CELJE, 27 MARCA 1980 - ŠTEVILKA 12 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE čeprav vremenska slika noče v korak s koledarsko pomladjo, pa je vendar nekaj naših vrstic v Novem tedniku pomladno vedrih. Posebno tiste, ki govore o delovnih uspehih občanov, bodisi v krajevni skupnosti ali v tovarnah za stroji, v učilnicah, povsod. A kako ne bi bili zadovoljni in ponosni na uspehe tistih, ki so si jih »pridelali* z lastnim znanjem in lastnim delom. V uredništvu imamo zajetno mapo pisem mladih in najmlajših z željami za okrevanje tovariša Tita. Prisrčna in iskrena pisma so to. Danes spet objavljamo eno. Na prvi strani, kamor pač sodi. Misli za prvega državljana sveta. Misli Titove mladine, ki ji po njegovi zaslugi ni treba beračiti za kruh, kot to počenjajo otroci v Aziji in Afriki, Ameriki pa tudi vzvišeni Evropi. ^ Že je krenila na pot štafeta mladosti! 1 DRAGO MEDVEDi OBISKAU SMO JERNEJ-JE BIL TRUD ZAMAN? -ZA SE VEČ OTROK! VIŠJE BORČEVSKE POKOJNINE Zvezni komite za vpraša- nja borcev in vojaških invali- dov je sprejel odlok, da dolo- čijo nove osebne in družin- ske invalidnine, dodatke za plačano nego in pomoč ter ortopedske pripomočke v le- tošnjem letu. Vsi ti prejemki se bodo v primerjavi s po- prečnim osebnim dohod- kom v Jugoslaviji v lanskem letu zvišali za 20 odstotkov. Osnova za določanje bor- čevskega dodatka, zajamče- ne borčevske pokojnine in stalnega mesečnega denar- nega prejemka znaša v tem letu 6480 dinarjev. Zvišanja pripadajo upravičencem od prvega januarja 1980. Izpla- čale jih bodo skupščine ob- čin vojaškim in družinskim invalidom, upravičencem do borčevskega dodatka in stal- nega mesečnega denarnega prejemka oziroma samo- upravne interesne skupnosti pokojninskega in invalid- skega zavarovanja vsem ti- stim, ki prejemajo zajamče- ne borčevske pokojnine. Z. S. ZASTAVE VVETRU 1. april je Dan brigadirjev. Mladi po vsej domovini se tudi letos skrbno pripravljajo na pričetek zveznih, republiških, občinskih in številnih lokalnih delovnih akcij. Ob njihovem prazniku jim kličemo: ZDRAVO in uspešen HO-RUK v poletnih mesecih. Foto: MATEJA PODJED VLAK BIE 80 STISK ROKE Vtak bo pripeljat 5. Junija Ena izmed najmogočnej- ših manifestacij bratstva in enotnosti v letošnjem letu v Jugoslaviji bo prav gotovo vlak pod istim imenom, ki bo tokrat pripeljal v sloven- ske domove več sto tistih, ki so Slovencu v najtežjih dneh vojne ponudili topel stisk ro- ke, srce in iskrenost. Bilo je, takrat, ko je okupator posku- šal tudi s tem, da bi Slovence izselil in povzročil razdor med narodi. Toda uštel se je! Priprave za letošnji vlak so v polnem teku in to v vsej Sloveniji, kot tudi na širšem celjskem območju, kjer ni občine, da ne bi sodelovala pri pripravah za organizacijo letošnjega vlaka. Iz vseh ob- čin celjskega območja so bili ljudje izgnani in povsod bo- do zdaj sprejeli, kot že veli- kokrat doslej, srbske prijate- lje. Medobčinski koordina- cijski odbor vodi predsednik Medobčinskega sveta SZDL Maribor Gorazd Mazej, v vsaki občini pa so ustanovili posebne organizacijske od- bore. V Celju se je odbor že sestal, vodi pa ga predsednik Občinske konfrerence SZDL Tone Rozman. Gostje iz Srbije bodo pri- potovali v Slovenijo v četr- tek, 5. junija. Prvi večji po- stanek bo v Krškem, v Celju pa se bodo ustavili med 13,30 in 14.00 na železniški postaji, kjer bodo izstopili vsi, ki bo- do štiri dni preživeli pri svo- jih znancih v osmih občinah celjskega območja. Po pri- ložnostnem programu se bo- do gostje napotili s svojimi slovenskimi gostitelji na nji- hove domove. Naslednji dan bodo tisti, ki bodo bivali v celjski občini, dopoldne obi- skali tri delovne organizacije (v Celju pričakujejo okoli 120 gostov, v celotnem vlaku pa jih bo 960), zvečer pa pri- sostvovali kulturnemu pro- gramu. Tretji dan (sobota) bo za vse iz celjske regije skup- ni piknik v Logarski dolini s posebnimi točkami, ki jih pripravljajo posamezne ob- čine. Neideljsko dopoldne bo namenjeno skupnemu sreča- nju z gostitelji, opoldne kosi- lo v Domu JLA (za celjske goste) in nato povratek. Več o tej pomembni manifestaci- ji bomo napisali v prihodnji številki Novega tednika. TONE VRABL V CEUU: KONFERENCA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV EVROPE Združenje šoferjev in avto- mehanikov Celje je prevzelo organizacijo osme mednaro- dne konference predstavni- kov društev šoferjev in avto- mehanikov Evrope. Sreča- nje bo v Celju 3. in 4. maja letos, na njem pa se bo zbra- lo okoli 250 delegatov iz osmih evropskih držav. Po- kroviteljstvo nad to po- niembno prireditvijo je prev- zel Izvršni svet celjske ob- činske skupščine. Na konferenci v Celju bo- do predvsem razpravljali o smernicah bodočega sodelo- vanja med društvi in člani društev šoferjev in avtome- hanikov v E\Topi. V tem ok- viru gre predvsem za sodelo- vanje na osnovi humanosti in tovarištva, program pa bo ^ajel še osnove in merila za izboljšanje delovnih ter živ- ljenjskih pogojev voznikov, delovne izkušnje iz cestno- Prometne zakonodaje itd. V ^^trtu je tudi sprejem enot- ^^ga statuta pravil šoferskih društev v Evropi. MB 80 LET GIMNAZIJE Letos poteka šestdeset let, °dkar smo se v takrat novo gimnazijsko poslopje, kjer je '^ila med prvo svetovno voj- vojaška bolnica, vseUli slovenski dijaki in tu 13. juli- 1920 opravili maturo. Od takratnih osemnajstih Maturantov nas je danes ži- vih le še šest, med nami edi- 1}?. ženska v razredu, zdaj dr. r^la Kovač, rentgenologinja ^ Mariboru. Dr. ERVIN MEJAK Dragi tovariš Tito, očka naš zlati, Radi te imamo, mi učenci mladi, ki svoje naloge opravljamo radi. Radi se učimo, pomagamo ljudem, ker domovini koristimo s tem. S tem pismom pošiljamo tebi naše največje želje, ki izhajajo iz naših mla- dih src. V vseh srcih so enake želje, enake misli, ki jih sestavlja šest besed: HITRO OKREVAJ, NAŠ DRAGI TO- VARIŠ TITO! So pa v naših srcih tudi želje, ki jih ne moremo povedati z eno besedo, pa tudi z nešteto besedami ne. To so čustva, ki jih čutimo do tebe, dragi tovariš Tito. Do tebe, ki si nas pripeljal do svobode in miru. Ti, ki si se boril za svobodo. To je beseda, ki jo vsi radi izgovorimo, saj je svoboda: mir, prijateljstvo, razumevanje. Vodil si borce po poteh, ki so nam priborili svobodo. Zaupaj tudi nam, kakor si borcem med bojem. Izpolnjevali bomo svoje dolžnosti, da bomo koristili do- movini. Svoje dolžnosti bomo vestno izpolnjevali, ker jih moramo in tudi ti boš okreval, ker MORAŠ, MORAŠ OKREVATI! To si želijo in te lepo pozdravljajo učenci OS FRANA KRAJNCA, POLULE CELJE KONFERENCA ZKO CELJE TRIJE NOVI ODBORI Tudi v amaterizmu vse večja odgovornost Le rezultati dela lahko postavljajo mejnike vre- dnotenja. To še posebej ve- lja za amaterizem, ki se že nekaj časa spopada z orga- nizacijskimi in vsebinskimi problemi, vse samo zaradi tega, da bi bili rezultati še boljši in izhodišča za novo kakovost kar najbolj real- na. To so osnovne ugotovi- tve in razprave na nedavni konferenci delegatov Zveze kulturnih organizacij celj- ske občine na Dobrni, kjer so izvolili tudi vodstvo - podaljšan mandat je dobilo namreč dosedanje. Tako je ostal za nadaljnji dve leti predsednik konference Ja- ka Majcen, predsednik izvršnega odbora pa prof. Vid Marčen. Zveza kulturnih organiza- cij celjske občine sodi med največje v Sloveniji. Združu- je 32 kulturnih društev z 72 sekcijami in 2500 aktivnih članov. Njeno delo je dobro znano v Sloveniji, kar je v svojem pozdravnem govoru izpostavil tudi predsednik ZKO Slovenije Jože Humer. Pomembno dejstvo zadnje konference je bilo v tem, da je bilo jedro razprave 61 od- stotkov delegatov usmerje- no v vsebinske probleme, ne več toliko v finančne težave. Kulturni delavci - ljubitelji so prišli tudi do spoznanja, da ne more biti le pomanjka- nje denarja in prostorov prvi in dokončni razlog za more- bitno slabo delo v posamez- nih društvih ali sekcijah. Problemi seveda obstojajo, vendar so vlaganja v ljudi dolgoročnega pomena. Stal- ni seminar CDK bo gotovo prispeval nekaj dragocenih kadrov za nadaljnjo kako- vostno krepitev amaterizma. ZKO bo še naprej izvajala načrt Celjskega kulturnega utripa, vendar v skladu z možnostmi: kadrovskimi, fi- nančnimi in prostorskimi. Več pa bo potrebno vlagati truda in iznajdljivosti za te- snejše povezovanje društev s krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami in za povezovanje med posa- meznimi krajevnimi skup- nostmi, pa tudi večkrat bi morali pogledati preko ob- činskih meja. Zveza bo imela odslej tudi tri nove odbore in sicer za stike z delovnimi or- ganizacijami, krajevnimi skupnostmi in šolami, od- bor za plesno, folklorno, ba- letno dejavnost in izrazni ples ter odbor za informa- tivno dejavnost. Posebna pozornost je bila v razpravi posvečena tudi nalogam ZKO v usmerjenem izobra- ževanju. Posamezne sekcije in od- bori bodo morali v prihodnje še bolj krepiti svojo strokov- nost dela. To se odraža tudi v delu nekaterih področnih združenj (gledališkega, glas- benega), kjer bo potrebno vnesti na osnovi dosedanjih izkušenj več svežine. Neka- tere dejavnosti so zastale, potrebno je videti, kje so možnosti novega razvoja za nadaljnje širjenje množično- sti in krepitev kakovosti. Po- membno je tudi načrtovanje in delegatsko, samoupravno obnašanje v kulturni skup- nosti, ki vse bolj postaja pra- vo mesto za združevanje, na- črtovanje in preverjanje dela kulturnikov, tako poklicnih kot ljubiteljskih. Nobenega razloga ni, da ne bi celjska ZKO krepila svoj razvoj kot je to počenjala vse do danes in to ne brez uspeha. D. MEDVED_ 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 27. marec 198ftl Z DELA TEMELJNEGA SODIŠČA V CELJU MANJ PRAVDANJA Najmanj kaznivih dejanj v Slovensl€iit Konj i ca it Večini bralcev je verjetno poznana reorganizacija naše- ga pravosodja, ko so s 1. 1. 1979 prenehala delovati ob- činska in okrožna sodišča ter pričela z delom temeljna so- dišča kot sodišča 1. stopnje v vseh sodnih zadevah. Za ob- močje 8 občin celjske regije je bilo ustanovljeno Temelj- no sodišče Celje, ki sedaj opravlja sodno funkcijo na (>noUih C<'lje, Velenje, Zale<", Šmarje pri Jelšah, Sloven- ske Kr(><'-ihi oiK-inskim skupšči- nam .s<)r>4aniz;icije prav4»s(Mlja prišli do i/.ni/.:i, saj s«' j«' .sojav- Ijajo tudi v Skofji vasi, na Teharjih in še kje. Vpraša- nje, kaj je z novo tržnico v Celju ni dobilo odgovora. Na seji konference so spre- jeli tudi samoupravni spora- zum o dejanskem poslov- nem času v trgovini na drob- no, ki nakazuje nekatera izboljšanja, čeprav ne v takš- nem obsegu, kot je tekla raz- prava in kakršni so bili pred- logi. In vendar pomeni ko- rak naprej, tudi zavoljo de- žurnih trgovin in podobno. Na zboru so izvolili nove člane v konferenco in izvršni odbor občinske konference svetov potrošnikov. Za pred- sednika konference so izbra- li Jožeta Rajtmajerja, za pod- predsednika pa Zvoneta Kr- žana in Jožico Subotič. Novi predsednik izvršnega odbo- ra je postal Ivan Ravnikar, njegov namestnik pa Melita Voh, sicer pa ima izvršni od- bor enajst članov. MB SLOVENSKE KONJICE: SLOVESNOST TABORNIKOV ODREDA HEROJA BRAČIČA Letos, 18. februarja, je poteklo pet let, odkar so v Slovenskih Konjicah uspešno oživili delo ta- bornikov. Za to prilož- nost pripravljajo slav- nostno sejo, ki bo v petek, 28. marca ob 17. uri v pro- storih osnovne šole Duša- na Jereba, kjer se je pred petimi leti pričelo njiho- vo uspešno delo. Slavnostni govornik bo načelnik odreda tovariš Emil Mumel, pričakujejo pa tudi predsednika zve- ze tabornikov Slovenije tovariša Ljuba Jasniča. KONFERENCA ZK ŠENTJUR ^OGLOBUEN PRISTOP Za sekretarja Je predlagan Boris KHžmančič Šentjurski komunisti se pripravljajo na programsko volilno konferenco, ki bo 2. aprila. Na zboru bodo ocenili svoje delo in dosedanjo ak- tivnost Občinske konference ter njenih organov. Sprejeli bodo programsko \isnieritev iejavnosti za letos, zato so pripravili predlog program- skih izhodišč o katerem po- tekajo razprave po osnovnih organizacijah ZK v občini. Na konferenci, bodo šent- jurski komunisti izvolili no- vo vodstvo, in sicer predse- dnika konference, za katere- ga je predlagan Bogdan Knez iz KK Šentjur in sekre- tarja komiteja; zanj je pred- lagan Boris Križmančič, ki do sedaj opravlja delo vodje skupnega servisa samoup- ravnih interesnih skupnosti. Kakor so zapisali v pro- gramska izhodišča, si bodo liomunisti šentjurske občine prizadevali, da bo njihovo delo usklajeno. Predvsem bodo krepili samoupravno stabilizacijsko gibanje in ve- liko pozornost namenjali or- ganiziranju, delovanju in vključevanju mladine v vsa področja družbenega življe- nja. Le na ta način bo možno pomladiti vrste ZK in zago- toviti kadrovsko obnovo. Med prednostnimi nalogami bo vsekakor pospeševanje razvoja manj razvite družbe- nopolitične skupnosti, in si- cer ob upoštevanju ukrepov za dosego ekonomske stabi- lizacije. Pa ne samo nad go- spodarskimi tokovi, komu- nisti bodo bdeli tudi nad drugimi področji življenja in dela. Svojo aktivnost bodo izpostavili pri delu na po- dročju splošne ljudske obrambe in družbene samo- zaščite in poglobljeno spremljalijazvoi kmetijstva in reševanja gospodarskih, socialnih, samoupravnih vprašanj na vasi. Nič manj pozornosti ne bo deležno usmerjeno izobraževanje in organiziranost ter delovanje mladih. Stalno dograjevanje in skrb za delovanje vseh kom- ponent političnega sistema bo tudi v prihodnje naloga komunistov. Z organizira- nim pristopom v okviru SZDL bo potrebno nadalje- vati z akcijo za izboljšanje delovanja dela delegacij in delegatskih odnosov, v sin- dikatih pa za krepitev in po- glabljanje samoupravljanja v združenem delu. To so le nekatere naloge izmed pomembnih področij delovanja občinske konfe- rence ZK Šentjur, ki jim bo- do v prihodnje namenili vso skrb in pozornost. Seveda komunisti ne bodo mogli mi- mo ostalih problemov in vsa- kodnevnih vprašanj, ki se bodo pojavljala v posamez- nih delovnih in življenjskih sredinah. S svojim delom že- lijo biti komunisti zgled in pobudnik ostalih aktivnosti, predvsem pa se bodo izogi- bali šablonskega dela. MATEJA PODJED IZ DROBNIH KORENIN-MOGOČNO DREVO Pomlad nas je obiskala. Dela na njivah, travnikih in vrtovih se pričenjajo in zdaj je čas, ko lahko veliko storimo za naše lepše okolje. Cicibani v otroški vrtcih tega niso pozabUi, tudi v WZ »Tončke Cečeve« ne. Posadili so lipo in napisali na listič papirja, ki so ga zakopali zraven korenin: »Za vse cicibane VVZ »Tončke Cečeve« iz Celja je demes velik praznik, ki nam bo ostal v trajnem spominu. V naših drobnih srcih tli vroča želja, da bi rasli v lepi, sončni in zdravi domovini. Vemo pa, da na širnih travnikih in vrtovih umirajo rožice, se suši prelepo drevje, ki ga uničujejo ljudje s svojim grdim ravnanjem. Mi najmlajši hočemo to popraviti. Zato smo se vključili v veliko tekmovanje občine Celje - v Hortikulturo 80. S svojimi drobnimi rokami bomo skrbeli za lepo in zdravo mesto in za vsak kotiček, kjer živimo. Odločili smo se, da posadimo danes spominsko drevo - sloven- sko lipo, ki bo iz drobnih korenin zrasla v mogočno drevo, drevo, ki bo z zelenimi listi sipalo zdravje daleč naokoli. Nas pa bo vzpodbujalo, da bomo pod njegovo senco skrbeli za urejene zelenice. Tudi mi smo rožice, zato upamo in želimo, da bodo na nas pazili vsi, ki nas imajo radi. To ljubezen pa bomo še bolj občutili, če bodo vsi poskrbeli za lepo okolje. Želimo, da bi ta lipa, ki jo danes zasajamo, bila vsem v ponos in da bi nam olepšala kotiček, kjer preživljamo svoje najnežnejše in najlepše dni življenja.« CELJE - KS CENTER PRVIČ PRAZNIK Izdali tudi bilten Krajevna skupnost Center Celje je prejšnji teden praz- fiovala svoj prvi krajevni Praznik v spomin na dan, ko le bila 19. marca 1862 leta v Celju ustanovljena narodna 'čitalnica. Skupne svečane ^^ie skupščine krajevne skupnosti in krajevne konfe- "■^nce SZDL so se udeležili Predstavniki družbenopoli- ^'<^nih organizacij, družbenih °i"ganizacij in društev, delov- nih organizacij, ki domujejo območju krajevne skup- IJosti, predstavniki drugih "krajevnih skupnosti in obči- '^^ Celje. Zgodovinski po- "^^n narodne čitalnice je ori- ^al sekretar izvršnega odbo- J.^ KK SZDL Stane Polajnar, ^^lo krajevne skupnosti pa ^•"edsednica skupščine KS ^^ka Aškerc. seji so sprejeli sklep o j^^^glasitvi krajevnega praz- 'ka in sklep o sodelovanju, ^""oma pobratenju s krajev- j."^a skupnostima Piran in ^•^ii grad iz Doboja. Zahva- lili so se tudi vsem krajanom in drugim, ki so v preteklem obdobju veliko storili za skupnost in jim podelili 34 priznanj, najzaslužnejšim pa so predali spominske plake- te. Prejeli so jih: krajevna or- ganizacija ZB, krajevna or- ganizacija RK, osnovna šola I. celjske čete, mešani pevski zbor France Prešeren, Anton Aškerc, Jelka Kitak, Rudi Macarol, Franjo Molnar, Jan- ko Orožen, Rudi Pibrovec, Zofija Pavšar, Otrnar st. Ri- va. Stane Turk, Janko Wag- ner in Tončka Zgomba. Svečano sejo so dopolnili s kulturnim programom, v ka- terem je sodeloval mešani pevski zbor France Preše- ren, ki letos praznuje 85-let- nico delovanja, učenci osnovne šole I. celjske čete in dijaki glasbene šole v Ce- lju. Ob krajevnem prazniku so v Centru izdali Bilten. Z njim želijo doseči boljšo ob- veščenost krajanov. MBP POLITIČNI DELAVCI O SISTEMU Danes in jutri bo tekel v Rogaški Slatini seminar za družbenopolitične' de- lavce, ki ga organizira Center za družbenopoli- tično izobraževanje pri Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinar- stvo v Ljubljani. Osnovna tema pogovora na semi- narju bo politični sistem in pluralizem samouprav- nih interesov, posamezne teme o tej široki proble- matiki pa bodo predavali najvidnejši družbenopoli- tični delavci Slovenije. Med njimi tudi Franc Še- tinc, sekretar predsed- stva CK ZKS in Mitja Ri- bičič, predsednik Repu- bliške konference SZDL. DS ŠENTJUR V ROJO ZA SVORODO V spomin na #1. bataljon KozJ. odreda Užitek je bil prisostvovati pet- kovi proslavi praznika KS Šent- jur center in okolica. Domačin, prof. dr. Marjan 2agar je zbranim obudil spomine na usodni 18. marec 1945., ko je na pragu svo- bode na Resevni izkrvavel II. ba- taljon Kozjanskega odreda. Obe skupnosti sta podelili sedmim svojim najaktivnejšim članom, ki se vsestransko zavzeto udej- stvujejo in trudijo za napredek svojih KS, priznanja. Pestra in razgibana zgodovina širšega Šentjurja, ki je zajeta v knjižici: »Šentjur skozi borbo v svobodo« je služila za osnovo re- citala, ki ga je z vso kulturno ra- hločutnostjo napisala in zrežirala tov. Darinka Joštova. Od davnih dni, ko so v Šentjur- ju in okolici plenili Turki, ko je morila kuga in so se kmetje borili za svoje pravice je recital prika- zal prva kulturno-prosvetna sno- vanja. Minilo je že dobrih dvesto let, odkar je v Šentjurju bila osnovana šola. V sosednji Ponik- vi se je rodil narodni prosvetitelj škof A. M. Slomšek, ki je krepko zaustavljal val germanizacije. Skladatelji Ipavci so v pomladi narodov pa tja do prvega deset- letja tega stoletja s svojimi sklad- bami dvigali narodov duh ter s svojimi, ljudstvu pristopnimi, skladbami oplajali našo glasbeno kulturo. Koroški junak Franjo Malgaj je pohitel v pravično bor- bo za naš Korotan. Težišče recitala je bilo na naj- bolj raTPJhan^m ohri^^j^j zgodovine - na NOB. Od usta- novitve ponkovške in šentjurske partijske celice, do ustanovitve I. Celjske čete na Resevni, do rojst- nih hiš narodnih herojev Dušana Kvedra v Šentjurju in Miloša Zi- danška v Dramljah. Sedem žrtev je dala Fendretova družina na Rifniku, štiri Arzenškova druži- na v Podgradu. XIV. divizija s Tomšičevo, Sercerjevo in Brači- čevo brigado ter Kozjanski odred so vodili krvave borbe v šentjur- ski okplici vse do osvoboditve. Vsa ta zgodovinska dejstva je Darinka Joštova domiselno vpletla v recital, ki so ga z vso prizadevnostjo izvedli člani mla- dinskega recitacijskega krožka. E. RECNIK 4. stran - NOVI TEDNIK št. 12 - 27. marec 198o JAVNO KOPALIŠČE ŠE ZAPRTO Enkrat smo pri nas že za- pisali, da je problem edine- ga javnega kopališča v Ce- lju, podoben povesti o jari kači