V SREDISCU POZORNOSTI ODPRTA V DECEMBRU TUDI OB SOBOTAH POPOLDNE I, torek, 23.11.1982 CENA 9 din lik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO GcXa. V U dneh .so notarji ......... predse* ? in Mi^o tC'Otcicern, f™"'""'" „ mestu socialistične, LŽŠ TZvrdlJ C,>1«*J« « - »«<>: 'vdan Gnojila kmetu, ki vlaga v tovarno Posojilo za redno oskrbo Slovensko kmetijstvo bo delovnemu kolektivu Ina Kutina posodilo 800 milijonov dinarjev za dograditev nove tovarne mineralnih gnojil — Gorenjski porabniki gnojil bodo zbrali 54 milijonov, kar jim zagotavlja redno oskrbo v naslednjih petnajstih letih — Način združevanja bo enostaven: pri vsakem kilogramu dva dinarja za posojilo — Vračilo čez osem let po 16-odstotni obrestni meri Kranj — Predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij so se s podpisom samoupravnega sporazuma septembra v Kutini obvezali, da bodo v naslednjih dveh letih zbrali 800 milijonov dinarjev in jih dali delovnemu kolektivu Ine kot posojilo za izgradnjo druge faze tovarne mineralnih-gnojil. Sporazum obremenjuje tudi gorenjske porabnike. Ti bodo.v dveh letih zbrali za kutinsko tovarno 54 milijonov dinarjev. Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske bo prispeval 10,9 milijona, od tega temeljna organizacija Kmetijstvo 5,6 milijona in tozd Kooperacija Radovljica 5,3 milijona dinarjev. Večje breme bo nosilo zasebno kmetijstvo, v čigar lasti je tudi 85 odstotkov vseh obdelovalnih površin. Gorenjska kmetijska zadruga bo posodila tovarni 31,2 milijona, kmetijska zadruga Škofja Loka 8,8 milijona, Srednja vas — Bohinj 1,4 in zadruga Bled 1,7 milijona dinarjev. Za plačilo prvega od štirih deležev so predstavniki gorenjskih kmetijskih organizacij zaprosili za posojilo pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske. Ostali denar naj bi sproti zbrali porabniki, s tem da bi pri vsakem kilogramu kupljenega gnojila prispevali dva dinarja kot posojilo tovarni. Takšen način zbiranja denarja bo najbolj enostaven, pričel pa bo veljati s prvim januarjem prihodnjega leta. Gnojiio bo dobil le tisti, ki bo vlagal v tovarno. Ina Kutina bo pričela vračati posojilo leta 1990 po 16-odstotni obrestni meri. Že drugo leto bodo v stari in novi kutinski tovarni proizvedli 164 tisoč ton mineralnih gnojil in leto zatem 191 tisoč ton. Ob koncu srednjeročnega obdobja, ko bo stekla celotna proizvodnja v novi tovarni, bo Ina dala na trg 250 tisoč ton gnojil. Osemsto milijonov slovenskega kmetijstva, zagotavlja delovni kolektiv iz Kutine, bo dovolj za 15-letno redno oskrbo trga s tem iskanim reprodukcijskim materialom. Ob vsakoletnem, kroničnem pomanjkanju umetnih gnojil v naši republiki je tovrstno združevanje denarja za boljšo oskrbo v prihodnosti vsekakor smotrno. Lahko pa se zgodi, da bo v letih zbiranja posojila poraba gnojil manjša kot sicer; s tem tudi hektarski donosi pridelkov in kmetijska proizvodnja nasploh. Dva dinarja, namenjena za posojilo, namreč ne bosta vračunana v ceno pšenice, krompirja, koruze, mleka in mesa. C. Zaplotnik 22. STRAN Kako varčevati s plinom? Strokovno posvetovanje o etnološki dediščini — V dvorani krajevne skupnosti Stražišče pri Kranju je bilo minuli četrtek in petek strokovno posvetovanje pod naslovom Etnološka dediščina izročilo današnjemu času. Pripravilo ga je Slovensko konservatorsko društvo, pokroviteljstvo pa je prevzela skupščina občine Kranj. Na posvetovanju so opozorili, da je stanje spomenikov na Slovenskem marsikje precej kritično. Vzrokov za to je več, med poglavitnimi pa je prav gotovo stihijska urbanizacija. Srečujemo se z neprimernimi adaptacijami, pa tudi tovrstnih strokovnjakov je premalo. V prihodnjem srednjeročnem programu bi morali temu vprašanju posvetiti večjo skrb in še posebej pozorno obravnavati tako imenovana delavska naselja. Ob tem pa velja še poudariti, da ohranjanje spomenikov ni le skrb konservatorjev oziroma etnologov, marveč sodi v okvir širše družbene skupnosti. — A. Ž. Usklajeno načrtovanje Na nedavnem zboru borcev občinskega odbora v Kranju so poudarili, da smo bili vsa leta po vojni priča fantastičnemu ekonomskemu in socialnemu razvoju. Vedno smo verjeli, da bo jutrišnji dan še boljši. Toda to, kar se je dogajalo zadnjih pet let, bomo poravnavali prihodnjih deset let. Nobena, še tako dobra resolucija nas ne more rešiti potrebnih odrekanj na račun včerajšnjega dne. Ob sedanjem trenutku načrtovanje družbenega načrta za prihodnje leto ni enostavno. Na dosedanje slabosti kaže, da tik pred dvanajsto sestavljamo tako pomemben dokument za prihodnje leto. Laže in z veliko večjo mero realnosti bi zdaj lahko načrtovali razvoj za leto 1984. In ker žal ni tako, je še zmeraj bolje nekaj, zato pa čimbolj organizirano ter realno usklajeno, čeprav tik pred zdajci. V prihodnjem letu bo treba povečati izvoz na konvertibilno področje v Sloveniji za 15 odstotkov, pri čemer se ne bomo smeli prav nič dodatno zadolžiti v tujini. Le to nam zagotavlja vzdrževanje zunanje likvidnosti države. Ob povečanem izvozu bi po predvidenih izračunih morali zmanjšati osebno, skupno in splošno porabo za okrog 7 odstotkov. Izjeme so le tiste investicije, ki prispevajo k večjemu izvozu. Ti dve osnovni načeli pa mora spremljati učinkovitejše gospodarjenje, varčevanje na vseh področjih življenja in dela ter zaostritev odgovornosti za upravljanje z družbenimi sredstvi in izvajanje dogovorjenih nalog. Predvideno zmanjšanje vseh vrst porabe bo treba uskladiti tudi s srednjeročnimi dokumenti, kjer takšno omejevanje zdaj ni bilo predvideno. Ko načrtujemo smernice jutrišnjega dne, ne vemo, kakšni naj bi bili ukrepi in omejitve na kreditnomonetarnem področju. Z njimi je treba pohiteti, sicer bodo to bolj predvidevanja kot realne možnosti. Prav tako ne bi smeli kasniti s sprejemom tistih spremljajočih dokumentov, ki bodo pripomogli k uresničitvi resolucije. Predvsem pa se ne bi smelo zgoditi to, kar se je letos, da smo nekatere dokumente sprejeli zelo pozno, nekaterih pa sploh nismo. Med nejasnostmi, ki jih je treba razrešiti, so tudi neporavnane obveznosti republike do proračuna federacije za letos. Še posebno usklajeni in jasni pa moramo biti na dveh področjih. V osnutku republiške resolucije za prihodnje leto je predvideno irisoko naraščanje sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Čeprav je predvideno zelo visoko nadomestno zaposlovanje, bi bilo treba podrobneje pojasniti visok porast sredstev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ob pričakovanih večjih težavah pri zaposlovanju je namreč slednje preslabo opredeljeno. Ni smernic, kako naj se poleg nadomestnega zaposlovanja in zaposlovanja pripravnikov v združenem delu poiščejo še druge možnosti za zaposlovanje mladih, ki prvič stopajo v delovno razmerje. To je le nekaj nejasnih točk iz jutrišnjega načrta, ki pa hkrati pomenijo, da mora biti sestavljanje teh dokumentov zares uskla- ieno■ A. Žalar ifOtroci dlje v varstvu ^ZVsđ^^^ - ^,di spremembe v stro-■^Tfu z otroki- Za nekatere otroke se je bivanje podalj- 12 ur - Spremembi delovnega - združenem delu se v 18 kranj-vrtcih skušajo kar najbolj iti V novembru so povpra-starše zaradi podaljšanega oskega varstva, vendar pa ',da je trenutno 700 otrok, ki potrebujejo podaljšano popol-»varstvo v vrtcu, le začasno. Z » o spremembi delovnega • decembru se bo verjetno »otrok za podaljšano bivanje ^ staršev pride po otroke do i pravi ravnateljica Vzgojno- \esxL KRANJ varstvenega zavoda Kranj Meta Benčič, »v dežurnih vrtcih, za sedaj so to trije, pa so otroci tudi dlje v varstvu. Varuške odpeljejo otroke, ki morajo dlje čakati na starše v dežurne vrtce, tako da ne prihaja do teea da bi bili vsi vrtci odprti za par otrok Ob sobotah, pa prav tako že nekaj' časa niso odprti vsi vrtci, pač pa je dežurnih le šest.« S takšno organizacijo podaljšanega varstva, ki se je pokazalo s spremembami delovnega časa, skušajo v kranjskih vrtcih privarčevati na materialnih stroških, ki se seveda z daljšanjem obratovanja vrtca razumljivo večajo. Vendar vzgojiteljice in varuhinje, ki so ta mesec morale podaljšati tudi svoj delavnik, ne opozarjajo le na povečanje stroškov, pač pa na čas, ki ga nekateri otroci prebijejo brez staršev. Za nekatere otroke se je namreč bivanje v vrtcu raztegnilo od prejšnjih desetih ur na dvanajst ur. To pa je seveda zelo skrčilo tudi čas, ki ga mora majhen otrok prebiti s starši. »Jutranji prihod v vrtec se za otroke ni prav nič spremenil, nekateri morajo zaradi drugačnega prevoza priti še celo bolj zgodaj kot doslej. Večina varuhinj je že doslej delala deljen delovni čas, zato so sicer nove razmere sprejele z razumevanjem, vendar pa brez novega kadra, če bodo tudi kasneje vrtci odprti okoli 12 ur, ne bo šlo. Daljši čas v vrtcu namreč pomeni tudi nekaj organizacijskih sprememb pri delu z otroki. Več bodo morali biti zunaj na svežem zraku, kar pomeni še popoldanski sprehod, popoldanska malica in podobno,« meni Meta Benčič. O problemih podaljšanega bivanja v vrtcih bo morala spregovoriti tudi skupščina otroškega varstva v decembru. Kot kaže, bo polovica otrok ostajala v varstvu dlje kot doslej, za polovico pa se ne bo trajanje varstva nič spremenilo. Za otroke je sicer najugodnejše, če na starše lahko počakajo v istem vrtcu, vendar pa verjetno ni računa, da je ponekod vrtec odprt za dva, tri otroke. Polovica oddelka je verjetno še tisto število, zaradi katerega bi oddelek lahko ostal odprt tudi dlje. Potovanje v dežurni vrtec je morda za otroka prijetna sprememba, za varuhinjo in starše pa prav gotovo še obremenitev. Skratka, spremenjen delovni čas bo moral prinesti tudi nekatere spremembe v strokovno delo v vrtcih, pri čemer bodo seveda morale sodelovati strokovne institu- L. M. »mvfi novembra zima že pokazala svoje zobe in pobelila hribe in gore, pa smo v nižinah še m irazpoloženi. Minuli teden je bil prav prijeten, kar prikazuje tudi naš posnetek. ZJ u i fi v-a mrzlo to razigranih otrok ni oviralo, da bi, četudi v zimskih oblačilih, izkori-""}je bilo do> aj . za iqr0 na suhem. Tako so verjetno storili tudi drugi Ijubite- iri sJrindali na sprehode po poljih in gozdih, v hribe in še kam. Kmetje so ugodno vre-Uli za zadnja jesenska dela. - Foto: F. Perdan NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK. 23. NOVEMBRA 1! PO JUGOSLAVIJI UDARNIŠKA NEDELJA Iz zasavskih premogovnikov je prišlo v nedeljo prek dva tisoč jamskih vozičkov, oziroma več kot 1700 ton premoga. To je lep proizvodni rezultat prvih skupin rudarjev iz Zasavja, ki so v nedeljo delali udarniško. Na udarniško delo je prišlo 132 rudarjev v Trbovljah, v hrast-niškem premogovniku jih je bilo na delu 95 in še v drugih jamah 146 rudarjev. VEČ OSEBJA KOT GOSTOV čeprav je bila v soboto in v nedeljo naša obala sončna, je bilo zaradi maloštevilnih gostov zaprtih kar dve tretjini hotelov, v odprtih pa je bilo komaj 330 gostov, kar je manj kot je osebja. Vendar v hotelih poudarjajo, da je to le začasno zatišje in, da imajo za praznike napovedan obisk veliko domačih turistov. PROBLEMSKA KONFERENCA V IMV V enoletnem obdobju je v IMV Novo mesto uspelo prebuditi večino osnovnih organizacij. Komunisti so se začeli zavedati svoje vloge in odgovornosti za odstranjevanje problemov znotraj kolektiva, so poudarili na sobotni problemski konferenci ZKS v IMV Novo mesto, na kateri so se pogovorili predvsem o poslovanju. Med problemi, ki najbolj stiskajo ta 6.000 članski kolektiv s 400 komunisti velja v prvi vrsti omeniti, je prav gotovo fluktuacija delavcev. Odšla je vrsta strokovnjakov, ki bi jih nujno potrebovali. Glavni vzrok so nizki osebni dohodki, slabe delovne razmere, nezadovoljivo reševanje stanovanjskih vpra • šanj, kar je najbolj prizadelo dela vce iz p roiz vodn je. LE DESETINA NAKUPOVALCEV OD NAS Dober mesec je mimo, kar so začli veljati ukrepi zveznega izvršnega sveta o omejitvi potovanj v tujino. Po podatkih, ki so jih zbrali v Trstu, prihaja iz Jugoslavije le še destina prejšnjega števila kupcev. Tako so morali trgovci odpustiti z dela več tisoč delavcev. Pri tržaški gospodarski zbornici poudarjajo, da se bo moral Trst bolj usmeriti v turizem, ki so ga dvajset let zapostavljali. UVOZ ELEKTRIKE Srbski izvršni svet je sklenil, da bodo pomanjkanje električne energije omilili z uvozom iz sosednjih držav. Dnevno naj bi tako dobili štiri do pet milijonov električne energije. Elektriko bodo vrnili, ko bo začel obratovati nov blok v obrenovški elektrarni. J Miha Marinko med turističnimi delavci — V petek je Miha Marinko obiskal delovni kolektiv Gorenjske turistične zveze. S turističnimi delavci se je pogovarjal o letošnji turistični sezoni ter o nadaljnjem razvoju te gospodarske veje na Gorenjskem. Pogovora se je udeležil tudi predsednik občinskega komiteja ZKS Kranj Stane Pirnat. — Foto: F. Perdan Zbori občanov Odmev na gospodarske razmere Osrednje pozornosti na zborih občanov v vseh krajevnih skupnostih kamniške občine so bile deležne gospodarske in politične razmere, programske konference socialistične zveze in spremembe srednjeročnih načrtov V zvezi z varčevalnimi ukrepi so se oglašali predvsem kmetje. Nekateri kmetje z večjimi kmetijami so Kamnik — Ta mesec so se zbrali občani na zborih v domala vseh krajevnih skupnostih kamniške občine. Le v treh krajevnih skupnostih zbori niso bili zadosti številčni in jih bo kazalo ponoviti. Zbori so bili dobro pripravljeni in na vseh so sodelovali tudi predstavniki občinske konference socialistične zveze. Občani so od njih dobili številne informacije, ki so jih zanimale. Zlasti so bile deležne zanimanja trenutne gospodarske in politične razmere ter v zvezi z njimi najnovejši ukrepi zveznega izvršnega sveta. Samostojno tekmovanje so letošnjo pripravljali Pomembno je zaupanje Kranj - Občinski odbor zveze združenj borcev NOV Kranj je na zadnji seji obravnaval izvajanje stabilizacijskih ukrepov in razpravljal o družbenopolitični aktivnosti organizacij ZB. NS s«ai so ugotovili, da smo bili pri nas vsa leta po vojni priča skokovitemu ekonomskemu in socialnemu razvoju, ki se je kazal v napredku osebnega, družbenega in socialnega standarda. Ta napredek moramo priznati in spoštovat danes tembolj, saj se nahajamo sredi svetovne kriae in se spopadamo s številnimi notranjimi težavami. Ub vseh naporih za razreševanje težav nas čaka odrekanje na številnih področjih. Zato je tudi dolgost borcev, da se povsod aktivno vključujejo v prizadevanja, da bodo ta odrekanja čimmanj boleča. Na seji so poudarili, da je bilo med bore vedno opšazno zaupanje v jutrišnji dan- A Ž. Radovljica — Ko pomlad v