa v razpadu, tesna, neprikladna in vlažna). Nova cerkev je bila zgrajena leta 1646 in blagoslovljena. Proti vlagi žal niso nič ukrenili. Tako se je zidovje spet nasrkalo mokrote, ki je prihajala deloma iz tal, deloma od strehe. Včasih se je nabralo toliko vode, da je bil med stoli in prezbiterijem sam led. Cerkvenim ključarjem in dobrim faranom se je končno posrečilo omejiti dotok vode, a popolnoma je bila moča odpravljena šele v zadnjih desetih letih in zlasti v teku obnove 1986, ko so bila uporabljena preskušana gradbena sredstva. Naša cerkev je spadala do leta 1923 s Potočami vred pod zvon prafare sv. Martina v Libeličah. Ravno ta fara je pa doživela v teku časa mnogo sprememb v cerkveni organizaciji in je spadala v raznih razdobjih v različne dekani- je oz; proštnije in tudi različne škofije. Kdor se je poglobil kdaj v zgodovino poljskih delitev — Teilungen Polens — zamotana štrena preteklih časov in strašilo za študente v uri za zgodovino —, tisti bo našel inačico tem delitvam tudi na spodnjem koncu Koroške dežele na cerkvenem področju. Vsekakor je postal trajnega pomena 1. junij leta 1859, ko je bilo pridruženih krški-celovški škofiji šest novih dekanij, katerim se je odpovedal škof Anton Martin Slomšek. Te dekanije so bile: Št. Andraž v Labodski dolini, Pliberk, Dobrla vas, Št. Lenart v Labodski dolini, Velikovec in Volšperg. Istega leta je bila tudi obnovljena župnija Suha, vendar brez Potoč in okolice. Slednje so prišle k Suhi, kot omenjeno, leta 1923.. Še zadnja važna letnica: Leta 1272 se prvič omenja v starih listinah potoška podružnica sv. Jerneja. Ta je torej starejša od suške farne cerkve, ki je po izjavah strokovnjakov zgrajena šele 1350. Kot svojčas na Suhi so odkrili strokovni delavci mojstra Campidell-a tudi v Potočah stare ornamente iz začetka cerkve. Ti so bili sedaj osveženi in dajejo podružnici svojsko lepoto in kažejo prvotni lik cerkve izza leta 1646. Poleg prevzvišenega nadpastirja dr. Kapellarija so prihiteli k slovesnosti dne 24. avgusta v Potoče tudi mil. g. opat Benedikt Schloe-micher iz Admonta, čg. župnik Wutte iz Žvabeka, čg. Kraner Franc iz Libelič-Crneč, čg. Zergoj Flori iz Kazaz, čg. Johann Wornik, zastopniki škof. ordinariata, ga. dv. svetnik dr. Elisabeth Reichmann, g. mojster Walter Campi-dell in še drugi. Vsem velja za vsestransko pomoč, ki je povedla do uspeha pri notranji in zunanji obnovi cerkve, iskrena zahvala. Enako župnijskemu svetu in njegovim članom na Suhi in v Potočah ter vsem darovalcem in tolikim delavcem, ki za svoj trud niso vzeli plačila! Vsi smemo biti iz srca hvaležni tudi Bogu, ki ni poslal le za dan 24. avgusta ugodno vreme, temveč varoval vse delavce, zlasti še na strehi in na zvoniku, neprilike in nezgod. Njemu hvala in slava za vedno! Potrebujemo domačega lindvurma za bralce NT Poletnih mesecev žurnalisti ne marajo preveč. Ljudje raje polagajo na soncu in čofotajo v vodi, kakor da bi nudili senzacij željnim peresom snovi za članke. V tem času „kislih kumaric" se zato vsako poletje solidarizira z novinarji stari lindvurm iz škotskega Loch Nessa, se nekoliko narepenči in jim tako pomaga napolniti kolumne. NT pa tega „Nesija“ letos ni potreboval. Celo