in steklem polžu. Prela- ganje odgovornosti in pri- stojnosti o tem, kdo je za to kopališče dolžan skrbeti, pa še vedno ni rešeno, zaprto pa je že od meseca maja lani. V Domu upokojencev zdaj pri- pravljajo sanacijski načrt, kajti kopališče je potrebno temeljite obnove. Ko bo načrt pripravljen ga bodo razposlali interesnim skup- nostim, ki naj bi s skupnimi močmi sodelovale pri vzdr- ževanju javnega kopališča v Celju. Z. S. ZAVZETO ZA VODOVOD v kraj<'vni skupnosti ,^to- rr, v iMfikl vasi, napeljujejo krajani vmiovod za deset g«»- spodinjstev, vsa sredstva pa so do /tlaj prispevali sami. Napravili s«> tudi od 100 do 'HHt udarniških ur, na posa- meznika nekateri več, drugi manj. i^-tos s to akcijo kra- jani nadaljujej«(, kraj«*vna skupnost ^tore pa jim Imi primaknila sicer sinil>olično darilo - tri in pol milijone starih dinarjev. Krajani i.a&ke vasi v tem času rekonstruirajo tudi ce- sto. Z. S. O RESOLUCIJI V ŽALSKI OBČINI TE2A NA INDUSTRIJI Tudi krepitev kmetl/ske proi*vodnle Na današnji seji vseh treh zborov žalske občinske skupščine bodo delegati sprejeli med drugim tudi resolucijo o izvajanju nalog srednjeročnega načrta ra- zvoja občine v letošnjem le- tu. Zanimiv del je še zlasti tisti, ki govori o gospodar- stvu v tem letu in nekate- rim značilnostim iz predlo- ga namenjamo nekaj vrstic. Realna rast družbenega proizvoda naj bi letos znaša- la osem odstotkov, kar je za 28 odstotkov nominalno več kot v lanskem letu. Število zaposlenih naj bi se povečalo za dva do dva in pol odstot- ka. To pomeni, da se bo na novo zaposlilo 2.'i7 delavcev, povprečni osebni dohodki pa bodo znašali 7422 dinar- jev. Malce čudna so, pravijo v Žalcu, načrtovanja o uvozu oziroma izvozu, .saj v delov- nih organizacijah načrtujejo, da bodo uvoz pokrivale le s 75 odstotki izvoza. Vrednost naložb naj bi znašala 836,176.000 dinarjev, kar je za 203 odstotke več kot v lan- skem letu. To je tudi ra- zumljivo, saj imajo prednost nekatere pomembne nalož- be, ki bi jih pravzaprav mo- rali realizirati že lani. Tu mi- slimo predvsem na izgradnjo območne mlekarne v Rušah ter tovarne kmetijskih stro- jev SIP v Šempetru. Naložbe predstavljajo 24,4 odstotke načrtovanega družbenega proizvoda v tem letu. Seveda je še vprašanje v kolikšni meri jih bodo tudi realizirali. Sicer pa bo industrija tudi letos glavni nosilec gospo- darskega razvoja v žalski ob- čini, mnogo pozornosti pa bodo namenili tudi kmetij- .stvu. Tu še posebej velja omeniti krepitev družbene- ga sektorja primarne kmetij- ske proizvodnje, kakovostno razvijanje posameznih oblik kooperacije, pridobivanje novih hmeljskih površin in ne tiazadnje prizadevanje za doseganje boljših poslovnih rezultatov v SOZD Hmezad. Več pozornosti bo morala bi- ti deležna tudi proizvodnja v obrobnih in na hribovitih območjih. O nujnosti izgrad- nje mlekarne v Rušah pa smo tako že večkrat pisali. Da bodo v žalski občini le- tos dosegli zastavljene cilje, se bodo morali še v večji me- ri uveljaviti procesi združe- vanja dela in sredstev, med tem ko bo treba spremeniti tudi razmerje števila zapo- slenih v gospodarstvu in ne- gospodarstvu. JANEZ VEDENIK JEZA VSE ENAK? Kako je bilo do nedavnega z gostinskimi uslugami v žalski občini in še posebej v krajevni skupnosti Žalec, vemo. Ker je bila večina gostinskih lokalov ob nede- ljah in praznikih zaprta, so se ljudje pritoževali in sad tega je bil sklenjem samoupravni sporazum o odpiral- nem času gostinskih lokalov v KS Žalec. Njegov na- men je bržčas v tem, da bi ob nedeljah in praznikih ljudje imeli kje posedeti, spiti pijačo ter morda tudi jesti. Posamezna določila tega sporazuma pa pravza- prav ne prinašajo nikakršnih bistvenih novosti, z iz- jemo tistega, da gostinski obrat v času poletnih počit- nic ne sme biti zaprt dlje kot petnajst dni. V razpravi je bilo rečeno, da bodo morali biti vsi zasebni gostinski lokali odprti ob sobotah in nedeljah. Samoupl-avni sporazum velja in po njem lahko skle- pamo, da v njem ni tistega, za kar so si prizadevali. Nekateri zasebni gostinski lokali so namreč ob nede- ljah odprti, drugim pa to ni treba. JANEZ VEDENIK OBMOČJE KAJ Dl DREZ DRUŠTEV? Protestno pismo Komiteju xa turizem v petek, dopoldne je bila redna letna konferenca Celj- ske turistične zveze, na kate- ri je sodeloval tudi predse- dnik Turistične zveze Slove- nije Leopold Krese. Uvodni del je veljal oceni minule ak- tivnosti. V njem je predse- dnik območne turistične or- ganizacije Marjan Ašič opo- zoril na mesto in vlogo te tu- ristične organizacije, na veli- ko delo, ki ga je opravljal za- to, ker druge turistične orga- nizacije, ki bi skrbela tudi za propagando - informativno službo, ni bilo. In vendar je to amatersko delo po tem, ker ni bilo plačano, sicer pa visoko kakovostno, doživelo - zelo pavšalno sicer - kriti- ko v Informaciji o uresniče- vanju srednjeročnega načrta in o nekaterih problemih slo- venskega turizma, ki je bila objavljena v prilogi Poroče- valca skupščine SRS dne 3. marca letos. Zato ni naključ- je, če se je pretežni del raz- prave na tem delovnem obračunu in sprejemu nalog za prihodnje obdobje vrtel prav okoli tega vprašanja, ki je povzročilo tudi sprejem posebnega pisma, ki so ga udeleženci konference po- slali Komiteju za turizem pri Izvršnem svetu SRS in v ka- terem so zapisali »... da smo prizadeti in užaljeni, saj smo vsa leta, ko ni bilo nikogar drugega, uspešno delali na vseh področjih, največ brez- plačno in zavzeto. Odklanja- mo posploševanja. Ce je bilo kaj narobe, je treba povedati, kje... Nikdar ni bilo bolj po- trebno kakor danes, da zdru- žimo vse sile za uspešno na- daljnjo pot turizma. Pričaku- jemo, da bo z realno informa- cijo o našem delu popravlje- na krivica, ki nam je bila pri- zadejana.« Grenek priokus je ostal tu- di potem, ko je v razpravi predsednik Turistične zveze Slovenije poudaril, da takš- no gledanje ni stališče repu- bliškega komiteja za turizem in da je na dlani, da bo delo turističnih društvenih orga- nizacij nujno in potrebno tu- di v prihodnje, saj so ta druš- tva in območne zveze v mno- gih primerih edini nosilci tu ristične dejavnosti. Sicer so na konferenci zno- va poudarili, da bo sodelova- nje z območno Poslovno skupnostjo za turizem nuj- no. Gre tudi za nekatere na- loge, ki jih območna turistič- na zveze opravlja še zdaj, pa bi jih naj zlasti poslovna skupnost. To velja tudi za in- formacijsko službo. Problem bi morali rešiti že te dni, si- cer bo nastala praznina, ki se bo poznala navzven. In vendar ne gre samo za sodelovanje s poslovno skupnostjo, marveč prav ta- ko z območno Gospodarsko zbornico, da bi uveljavili enotno in močnejšo pot turi- stične dejavnosti. __j^jaožui. v KOZJEM STEKLARSKA ŠOLA LETOS 22 UČENCEV Za boljše teoretično In strokovno znanje če ne bo kakšnih nepre- dvidenih zadržkov, bomo dobili v Kozjem v našem di- slociranem obratu tozd De- kor oddelek Steklarske šo- le. Pouk naj bi se začel že v marcu. Tako je zapisano v zadnji številki »Steklarja« v sestav- ku, ki ga je napisal Jože Bo- žiček, vodja tozd v Kozjem. Poglejmo podrobneje v na- črte tozda v Kozjem: O od- delku steklarske šole v Koz- jem že dalj časa razmišljajo, končali pa so tudi dogovore s Steklarsko šolo v Rogaški Slatini in republiško izobra- ževalno skupnostjo. Med sa- mimi delavci je zanimanje za šolo precejšnje, saj se je ta- koj prijavilo 22 kandidatov in vsi imajo priporočila stro- kovnega vodstva. Pouk v Kozjem bo potekal po predmetniku, ki ga je po- trdil republiški komite za izobraževanje. Udeleženci bodo imeli pouk izmenično: en teden trikrat in en teden dvakrat. Enkrat v mesecu bo pouk tudi ob sobotah in to po pet ur. Šolanje bo trajalo 13 mesecev. Kandidati si bodo morali izpopolniti tista znanja, ki jih med svojim dosedanjim de- lom še niso osvojili, morajo pa jih obvladati, če hočejo zadovoljiti strokovnim za- htevam zaključnega izpita. Delavski svet tozda Dekor bo tudi odločal o tem, ali naj bi vsakemu kandidatu odo- brili 7 dni plačanega izredno- ga dopusta za šolanje, kar bo gotovo velika ugodnost. S šolo v Kozjem steklarji mnogo pričakujejo. Zaveda- jo se namreč, da svojega de- lovnega procesa ne morejo zaključevati le s priučenim ali polkvalificiranim ka- drom. Z novo osnovo bi si zagotovili solidne temelje za nove izobraževalne oblike in višjo stopnjo znanja, ki je ta- ko potrebno za kakovostno delo. NAČRTOVANJE KOMUNALNIH DEJAVNOSTI Tako, kot vse organiza- cije združenega dela, skupnosti in drugi, je tudi Občinska komunalna skupnost pristopila k oblikovanju planskih do- kumentov za obdobje 1981-1985. Po analizi uresničeva- nja načrtov v 1978. in 1979. letu, je oblikovala usmeritve razvojnih mož- nosti do 1985. leta in hkrati smernice za izdela- vo plana za srednjeročno obdobje. V procesu oblikovanja dokumenta o temeljih plana za srednjeročno ob- dobje pa morajo pri us- klajevanju sodelovati vsi nosilci planiranja v okvi- ru porabnikov in izvajal- cev, seveda v okviru Ob- činske komunalne skup- nosti. To pa so na strani uporabnikov vse krajev- ne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, na strani izvajalcev pa temeljne organizacije, ki opravljajo komunalne dejavnosti. Ko bodo vse te aktivnosti opravljene, bo končana prva priprava za oblikovanje zadnjega dokumenta, to je srednje- ročnega načrta za obdob- je 1981-1985. Usklajevanje planov naj bi potekalo stopenj- sko. Najprej svoje načrte na osnovi znanih elemen- tov pripravijo krajevne skupnosti in organizacije združenega dela, nato pa je treba te načrte usklaje- vati v okviru Občinske komunalne skupnosti z izvajalci storitev. Ob sedanji organizaciji storitev še ni mogoče ele- mente pripravljati tako, da bi vsaka krajevna skupnost ali temeljna or- ganizacija združenega de- la sklepala za svoje po- dročje samoupravni spo- razum o količini, kakovo- sti, standardih in pogojih opravljanja storitev, am- pak bo tudi za prihodnje plansko obdobje usklaje- vanje potekalo v okviru Občinske komunalne skupnosti. ' CELJE O PRESKRDI! Program bo uresničen v središču pozornosti enaindvajsete seje celjske občinske skupščine, oziro- ma ločenih zasedanj njenih zborov v torek, 25. marca, so bila tri vprašanja, čeprav tu- di drugih delegati niso prezr- li. Toda, navzlic temu se je najbolj živahna razprava raz- vila okoli vprašanj nadalj ne- ga razvoja in pospeševanja kmetijstva v občini, zatem pri izvajanju nalog na po- dročju preskrbe prebivalcev in ne nazadnje pri poročilu o izvajanju programa drugega samoprispevka v občini. Delegati so podprli mne- nje, da bo treba v prostor- skem planu zagotoviti zašči- to kmetijskih površin, prav tako spodbujati nosilce za povečanje in prestruktuira- nje rastlinske proizvodnje. Pospešeno preusmerjanje kmetij ostane tudi v prihod- nje ena od glavnih nalog, v tem okviru pa kaže s študijo o razvoju hribovskih kmetij pohiteti. V zboru združenega dela so sicer podprli stališče o ustanovitvi interesne skup- nosti za pospeševanje kme- tijstva, čeprav so nekateri delegati imeli tudi drugačno stališče. Razen tega se je zla- sti v razpravi na seji delega- tov tega zbora uveljavila mi- sel, da skrb za proizvodnjo hrane ne more ležati le na kmetijskih organizacijah, marveč, da je to dolžnost združenega dela na sploh. Zanimiva je bila pobuda, da bi naj na področju preskr- be prebivalcev ustanovili re- gijsko skupnost, ki bi tudi lažje zagotavljala vse vire in bolj uspešno reševala vsa vprašanja. Sicer pa je tudi ta del raz- prave opozoril na slabo zalo- ženost trga z mesom in me- snimi izdelki itd. Čeprav uresničevanje pro- grama drugega samopri- spevka ne poteka brez težav, bo načrt izpolnjen v celoti, tudi pravočasno. Vse kaže, da bodo gradbena dela pri vseh objektih drugega samo- prispevka končana prihod- nje leto. CEUSKI PRAVNIKI SO ZBOROVALI Pred kratkim so imeli člani Društva pravnikov v Celju, v katerem so včlanjeni sodniki, javni tožilci in odvetniki, svoj redni občni zbor. Iz poročila društvenega predsednika, odvetnika Ru- dija Markoviča, smo povzeli, da je društvo v pretekli mandatni dobi dobro delalo. Vrstila so se predavanja, bilo je več ekskurzij in izletov. Posebno zanimiva sta bila izleta na Osankarico in Graško goro. Na zboru so potrdili delovni načrt za naslednje ob- dobje, ki med drugim predvideva proslavo dneva mla- dosti, počastitev nekaterih pomembnih dogodkov iz časa NOE, srečanje pravnikov mesta Celja s pravniki iz pobratenih mest, oziroma občin, tudi srečanje s pravniki iz avstrijske Koroške, nadalje strokovni izlet v KPD Lepoglavo in Sremsko Mitrovico, več strokov- nih predavanj, še posebej o zakonu o stvarnem pravu, in tudi skupen pohod s slovenskimi pravniki ob »žici okupirane Ljubljane.« Ko so izrekli priznanje dosedanjemu predsedniku Rudiju Markoviču za uspešno vodenje društva, so za novega predsednika izbrali sodnika mag. Ludvika Vidmjuja, v upravni odbor pa še veliko mladih članov, med katerimi prevladujejo ženske. Zbora se je udeležil tudi dr. Pavlic, predsednik Vr- hovnega sodišča Slovenije, ki je v razpravi posredoval nekaj misli za delo društva pravnikov. DR. ERVIN MEJAK ŠENTJURSKO GOSPODARSTVO V LETU 1979 Organizacije združenega dela v šentjurski občini so v minulem letu dosegle celotni prihodek v vrednosti 2,008.871 din. Po podatkih iz zaključnih računov je razvidno, da se je celotni prihodek povečal za 25,2%- Pri nekaterih TOZD se je celotni prihodek povečal celo nad povprečnim porastom. Tako v Alposu - tozd cevarna, v Bohorju - tozd žaga, v KK - tozd lastna proizvodnja, transport in kooperacija in v Komunal- nem podjetju. Ravni celotnega prihodka leta 1978 pa niso dosegli: Toper - tozd moda in elegant in KK - tozd trgovska dejavnost. V celotnem prihodku gospodarstva predstavlja in- dustrija kar 63,7%, trgovina na malo 13,2%, vse ostale panoge pa 23,1%. MP 4t 12 - 27. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 5 JUBILEJ ATLETSKEGA PRUŠTVA KLADIVAR V ponedeljek, 31. marca, bo ob 18. uri v veliki dvorani ^firodnega doma v Celju svečana skupščina enega naj- Ijoljših atletskih kolektivov v Jugoslaviji - Atletskega ^uštva Kladivar. To društvo, ki sodi za vzor na športnem področju po organizacijski kot rezultatski strani, namreč praznuje 30. obletnico! To je dolga doba, ko se je društvo gspešno iz začetkov razvijalo do samega vrhunca. Šte- vilne so uspešno izpeljane prireditve v njihovih rokah, številne so njihove akcije za pospeševanje »kraljice špor- lox<'. Številni so njihovi tekmovalni dosežki, ki so iz ob- činskih in republiških okvirjev kmalu po ustanovitvi pre- rasli v zvezno merilo pa tudi močno mednarodno. Z vso upravičenostjo lahko zapišemo, da je ime Celje zaslovelo pO vseh kontinentih sveta največ pa zaslugi odličnih celj- skih atletov. Bodisi, da so nastopali zunaj domovine, bo- disi da so drugi prišli k nam, recimo na že tradicionalni »Skokov memorial«. Evropsko polfinalno prvenstvo. Bal- kanske igre... Na svečani skupščini društva bodo po poročilih sprejeli nova oz. dopolnjena pravila društva, izvolili vodstvo ter podelili priznanja tistim, ki so pomagali pri nastanku in razvoju tega uglednega športnega kolektiva. Že zdaj ve- ljajo društvu in članom čestitke! TONE VRABL ŠENTJUR: SPRETNI PRSTI Vsako leto zapored, ko se za učence in učenke Poklicne šole za kmetovalce in kmetovalke-gospodinje izteka šolsko leto, pripravijo dijaki mično razstavo svojih izdelkov. Učil- nice in šolski prostori so polni lepo vezanih prtov in drugih garnitur, pletenih izdelkov, mize se dičijo s pisanimi in lepimi pogrinjki, iz njih pa vabljivo dišijo potice in kolači iz šolske kuhinje. Izpod spretnih prstov učenk nastajajo kro- jeni izdelki. Obiskovalci si vsako leto zapored pozorno ogle- dajo vse o vrtnarjenju in kmetovanju in treba je resnično pri^nati, da so si učenci pridobili z vsakoletno razstavo velik sloves. Ne samo starši učencev in ne samo Sentjurčani in okoličani, številni so tudi obiskovalci še iz drugih krajev Slovenije. Letos bo razstava izdelkov nekaj dni prej kot pred leti, in sicer od 29. do 30. marca. MP CELJE DA BI JIH LE PRAV UPORARILI! Občani o prehodu na eiionomsiie stanarine Različni so naši pogledi na ekonomske stanarine. Nekateri vidijo v njih reši- tev dosedanjih težav, drugi le dodatno obremenitev. Občani, ki smo jih o tem povprašali, pa menijo ta- kole: Lea Krslmar iz Kersniko- ve ulice: »Seveda nam ekonomske stanarine niso všeč. Vse se tako draži. Sicer živim v sta- rem bloku, kjer stanarina ni visoka, pa se stanovalci zelo pritožujejo. Ni pa toliko ne- godovanj zaradi stanarin kot zaradi ostalih dejatev, pred- vsem za ogrevanje. Naš blok je v zelo slabem stanju, saj ga leta in leta niso nič, ali zelo malo, popravlja- li. Bojim se, da tudi ob eko- nomskih stanarinah ne bo nič bolje.« Jože Cerovšek iz Oblako- ve ulice: »Ekonomske stanarine so glede na vse podražitve nuj- ne. Poleg tega so bili do se- daj stanovalci v družbenih stanovanjih v dosti boljšem položaju kot tisti, ki so si sta- novanja sami zgradili in mo- rali takrat plačati vse po eko- nomskih cenah, pa tudi vzdrževanje je na njihovih ramenih. Upoštevati mora- mo tudi to, da kdor gradi hi- šo, jo gradi ne le zase, ampak vsaj še za enega otroka, ki ne bo potreboval družbenega stanovanja. Ne glede na to so ekonomske stanarine nujne, saj s sedanjimi ni mogoče ustrezno vzdrževati družbe- nih stanovanj.« Fanika Vošinek iz Škapi- nove ulice: »Pri prehodu na ekonom- ske stanarine bi morali na vsak način upoštevati število družinskih članov. Velika ra- zlika je, če je nekdo sam v velikem stanovanju ali če ima številno družino, ki jo mora vzdrževati. Mislim, da se bodo nekatera neizkori- ščena stanovanja z večjo sta- narino sprostila. Upam in že- lim si pa predvsem boljšega in bolj rednega vzdrževanja stanovanj.« Vera Sajko iz Rogaške Slatine: »Smo sredi stabilizacijskih prizadevanj in osebni do- hodki le skromno naraščajo. Cene pa so vse prej kot skro- mne in še gredo navzgor. Težko nam bo plačevati tudi vedno višje stanarine, zlasti če imamo še druge obvezno- sti, kot so na primer odplači- la kreditov. Sicer pa pred- stavlja velik strošek pred- vsem centralna kurjava. Da bi sredstva, ki se bodo zbrala z ekonomskimi stanarinami le prav uporabili! MBP PO ŠESTIH LETIH NA OBISKU PRI LEGATOVIH V ŽICAH SAMOHRANILKA Z11 OTROKI Živijo i* roi€ v usta, vse ixšoiati pa Je ciij Legatove mame Sest let ni dolgo obdob- je, pa vendar za preobrat neke družine dovolj, če so spremembe tako koreni- te, kot smo jih videli pri Legatovi družini v 2ičah. Bila je največji socialni problem krajevne skup- nosti, če ne celo celotne konjiške občine. Mati Ju- lijana je porajala otroka za otrokom, vmes edina preživljala družino, ko je hodila na delo v loško »copatarnico«. Obolele in tudi hudno bolne otroke je takrat, pred šestimi le- ti, ko smo obiskali druži- no Legatovo, pazil oče Avgust, alkoholik in tu- berkulozni bolnik. Bila je revščina, izhoda pa nobe- nega. Socialna služba je pomagala kakor je vedela in znala, a vsa pomoč ni bila dovolj. Kot da bi me- tal v pogoltno žrelo zma- ja, ki je terjal zdaj eno, zdaj drugo žrtev. Takrat so bili Legatovi otroci bo- sopeti, napol oblečeni, sredi mize pa je stala skle- da mrzlega krompirja. Oče Avgust jim prav go- tovo ni bil kos. DVE LETI ŽIVIJO V MIRU Ko smo pred kratkim obiskali Legatove v Ži- cah, smo našli doma sa- mo mamo Julijano, dvoje otrok in babičino ljub- ljenko Natašo. Z slikanje mama ni bila pripravlje- na, tudi otrok ni pustila,. da bi jih po tolikih letih Ponovno poslikali, bila pa je dovzetna za razgovor. Pred dvema letoma se je od moža ločila, vsi otro- ci - enajst po številu, pa So ostali pri njej. Stiriin- žtiridesetletna Julijana se je medtem časom tudi in- validsko upokojila, saj jo pesti več bolezni. Tako je ostala doma in zdaj je tu- di čas, da popazi na otro- ke. Res, da toliko ni več potrebno, kot je bilo vča- sih, a skrb zanje je ostala. »Cim starejši so, večje so skrbi z njimi,« ve poveda- ti mama, ki danes skrbi sama za enajst otrok. Naj- starejši ima 23 let, naj- mlajša pa sedem. Sedem jih še tudi hodi v šolo in največja želja Legatove mame je, da bi se otroci izučili. STARI MILIJON ZA GOSPODINJSTVO Ce seštejemo vse do- hodke Legatove mame (invcdidnina, preživnina, otroški dodatki), našteje- mo stari milijon. Čudežev ne zna delati, mora pa z njim skrajno varčevati. Mesec je dolg, hrana je draga (meso je redko na mizi), otroke je treba obleči. Včasih je še kaj za- nje dobila od Rdečega križa, zdaj pa ne prosi in tudi ne dobi. Najtežje pri- hrani za kurjavo, kljub te- mu pa je bilo ob našem obisku v kuhinji prijetni toplo, čisto in tudi pralni stroj je pri hiši. Koliko jo stane samo prašek! Babi- ca se je pred kratkim oglasila pri njih in pov- prašala, če ga imajo. Ta skrb je mami Legatovi všeč, ker ima občutek, da niso nanjo in na njene otroke pozabili. »Največ- je bogastvo^pa je zdaj pri nas mir, ki ga prej, ko je prišel mož domov in raz- grajal, ni bilo. Ne živimo najbolje, najslabše pa tu- di ne.