Radovljici . _ občinsko delovno tekmovanje kovinarjev, so se nameravali priključiti jeseniški železarni. S tem bi jim bila olajšana organizacija, za katero doslej niso imeli zadostnih izkušenj. Vendar se radovljiški kovinarji, letos preveč na hitro pripravljeni, ne bi mogli meriti z izkušenimi Jeseničani, zato so tekmovanje pripravili samostojno, v okviru radovlji&ega občinskega sindikalnega sveta. Kljub skromnim izkušnjam jim je uspelo. Udeležili so se tudi republiškega tekmovanja in se na njem dobro uvrstili. To jih je opogumilo in za prihodnje leto spodbudilo k samostojni pripravi občinskega tekmovanja kovinarjev. Prihodnje leto bodo vanj vključili še kovinarje, ki kot vzdržievalci delajo v nekovinar-skih organizacijah združenega dela. D. Z. Komunisti zaslužni za uspeh enote KRANJ - V torek, 16. novembra, so se sestali na redni programsko volilni konferenci člani organizacije Zveze komunistov v enoti naše armade, ki nadaljuje tradicije slavne Prešernove brigade. Na zboru so ocenili svoje delo v minulih dveh letih, sprejeli načrt bodoče aktivnosti in imenovali novo vodstvo organizacije. Organizacija Zveze komunistov v enoti, so ugotovili v poročilu o delu v preteklosti, je kot vodilna sila vseh dejavnosti še utrdila svojo idejno politično vlogo. Znatno je prispevala k uspešnosti enote, ki je v vrhu ljubljanskega armad- nega območja. Dokaz, du se je prilagodila zahtevam sedanjega časa, so tudi Hpodbudni rezultati pri raznih oblikah varčevanja. Velik napredek so prav tako dosegli pri sodelovanju z nosilci splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v okolju, kjer se enota nahaja. Program bodočega dela organizacije, ki jo bo še naprej vodil dose danji predsednik Ljubomir Škarič, so zasnovali predvsem na konkretnih nalogah. Tako pričakujejo, da bodo v prihodnjem obdobju dosegli pri delu enote še boljše rezultate. S. Saje bili mnenja, da odmerjene količine goriva zanje ne bodo zadoščale. Pojavilo se je tudi vprašanje, kako zagotoviti rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo. Slednje bodo morali kmetje reševati sami medsebojnega sodelovanja. Dosedanje strojne skupnosti so se dobro odrezale, zato kaže njihov zgled posnemati. Krajevne konference socialistične zveze so bile v preteklem letu aktivne zgolj v pripravah na volitve. Koli" ko je bila njihova aktivnost uspešna, bodo v kratkem času pokazale delegacije in organi krajevne samouprave. Zbori občanov po kratkih polletnih izkušnjah delovanja marca izvoljenih organov še ne morejo izreči realne sodbe. Razprave so se razživele tudi spričo sprememb srednjeročnega načrta. Mnoge krajevne skupnosti si želijo novih šol, zdravstvenih domov ali drugih objektov družbenega standarda, vendar zaostrene gospodarske razmere terjajo zmanjševanje investicijske" porabe. Tako se bodo morale mnoge krajevne skupnosti odpovedati nekaterim v planu opredeljenim potrebam. Vendar pa so zbori občanov terjali, naj se vendarle izgradi kamniški zdravstveni dom. Občani so ovrednotili tudi prednostni red naložb, ki v glavnem zadeva investicijsko vzdrževanje objektov s področja šolstva in otroškega varstva. Velike pozornosti je bilo deležno tudi urejanje prostora. Industrija namreč vse bolj požira zelene površine. Občani so zato predlagali, naj bi se komunalna in industrijska cona širila na prostoru med Kamniško Bistrico in novo obvoznico. D. Ž. ■»lil občinske konferenc« SZDl Jesenic«. Kran,. rtadovljica, Skotja Loka in Trili - Izdala Ča»opi«ro podjetje Glas QLA8 Ustanovitell.GasaobC^K _ od rnega ureAllka j0*e Koinjek - Novinar|i: leopoldlna Bogataj. Danica Dolenc. Dutan . . 77 Z^ il Mencinger Stojan Saje. Darinka Sedej-Kural«. Marija Vo.ćjak, Cveto Zaplotnik, Andrej 2-lar in Danica 2l«bir _ Foto Humer. Helena Jelovčan, Ua Mencjn^r , , _ oblikovalci: Lojze Erjavec, Tomaž Gruden. Slavko Haln in Igor Kokalj - Liat izhaja repo'ter Franc Perdan - Tehnični ureami. i ' januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od oktobra 1947 kot tednik, od |anu.rj.JI9M ^ ^ ^ ^^ ^^ Ljub|j-na Na(|oy urBdnj|tv, ln uprBve „sta: od julija 1974 pa ob torkih .n |*.kin. ^ ^ ^ 51500 603-31999 - Telefoni: direktor In glavni urednik 28 463. redakcija 21-860. Kranj, MoJe »»»I^J-JI -J«®« „rudnik 21-835. komore,ala, propaganda, računovodstvo 28 463, mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproić.no promet 421-1 < 72 - Polletna naročnina m-din._________________________ NAŠ SOGOVORNIK Ljubomir Škarić Uspešno delo komunistov v armadi Kranj — Pred nedavnim so imeli člani organizacije Zveze kc nistov v enoti naše armade, ki nadaljuje tradicije Prešernove brig nrogramsko-volilno konferenco. Na njej so za svojega predsednika] novno izbrali Ljubomira Škarica. Z njim smo se pogovarjali o plavanjih komunistov v preteklosti in načrtih za njihovo bodoče t1 »Zveza komunistov,« pripoveduje nas sogovornik, »ima v številno članstvo. Komunist je vsak starešina; nekateri se včl organizacijo ZK že med šolanjem večino, predvsem mlajšeofic sprejmejo organizacije v enotah, kjer delajo. Velik je tudi odstotek mu ni sto v med vojaki; v naših enotah jih je med 20 in 30 odstotkov. 1 ni in letos na primer, smo sprejeli v Zvezo komunistov okrog 700 i vih članov, največ vojakov . Sedaj, ko prihajajo v armado mladinci L urečno nižje starosti, je sprejemov nekoliko manj, zato moramo hiti i nosebno pozorni na družbenopolitično usmerjenost mladih.c Komunisti v enoti nasploh posvečajo veliko skrbi kvaliteti T iko kandidate za sprejem kot mlade člane Zveze komunistov sabljajo prek raznih oblik izobraževanja. Samo letos je 33 t« ( marksističnega izobraževanja obiskovalo prek tri tisoč slušateljev novno izobraževanje dopolnjujejo tudi s prenašanjem izkušenj st~ ših komunistov na mlajše, utrjevanjem revolucionarnih tradicij pogovorov z nekdanjimi borci in obiskov muzejev pa stalnim J janjem za delo v vojaških kolektivih. »V preteklem dveletnem obdobju,« ocenjuje Ljubomir S> »smo z uveljavlajnjem demokratičnih odnosov dosegli nadaljnjo no in akcijsko rast pri delovanju naše organizacije. Spoznali sr~ ie forumsko delo moč preseči z neposredno aktivnostjo članov teia v osnovnih organizacij. Težišče našega dela je bilo usmerjp motiviranje mladih za izpolnjevanje vseh nalog. ^ Glede borbene pripravljenosti enote, kar je nasa osnovna . nost smo dosegli pomembne rezultate; pohvalimr lahko iz strelno usposobljenost enote, velik korak naprej smo napravili izvedbo raznih vaj na terenu, v katere smo množično vključevali bivalstvo Ob tem smo opravili še veliko drugega dela; sodelovali na raznih prireditvah, pomagali pri izgradnji komunalnih in * objektov ter svojo povezanost z okoljem potrjevali posebno na j_„ iu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Komunisti i veliko prispevali tudi k uresničevanju ustalitvenih ukrepov; sfr-iali smo novatorstvo, opravljanje raznih del z lastnimi močmi, lovanie hrane in varčevanje z živili, opremo ter tehničnimi Prav od zgleda komunistov je bilo odvisno obnašanje kolektiva.« Odgovorno izpolnjevanje teh nalog bo glavni cilj tudi v bodoč: ^ I iavnosti komunistov v enoti. Kot naglasa predsednik Skarič, zatc" bodo površni pri izbiranju v organizacijo, se manj pa ravnodušni morebitnih slabosti v njej. Prizadevali si bodo izgrajevati zavest pesi meznikov za odgovorno obnašanje in ravnanje pri vsakdanjih na1—J v enoti. Obenem bodo iskali možnosti za še bolj organizirano in sodelovanje z okoliškimi družbenopolitičnimi organizacijami, prt vsem mladinsko. Besedilo in si Stojan Saje v.______—---- Volitve so pred vrati V krajevnih konferencah SZDL jeseniške občine se pri! na volitve v organe krajevne samouprave — Dosledno u nje dogovora o kadrovski politiki Tudi krajevne konferenc* se bodo morale vključiti v vanja za spremembe sre' in letnih planov razvoja skupnosti nrf« Jesenice - Krajevne konference SZDL so po splošni oceni v jeseniški občini v minulem obdobju delale se precej forumsko, čeprav je opaziti premike, širše sodelovanje, povezovanje in reševanje problemov. V vseh krajevnih skupnostih - razen na Hrušici in v Podmežaklji - se predsedstva sestajajo dokaj redno in delajo aktivno. ... . Ko na Jesenicah ocenjujejo delo krajevnih konferenc, opozarjajo, da bi Socialistična zveza morala razreševati predvsem najbolj aktualna vprašanja življenja in dela in da so programi dela večinoma preveč splošni in deklarativni. To naj bi poskušali odpraviti na programskih konferencah, ki potekajo v teh dneh. Najbolj aktivne krajevne konference so v Ratečah, v Moistrani, na Plavžu, Blejski Dobravi, Savi, na Ja-vorniku, slabše je v Kranjski gori in na Hrušici, najslabše pa v Podmežaklji. Krajevne konference večinoma delajo prek vaških odborov, na Plavžu, Savi in Javorniku, pai prek uličnih odborov sosesk in lusnin svetov. V Kranjski gori m Žirovnici se pri delu preveč čutijo interesi nosameznih vasi Ko so na predsedstvu konference SZDL spregovorili krajevnih konferenc, so se čv*H da se morajo v vseh teo^ sredinah Čimprej vključiti vprt^ na volitve v organe krajevi* & uprave. Za uresničitev te naloč' odgovorne vse osnovne organih družbenopolitičnih organizacij. * * morajo dosledno slediti doio^J j družbenega dogovora o kacr.^ ^ politiki. Več pozornosti r*'^ V nameniti oceni dela delegaci. razreševanju konkretnih vpra-s posameznih okoljih. Krajevne " . ference SZDL morajo po pres^sj ^ skih konferencah, ki so večinoč*] mimo, nameniti vso pozam«*: ^ ^ cijskim oblikam delovanja in u^ kj čevanja nalog ter reševanu ^ biemov. Prva in pomeni«^ v naloga p a je stalno spremljanje/* bilizacije gospodarstva s pouds^ v* na varčevanju in učinkovitem voju samoupravljanja. D. Priprava na programsko konferenco * in odffnvnrniK i^9 Radovljica - Na delovnem posvetu so se v sredo, 10. novembra sefili predsedniki svetov, koordinacijskih odborov in komisij pri predsedstvu občinske konference Radovljica.rBeseda je tekla o oblikovanju gradiva in o vsebinskem pristopu k razpravam na letni programski seji občinske konference SZDL, ki bo 1». decembra. V dokaj razgibani razpravi so se dogovorili, da na seji ne bodo posredovali delegatom dolgih referatov o delu občinske konference in vseh M njenih organov, temveč se bodo osredotočili na' poglavitne probleme delovanja socialistične zveze v občini, na probleme, ki zaradi svoje pomembnosti izstopajo. Na konferenci bodo osvetlili konkretne probleme, pomanjkljivosti m zavore, ki zmanjšujejo učinkovitost ljevanje treb ob" pičenih n osti ference jevnih jemo, številne nalnih samouprave in odgovorno« ^ meznikov in teles. Osnovno ** dišče bo uresničevanje poiit-kt >c bilizacije in varčevanja rer nje osnovnih življenjskih občanov in razreševan;«? slabosti zlasti na pcc preskrbe. . Ker so v večini krajevni:. s>-že opravili programske i-* razen v Štirih večjih O j skupnostih, lahko prOs^j da Dodo delegati pi^- . krajevne težave od na...... in preskrbo valnih do o Vnizacijskih Zato b! bilo v^ kot priporočljivo* da bi dnevni s iirili / gradivom oziroma štpa v krajevnih skupKv^ TOREK, 23. NOVEMBRA 1982 NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO .3. STRAN O Uspešnost manj uspešnih Po oceni delovnih organizacij večina poslovodnih delavcev F*J delavcev s posebnimi pooblastili dela uspešno — Manj uspeš- im delavcem pa le izjemoma najslabša ocena Kranj — V večini delovnih orga-Sacij kranjske občine so ob za-t.inih računih preteklo leto pjevali tudi uspešnost dela dovodnih delavcev in delavcev s 1Mmimi pooblastili. Kadrovska občine Kranj je sicer prejela le za tri četrtine teh delavcev, Medtem ko ocen za ostalo četrtino Mazarije zdniženega dela niso Wale večinoma iz objektivnih , bodisi, da je šlo za vršilce ti ali so bili na takem odra mestu manj kot leto dni podobno. Ne manjka pa tudi jij, ki so ob zaključnih na zahtevano oceno uspeš-enostavno pozabile, h opisov, ki so jih poslale delovne i je, je razbrati, da sov veličini delovnih organizacij delo lih .delavcev in delavcev s i pooblastili ocenili kot no. Takšno oceno so delavci na samoupravnih organih: oceno je od 151 poslanih ocen jsti poslovnih delavcev preje-139 delavcev, medtem ko je 12 ali 8 odstotkov dobilo slab- ___Vendar pa v oceni, četudi napisana zelo kritično, ven-za nobenega poslovodnega de-ai bila ocena - neuspešen. Ob * vsekakor vsiljuje misel, da ob '^m ocenjevanju, če naj gre za *.orno, odkrito kritiko, takšen 5»Wek vendarle manjka. Se pose-to, ker iz vsega opisa uspes-J*t oziroma neuspešnosti dela v Ndttn obdobju takšna ocena do-bode v oči. Za primer le a opisov: nepoznavanje zako-in neusklajevanje pravnih prelaganje odgovornosti za ,t sklepov, oviranje dela ravnih organov, pomanjka-organizacijskih sposobnosti, na račun izvajanja sklepov pravnih organov in podobno, voraa gre pri tem tudi za od- kljub pomembnim očitkom — govornosti ocenjevalcev samih. Za odgovorno soočanje z dejstvom, da poslovodni organ ne dela dobro in da je zato najbrž treba tudi nekaj poostriti. S takšno težo odgovornosti pa se v delovnih organizacijah no še niso pripravljeni soočiti. Kljub očitnim pomanjkljivostim, nekatere so res velike, je verjetno udobneje počakati do preteka mandata, ko takšna letna ocena lahko vpliva na sprejem ali zavrnitev ponovne kan- didature za takšno odgovorno delo. To pa tudi pomeni, da do izteka mandata delavec, ki ni sposoben opravljati nalog, za katere je zadolžen, povzroča tudi gospodarsko škodo delovni organizaciji, kar se nenazadnje odraža v slabih medsebojnih odnosih v kolektivu in drugih posledicah. Podobne pomanjkljivosti so delavci našteli tudi pri ocenah uspešnosti delavcev s posebnimi pooblastili. Za večino od 266 ocenjenih so bile ocene uspešne, pripombe na delo pa so napisali za dobrih 6 odstotkov ocenjenih, od tega je le eden dobil oceno neuspešen. L. M. Dovolj goriva za kmetijsko dejavnost Ko bodo zaloge pošle ... Kmetijstvo je prednostna panoga gospodarstva, kar se je poznalo tudi pri dosedanji oskrbi s pogonskim gorivom. Ce je kje prišlo do zagat, so jih kmetijske organizacije reševale skupno s Petro-lom. Kranj — Razdeljevanje goriva bo tudi vnaprej temeljilo na sodelovanju s kmetijskimi zadrugami in kooperantskimi organizacijami, le da so količine na ta način pridobljene nafte in bencina zmanjšane. Za oddano tono pšenice dobi kmet 85 litrov nafte, za tono krompirja 40 litrov, za tisoč litrov mleka 60 litrov nafte, za tono mesa plemenske goveje živine 380 litrov in za tono oddanega mesa pitane živine 280 litrov. Gorivo pripada kmetom tudi za rejo ovac in prašičev. Prav tako so izdelani »normativi« za gozdarsko dejavnost. Za posek vsakih desetih kubičnih metrov lesa dobijo kmetje pet litrov goriva za motorno žago in za spravilo enake količine 15 litrov nafte za traktor. »V Gorenjski kmetijski zadrugi izdajamo kmetom potrdila za celotno količino nafte, ki jim pripada na podlagi organiziranega pridelovanja. Toda dokler bo tudi Petrol v škrip-cih — bolj redno oskrbo obetajo za trezmesni Kamnicanov »bed , Se pred poldrugim L™eS Na" P^rožnika pride 'metčno le pol kilograma -TzgTne žvfna bTutegnila pojasniti zakul.sja kammskega .ik — Preskrba z mesom je šiim cenam v vsej Sloveniji ^ Tudi v Kamniku zadnje čase Nrejo dobiti pogodbenih količin r*ga mesa (svinino še dobivajo, S >majo dobavitelje iz Umaga in Jfcdine), tako da je zalaganje po-Nikov močno osiromašeno Sep-(in tudi oktobra m bilo kaj >-) so uspeli zagotoviti le 29 ton Nne, medtem ko je normalna še pred poldrugim letom zna-N*40do 50 ton. 12 ton mesa na- Jfo velikim porabnikom, 17 ton Jfcgre na prodajne police in me-kavi je Statistično izracuna->*bi Kamničan mesečno le pol ki-Tama govedine. . IJfcsežnosti kamniške mesne kn-J* te dni obravnaval tudi izvrsni J* je skušal pokukati za kulise ^mškega klavništva. Skušal je v do dna vzrokom, ki botrujejo ^^anjkanju živine v kamniški ob-*J ^ Pravzaprav ne pomanjkanju zi-je v občini 6.000 glav in med > ne bi smelo biti problem 50 go-. za zakol. Kje se torej izgubi zi- od Emone, kmetijske koopera-.ki je dolžna delovni organizaciji S Kamnik zagotavljati govedino .?fosiste in maloprodajo? J^ko živine gre v izvoz, da bi se J%ko gospodarstvo na ta način >ilo in si pridobilo nujne devize ?