žegnanje in nogomet mu nista bili glavna tema. Da nam ni bilo treba gristi kislih murk, se moramo zahvaliti nadarjenemu pavlihi p. I. Tomažiču in njegovemu pomočniku, g. A. A. Povhetu iz daljne Švice. P. Tomažič je nam vsem dobro znan. O omikanem gospodu Povhetu pa PISMA BRALCEV vemo samo to, da bi najraje poslal slovenske študente v „revščino Ottakringa“. Saj taki „nerazsodni mladeniči" najboljšega doma, v katerem baje „sveti svetloba in teče tekoča voda“ (tako vsaj je predstavil Korotan p. Tomažič januarja I. 1981 na Dunaju) gotovo niso vredni. Tudi edina soba, ki so jo menda financirali koroški Slovenci, naj bo rezervirana za potrebno elito. Ni namreč znano samo g. Pavhetu, da „ima tukaj kaj zahtevati samo p. Tomažič“. Ker pa se časi kljub Tomažičem in Povhetom spreminjajo, je zakonodajalec sklenil nov (pravzaprav prvi) zakon o študentskih domovih. V njem je jasno zapisano, da študentje niso na gnezdu zaprte koklje, temveč — ljudje. Kot taki pa imajo — v nasprotju s Tomaži- čevim „hišnim redom“ — seved1 tudi pravico do obiskov v sobah- Tudi p. Tomažič je bil nekdal mladenič in se je gotovo iQr8l skrivalnico. To igro si je dornis'1 tudi sedaj: skušal je svoj doP skriti za konkordatom iz leta 193*’ v katerem je določeno, da Cerke upravlja svoje notranje zadeve tonomno. Tudi študentske doth° ve je mogoče subsumirati pod določbo. Vendar je pater naprej račun brez krčmarja — že Pre, 52-/m/ leti je bila Cerkev napieC, nejša kakor on: konkordat nikak0 ne prepoveduje obiskov med denti! Nasprotno, celo pri girhh8 zijcih (vsaj kar se tiče nižje stoP nje) bi Tomažičeva vzgojna maj’ da ne bila v skladu s konkord1 tom' Ker sem stanoval več sera Kultura/Pisma bralcev 6. slikarski teden v Svečah Jako simpatičnega likovnega srečanja ne najdeš zlepa“ Ta teden pa so Sveče bile tudi glavno mesto umetniškega ustvarjanja v regiji Alpe-Jadran, ki vse bolj pridobiva na pomembnosti in pristojnosti. Jeseni bo Koroška prevzela predsedstvo v delovni skupnosti Alpe-Jadran in lepšega uvoda kot sveški slikarski teden si v to funkcijo naša dežela res ni mogla želeti in predstavljati. Kot vse tedne doslej so tudi letos sodelovali slikarji, likovniki iz Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije in krepili temelje sožitja, sodelovanja in prijateljstva med narodi v tem predelu Evrope. Že začetek letošnjega tedna je bil izjemen kulturni užitek: v go- Prejšnji teden, med 31. avgustom in 6. septembrom, so Sveče kar prekipevale od slikanja in slikarjev: tekel je slikarski teden, ki ga je že šestič organiziralo SPD „Kočna“. Brez pridržkov naj bo zapisano kar na začetku članka: sveški slikarski teden niti kančka privlačnosti, domačnosti in intimnosti, djane v vaško idilo in skupnost, ni izgubil.