« O tem smo se tudi sami prepričali. Dve sobi in kuhinja v nekdanji gra- ščinski pristavi sredi Žič (prostori so temu primer- no veliki), so dovolj, da so odraščajoči otroci Lega- tove mame varno sprav- ljeni. »Pa saj bodo tako kmalu vsi od hiše,« nam melanholično zatrdi, ko se poslavljamo od nje. Dovolj je v njej še energi- je, da jih bo spravila do kruha, jih izšolala, kar je njena največja želja. Sa- ma samcata - kot okle- ščen viharnik, skrbi za niz jagod, nabranih na krvno nit, vsi skupaj pa se imenujejo - NJENI OTROCI. ZDENKA STOPAR Največje veselje Legatove mame je njena vnukinja dve in polletna Nataša, ki drobenclja okoli hiše in se najraje suče okoli babičinega krila. »ODGOVOR V VETRU« Filmska ekipa RTV Ljubljana je na Stranicah, v Vrbnem pri Šentjurju ter v celjskem Starem piskru in v dvorani Narodnega doma posnela televizijsko dramo z naslovom »Odgovor v vetru.« Kot je povedal producent Marcel Buh, gre za dokumen- tarno televizijsko dramo o enem najbolj tragičnih dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne, ko je Ervin Rosener, višji vodja SS in policije v XVIII. vojaškem okrožju maščeval ubitega Antona Dorfmeistra tako, da je dal 12. februarja 1945 obesiti sto talcev na kraju, kjer je bil Dorfmeister ustreljen. Avtor scenarija in režiser Dušan Prebil je skrbno zbiral dokumentarno gradivo za scenarij. Ko pa se je med samim snemanjem srečeval z domačini, z živimi pričami tega tra- gičnega dogodka, je scenarij spreminjal in dopolnjeval, tako da je to dramo sproti oblikoval na sceni sami. Tako je dokumentarni del le ogrodje tv drame, vmes pa se preple- tajo kot nekakšna lirična pesnitev, grajena na spominih in asociacijah, prizori z igralsko zasedbo. Pri tem velja pove- dati, da je igrani del tv drame, razen prizorov v Narodnem domu, kjer sta v vlogah nacističnih zločincev zaigrala'Mar- jan Srienc iz Celovca in Ottwald John z Dunaja, skoraj v celoti delo igralcev kulturnoumetniškega društva »Zarja« iz Trnovelj. Ti so se odločili, da bodo z izplačanim honorarjem prispevali k nakupu notranje opreme v novem kulturnem domu v Trnovljah. Poleg režiserja Dušana Prebila sodelujejo v snemalni ekipi televizijske dokumentarne drame »Odgovor v vetru« še kostumografinja Dcirja Vidic, kamera je bila v rokah Rada Likona, za masko pa je skrbela Gabrijela Fleischman. Na fotografiji je prizor s snemanja v Narodnem domu. Na desni je režiser Dušan Prebil. M. AGRE2 TRIM VESTI Strokovni svet za športno rekreacijo pri Zvezi telesnokul- turnih organizacij Celje razpisuje tekmovanje v malem no- gometu za moške ekipe in ekipe starejših članov. Na tem tekmovanju, ki sodi v okvir TRIM iger 1980, lahko nastopijo člani delovnih organizacij, ki lansko leto niso nastopili za klub, ki tekmuje v višjem tekmovanju od občinskega. Smučarski teki so tudi na našem področju doživeli v zadnjih dveh letih precejšnjo popularnost. Zato strokovni svet za športno rekreacijo pripravlja občinsko prvenstvo v tej smučarski panogi, ki bo v nedeljo 30. marca ob 11. uri v Logarski dolini. Start bo pri Planinskem domu, vsi tekmo- valci in tekmovalke pa bodo morali preteči 4 km. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 27. marec 198o UTRIP V KS PLANINA CESTE, VODOVOD, JASU S prostovoljnim dolom In prispevki za lepši kraj v novi blok na Planini se je ob koncu minulega leta vselilo 16 družin in še vedno jih precej čaka na stanova- nje. V spodnjih prostorih bloka pa je dobila svoje pro- store krajevna skupnost Pla- nina. Silvo Leveč, tajnik te krajevne skupnosti pravi, da je zdaj delo v novih prostorih boljše steklo tudi zato, ker so z novimi prostori pridobili še sejno sobo, ki so jo še do ne- davna močno pogrešali. Za krajevno skupnosti s 1820 prebivalci je bil skrajni čas, da je zi« svoje samoupravno delo pridobila svoj prostor sredi Planine. K«» smo pred dnevi kram- ljali s krajani o utripu kraja in nj«-g«»ve okolic««, so vsi povprek zatrdili, v «ioinači kraj ali v dolino, .saj vi'd«i, tla so medtem nji- hovi «»tr«»ci v varnih rokah in da jim vzg«)jiteljica in varu- ška znata dobr«> nadomestiti njihovo odsotnost. Montaž- na Marlesova hišica pa je žal že premajhna in prenekateri otrok je zato prikrajšan za vzgojo in varstvo v tej usta- novi. V sklopu vrtca dela dvakrat tedensko še mala šo- la, ki jo bodoči šolarji z vese- jem obiskujejo. Zaenkrat s kuho v vrtcu nimajo proble- mov. Hrano za otroke pripe- ljejo iz bližnje šolske kuhi- nje. In še nečesa si starši na Planini zelo želijo. Da bi do- bili še jasli, kamor bi lahko zjutraj, preden odidejo na delo, odnesli v varstvo do- jenčk«-, kajti prenekatera mati, oziroma d«>lavka je že morala zapustiti delo, ker ni našla prinH-rn«'ga varstva za dtijend^ka. Pa š«' z n«'('"«'m na Planini, v nekaterih gospodinjstvih ni- s«» in ne morejo biti /.ad«)Volj- ni. Z vodovodnini «»mr«'žjern, iz katerega včasih priteč«' vo- da, drugič spet tu«. Poraba vode je v tej krajevni skup- nosti velika, .saj so p«)leg go- spodinjstev in delovnih obratov veliki potrošniki vo- de tudi nekatere kmetije. Problem okrog pitne vode na Planini ni nov, z njim se krajani srečujejo že dlje časa, zlasti v sušnih mesecih. In prav vodovodno omrežje je tisto, ki Planinčanom prina- ša v vsakdanje življenje naj- več jeze in skrbi. Podobno kot je z vodo je tudi z nekate- rimi cestami, ki že dolgo, kar predolgo čakajo na asfaltno prevleko. Cestno podjetje prav v tem času urejuje pla- ninski klanec, da ta ne bo več grenil uric šoferjem. Si- cer pa ima krajevna skup- nost Planina 60 km cest in 4,5 km vaških cest jih je po- kritih z asfaltno prevlek«). T«'h nekaj kilometrov so zgradili iz sredstev samopri- spevka in v veliki meri še z lastno udek'žbo in udarni- škim d«'lom. Sploh se z udar- niškim delom v tej krajevni skupnosti veliko srečujejo, zlasti mladi, ki v poletnih mesecih sodelujejo tudi z brigadirji, pa pri gradnji kul- turnega doma v Šentvidu prav tako ne držijo križem rok. Tudi obe mladinski or- ganizaciji. Planina in Šen- tvid sta zelo delovni. Z aktiv- nostjo se lahko pohvalijo tu- di prebivalci iz vseh sedmih vaških skupnosti. Vaške skupnosti so postale sredi- šče vseh dogajanj in krajani radi sodelujejo na vseh po- dročjih in vso problematiko »pretresejo« na sejah vaške skupnosti. Krajani Planine in njenih zaselkov so že več let zapo- red dobri gostitelji mladim brigadirjem iz vseh koncev Jugoslavije. Navadili so se drug na drugega in pusto bi bilo brez njih pravijo. Ob tem pa se je vendarle pri- kradla majhna nezadovolj- nost med Planinčane, oziro- ma bolje rečeno, med Sen- tvidčane. Ti pravijo, da se jim ne zdi čisto prav, da so brigadirji sicer pri njih na- .stanjeni, delajo pa v glavnem drugod. Več bi morali posto- riti še v kraju, kjer bivajo. In to potrjuje cesta proti Šen- tvidu, ki je resnično slaba, pozimi celo neprevozna. Morda .se bodo pa letos po- mudili na tem klancu? Med društvi naj omenimo ZZB NOB in njihove aktivne člane. V starem zdravstve- nem domu prav v tem času poteka adaptacija teh pro- storov, ki bodo odslej spo- minska soba NOB. Seveda bodo imeli borci tudi prosto- re za svojo dejavnost. Zlasti borci, mladina, otroci in tudi krajani namenjajo tradici- jam iz NOB, spominskim obeležjem veliko pozornost. Skoraj je ni vasi v tej krajev- ni skupnosti, ki bi bila brez enega ali celo večih obeležij in skrb zanje znajo v veliki meri že prevzemati najmlajši prebivalci. Zdaj urejujejo tu- di okolje spomenika sredi Planine. Ce se blokovna gradnja na Planini ne bo prehitro usta- vila in če bi uspeli v kraju pridobiti še nekaj delovnih mest, nekaj kilometrov bolj- ših cest in že prej omenjene jasli ter uovolj vode iz vodo- vodnega omrežja, bi se odse- ljevanje iz teh krajev še bolj ustalilo, pravijo Planinčani. MATEJA PODJED Vrtec na Planini (v ozadju zdra vstveni dom) je že premajhen za vse malčke iz te krajevne ^upnostL Starši pa predvsem pogrešajo jasli. V BESEDI IN SLIKI SMETI NA PREPOVEDANEM MESTU Ce bi bil tale posnetek v barvah, bi šele prav videli, kakšen kup najrazličnejših odpadkov je nastal pri tabli na celjskem mestnem pokopališču, kjer je »prepovedano od- laganje odpadkov«. Da, napravili so ga ljudje, živi, napra- vili tisti, ki sicer bolj ali manj skrbijo za ureditev grobov, kjer počivajo svojci. Toda, ta kup odpadkov jih ne priza- dene. Tu so ovele rože, papir, polivinil in še kaj. Kdo ve, če bi ta kup nastal tudi tedaj, če bi tu ne bilo napisa, ki bi prepovedoval odlaganje odpadkov? »CVETJE« NA BREGOVIH SAVINJE Zdaj, ko so se vode nekoliko umirile in je tudi Savinja dobila svoje več ali manj povprečno stanje, so bregovi lepo »zacveteli«. To niso izključno spomladanske »rože«, temveč one, ki se pojavljajo ob vsakem letnem času in so zrcalo človekovega odnosa do okolja. Zlasti veliko jih je na grmovju, vejah in bregovih rek. To so v glavnem polivi- nilasti odpadki, vreče in podobno, raznih barv, velikosti in oblik. Na bregovih pa pločevinaste škatle, drugi od- padki itd. Na vsak način žalostna slika. Tudi v Celju, kot kaže fotografija, in drugje. Kdaj bomo spoznali, da tega ne smemo delati, da reke in j potoki, travniki in gozdovi niso smetišča?! i Tekst: M. BOZiC, Foto: F. GABER POMLADNO SREČANJE V JERNEJU PRI LOČAH Mrzel in mračen dan je bil. Zimski, bi lahko rekli. Toda ravno tega dne se je pričela pomlad. V Jerneju nas dohitela. Tudi šolarji iz Loč so prvi pomladni dan preži' veli v tem kraku. Ogledali so si šolo, preizkusili šolskt' igrišče in se bolj kot vreme pomladno razpoloženi odpr^' vili proti domu. Takrat smo se srečali. AURES SAMO BREZ PANIKE? Čeprav je od tiste fa- mozne zastrupitve večje skupine otrok s hrano v Celju minilo že nekaj te- dnov pa se govorice o tem neljubem primeru še ve- dno niso polegle. Da pa smo pri takšnih stvareh radi alarmantni, netočni in panični je za to nov do- kaz zadnji dogodek. Do zastrupitve je res prišlo, vendar ne v Pionirskem domu v Celju, kot so mnogi »vedeli« povedati, pač pa na Prvi osnovni šoli. Gre za skupino 85 otrok, ki naj bi se lažje zastrupili s hrano, ki sojo pripravili v tamkajšnji kuhinji. Nihče ni iskal zdravniške pomoči! Da bi bilo raziskovanje neljubega primera še tež- je so zanj odgovorni izve- deli prepozno. Sanitarni inšpektor Ivan Urlep je o tem po telefonu povedal: »Delikatno je o tem reči kaj otipljivega, dokler ni- so znani končni izvidi. Na vso srečo ni bilo nič hu- dega! V desetih dneh bo o tem dala komisija poroči- lo, ko bo dobila ustrezne izvide. Veste, so pa za spomlad značilne tudi se- zonske črevesne bolezni. Materiali so bili poslani v Ljubljano in počakajmo še nekaj dni!« TONE VRABL ZADREČKA DOLINA RAZeiBANO V KS Delovni načrti krajevnih skupnosti S sprejemom resolucije o politiki izvajanja družbene- ga plana občine v tem letu, so zbori občinske skupščine Mozirje potrdili tudi delovne programe krajevnih skupno- sti za to leto. Po programu naj bi imelo vseh deset krajevnih skup- nosti v občini letos na voljo 36,3 milijona dinarjev. Ni naključje, če bodo kar dvaj- set milijonov zbrali krajani sami. Podatek govori, da so deleži krajanov pri reševanju skupnih nalog veliki in zrca- lo odnosa do obravnavanja komunalnih in drugih vpra- šanj. V Zadrečki dolini so štiri krajevne skupnosti. Poglej- mo, kaj načrtujejo. V Smartnem ob Dreti bo- do letos pridobili projekte za zazidalni načrt Smartnega, asfaltirali bodo cesto v Spod- njih Krašcih, skupaj z občin- sko izobraževalno skupnost- jo bodo uredili večnamen- sko dvorano pri domači osnovni šoli, uredili bodo vo- dovod itd. V krajevni skupnosti Boč- na bodo v tem obdobju do gradili cesto Otok-Čeplje- -Kropa, opravili delno regu- lacijo Bočnice in pripravili načrte za ostali del regulacije potoka. Sicer pa nameravajo zajeti Bočnico za potrebe vo- dovoda. Lotili se bodo tudi prvih del za gradnjo mrliške vežice. Letos naj bi za ta dela dobili vsaj vso potrebno do- kumentacijo. Tudi v Gornjem gradu imajo velike načrte. Tu se srečujejo s težavami zaradi neurejene kancilizacije. Zato nameravajo letos dobiti vsaj načrte za ta dela. Nadalje na- meravajo urediti javno raz- svetljavo, se pogovoriti o usodi telovadnega doma, na- peti vse sile, da bi dobili ben- cinsko črpalko in ne nazad- nje obnoviti obrambni stolp pri domači cerkvi. V Novi Štifti pa letošnji program predvideva uredi- tev pokopališča, naF>eljavo telefona ter asfaltiranje 2.8 km krajevnih cest. Povsem razumljivo je, da je v načrtu tuda nadaljnja modernizaci- ja ceste čez Črnivec, toda, kot vse kaže, bodo ta dela prenesena v novo srednje- ročno obdobje. MB 12 - 27. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 7 MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE ŠTIRINAJSTIH ENTUZIASTOV Na oddelku za transfuzijo krvi v celjski bolnišnici delajo žene v nemogočih pogojih Vse do zdaj, odkar obi- skujemo oddelke celjske bolnišnice, nismo naleteli na tako nemogoče delov- ne pogoje, kot smo jih našli na TRANSFUZIJ- SKEM ODDELKU, ki spada sicer k TOZDU CENTER SKUPNE ME- DICINSKE SLU2BE. Zaradi bolezni je bila od- sotna vodja oddelka za transfuzijo krvi, pionirka tega dela na celjskem ob- močju, primarij dr. STA- NISLAVA STRAUS- BRACKO, zato je pogo- vor potekal s skoraj vse- mi zaposlenimi ženska- mi, ki jih je na tem oddel- ku samo štirinajst. So pa te zveste, pridne in zagna- ne in samo njihovi skro- mnosti lahko pripišemo, da vztrajajo v takih nemo- gočih pogojih dela. O samem strokovnem delu transfuzijskega od- delka smo se pogovarjali z namestnico dr. Stanisla- ve Strausove - dr. MARI- JO MAJOR-SUNJEVA- RIČ, ki je poleg palete strokovnih in prostorskih problemov na tem oddel- ku z nemajhnim pono- som govorila o dolgoletni tradiciji tega, za življenje tako važnega oddelka. Ker ta skok v preteklost prinaša toliko zanimivo- sti, hkrati pa tudi poudar- ja, kako zaradi tega potre- buje nove prostore in no- vo organiziranost, se bo- mo v današnji reportaži zadržali pri spominih. V naslednji, čez teden dni, pa se bomo seznanili s problematiko transfuzij- skega oddelka v celjski bolnišnici, ki je potreben temeljite preobnove ozi- roma preselitve. 30 LET ODDELKA ZA TRANSFUZIJO KRVI V dobi, ko so po vojni khnike v Ljubljani in zu- nanje bolnišnice osvajale nove sodobne medicin- ske doktrine, se je spre- menila tudi organizacija transfuzijske službe. Leta 1949 sta bila z odlokom tedanjega republiškega ministrstva za zdravstvo ustanovljena sedanja od- delka za transfuzijo krvi v celjski in mariborski bol- nišnici, sprva še kot po- staji za transfuzijo krvi. Začetek tukajšnega od- delka je bil dokaj skro- men, saj ga je nekaj mese- cev predstavljala samo predstojnica dr. Stanisla- va Strausova, ki je poleg organizacije in vodstva centralnega laboratorija prevzela še organizacijo in vodstvo transfuzijske službe, ki jo vodi uspešno še danes. Prvo zasilno domova- nje je dobil transfuzijski oddelek v internem od- delku, kjer si je skupno z biokemičnim laboratori- jem delil dve sobici, ki sta morali v istem ali različ- nem času služiti najraz- novrstnejšim namenom. ZADOVOUNI KRVODAJALCI Krvodajalci, zadovolj- ni, da so rešeni vožnje v Ljubljano, so številno pri- hajali vsako sredo na odv- zem krvi ter čakali na ho- dniku, ker posebne čakal- nice ni bilo. Tu so se tudi krepčali z dišečo juho, ki so jo dobili poleg hono- rarja za oddano krepko dozo pol litra krvi. Doze so bile enake za moške kot za ženske. Ce kdo ni bil sposoben dati pol litra krvi, so ga odklonili. 2e od vsega začetka je teklo delo neprekinjeno, vseh 24 ur na dan. Po re- dnem delu, ki je bilo sprva še deljeno, so začeli z dežurstvom, ki so ga ohranili do danes. Zasil- no dežurno sobo so pri- pravili kar na gradbišču sosednjega trakta, kjer se nahajata sedaj rentgen in radioizotopski laborato- rij. Poleg neustreznih pro- storov in pomanjkanja osebja in opreme je trans- fuzijsko službo pestila še izredno kratkotrajna upo- rabnost krvi. Za nekatere surovine so bili vezani na uvoz, odtod tudi skrb za serume, ki jih je takrat iz- deloval samo še republi- ški zavod. NOVI PROSTORI 2e ko je bil oddelek ustanovljen, je bilo jasno, da so njegovi prostori le začasni. Funkcionalni trakt s priključkom na ki- rurški, interni in otorino- laringološki oddelek, kjer naj bi ti oddelki dobili svoje delovne prostore, je bil že skoraj dograjen in v njem je bil že od vsega začetka določen tudi pro- stor za namestitev cen- tralnega laboratorija. Transfuzijski oddelek, ki pa je nastal kasneje, pa je ostal praznih rok. Ker je zaradi vedno večjega ob- sega dela postalo stanje nevzdržno, so za transfu- zijo določili del trakta, na- menjenega oddelku za ušesa in grlo. Leta 1953 se je oddelek preselil v te prostore, \^ njih pa se na- haja še danes. Kljub temu, da so se pogoji dela v novem oko- lju izboljšali, saj je dobil oddelek namesto dveh neprimernih sobic devet namensko urejenih pro- storov, so se pa kmalu po- kazale tudi pomanjkljivo- sti, ki so se iz leta v leto stopnjevale. Do nevzdrž- nega stanja danes. V istem času, ko se je oddelke preselil, se je me- njal tudi koncept krvoda- jalstva. Skrb zanj je prev- zel Rdeči križ in ga posta- vil na humane temelje. Krvodajalstvo je postalo brezplačno. Sprememba je bila uspešna, odziv med ljudmi velik, zato je bilo potrebno organizirati terenske ekipe, ki so se pripravljenim krvodajal- cem približale in opravile zbiranje krvi na terenu. V tesnem sodelovanju s centralnim laboratorijem. Rdečim križem in sindi- kalno organizacijo, je od- delku za transfuzijo krvi uspelo v letu 1958 zbrati kri z neplačanimi daro- valci. DAJANJE KRVI - HUMANO DEJANJE Ob prehodu na nepla- čano darovanje krvi so se /manjšale odvzemalne doze na 350, 250 in celo 125 ml, kar je delo osebja podvojilo ali celo potroji- lo. Oddelek je uvedel dve odvzemalni mizi ter začel sprejemati dajalce dva- krat tedensko, v torek in četrtek, kar velja še da- nes. Ekipa pa je enkrat te- densko začela odhajati na teren. Rdeči križ, s kate- rim vseskozi oddelek do- bro sodeluje, je organizi- ral odvzem krvi tudi v de- lovnih organizacijah, kjer odvzem odlično poteka. V zadnjih obdobjih se je letna količina zbrane krvi povzpela na 1500 li- trov in še čez. Zaradi maj- hne in tesne čakalnice na oddelku in neposredne bližine operacijskega trakta ušesnega oddelka so dotok dajalcev v bol- nišnico na manjše skupi- ne, vse obsežnejše akcije pa izvaja ekipa na terenu. Za zaščito pacienta in večjo varnost pri dajanju krvi in drugih izdelkov se je razširila laboratorij- ska obdelava bolnikov in dajalcev. Raztopino natri- jevega citata je zamenjal nov stabilizator ACD, ki podaljšuje uporabnost konservirane krvi na tri tedne. Gumijaste sisteme za dajanje infuzij in trans- fuzij so spodrinili plastič- ni in s tem je bila odstra- njena nevarnost okužbe in škodljivost gume. Na oddelku tudi opuščajo odvzem krvi v steklenič- ke, pač pa uvajajo sistem jemanja krvi v plastične vrečke. Ker je obseg dela rastel iz dneva v dan, se je pove- čalo tudi število članov na tem oddelku. Vseskozi so zaposlene same žen- ske, štirinajst jih je danes. Trdno so zvezane skupaj, po pravilu, da je v enotno- sti moč. Zato tudi skupaj in v en glas izražajo željo po novih prostorih, ki jih bodo dobile z moderniza- cijo bolnišnice. Do tedaj pa bodo vztrajno in z veli- ko dobre volje prenašale tegobe, ki nastajajo ob delu v tako tesnih prosto- rih, kjer delajo sedaj. Beseda o tem pa bo te- kla v našem naslednjem sestavku. Kolektiv oddelka za transfuzijo krvi, slikan lani ob tridesetletnici. V sredini spredaj sedi dr. STANISLAVA STRAUS-BRAČKO. Pretesni prostori edinega laboratorija, kjer se vrše vse preiskave krvi Prvi vbodi za preizkušnjo krvi se vrše kar v čakal- nici, pred vsemi čakajočimi ljudmi. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 27. marec 198(i PETA PREMIERA V SLG CELJE JE BIL TRUD ZAMAN? Shakespearova komedija v režiji Francija Križaja Shakespeara se celjsko gledališče že dolgo ni lotilo, čeprav velja v slovenski gle- dališki zavesti že kar za »slo- venskega« dramatika. Ker je v preteklosti to gledališče tu- di s predstavami po njegovih besedilih že vznemirjalo slo- vensko občinstvo in kritiko in ker si je tokrat izbralo nje- govo manj znano mladostno komedijo, ki je Slovenci .še nismo uprizorili, je bilo ra- zlogov za zvedavost in razno- vrstna pričakovanja kar do- volj. Komedijo Ljubezni trud zaman naj bi veliki ustvarjalec iz Stratforda ustvaril med leti l.')J)4 in ir>!)H, ko je izšla danes znana inačica. V.sekakor je med .šekspirologi veljala doslej za avt(»rjev<» šihk<'jše in zato manj pomembno delo. Ali je bila torej slovenska gledali- ška praksa doslej tej kome- diji krivična? Ali pa se je morda zgodilo v zadnjem ča- su kaj takega, da .se je zazde- la komedija današnjim ustvarjalcem sporočilno še posebej živa? Na obe načelni vprašanji je mogoče na osno- vi tokratne gledalčeve izkuš- nje odgovoriti negativno. Zgradba Shakespearovih komedij je v slovenski dra- maturgiji domiselno označe- na kot »zabavna tekma dveh karakterno kontrastnih sku- pin«, ali kot »zabavno vleče- nje vrvi na odru« (Vladimir Kralj) in tej oznaki moramo pritrditi tudi po gledanju omenjene veseloigre. Shake- speare je tokrat postavil na- sproti navarskega kralja in njegove tri plemiške družab- nike, ki se za tri dolga leta javno odpovejo v.sem po- svetnim užitkom, ter franco- sko princeso z njenimi tremi mičnimi in duhovitimi spremljevalkami, ki prisego moških že na samem začet- ku njen«' veljave nevarno ogrozijo. K socialni razsloje- nosti in zabavnosti dogaja- nja pripomorejo še mojstri besedičenja (Don Adriano, šolmašter in župnik) in pred- stavniki preprostega ljud- stva (birič, burkež, paž in kmečko dekle. In v tej »tek- mi«, polni nabreklega bese- dnega leporečja in spreneve- danja v (»bnašanju, mora zmagati renesančna težnja po enakopravnosti duha in telesa, po ravnovesju med družbenimi normami in zdravo naravnostjo, po skla- dnosti med življenjsko re- sničnostjo, vsebino in njego- vo umetno podobo, obliko. Človeško življenje je ujeto v svojo nepreklicno minlji- vost, kar poudari Shake- speare z zaključno pesmijo kukavice-pomladi in sove-zi- me, zato ga je treba uživati svobodno, naravno', brez umetnih konvencij in praz- nega besedičenja. Reži.ser Franci Križaj in dramaturg Janez Zmavc sta skušala zastaviti uprizoritev kot nasprotje med ponareje- nostjo in pristnostjo, med konvencijo in svobodo. Pri tem pa sta vendar s pretirano gostobesednostjo celote in posameznih delov ter s slo- govno neenotnostjo po.sa- meznih izraznih prvin bi- stveno zavrla prav naravno pristnost in radoživost, s tem pa tudi prep. ičljivost in spo- ročilno aktualnost celotne uprizoritve. Odločnejši in pogumnejši interpretacijski poseg v besedilo, s tem mi- slim ustvarjalno črtanje da- nes neživega dramskega tki- va in bolj izostreno odrsko izvedbo, bi gotovo omogočil več sproščenega smeha in sporočilne aktualnosti. Tako pa izzveni predstava zelo konvencionalno, saj je veči- na ustvarjalnih adutov na besedilu, ki je v celoti bolj literarno kot pa gledališko živo, in ustvarjalnem deležu igralcev, ki takemu, literarno vsekakor spretno napisane- mu besedilu, pretirano zau- pajo. Zal tokrat tudi režiserjevi sodelavci niso prispevali k estetski ubranosti in preprič- ljivosti predstave. Ploskovi- to stilizirano sceno, ki je na- kazovala navarski park in .hkrati opozarjala na svojo navideznost, a vseeno delo- vala estetsko skromno, je izoblikoval Zmago Jeraj. Barvno živahne, socialno in značajsko ustreznejše kostu- me je zasnovala Vlasta Hege- dušičeva. Slogovno neenot- no mešanico raznorodnih glasbenih motivov, ki so neubranosti predstave pri- spevali levji delež, je dodal Darijan Božič. Za odrski gib je poskrbela Ksenija Hribar- jeva, za solidno izreko neko- liko prilagojenega Borovega prevoda pa Majda Križajeva. Igralski ansambel se je že dolgo želel preizkusiti v oživ- ljanju besedila komedijanta iz Stratforda, zato ne prese- neča očitna požrtvovalnost vseh članov, ki pa se gledal- cu kaže bolj kot krčevitost. Opaznejše dosežke so poka- zali: Janez Starina, ki je izri- sal najduhovitejšemu plemi- ču Berovvnu dosti notranje dinamike med razjedajoče skepso in obvladujočo prila- godljivostjo. Janez Bermež, ki je predstavil Boyeta kot življenjsko izkušenega in za- to radoživost spodbujajoče- ga princesinega družabnika. Bogomir Veras, ki je našel ustrezno vlogo v podoživlja- nju napihnjenega leporečni- ka in samovšečneža Don Adriana. Miro Podjed v vlogi preprostega ljudskega bur- keža Buče. Barbara Jakopi- čeva, ki je s svojo postavo življenjsko naravne in nepo- sredne kmečke dekline Ja- kobine upodobila najpre- pričljivejšo protiutež plemi- ški in meščanski zlaganosti in omejenosti. Igrajo pa še: Anica Kumrova, Jadranka Tomažičeva, Ljerka Belako- va, Jana Smidova, Sandi Krošl, Peter Boštjančič, Dra- go Kastelic, Zvone Agrež, Jože Pristov, Stane Potisk, Pavle Jeršin in Matjaž Arse- njuk. Ob tokratnem srečanju z uprizoritvijo renesančnega besedila se vsiljuje še tale primerjava. Lani nam je celj- sko gledališče predstavilo besedilo Shakespearovega sodobnika Mojster Arden, ki po literarni plati gotovo ni bistveno bogatejše od kome- dije Ljubezni trud zaman, a je bila predstava neprimerno živahnejša in prepričljivejša. Torej tokratnemu spodrslja- ju ni mogla botrovati le izbi- ra šibkejšega Shakespcciro- vega besedila, ampak tudi preveč konvencionalna in povrhu še neubrana uprizo- ritev. Vsekakor pomeni zad- nja predstava pomembno iz- kušnjo pred novimi spopadi z besedili velikega »sloven- skega« klasika, ki jih lahko pričakujemo že v bližnji pri- hodnosti. SLAVKO PEZDIR CELJE »PREŠEREN« 2IVI Neustrezni §irostori ovirajo delo Delo Železničarskega pro- svetnega društva France Prešeren je bilo v prete- klem letu plodno. 250 aktiv- nih članov, ki delujejo v sedmih sekcijah, je sodelo- valo na kar 200 prireditvah. Občnega zbora, ki je bil pretekli teden, sta se poleg članov društva udeležila tudi predstavnik Zveze kulturnih organizacij Štefan Zvižej in železniškega gospodarstva Celje Jože Rajtmajer. Ko so ocenjevali delo v preteklem letu, so poudarili bogato de- javnost, ki jo društvo oprav- lja, opozorili pa so tudi na še številne nerešene težave, s katerimi se srečujejo. Se vedno se skoraj vse sek- cije ubadajo s prostorskimi težavami. Neustrezni prosto- ri ovirajo njihovo delo, zato bodo morali v naslednjem srednjeročnem obdobju naj- ti ustrezne rešitve. Sredstva, ki so namenjena za amatersko kulturno de- javnost so sicer dogovorjena pravočasno, v začetku leta, vendar so še pomanjkljivosti v načinu financiranja druš- tva kot tudi znotraj njega. Predlagali so, da delo v pri- hodnje temelji na progra- mih, da bolj upoštevajo na- čela svobodne menjave dela in odpravijo še nekatere sle- di proračunske miselnosti. Spregovorili so tudi o nee- notnem vrednotenju amater- ske kulturne dejavnosti v primerjavi z nekaterimi dru- gimi in poudarili, da lahko pomanjkanje sredstev ovira hitrejši razvoj in doseganje višje kakovosti. Na občnem zboru so kri- tično ocenili sredstva javne- ga obveščanja. Le-ta prema- lo obveščajo slovensko jav- nost o dosežkih amaterske kulture v Celju. Opozorili so tudi na težave, ki nastajajo pri prireditvah, ki so v času, ko so sicer člani društva na rednem delu. De- lovne organizacije cesto ni- majo pravega razumevanja za kulturno delo svojih de- lavcev. Na občnem zboru so izvo- lili tudi nov nadzorni in upravni odbor društva, ki ga bo še naprej vodil Ludvik Dolgan. Pred njimi so števil- ne naloge in občni zbor je že nakazal, katere so najpo- membnejše. MBP LIZA UKRAZSTAVLJA V VELENJU 21. marca so v Velenju odprli razstavo likovnih del Lize Lik. To ni neznano ime v slovenskem kulturnem prostoru, saj je že večkrat predstavila občinstvu neko- hko redko tehniko: enkavstiko. Liza Lik je doma z Ljubnega, kjer zdaj tudi živi in ustvarja, doslej pa se je ukvarjala tudi s svojim osnovnim poklicem: bila je učiteljica, delala pa je tudi kot novinarka (tudi za Novi tednik). Poglejmo, kaj pravi o slikarkinem delu umetnostni zgodovinar dr. Mirko Juteršek, ki je napisal tudi uvo- dno besedo za katalog k pričujoči razstavi: «... Pred- met slikarskega zanimanja Lize Lik je že vseskozi človek. Tako je prvo večjo pozornost vzbudila s por- treti, ki so bili barvno omejeni najpogosteje na eno samo tonsko (svetlobno) diferencirano barvo. Kljub enostavnosti in dokaj diletantsko občutenemu nagla- šanju plastičnosti, se že tem zgodnjim avtoričinim sli- kam ni moglo odrekati neke sugestivnosti s ciljem monumentalizacije življenja. Z zamenjavo slikanja v olju z novo, zanimivo, toda neobičajno tehniko enkav- stike pa je Liza Lik opustila vsakršno težnjo po odsli- kavanju ljudi svojega okolja, portretiranje je zamenjala stilizacija. Odločilna je postala govorica linije, ki je suvereno "pričela slediti obrisom človeškega lika in to ženskemu telesu. V risbi s tušem, v oglju in v tehniki enkavstike, so tako tudi tokrat predstavljena dela z namenom, da prikažejo in opozorijo na zaokroženost in izpeljanost slikarkine zamisli ponazoritve ženskega telesa že kar v dekorativno zasnovan znak...« Liza Lik je doslej razstavljala v mnogih slovenskih in jugoslovanskih mestih. Pokrovitelj razstave, ki jo je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik v Velenju pa je tokrat Proizvodnja modne konfekcije Elkroj Mo- zirje. Razstava bo odprta do 16. aprila. D. M. »KAJ JE RESNICA« Ta teden se nam obeta zanimivo gostovanje Primor- skega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki bo od 27. marca do 5. aprila odigralo za celoten abonmajski ciklus komedijo Luigija Pirandella »Kaj je resnica« v imenitni režiji Dušana Mlakarja. Sama predstava in igralci so bili deležni obilo hvale ne le doma, marveč tudi v tujem tisku. Celjsko gledališče pa bo prav tako v tem času igralo za novogoriške abonente Gogoljevo komedijo »Zenitev-, ki že lep čas uspešno osvaja ob- činstvo sirom Slovenije. »LINHA SINGERS« Vokalni ansambel »Linka Singers« iz Češkoslovaške je bil ustanovljen leta 1963. Izvaja predvsem dela iz obdobja renesanse in baroka, vendar v sodobni izvedbi. Gre za vokalno interpretacijo sicer instrumen- talnih skladb, ki je inspirirana z jazzovskim ritmom. Ansambel, ki je posnel že številne plošče in prepotoval dobršen del sveta, se bo predstavil nocoj ob 19.30 uri v dvorani Narodnega doma. OBRAZI Xl-1,2 ENA LUČ VEČ NA ODRU Literarna revija posvečena gledališču Prva dvojna številka enajstega letnika literarne revije Obrazi s sedežem ure- dništva v Celju, je posveče- na v celoti Slovenskemu ljudskemu gledališču v Ce- lju. Prvi slovenski predsta- vi pred stotridesetimi leti in tridesetletnici poklicne- ga delovanja. To ni naključ- je! Na Slovenskem nimamo gledališke revije, kjer bi na strnjenem mestu in v sklo- pu ustvarjalne kontinuitete sprejemali gledališko živ- ljenje. Zato se je uredništvo Obrazov čutilo dolžno, da na straneh revije odpre vra- ta informacijam, ki naj osvetlijo pomemben jubilej dragocenega gledališkega delovanja. V Celju smo ponosni na tak poskus, čeprav si najbrž ni pametno domišljati, da je bil s tem narejen idealen vzo- rec bodoče urejene sloven- ske gledališke publicistike, ki je zdaj razdrobljena po po- sameznih ustanovah v obliki gledaliških listov ali ambici- jam posameznikov in drago- ceni izdajateljski dejavnosti Mestnega gledališča ljub- ljanskega. Pa vendar je revi- ja prinesla na svojih stoštirih straneh mnogo zanimivega branja, vmes prave poslasti- ce, še posebno za tiste bral- ce, ki celjsko poklicno gleda- liško hišo poznajo že več let. Uvodne misli podaja Jože Volfand z naslovom Kultur- na politika ljudskega gledali- šča. Sledi mu gledališki kri- tik profesor Slavko Pezdir z razmišljanjem o zadnjih pe- tih sezonah. Mile Korun je pred bralci razgrnil skrivno- sti svoje režiserske delavnice ob nastajanju predstave Cankarjeve Lepe Vide. Zani- miv, redek pogled v problem in ambicije scenografije nam omogoča arhitektinja Meta Hočevarjeva. Zanimiv je po- natis Pregleda gledališke tvornosti v Celju od prvih za- četkov leta 1848 do osvobo- ditve, ki ga je napisal Fedor Gradišnik. Dragocen je pri- spevek profesorja Vlada No- vaka z naslovom Celjska dra- matika, kjer najdemo avtorje s celjskega območja, ki so s svojimi deU vezani na upri- zoritve na celjskem odru, pa tudi na gledališko teorijo. Ljubinka Belehar je prispe- vala Statistični pregled od profesionalizacije gledališča do leta 1980. Revija je skle- njena z besedilom dramske kronike Pavla Lužana Rdeči mlin, opremljena pa je s foto- grafijami avtorja Draga Me- dveda, ki so nastale med zad- njimi vajami za Cankarjevo Lepo Vido. Pričujočo številko Obr zov je uredil Janez Žmavc. Nedvomno je pred nan dragocen dokument gleda] ške zgodovine mesta Celj pa tudi iztočnica za razmi Ijanje, kako bi ta revija, i krepko usidrana v slovensl kulturni prostor, našla p tudi do drugih kulturnih i umetniških dejavnosti in ji posvetila ustrezno pozo nost. Gledališka izkušnja vsekakor zelo uspela D. MEDVE KONCERT Harmonikarski orkest DPD Svoboda Celje prireja petek, 28. marca ob 19. u koncert v Narodnem dorn na katerem bo razen omenj nega orkestra, ki ga vodi ^ bert Završnik, sodeloval tu Kvartet harmonik KUD ^ da Pregarc iz Ljubljane. O ansambla bosta igrala di Hocha, Bacha, Tajčevi« Haydna, Hačaturjana in di gih znanih skladateljev, tem koncertom Harmoniki ski orkester DPD Svobo Celje nadaljuje tradicijo n hovih nastopov, saj je to 27 koncert tega orkestra peti pod vodstvom dirige^ Alberta Završnika. št. 12 - 27. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 9 VASA STRAN Kadar nam pišete, ne pozabite navesti popolnega na- slova: ime in priimek ter Icraj in ulico stanovanja. Zapisi, ki teh osnovnih podatkov ne bodo imeli, bodo romali v koš. Za anonimnost v Novem tedniku ni prostoral In ker včasih sprejemamo pisma, za katera ne vemo, ali so samo za našo informacijo ali javno objavo, pro- simo, da na slehernem dodate še to, če ste ga namenili tUdI za objavo v našem tedniku. Hvala za razumevanje in dobro sodelovanje! UREDNIŠTVO NT ZAKAJ MOLK? V rubrilci »Pisma« smo 6. marca z besedo in fotografi- jo opozorili na rušenje dre- ves za stolpnico ob Trubar- jevi 55 A, in vprašali, kako in zakaj je prišlo do tega de- janja v času, ko si prizade- vamo, da bi razširili zelena pljuča Celja in da bi imeli še več dreves, več zelenih površin in še kaj. V zapisu smo tudi prosili kolektiv Vrtnarstva in zla- sti hišni svet v stolpnici na Trubarjevi 55 A, da nam po- jasnita, kako je prišlo do te- ga dejanja. Do zaključka redakcije za to rubriko od hišnega sveta na Trubarjevi 55 A še nismo dobili odgovora, prav tako ne od Vrtnarstva. Zakaj? Ker smo problem in vpraša- nje odprli, bi radi nanj do- bili tudi odgovor. Prosimo, odgovorite in pojasnite, kajti govoric, ki se spletajo okoli tega dogodka, res ne bomo objavljali. Zato, z be- sedo na dan. Že v naprej - hvala! UREDNIŠTVO BILO JE ZELO LEPO! Med letošnjimi udeležen- kami izleta »sto kmečkih žensk na morje« sem bila kljub velikemu številu pri- javljenk izžrebana tudi jaz. Moji vtisi se prav gotovo razlikujejo od drugih udele- ženk. Kljub bolj slabemu vremenu, ki ga je kmalu za- dušila prijetna druščina, je bilo zelo lepo. Zato mi bo ta izlet ostal v nepozabnem spominu. Uredništvu Novega tedni- ka in Radia Celje ter pokro- vitelju "Nama« Žalec, se iskreno zahvaljujem za dva prijetna dneva, ki sem ju preživela. Želim si, da bi se ta tradicija nadaljevala in da bi imele tudi druge naročni- ce možnost spoznati .se med .seboj. Se enkrat najlepša hvala in lep pozdrav! OTILIJA BRLEČ, Kienovo 7, Laško UREDNIŠTVO: Hvala za pismo. Veseli smo, da ste se med nami in udeleženkami na izletu dobro počutili! LJUBNO OB SAVINJI: »NEPREMAG'^ LJIVI SMO...« v deseti številki Novega tednika z dne 13. marca, smo lahko bralci tega naše- ga priljubljenega domačega glasila čitali tudi lepo re- portažo »V zibelki savinj- skega splavarstva«. K temu opisu prijaznega slovenske- ga kraja, Ljubnega ob Savi- nji, bi rad dodal še nekaj, kar je zanimivo ne le za Lju- bence, temveč tudi za širšo javnost. Spomini uhajajo nazaj v leto 1919. V tem letu je priš- la pomlad v naše kraje zgo- daj. Bila je to prva pomlad, ki jo je doživela komaj roje- na Jugoslavija. Močan vojaški sunek od koroške deželne vlade orga- niziranih in zbranih avstrij- skih čet, je prisilila sloven- ske čete prostovoljcev, da so se morale po daljši in krčevi- ti obrambi le umakniti s Ko- roške do bivše štajerske-ko- roške-kranjske meje. Av- strijci so prišli takrat do Slo- venjega Gradca, se bližali Šoštanju in ogrožali celo Ce- lje. Zato je narodni svet v Ce- lju sklical 7. maja 1919. leta dopoldne v Narodnem domu zbor, na katerega je pozval vse moške, sposobne za boj, da se javijo v četo prostovolj- cev, ki naj bi do prihoda re- dne jugoslovanske vojske preprečila nadaljnje prodira- nje avstrijskih čet. In tako je prišlo 8. maja do čete prostovoljcev, v kateri so bili v večini celjski gimna- zijci. Ta četa je uradno dobi- la ime »Celjska legija«. Ta dan je štela nekaj nad 50 mož, od tega 26 bivših front- nih vojakov, med ostalimi pa so bili tudi bivši vojaki iz za- ledja. Dne 11. maja smo se na celjski železniški postaji po- slovili od sorodnikov in znancev. K slovesu so prišli tudi naši profesorji. Med pet- jem vojaških pesmi smo se z vlakom peljali do Smartna ob Paki, od tod pa z vozovi preko Mozirja v Ljubno ob Savinji, kamor smo prispeli okoli 17. ure. Dne 14. maja je poveljnik rezervne čete v Celju, kape- tan Ignacij Založnik, poslal za nami v Ljubno še devet mož, tako, da je naša enota štela že 35 prostovoljcev - le- gionarjev. Poleg tega so nam dodelili še 54 bivših vojakov, doma iz Gornje Savinjske doline, ki so dobro poznali teren ob meji in so bili takrat vpoklicani na šest-tedenske orožne vaje k celjskemu peš- polku. Tako je legija končno štela 89 mož, h katerim je prišteti še tri civilne voznike. Poveljnik legije je bil pod- poročnik Makso Detiček iz znane celjske rodbine. Veči- na legionarjev je danes že pokojna. V Celju sta med ži- vimi še profesor Fortunat Turk in ključavničarski moj- ster Tone Rebek, v Laškem pa inž. Ljudevik Rovan in Ivo Ferlež, upokojeni pro- metni uslužbenec. Sicer pa je težko ugotoviti, kdo od vo- jakov v legiji, ki so ji bili do- deljeni kot rezervisti, še živi. (Morda pa je ta zapis prilož- nost, da se javite! Opomba uredništva.) Na Ljubnem ob Savinji smo se nastanili v veliki sobi gostilne Benda, kamor nam je občina dostavila slamo za ležišča. Pred hišo je bila ku- hinja, v hiši pa je bil glavni stan »Celjske legije.