**up močnih krmil. A to m edini v večji razlog za pomanjkanje S na Kamniškem. Da manjka Jh, viškov govejega mesa, je pre-S krivo zadrževanje živine v hle-J4a bi rejci na ta način dočakal. •V-'*no živi teži. Nekaj je tudi cr-{? zakola, saj ima goveje meso s > Precej višjo ceno pri kilogramu, odkup ni urejen, tako meni o J*tje, ki jih dolže zadrzevanja zivi-I V'levih in črnega klavništva. JJ^šni svet si sicer ni znal docela Ogniti, kje se izgubi živina, spre-2«je nekaj priporočil, kako iz vse štrene »mesne krize«. Ugoto-k A. da je treba v prihodnje vsa ki jih kanijo nameniti >m, vezati na tržne viske. lud. s> telet, ki se jih zdaj veliko po-* je treba povezati s tržnimi vi-: bokler bo imela živa teza nizko kmet ne bo stimuliran za prljanje in oddajanje tržnih vi- " Tudi nesorazmerje med od- kupno in maloprodajno ceno jim jemlje zanimanje za kaj takega. Tudi premiranje je nedorečeno. Tako majhna oddaja je tudi posledica slabo organiziranega kmetijstva. Kmetje pravijo, da številni predstavniki kmetijskih organizacij prihajajo po živino vsak s svojo ceno. Ce niti oblikovalcem kmetijske politike (žal vodene za pisalnimi mizami) ni jasno, kaj bi radi, je kmetom še toliko manj. In dokler vsem skupaj ne bo, bo Kamničanov mesni obrok kaj skromen. D. Z. Žlebir prihodnji teden — lahko natočijo v rezervoarje le 50 litrov. Izjemo smo doslej napravili le pri kmetih z Jezerskega, ki so dobili do 200 litrov goriva. Razumeti je pač treba, da jim že vožnja do Kranja vzame precej časa in bencina in da jih vsakčas lahko preseneti sneg. Potrdila za nakup nafte smo dali tudi kmetom, ki nimajo traktorjev, vendar oddajajo tržne presežke. Ti za obdelovanje zemlje najamejo sosede, ki pa so pripravljeni storiti uslugo le s pogojem, da jim ti preskrbijo gorivo za traktor. Sicer pa bo najhujša predla neorganiziranim kmetom — na področju zadruge jih je še pet odstotkov — zato se bodo morda prav zarada energetske krize odločili za sodelovanje. Dokončne posledice sprejetih ukrepov se bodo pokazale v začetku prihodnjega leta, vsekakor pa spomladi, ko bodo kmetom pošle zaloge. Takrat bomo tudi lahko ocenili, je dovolj goriva za kmetijsko mehanizacijo ali ne,« razmišlja Pavle Šubic, direktor Gorenjske kmetijske zadruge. V temeljni organizaciji kooperantov Skofja Loka Gozdnega gospodarstva Kranj so sprva prejeli za domala tri tisoč žag le za 26.500 litrov bencinskih bonov. To j bilo premalo, da bi vsak lastnik dobil 15 litrov goriva, kolikor ga za zadnje letošnje tromesečje predvideva uredba izvršnega sveta. Zato so v temeljni organizaciji kupili še za dva tisoč litrov vrednostnih bonov. Pred kratkim so prejeli bone za dodatnih 20 tisoč litrov goriva, kar bo zadostovalo za posek 87.600 kubičnih metrov lesa. Kmetje s predddvorskega področja dobijo za posek vsakih desetih »kubikov« lesa pet litrov, vendar največ 20 litrov, kar ustreza 40 kubičnim metrom. Za spravilo lesa bodo upoštevali izdelani »normativ«, natančneje pa se bodo o razdeljevanju goriva še dogovorili. Uredba izvršnega sveta je ena, načinov razdeljevanja goriva več. Vsi so usmerjeni v varčevanje, upoštevajoč pri tem načelo — kdor več da družbi, naj več dobi od nje. C. Zaplotnik SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Otrok in družina v predpubertetni dobi VLOGA STARŠEV Starši se morajo zavedati možnosti vplivanja na svojega otroka, ki je pred puberteto. Čeprav ostaja otrok za družino dalj časa otrok kot za zunanji svet, je prav, da starši že vidijo v njem »človeka, ki nastaja«. Žalostno je, če otrok pri sedemnajstih pove, da ni »nikoli nič imel od svojega očeta«, ki je sicer dober skrbnik svoje družine, ki pa se ni nikoli s svojim sinom pogovarjal in ga vedno podil proč, »ker tako nič ne zna«. V teh letih fant še obsoja očeta, toda kasneje je velika verjetnost, da bo tudi sam prevzel očetov vzorec obnašanja do svojih otrok. Oče mu pač ni dal priložnosti, da bi pripovedoval svoja doživetja. Starši tako zamujajo priložnost spoznavanja in oblikovanja svojih otrok, otroci postajajo tujci, še preden so postali prijatelji. Nemalokrat otroci pri osemnajstih letih ne vedo, kdaj so rojeni bratje in sestre, koliko sta stara oče in mati, kaj sta po poklicu, starši ne vedo, v katerem razredu je njihov otrok. To kaže že na kar precejšnjo li. Bodo pripravniki iskali delo? Okoli 200 pripravnikov naj bi drugo leto na Gorenjskem ostalo brez redne zaposlitve — Možnosti za delo pa so, saj se kažejo v sedanjem nadurnem delu, pogodbah o delu z redno zaposlenimi in upokojenci Gorenjske delovne organizacije so letos zaposlile le 350 pripravnikov. Takšna preveč skromna možnost zaposlitve mladih, ki prihajajo iz šol, prav gotovo ni v skladu s sklepi in usmeritvami glede zaposlovanja mladih, kot so zapisane v občinskih in republiški resoluciji in kot so se delegati dogovorili v skupnostih za zaposlovanje. Za prihodnje leto so sicer na Gorenjskem delovne organizacije nekoliko bolj odprle vrata pripravnikom, saj so sporočile službi zaposlovanja 528 potreb po njih. To za tako visoko zaposlenost, kot je značilna za gorenjsko regijo, še vedno ni dovolj, saj naj bi v enem letu združeno delo zaposlilo za okoli en odstotek delavcev pripravnikov. Vendar pa so napovedi eno, sprejem pripravnikov na delo pa drugo. Če se bodo v organizacijah združenega dela držali 42. člena zakona o delovnih razmerjih in samoupravnega sporazuma o usklajevanju načrtov zaposlovanja za leto 1983, bi to predvsem pomenilo, da bi se kot pripravniki lahko zaposlili vsi kadrovski štipendisti Titovega sklada ter štipendisti iz združenih sredstev in verjetno še precej mlade generacije iz šol, ki ne prejema štipendije. Vendar pa s sprejemom pripravnikov na delo problem mlade generacije, ki prihaja iz šol, še ne bo rešen. Nekaj manj kot 200 pripravnikov bo namreč dobilo delo le za določen čas, to je od pol do enega leta, dokler traja pripravništvo. Zanje perspektiva pač ni najbolj rožnata. To še posebej velja za občino Kranj, kjer bodo za določen čas zaposleni 104 pripravniki, to je kar polovica vseh gorenjskih. To pa pomeni po šestih mesecih oziroma po enem letu okoli 200 novih iskalcev zaposlitve. Pripravniki imajo sicer pravico do denarnega nadomestila, kar pa seveda ne rešuje vprašanja nadaljnje zaposlitve, skupnosti za zaposlovanje pa pomeni precejšnje breme. Samo za kranjsko skupnost bi pomenilo izplačevanje nadomestil za okoli 100 pripravnikov po preteku pripravniške dobe okoli 5 milijonov novih din nadomestil. Ob krčenju sredstev za splošno in skupno porabo v prihodnjem letu — skupnosti za zaposlovanje pri pri tem niso izvzete — bi to pomenilo nov problem — zagotavljanje nadomestila iskalcem zaposlitve, ki so do tega nadomestila upravičeni. Gorenjska pri tem ni nobena izjema, podobno je tudi v drugih regijah. V Sloveniji naj bi namreč v prihodnjem letu od 4000 pripravnikov le polovica dobila zaposlitev za nedoločen čas. Najenostavnejši izhod iz zagate je, da se spremeni zaposlitev iz določenega v nedoločen čas. To seveda pomeni prelaganje problema na ramena organizacij združenega dela. Vendar taka zahteva ni nič nemogočega, če vemo, da je še vedno preveč nadurnega dela in dela, ki se opravlja s pogodbami. V osmih mesecih letos je bilo na primer samo v nekaj več kot polovici organizacij združenega dela kranjske občine sklenjenih 1300 pogodb o delu, od tega z več kot 400 upokojenimi delavci, približno toliko pa je bilo delavcev v rednem razmerju. Med temi pogodbamije bilo le 22 odstotkov pogodb za strokovna dela. Ce omenimo še, da je bilo v tem obdobju opravljenih še okoli 700 tisoč nadur, potem pravzaprav zaposlovanje pripravnikov za nedoločen čas ne bi smel biti tako velik problem. L. M. „_____J Vatrostalna Jesenice praznuje Temeljna organizacija združenega, dela Vatrostalna Jesenice praznuje decembra 20-letnico obstoja in dela — Ustrezna specializacija in visoka produktivnost vzdrževanje industrijskih dimnikov, izgradnjo hladilnikov in silosov, na gradbene konstrukcije in proizvodnjo nerfietalnih surovin za proizvodnjo ognjeodpornih materialov in samo proizvodnjo zrnastih ognjeodpornih materialov. S svojimi dejavnostmi in proizvodnjo je Vatrostalna izredno specializirana in z okoli 3.000 zaposlenimi v Jugoslaviji in v tujini letno vgradi 200.000 ton različnih ognjeodpornih materialov in oskrbuje tržišče z letno 60.000 ton materiali, ki jih posamezne delovne organizacije vgrajujejo same. Tako kot jeseniška temeljna organizacija dela še šest temeljnih organizacij Vatrostalne Zenica in med njimi je izvrstno sodelovanje, čeprav delajo na precej oddaljenih gradbiščih. Jeseniška temeljna organizacija se deli na štiri delovne enote, ki so pri Železarni na Ravnah v Štorah in pri Litostroju Ljubljana. Delo nikakor ni lahko in izredno težko dobijo kvalificirane zidarje. Zato so se odločili, da se bo precej zaposlenih delavcev priučilo. Zanje organizirajo strokovno izobraževanje in prav zdaj se delovno usposablja 20 delavcev. Da bi zadržali zaposlene delavce, nudijo ustrezna samska stanovanja, skrbijo za prehrano zaposlenih in za družbeni standard. Jeseniška Vatrostalna dosega v okviru delovne organizacije za okoli 20 odstotkov višjo produktivnost, povprečni osebni dohodek je 17,000 dinarjev, kar kaže na zadovoljne poslovne rezultate. Medtem kr ^e celotna Vatrostalna dosegla rili odek v višini 4 milijarde 600.000 r«t narjev, so ga na Jesenicah dc edi 640 milijonov; dohodek je zi a^al milijardo in 300.000 dinarjev v vr?i Vatrostalni, na Jesenicah p *0 milijonov; amortizacija je zrn i v vsej Vatrostalni 200 milijom * a Jesenicah 23 milijonov din. ■■*•; / Precejšnja je tudi njihova izve a usmerjenost, z Železarno in dru: \n delovnimi organizacijami p :• čvrsto dohodkovno pove: Njihova prihodnost je v rr' i črne metalurgije in kot spe« 1 -rana delovna organizacija > nedvomno uspeli, saj so u o organizirani, primerno speciai ..i z odgovornim ter nenehnim • i ustvarjajo zadovoljive pro;- i rezultate. D. S ,, Jesenice — Letos mineva dvajset delovnih let od ustanovitve prvega stalnega gradbišča Vatrostalne v Sloveniji na Jesenicah. Vatrostalna, v kateri je danes zaposlenih 220 delavcev, je v jeseniški občini ena izmed uspešnih manjših temeljnih organizacij, obenem pa sodi med deset temeljnih organizacij Vatrostalne Zenica. Le-te so po vsej Jugoslaviji, dve delovni organizaciji pa v tujini: v Zvezni republiki Nemčiji in v Kuvajtu. Dejavnost Vatrostalne zajema projektiranje, izgradnjo, remont in vzdrževanje peči in toplotnih agregatov, projektiranje, izgradnjo in odtujenost, ki je posledica tega, ker starši niso negovali zveze med svojim svetom odraslih in svetom svojih otrok. Pomagati pa bi morali na ta način otrokom, da bi našli trdno mesto v njem. Svojim otrokom bi morali posredovati toplo, bogato in veselo družinsko okolje ter vplivati nanje prav v starosti, ko otroci staršem še z veseljem sledijo. To pa je zlasti čas pred puberteto. To je najprimernejši čas, ko stari povabijo otroka k svoji odrasli družbi. Res je tudi, da je otrokom pogovor z odraslimi v tem času zanimivejši kot pa igra na dvorišču. Ko posluša pogovor odraslih, otrok spoznava, kakšni so njegovi starši v družbi, kakšen strokovnjak je oče, kako zna biti zabaven, kako je povezan z ljudmi izven družine. Prav je, če otroci v tem času že spoznavajo probleme odraslih v družini. Lahko že dojame, da na primer zaradi gradnje hiše ne bo kolesa. Otrok že tudi razume žalost matere, ker oče hodi svoja pota. Otrok je ponosen na zaupanje staršem, ko mu povedo, da bo še en otrok v družini. Prav je, če otroku pustimo predlagati, kako kakšno stvar najbolje urediti; s tem starši le povečujejo svoj vpliv na otroka. Trenutki povezanosti pri delu, v razgovorih, pri zabavi povečujejo zaupnost med starši in otrobi in omogočajo, da otrok razvije pomembne sestavine osebnosti. Otrok na ta način pridobiva svojo človeško identiteto: spoštuje stvari, ki jih spoštujejo starši, razvije zaupanje vase, ker starši poslušajo njegove predloge in ker vztrajajo, da opravlja nekatera dela samostojno. Ob stikih z znanci, sorodniki postaja otrok ponosen na svojo družino, na svoje izhodišče, kar mu razvija osnovno osebnostno trdnost, občutek pripadnosti in povezanosti z odraslimi in vrstniki. Tako postaja družina pozitiven vzorec za življenje. Starši naj zavestno dajejo otrokom tisto, kar otroci pri njih podzavestno vsak dan iščejo. Ne le otrokom, tudi sebi bodo življenje olepšali in obogati- Antonija Habjan-Križaj O LAS 4 STRAN GLASOVA OKROGLA MIZA TOREK, 23. NOVEMBRA kar pa verjetno ne bo, saj je bae * devetih mesecih uvoženega le sfl^ 59 odstotkov blaga. Najboli bo vacija seveda prizadela Žeieza« Savo in še nekatere druge uvoznike. Hkrati z devalvacijo ss« povečale tudi dolarske obv^zafl* Gorenjsko gospodarstvo ima lijonov dolarjev takšnih posoju. se seveda povečala za odstoten vrednotenja dinarja. Jernej Benedičič: »Ker le ces« tkov vrednosti izvoza uvozimo, ramo nekaj pridobiti. Učinki vacije pa so že precej razvre zaradi nižjih stimulacij. Dev na kliringu pa je kompletno na, kar se nam ne zdi prav « Andrej Janež: »Veliko smv čakovali od odloka, ki omogoči i zaradi izvoza. Vendar se je p da je zakonodajalec zadevo kompliciral, da sem prepričal more dati nobenega efekta, smo bili sposobni urejati zac SISEOT, tudi na predloženi bo mogoče.