______________________________________ Erich Kleinschuster-Quartett Jože Tisnikar stilni pri Adamu je nastopil in zaigral znani Kleinschusterjev kvartet in slikarskemu srečanju dodal Se dodatno širino. Večina slikarjev je v Sveče pri-šla že v nedeljo zvečer, nekateri Pa v ponedeljek. Vsekakor smo v Ponedeljek popoldan videli že vse pri delu, kako so vihteli čopiče, mešali barve. Njihov atelje jim je v glavnem bila stara ljudska šola, raztreseni so bili od podstrešja do pritličja in zatopljeni v delo so na platno oz. papirju uresničevali svoje zamisli in predstave. Nekateri pa so navdihe in motive nabrali tudi v sveški okolici, ki je v tej zgodnjejesenski luči izžarevala čarobno atmosfero. Med temi je bil Celovčan Paul Kulnig. V Sveče je prišel namesto zadržanega Omana. Kulnig, mojster akta, si je osvojil podstrešje, kjer je ustvarjal nežne akte. Kadar pa mu je dopuščal čas, se je od- ,r°v v katoliškem domu v Grad-vem, da v njem niso potrebni ®6eni vhodi in nočne straže, P'oh pa ne zapečatena jeklena /®fa (!) med moškim in ženskim Jelkom. S svojim „hišnim re-°m“ p. Tomažič ogroža reputaci-vseh naprednejših katoliških *omov. Mnenja sem, da je za Mohorje-° družbo končno napočil čas de-nia: p. Tomažiča je treba nemu-v0rria nadomestiti z laičnim °dstvom doma, temu pa postavi-stran duhovnega asistenta. Seveda pa gospoda patra ni tn°9oče kar tako „za vsema“ po-9niti iz prometa. Prevzame naj Udobno funkcijo kakor — škots-Hndvurm: polšti naj s svojimi *stopi in burkami tudi v bodoče der Za t0’ da bralcem NT in Ne-^ de ne bo treba premlevati kislih rl<- Anton Kumer, Blato Predlog za „Nedeljo“ V sredo, 27. avgusta, sem bii na škofijskem finančnem uradu, da bi plačal cerkveni davek. Moral sem dalj časa čakati, preden sem prišel na vrsto. Zato sem pregledoval in prebiral razne verske revije, ki so ležale na mizici pred „uradno“ sobo. Naštel sem več kot 12 verskih revij, a na žalost samo nemških. Predlagal bi, predvsem naši „Nedelji“, da bi poskrbela za to, da bi na tem kraju bilo tudi slovensko versko čtivo na razpolago. Po mojem ne more biti nobenih težav, da bi se ta predlog uresničil. Še to, ko sem prišel na vrsto, sem vprašal dotično osebo, ali bi se na škofijskem finančnem uradu lahko pogovarjal v svoji slovenski materinščini. Le-ta pa mi je odgovoril: „Was wollen Sie, können’s eh deutsch“. Rekel sem, da v tem primeru nič ne plačam. Nato pa mi je le bilo možno z nekim nastavijencem v svoji slovenski materinščini. Vprašam se: bi se to ne dalo takoj pametno urediti? Feliks Wieser star., Slovenji Plajberk NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. pravil na obisk k naravi in pomenek z njo. Pokrajinarki sta tudi Mirna Pavlovec iz Škofje Loke, zastopnica mlade generacije slovenskih likpv-nikov, in beneška Slovenka Claudia Raza-Florjančič, ki živi v Nabrežini pri Trstu. Claudia pa je samo do torka neposredno črpala iz narave, potem je bila prikljenjena na delo v sobi: gladek podplat in zdrk na stopnicah in noga je bila zlomljena. Njene slike so ljubezenska izpoved krasu in njegovemu kamenju. Te ji tudi nesrečen spodrsljaj ni ukrotil. V Svečah jo je najbolj prevzela svetloba: „Ko sem prišla sem, sem videla luč v samih liričnih barvah“. Tržačan Adriano Bon, po poklicu pedagog, je v Svečah iskal in tudi našel barve in simbole, ki jih je v svojih strogih delih skomponi-ral. Najbolj ga je tu prevzel mir. Ta mir, ki mu je pravil, da je „spokojen", pa je navduševal tudi velemojstra slovenskega likovnega ustvarjanja, Slovenjgradčana Jožeta Tisnikarja. Tisnikar je tudi v Svečah slikal svoje podobe, kot bi jih potegnih iz morečih sanj in predapokaliptičnega sveta (daljši razgovor z njim bomo objavili v eni od naslednjih številk Našega tednika). O tednu pa je dejal, da tako simpatičnega in delovnega likovnega srečanja kot v Svečah ne najdeš zlepa. Ta kritika bo Kočno in sploh vse Svečane zagotovo zelo razveselila, in nobena tajnost ni, da so vsi ostali slikarji bili podobno pohvalnega mnenja. Vloga učitelja in mentorja je letos doletela celovškega kartuni-sta Kurta Pibra. Vsak popoldan se je za več ur vsedel z otroci in ostalimi vaščani za mizo in se skupno z njimi prebijal skozi zadano nalogo, na primer upodabljanje stola. Razumljivo, da za daljši pogovor ni imel časa. Kdor je sodeloval na sveškem slikarskem tednu, se rad vrača. Edi Žerjal, Tržačan in lanski udeleženec, je dopust preložil v Sveče in cel teden slikal in si nabiral počitka. Na kratek obisk je skočil v Sveče tudi Jože Peternelj-Mausar, prav tako lanski udeleženec. V sredo zvečer, ko je bil družabni višek in je pela Kočna ter je godel čisto novo oblikovani ansambel Lojz in Ivan, pa so prišli še drugi nekdanji udeleženci tedna in s tem pokazali trdno vez s to likovno domačnostjo. Med gosti, ki so na ta ali oni način obiskali sveški slikarski teden, pa naj omenimo samo podpredsednika NSKS dipl. trg. Janka Uranka, župana bistriške občine Otmarja Baurechta, zdravnika dr. Stanka Jelena in predsednika Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jožeta Ostermana. Besedilo in slike: Franc Wakounig Radio/televizija Prireditve STRAN ~i r\ ČETRTEK, 1^11. september 1986 STRAN ^ q ČETRTEK, lO 11. september 1986 Oglasi/Prireditve sllililil 1. SPORED Petek, 12. septembra: 16.30 Am, dam des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Niklaas — 17.30 Prišla je iz vesolja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY-nerešen ... — 21.20 Jolly Joker — 22.05 Tattoo — 23.35 Irezumi — duh tetovacije — 1.15 Poročila Sobota, 13. septembra: Ponedeljek, 15. septembra: 17.15 Drža — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Knight Rider — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Reši me, kdor more — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni dnevnik — 21.45 Šiling — 22.05 Sedmi pečat — 23.40 The Adams Family — 0.05 Poročila Torek, 16. septembra: 17.00 Šolski program — 17.30 Orientacija — 18.00 Če Kuli pride — 18.30 Knight Rider — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni dnevnik — 21.45 Club 2 — nato poročila • Celovec DEŽELNO ZBOROVANJE KEL Prireditelj: Koroška enotna lista Čas: v nedeljo, 5. oktobra 1986, ob 14.00 uri Kraj: Slomškov dom v Celovcu Delegati z glasovno pravico prejmejo posebna vabila 14.15 Moj Leopold — 15.55 Biblija za otroke. — 16.00 Nils Holgersson — 16.25 Maček Mikesch — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 šport-ABC — 17.30 Ptičje strašilo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Veselo v soboto — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Zabava krat dva — 21.50 Šport — 22.25 Vohun — 0.10 Poročila Nedelja, 14. septembra: 14.30 Speedway — 16.00 Slike v ogledalu — 16.15 Alice — 16.40 Bela žena — 17.10 Risanka — 17.30 Klub seniorov — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19. 