« Legija je bila v taktičnem pogledu neposredno podre- jena poveljstvu za Vzhodno Koroško (Koroški odred). Naš odsek se je imenoval Ljubno. Naša naloga je bila varovati koroško-štajersko mejo, zadržati in braniti vsa- ko prodiranje sovražnika v prostoru med Stakneči vrhom (13 km severozaho- dno od Šoštanja) do Sleme- na (1320 m) nad Solčavo in zato imeti zvezo na desnem in levem krilu z drugimi vo- jaškimi enotami. Kdor pozna ta teren, bo moral pritrditi, da je bila naša naloga velika in težka. Za izpolnitev te naloge so bile takoj na štirih točkah postavljene stalne straže po 16 mož, označene s številka- mi od ena do štiri, od desne- ga do, levega krila. Določeni so bili tudi poveljniki teh po- sadk. Bil sem poveljnik po- sadke, straže, številka 3. Vsaka posadka je imela strojnico, pri moji jo je upravljal Jaka Robnik iz Luč, znani poznejši tako pri- ljubljeni oskrbnik Okrešlja. Z našim poveljstvom smo bi- li povezani s telefonom, ki smo ga napeljali. Živež, stre- livo in vse drugo smo spreje- mali od našega poveljstva na Ljubnem. Avstrijci, ki so poprej več- krat prihajali čez mejo in ro- pali pri kmetih, si poslej tega niso več upali, pač pa smo mi začeli prodirati čez mejo na Koroško in pri tem več- krat zadeli na sovražnikove patrulje, ki pa so se nas izogi- bale. Na enem takem poho- du smo se 21. maja bližali Črni in zadeli na močno so- vražnikovo predstražo, ki se je z eno strojnico vgnezdila pri Cevelberju pred Črno. To predstražo smo likvidirali v pol ure. Imeli smo le enega ranjenca, Ivana Teržana iz Petrove, sovražnik pa je imel štiri mrtve in sedem ranje- nih. Dne 28. maja 1919. smo ob pol štirih zapustili naše po- stojanke in z drugimi enota- mi prešli v napad. Ze zjutraj smo po hudem boju zavzeli Črno, nato pa, dodeljeni celj- skemu pešpolku, gonili so- vražniak proti Dravi. Prehod preko Drave smo si priborili po hudem boju in nato 6. ju- nija proti večeru zagledali pred seboj luči koroškega glavnega mesta Celovca. Ta večer smo v Celovec tudi vkorakali. Bil je to, zlasti za nas mlade, ki smo že novem- bra hiteli na Koroško v boj, enkraten, nepozaben dogo- dek! V spomin na tiste dni smo se legionarji zbrali 30. julija 1939. leta na Ljubnem ob Sa- vinji in na hiši, kjer je bil naš glavni stan maja 1919. leta - tam, kjer je zdaj pred hišo parkirni prostor - odkrili spominsko ploščo z napi- som: »V tej hiši je bil glavni stan Celjske legije maja 1919. leta. Nepremagljivi smo, če se ne bojimo umreti za do- movino.« Okupator je 12. .aprila 1941. leta, ob prihodu v Ljubno, odstranil ploščo in jo razbil. Dr. ERVIN MEJAK EN IZLET JE PREMALO! Naj takoj na začetku zapi- šem, da sem stalna naročni- ca Novega tednika. Tudi iz Novega tednika je moč ra- zbrati, da so naši ljudje ak- tivni, da je vsepovsod razgi- bano življenje. Presenečena sem pred kratkim ugotovila in seveda brala, koliko prijav ste dobili za izlet sto kmečkih žensk na morje. Zdi se mi pa, da pri današnji stopnji motorizaci- je pot na morje ni problem, samo, da se najde nekdo, ki tak izlet organizira. In zdaj vprašanje, kdaj bo- do vse te prijavljenke prišle na vrsto, če jih je za dvanajst avtobusov, vsako leto pa pe- ljeta samo dva. Ali se ne bi mogla najti druga rešitev, ki bi zadovoljila vse? Mislim namreč na aktive mladih za- družnikov, na kmetijske za- druge in druge, ki bi lahko z malo več dobre volje omogo- čili svojim članicam in kmečkim ženskam takšne in podobne izlete? Morda tudi krajše in bolj skromne izlete, brez spanja v hotelih. Tako bi se lahko takšnih izletov udeležilo večje število žensk. Novi tednik pa bi pri tem nič ne izgubil. Priporočam zadružnikom naj o predlogu razmislijo! Pa brez zamere! Vaša hvaležna bralka MARA OCVIRK, Zabukovica 39, Griže UREDNIŠTVO: Najprej odgovor na prvo vprašanje - kdaj bodo prišle vse pri- javljenke za izlet na morje na vrsto? Pri nas smo iz ti- soč in več prijav izbrali sa- mo sto udeleženk. Vse druge so izpadle. Če bi hoteli po- peljati vse na morje, ki so se prijavile, bi morali imeti 22 avtobusov. Takšnega kora- ka si seveda nismo mogli privoščiti in si ga nihče ne more. Prav pa imate, da bi morali več na tem področju napraviti drugi, zlasti kme- tijske zadruge in kombina- ti, če gre za to, da bi poskr- beli za prijetno razvedrilo svojih članov, oziroma čla- nic, in jim tudi pripravili kakšen izlet na morje ali kam drugam. Zgled za to, kot ste napisali v pismu, so mnoga društva, ki prirejajo za svoje člane takšne in po- dobne izlete. Predlagajte svoji zadrugi naj pripravi izlet na morje ali kam dru- gam! ROJSTVA CELJE Rojenih je bilo 18 dečkov in 21 deklic. ŽALEC Rojstev ni bilo. ŠMARJE PRI JELŠAH Rodila se je ena deklica. ŠENTJUR PRI CELJU Rodila se je ena deklica. SLOVENSKE KONJICE Rodili so se 3 dečki in 2 deklici. POROKE CELJE Poročili so se 3 pari, od teh: ZEČEVIC VLADIMIR in SIMUNOV MARIJA, oba iz Celja. ŽALEC SALOBER ANTON iz Ve- lenja in KRAJNC SONJA iz Brega pri Polzeli, PODVER- ZEN IVAN iz Zabukovice in STERGAR CVETKA iz Ma- rija Reke, KAČ BRANKO iz Ločice ob Savinji in DERČA ALENKA iz Pariželj, FID- LER JOZE iz Srževice in ZLAVS HERMINA iz Šem- petra v S. d. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročil se je en par. ŠENTJUR PRI CELJU Poročila sta se dva para. SLOVENSKE KONJICE SENKER FRANC iz Koč in GABER VIDA iz Lju- bečne. SMRTI CELJE MALUS MARIJA, 66, Ce- lje, GABER FRANC, 46, Draža vas, PRESEČNIK ROZALIJA, 67, Gornji grad, BLATNIK JOZE, 75, Blatni vrh, KRIVEC TEREZIJA, 60, Kristan vrh, NAPRU- DNIK PAVLA, 90, Celje, GAJSEK MARIJA, 69, Blan- ca, BUSAR ANTONIJA, 67, Prožinska vas, ARNSEK FRANČIŠKA, 81, Sv. Jun- gert ŽALEC JORDAN MARIJA, 79, Gotovlje, MERKUS KATA- RINA, 86, Kompole, MA- VROVIČ NEZA, 84, Dobriša vas, KOS MARIJA, 77, Pon- dor, ZUPANC APOLONI- JA, 61, Gotovlje, ULAGA AVGUSTA, 83, Ložnica pri Celju, ZAKONJSEK JO- ŽEF, 83, Žalec, OTROPEC ANTONIJA, 83, Zg. Grušov- Ije, KUMER FRANČIŠKA, 50, Brode, NOVAK HE- NRIK, 62, Vransko, LES- JAK METOD, 73, Janškovo selo, KOK LEOPOLD, 80, Zakl, CEPIN IGNAC, 96, Pernovo. LAŠKO KRASOVEC ANTON, 80, Lažiše, ZUPANC JUSTINA, 65, Belovo, KAJTNA MARI- JA, 72, Panče, PEKLAR NE- ŽA, 75, Trnovo, KLENOV- SEK BARBARA, 87, Loka- vec, BELEJ JAKOB, 74, Ri- fengozd. ŠMARJE PRI JELŠAH VERBEK TEREZIJA, 69, Škofija, TACER RUDOLF, 51, Vidovica, VOVK ANTO- NIJA, 87, Zibidke vasi, APLENC FRANC, 29, So- dna vas, KITAK MIHAEL, 75. Zahenberc, DROBNE MARIJA, 80, Lesično, NO- VAK KAROLINA, 69, Kozje, MAJCEN FRANC, 71, Slad- ka gora, SIVKA JOZEFA, 60, Lipovec, SPILER MARI- JA, 85, Pečica. ŠENTJUR PRI CELJU TERZAN TEREZIJA, 30, Karanjčica. SLOVENSKE KONJICE KOTNIK AMALIJA, 71, Bezina, RAMSAK JANEZ, 65, Skedenj, MEJAČ JULI- JANA, 80, SI. Konjice, GO- RENSEK STANKO, 31, Stranice, KOVSE JERNEJ. 69, Vitanje, VINTER KARL, 78, Zg. Zreče. IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE KONFLIKTI S SORODNIKI Življenje s sorodniki je zapleteno po- dročje medosebnih odnosov kjer se pre- pletajo čustvene vezi med mladima za- koncema in njunimi starši z občutki medsebojne odvisnosti in nastajajoče neodvisnosti partnerjev. Nesporazumi, ki iz teh odnosov nastajajo lahko imajo svoj izvor na obeh straneh: lahko so po- sledica neustrezne začetne naravnanosti enega ali drugega partnerja do sorodni- ka ali pa imajo svoj vzrok v starših, v njihovem občutku praznega gnezda. Ko pride do nesporazumov, zakonca in njuni starši pogosto zgubijo smisel za objektivnost in so v svojih sodbah pri- stranski. Starši se npr. začnejo pritože- vati nad zetom ali snaho in obratno, mladi trdijo, da se starši mešajo v njihov zakon. Obtožbe so navadno bolj pogoste na račun staršev partnerja kot pa na račun lastnih staršev. V življenju, pogo- sto v skupnosti dveh naletimo na takšne situacije kjer obtožujemo ali neobjektiv- no tolmačimo ravnanje drugega ali dru- gih - partnerja ali staršev. Namesto pri- pomb, ter namesto občasnih nejasnih obtožb, je veliko bolj učinkovit odkrit pogovor med zakoncema o odnosih med sorodniki in do sorodnikov. Včasih bi bile te neobjektivne pripombe na ra- čun sorodnikov katerega od zakoncev manj boleče, če bi partnerja dojela po- trebo po vzajemni strpnosti in razumela, da se kdaj vsak od zakoncev zateče k svojim staršem. Nesporazume med dve- ma, ki zadevajo odnose s starši pa bomo lažje razumeli in premostili, če se vživi- mo v starše in trenutke, ki jih le ti pre- življajo, ko sin ali hči odhaja od doma in vstopa na novo življenjsko pot. Mnogi starši ob poroki svojih otrok preživljajo krizo, ki je znana kot »kriza praznega gnezda«. Tudi starši potrebujejo čas, da se sprijaznijo z odhodom svojih otrok in sprejmejo dejstvo, da so njihovi otroci ustanovili svojo družino. Včasih se zgodi, da so mladi že na začetku skupnega življenja sovražno razpoloženi do sorodnikov, zlasti do ta- šče. Takšna naravnanost je lahko rezul- tat številnih dovtipov na račun sorodni- kov. V tem primeru lahko mladim za- koncem vsaka malenkost, ki jo doživlja- jo v odnosih s sorodniki predstavlja izraiz nenaklonjenosti partnerjevih soro- dnikov. Druga vrsta nesporjizumov s sorodni- ki pa pogosto izhaja iz tega, da sta part- nerja iz različnih okolij: nacionalnih, re- ligioznih, ekonomskih in podobno. Te razlike lahko postanejo vzrok za števil- na nesoglasja in konflikte med starši in mladimi. Težko je namreč prepričati starše, da je lahko vsako dekle dobra žena mestnemu fantu in obratno. Vzrok nesporazumov s sorodniki je lahko tudi v tem, ker včasih starši pre- več kritično doživljajo spremembe, ki se dogajajo pri njihovem otroku po skleni- tvi zakonske zveze. Te spremembe kaj hitro pripišejo vplivu drugega partnerja, pozabljajo pa, da se je njihov otrok spre- menil zato, ker se osamosvaja in se bo osamosvojil. Pretirana navezanost enega od zakon- cev na starše, nenehno vračanje nazaj in iskanje pomoči pri starših lahko poglab- lja nasprotja med zakoncema. Drugi partner lahko na to navezanost reagira tako, da ni ljubezniv do sorodnikov, da žali partnerja v prisotnosti njegovih staršev ali pa ga poskuša odvračati od sorodnikov. Marsikatera kritična pri- pomba do partnerja je manj boleča, če je izrečena na štiri oči in z željo po odkri- tem pogovoru kot pa če jo izrečemo ne- kritično in nepremišljeno pred soro- dniki. MAKSIMILIJANA PIHLER, dipl. psih. OBISKALI SMO JERNEJ PRI b ^^^^ jI PRm (Hiovi odmaknjenosti, pokati Sln^ličnost n Jernej pri lAfčah se razteza ob cesti lAtče - Učenca v Dravinjskih goricah na griču, ki se nekoliko dviga iz valovitega okpUa. Na i^ajvi&ji ra^ledni točkiJe cerkev sv. Jerneja, ki Je bila prvič omenjena že leta 1405. NEUTRUDNI ALEŠ CAPL Ce človek živi za kraj, tako kot Aleš Capi, mu dela ne zmanjka. Po gozdovih, jar- kih, travnikih in okoli hiš od- lagajo malomameži vse mo- goče. Stvari, ki kvarijo izgled kraja, stvari, ki bi jih drugje lahko koristno uporabili. Treba jih je le zbrati in odpe- ljati, kamor sodijo. In Aleš Capi je to naredil. Sel je med ljudi, jih prepričeval in pre- pričeval, da so pričeli zbirati staro železo. S traktorjem ga je zvozil na svoje dvorišče in zagotovil, da so prišli ponj. Vehkkup ga je še, veliko pa so ga že odpeljali v Konjice. Lani kar 800 kg pločevine in po prav toliko odpadnega že- leza in litin. Pa ne onesnažu- je okolja samo staro železo. Tudi stekla, plastike in pa- pirja je vehko. Zato bodo v Jerneju vse to zbrali, zakopa- li, uničili ali odpeljali. Člani Rdečega križa bodo to vodi- li, predsednik pa je Aleš Capi. Že tretjo mandatno dobo. Rdeči križ je v Jerneju po letu 1970 zapadel v mrtvilo. Iz njega ga je prebudil seda- nji predsednik. Hodil je od hiše do hiše in kmalu je bilo včlanjenih že 230 ljudi. Orga- nizirali so pomoč bolnikom, čiščenje okolja... Vzpodbude in zamisli Ale- ša Capla so številne. Morda je ena najpomembnejših sre- čanje starejših občanov. Prvi v Sloveniji so že leta 1974 zbrali vse starejše občane, vse tiste, na katere tako po- gosto pozabimo in jih pusti- mo, da živijo svoje, preveč- krat osamljeno življenje. V Jerneju so s srečanji nadalje- vali, ideja Aleša Capla pa je prodrla tudi v druge kraje. Neutrudni Jernejčan zad- nje leto posveča vse svoje si- le domačemu kraju. Pred tem jih je moral razporediti med rednimi delovnimi ob- veznostmi najprej v tovarni železniških vozil v Kidriče- vem in nato v Mariboru pri železnici ter stvarmi, ki jih je prav tako moral opraviti. Njegovo srce je to zahtevalo. Zdaj je invalidski upokoje- nec in seveda aktiven član društva invalidskih upoko- jencev. To pa je tudi edino društvo, ki poleg prosvetne- ga v Jerneju še deluje. O ljudeh, katerih življenje je delo, o ljudeh, ki jim nikoli ne zmanjka poguma in volje za pomoč sočloveku, o lju- deh, ki vidijo, kaj je treba narediti in to tudi store, ni nikoli dovolj besed. Pa vsee- no. Povejmo le še to, da na Aleša Capla tudi izven njego- ve krajevne skupnosti niso pozabili, saj mu stene doma krasi že kar precej priznanj in diplom. Da bi le v vsakem kraju imeh kakšnega Capla! Kakšno naključje nasprot- nosli! Obiskati Jernej pri Lo- čah prav na letošnji prvi ko- ledarski pomladni dan; sam dan - bil je prejšnji četrtek, pa je bil solzav in hladen, eden takšnih, kot smo jih bolj vajeni ob prevesu jeseni v zimo. Potem, ko je nebu že davno zmanjkalo moče: ostala je le še hladna in vlaž- na lepljivost, pa hlad, ki leze v kosti. Je že tako, da človeka takš- no vreme ne navdaja s po- sebnim veseljem ali vsaj ko- likor toliko optimističnim razpoloženjem. In, da ne bi bili Jerneju, kraju in ljudem, krivični, priznajmo, da smo kančku predsodka o krajih, kjer je vsepreveč mogoče okušati posledice samoro- dne trte - šmarnice, dodali še kanec razpoloženja tistega dne. Mogoče so se prav zato utrinjale misli na Cankarje- vega Martina Kačurja Blatni dol, katerega brezizhodnost je vlekla pokončnost navz- dol in navznoter, v pritlehno- sti; pa istočasno misli na lju- di zemlje vode in vetra, ne- bogljene v svoji dobroti, po- tepuštvu, ljubezni, naivno- sti, kot jih je najbrž rojevala zemlja prekmurskega Petra Koštrce in Miška Kranjca. Bil je nekoč gost teh krajev nekakšen anti-Koštrca, Pal- ček so ga imenovali skriva- ški rokomavhi, ko so baje še leta 1947 v kleti pod sedanjo trgovino v Jerneju pili v čast preteklosti, četudi krvave, za nič boljšo prihodnost, med katere borce jih je pehala ne- bogljena naivnost ali pa zapi- ta zločinskost skrivaških »križarjev«. Mračna in i lostna ter lepljiva je ta šei tako davna preteklost, za raje križ čeznjo! ^PREMAKNILO SE Začelo se je premikati treje in bolj na široko v j nejski krajevni skupno pred nekaj leti. Nekateri pi vijo, da je bilo v zadnjih S rih, petih letih narejen«; več, kot prej v stotih. Vsel kor zelo korenita trditev! poglejmo, v čem so omen ni premiki na bolje, za hitr ši napredek kraja in ljudi njem, da je upati v smislu, naslov, sposojenega Minal jevega verza: pa bo pomij prišla... Lansko leto so imeli v ki jevni skupnosti Jernej na( tovanih samo 900 metrov j falta, naredili pa so mno| več. Asfaltirali so več kot p kilometrov ceste. PohveJi se znajo tudi s podatkom,! so »samo za 400 metrov ces zbrali sami 12 in pol milijoi starih dinarjev.« Organi krajevne skupn sti, socialistične zveze mladinske organizacije d( jo usklajeno, čeprav je usk jenost v takšni kraje' skupnosti kot je Jernej, i stavljeni iz različnih zas kov, včasih zelo težavna! deva oziroma cilj. Vsak zai lek vleče s svojimi inten zase in baje se marsikakš javna pridobitev ali dobri vleče predolgo prav zarJ »vlečenja vsakega zasell zase«. Obvladovanje razi nih interesov je vsekakor' lika umetnost, četudi je ? memben dogovor že, če Ta7e farma piščancev je posledica kooperacije s Perm slovensko-konjiško in bistriško občino. Kapaciteta: 4 Trgovina konjiškega Dravinjskega doma je včasih bolj »kraj nesrečnega imena«, saj menda nadomešča tudi pomanjkanje gostilne; je pa odprta tudi v nedeljo... Krajt^viiu skupnost Jernej pri Lučah tvorijo v glavnem naslednja na- selja in zaselki: Licenca, Zgornje I..aže, Brezje, Pe- telinjek, Kolačno, Selški vrh - vsega skupaj kakš- nih 900 krajanov, od tega malo manj kot 500 volil- cev. Središče krajevne skupnosti Jernej pri Le- čah značilno zaznamuje lega cerkve z župniščem, šolskim poslopjem in še nekaj hišami na razgle- dni vzpetini. Naselje je v bistvu obcestno, tla so ilovnata in malo odpor- na proti suši. Šola je bila dolgo nastanjena v dveh starejših stavbah. Cer- kev sv. Jerneja se ome- nja prvič 1405. leta, žup- na je postala 1785. leta, ko so tedanjo ladjo obo- kali in ji prizidali zakri- stijo. Vsa oprava je ba- ročna. Nadmorska viši- na je 360 metrov. ★ Zaselek Kolačno se omenja že zelo zgodaj, le- ta 1406 in je nekoč štelo pet močnih kmetij. Mo- čan zaselek, pretežno kmečki, je še Licenca na nadmorski višini 290 me- trov, v smislu krajevne- ga »policentrizma« je Li- cenca najbrž drugi cen- ter krajevne skupnosti. [ POHUlmš/ todne odvisnosti in laostaiosti so začeii t potrjuje vsalcdan I Trunkl, predsednik ne skupnosti: »Kra- kupnost je razdroblje- več manjših zaselkov. )e in želje so tako ra- da jih je cesto težko M. S pomočjo kraja- dasti nekaterih, smo o naredili veliko. Alojz Jurič, predsednik kra- jevne konference SZDL: »Ko sem se pred desetimi le- ti priselil v to krajevno skup- nost, ni bilo urejeno vodovo- dno omrežje, električna na- peljava je bila skromna, ce- ste slabe. Zdaj imamo pov- sod vodo, imamo elektriko, s katero so zaradi napetosti velike težave, imamo pa tudi veliko cest asfaltiranih.« Marija Furman, učiteljica: »Pri nas je podružnica loške osnovne šole. Letos imamo pouk le v dveh oddelkih. Število otrok upada in jih obiskuje našo šolo samo 52. Delamo po programu, otroci pa tudi redno prihajajo, tako da pri nadaljevanju šolanja nimajo težav.