« Kakšne so izvozne vedi za prihodnje leto?* v______ Franc Pod jed: »Občine z mistično planirajo. Vendar da se sedanja rast ne bo več vala. V nekaj letih je namreč i sko gospodarstvo podvojilo ke bilni izvoz. Sedaj dosega stotkov slovenskega konvercb izvoza ob 10 odstotkih zaj Jernej Benedičič: »Računa®0- bo imel dinar realno vrednot pram trdim valutam. To pa <' novni pogoj za proizvodnjo in Možnosti za izvoz imamo vendar le po svetovnih ceni namo, da bomo izvozili 25 < proizvodnje.« Slavko Zalokar: »V leto mo brez zalog in brez povečanje cen in če bomo polagali s 50 do 55 odstotki i nih deviz, upamo, da bomo ] likor toliko normalno delali.' čunamo, da nam bo uspelo na konvertibilni trg za 6,2 dolarjev blaga, kar je za stotkov več kot letos. Pri neposredni izvoz, medtem vrednost izvoza, ki ga ust fekcionarji z našimi tki mamo podatkov.« Dolfe Vojsk: »Predvsem rali dati več denarja za re cije. Tu nas zelo ovirajo tivne omejitve, toda smuči se dajajo drugače. Več pozo treba nameniti tudi servisu, smo še šibki. Veliko pa je v kfl fazi odvisno tudi od vremena. I vsem pa menim, da je za kr* koli planiranje potrebno vnap ločiti pogoje gospodarjenja. Te*a še nismo nikdar naredUi.- Andrej Janež: »Drugo leto plan; A c „,r n ie v tako nedorečenih o nedorečeno.« L Bo«»*> Kako v LTH uresničujete izvozne načrte in kateri so glavni problemi, s katerimi se srečujete v proizvodnji?^__ Jernej Benedičič: »Prav gotovo je proizvodnja osnovna vsemu poslovanju. V LTH računamo, da bo letos obseg proizvodnje približno enak lanskemu. Izvozili pa bomo po sedanjih izračunih za 12 odstotkov več kot lani in na konvertibilno področje za 18 odstotkov več kot lani. Izvozimo petino proizvodnje. S tem bomo nekako dosegli planske cilje.« -----N Največ izvozi temeljna organizacija Zamrzovalne skrinje, vendar je v izgubi. >--- Jernej Benedičič: »Glavni vzrok izgube je, da je proizvodnja v tem toz-du za 6 odstotkov pod planom. Tega je kriva slaba oskrba z materiali za proizvodnjo. Zaradi majhnega odstotka deviz ne moremo uvažati materialov, ki jih potrebujemo, domačih pa ni. Sovlagali smo v železarno Smederevo, vendar ne dobimo nič, vlagali smo v Savojno — proizvodnjo bakra, pa tudi nismo nič na boljšem. Jesenice veliko izvažajo. Razen tega pa moramo na svetovnem trgu konkurirati z nizkimi cenami, ker skrinje moramo prodajati, če nočemo, da bi se tovarna ustavila.« Dolfe Vojsk: »Ko govorimo o upadanju rasti proizvodnje in izvoza, bi se morali vprašati, koliko časa bomo še sploh lahko delali pod takšnimi stroškovnimi pogoji. Čeprav so cene zamrznjene, se cene materialov za proizvodnjo skokovito višajo. Suro-vinarji nam zaračunavajo posebej embalažo, prevoz in razne druge spremljajoče stroške in tako so kljub zamrznitvi nekateri materiali dva ali celo trikrat dražji. Če na te stroške ne pristanemo, če ne podpišemo, surovin ni. Surovine so tako pri nas že dvakrat ali celo trikrat dražje kot na svetovnem trgu Če Avstrijci kupujejo les po 250 din za kvadratni meter, mi pa po 580 din, jim najbrž težko konkuriramo s cenami smuči. Vsak rešuje svojo kožo. na nacionalni interes pa se pozablja. Slavko Zalokar: »Nekako leta 1967 smo tekstilno industrijo odpisali, češ da takšne industrije ne potrebujemo. Prav gotovo pa ima tudi tekstil prihodnost, le na višji tehnološki stopnji, kvaliteti in predelavi. Tak cilj si je zastavil tudi kolektiv Tekstilindusa in vsa ta leta se je tovarna modernizirala, stalno se je nekaj vlagalo in dopolnjevalo. Vse to le z iastnim denarjem. Tako tekstiici danes nimamo nobenega večjega kredita, ker smo se vedno morali opirati na lastne moči. Trenutno so pred nami trije veliki projekti vlaganj: v energetiko, selitev oplemeni-tilnice in dokupiti moramo najbolj nujne elementarne vložke v proizvodnji, ki bodo omogočili večjo kvaliteto izdelkov. Temeljna usmeritev podjetja je izvoz. proizvodnja blaga za reprodukcijo — za konfekcionarje, za JLA in za domači trg. Nekako 90 odstotkov proizvodnje predstavljajo prve tri postavke. V devetih mesecih smo naredili za 3,7 odstotka več kot lani v enakem času, po vrednosti pa za 4,4 odstotka več. Rast je sedaj manjša kot je bila v prvem polletju in če želimo enak obseg obdržati do konca leta, moramo imeti zagotovljenih več pogojev. Prvi je energija. Tekstilin-dus je namreč velik porabnik premoga, ki ga pokurimo kar 950 ton na teden, mazuta 97 ton, plina 4,5 tone in 2,5 tone kurilnega olja če nam zmanjka le enega energetskih virov, se proizvodnja ustavi. Druga skrb so surovine in to predvsem domače. Da ne bi prihajalo do zastojev, smo naredili seznam kri tičnih materialov. Vendar so razmere na tem področju skrajno neurejene. Če hočeš dobiti material, ne smeš vprašati koliko stane, takoj je treba plačati ali celo poskrbeti za predplačilo, pristati moraš na devi zno participacijo in pokrivati še razne druge stroške. Kljub vsem tem težavam izvozni plan celo prekoračujemo. Ob polletju smo si namreč sami zadali še dodatne obveznosti. Tako računamo, da bomo do konca leta izvozili na konvertibilno področje za 5,5 milijona dolarjev in pokrili 91,4 odstotka uvoza.« Čeprav so še pred nekaj leti napovedovali, vsaj pri nas, izreden razmah tako-imenovane industrije za prosti čas, se povpraševanje manjša. Dolfe Vojsk: »Plasman tovrstnih izdelkov je že nekaj let problem Prodaja se je praktično razpolovila in proizvajalci se sedaj prizadevamo, da bi čimmanj izgubili. Prihaja do velike koncentracije kapitala, manjši proizvajalci pa izginjajo. Tu' Tekstilna industrija je bila takorekoč odpisana, vendar se sedaj uvršča med najbolj uspešne izvoz- Izvoz je tudi prihodnje leto prednostna naloga gospodarstva, ker bomo le tako odplačali obveznosti do tujine in uvozili surovine za normalno delo in kolikor toliko zadovoljivo preskrbo prebivalstva. Ali letošnji dosežki opravičujejo optimistična predvidevanja za prihodnje leto in kaj bo potrebno zagotoviti, da bodo planski cilji dosegljivi. O tem smo se pogovarjali z gorenjskimi gospodarstveniki. Vabilu so se odzvali predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko FRANC PODJED, direktorji Tekstilindusa SLAVKO ZALOKAR, Elana DOLFE VOJSK, Loških tovarn hladilnikov JERNEJ BENEDIČIČ in namestnik direktorja Planike ANDREJ JANEŽ. Pogovor v uredništvu Bolj nas skrbi plin kot stroški v tovarnah Pravzaprav se skoraj pozablja na delo in proizvodnjo. Trenutno nas vse bolj skrbi plin kot pa stroški v tovarnah.« Franc Pod jed: »V prvem polletju je gorenjsko gospodarstvo investiralo v osnovna sredstva komaj 9,9 odstotka družbenega proizvoda, v devetih mesecih pa 11 odstotkov oziroma okoli 3 milijarde dinarjev, kar je vsekakor spodbudno. Še boljše pa bo prihodnje leto. Republiška komisija za presojo upravičenosti naložb je v tem času ocenila 16 projektov, od tega kar 6 z Gorenjske. Tako je bila pozitivno ocenjena naložba v Savi za proizvodnjo plaščev BEST v vrednosti 177 milijonov dinarjev, investicija v Elanu v vrednosti 270 milijonov din, LIP Bled v vrednosti 68 milijonov din, Alpleso-va naložba v vrednosti 291 milijonov din, Planikina v vrednosti 397 in investicija v Iskri-Kibernetika v vrednosti 593 milijonov dinarjev. Vse naložbe so namenjene izvozu in predvidevajo velik neto devizni efekt. Vse naj bi dale več kot dolar priliva na 100 din vloženih sredstev.« di pri Elanu so skoraj vse številke nazadovale. Vendar ne moremo le čakati in ugotavljati. Ocenili smo, da proizvodnje ne gre večati, pač pa smo vlagali v prodajo in v predstavništva. Letos sicer od tega še ne pričakujemo koristi v prihodnjih letih pa prav gotovo. Športna oprema se namreč prodaja nekoliko drugače kot npr. vijaki ali števci. Približno polovica tovarne je odvisna od smučarije. Drug program je športno orodje, kjer sedaj sicer še ni zastojev v prodaji, pričakujemo pa upad povpraševanja približno v pol do enega leta, ker se gradi manj športnih objektov. Tretji program je plastika oziroma proizvodnja čolnov. Tu je konkurenca v Jugoslaviji zelo narasla. V Jugoslaviji potrebujemo letno in to v najboljših časih približno 8.000 plovil, od tega jih Elan lahko izdela polovico. Imamo pa 20 proizvajalcev. Zato smo tu že poiskali nov program in smo začeli delati nekatere dele za golfe. To pomeni, da smo se odločili ostati tovarna športne opreme, s tem da bomo izdelovali tudi nekatere druge propulzivne programe. Izvoz je tudi prihodnje leto prednostna naloga gospodarstva, ker bomo le tako lahko odplačali obveznosti do tujine in uvozili surovine za normalno delo in kolikor toliko zadovoljivo preskrbo prebivalstva. Ali letošnji izvozni dosežki opravičujejo optimistična predvidevanja za prihodnje leto in kaj bo potrebno zagotoviti, da bodo planski cilji dosegljivi. O tem smo se pogovarjali z gorenjskimi gospodarstveniki. Vabilu so se odzvali predsednik medobčinske gospodarske zbornice Franc Podjed, direktorji Tekstilindusa Slavko Zalokar, Elana Dolfe Vojsk, Loških tovarn hladilnikov Jernej Benedičič in namestnik direktorja Planike Andrej Janež. Pravzaprav bi morali začeti drugje. Po besedah Dolfeta Vojska bi morali spregovoriti o naraščajočih stroških proizvodnje. O naraščanju cen materialov za proizvodnjo, čeprav so uradno zamrznjene. O tem, da vsak pač rešuje svojo kožo, narodni interes pa je postranskega pomena. O tem, da vse skrbi plin in pralni prašek, na proizvodnjo, stroške in pogoje gospodarjenja pa nihče ni mislil. Vendar bi bila tema preširoka za skromno odmerjen prostor in bomo o njej spregovorili na podoben način ob drugi priložnosti. To pot smo se pogovarjali predvsem o izvozu letos in načrtih za prihodnje leto. Franc Podjed: »Če bo dinamika izvoza v zadnjih treh mesecih letos enaka lanski in predlanski, ko je bi lo v tem času ustvarjenega tretjino letnega izvoza, bomo tudi letošnji plan izpolnili. Vendar pa od polletja sem letos rast upada. V prvem polletju je bil konvertibilni izvoz za četrtino večji kot v prvem polletju lani, po devetih mesecih pa le še za dva odstotka. Res so se v tem času povečali predelavni posli, kjer se računa le delo. res pa je tudi, da so se začela zapirati tržišča za lesno predelovalno industrijo. Hkrati pa je v tujini strahovit pritisk na nižanje cen, kar pomeni, da ob enakem fizičnem izvozu gospodarstvo dosega manjši izkupiček. Hkrati se je izvoz na zahod v Sloveniji povečal za 8,R in v Jugosla-za 6,8 odstotka. Pokritje izvoza s3 je na Gorenjskem (brez nafte) povečalo z 79 na 118 odstotkov, v Slovenji 7. 68 na 84,9 in v Jugoslaviji s 50 r » ">9,2 odstotka. Na Gorenjskem se v mednarodno rrenjavo zelo dobro vključujejo tek-s ilci in obutvena industrija. Velik ykok je naredila Železarna, kar pa je r!ab > za reproverigo in dohodkovno nezanimivo. Posledica je velika izgu-l x Ob tem velja poudariti, da je v gospodarstvo /trubilo konkurenčno sposobnost na tujih trgih. Dolfe Vojsk: »Računamo, da bomo do konca leta izvozili za približno 8,5 milijona dolarjev. Izvažamo na konvertibilno področje, čeprav so tudi možnosti z.u izvoz na kliring, vendar nam ne nese, da bi uvažali z zahoda in izvažali na vzhod. Večina izvoza so smuči.« Planika je med največjimi izvozniki na Gorenjskem, izvozi pa tudi več kot polovico proizvodnje. Franc Podjed: »Globalno smo ocenili, da bi izvozniki pridobili 7. devalvacijo nekako 550 milijonov dinarjev. Uvozniki pa izgubili 500 milijonov. če bi bil plan uvoza izpolnjen. Gorenjsko gospodarstvo je v zadnjih nekaj letih izvoz skoraj podvojilo. Kakšni so letošnji dosežki? Andrej Janež: »Izvažamo že od leta 1963 in dolgoročne pogodbe nam zagotavljajo izvoz v ZDA, Evropo in v dežele v razvoju. Trenutno izvažamo 60 odstotkov količinske proizvodnje in plan izvozu za letos v vrednosti 14,6 milijona dolarjev smo že presegli. Tudi za prihodnje leto ne načrtujemo večjega izvoza, oziroma ne bomo izvažali dosti več kot polovico proizvodnje, ker dohodkovno ne zmoremo.'Na klirinški trg pa izvažamo le približno 10 odstotkov, le toliko, da se naše ime tam ne pozabi. Prav zaradi velikega izvoza na tržišča s trdo valuto, se nam manjša akumulacija. Cene obutvi ne rastejo, cene repromaterialov pa so kljub zamrznitvi vsak dan višje in so se v enem letu podvojile.« »Oktobra so bili sprejeti ukrepi za pospeševanje izvoza, ki naj bi dali rezultate že letos, predvsem pa prihodnje leto. sla Knjižna zbirka Prešernove družbe enec Polone Skrinj ar ernova družba je te dni razposlala svojim bralcem letošnjo knjižno zbirko, ki poleg običajnega Prešernovega koledar-obsega šepet knjig: povest Pavla — prvenec gorenjske pisate-Polone Skrinjar, potopis znanega popotnika Mirana Ogrina, ićev roman Igmanci, knjigo Mire Ružić o varstvu okolja leni Cordellov roman Mortymerjevi - Knjige Prešerno-i so resnično knjižni dar, natisnili so jih v za slovenske zelo veliki nakladi, vsako knjigo v 20 tisočih izvodih Jfoavnost iz tiskarne te dni Pre- predsednik P»fernove dru&e^ Pav- družba razpošilja svojim la je kmečko dekle. Njena zgodba se letošnie kniige, ki so izšle v odvija v majhni hribovski vasi pod zbirki poimenovani Knjižni Jelovico, v vasi, kjer mladi zapušča - r Zbirka roleg Prešernovega kole- io kmetije, v hribovski svet pa vse p b vse bolj dobiva značaj zbor- bolj vdirajo vikendarji. Pavla ostaja zvesta zemlji, ki potrebuje njene roke, da jo obračajo, ki potrebuje njeno voljo, da jo obdeluje. Pavla je povest današnjega časa in kmeti-škega življenja, ki nikoli ne bo docela delavsko; četudi mladi odhajajo v dolino, globoko v srcu ohranijo navezanost na zemljo. Povest Pavla Tli "opisuje"' življenje, radost, .je napisana sveže, jezik Je Preprost o t^ obup, resnico nekega in domač, zgodba naša današnja, življenja" je ob predstavitvi Da je prvenec Polone Skrinjar izšel s £ dejal pisatelj Ivan Potrč, v Prešernovi družbi, je ne le veliko tako kot običajno obsega še pet i prvem mestu moramo z veli-i veseljem omeniti izvirno sloven-' leposlovno knjigo, povest Pav-prvenec mlade gorenjske jice Polone Skrinjar. »Osvojilo me je prvo branje te *arno srečanje v Cerknem kulturnih organizacij Slo-i s sodelovanjem zveze sindi-lovenije in Zveze kulturnih cij Idrija in tovarne Eta iz razpisala četrto srečanje in pisateljev začetnikov, drugih narodov in na-goslavije, ki stalno ali za-iv Sloveniji. Srečanje bo »a letos v Cerknem. Ude-. bodo literati, ki pišejo v i jeziku in še niso razen v ^ izdali nobenega lastne-ijižni obliki. lahko pošljejo prozna, in dramska dela: črtice, tire humoreske, romane, epigrame, basni, aforizme, dramdte prizore, J&eče, televizijske igre in nadalje-i,filmske scenarije, scenarije za recitale, kritiške pnspevke z vseh področij umetnosti, kulturnega in družabnega življenja itd. Teksti naj bodo napisani s pisalnim strojem, v treh izvodih, v materinem jeziku (ki ni slovenski). Podpisani morajo biti s šifro, v priloženi ovojnici pa morajo biti podatki: ime in priimek, točen naslov, starost, izobrazba, poklic, delovna organizacija ali šola in narodnost. Vse poslane tekste bo pregledala posebna žirija, ki bo izbrala besedila za predstavitev na literarnem večeru. Na srečanju bodo ppripravili tudi okroglo mizo. Avtorji morajo tekste poslati najkasneje do 28. novembra na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana s pripisom za 4. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije v Sloveniji. čer z ljudskimi pevci in godci a.__novablieni r jljana - Ljudsko petje v slo Mb etničnih pokrajinah je raz živo. Nekje bolj pazijo nanj, ^ ga je vse manj slišati. Da bi «n in beseda ohranili ob do-i ognjiščih, si po svojih močeh fevajo tudi na ljubljanskem f*- Ob torkovih večerih že vrsto oddaje »Slovenska zemlja % in besedi«, ki jih v sodelova-i 1 Glasbeno narodopisno sekcijo \ Znanstvenoraziskovalnem cen- k^AZU pripravlja uredništvo za V) gladbo. Oddaje največkrat Ovijajo današnjo podobo ljud-1 izrođla raznih krajev ali pa na J znanstveni način obrav-ojave in značilnosti sloven-nv-ke glasbe. Ničkoliko pevcev, godcev in pripovedovalcev Vstopilo v teh oddajah. Vsi ti -sodelavci - ki se že skoraj let teden za tednom zvesto *jo v torkovih oddajah, so letos že tretjič povabljeni na većer z ljudskimi pevci in godci, ki bo v sredo, 24. novembra ob 20. uri v okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Oglasile se bodo arhaične rezijan-ske pesmi iz Bile, z značilnimi končnimi vriski, koroško mehko-glasje z Obirskega, bizeljsko petje v fantovskih pesmih, stare prekmurske pesmi, ljubezenske s kozjanskega, pesmi slovesa z Dolenjske, vinske s Paškega Kozjaka, stare pripovedne pesmi z Vrhpolja pri Moravčah, dia-toniČna harmonika z ravnin Krškega polja in kitarsko-klavirske citre izpod Javorščice. Prireditev organizira uredništvo za ljudsko glasbo Glasbenega programa radia Ljubljana, ki bo dogodek posredovalo tudi v radijskem prenosu na prvem programu. Prireditev bo vodil Marjan Kralj. H #J II fzmmk m mmvmmk \rnšeknodaril svojo zbirko butika - Titovo Velenje je bogatejše za ^msekpoadru Ljubljane, znani zbiratelj muzejsko zbirko. Rudi ^ J. w{h>(nin /(,n/ tpmu Smnin Dalineaa vznoaa, jt na /«»» f.i ili i/> 7 /i u Hiii-ntf spmn Daljnega v^nuu«. j*. » ■ , s , k B bU ^otno Zbirk° Zbirka t ej* 36 eksponatov. Izvor nui- Me. Indonezije in Klt^k^[os,om. ki pa se ,e od prvotnega ■ ^ besede batik pomeni slika nje. io r, J, / tkanin precej irulusuializnaloi ' rrđiMr zato za obiskovalce toliko bolj ~un< v i m i butik je danes prani IV. priznanje, temveč tudi najboljša pot, da knjiga res pride med ljudi, saj je 20 tisoč izvodov za slovenske razmere izjemno velika naklada. Poloni Skrinjar je to brez dvoma največja spodbuda za njeno pisanje, ki mu želimo, da bi ohranilo svojo neposrednost, razumljivost ter bogato in notranje doživljanje. Znani popotnik Miran Ogrin je napisal potopis »Po stopinjah Aleksandra Velikega«. V knjigi je strnil zapiske na poti od Carigrada do Indije. Govori o deželah, o katerih vsak dan beremo in poslušamo, življenje za zaveso dnevnih sporočil pa malo poznamo. Ogrinov potopis je dragocen posebej zavoljo tega, ker avtor piše o našem včeraj Šhjem ali celo današnjem dnevu. Zapisi razkrivajo tudi preteklost prepotovanih dežel, da bi nam bila njihova sedanj ost bliže. 2e naslov knjige »Biti ali ne biti« pove, da je Mira Ružić napisala knjigo o lahkomiselnem poseganju ljudi v naravo in o potratnem ravnanju z materialnimi dobrinami. V njej govori o uničujočih posledicah takega nenačrtnega ravnanja na naše življenje, še bolj pa na življenje bodočih rodov. Avtorica je zbrala poročila številnih raziskovalcev o škodljivem odnosu ljudi do okolja in vse ugotovitve tudi komentirala, da bi obudila v ljudeh skrb za skladnost v odnosu do narave. Knjiga je napisana poljudno. Dobro tretjino knjige obsegajo značilni primeri, dobri in slabi. Prešernova družba se je tokrat odločila za prevod romana Živojina Gavriloviča »Igmanci«, ki ga je opravil Stanko Janež. To monumentalno delo je posvečeno pohodu Prve proletarske brigade januarja 1942, katerega udeleženec je bil tudi avtor. V prvem delu knjige je zajel okoliščine in sam pohod na Igman, drugi del se dogaja v fočanski bolnišnici, kjer je bil avtor kot eden najtežjih ranjencev. Povedati velja, da opisuje tudi slovensko četo, ki je sodelovala v igmanskem maršu. Gavrilovičevo pisanje odlikuje slikovit opis igmanskega snežnega pej-saža, ljudi v partizanski koloni, navadne, vsakdanje ludi, a vendar heroje. Knjiga je nepozaben dokument, po katerem namerava sarajevska televizija posneti nadaljevanko, saj nudi obilico slikovitih prizorov. Gavrilovičev roman, istočasno dokument in pripoved, je bil lani nagrajen z nagrado Zveznega odbora NOV Jugoslavije, z nagrado »Četrti julij«. V prevodu Tatjane Srebotove je izšel roman Alexandra Cordella »Mortymerjevi«, ki prikazuje ljudi in razmere ob koncu preteklega stoletja po rudarskih naseljih in tovarniških mestih »črnega« Walesa na zahodu Velike Britanije. Izkori-ščevalski pohlep, lakota in gospodarske krize so nenehno burili revolucionarnega duha tamkajšnjega delavskega prebivalstva, ki je ob vsej bedi ohranilo svojo radoživost in pogumno vedrost. Tako protestna zborovanja prehajajo v prešerna ve-seljačenja, na katerih pride često do korenjaških pretepov, ko se spopadejo od pijače in različnih govorov razgreti rudarji, pa se na koncu pobratijo in spet odločijo izboljevati si zasluženo pravico. Prešernov koledar, čeprav mu nekateri o6tajo zastarelost in preži-vetost, ima vse bolj obliko zbornika in to vsekakor ustreza potrebam današnjega časa. Omeniti velja prispevke nekaterih avtorjev: Cvete Mlakar in Janeza Stanovnika o zdajšnjih gospodarskih težavah, Božidarja Debeljaka o Marxovi dediščini, Franca Kimovca-Zige o Lojzetu Udetu, Janka Plete rskega o temeljih jugoslovanske federacije, Jožeta Vilfana o vstaji na Primorskem, razgovor Slavka Frasa s slovenskim koroškim politikom Francem Zwittrom, esej Helge Glušič ob stoletnici rojstva pisatelja Ivana Preglja. V literarnem delu velja omeniti Bena Zupančiča in Miška Kranjca ter pesmi Andreja Kokota in Jožeta Udoviča, likovni del je posvečen Nikolaju Omersi. Zapisati moramo še nekaj besed o priljubljenosti knjig Prešernove družbe. Izhajajo v 20 tisoč izvodih, kar je za slovenske razmere izjemno visoka naklada. Knjige resnično pridejo med ljudi, v najbolj odmaknjene slovenske vasi, tudi v tujino. Na drugi strani jih. odlikuje literarna vrednost, saj gre za nova dela slovenskih pisateljev in za besedila klasikov umetniške besede. Prešernova družila ima resnično pomembno vlogo pri širjenju bralne kulture na Slovenskem. Njene knjige so poceni, letos je pred naročniška cena zbirke znašala za broširano izdajo 4(K) dinarjev, za vezano v platno Recital Prešernovih pesmi v francoščini V prevodu profesorja Viktorja Jesenika so letos v francoščini izšle Prešernove pesmi in temu dogodku bo posvečen literarni večer v četrtek, 25. novembra ob 19. uri v renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju Kranj — Letošnji izid Prešernovih pesmi v francoščini pomeni nedvomno izjemen dogodek v našem kulturnem življenju. Francoski bralec se je sicer tudi že doslej lahko vsaj fragmentarno seznanjal s poezijo Franceta Prešerna, vendar pa se je šele s knjižno izdajo, ki prinaša tehten izbor njegovih osrednjih pesnitev, ponudila priložnost, da Prešernov delež v zakladnici evropske poezije lahko ustrezno zaživi tudi v francoskem govornem območju. Pri tem pomembnem založniškem projektu je treba posebej poudariti prizadevanja prof. Viktorja Jesenika, ki je pripravil izbor Prešernovih pesmi in njihov prevod v francoščino, temu pa je dokončno umetniško podobo oblikoval francoski pesnik Marc Alyn, ki mu gre zahvala za prizadevno sodelovanje pri vrsti dosedanjih izdaj slovenskih avtorjev v francoskem jeziku vse od antologije slovenske poezije (1962) in izbora Kosovelovih pesmi (1965) pri pariški založbi Seghers. Temu dogodku bo posvečen literarni večer, ki ga v počastitev dneva republike in obletnice Prešernovega rojstva prirejata Osrednja knjižnica in Gorenjski muzej iz Kranja v četrtek, 25. novembra 1982 ob 19. uri v renesančni dvorani Mestne hiše. Na njem bosta dramska igralca Majda Grbac in Brane Ivane ob glasbeni spremljavi Jerka Novaka izvedla recital Prešernovih pesmi v slovenščini in francoščini, nato pa bo razgovor s prevajalcem prof. Viktorjem Jesenikom. Pred literarnim večerom bo v galeriji Prešernove hiše odprta tudi razstava na temo »France Prešeren v luči literarne vede v letih 1970 do 1982«. F. Drolc Delo v prihodnjem letu Delegati obeh zborov skupščine kulturne skupnosti Radovljica so na zadnjem zasedanju v oktobru sprejeli tudi program dela skupščine v prihodnjem letu. Predvideno je, da bodo tudi v letu 1983 štiri redne seje skupščine in sicer marca, junija, oktobra in decembra. V oktobru načrtujejo skupno zasedanje z zborom združenega dela občinske skupščine Radovljica kot četrti zbor. Skupaj naj bi presojali in sprejeli stališča o problematiki spomeniškega varstva s posebnim ozirom na postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje spomenikov, spominskih obeležij in grobišč NOB na območju radovljiške občine. Središčna tema na 5. redni seji skupščine v marcu bo posvečena kulturno estetski vzgoji mladine v šolah in njihovi uključitvi v šolska in druga kulturna društva. Na 6. seji, ki bo junija bo nosilna tema zasedanja Programsko in idejno estetska usmeritev dejavnosti Zveze kulturnih organizacij Radovljica. Za 7. sejo skupščine, bo kot je navedeno v uvodu planirana razprava o spomeniškem varstvu in na 8. sklepni seji prihodnjega leta pro- blematika financiranja kulturnih programov humanitarnih organizacij na Gorenjskem. Ta seja bo v decembru 1983. Našteli smo le nosilne, lahko bi rekli problemske teme, ki so po zasnovi dejavnosti in usmeritvah dela skupščine Kulturne skupnosti Radovljica uvedene v novem mandatnem obdobju od letošnjega maja naprej na vsaki redni seji. Razen tega bodo na vseh sejah obravnavani periodični obračuni ter druge tekoče naloge, predvsem pa ocene izvajanja srednjeročnega in letnega programa in njihovo usklajevanje s stališči o skupni porabi in svobodni menjavi dela na področju kulture. JR Pekarna Mišmaš Kranj — V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 25. novembra ob 16. in ob 17. uri na sporedu lutkovna igra »Pekarna Mišmaš« Svetla-ne Makarovič v izvedbi lutkarjev Osnovne šole Cerklje. 700 dinarjev. M. Volčja k Novo na knjižnih policah Dušan Nećak: Volitve na Koroškem Pri Založbi BOREC je letošnjo jesen izšla zanimiva knjiga mladega Ljubljančana Dušana Nečaka, novinarja in raziskovalca na Inštitutu za narodnostna vprašanja Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni. Pisec se je lotil izredno zanimivega in zelo aktualnega vprašanja: volitev na Koroškem, ki so, vsake posebej, močno in usodno vplivale na življenje naših koroških Slovencev onkraj meje..Vsake volitve so vedno znova prinašale s seboj hujši politični pritisk. Skozi ves čas, od leta 1945 pa do državnozborskih volitev 10. oktobra 1971, se skupaj s političnimi vprašanji pojavljajo še latentni nacizem, ki ni bil nikoli odpravljen in antikomunizem, ki je ostal na Koroškem in v Avstriji prisoten vse do danes. Volitve so posebno v kapitalističnih državah izrednega pomena in za 19. in 20. stoletje tudi pomembni pokazatelji; odvisno seveda tudi od tega, kakšen je sistem volitev v državi. Sistem volitev namreč določa prejšnja večina, ki je bila na vladi. Na Koroškem se to ves čas kaže kako je šlo od volitev do volitev vse bolj v škodo Slovencev. In v takšnem pregledu volitev skoraj tridesetih let, se pokažejo vse konstante, ki jih pri vsakdanjem političnem delu ni videti. Prav te konstante pa so najbolj zanesljiv pokazatelj, od tu se dajo potegniti točne politične analize. Lepo se pokaže odnos avstrijskih strank do Slovencev in pokuže se kako so se koroški Slovenci v času po 2. svetovni vojni obnašali, kako so se borili za uresničevanje svojih političnih hotenj, in tudi kako so usDevali. Delo Volitve na Koroškem Dušana Nečaka je sicer znanstveno delo, opremljeno tudi z dokumenti, z volilnimi listki, z vsemi izidi volitev, s slikami vseh povojnih vodilnih ljudi v Avstriji na na Ko- KOROŠKE M ff > ' roškem, vendar pa nikakor ni suhoparno. Veliko več! Z njo lahko spremljaš način življenja, mišljenja, situacijo naših koroških Slovencev. V njej je nakazanih ogromno problemov, vprašanj, dani pa so tudi odgovori nanja. Ko jo bomo prebrali, bomo veliko lažje in bolje razumeli njihov boj za svoje politične pravice, boj za člen 7. in sploh za njihov narodnostni obstoj. To je knjiga, ki jo mora poznati vsak, ki mu je le kaj do naše Koroške. D. Dolenc Prodajna mesta na ljubljanskem področju: Prodajni center, Ljubljana, Titova 52 prodajno skladišče, Ljubljana - Vižmarje, Plemljeva 86 prodajno skladišče, Domžale, Antona Skoka 20/a skladiščno prodajni center, Ljubljana - Črnuče Slovenijales-trgovina je trgovinska delovna organizacija, ki s sodobnimi prodajnimi prijemi obvladuie notrame in zunama tržišča Predmet poslovanja obse9a gozdne sort.me^ V žaoan les furnir lesna tvoriva m konstrukcije, stavbno pohištvo in montažne hiše, kemične surovine, celulozo in papir, repromatenale. gradben, material, obdelovalne stroje za *> *V industrijo pohištvo in notranjo dekoracijo, opremo objektov, proizvodnjo, predelavo in prodaio tropskega lesa ter inženiring objektov in tehnologi) za lesno industrijo. Prod* organizacija v Jugoslaviji obsega 63 prodajnih mest, ki omogočajo predstavitev stanovanjske opreme na preko 40 000 kvadratnih metrih ter prodajo in skladiščenje na preko 85.000 kvadratnih metrih. Poslovni center v Ljubljani ob podpori sodobnega centralnega skladišča v Črnučah potrošnikom omogoča nakup vsega za gradnje ^ in opremo stanovanja po načelu družinskega inženiringa. Prodajne storitve