30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Z očmi živali — 21.05 Slovesni koncert — 23.15 Časovna priča — 0.15 Poročila Sreda, 17. septembra: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Knight Rider — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mojstri pevci — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni dnevnik — 21.45 Nogomet — 0.00 Poročila Četrtek, 18. septembra: 17.15 Cvetje — signal za žuželke — 18.00 Prosim k mizi — 18.30 Knight Rider — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poročila iz domače dežele — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni dnevnik — 21.50 Club 2 • Obirsko KEGLJANJE ZA TELE Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem Čas: v soboto, 20. 9. 1986, od 13. do 20. ure; v nedeljo, 21. 9. 1986, od 9. do 20. ure Kraj: na naravnem kegljišču pri JEREBU na Obirskem. Ponedeljek, 15. septembra: 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Fraggles — 17.30 Tuji kraji — novi prijatelji — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Ceste San Frančiška — 22.05 Ozdravitev in šamanizem — 23.00 Otto Stoessl — 23.20 Svetovno prvenstvo v šahu — 23.50 Poročila Torek, 16. septembra: 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Za šalo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Prednost — 21.15 Dallas — 22.00 Opera za Afriko — 23.00 Galerija — 23.30 Bellamy — 0.15 Poročila Sreda, 17. septembra: 16.30 Nova punčka — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Jolly-box — 17.30 Velemestni živžav na Dalnjem Vzhodu — 17.35 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Možje iz Thornhilla — 22.55 Apropo film — 23.40 Poročila Četrtek, 18. septembra: 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Sindbad — 17.30 Vagabund — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svoje dni — 21.15 Bin-go! — 21.50 Šport — 22.20 Paradise GESMBH — 23.55 Poročila 2. SPORED Petek, 12. septembra: 16.15 Bolnišnica na robu mesta — 17.15 Evropski narodni parki — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Knight Rider — 19.30 čas v sliki — 20.15 Iskanje sledi — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni dnevnik — 21.45 Šport — 22.15 Dolga pot v Cardiff — 23.45 Mannix — 0.30 XY-nerešen ... Sobota, 13. septembra: 15.35 Dvakrat sedem — 16.00 Samo tri taktov — 16.45 Rdeče-beli-rdeči spored po želji — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Panoptikum — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Lov na čarovnice — 22.45 Herwig Seeböck: „Počez po ... “ — 23.45 Solid Gold Nedelja, 14. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.30 Salzburška operna nagrada — 10.15 Mojster-ska dela — 10.30 Nedelja na podeželju — 15.00 Posvetitev škofa — 17.30 Šport — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tatort — 21.55 Sam proti mafiji — 23.00 Šport — 23.20 Alemansko ogledalo — 23.50 Poročila 1. SPORED Nedelja, 14. septembra: 9.10 Poročila — 10.10 Flipper — 10.35 Pra-govi — 11.30 Folklorni ansambel Trinidada — 12.00 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila — 14.00 Letalski miting — 17.00 V nedeljo popoldne iz Maribora — 18.45 Risanka — 20.00 Oče na službeni poti — 21.05 Jazz