« uijo za postopnost in red rešenih proble- Ce je verjeti Jernejča- )otem bi že davno ime- telefon, če ne bi takoj i zaradi telefonske na- e še v Licenci in dru- ploh smo opazili, da je no kmetijska in kmeč- fenca drugi središčni k v jernejski krajevni losti. Pa teh misli ni- <>stali samo zaradi ena- altne »baharije«, kate- 'fnejsko povezuje ma- kadamska občinska cesta. Sploh je hecno ugotoviti, da se po občinski cesti vozimo po prašnem makadamu, po krajevnih, vsaj tisti na Licen- ci in v Jerneju, pa po asfaltni prevleki, četudi je še tako ozka. Pa Jernejčani niti preveč ne kritizirajo tistih delovnih organizacij, v Katere se dnevno vozi okrog 250 kraja- nov na delo, od tega samo v industrijo konjiške občine kakšnih 180, ampak z žalost- jo v srcu pa le povedo, da so lani na 28 odposlanih naslo- vov za finančno pomoč pri gradnji krajevnih cest dobili odgovor le od dveh: kovaške industrije Unior iz Zreč in osnovne šole Ljube Sercerja iz sosednjih Loč. Pri tem ta- koj dodajo, češ da ne bo za- mere, da je Konus precej pri- speval za gradnjo ceste iz Zbelovega. Mogočen vodni rezervoar pri cerkvi priča, da so sedaj vodne potfebe kraja daleč naokrog pokrite, sicer pa so vodovod iz 2ič vlekli z veli- ko udarniškega dela in bili do 1974. leta v glavnem z njim gotovi; kasneje so ga le podaljševali kot na primer v Zgornje Laže in Selški vrh. V Jerneju pravijo, da bodo svoj tekoči srednjeročni načrt razvoja kraja in zasel- kov krajevne skupnosti v glavnem uresničili: od ko- munalnih del jim je kot trn v peti obtičal še telefon, za ka- terega drogove so les že zbra- li in tudi trasa do Jerneja je narejena, do ostalih zaselkov pa še ne; dokončno bi radi uredili še športno igrišče pred šolo in prevlekli asfalt od svoje trgovine do KS Zbelovo s fino plastjo. S tem bi bil srednjeročni načrt 1976-1980 nekako izpolnjen. KAJ IN KAKO V PRIHODNJE? Vrstni red je: spet ceste, elektrika oziroma napetost, ureditev šolskega poslopja, kar je odvisno tudi od iz- gradnje prizidka pri loški osnovni šoli Ljube Sercerja. V Jerneju se lahko pohvali- jo, da imajo za svojih 56 otrok do 10. leta starosti, to- rej samo za prvo stopnjo, kar dvoje šolskih poslopij na raz- polago. V spodnji, v kateri enkrat na teden gostuje po- tujoči vrtec, bi do leta 1983 radi uredili dom družbeno- političnih organizacij in kra- jevne skupnosti. Kadar v Jerneju vsaj kra- jevni dejavniki razmišljajo o prihodnosti svojega kraja, potem jim misli skoraj ob- vezno skrenejo tudi v večje zaposlitvene želje v doma- čem kraju. Zavedajoč se, da so še vedno »rezervoar de- lovne sile«, pa če se to sliši še tako neprijetno za marsika- tera ušesa, vedo, da bi zau- stavili proces odhajanja iz kraja, če bi se na njihovem območju oblikoval kakšen pameten industrijski obrat. Zmanjšanje dnevne migraci- je bi povzročilo tudi takoj- šen, večji interes za razvoj kraja, krajevne skupnosti. Tako pa ne vedo, koliko časa še bosta dnevno vozila dva kombinirana delavsko-šol- ska avtobusa, eden proti Slo- venski Bistrici, drugi proti lastnemu občinskemu sredi- šču Slovenskim Konjicam. V LICENCI PRI MARUŠKIH V Licenci smo se oglasili na usmerjeni živinorejski kmetiji Lovrenčičevih, po domače pri Maruškem Pol- deku in njegovi ženi Anici. Obeh pobov ni bilo doma, Borut in Igor sta na šport- nem dnevu na Rogli preizku- šala smučarske veščine, 18- letna Milica pa tako v Mari- boru končuje trgovsko šolo. »Pri živinoreji se je pre- maknilo od 1969. leta, s far- mo piščancev smo šli v koo- peracijo s Perutnino Ptuj 1973. leta, kar tiče vinogra- dov pa smo jih pred štirimi leti začeli obnavljati. Ja, štiri do pet let smo samo vlagali,« se je široko nasme- jal Maruški, medtem ko je žena Anica pohitela z gosto- ljubnostjo kmečke gospodi- nje. Ne vemo, ali jima na- smeh kdaj izgine z obraza* tisti dan smo se ga od njiju vsi nalezli - nasmeha na- mreč. Ce pa je nasmeh zuna- nja bleščava notranje ureje- nosti, topline pristnega od- nosa in razumevanja, potem smo jima obema Maruškima lahko samo zavidali... »Mehanizirano imam, ko- likor je mogoče,« je ne brez ponosa razlagal gospodar, ko smo si ogledovali lepo živino v hlevu, katerega bi Maruški najraje takoj »raztegnil«, pa bo sedaj končno prišla na vrsto najprej preureditev hi- še, nekoč delana za številno, 11-člansko družino, sedaj pa že zelo nefunkcionalna za zdajšnji čas. »Na 20 do 25 glav bi šel rad v novem hle- vu,« ni mogel iz svoje kože gospodar, potem pa smo le pogovor zasukali še na ostali dve gospodarski usmeritvi, vinogradništvo, ki je druga gospodarjeva ljubezen, pa na farmo 6000 piščancev, nad čemer še posebej bdi gospo- dinj ina roka. Vinograde ima- jo vsi Ličenčani, kmetje, na Zbelovski gori. »Nas bo kar kakšnih sedem ali osem,« je potrdil gospodar in odhitel na dvorišče, kamor je pripe- ljal tovornjak... Poslovili smo se še sami, tudi od stare matere, ki se nam je skrila v topli kuhinji. Se posebej za- radi nje smo »zagrozili«, da se bomo še oglasili, če že za- radi drugega ne, da bomo izmerili, ali je Maruških pol hektarja res v sosednji, slo- vensko-bistriški občini. To je bil pravzaprav naš drugi obisk pri kmečkih go- spodarjih ta dan. 2e prej smo bili pri Sitarjevih v Jer- neju, o čemer pa se je zapis preselil v prihodnjo številko našega časnika. Ne po naključju se v tej reportaži poslavljamo trdno na zemlji stoječi; na zemlji, ki je težka in mokra, pa trda, ne preveč rodovit- na, ki pa vendar obilno da- je, toda le pridnim rokam in glavam, ki upoštevajo vse izkušnje in znanje za gospo- darjenje z njo. Ali ji bomo, zemlji, že končno dali vso tisto velja- vo, ki jo zasluži? In, člove- ku, ki jo obdeluje, sicer z vse večjim znanjem in te- hniko, toda s še vedno ena- ko slanim znojem? Po Jerneju in Licenci hodila ter svoje vtise v besedi in fotografiji zaokrožila: MILENA B. POKLIC in MITJA UMNIK Pospeševalna služba KZ Slovenske Konjice »na delu«: ing. Jure Zidanšek v pogovoru z Antonom Rubinom, usmerje- nim vinogradnikom in živinorejcem iz Jerneja. r stoji »na meji« - med Maruškova dva iz Licence: delovna in nasmejana! Za tri smeri so se odločili pri Lovrenčičevih na Licenci: za vinogradništvo in živinorejo, kjer je zavzet gospodar Poldek, za farmo piščancev pa posebej skrbi žena Anica. 12. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 27. marec 1980 NEODGOVORNA IGRA POVZROČILA POŽAR Vivil (Iru-vi }v /agorclo na gospcKiarskcni poslopju Stanislava Palt-rtu-ša na težko dostop- nem kraju v Saleku o/. Ciikov^_^ SREDSTVA ZA INKUBATOR SO NAKAZALI: v Celju, 24. marca U980 Za prispevke se vsem najlepše zahvaljujemo. Svet za spremljanje družbeno- ekonomskega položaja ženske pri OK SZDL Celje SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO Komisija za podelitev Priznanja občine Laško - 2. julij RAZPISUJE na podlagi 8. člena odloka o uvedbi in podelitvi »Priznanja občine Laško - 2. juiii« (Uradni vestnik občine Laiko, it. 1/1-75) za leto 1980 DESET PRIZNANJ Priznanja podeli Skupščina občine Laško za izredne uspehe in dosežke pri pospeševanju gospodarskega in družbenega razvoja občine, dosežene v daljšem časovnem obdobju. Priznanje lahko prejmejo posamezniki in skupine ob- čanov, ki stalno prebivajo na območju občine Laško, temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samo- upravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbene organizacije in društva, ki imajo svoj sedež na območju občine Laško. Priznanja lahko prejmejo tudi posamezniki in organi- zacije, ki ne prebivajo, oziroma nimajo sedeža na območju občine Laško, imajo pa zasluge za razvijanje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi, kakor tudi pri razvijanju medobčinske- ga sodelovanja na gospodarskem in družbenem po- dročju. Priznanja bodo podeljena 2. julija, na praznik občine Laško. Predlog za podelitev priznanja občine Laško-2. julij, lahko podajo temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti, samoupravne intere- sne skupnosti in posamezniki. Predlog mora biti primerno obrazložen. Predloge sprejema komisija do vključno 15. maja 1980. Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obravna- vala. Predloge je treba poslati na naslov: Skupščina obči ne Laško - Komisija za podelitev priz- nanj občine Laško - 2. julij. Številka: 17-3/80 Laško, dne 12. marca 1980 KOMISIJA 12-27. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 13 DREVESA OB VZHODNI MAGISTRAU Tik pred koncem prejšnjega tedna so delavci Vrtnarstva zasadili tudi na cinkarniški strani vzhodne cestne magistrale lepp število dreves in tako opravili delo, ki govori, da je zlasti kolektiv Cinkarne posvetil v zadnjem času veliko pozornosti (in tudi sredstev) ne samo ekonomski in ekološki sanaciji v proizvodnji, marveč prav tako ureditvi okolja. Tu bo jnastal drevored, ki bo prišel do polne veljave šele čez nekaj let, in če bodo drevesa živela tudi ob tovarniških obratih Cinkarne, potem bomo lahko znova zapisali, da so se razmere v onesnaževanju zraka bistveno spremenile. MB OBMOČJE PRVI ODLOČILNI KORAKI Delovni načrt Posiovne situpnosti za turizem Območna Poslovna skup- nost za turizem Celje je z ve- likimi in odločnimi koraki stopila na svojo prvo pot. Prvo v pravem pomenu be- sede, kajti dosedanje delo ni bilo takšno, da bi govorilo o njeni moči, namenu in po- menu. In morda je prav v tem začetnem oklevanju pred dvema letoma in pozne- je iskati tudi odgovor na vprašanje, zakaj se gostinske in turistične delovne organi- zacije v velenjski in mozirski občini doslej še niso odločile za članstvo v tej skupnosti. Obljube so premalo. Sicer pa bo delo tisto, ki bo odprlo pot in pokazalo, da turizma ne moremo drobiti, niti ga zapirati v občinske meje. Navzlic temu kaže, da se bo na tem področju stanje že kmalu bistveno spremenilo. Mozirski Turist in Zgornje- savinjska kmetijska zadruga bosta po vsej verjetnosti že v kratkem člana poslovne skupnosti, zadruga pred- vsem zaradi kmečkega turi- zma. Morebiti bosta temu zgledu sledila še Gostinsko podjetje in Rdeča dvorana v Velenju, slednja tudi zaradi spoznanja, da problema Golt ne more rešiti sama, marveč le v okviru celjske regije. Trenutno ima Poslovna skupnost za turizem 28 čla- nov v šestih občinah. Uveljavitev skupnosti se kaže tudi v zahtevnem de- lovnem načrtu za letošnje le- to. V njem je na prvem me- stu urejevanje skupnih po- slovnih zadev, izboljševanje pogojev dela in poslovanje temeljnih in drugih organi- zacij združenega dela, ki se navezujejo nanjo. Seveda pa gre tudi za pomoč pri poslov- nem organiziranju članic za boljše in racionalnejše izva- janje gostinskih in turistič- nih storitev. V načrtu je tudi priprava dogovora o srednje- ročnem in dolgoročnem ra- zvoju turizma, zatem dogo- vor o enotnem nastopu na domačem in tujem tržišču z usklajeno in kompletno po- nudbo. In potem kadrovska vprašanja, izdaja skupnih prospektov in cenikov, orga- nizacija informativne skuž- be, prizadevanja za usklaje- vanje cen, dogovor o odpiral- nem času v gostinsko turi- stičnih organizacijah in še in še. Pomembna je naloga za združevanje sredstev in dela ter delitev dela zaradi učin- kovitejšega uveljavljanja ce- lotnega turističnega gospo- darstva. Razen tega so prve korake napravili tudi v rcizši- ritvi mreže dobaviteljev kmetijskih in živilskih proiz- vodov. V delovni načrt so uvrstili tudi posi>eševanje kooF>eracijskih odnosov z za- sebnim gostinstvom in od- dajalci zasebnih turističnih sob, skrb za cenejši in boljši odmor delovnih ljudi ter za povečanje izkoriščenosti po- čitniških domov in podobno. Tudi usklajena investicijska politika sodi v letošnji in pri- hodnje delovne načrte. Med nalogami, ki so tik pred uresničitvijo, pa je izvedba Gostinsko turistične razstave, 16. in 17. aprila v Celju. Gre za prireditev, ki bo zajela kuharje in slašči- čarje, razstavo pogrinjkov pa tudi cvetličnih aranžmajev in turistično propagando. Razen tega bo v tem času, sicer pa od 14. do 19. aprila, v restavraciji »Pri mostu« še teden prekmurske kuhinje. M. BOZIC OTROŠKO VARSTVO V CELJU ZA ŠE VEČ OTROK Letos bodo v Ceiju odprii več noviit oddeiifov v letošnjem letu bo Celje bogatejše za več novih od- delkov otroškega varstva. Z denarjem, ki ga občani zdru- žujejo v obliki samoprispev- ka v skupni malhi ter s po- močjo denarja skupnosti otroškega varstva bo zgrajen vrtec na Otoku III, kjer bo prostora za 168 predšolskih otrok, dograjeni bodo tudi trije oddelki male šole v osnovni šoli Frana Roša ter odprta dva nova oddelka otroškega varstva v Ljubeč- ni. In če bo mogoče, bodo tudi v krajevni skupnosti Dolgo polje odprU nove od- delke za predšolske otroke. Z otvoritvijo treh novih od- delkov pa bo skupnost otro- škega varstva v Celju dose- gla zastavljen cilj sedanjega srednjeročnega obdobja, saj bo v vzgojnovarstvenih orga- nizacijah dobilo svoj prostor okoli 2700 celjskih otrok ali kar 40 odstotkov vseh pred- šolskih otrok v občini. Sicer pa program skupno- sti otroškega varstva v Celju ni naravnan zgolj na odpira- nje novih oddelkov za pred- šolske otroke. Sestavljen je iz enotnega, dopolnilnega in skupnega programa nalog. Med enoten program nalog sodijo predvsem tiste, ki za- gotavljajo nemoteno delo že obstoječih vzgojnovarstve- nih zavodov in organizacij. Ob tem velja omeniti, da je skupnost otroškega varstva v skladu s stabilizacijskimi napori zmanjšala obseg fi- nančnih sredstev za pokriva- nje tega dela programa od prvotnih 43 milijonov dinar- jev na 41 milijonov. Omeji- tve so dosegli predvsem z znižanjem materialnih stro- škov ter z uokvirjanjem osebnih dohodkov vzgojno varstvenega kadra v resolu- cijska določila. S sredstvi, ki so predvidena za izvajanje enotnega programa, pa bodo izvajali še 80-urni program za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vzojno varstvenih zavodov. Med dopolnilni program skupnosti otroškega varstva sodijo naloge, ki vnašajo po- membne prvine v področja vzgoje in varstva predšol- skih otrok. To so na primer potujoči vrtci, ki jih v Celju izvaja zavod Tončke Cečeve že vrsto let s kopico uspe- hov, dalje varstvo dojenčkov v varstvenih družinah, leto- vanje otrok, financiranje in organiziranje različnih pred- stav in prireditev za otroke in drugo. Med skupne nalo- ge pa sodijo predvsem tiste, ki jih zaenkrat še vedno izva- ja Zveza skupnosti otroške- ga varstva Slovenije. Pri tem delu programa gre predvsem za sredstva, ki jih prejemajo socialno šibke družine. Tudi v letošnjem letu si je skupnost otroškega varstva v Celju zastavila zajeten sve- ženj nalog, ki imajo skupen cilj: napraviti otroku sreč- nejše otroštvo. S tem seveda, da mu zagotovimo ustrezno varstvo in vzgojo ter da ga z vrsto dejavnostmi radosti- mo, usmerjamo k razmišlja- nju in kreativnemu ustvarja- nju. Da ga skratka oblikuje- mo v celovito osebnost. DAMJANA STAMEJCiC TEDEN ALPE - ADRIA v ponedeljek so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli tradicionalni sejem oziroma zdaj že kar teden mednarodnega sodelovanja Alpe - Adria. Odprt bo do 30. marca. Na njem sodelujejo razstav- ljale! iz Avstrije, Italije, Madžarske, San Marina in Jugoslavije ter osem razstavljalcev iz pobratenih in prijateljskih mest z Ljubljano: Reka, Celovec, Karl- Marx-Stadt, Leverkusen, Parma, Pesaro, Susse in Wiesbaden. Del razstave je tudi tokrat namenjen prire- ditvi »Človek in prosti čas. Zanimiva je še razstava športne in kamping opreme ODPOVEDAN VALČKOV VEČER Trinajstega valčkovega večera, ki bi sprva morsd biti 1. marca in pozneje v sredini aprila, po sklepu zadnje seje članov upravnega odbora celjskega Turističnega društva, ne bo. Poznejši čas bi namreč ne bil več primeren za izvedbo tradicionalne in vedno polno obi- skane te celjske družabne prireditve. HORTIKULTURA NA GIMNAZIJI Tudi celjski gimnazijci so se odločili za prispevek k letošnji hortikulturni sikciji. Na zelenicah okrog gimnazijskega poslopja so pose- kali staro drevje in grmovje ter posadili nova drevesa, ki so jim pridali še zaščitne količke. Tu so borovci, okrasno grmičevje, cvetlice... Lep je zdaj pogled na urejeno površino, tembolj, ker so delo opravili mladi ljudje prostovoljno. Dr. ERVIN MEJAK LIZIKA VMATKAH v soboto zvečer je bilo v prijazni vasici Matke v mrzhškem grabnu prav prijetno. Tam je namreč nasto- pila z monodramo Lizika članica mariborskega gleda- lišča Milena Muhičeva. Tudi v Matkah so ji obiskovalci navdušeno zaploskali, prav takšne prireditve pa doka- zujejo, da so ljudje željni kulturnih dogodkov tudi v manjših, obrobnih zaselkih. Sicer pa kulturna dejav- nost ljudem v Matkah ni neznanka. Kulturno se udej- stvujejo v okviru sekcije gasilskega društva. Se zlasti prizadevna je gledališka skupina. J. v. RAZPISI TEKMOVANJ Kot je že navada, tudi le- tos Ljubljanska banka raz- pisuje tekmovanje za naj- boljše likovno, literarno in fotografsko delo. Rok za prijave je 15. april 1980. Vzgojnovarstveni zavodi tekmujejo za najboljše li- kovno delo. Tema je prosta, otroci lahko razmišljajo o sebi in vsem, kar jih obdaja, kar jih veseli in jim je všač. Nagrajeno bo po eno naj- boljše delo iz vsakega Vzgojnovarstvenega zavo- da v vrednosti 1000 dinar- jev. Medšolskega tekmova- nja za najboljše likovno, li- terarno in fotografsko delo se lahko udeležijo učenci osnovnih šol v okviru šol- skega programa ali posa- meznih krožkov. Tema je svobodna. Učenci lahko izbirajo poljubno temo in razmišljajo o stvareh, ki jih veselijo in o tem, česar ne marajo. Nagrajeno bo po pet najboljših likovnih in li- terarnih del za višjo stopnjo v vrednosti od 100-500 din ter po tri najboljša dela za nižjo stopnjo v vrednosti od 100-300 din. Nagrajena bo- do tudi tri najboljša foto- grafska dela v vrednosti od 300-500 din. Medšolsko tekmovanje za najboljše likovno, lite- rarno in fotografsko delo velja tudi za dijake srednjih šol v okviru šolskega pro- grama ali posameznih krožkov. Tema je tudi zanje svobodna, enako tudi ma- terial in tehnika. Fotografi- jam je določena velikost 18 X 24 cm. Nagrajena bodo po tri najboljša likovna in literarna dela v vrednosti 300-500 din in tri najboljša fotografska dela v vredno- sti od 300-500 dinarjev. Ne pozabite, da je vsa de- la potrebno poslati do 15. aprila 1980 na naslov: Ljubljanska banka - Sploš- na banka Celje; Odsek pro- pagande, 63000 Celje, Vrunčeva 1. Za konec naj povemo, da bo podelitev priznanj, pla- ket in denarnih nagrad v mesecu maju. Pri tekmovanju pa vsem udeležencem tekmovanja želimo veliko uspehov in tudi malce sreče. 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 27. marec 198q četrtek, 21. marca ob 20: N. V. Gogolj - ZENITEV. Gostovanje v Novi Gorici. Četrtek, 27. marca ob 18: Luigi Pirandello KAJ JE RESNICA? Abonma Koz- jansko. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice v okviru medsebojne izmenjave abonmajskih predstav. Petek, 28. marca ob 11 in 20: N. V. Gogolj ZENITEV. Gostovanje v Novi Gorici. Petek, 28. marca ob 19.30: Luigi Pirandello KAJ JE RESNICA'' Premierski abonma in \ izven. Sobota, 29. marca ob 20: N. V. (Jogolj :^,KN1TKV. (lostovatijc v Novi (lorici. Sol>ota, 29. marca ol> I9.:{0: Luigi l'n;m(l<-iio KA.J J K IIKSNICA:' Sobotni .'ibonin.i lil izven fonedeijek, 'M. marcu oii Ki in 20: N V (Jo^olj ZK NITKV. (;«)stovaiij<' v Novi ( iollCI. INtnedeljek, .'{1. marca ol) l.^i.rtO: LiiiKi rii;uulclio KA.l .J K KK.SNICA--' :i tnia (liiiski ahonina. i*oiu>d('ljek, :{|. marca «1» 19: LuiMi l'ii;iii in 20: N. V. C;ogolj. ?,KNrrKV. Gostovanje v Novi CJorici. Turek, I. aprila ob 15.30: Luigi IMiandello KAJ JE RESNICA? 2. mladinski abonma. Torek, 1. aprila ob 19.30: Luigi Pirandello - KAJ JE RESNICA? Abonma torek in izven. Sreda, 2. aprila ob 15.30 in 20: N. V. Gogolj - ZENITEV. Gostovanje v Tolminu. Sreda, 2. aprila ob 17: Lui- gi Pirandello - KAJ JE RE- SNICA? Abonma sreda in izven. Sreda, 2. aprila ob 20: Lui- gi Pirandello - KAJ JE RE- SNICA? Abonma Gimnazi- ja. Četrtek, 3. aprila ob 19.30: N. V. Gogolj - ZENITEV. Gostovanje v Idriji. Četrtek, 3. aprila ob 12: Luigi Pirandello - KAJ JE RESNICA? Abonma Peda- goški šolski center. Četrtek, 3. aprila ob 19.30: Luigi Pirandello - KAJ JE RESNICA? 4. šolski abon- ma. Petek, 4. aprila ob 19.30: N. V. Gogolj - ZENITEV. Gostovanje v Idriji. Petek, 4. aprila ob 18: Lui- gi Pirandello - KAJ JE RE- SNICA? Abonma Laško. Sobota, 5. aprila ob 20: N. V. Gogolj - ZENITEV. Go- stovanje v Ajdovščini. KINO UNION: od 27.-30. 3.: ame- riški film »TV mreža« KINOTEKA: od 24. do 29. 3.: ameriški film »Sum« METROPOL: od 27.-31. 3. ob 16. in 18. uri: angleški film »Nevarni prehod« od 27.-31. 3. ob 20. uri: an- gleški film »Posilstvo« MATINEJA: 29. 3.: itali- janski film »Dva super poli- caja« DOM: do 30. 3.: italijanski film »Safari ekspress« ZDRA VNIKI ZA VAS Urejuje: dr. JOŽE ČETINA ZASKRBLJENI SAVINJČAN Kot vaš redni naročnik in bralec, se tudi jaz ogla- šam v vaši rubriki Zdrav- niki za vas. Zanima me namreč vprašanje žoičnih kamnov in vnetje žolčni- ka. To j«' danes zelo pogo- sta bolezen in rad bi ve- del, (■'<■ so morda že znana sredstva, ki hi lahko raz- tapljala žolrne kamne ali pomaga i«'S samo opera cija. Kaj incnit«- o različ nih oljnih kurah in po dohno' KakšiH- bi bile posledic«', (v se karTini \\v ovanj sploh potrebno organi- zirati te vr.ste ekskur/ij v tujin«i? In z;i- kaj ji' potrebno zanjt- trositi (h'nar? Ven- dar jf treba ob tem Uikoj poja.sniti, da je taksna ekskurzija brez dvoma zelo poučna tako za obrtnike, kot za delavce, zaposlene pri njih. Kajti sejem je dejan- sko pokazal najnovejše dosežke na po- dročju obrti in zato se je bilo mogoče ob njem marsikaj tudi naučiti. In kaj pravi eden od udeležencev izle- ta? Leopold Drame, delavec, zaposlen pri obrtniku Drametu, ki ima ključarsko delavnico v Zidanškovi ulici, pripove- duje: »Sejem obrti v Miinchnu je bil za vse, ki smo se udeležili ekskurzije, zelo pri- vlačen. Posebej zato, ker je ni obrtne stroke, ki na sejmu ne bi bila zastopana. Tako smo videli najnovejše stroje, ki jih uporabljajo v obrti in seveda izdelke, ki so s sodobnimi stroji narejeni. Brez dvo- ma je bilo na tem evropskem sejmu obr- ti moč videti največ s področja lesne obrti. Izdelki so bili res lepi, pa tudi stroji, ki jih uporabljajo v lesni stroki so daleč pred tistimi, ki jih uporabljajo obrtniki pri nas. Ko smo se vračali do- mov nam je bilo jasno, da pri nas še dolgo ne bomo dosegli^)brtne ravni za- hodnoevropskih držav. To je jasno tudi glede na tradicijo in možnosti, ki jih irnajf). Pa vendar .se zdi, da imamo pri nas tu« področju obrti še veliko skritih r»v.c-rv, ki bi jih rtiorali v bodoče l><)lj izkoristiti. S skupnimi napori širše druž- lK'nt' skupnosti, obrtnikov in delavcev bi lahko tudi obrtna dejavnost dajala veliko večje g«»sp«)(larski' do.sežke, kot Jih daje doslej.- Takii t<)rej meni lx'op<)ld Drame, /oi- poslen v obrtni delavnici "Drame- v Zi- danškovi ulici v Celju. Obenem pa pri- stavlja, da bi .