Slovenijales-trgovina že vsebujejo nove kvalitete, širok izbor blaga ob stro ovni nasvetih hitro dobavo ter organizacijo prev9za in montaže pohištva v stanovanju. O LAS 6. STRAN REPORTAŽA TOREK, 23. NOVEMBRA 1* Alpina Jesenice v novih prostorih Jeseniška Alpina se je preselila v nove prostore v Centru II na Jesenicah — Lepi in prostorni prodajni prostori - Prodajalna Alpina Jesenicah zdaj že selila: najprej so imeli v sedanjih prostorih nato so bili izredno na Plavžu, zdaj pa so izgradnjo Centra II prese-^ večje prodajne prostore, sti. poslovni prostori H na Jesenicah še niso dokončani in čeprav se Še bodo selili, so pri Al-istore že opremili, trgo-— pa je odprta. Alpina, naš pomembni proiz-l^jalec obutve, predvsem pa *tortne obutve, ponuja na prodnih policah vseh vrst zen-■^ih škornjev, »gležnarjev« so- dobnih oblik in modnih zapovedi, odličnih materialov, ki zagotavljajo trpežnost, ob obenem sprejemljivih cenah. Škornjev, ki so danes na ogled v Alpini, je lahko vesela sleherna ženska, saj so vseh vrst in oblik: od izrazito »salonskih« do toplih in udobnih za dež, sneg in mraz. Razveseljivo je, da je veliko »podloženih«, obenem pa se Alpina lahko pohvali tudi z ostalo športno zimsko obutvijo. Najnovejše modne zapovedi je upoštevala tudi športna obutev, ki jo Alpina ponuja na privlačen razstavni način, skupaj s športno opremo, ki jo bomo potrebovali na ledu ali sne- gu. V jeseniški Alpini se je skratka vredno oglasiti, saj športna obutev nikakor ne zaostaja za tisto, ki smo jo minula leta kupovali v sosednjih italijanskih ali avstrijskih trgovinah. In še nekaj: prodajalke jeseniške Alpine so kljub precejšnjemu prometu v njihovi trgovini že nekaj časa »na glasu«, da so izredno ustrežljive in prijazne, da upoštevajo sleherno željo, da kupcu hočejo na vsak način ustreči. Tudi zato se je pri njih vredno oglasiti, saj nikoli ne bodo zamerile, če si obutev le ogledujemo, jo primerjamo in se še nismo odločili, da bi jo kupili... ZIRI Obiščite prodajalno trikotaže ^ Bajina Bašta v Kranju, limrara Vodopivčeva 6 lil IJ» (na Mohorjevem klancu) uODNO BOSTE KUPILI: moške, ženske in otroške pletenine, perilo moške in otroške bunde - ženske zimske plašče — ugodno kupite moške srajce, ženske bluze in trenerke Se priporočamo! Čestitamo za praznik republike — 29. november. lahko □ D: i 'zdelava Vseh Vrst Očal ca \V7 n d gradiš, če imaš vse pri roki VSAKDO SI V ŽIVLJENJU ŽELI TOPEL MIREN IN PRIJETEN DOM Lip Bled vam pomaga Kdor Kupuje izdelke LIP BLED. ta varčuje. gradi hitreje in ceneje OCFSNJA na recept ali brez ^PTIKA Bogata izbira okvirjev in sončnih očal ^W®OR----------------- v ponedeljektorek, sredo, petek od 13. do 15. ure, v četrtek od 8. do 10. ure v ordinaciji v servisu OPTIČNI SERVIS - KRANJ, Cesta JI A 18 (nasproti porodnišnice) Delovni čas: od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR Čestitamo za praznik republike — 29. november lesna industrija 64260 bled, ljubljanska c.32 telefon: 064-77661 Iskrene čestitke za 29. november — dan republike! J GLAS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 23. NOVEMBRA 4 Franc Langerholz-Cac Ločani v Andih Toda prodajalec vstopnic za ogled trdnjave zahteva pet dolarjev od vsakega. Mi pa varčni, kot so lahko le Gorenjci, sklenemo, da mu ne damo denarja. Žele se opogumi in gre mimo njega. Oni zažene vik in krik ter teče za njim, mi pa hitro zbežimo po drugi poti. Ko si na vrhu ogledujemo razvaline, zaslišimo žvižg piščalke in zagledamo prepotenega prodajalca, ki nas hoče oropati za dolarje. Mi pospešimo korak, nazaj ne upamo pogledati, slišimo le vpitje ter žvižge piščalke. Potem se ustavimo, skušamo ga prepričati, da nimamo denarja. Pravi, naj čimprej zapustimo zgodovinsko mesto, drugače bomo imeli opraviti s policijo. Po najkrajši pot: nas napoti nazaj v Cuzco. V restavraciji spet gledamo nogomet, tokrat tekmo med Jugoslavijo in Španijo. Zelo glasni smo ob našem prvem golu, ko pa Spanci izenačijo in vodijo, vsi poklapani tiho zapustimo lokal. Ko pridem nazaj, naletim na receptorja, ki stika po naši sobi. Pregledujem opremo in ugotovim, da mi manjka brezrokavnik. Silno jezen grem v recepcijo. Po dolgem in mučnem pregovarjanju me receptor odpelje v svojo sobo, odpre omaro in mi slovesno izroči brezrokavnik. Brez besed. Tudi za denar nas kar dobro ogoljufa. Ko se poslavljamo, mu še mi vrnemo par kontraudarcev. Visoki Pisco je bil moj drugi vrh Bliža se sloviti in tolikokrat opevani praznik sonca. Po glavnem trgu se celo popoldne in še v noč vrstijo sprevodi raznih skupin, po zvočniku odmeva njihova glasba. Plesi Indijancev, otroci, napravljeni v in-kovska oblačila, avtomobil z miss turistkinj na strehi. Potem se začne veliko in vsesplošno popivanje, ki traja vso noč. Kar na prostem prodajajo vseh vrst zvarke, pijačo vseh barv, od zelene do vijoličaste. Zjutraj stopijo v akcijo policijski avtomobili, ki z vodo Čistijo ulice, umazane od bruhanja in odpadkov. Naši dnevi v Peruju se počasi iztekajo, kar bojim se povratne vožnje nazaj v Limo. Kmalu se tresemo na sedežih, malo od slabe ceste, še bolj pa od nočnega mra za. Velikokrat se ustavimo na policijskih postajah, *jer nas pregledujejo. Sredi puščave imamo spet Dostanek, v avtobus stopi policaj, ki pregleda vso jpremo, brska po naših stvareh. Pri tem delu je ikrajno nesramen, starki pred nami prelomi ves kruh, azmaže maslo ker menda predvideva, da nosi orožje. Dvema mladima Nemkama zapleni tapiserije, češ da so zelo stare in so zaradi tega last države. Potem jremo vsi za njim na policijsko postajo ter zahtevano tapiserije nazaj. Grozimo trdobučnežu, da ga jomo prijavili zaradi navadne kraje. V angleščini mu tečemo vse, k sreči nas ne razume, drugače bi avtobus, odpeljal naprej brez nas. Na naslednji postaji me policaj enostavno zagrabi ter zvleče v sosednji prostor, kjer zahteva, da se slečem. Pomislim že na najhujše. Vsega me pretipa, končno me spet spusti na Utrujen stojim pod robom stene gremo še malo po mestu, ulice so polne kot Titova cesta v Ljubljani ob dveh popoldne. Vsi lokali so odprti, na ulici pečejo najrazličnejše specialitete. Po restavracijah strežejo s pečenimi piščanci. Vsi presiti banan se odločimo, da si privoščimo meso. Najprej vsak poje pol piščanca, nato na veliko začudenje natakarja velik zrezek, potem pa še vsak pol piščanca. Do onemoglosti siti se privlečemo v hotel, kjer Eopademo po posteljah in nočemo slišati o nobeni rani več. Se nekaj dni nam ostane in izkoristimo jih za nakupovanje raznih stvari, ki nas bodo spominjale na Peru. Na ambasadi dvignemo opremo, poslovimo se in naslednjega dne z družbo Eastrn airlines zapustimo to južnoameriško deželo. Pristanemo na Floridi, v Miamiju. Potujemo skupaj s člani AO Impol. Vsi že težko čakamo povratek domov. Nato z rahlo zamudo poletimo proti New Yorku. Tu pa se začno težave, kajti Jatovo letalo je povsem polno. Plačajo nam luksuzni International hotel z zagotovilom, da odpotujemo naslednjega dne v Zagreb. Kar razočarani smo, zato spijemo ves whisky, ki ga je Keka kupil za domov. Popoldne spet spakiramo opremo, zapustimo hotel in čakamo v letališki stavbi na polet v domovino. Z zamudo vzletimo, zapuščamo Ameriko. Dober dan, Evropa. Noči imamo le dve uri, ob enih zjutraj že vzhaja sonce, saj letimo direktno proti vzhodu. Na letalu gledamo zelo zanimiv film o letalski nesreči, lagal bi, če bi rekel, da nas je film pomiril. Po dobrih sedmih urah se letalo mehko dotakne zagrebške betonske steze, glasen aplavz napolni letalo, Kar ne moremo verjeti, da smo res doma. Srečni smo, kajti naše sanje so se uresničile. Prigoda je končana. Bila je polna novih doživetij, Južnoameriške gore so za nami, čudovite so. I oda najraje se prepustim zavetju domačih gora. S festivalu Inti — Raymi v Cuscu Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (66. zapis) Skoraj ves prejšnji zapis sem posvetil Valvasorjevi pripovedi o plovbi po Ljubljanici. In njegovi veri v obstoj povodnega moža . .. Valvasor nas sicer kar prevzame in omami s svojim slikovitim kramljanjem, a vere mu vselej le ne moremo dati. Saj je mož povsem resno tudi trdil, da hudič polhe pase ter podobne nesmisle. Tem raje pa se oprem na pripoved treznega zgodovinarja Ivana Vrbovca, ki je o čolnarjenju po Ljubljanici in o brodarjenju po Savi dosti pisal in objavljal v takratnih publikacijah (ob koncu prejšnjega stoletja). VRHOVCEVE UGOTOVITVE Najprej nam zgodovinar Vr-hovec predloži trditev, da so Ljubljanico delno regulirali (ji uravnali tok) že stari Rimljani, ki so še kako cenili to pripravno prometno žilo. Do Vrhnike, tedanjega Naupor-tusa, so blago pritovorili čez Kras, na Vrhniki ga preložili na čolne in potem pluli proti Ljubljani — tedanji Emoni — in naprej proti vzhodu. Pomembnost plovbe po Ljubljanici lahko ugotovimo tudi z dejstvom, da je ljubljanska stolnica posvečena sv. Miklavžu (Nikolaju), staremu zavetniku brodarjev in ribičev. Kaže, da so to slovito ljubljansko cerkev sezidali prav čolnarji in ribiči, ki so bivali na zemljišču okrog cerkve. Umaknili so se šele, ko se je leta 1463 ustanovila ljubljanska škofija. Čolnarji so si v teku stoletij pridobili tudi številne pravice, tako da niso bili pokorni niti deželni niti mestni gosposki pač pa so imeli svojega posebnega cesarskega uradnika, ki jih je ščitil. NASADI OB BREGOVIH e danes rastejo na obeh brego-vih Ljubljanice, katere tok se vije po ljubljanskem Barju, košata drevesa. Poleg vrb tudi bukve in hrasti. Vrhovec pravi: »Les za ladje in čolne so dobivali čolnarji iz šume. ki je rastla ob obeh bregovih Ljubljanice. Čolnarji so tu sami zasajali bukve in hraste; zato so imeli pravico sekati ta les in jeseni goniti svoje ščetince v šumo na pašo. — A pravi namen te šume ob reki ni bil ne to, ne ono; zasajali dreves niso zato. da bi jih le sekali, niti da bi pasli prašiče v tej šumi; tudi ne zato, da bi se Ljubljančani sprehajali v njih senci. Pač pa je imelo sajenje košatega drevja ob vodi povsem drug namen: ščititi gladino reke pred udarci vetrov in viharjev. Kajti po nemirni, valoveči vod: k plovba otežkočena in celo nev_T- Po naključju se je globoko v štfl zarita v belo glino, ohranila er- :| velikih ladij, ki so včasih piu-e "^j Ljubljanici. Ladja, ki so jo i2k:o&l je bila 26 m dolga, 5 m široka :r. 35 cm visoka. Imela je široko, pi" I dno — pač zaradi stabilnosti. ta2"-1 nizki vodi. ZABAVE NA REKI Ljubljanica — od Vrhi mesto in vse tja do Fi bila le pomembna prometna žila, temveč je krat tudi prizorišče najprij zabav. Celo tekmovanja čolnarjev rejali, zmagovalec je dobil t pavskega vina! Leta 1660. ob*.__ cesarja Leopolda I. v Ljubljar: mestni očetje popeljali vise' sta po reki tja do Vrhnike, čoln, posebno krašen, je kar petnajst velikih »ladij« francoskemu guvernerju L<___ nu v čast je bila prireditev na i— ki so pluli proti Vrhniki in pote® zaj skozi mesto. Leta 1787 je cesar Jožef stil vse cehe; tudi oba čolnarska, češ, da sta s starelimi privilegiji škodljiv mu prometu. Vožnja (plovba,, bljanici je postala svobodna. 1 udarec je zadala čolnarjem voznikom težkih parizarjev. tev Južne železnice, ki je ves: cestni promet prevzela nase. Poslej so ostali le spon bljani je še danes dvoje ulic, Velika in Mala čolnarska t onstran Prul. — Pač, v svoji J sti sem še videl (v letu 1918-1 čolnarje, ki so v svojih širokih cah dovažali podpeški kamen a novskega pristana; celo krajšaj, s tovornimi vagončki je obstajal »slavnoznani ljubljanski Špic: V Žabjeka. PARNIK NA LJUBLJANICI ratko življenje je bilo p: no 28 m dolgemu in 4 m kemu »pravemu« parnik se je ponosno imenoval »Nadvc Ivan«. Zgradila sta ga leta 1840 strialca Moline in Skarja. Od bljane do Vrhnike je ta parnik boval le dve uri in četrt, medte*1 so navadne »ladje« ali čolni po vali kar osem do deset ur! Ker > parnik povzročil preveč nesreč' svojimi valovi trgal brežine. Nemorala lastnika prodati. Nt v■ ' razstavljenega so potem (leta ^ spet sestavili in splavili na Yrt> jezeru. Še dolga leta je potem ? jezerske valove, nikomur napor-komur v škodo. Vova popotna povest Edo Torkar Plovba Danes začenjamo objavljati zanimivo in doživeto popotno povest Jeseničana Eda TORKAIUA Plovba. -Za uvod beseda avtorja, namenjena bralcem, še posebej pa pomorščakom. Portorož, v začetku septembra Dopoldne v kadrovski pisarni Plovbe: »Pravite, da bi se radi zaposlili kot čistilec stroja? Ali ne bi bilo bolje, da bi šli za asistenta? Srednjo šolo imate in pluli ste tudi že; sedem mesecev asistentskega staža imate vpi sanih v matrikoli. Še za pet mesecev greste na morje in potem lahko polagate častniški izpit.« »In postanem oficir?« »Seveda.« »Hvala lepa. Če bi že imel oficirske ambicije, bi jih uresničil takrat, ko je bil čas za to, ne Bralcem, pomorščakom pa še posebej \ikoli nisem plul nci »Goranki« in tudi na »Zelengori« ne. Ce omenjam, da ima »Go-II nka« motor -namke Bunneister, teqa ne kupite za suho zlato; motorje prav lahko tudi ,1 iiilrericve ali kakšne druge znamke. Tudi za »Zelengoro« ne vem, če so jo zares že razre-I ~a staro zele~o ali pa morebiti še zmeraj orje svetovna morja - pod drugo zastavo in In nim imenom "joza, Carlija, Jeremijo, Zlatka in vseh drugih, o katerih pišem r tej knjigi, \7v rnam Poznam pa druge, njim podobne fante, ki jim je drugače ime Prizorišča so bolj •ntična Čeprav moram priznati, da npr. nikoli nisem bil v Madrasu (kar pa ne omc'uda nisem bil v Dombayu in drugih indijskih pristaniščih), pa tudi skozi Suez m po ečem mor u nisem še nikdar plul - lahko pa da se kdaj bom. V vsem drugem pa sem eZ čenec Josepha Rotha, k, zatrjuje, da je pomembno opazovati ,n ne pesnikovem. Lepa )aiui še m era j prodaja pivo (in triper) na naših ladjah v ttangkoku m ce vas bo pot zanesla ■ Pusaiumi pozdravite Rhono iz bara Seul. ^ pa zdaj, ko so že vsi moji vrstniki kapitani in kapoti.« »Nikoli ni prepozno. Imeli smo nekoga, ki je pri štiridesetih ...« »Jaz jih imam trideset in ničesar si bolj ne želim, kot čistiti ladijske stroje.« »Zakaj?« »Zato, ker se mi ne ljubi pisati asistentskega dnevnika in risati drenažnih skic.« »Torej vztrajate pri tem, da vas vpišemo v evidenco čistilcev stroja?« »Ja.