na ekranu: Julius Hemphill Jah Band — 21.35 Športni pregled — 22.20 Poročila Ponedeljek, 15. septembra: 17.25 Poročila — 17.30 Zlatorog — 17.45 Modro poletje — 18.15 Novi rock ’86 — 18.45 Risanka — 19.30 TVD — 20.05 Omožila sem se s Klondikom — 21.00 Aktualno: Kje si, malo gospodarstvo? — 22.00 TVD Torek, 16. septembra: 17.25 Poročila — 17.30 Festival MPZ Celje ’85 — 18.00 Periskop — 18.45 Risanka — 19.30 TVD — 20.05 Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju — 22.10 Svet na zaslonu — 22.55 TVD Sreda, 17. septembra: 17.15 Poročila — 17.20 Slovenske ljudske pravljice — 17.35 Modro poletje — 18.15 Gozdovi: človek proti gozdu — 18.45 Risan- Petek, 12. 9.1986 Koroški avtorji. Sobota, 13. 9. 1986 Duhovni nagovor (žpk. Tomaž Hol-mar z Obirskega) — Voščila (D. Urschitz). Nedelja, 14. 9.1986 Za dobro voljo. Ponedeljek, 15.9.1986 Po radiu v živo. ka — 19.30 TVD — 20.05 Film tedna: Alsi-no in Kondor — 21.30 Spoznano — neznano — 22.10 TVD Četrtek, 18. septembra: 17.30 Poročila — 17.35 Miškolin — 17.45 Čirule čarule — 17.50 Modro poletje — 18.15 Delegatska tribuna — 18.45 Risanka — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.10 Zgodbe z male strani — 22.10 Abecedari-um — 22.50 TVD Petek, 19. septembra: 17.35 Poročila — 17.40 Pesmi in zgodbe za vas — 17.55 Modro poletje — 18.20 Industrijsko oblikovanje: grafično oblikovanje — 18.45 Risanka — 19.30 TVD — 20.05 Afrika — 21.10 Derrick — 22.10 TVD — 22.25 Poceni detektiv Sobota, 20. septembra: 8.00 Poročila — 8.05 Zlatorog — 8.20 Slovenske ljudske pravljice — 8.35 Miškolin — 8.45 Čirule-čarule — 8.50 Pesmi in zgodbe za vas — 9.05 Festival MPZ Celje ’85 — 9.35 Periskop — 10.20 Afrika — 11.20 Ljudje in zemlja — 11.50 Poročila — 15.15 Poročila — 15.20 Charlie in Maria — 16.15 DP v nogometu — Sutjeska : Hajduk — 18.00 Človek in voda — 18.30 Na zvezi — 18.50 Risanka — 19.30 TVD — 20.15 Igrani film — 21.55 TVD — 22.10 Videogodba Torek, 16. 9. 1986 Za‘ starejše letnike (M. Inzko). Cerkev in svet. Sreda, 17. 9.1986 Zvočno pismo iz Ljubljane. Četrtek, 18. 9.1986 Rož, Podjuna, Žila. Petek, 19. 9.1986 ORF-akademija. RADIO CELOVEC jr Slovenske oddaje / N PRIRITVE • Šmihel VAŠKI PRAZNIK 1986 Prireditelj: KPD Šmihel Kraj: Davidov travnik v Šmihelu (trgovina Krivograd) Čas: v nedeljo, 21. septembra 1986, ob 14.00 uri (samo ob lepem vremenu) • Borovlje SPD „Borovlje“ vabi na DVODNEVNI IZLET K PLITVIŠKIM JEZEROM Čas: 20. in 21. septembra 1986 Prijave možne pri Melhiorju Verdelu (tel. 0 42 27/21 3 92) do začetka septembra • Galerija Rožek OTVORITEV RAZSTAVE In memoriam BARD IUCUN-DUS (Akademski slikar) Čas: v soboto, 13. septembra 1986, ob 19.30 uri Kraj: Galerija Rožek Pri otvoritvi bo bral Erwin Fritz iz svojih del Razstavo si lahko ogledate od 13. septembra do 5. oktobra 1986, ob petkih, sobotah in nedeljah, od 15. do 18. ure • Sele KONCERT — muzikantov SEPP in FERDL Prireditelj: Alpski klub „Obir“ na Obirskem Čas: v soboto, 13. septembra 1986, ob 20.00 uri Kraj: gostilna Trki (Sele Borovnica) Nastopajo: Sepp in Ferdel, Vrtnikovi iz Sel in nastop har-monikašov iz Sel, Obirske in Železne Kaple, nato sledi ples • Železna Kapla KONCERT z ansamblom „Šanson in kitara“ s pevko