še večjo težo ekskurziji dala številnejša udeležba obrtnikov na njej. Namreč, med delavci, ki so se ude- ležili ekskurzije (bilo jih je 35) je bila le peščica obrtnikov. Prav pa bi bilo, če bi jih bilo še več, saj bi bil ogled sejma tako še bolj strokovno podkrepljen. Obrtnik in pri njem zaposlen delavec bi lahko skupaj ugotavljala možnosti za uvajanje morebitnih novosti v obrtno dejavnost. »Posebno pozornost nam je na sejmu vzbudila priprava dela,« pripoveduje naprej Leopold Drame. »Prav priprava dela je pri nas še zelo šibka točka, v kateri je še obilo skritih rezerv. In prav glede priprave dela bi se morali obrtniki in delavci, ki smo zaposleni pri njih, zgledovati pri zahodnoevropskih kole- gih. Kajti prav na tem področju dela nas oni močno prekašajo.« IZLUŠČITI PLEVEL OD ZRNJA Albina Pap: »10 let, z učno dobo 13, sem v trgovskem poklicu, ki ga imam zelo ra- da. Pester in zanimiv je; vse- lej prinese kaj novega. Člo- vek se v tem poklicu vedno znova uči in seznanja z novi- mi in novimi izdellu, ki pro- dirajo na tržišče. Seveda je treba znati izluščiti plevel od zrnja in v tem je tudi čar. Prej sem bila 10 let v šent- jurski trgovini Resevna in sem bila takozvani »ielezni- nar*. Kar malce težko je bilo sprva, kosem v tej blagovni- ci postala vodja tehničnega (tddelka, ki je v bistvu poln najrazličnejših izdelkov. Lahko trdim, da so kupci z izbiro na našem oddelku za- dovoljni in naša dolžnost je, da tako tudi ostane.* Danes se bomo spreho- dili med prodajnimi pulti in policami tehničnega oddelka v blagovni hiši Merx v Šentjurju. Tja vas vabimo zato, ker je ta od- delek vreden pozornosti. Kupca že ob prvem obi- sku pritegne zares bogata založenost na prostornih pohcah. Kljub velikemu številu najrazličnejših iz- delkov, ki se nam ponuja- jo izza prodajnih pultov, pa kupec tudi tu, kakor tudi na drugih oddelkih blagovnice, nima občut- ka utesnjenosti. Dovolj prostora ima za gibanje in ogled blaga tudi takrat, ko je na oddelku veliko potrošnikov. Tako je naj- bolje zagotovljena pregle- dnost in potrošnik se lah- ko svobodno in preudar- no odloča o nakupu. Se- veda se tudi vseh 10 pro- dajalcev in štirje učenci trudijo, da bi obiskoval- cem pomagali in svetova- li ob nakupu. Stopimo za hip v ko- zmetični oddelek. Tega so šentjurski potrošniki pogrešali že dolgo let. Nikjer ni bilo moč izbirati med tolikimi kozmetični- mi pripomočki, kot zdaj, v blagovni hiši. Oddelek je enako dobro založen za moške in za ženske kupce in tudi za ljubitelje foto- grafije so poskrbeli in uredili majhen kotiček s filmskimi pripomočki. Resnično je izbira na tem oddelku bogata: poleg li- čil in krem ponujajo pro- dajne police brivske pri- pomočke, bižuterijo, vži- galnike in celo stenske ure. Oddelek sodi med najbolj obiskane v bla- govnici. In kako ne bi, saj so potrošniki dolga leta čakali nanj! Prav tako vabljiv in do- bro obiskan je oddelek s posodo, kjer gospodinje izbirajo med raznovrstni- mi kuhinjskimi garnitu- rami in drugimi potreb- ščinami. Tudi drobni go- spodinjski aparati posta- jajo nepogrešljivi pomoč- niki v gospodinjstvu. V blagovni hiši Merx v Šentjurju ne bo težko izbirati in izbrati pravega. Nakup kovinske in pla- stične galanterije vam vsekakor priporočamo v šentjurski blagovnici! Pa brskajmo še naprej. Brez bele tehnike si kar težko predstavljamo go- spodinjska dela. Pralni stroji, štedilniki vseh vrst, pa hladilniki in zmr- zovalne skrinje, iJeči na olje in trdo gorivo, tudi šivalni stroji, sušilci za perilo, in še smo morda na kaj pozabili, vse to lah- ko najdete in izbirate na tehničnem oddelku v bla- govni hiši Merx v Šent- jurju. Na oddelku steklo-por- celan pa se bleščijo izre- dno lepi kristalni in ste- kleni servisi vseh vrst in oblik. Police krasi tudi moderno oblikovana ke- ramika, vaze, ki so jih iz- delali kitajski mojstri in številni jedilm kompleti. Darila na tem oddelku res ne bo težko izbrati. In če se boste odločali za nakup barvnega televi- zijskega sprejemnika, ra- dijskih sprejemnikov, ka- setofonov, plošč ali kaset, potem je blagovna hiša v Šentjurju pravi naslov. Ce vam že svetujemo na- kup na oddelku akustike, naj ne bo odveč tale drob- ni nasvet o namestitvi gramofona. Sodobni gra- mofoni so namreč občut- ljivi tako kot seizmografi. Skorajda breztežno na plošči počivajoča igla ze- lo natančno zaznava vse tresljaje, ki jih mi slišimo kot praskanje in kar pre- večkrat igla tudi skoči iz žlebička. Zato gramofon ni nikoli postavljen pretr- dno, s tem čuvamo plo- šče. Najpametnejša reši- tev: gramofon in tudi dru- ge enote stereo garniture ne postavljajmo na pohiš- tvo, ki stoji na tleh, tem- več na stenske police. To- da to le mimogrede. V blagovnici Merx Šentjur vam bodo sveto- vali in pomagali pri na- kupu! 12 - 27. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 17 HA SVIDENJE SEPTEMBRA V zadnjim nastopom proti Olimpiji se je hokej- sko drsalna sezona v Ce- lju končala! V tem zad- njem »domačem« sreča- nju so celjski hokejisti na ledu sklenili prvenstvo, pa čeravno morajo v so- boto odigrati še zadnjo prvenstveno tekmo v go- steh na Jesenicah! V zadnjem srečanju na domačem drsališču smo ponovno videli odličen nastop celjskih igralcev v prvi tretjini. Enako kot proti Jesenicam so tudi tokrat Celjani povedli po prvih 20. minutah igre z 2:1, pozneje pa močno po- pustili. Tako je Olimpija zmagala 11:3. V obeh srečanjih so Ce- ljani pričeli odlično. Po vodstvu v prvi tretjini so nnočno popustili. Opazili smo, da nimajo dovolj nioči in tudi igra s samo dvema peterkama ne pri- naša uspeha proti moš- tvoma, ki imata na razpo- lago tri ali celo štiri napa- de. Zato bo potrebno v prihodnje v tej smeri na- praviti korak naprej, pa čeravno na račun slabših rezultatov. Prej ko slej moramo tudi v Celju na- stopiti s štirimi napadi in tremi obrambami. Le ta- ko bomo imeli čez leto ali dve solidno moštvo. Do sedaj so dosegli lep uspeh. Dvakrat so igralci Celja osvojili tretje me- sto. Toda na račun razvo- ja mlajših igralcev bo po- trebno v prihodnji sezoni načrtno prepustiti to me- sto ostalim, da bi z mladi- mi potem posegli v borbo za sam vrh. Ograjenšek, Skrubej, Perčič, Zupane in Grabler ter ostali po- trebujejo številne tekme, v katerih pa vsaj v začet- ku ne bodo dosegli naj- boljših rezultatov. J. KUZMA KOŠARKA ZNOVA DERBIV ZAGREBU V Celju temeljite priprave na MEP 80 v nadaljevanju II. ZKL so košarkarji Libele izbojevali doma pomembno zmago nad Slobodo iz Tuzle. Bil je to eden izmed derbijev med izenačenimi tekmeci za dru- go mesto. Celjani pa niso bi- li zadovoljni z rezultatom 98:90 (50:40). Preskromno izraža njihovo premoč v tem srečanju. Več ali manj so Celjani vso tekmo igrali s prvo j>etorko, v katero se je tokrat dokaj uspešno vključil še Medved. Do 13. minute so bili gostje še enakovredni domačinom, rezultat je bil 27:28, potem pa so Celjani minuto pred polčasom že povedali kar za 14 košev! V II. polčasu so Celjani povečali vodstvo do 25. min. igre na 62:46, kar je bilo tudi največja razlika v prid domačinov. V nadalje- vanju se je igralcem nekoli- ko zataknilo in gostje so do konca omilili poraz. Kapetan Libele Zoran Gole je po sre- čanju dejal, da so v tem tre- nutku pomembne točke, ki so bile proti nevarnemu na- sprotniku lažje dosegljive, kot so menili igralci pred tekmo. Celjani so zaigrali disciplinirano in se držali na- vodil trenerja Milana Cepi- na. V velikem slogu je pač težko izdržati vso tekmo. Za- to znižanje rezultata tuzlan- skih košarkarjev ne smemo smatrati za neuspeh domače ekipe. Celjani so doslej »po- brali« 14 zmag, imajo 28 točk in so trenutno na 3. mestu! V soboto jih čaka težko delo, ko bodo v Zagrebu nastopili proti Montingu, ki ima isto število točk kot Celjani. To bo derbi kola za uvrstitev pod vrhu te lige. V super republiški ligi so Konjičani doma slavili tesno zmago nad Litijo-Zagorje z 87:85. Pri domačinih so bili najboljši Smid 34, Leskovar 18 in Keblič 16. Comet je tre- nutno z 12. točkami na 6. me- stu. V prihodnjem kolu bo Comet nastopil proti Rudar- ju v Trbovljah. V IX. kolu republiške lige vzhod so košarkarji Žalca doživeli poraz v Ptuju, kjer jih je premagala Drava z 98:96. Laščani so doma izgu- bili proti vodilnemu Kamni- ku s 104:125. Najboljši pri Zlatorogu so bili Požin 43, Vesenjak 25 in D. Lesjak 22 košev. Tudi Elektra je izgu- bila proti Podbočju v gosteh 103:86. Pri Elektri je Sabolč- ki dosegel 30, S. Breznik pa 28 košev. Žedec je zdmil na tretje, Elektra na peto in Zla- toroga na šesto mesto. V X. kolu bo Žalec igral doma proti Pomurju, Elektra pa doma z Zlatorogom. K. JUG MLADINSKO EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI CELJE 80, JUGOSLAVIJA MINERVA PRESENETILA Pričel se je spomladanski del v II. zvezni hgi, kjer z našega območja sodelujejo rokometaši Aera iz Celja in Minerva iz Griž. Start je bil zelo uspešen, saj sta obe moštvi uspeli. Celjani so doma premagali Slavonijo Di 29:21 (15:11), Minerva pa je uspela v gosteh proti Jelo- vici 25:24 (15:14). Močno pomlajena ekipa Aera je prikazala v uvo- dnem srečanju lep rokomet. Žal je ta trajal samo prvih dvajset minut. Pozneje je prišlo do poškodbe Iveziča in igra je izgubila na ritmu in lepoti. Mimo tega pa trener Aera Slobodan Miškovič ni imel na razpolago Božiča in Razgorja, ki sta poškodovana. Strelci za celjsko moštvo: Anderluh 8, Vukoje in Šču- rek 6, Praznik 4, Ivezič 2, Novšak in Selčan po enega. Na lestvici Celjani vodijo. Minerva pa si je z zmago nad Jelovico močno popravila možnosti za obstanek v II. zvezni ligi. V prihodnjem kolu bo igrala Minerva v Žalcu proti Zagrebu, medtem ko bodo Celjani gostovali na Reki proti Zametu. Trener Slobodan Miškovič: »To bo naj- težja tekma v tem delu prvenstva za našo ekipo. Zlasti zaradi tega, ker so poškodovani Ivezič, Božič in Razgor. Z mladimi bomo poskušali osvojiti točki. Žal pa tudi Vlado Vukoje ni v polni formi!« J. KUZMA JOŽETU JERAMU ZLATA PUŠČICA Celjski strelci so dosegli nov velik uspeh! Njihov član, Jože Jeram, je namreč osvojil »zlato puščico« na tekmovanju v Kopru med 190 tekmovalci, ki so se na to tekmovanje uvrstili po predhodnih nastopih v kra- jih, občinah, regijah. Torej nastopili so samo najboljši in prav med temi je slavil Jože Jeram, ki aktivno strelja že od leta 1953, ko je osvojil drugo mesto na ol)činskem pionirskem prvenstvu. V dolgoletni karieri je doživel veliko uspehov, nastopil je v državni mladinski repre- zentanci, bil večkratni repubUški prvak v različnih kategorijah, lani je med drugim postal državni prvak z zračno puško v Zagrebu (za dva kroga je izboljšal tudi državni rekord!), najbolj pa je ponosen na ekipne uspehe, ki jih doživlja skupaj z ostalimi odličnimi celj- skimi strelci - Jagrom, Dobovičnikom, Sršenom... V Kopru ni veliko pričakoval, pričakoval oz. nastre- Ijal pa si je zlato puščico, na katero je vsak slovenski strelec še kako ponosen. To pomeni biti mojster med mojstri. Od 600 možnih je nastreljal 562 krogov, kar pomeni »samo« dve osmici ter po 24 devetk in desetk, slednje pa merijo 2 milimetra!!! Jože, ki je že od leta 1965 zaposlen pri PTT (tam imajo veliko i-azumevanje za njegov šport in so ponosni na njegove uspehe!), je ponosen na zadnji uspeh, ponosni pa smo tudi vsi ljubitelji športa v celjski občini. Pri hranjenju lani osvojenega naslova državnega prvaka z zračno puško pa mu želimo največ »desetk« in znova vsaj uvrstitev pod vrh oz. med najboljše! TONE VRABL USPELA ELKROJ IN RUDAR v nadaljevanju nogometnega prvenstva so naše ekipe imele tokrat manj uspeha. Le Rudarju iz Velenja je uspelo zmagati v II. zvezni ligi, ko je doma premagal Novi Sad s 3:1. Velenjčani so na lestvici deveti in imajo 18 točk. V prihodnjem kolu gostujejo proti Leotarju. Predstavnika v republiški nogometni ligi sta ostala praznih rok. Šmartno je izgubilo proti Slovanu 3:4, Unior pa proti Iliriji 0:3. Na lestvici je Šmartno šesto, Unior pa predzadnji enajsti. V prihodnjem kolu gostuje v Smartnem ekipa Vozil, v Slov. Konjicah pa Slovan. Veliko srečo so imeli nogometaši Kladivarja v srečanju proti Litiji. Kljub temu, da je Bencina povedal, so gostje takoj izenačili in imeli potem še priložnosti za zmago. Zato je rezultat 1:1 realen. Elkroj je premagal Koroško 2:1. Na lestvici je Kladivar prvi in ima 23 točk, Elkroj pa dmgi z 21 točkami. V prihodnjem kolu bo Kladivar prost, medtem ko bo Elkroj igral doma proti Aluminiju. NOV USPEH SAVINJSKE V republiški odbojkarski ligi so ponovno dosegli nov uspeh igralci Savinjske iz Braslovč, ki so premagali Ingrad 3:0. Šempeter je v gosteh premagal Polskavo 3:0, Topolšica pa doma Žerjava 3:2. Na lestvici je Savinjska dmga, Šempeter tretji, Topolšica četrta in Ingrad šesti. Prihodnje kolo: Ingrad - Šempeter, Stavbar - Topolšica in Žerjav - Savinjska. V ženski republiški ligi je v derbiju našega območja Ljubno pre- magalo Golovec s 3:1. V prihodnjem kolu bo igral Golovec proti Braniku in Ljubno v gosteh proti Mislinji. Na lestvici je Golovec četrti, Ljubno pa sedmo. J. KUZMA ^ianko Lisec Foto: J. Milclavc Ida Bunderla Foto: L, Ojsteršek USEC, BUNDERLA, ROZMAN... Vsakoletni uvod v novo atletsko sezono pomenijo tekmo- vanja v najrazličnejših krosih. Pred dnevi je bilo balkansko Prvenstvo v Romuniji, kjer so se jugoslovanski atleti izre- |'^o slabo »odrezali«. V državni reprezentanci je nastopila ^Udi vrsta celjskih atletov. Se najboljši je bil med člani Lisec, je osvojil 7. mesto, Rozman in Bunderla pa sta bila deveta '^^d mlajšimi člani oz. članicami. N^uman Ukič ni nastopil, ker je vse priprave podredil opravam za nastop na OI v Moskvi. Trenutno je po infor- macijah na pripravah v Mehiki. V Varaždinu je bilo veliko tekmovanje v maratonu »Yassa |»80«, kjer je nastopilo 1100 atletov iz štirih držav - Jug6sla- ČSSR, Madžarske in Avstrije. Med člani je v maratonu ^^Ijšem od 42 kilometrov zmagal vzdržljivi atlet iz Velenja "'^sip Samu. Sicer pa so v Celju že v teku priprave za letošnji Skokov H^^morial, ki bo za spremembo v začetku maja. Nastopila ^^1 bi cela vrsta odličnih evropskih in svetovnih atletov, ki ^odo pred tem na daljših pripravah za OI v Splitu. Obeta se ,'f^ejša, vendar nič manj kot prejšnja leta atraktivna priredi- NA KRATKO NOGOMETNA ŠOLA ZA PIONIRJE Pri celjskem nogometnem klu- bu KLADIVAR pripravljajo pio- nirsko nogometno šolo za sta- rostnike od 10 do 12 let. Vpisova- nje in selekcioniranje bo v aprilu ter maju v klubskih prostorih na Glaziji in to ob torkih ter četrtkih popoldne od 16. ure dalje. Tre- ningi bodo dvcikrat tedensko pod strokovnim vodstvom po eno uro in to v popoldanskem času. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo v šolo sprejeli samo tiste pionirje, ki bodo na prvi vpis prišli v spremstvu staršev. Dobra buda celjskega NK Kladivar! TV INVALIDI KEGUALI V PREBOLDU v Preboldu je bilo ob 10 letnici tamkajšnjega društva invalidov regijsko tekmovanje v borbenih partijah, kjer je nastopilo 16 ekip iz vse Slovenije. Zmagali so invalidi iz Trbovelj, medtem ko je prva ekipa Žalca bila četrta in druga deveta. VODI KRISTAN PRED BRVARJEM IN GORŠKOM v Žalcu so oddigrali 7. kolo re- gijskega prvenstva v šahu. Vodi Kristan iz Velenja (6,5) pred Br- varjem iz Celja in Gorškom iz Ve- lenja (5,5), Skokom iz Šempetra (5) itd. ZMAGI ŽALCA IN VRANSKEGA v II. kolu pomladanskega de- la tekmovanja so kadeti nogo- metaši Partizana Žalec nastopi- li doma in premagali Ojstrico iz Dravograda 5:1. Gole sta dala Zupane 3 in Popit 2, odlično pa je sodil Karloš iz Žalca. Kadeti Vranskega so uspeli v Smart- nem ob Paki, kjer so premagali domačine 2:0, obakrat je bil strelec Druškovič. Mladinci Vranskega pa so v republiški li- gi igrali doma in premagali ve- lenjskega Rudarja 2:0, strelca sta bila Jug in Budovič, sodil pa je Miletič iz Celja. JOŽE GROBELNIK ŽALEC IN POLZELA v Žalcu je bilo občinsko pr- venstvo v namiznem tenisu za pionirske ekipe ter posameznike. Udeležba je bila izredno dobra in mnogo boljša, kot v prejšnjih le- tih. Rezultati: ekipno pionirji - 1. Žalec, 2. Prebold, 3. Griže, 4. Pol- zela. Za zmagovalno ekipo so na- stopili Herič, Gajšek in Diklič. Ekipno pionirke - 1. Polzela, 2. Griže I, 3. Prebold, 4. Griže II. Za zmagovalno ekipo sta nastopili Jelenova in Kraljeva. V obeh konkurencah je sodelovalo 14 ekip. Rezultati posamezniki - pio- nirji: 1. Gajšek, 2. Herič, 3. Diklič (vsi Žalec), 4. Širše (Prebold). Na- stopilo je 32 tekmovalcev. Pio- nirke: 1. Jelen, 2. R. Trobina, 3. M. Trobina, 4. Novak (vse Polze- la). Nastopilo je 16 pionirk. IVAN PODPECAN NALOGE IN PRIZNANJA Na občnem zboru so se sestali člani TVD Partizan Šempeter. O delu je poročal predsednik Jože Franko, ki je poročal o uspehih in neuspehih društva. Med važ- nejšimi deli, ki so jih opravili, je gotovo izgradnja prvega dela športnega parka pri osnovni šo- li. V tekmovalnem športu pa so se izkazali odbojkarji, rokome- taši, košarkarji in drugi. Za le- tošnje leto so si zadali kot glav- no nalogo ureditev nogometne- ga igrišča, posaditev okrasnega drevja v športnem parku in po- spešitev množičnosti ter kvali- tete v vseh sekcijah. Podelili so dve plaketi Stanku Prislanu in Janezu Božiču ter dve priznanji Vinku Antlogi in Avgustu Tav- čarju VODITA ŽALEC IN ŠENTJUR V medobčinski košarkarski li- gi drugega zimskega turnirja so se srečanja pri članih končala z naslednjimi izidi: Šentjur - Šem- peter 118:46, Garant - R. Toplice 79:81, Šempeter-Garant 55:91 in Prebold - Šentjur 89:90. Vodi Šentjur. Rezultati kadeti: Žalec - Garant 93:56, Žalec - Zlatorog 85:51 in Garant - Zlatorog 72:62. Vodi Žalec. ŠŠD ŽALEC NA PUNGARTU Na Pungartu je bilo ol>činsko prvenstvo SSO Žalec. Nastopilo je 250 smučarjev. V posameznih kategorijah so zmagali: ciciban- ke Andreja Vrtačnik (Vransko), cicibani Aleksandra Fužir (Bra- slovče), ml. pionirke Spela Bau- dek (Žalec), ml. pionirji Jure Kranjc (Žalec). ODBOJKA Rezultati II kola občinske od- bojkarske lige Žalec, kjer nasto- pa osem ekip; Vransko - Bra- slovče (veteram) 1:3, Braslovče (mladi) - Ljubno 3:1, Polzela - Šempeter 0:3 in Žalec - Vransko 1:3. Izven konkurence nastopa ekipa Ljubnega. STREUANJE SSD »Bratov Juhart« v Šem- petru je pripravilo občinsko pr- venstvo v streljanju z zračno puško. Pri pionirjih je zmagal Zlatko Poteko iz Griž, pri pionirkah pa Andreja Sedovšek iz Šempetra. Ekipno je prvo mesto pri pionir- jih in pionirkah osvojil Šempe- ter. T. TAVCAR MLADINKE CEUA PRVE Na republiškem moštvenem prvenstvu za mladinke v keglja- nju je celjska trojka Belak, Pož- gajner in Seško osvojila prvo me- sto. V dveh nastopih je podrla 2215 kegljev ter prehitela Kon- struktorja iz Maribora za tri keg- lje. Med posameznicami je bila Seškova najboljša s 785 keglji, medtem ko je bila Požgajnerjeva peta s 744. keglji. VELENJČANI V KVALIFIKACIJE Končalo se je medobčin- sko prvenstvo Celja v šahu. Nastopilo je osem ekip. Naj- več uspeha so imeli šahisti Velenja, ki so premočno osvojili prvo mesto. S tem pa so si priborili tudi pravico sodelovanja v kvalifikacijah za vstop v republiško ligo, v kateri že igrajo z našega ob- močja šahisti Celja in Žalca. Končni vrstni red: Velenje 31 in pol točke, SI. Konjice 27, Šentjur 26, Laško 23, Šmarje 19 in pol, Nazarje 19, Šempeter 13 in Prebold 8 in pol točke. START V REPUBLIŠKI LIGI V soboto bodo štartali v spo- mladanskem delu prvenstva tudi rokometaši in rokometašice v re- publiški ligi ter v ženski II. zvez- ni ligi. Velenjčanke bodo gostovale proti Trokutu. V republiški mo- ški ligi pa bo Šoštanj igral doma proti Prulam, Celjani pa proti Čr- nomlju. Dekleta Smartnega bo- do igrala proti Mariboru. J. KUZMA 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 12 - 27. marec 1% PRODAM SEMENSKI KROMPIR IGOR, lep. prodam. Gostiirta Leskoiak, Br«g Polzela. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK Tri- buna z okertci In 2 leti etar Be- gat Slavice Alvaini etro), ugodno prodem. Vinko JoAt, Doberteia vas 37, Polzela. PRIKOLICO za traktor Paakvall a stranicami In z zavoro, prodam. Roza KampuA, Korpule, šmar|e pri JelAah. LADO letnik 1971 prodam. Infor- macl|e na telefon 710-472 od 20.