« Popoldne na plaži: Ležiš na pomolu in čitaš knjigo. Prve septembrske ohladitve in začetek šolskega pouka so močno razredčile število kopalcev. Veter pi ha, zebe te. Nič /.ato; oblečeš majico in se spet zlekneš po lesenem pomolu. Knjiga ti zdrsne i/, rok, z zaprtimi očmi prisluškuješ pljuskanju morja ob valobrane. Na tihem se jeziš na dva nemška lantka, ki kriče tekata mimo tebe po pomolu, škropita vodo in topotata / nogami. No, potem i/bereta za svoje norčije drug prostor in spet si sam . .. srečno sam ... v družbi, ki te ne moti: v družbi morja, vetra in sonca; zares zelo nevsiljiva in prijetna dru /ba. Nič se ne dogaja — ne v tebi, ne zunaj te bo. ena sama ljuba spokojnost povsod: na nebu, na zemlji, v duši in telesu. In knjiga, ki si jo še maloprej bral »Nesrečniki« Victorja Hugoja, le/i /daj zaprta in nepotrebnu ob tvojem vzglavju. Komu verjeti, komu se izročiti pisatelju Hugoju ali temu spokojnemu sep U min skemu popoldnevu na portoroški pla/.i? Literaturi verjamem samo kadar me udar ' glavi — ali me nežno poboža po laseh. Veter z morja je tisti, ki me nežno bc:i' laseh. In potem zvečer na vlaku za Ljub!;*^ sreča, ki jo danes, ta dan, imenuješ samoM ne zapušča. Sam sediš v kupeju in prav ne bi motilo, če bi bil sam v celem va^ Prisluškuješ udušenemu drdranju zt\er koles ob tračnice, se lenobno otepaš m * 4 ti brenči okoli glave, čitaš knjigo... knjiga! Knjigo lahko kadarkoli odložiš. :■ noš zaveso v kupeju, ugasneš belo luč za nje in prižgeš modro za spanje, sezuješ dale in zadremlješ. Knjiga počasu ugaša bi, sesipaš so vase, prisluškuješ sebi.. v spokojnost, še zmeraj, še zmeraj ... Tvc i y si nogi na nasprotnem sedežu ležita dru^s drugi kot dve zadovoljni živali; kdaj pa pomigati s palci, kdaj pa kdaj se pod:cv druga ob drugo. Kakšna sreča imeti dve/c ^ in dvoje rok. pa dvoje oči in uhljev m v -Uo' Kako bogat si. kako neizmerno bcs.u > ni tam daleč nekje za devetimi goram: :r dami, in ne čaka. da prideš in da ca osv: » kot te je čakal pri dvajsetih: svet je ze t;:U na dosegu rok ti leži. pod tvojim tek--- -razprostirajo njegove doline in plan.no. rw krožniku gu imaš pred seboj na rau.v. na roki. vilice v drugi, prfcek za vrator . rul „sta lakotne sline. Jest. jesti W ~ , nbra(l nič užitnega pustiti! Na to. -r k rut do s i tega zemel j sk i h dobrot, " prepustiti tistim, ki s, kaj boljša no - slu/i,jo. eni P< košču LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV Lth Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november \ - Triglav konfekcija Kranj čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke A Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Kranj TOZD Konfekcija Jesenice in Delovna skupnost skupnih služb Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike -29. november Veletrgovina sPBCeruo a ©o©© Za dan republike — 29. november, čestitamo vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem, kupcem in obiskovalcem. KRANJ 35 LET ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 TEKSTILINDUS KRANJ Delavci DO TEKSTILINDUS iz TOZD Predilnica, TOZD Tkalnica, TOZD Plemenitilnica, TOZD za družbeno prehrano in oddih in delovna skupnost skupnih služb čestitajo ob dnevu republike — 29. novembru vsem delovnim ljudem Ctf cilmirci modne pletenine Radovljica TOZD RADOVLJICA, NOVA GORICA, BOHINJ, TRGOVINE IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Lastne prodajalne BLED — Park hotel, RADOVLJICA - Linhartov trg 3, RADOVLJICA - Jalnova 2, JESENICE - Cesta maršala Tita 34, BOHINJ - Mencingerjeva 3, NOVA GORICA - Leninova 11 v Čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike - 29. november o exoterm kranj j u gos I a vi j a Kemična tovarna Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike ZgtfUvenšei j čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike Projektira In instalira vsa elektromontažna dela jakega in Izdeluje ll krazdelllce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debe.o In drobno 2a izdelke priznanih firm: ISKRA, Ei, Riz, Elind, Cajevec, Grundig in Sever PROJEKTIRA • PROIZVAJA • INSTALIRA • PRODAJA • SERVISIRA Hh alples ŽELEZNIKI ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Priporočamo se za obisk v naši prodajalni v Železnikih! Frizerski salon CILKA SATLER pr|: jdP J* in Ekspresna kemična čistilnica in pralni' DRAGO SATLER Kranj, Oldhamska 14 (pri Vodovodne Cenjenim strankam in občanom čestiu. fa praznik republike - 29. november § J Kranj — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine iz Kranja in vojna pošta 1098 iz Kranja sta priredila v soboto, 20. novembra, v kranjskem domu JLA občinsko kviz tekmovanje Socializem in vojna v okviru tekmovanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. Izmed 20 mladinskih ekip so se na tekmovanje uvrstili mladinci iz ekonomsko administrativnega šolskega centra, gimnazije iz Kranja, osnovne organizacije Besnica in treh osnovnih organizacij iz kranjske vojašnice. Največ znanja je pokazala ekipa, ki so jo sestavljali trije mladinci iz Besnice in trije vojaki iz VP 1098/E. To moštvo se bo udeležilo tudi regionalnega tekmovanja, ki bo 10. decembra v Kranju. (S) - Foto: F. Perdan Škofja Loka — Od kdaj ljudje za zaščito pred mrazom uporabljajo prešite odeje, bi najbrž težko ugotovili. Iz ustnega izročila pa je znano, da so kmetje prešite odeje izdelovali iz domačega platna, ki so ga včasih tkali v vsaki luši, polnili pa so jih z volnenimi vlakni. V ravninskih krajih. kjer jc bila ovčjereja slabše razvita in kjer so redili več perutnine, so uporabljali perje. Prvotno so v kmečkih hišah izdelovali prešite odeje le za lastno uporabo. Tako kot tkalci so se sčasoma nekatere žene odločile in za- Prvi obrat v Šolski ulici čelc delati prešite odeje tudi za druge. Medtem ko se je tkalska obrt okoli Kranja ohranila do druge svetovne vojne, so šivilje delale odeje tudi še po vojni. Z razvojem industrije se je kupna moč prebivalstva večala, tako delavcev kot kmetov. V trgovinah je bilo moč dobiti že izgo-to vi j ene izdelke, nič več ni bilo treba čakati. Škofjeloški domačin, trgovec Lado Thaler, je spoznal, da potrošniki poleg izgotovljene obleke in obutve iščejo tudi prešite^odeje. Ker je premogel nekaj kapitala ter imel možnost dob iti tekstilne odpadke v tovarnah, se je odločil, da bo v svoji trgovini prodajal tudi prešite odeje. Vajel je nekaj delavk in leta 1927 je v baraki poleg konjušnice v Škofji Loki organiziral ročno izdelovanje prešitih odej. Tako se upokojenka Odeje Katarina Cof še vedno spominja sreče, ki je zavladala v njeni hiši, ko je prejela prvi, čeprav skromni zaslužek. Leta 1932 je Rado Thaler h konjušnici pri-zidal prostore za delavnico in kupil nekaj strojev ter imel stalno zaposlenih od 5 do 10 delavk. Kasneje je še dogradil stavbo v Šolski ulici. Tako je posloval do osvoboditve. 21. septembra leta 1945 pa je narodna vlada prevzela obrat v državno upravljanje in 7. 3. 1947 je bilo ustanovljeno podjetje Odeja, za upravnico pa je bila imenovana Vera Dolenc. V tovarni pa je delalo 12 delavk. Kot zanimivost naj povemo, da so tega leta izdelali za 2.445.000 dinarjev prešitih odej. Od delavk, ki so leta 1947 delale v Odeji, še sedaj delata Marija Oman in Cilka Doli-nar. Spominjata se tedanjih težkih delovnih razmer, udarniškega dela, slabe prehrane, pomanjkanja obleke in tudi visokega delovnega elana, ki je vladal med delavci mlade države, ki se je odločila za socialistično ureditev. Od tedaj je šel razvoj hitro naprej. Leta 1951 so izvolili prvi delavski svet, leta 1952 je v tovarni že delalo 23 delavcev, leta 1962 pa že 75, leta 1967 je bilo zaposlenih 112 delavcev, pet let kasneje 130 itd. V tem času so dograjevali tudi strojni park in zgradili novo tovarno v industrijski coni na Trati, kamor so se preselili leta 1973. Z razširitvijo asortimana izdelkov kot so vzglavniki in spalne vreče pa je začelo spet primanjkovati prostora, zato so leta 1976 zgradili novo večje skladišče za polnila. Vsako leto dajejo precejšnja sredstva tudi za stanovanjske kredite in za družbeni standard delavcev. Tudi v zadnjih petih letih, je Odeja dobro gospodarila iti ustvarjala primeren dohodek. Se naprej je širila asortiman izdelkov in povečevala obseg proizvodnje. Zato so ponovno Novi večigelni stroj gradili in maja 1979 so odprli novo pregrinjal in skladišče tkanin. Lani pc *' Novem gradu odprli prenovljen pooa^ dom kjer lahko hkrati letujejo štin drLž* Če bi sedaj na kratko potegnili rdečo*-skozi razvoj tega prizadevnega delovne^*" lektiva, lahko zapišemo, da\je Odeja r-r"4-" voj gradila predvsem z lastnimi srzdsžr.! močmi. Delavci so se vedno zavedali da ko le z delom izboljšajo delovne pogc gotovijo bodočnost. Zato tudi v sedan** * kih gospodarskih razmerah delajo in darijo uspešno. Nova tovarna na Trati Proslavitev 36-letnice . Iskre Kranj — Proslave 36-letnice Iskre so se poleg jubilantov 30, 25 in 20-letnega dela, vabljenih jih je bilo 227, udeležili tudi številni predstavniki drugih Iskrinih organizacij in družbenopolitični delavci kranjske občine. Iskra v Kranju je v minulih 36 letih dosegla pomembne uspehe. Število zaposlenih se je od 852 povečalo na preko deset tisoč. Na osnovi Iskrinih programov so bile zgrajene nove tovarne po vsej republiki. Delovna organizacija Iskra Kiber-netika je nastala iz Iskre Elektromehanike Kranj, matične tovarne Iskre, kot so jo radi poimenovali. Kranjska Iskra je še vedno enotna — z organizacijskimi spremembami je nastalo le več delovnih organizacij, ki se laže in bolj uspešno prilagajajo domačemu in tujemu trgu. Delavci Kibernetike imajo dobre osnove za uresničitev dolgoročnih razvojnih ciljev, saj se zelo uspešno vključujejo v skupna izvozna prizadevanja. Vrednost letošnje proizvodnje bo okrog 4,5 milijarde dinarjev, izvozili bodo za več kot 25 milijonov dolarjev, od tega več kot 20 milijonov dolarjev na konvertibilno tržišče. V prihodnjem letu naj bi ob neznatnem povečanju števila zaposlenih povečali proizvodnjo in izvoz za 22 odstotkov. V srednjeročnem načrtu si je kolektiv Kibernetike zastavil obsežne naloge, katerim bo kos s prizadevnim delom in višjimi oblikami razvoja, proizvodnje in trženja. Tako bodo razvojni potenciali povezani z novo raziskovalno-razvojno enoto, ki bo prerasla v inštitut. Ustanovljen bo tudi inženiring merilno-regu-lacijske in stikalne tehnike, ki bo deloval na področjih projekt i ve, organizacije, proizvodnje, montaže in servisa. Poudarek bo seveda namenjen izvozu, ki naj bi se do leta 1986 podvojil in znašal okrog 60 milijonov dolarjev. Od tega naj bi Iskra Kiber-netika dosegla vsaj 80 odstotkov konvertibinega izvoza. Pri načrtovanju poslovnih rezultatov pa ne bodo pozabili na družbeni in osebni standard delavcev, izboljšanje delovnih razmer, družbene prehrane, stanovanjskih vprašanj, prevoza na delo in krepitve samoupravljanja. Alojz Boc O LAS 12. STRAN_ reportaža 50 let tovarne prešitih odej Škofja Loka 35 let Odeje S pridnostjo krojijo razvoj in prihodnost Proslave ob Dnevu republikt KRANJ Osrednja proslava bo v Kranju v petek, 26. novembra, ob 15. -v kinu Center. V kulturnem programu bodo nastopile odrasle foikkvr* skupine kranjske občine, moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerke/ recitatorji recitatorske skupine Iskre Kranj. K S Vodovodni stolp Krajevna konferenca SZDL prireja v četertek, 25. novembra v 18. uri v Domu JLA v Kranju proslavo v počastitev obletnice AW JA, združeno s podelitvijo državnih odlikovanj, priznanj OF in se skih znakov medvojnim aktivistom OF ter poimenovanjem pionira*^-odreda šole Simon Jenko po revolucionarju Maksu Jezi. V kulture^ programu bo sodeloval pevski zbor Tugo Vidmar in pionirji osn. -šole Simon Jenko. JESENICE Osrednja proslava Dneva republike bo v petek, 26. novembra 18. uri v dvorani gledališča Tone Ćufar. V kulturnem programu bo stopil pihalni orkester jeseniških železarjev in recitatorji gledal Tone Cufar. ŠKOFJA LOKA Proslava Dneva republike bo v Škofji Loki za vse tri ^ skupnosti, Podlubnik, Škofja Loka - mesto in Kamnitnik. v pec* 26. novembra, ob 19.30 v škofjeloškem gledališču: gostovalo bo gledališče ljubljansko z delom Pritožba Franca Mrzleša. TR?IČ Osrednja proslava ob 29. novembru bo v petek, 26. novembra x 18. uri v Cankarjevem domu v Tržiču. Za pretežen del program* > poskrbela tržiška mladina s tekmovanjem pod naslovom > v besedi, pesmi in spretnostih«, vmes pa bodo v kulturnem pn^r*:-. nastopili pevci iz Križev, pevski zbor Peko, operni pevec Rado Parv.. Mladinsko gledališče Tržič s plesnimi točkami in recitacijami itd. RADOVLJICA , ~ _ . Osrednja proslava ob Dnevu republike bo v petek, 26. novemu ob 18. uri v Festivalni dvorani na Bledu. V okvir proslave spada tudi razstava Foto ^^ftif^ V četrtek, 25 novembra, ob 17. uri bo namreč v ljici odprl razstavo fotografij spomenikov in obeležij revolucije x otv- Radovljica. . .. _cisvn nn(lu ^ Krajevna skupnost Radovljica pnpravlja pros avo un^s ^ publike v četrtek, 25. novembra, ob 18. uri v osnovni soli A. l. Lirn^-v Radovljici. NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevna skupnost Ve le s ovo s, Stalno pod udarom obesnelih voda in podbojem vrat v Velesovem in okoliških vaseh je videli to območje že leta in leta ogrožajo hudourniki — Ob zad-neurju naredili kar za 574.000 dinarjev škode — Kako se * spoprijemajo s sovražno naravo jevne skupnosti Velesovo. »Okna in podboji vrat kažejo, da jih že dolga leta zamaka ob nalivih in da smo pred vodnimi ujmami še vedno nemočni. Lani smo zgradili nekakšno ponikovalnico, da bi se vanjo odtekale pobesnele vode, vendar nam ob nalivih ne pomaga kaj dosti. Bolj nam koristi v sušnih mesecih kot vodni bazen.« V Velesovo izpod Štefanje gore priteče pohleven potoček Raguščica, ki se ob lepem vremenu leno premika po strugi. Ob nalivih pa se združi s hudourniškim potokom Trskovcem, ki se privali izpod Mož-jance, in poplavljata dvoje poslopij ob cesti, ki vodi izOrkefj na Visoko, štiri gospodarska poslopja in stare domačije ter vse novo naselje v Velesovem. Po travniku voda odteka proti Praprotni polici, kjer ob nalivih poplavlja petim gospodarjem. Razlije se tudi proti Češnjevku, kjer kmetom odnaša zemljo. Pod vasjo, kjer vodo zadržuje most (a ta se velikokrat zamaši in potem voda neovirano pustoši), prav tako poplavlja poljske površine in travnike KŽK. Po poljih odteče še kak kilometer ali dva proti stavbi Kozoroga, »fazane-riji«, zaliva njivske površine, da si od vlage zlepa ne opomorejo. Anton Ropret, predsednik krajevne skupnosti Velesovo Velesovo - Kljub hitremu pose-krajanov, Članov štaba civilne zate ki so se ob nedavnem nalivu mudoma spoprijeli z naraslo vodo, > le-ta povzročila precejšnjo škodo, ia stanovanjskih objektih, cestah in kmetijskih zemljiščihj so je! ocenili kar za 57 starih milijonov. Štiridesetim lastnikom hiš je voda namoči; la zidovje, uničila vrata, vdrla v kleti med krompir in premog in ogrozila hleve Na petih cestah so se krajani borili s hudourniki, ki so neusmilje; no odnašali gramoz in pustošili utrjena cestišča. Največ &ode je aa cestah med Cešnjevkorn in Ader-gasom, med Velesovim in Olševkom, medtem ko so ceste Trata-Velesovo in Praprotaa polica-Šenčur kar 'eSPse j^voda razlila na polja in žila posevke. Med Trato in Sen-i kjer imajo velesovski kmetje emšo in najplodnejšo zemljo, je z odnlavilo dvesto kubičnih me-zemlje. Šest kmetov s tega ob-ja je zelo prizadetih, trem pa je dvorišča odneslo pesek. »V Velesovem smo stalno pod om hudourniških voda,« Anton Ropret, predsednik kra- »Ob zadnjem nalivu je bila tudi tam komisija, ki je ocenila škodo in predlagala, kako bi se lahko v prihodnje izognili pustošenju,« je povedal An ton Ropret. »Da se voda ne bi neovirano razlivala po njivah, bi morali skopati, strugo in jo betonirati. Struga bi tekla po travniku gospodarja Mihe Jenka, ki se z rešitvijo strinja, le še s someja-šem je treba spregovoriti. Kajpada tudi denarja ne bomo mogli zbrati sami. Ob pomoči vodne skupnosti Sava-Ljubljanica pa bi nam v petih letih uspelo zaščititi polja.