Meri Avsenak pod vodstvom svetovno znanega mojstra Bojana ADAMIČA Čas: v petek, 19. septembra 1986, ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Bojan ADAMIČ je dirigent, skladatelj, aranžer in komponist filmske glasbe. • Železna Kapla IV. POHOD PO POTEH JOHANA GAŠPERJA IN LENARTA Prireditelj: SPD „Zarja“, SPD „Valentin Polanšek“ in krajevno združenje ZSM Železna Kapla Čas: v nedeljo, 14. septembra 1986 Zbirališče: ob 8.00 uri pri Wöl-ferlnu v Lobniku Cilj: spominski dom pri Peršma-nu v Lepeni ___^ • Arihova peč Zveza koroški partizanov vabi na ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE padlim partizanom in aktivistom beljaškega okraja Čas: v nedeljo, 14. septembra 1986 Kraj: pod Arihovo pečjo Zbirališče: ob 9.00 uri pri Polancu na Čemernici Po proslavi družabno srečanje pri Gabrijelu v Lešah. • Kotmara vas VESELICA GORJANCEV Prireditelj: SPD „Gorjanci“ v Kot-Tiari vasi Čas: v soboto, 27. septembra 1986, ob 20.00 uri Kraj: pri Pušniku v Šentgandolfu igrajo: Fantje iz Podjune • Dom v Tinjah v petek, 12. septembra, ob 19.30 uri PORUM ZA POLITIČNA VPRAŠANJA: „AVSTRIJA V NAVZKRIŽJU IDEJ“ Referent: univ. prof. dr. Norbert LESER, Wien °d sobote, 13. septembra 1986 do nedelje, 14. septembra 1986 'ZOBRAZEVALNO POTOVANJE na gradiščansko ^bisk pasijona v Šmarjeti Duhovni vodja: žpk. Florijan ŽERGOI, Kazaze v soboto, 13. septembra, ob 19.30 uri OTVORITEV GALERIJA TINJE: Razstava del 6. slikarskega tedna v Svečah v torek, 23. septembra, ob 18. uri TEČAJ ZA SLOVENŠČINO (za začetnike 1. del) Vodi: Franc KRIŠTOF, Celovec Kraj: Waaggasse 15 (glasbena soba, pri kapucinih) v četrtek, 25. septembra, ob 18. uri TEČAJ ZA SLOVENŠČINO (za napredujoče 1. del) Vodi: Franc KRIŠTOF, Celovec Kraj: Waaggasse 15 (glasbena soba, pri kapucinih) v četrtek, 25. septembra, ob 19.30 uri FORUM ZA ZDRAVSTVENA VPRAŠANJA „NAŠA KOŽA“ Referent: mag. August DORN, Celovec GALERIJA TINJE: Razstava slik KURTA ZISLERJA „ANGELI“ Prodajna razstava: Branko Čušin,Štefan Potočnik, Rudi Dolžan v petek, 12. septembra, ob 19.30 uri FORUM ZA POLITIČNA VPRAŠANJA: „AVSTRIJA V NAVZKRIŽJU IDEJ“ Referent: univ. prof. dr. Norbert Leser, Dunaj Vabilo na REDNI OBČNI ZBOR Zveze slovenskih izseljencev ki bo v nedeljo, 21. septembra 1986 s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu „Danica“ v Št. Primožu. * V pozdrav očnemu zboru bo zapel moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec“ iz Ško-cijana pod vodstvom pevovodje Hanzija Kežarja. * Ker bo letošnje srečanje bivških pregnancev v znamenju 40-letnice ustanovitve in delovanja Zveze slovenskih izseljencev, bomo prireditev obogatili s kulturnim sporedom, ki ga bo izvajal KOROŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom svojega dirigenta prof. Branka Čepina. * Za Dan izseljencev pa bo v Kulturnem domu na ogled tudi dokumentarna razstava pod naslovom »PREGNANSTVO IN UPOR“ ki jo je pripravil tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle. Razstava v besedi in sliki pripoveduje o preganjanju in trpljenju koroških Slovencev v času nacizma ter o njihovem junaškem uporu in boju proti zločinskemu nasilju fašizma. Vse bivše pregnance vabimo, da se z družinami, prijatelji