-21. ure. SPALNICO stareiiega tipa, ugo- dno prodam. Telefon 25-260. AVTO OACIA 1300 (R 12)^ prva regl^ stracl|a leta 1976, prevoženih 77000 km, registriran do konca leta, ugf>dno prodam. Cena 76000 din. Telefon: 26-144. OBRAČALNIK MARATON za kosil- nico BCS ter traktorske vile za seno, vse v odličnem stanju, prodam. Anton Blaziniek, Pri- stava 18, Dobrna. 75 m' lamelnega parketa prodam. Doberšek, OoropcIJe n. h. Plani- na pri Sevnici. STEVER 28 KS, brezlUben, s koso, jermenico, plugom ter rezervni- mi deli motorja, prodam, ugo- dno. - Ob glavni cesti za Vele- nje, Feliks Habot. Studence 45, p. Žalec. UPORNIKE (polce) za gradnjo ugodno prodam. Trebovc, Gori- čtoa 15 Šentjur pri Celju. VW starejši, neregistriran, prodam tudi na ček. Ogled v nedeljo. Gotež, Pepeino 1, Šmartno v Rožni dolini. PARCELO za vikend 3 km iz La- škega, na lepi sončni legi, do- stop z vozili, prodam. Antonija Peganc, Gat>erno 16. FIAT 125 P karamboliran, z vgraje- no plinsko napravo, poceni pro- dam. Ivan Krajnčan, Nušičeva 2 b. KOZO prodam. Terezija Puftnjak, Lopata 58 a, Celje. NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne z rodovnikom (staria z najviijo vzreJfK) oceno) Ivan Osetič, Vin- ska gora 49, Velenje. DIATONIČNO HARMONIKO b/e- s/as/ 2 leti staro, prodam. Stan- ko Trnoviek, Šedina štev. 3, Dremlje. FIAT ZASTAVO 101 letnik 1973, ze- lo dobro ohranjen, ugodno pro- dam. Rudi Vengust, Ljubečna 76. 63211 Škofja vas. TRAKTOR STEVER 40 KM, pro- dam. CertcelJ. Petrovče 70. SPALNICO starejio, polkavč, fote- lja in preprogo 3x2. prodam. Jager, Kidričeva 7. Laško. KENWOOD STEREO kompakt si- stem (ojačevalec, tuner. gramo- fon) 2 X 30 - 45 W. dva zvočnika Bravn 50 W. ugodno prodam. Tel.(063) 215-85. AUSTIN COOPER MINI. starejši letnik, registriran do avgusta 1980, potret>en manjšega po- pravila z nadomestnimi deli, prodam. Marjan KrošI, VodnHco- va 5. Celje. REJCI PERUTNINE! Enodnevne piščance bele, težke, rjave ter grahaste plemenske, dobite vsak torek od 10. ure dopoldne dalje ter v sredo zjutraj od 6.-8. ure - doma. Valilnica VInter. Lo- pata 55. Celje. tel. 27-777. Vsako sredo na trgu. ZASTAVO 101 1.1973, prodam. Ko- hne. Teharska 45, tel. 27-304. informacije od 16.-17. ure. OSEBNI AVTO ZASTAVA 1300 no- vejši tip, prva registracija 1975. z novim motorjem, registriran za leto 1980, prodam tudi na kredit Ivan Gobec. Zavarše 11 a, Gro- t>elno. SEDEŽNO GARNITURO, odlično ohranjeno, ugodno prodam, tudi na ček. Ogled mogoč vsak dan od 16.-18. ure. RateJ, Ljubljan- ska 32. Celje. MOTOR DEUTZ 6 valjni. prodam. Šarlah. Zadobrova 39 c. Škofja vas. AVTO ZASTAVA 101 I. 1975, pro- dam za gotovino ali kredit. Mar- jan Čater, Laze 13. Dremlje. GLOBOK VOZIČEK prodam. Dani- ca Graber, Jamova 25. Celje. ŠTEDILNIK na trdo gorivo, omaro, garderobno omaro, radki, poce- ni prodam. Sumrak, Efenkova 18 (Ostrožno) Celje. OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, za dvojčka, italijanske znamke PEG, ugodno prodam. Ludvik Pečnik, Celje, Pucova 4. URSUS C 360. 52 KM prodam aH menjam za Tomo VInkovIČ 730, 30 KM. Jože Kuzma. Reka 27. Laško. DOMAČE DRMEUSKO VINO pro- dam. Kačičnik. Vrbno 26 a. Šentjur. FIAT 750 letnik 1970 - motor gene- ralno obnovljen, prodam. Zvon- ko Kos. Ponikva 61. 63310 Ža- lec, (tel. 710-531) od 7.-9. ure. Ogled mogoč v solioto popol- dan. NSU 110 reg. I. 1980, prodam zelo ugodno. Celje, Marll>orska c. 87. MALEGA KONJA prodam. Ivan Murn. Brezovnikova 2, VoJnIk. AVTO ŠKODA 110 L letnik oktober 1973 dobro ohranjen, prodam. Ivan Smonkar, Lopata 21 b. Ce- lje- STOENKO letnik 1975. prevoženih ca. 40.000 km prodam. PoruidtM pod oznako »OGLED NA DOMU«. OTROŠKO POSTEUO z Jogi vlož- kom in športni voziček, prodam. Ljubljanska 80. ali telefon 28- 128. SPALNICO kompletno, ugodno prodam. Ogled mogoč vsak dan od 1S.-16. ure. MIličevič. Puco- va 4. Lava. LES za ostrešje hiše 10 x 10 m ugodno prodam. Imam tudi za vikend manjše mere. Ponudbe pod oznako »LES«. RENAULT 12 letnik 1975 prodam. Ogled pri Marjanu Grilu. Celje. Vrunčeva 37. po 16. uri. AUSTIN 1100 letnik 1969. neregi- striran, prodam skupaj ali po delih. Ogled vsako solK>to in ne- deljo. Žerjav. Rove 2, Franko- tovo. DVE FANTOVSKI OBLEKI št 8 prodam. Ivan Kavka, Ul. II. bata- ljona 22, Šentjur. VW 1200 karmanžija karamboliran sprednji del, prodam lahko tudi po delih. Vinko KoštomaJ, Hre- nova 4, Strmec, pri Vojniku. AMI BREAK XII/72 prodam, lahko tudi po deHh. Mikeln, Petrovče 127, tel. 704-206. NSU 1200 - karamboliran, ugodno prodam za rezervne dele. Mož- no tudi po delih. Franc Bračko, Ložntoa 28. Žalec. SOBNO GARNITURO, raztegljiv kavč in 2 fotelja s prevlekami, ugodno prodam. A. But, Ljub- ljanska C 70. VRTNE STOLE, rabljene, prodam. BHe »Paril« Celje, leL 217-63. SEDEŽNO GARNITURO (novo ta- pecirano) klubsko mizico in zložljivo posteljo, prodam. Mar- jana Klanjšek, Vojkova 1 Celje, tel. 27-259. TOVORNI AVTO FAP - 13 letnik 1968 kasoner. prodam. Danijel Špindler. Frankoiovo 52. MINI MORIŠ 1000, letnik 1977, zadnja stran poškodovana, si- cer dobro vzdrževan prodam. Jožefa Žohar. Gornja vas 80. PreboM. HAT 750 letnik 1972 prodam, in- fonnacije po telefonu 22-733. VVARTBURG TURIST, star 2 leti prodam ali zamenjam za limuzi- no. Franc Krašovec, Marija gra- deč 27 a. Laško. Z 101 I. 1974 prodam. Marjan Po- točnik, Drešinja vas (pri gasil- skem domu). KUPIM KIPER prikolico, nosilnost 5-6 L v dotKem stanju, kupim. Ivan Go- t>ec, Zavarše 11 a Grobeino. ZARADI RUŠENJA HIŠE kupim stanovanjsko hišo z nekaj zem- lje, od Petrovč do Šentjurja. Po- nudbe čimprej! I. Horvat Tehar- je 6. MOTOKULTIVATOR 8-12 KS S priključki kupim. Albin Lokar. Vegova 34. Celje. ŠPORTNI VOZIČEK in sedež za v avto. dobro ohranjen, kupim. Kržišnik. Cesta žalskega tabora 5. 63310 Žalec. STANOVANJE, dvosobno ali tro- sobno, ali Nšo, kupim. Ponudbe pod »BANČNI KREDIT«. MANJŠO BARAKO, kupim. Ponud- be na telefon 25-748. od 15. ure dalje. STANOVANJA GARSONIERO ali sobo s soupora- bo sanitarij Išče mlajši par, inte- lektuatea, za eno leto v Celju. Ponudbe pod ozneko »PO- MLAD«. MLAD PAR vzame v najem sol>o In kuhinjo v Celju. aH bllžn^ okoU- cl. Ponudbe pod »MIRNA«. FANTA sprejmem na stanovanje - Stovenec. Trnovlje 176. ŠTUDENT nujno Išče opremljeno sobo v Celju. Zaupen, resen In reden plačn!k. Ponudbe pod »DOGOVOR«. VEČJO SOBO v Celju Iščem. Po- nudbe pod oznako »2-3 LETA«. FANT zaposlen Išče sobo v Celju ali bUžnJi okolici. Ponudbe pod oznako »MIREN«. DRUŽBENO KOMFORTNO STA- NOVANJE 40 m', zamenjam za večje. Ponudbe pod »NA- GRADA«. ZAPOSLITEV NATAKARICO lahko začetnica brez kvalifikacije sprejmem ta- koj. Pismene ponudbe pod »PRIDNA«. KV AVTOMEHANIKA in delavca za priučHev sprejmem takoj ali po dogovoru v moderno opremlje- no delavnk» v Velenju. Zaslu- žek dober. Jože Jakopec. Koso- velova 16. Velenje. DVA FANTA VZDRŽEVALCA ter avtomehanikF sprejmem takoj. Avtoservis šariah, Zadobrova 39 c. FRIZERSKO POMOČNICO sprej- mem. Viki Fonda, PreboM. RAZNO VEČJI PROSTOR oddam za skladi- šče aH mirno obrt Pismene po- nudbe pod »MARIBORSKA«. VARSTVO za sedem mesecev sta- rega fantka iščemo najraje v Žalcu ali bližnji okolici, z mese- cem majem 1980. Pišite na na- stov: Kržišnik, Cesta žalskega tabora 5, 63310 Žalec. VARSTVO za dve leti starega otro- ka, za dopoManski čas, iščem. Drugo dogovor. Ponudbe pod »DOBRO PLAČAM«. OSAMUEN FANT 27 - 180, po- šten, dotKOsrčen, mirne narave. žeU spoznati resno in dobrosrč- no dekle za prijateljska sreča- nja. Samo resne ponudt>e poš- ljite pod »V DVOJE JE LEPŠE«. IŠČEMO POŠTENO ŽENO za ne- kajurno dnevno pomoč na do- mu. Ostalo po dogovoru. Lupše. Maigajeva 8. Celje. tel. 21-969. INŠTRUKCIJE za matematiko, za 6. razred osnovne šole, nujno Iščem. Ponudbe pod oznako »INŠTRUKCIJE«. Delovna organizacija ELEKTROSIGNAL Celje, Lava 6a komisija za delovna razmerja razpisuje za mandatno dobo 4 leta prosta dela m naloge VODJE TEHNIŠKO- KOMERCIALNE SLUŽBE Pogoji: visokošolska izo- brazba elektrotehniške smeri Vloge z dokazili sprejema splošno-kadrovska služba v roku 15 dni od dneva ob- jave. Zdravstveni center Celje potrebuje za svoje delavce samske sobe (po možnosti z lastnim vho- dom) za zdravnike. Kdor nam lahko pomaga, nam naj to sporoči na tele- fon 22-222, int. 218 - refe- rentu za stanovanjske za- deve ZC Celje. Televizija Ljubljana potrebuje za snemanje nekaterih delov dokumentarne nadaljevanke ZGODOVINA SLOVENCEV Statiste iz vse Slovenije vseh starosti. Prijave za poizkusno snemanje pošljite do 10. 4. na naslov: TV Ljubljana, M. Pijade 10 - Dokumentarno - feljtonska redakcija TV - Zgodovina Slovencev, pri tem pa navedite naslov, rojstne podatke ter priložite novejšo fotografijo. Izbrane kandidate bomo obvestili po pošti. SIGMA ŽALEC Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja naslednja delovna opravila in naloge VODJA KNJIGOVODSTVA POGOJ: Višja šola ekonomske smeri s štiriletnimide- lovnimi izkušnjami na vodstvenih delovnih opravilih ali srednja šola ekonomske smeri s 6 letnimi delovnimi izkušnjami na vodstvenih delovnih opravilih Osebni dohodki so v skladu s samoupravnim spora- zumom o skupnih osnovah in merilih za rzizporeditev čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohod- ke SIGME Žalec. Pismene prijave o izpolnjevanju razpisnih pogojev z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni-^ objavi na nctslov: SIGMA ŽALEC, kadrovska služba - Pečnikova 1, Žalec - 27. marec 1980 NOVI TEDNIK - stran 19 ^pELJA, 30. 3. ,0 POROČILA (Lj) ^5 ZA NEDELJSKO DOBRO JU- ' TRO - PEVSKI TABOR \ ŠENTVID: ZAMEJSKI ZBORI ' (Lj) ,40 ŽIVLJENJE NA ZEMUl. do- kumentarni film (Lj) .35 OTROŠKA ODDAJA (Lj) 35 TV KAŽIPOT (L)) ,56 MOZAIK (Lj) Igo Harrachow SMUČARSKI ' POLETI (IV, Lj) ■ 00 POROČILA (do 14 05) (Lj) ^40 POTOPLJENA MESTA, do- kumentarna serija (Lj) ^5 NOGOMET JUGOSLAVIJA ; I ROMUNIJA, prenos (JRT) L v odmoru ŠPORTNA PORO- f ČILA IN PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) ,720 RISANKA (Lj) ;25 POROČILA (Lj) 730 DAMA IZ ŠANGHAJA, ameri- ški film (Lj) j55 MOST, glasbena risanka (Lj) 910 RISANKA (Lj) 915 CIKCAK (Lj) 926 ZRNO DO ZRNA (Lj) 930 TV DNEVNIK (Lj) 955 PROPAGANDNA ODDAJA (M) OOO s Lukič ZLOM, nadaljeva- nje m konec (Lj) ,130 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 1135 REPORTAŽA (Lj) 515 V ZNAMENJU (Lj) 225 ZABAVNOGLASBENA OD- DAJA (Tg) p40 ŠPORTNI PREGLED (Bgd) Oddajniki M. TV mreže: 1555 NEDELJSKO POPOLDNE (Bgd) 1930 TV DNEVNIK (Zgb) J)00 DOKUMENTARNA ODDAJA (Zqb II) »50 V(5eRAJ, DANES, JUTRI (Zgb II) 1110 KRATEK FILM (Zgb II) 1130 IGRANI FILN/1 (Bgd II) aOO KRONIKA FESTIVALA MA- LIH EKSPERIMENTALNIH ODROV (Sa II) fONEDELJEK, 31. 3. !55 TV V ŠOLI: TV vrtec. Kultur- na govorjenja, Pokrajina, (Zgb) lOOO TV V ŠOLI: Materinščina. Ri- sanka, Zemljepis (do 11.25) (Bgd) «55 TV V ŠOLI, ponovitev (do 16.00) (Zgb) 1625 KMETIJSKA ODDAJA TV SA- RAJEVO (Lj) 'l725 POROČILA (Lj) 17.30 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI, otroška serija (Lj) 17.45 MALA ČUDESA VELIKE PRI- RODE (Lj) 18 00 TREBA JE ZNATI, film o pro- metu (Lj) 18 10 IZOBRAŽEVANJE - NAŠ DO- ŽIVLJENJSKI SPREMUE- VALEC, oddaja iz cikla NE- NEHNO IZOBRAŽEVANJE (Lj) 18 35 OBZORNIK (Lj) 18 45 MLADINSKA ODDAJA (N Sad) 19 15 RISANKA (Lj) 19 20 CIKCAK (Lj) 19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19 30 TV DNEVNIK (Lj) 1955 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20 00 L Madetoj JUHA, filmska opera (Lj) 21 45 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21 50 V ZNAMENJU (Lj) 22 05 KULTURNE DIAGONALE (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17 10 TV DNEVNIK V MADŽARŠČI- NI (N Sad) 17 30 TV DNEVNIK (Bgd) 17 45 OTROŠKA ODDAJA (Bgd) 18 00 PRAVUlCA (Zgb) 18 15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA (Bgd) 18 50 TELESPORT (Zgb II) 19 30 TV DNEVNIK (Zgb) 20 00 ZNANOST (Zgb II) 21 00 VČERAJ, DANES, JUTRI (Zgb II) 21 20 ČRNI KRUH, TV nadaljevan- ka (Bgd II) 22 30 KRONIKA FESTIVALA MA- LIH EKSPERIMENTALNIH ODROV (do 22 50) (Sa II) TOREK. 1. 4. 9 15 TV V ŠOLI Moja šola. Poštni nabiralnik, Devnik 10 (Zgb) 10 00 TV V ŠOLI Dokumentarni film, Risanka. Glasbeni pouk. Pisatelji med nami (do 11 35) (Bgd) 16 05 ŠOLSKA TV Ekonomska pogojenost neuvrščenosti. Pravemu človeku pravo de- lo. Streha v naravi (Lj) 17 05 POROČILA (Lj) 17 10 JAKEC IN ČAROBNA LUČ- KA, otroška serija (Lj) 17 25 PISANI SVET (Lj) 18 00 JUGOSLOVANSKI NARODI V PLESU IN PESMI (BOSNA) (Lj) 18 30 OBZORNIK (Lj) 1840 MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIKCAK (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TVD (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 AKTUALNA ODDAJA (Lj) 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.55 B. Prus: LUTKA, TV nadalje- vanka (Lj) 22.15 V ZNAMENJU (Lj) 22.30 ZA LAHKO NOČ (do 22 35) (Li) Oddajniki II. TV mreže: 17 10 TVD V MADŽARŠČINI (N. Sad) 17.30 TVD (Bgd) 17 45 OTROŠKA ODDAJA (Zgb) 18 15 KNJIŽEVNI KLUB (Sa) 18 45 NARODNA GLASBA (Bgd) 19 30 TVD (Zgb II, Sa) 20 00 GLASBENA ODDAJA (Bgd II) 20 50 VČERAJ, DAr^ES. JUTRI (Zgb II) 21 10 DRUŽBENA TEMA (Bgd II) 22 00 PESMI IN PESNIKI (Zgb II) 2230 KRONIKA FESTIVALA MA- LIH EKSPERIMENTALNIH ODROV (do 22 50) (Sa II) SREDA, 2. 4. 9 30 TV V ŠOLI: Lutkovni film (Zgb) 10.00 TV V ŠOLI Izobraževalna oddaja. Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba (do 11.10) (Bgd) 17 20 POROČILA (Lj) 17.25 A Ingolič UDARNA BRIGA- DA, mladinska nadaljevanka 17 40 TISOČ LET BIZANTINSKEGA CESARSTVA, serijska od- daja (Lj) 18 10 MLADI GLASBENIKI NA TEKMOVANJU VILLA LO- BOS (Lj) 18 40 OBZORNIK (Lj) 18 55 NE PREZRITE (Lj) 19 10 RISANKA (Lj) 19 15 CIKCAK (Lj) 19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19 30 TVD (Lj) 1955 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20 00 FILM TEDNA POSLEDNJI PODVIG DIVERZANTA OBLAKA, jugoslovanski film (po filmu PORTRET REŽI- SERJA VATROSLAVA MIMI CE) (Lj) 22 00 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 22 05 V ZNAMENJU (Li) ČETRTEK, 3. 4. 10 00 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Umetnost, Zgodba (do 11 35) (Bgd) 15 55 ŠOLSKA TV: Ekonomska pogojenost neuvrščenosti. Pravemu človeku pravo de- lo. Streha v naravi (Lj) 16.55 POROČILA (Lj) 17.00 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI (Lj) 18.00 OTROŠTVO MLADOSTI, mladinska nadaljevanka TV Sarajevo (Lj) 18 30 OBZORNIK (Lj) 18 40 MLADI O MLADIH (Lj) 19 10 RISANKA (Lj 19 15 CIKCAK (Lj) 19.24 ZRNO DO ZRNA (g) 19.30 TVD (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 V ŽIVO (Lj) 21 30 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21 35 GLASBENI MAGAZIN (Lj) 22.20 V ZNAMENJU (Lj) PETEK, 4. 4. 8 55 TV V ŠOLI človek in pro- met. Ruščina, Kaj bomo iz- delovali (Zgb) 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Ri- sanka. Zgodovina, Reporta- ža (Bgd) 14 55 TV V SOLI, ponovitev (Zgb) 17.15 POROČILA (Li) 17.20 Ml SMO SMEŠNA DRUŽINA, otroška serija (Lj) 17.35 PTKiJE STRAŠILO, mladin- ska nadaljevanka (Lj) 18 00 DOMAČI ANSAMBLI PLAN- ŠARJI JOŽETA JERŠINOV- CA (Lj) 18.30 OBZORNIK (Lj) 18.40 RAČUNALNIŠTVO, izobraže- valna serija (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIKCAK (Lj) 19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TVD (Lj) 19 55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 2000 GLASBENA ODDAJA (za JRT) 21 00 TIGROVE BRIGADE, serijski film (Lj) 21 55 V ZNAMENJU (Lj) 22 10 NOČNI KINO BRAT, ALI LAHKO PRIHRANIŠ PARO, angleški film (Lj) SOBOTA, 5. 4. 8.00 POROČILA (Lj) 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČ- KA, otroška serija (Lj) 8.20 A. Ingolič: UDARNA BRIGA- DA, mladinska nadaljevanka (Lj) 8.35 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI, serijska oddaja (Lj) 8.50 OTROŠTVO MLADOSTI, mladinska nadaljevanka TV Sarajevo (Lj) 9.20 PISANI SVET (Lj) 9.55 LONDON JE MOJ, TV nada- ljevanka (Lj) 10.45 POT DO PRAVIČNE IN SPODBUDNE DELITVE, izo- braževalna serija (Lj) 11.15 DOKUMENTARNA ODDAJA 11.45 POROČILA (do 11.50) (Lj) 14 15 GULIVERJEVA POTOVA- NJA, ameriški film (Lj) 15 25 NOGOMET VOJVODINA : CZ, prenos v odmoru (N Sad, Lj) 17 20 POROČILA (Li) 17 25 RISANKA (Lj) 17.30 KOŠARKA CIBONA JUGO- PLASTIKA, prenos v odmoru .. (Zgb, Lj) 19.00 NAŠ KRAJ (Lj, 19.15 ZLATA PTICA, pravljica (Lj) 19 20 CIKCAK (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TVD (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 L. Norgaard VZPON MADSA ANDERSENA, nadaljevanje in konec (Lj) 20 50 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.55 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA (Lj) 21.45 ZLOMLJENO SRCE. ameri- ški film (Lj) 23.25 TV KAŽIPOT (Lj) 23.45 POROČILA (Lj) iAmOCELJE SPORED OD 27.3. DO 2.4.1980 Četrtek, 27. 3.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 15.45 zabavni globus, 16.00kronika, 16.15 če- stitke in pozdravi, 16.30 V 2lVO, 18.00 zaključek spo- reda. Petek, 28. 3.: 8.00 poročila, 8.05 petkov mozaik (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 1S.30 obve- stila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 glasbo vam izbira... 17.45 turi- stična oddaja 18.00 zaključek sporeda. Sobota^ 29. 3.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami (vmes ob 9.00 poročila), 9.30 filmski sprehodi, 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 15.45 športna so- bota, 16.00 poročila, 16.05čestitke in pozdravi, 17.00 kronika, 17.15 lestvica zabavnih melodij, 17.30 kulturni £eyton, 17.45 zabavni globus, 18.00 zaključek sporeda. Nedelja, 30. 3.: 10.00 poročila, 10.10 obvestila, 10.30 onkraj srebrne črte, 10.45 predstavljamo vam, 11.00 vedri zvoki, 11.15 zabavni globus, 11.30 kmetijska od- daja, 12.00 četitike in pozdravi, 13.00 poročila, 13.05 med prijatelji, 13.30 literarna oddaja, 13.45 iz domačih logov, 14.00zaključek sporeda. Ponedeljek, 31. 3.: 8.00 poročila, 8.05 športno dopol- dne (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in poz- dravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.45 le- stvica narodnozabavnih melodij, 17.30 športni pregled, 17.45 glasbene novosti, 18.00 zaključek sporeda. Torek, 1. 4.: 8.00 poročila, 8.05strokovnjak svetuje (vmes ob 9.00 poročila), 10,00 zaključek sporeda, 15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi. 16.30 reportaža, 16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 iz arhiva resne glasbe, 17.45 vedri zvoki, 18.00 zaključek sporeda. Sreda, 2. 4.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15,30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15domači an- sambli, 17.30 aktualno, 17.45 iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 zaključek sporeda. IZ SPOREDA Četrtek, 27. marec ob 16.30: V ŽIVO: SPOMENIŠKO VARSTVO NA CELJSKEM OBMOCJU. Ni naključje, da smo izbrali to temo za pogovor pred mikrofonom v studiu. V oddaji bo sode- loval dr. Ivan Stopar z Zavoda za spomeniško varstvo v Celju. Beseda bo tekla o občutljivi problematiki našega odnosa do materialne kulturne dediščine, ki je na celjskem območju ni malo. Oddajo bo vodil Drago Medved. Petek, 28. 3. 1980 od 17.45 do 17.58 - TURISTIČNA ODDAJA Oddaja, ki je na sporedu vsak drugi petek, vsakih štirinajst dni. Za tokratno se je nabralo veliko aktual- nega gradiva. Predvsem bo beseda tekla o prvih kora- kih območne Poslovne skupnosti za turizem, zares prvih, kajti ta poslovna skupnost je zaživela šele z začetkom letošnjega leta. V oddaji bo dobila ustrezen prostor tudi redna konferenca Celjske turistične zveze, ki je zaradi gledanja na delo turističnih društvenih organizacij dobila poseben odmev in - kritiko. Pomembna je bila tudi seja upravnega odbora Turi- stičnega društva v Celju, sicer bomo v oddaji sprego- vorili še o letošnji hortikulturni akciji v mestu ob Savinji. ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU UTRINKI IZ JUGOVZHODNE AZIJE SPOMENIKI SO RES MOGOČNI PIŠE: ^ ERNEST REČNIK Hotel Tangy ni bil prvora- zreden, vendar je bil soliden. Klimatskih naprav ni bilo potrebn«) vključevati, ker ni bilo prav nič vroče. Ponoči jo .še (lc/.<'val(), zato je zjutraj na h(»t«'l in okolico legala gosta rnrgla, vendar jo je Iropirno sonce ktnaUi popilo. Odpelj.ili smo se v nieslo, ki itna okoli 120.000 prebi v.ticev. Spolotti.i smo se ustavili in si ogledali trg v Tanngvju, ki je bil zelo