« D. Z. Žlebir VAŠA PISMA NAPAČNA INFORMACIJA Pojasnilo Komunalnega gospodarstva občine Radovljica k članku, ki je bil objavljen 9. novembra na predzadnji strani V vašem glasilu ste 9. novembra na predzadnji strani objavili fotografijo s komentarjem o poškodbi regionalne ceste pred naseljem Kamna go -rica. Zapisali ste, da radovljiško Komunalno gospodarstvo ceste ne popravi. Ker gre za napačno informacijo, prosimo, da objavite naslednji popravek. Naša delavna organizacija vzdržuje lokalne kategorizirane in nekategorizirane ceste le na območju krajevnih skupnosti Radovljica, Bled in Bohinjska Bistrica, medtem ko je vzdrževanje cest na ostalih območjih v pristojnosti krajevnih skupnosti. Ne glede na to smo se seznanili s položajem in ugotovili, da je ta cesta na območju KS Radovljica (cesta Svobode), Lancovo in Kamna gorica v slabem stanju. Vzdrževanje te ceste je v pristojnosti Cestnega podjetja Kranj, -kar je krajanom Kamne gorice in drugim znano. S tem v zvezi je bilo tudi že postavljeno delegatsko vprašanje in nanj smo odgovorili, zato takšne nepreverjene objave škodujejo. Direktor delovne organizacije Mat ija Markelj PREMALO AVTOBUSOV OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH Ob nedeljah in praznikih smo prebivalci ob stari cesti Radovljica—Kranj prizadeti,"ker vozi tako malo avtobusov. Še posebej velja to za avtobus proti Ljubljani in obratno. Zdaj, ko je manj tudi osebnih avtomobilov na cesti, bi se pač moral povečati avtobusni promet. Tako pa smo prebivalci ob stari cesti primorani ostajati doma. Posebno ob praznikih in tudi že ob sobotah bi bilo treba več avtobusov, saj gredo ljudje po opravkih. Manjka tudi avtobus, ki pripelje iz Kranja ob 6.25; s j tem avtobusom se je veliko ljudi vozilo v službo tudi ob sobotah, med njimi trgovci in zdravstveni delavcu Stanovanjska izgradnja V tem srednjeročnem obdobju nameravajo v jeseniški občini zgraditi 849 stanovanj — Obnoviti stara stanovanja Jesenice — V minulem srednjeročnem obdobju so v jeseniški občini načrtovali 1078 stanovanj in od tega so jih zgradili tisoč, mdtem ko v tem srednjeročnem obdobju predvidevajo izgradnjo 849 novih stanovanj. Največ prosilcev za stanovanja je v največji jeseniški delovni organizaciji Železarni, kjer so imeli najprej 500 prošenj. Zgradili naj bi jih okoli 300, stanovanjsko vprašanje nekaterih delavcev pa bodo reševali z zamenjavami. Stanovanjski dinar nikakor ne zadošča za izgradnjo toliko stanovanj, kot bi jih delovni ljudje in občani potrebovali. Samoupravna stanovanjska skupnost ima precejšnje težave že z vzdrževanjem starega fonda. Nekaj je primerov, ko v večjih stanovanjih živijo posamezniki in bi jih lahko dobile številne mlajše družine. Vendar se nihče ni pripravljen vseliti v manjše stanovanje, dokler lahko plačuje stanarino. Če pa bi prešli na ekonomsko stanarino, bi se za to vsekakor odločilo več lastnikov najemnih družbenih stanovanj. Ker imajo v jeseniški občini probleme z vzdrževanjem starega stanovanjskega fonda, razmišljajo o tem, da bi delovne organizacije namenile 0,15 odstotka čistega dohodka vzdrževanju stanovanj. Delovne in temeljne organizacije zdaj pri stanovanjski skupnosti združujejo 1,75 odstotka čistega dohodka za nova stanovanja, predvidenih 0,15 odstotka pa naj bi namenili za financiranje in vzdrževanje starih stanovanj, ki jih v občini ni malo. Vsekakor bo ustrezna odločitev nujna, saj stari fond nezadržno propada,ekonomskih stanarin pa ni. V centru II na Jesenicah bodo sklenili gradnjo s 40 novimi stanovanji, naslednje leto pa bodo zgradili še stolpnico s 40 stanovanji. V drugi etapi se pri Moriču načrtujeta dve stolpnici z 80 stanovanji in s tem bo stanovanjska gradnja v centru II sklenjena. V prihodnjem letu naj bi gradili v okviru zazidalnega načrta MIŠ II v krajevni skupnosti Sava pet stolpičev in ob tem rušili dve stanovanjski hiši. V tem srednjeročnem obdobju se načrtuje tudi gradnja pri Partizanu, s prvo fazo dveh stolpičev, do leta 1985 pa naj bi dobili dve novi stolpnici še v Podmežaklji. V Mojstrani so zgradili štiri deve-torčke in s tem je zaenkrat gradnja zaključena. V Kranjski gori predvidevajo nadzidavo blokov in tako bi dobili 27 novih stanovanj. Na Hruši-ci poteka družbena gradnja s 114 stanovanji. Do leta 1985 naj bi zidali tudi Žirovnici in na Rodinah. V letih po tem srednjeročnem obdobju pa razmišljajo o možnostih gradnje na Dovjem, v spodnjem delu Mojstrane, morda tudi v Ratečah in v Smokuču. Tudi na Koroški Beli naj bi hkrati z elektrojeklarno gradili še dva bloka. D. Sedej VVogljah mladinska organizacija Voglje — Pretekli teden je bil v Vogljah ustanovni sestanek osnovne organizacije Zveze socialistične mla-« * dine Slovenije, ki je bil obenem tudi programsko-volilna konferenca te organizacije. Razen mladih so bili na konferenci predstavniki krajevnega družbenopolitičnega življenja ter občinske - konference ZSMS Kranj. Udeležba na ustanovni konferenci je bila dobra, saj se jo je udeležilo kar 37 mladink in mladincev od 60, kolikor jih je v vasi. To je dobro znamenje, da bo mladinska organizacija delovala, kot mladi želijo. Mladi . sicer nimajo svojega prostora, vendar so našli razumevanje pri gasilcih, ki so odstopili prostor v gasilskem domu. Mladi želijo dobrega sodelovanja s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostjo ter občinsko konferenco ZSMS, zastavili pa so si tudi pester delovni program na športnem, kulturnem in družbenopolitičnem področju. Saša Pretnar Po db rez je Nova vez med Radovljico in Bujami Številnim oblikam sodelovanja med občinama Buje in Radovljica so dodali novo vez tudi samostojni obrtniki. Preteklo soboto so na slovesni seji izvršilnih odborov obeh obrtnih združenj v Umagu podpisali listino o prijateljstvu, ki pod geslom »Mostovi prijateljstva trajajo večno« in z zapisom verzov iz Prešernove Zdravljice v slovenščini, srbohrvaščini in italijanščini postavljajo osnovo za stalno in vsestransko sodelovanje na temelju bratstva in enotnosti naših narodov in narod-nosti. Slovesnosti so se udeležili mnogi gostje. Z Radovljičani sta bila predsednik občindce skupščine Boris Se-tina in sekretar občinskega sindikalnega sveta Marjan Štupnikar. Vabilu obrtnega združenja Bujščine pa so se med drugim odzvali predsednik občinske skupščine Mario Bajič ter predstavniki občinske konference SZDL in Gospodarske zbornice Reke. Obrtni združenji imata po 500 članov in za obe je značilno, da delujeta na območjih z razvitim turizmom. V skupnem programu sodelovanja, ki ga bo pripravila posebna komisija, bodo posvetili največjo pozornost stalni izmenjavi izkušenj o posebnostih pri urejanju pogojev za delo in razvoj samostojnih obratovalnic, skupnemu nastopanju na sejmih in razstavah, športnim in družabnim srečanjem ter podobnemu. Radovljičani so povabili obrtnike z Bujščine na povraten obisk januarja prihodnje leto. Tedaj naj bi se tudi oddolžili za izredno gostoljubje in prijateljsko naklonjenost, ki so ju bili deležni med svojim obiskom v petek in soboto. M. S. Neurie ie najbolj opustošilo cesto med Cešnjevkorn in Aderga-som Ob koncu tedna so krajani zasuli strugo, ki jo je skopal hudournik, in cesto vnovič utrdili. som. Ob koncu tedna so Kraj««« dournik, in cesto vnovič utrdili. Pridelati več Zgornja Bela - V petih vaseh Kračv™ skupnosti Bela, na Zgornji, Sin Spanji Beli ter vBg m Hrašah ni neobdelanih zeml išč kar pa ne pomeni, da iz kisle belske vrnile ni mogoče iztržiti več kot do-Sj Tako^ menili belski kmetje na 4aiku s predstavniki pospefeval-nf ^lu&e in izvršnega sveta. Veliko organizacij v obliki predavanj pripravila pospeševalna služba Gorenj *e kmetijske zadruge Treba je namreč priznati, da je slaba strokovna podkovanost kmetovalcev pre-oejfcj* cokla hitrejšemu razvoju -i L kmetijstva. Gospodarska ko- misija pri svetu krajevne skupnosti se je obvezala, da bo redno spremljala obdelovanje zemlje. Ta ne sme ostati neizkoriščena. Bolje jo je dati v najem kmetom, ki so jo zmožni in pripravljeni obdelovati. Tu ne gre toliko za malomaren odnos do zemlje, bolj za vprašanje ostarelih kmetov in kmetij brez naslednikov. Vse vasi v krajevni skupnosti, izjemi bosta verjetno le Vaškarjeva in Tovšetova kmetija, predlog razvrstitve zemljišč uvršča med nižinska področja. Ne glede na to pa bodo ugodnosti za ovčerejo veljale tudi za Bašelj. Tod bodo Dolge njive in nekatere druge površine predali v gospodarjenje pašni ali ovčarski skupnosti, tako da bodo ovce imele zagotovljenopoletno pašo. (cz) Sicer redko, a vendarle se včasih znajde jajce v jajcu. Takšno super- ekonomično jajce so razbili v kuhinji BGP Kranj. — Foto: L. M. --- Razširitev pokopališča v Preddvoru — Krajevni skupnosti Preddvor in Bela sta se pred dobrim letom odločili, da s samoprispevkom zberc-ta sredstva za razširitev starega pokopališča. Preddvorčani naj bi prispevali dve tretjini denarja in Belani preostali del. Zdaj pokopališče v Preddvoru že dobiva končno podobo. Na njem bo prostora za 350 dvojnih grobov, kar pa bo po vsej verjetnosti zadostovalo za prihodnjih trideset let. To je prva faza izgrajevanja pokopališča. Zajema komunalno ureditev in postavitev 180 metrov ograje okrog 3500 kvadratnih metrov velike površine. V drugi fazi bodo na sedanjem pokopališču postavili mrliške vežice in uredili okolico. Za to pa bo denarja, zbranega iz enoletnega samoprispevka krajanov, že zmanjkalo. — C. Za-plotnik ! HOKEJ — Hokejisti v hrvaško-slo-venski ligi so nadaljevali prvenstvo s tretjim in drugim kolom. Blejčani in Kranjčani so gostovali in obe moštvi sta se iz teh gostovanj vrnili kot zmagovalca. Blejci so v Mariboru premagali Stavbar, Triglavani pa so v Sisku dobili z domačo INO. Izida - Stavbar : Bled 4:9 (1:3 1:3, 2:3), INA : Triglav2:6 (0:1, 1:2,1:3). Pari prihodnjega kola — Bled : Mladost, Triglav : Stavbar, Kranjska gora : Ina. -dh -- Nad 20 ekip v škofjeloški ligi Škofja Loka — Za sodelovanje v škofjeloški občinski namiznoteni-ški ligi se je prijavilo kar 24 moštev. Tekmovan je se je začelo. Moštva so razdeljena v tri skupine. V prvi A skupini igrajo najkvalitetnejša moštva, v ostalih dveh pa klubi slabše kvalitete. Pravico sodelovanja v A skupini sta si letos priborila Karlove II in EGP, v B skupino pa sta se iz skupine C uvrstila Podlubnik 81 in Center slepih. V A skupini igrajo Kondor I, LTH I, Alples, Gorenjska predilnica, ŠD Polet I. Jelovica I, Karlove II in EGP. V B skupini nastopajo Kondor II, Karlove I, Kondor III, LTH II, Termika I, Jelovica II, Gabrk in TVD Partizan. V C skupini pa nastopajo Podlubnik 81, Center slepih, ŠD Polet II, Termika II, Obrtniki, Tehnik, Dom učencev I in Dom učencev II. J. Starman V_S Alpsko smučanje Danes start v Bormiu PAASO TONALE - Naši najboljši smučarji in smučarke v alpskih disciplinah so že na prizorišču letošnjih prvih tekem alpincev m alpink. V italijanskem Bormiu se danes začenjajo tekme za svetovno serijo. Prve bodo danes startale ženske v slalomu. Vsi naši reprezentantje so se te dni pripravljali na prelazu Tonale (Italije), kjer so bile na višjih ležečih smučiščih dobri pogoji za trening. Vendar je vele-slalomska proga za moške prekratka, saj je čas vožnje le petdeset sekund. Vendar so naši trenirali kot za stavo in so za prve tekme vsi solidno pripravljeni. Naši bodo v Bormiu ostali na treningu vse do prve tekme za svetovni alpski pokal ki bo 7. decembra v Vald'Iseru (Francija). -dh OSMI SMUČARSKI SEJEM USPEL V VSEH POGLEDIH - Letošnji osmi smučarski sejem rabljene smučarske opreme, ki ga organizira zbor učiteljev in vaditeljev smučanja Kranj, je tudi tokrat uspel. Še več. Na Gorenjskem sejmu, kjer je sejem bil, je bilo v treh dneh nad 9000 obiskovalcev. Tudi prodaja rabljene smučarske opreme je bila uspešna, saj so na oddelku za smuči sprejeli 1349 parov smuči, ostalo jih je 132, na oddelku smučarskih čevljev so sprejeli 1773 parov, ostalo jih je 198. Tudi oddelek smučarskih oblačil je bil nadvse uspešen. Sprejeli so 1155 kosov, neprodanih je ostalo 287, drsalk je bilo sprejetih 556, ostalo jih je le 13 parov. Tekači so sprejeli 198 parov, ostalo jih je 15. Ob vseh teh podatkih organizatorji premišljujejo, da bi komisijsko sprejemali le prej in sejem podaljšali še za kak dan. Za vse tiste, ki niso dvignili svoje neprodane opreme in denarja, bodo to lahko storili v soboto od 10. do 12. ure na Gorenjskem sejmu v hali A. -Foto: F. Perdan (-dh) Izlet za dan republike KRANJ - Planinsko društvo Kranj (odsek za planinsko hojo in vodništvo) bo za dan republike organizirala planinsko turo — pohod iz Mengša na Mengeško kočo in preko Rašice do Gamelj. Izlet bo v soboto, 27. novembra. Vsi udeleženci te ture do Mengša potujejo z rednimi avtobusi, ki iz Kranja odhaja ob 7.30 (avtobusna postaja). Vsak, ki se želi udeležiti ture, naj bo to&iona avtobusni postaji, kjer jih bo čakal vodnik. Hoje bo dobre štiri ure po gozdno jasastih in z jesenskim listjem nastlanih poteh. -dh ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica JANEZA STARETA iz I^eš pri Tržiču 45 se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in GD Leše, ki ste ga pospremili na zadnji poti, m„ Sklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Bajzlju za njegovo izkazano po-mu poKioni g župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem bratov Zupan. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Leše, novembra 1982 Zmaga loškega dvigalca uteži Škofja Loka Na nedavnem državnem prvenstvu v dviganju uteži /a mlajši- mladince so med (>4 tekmovalci i/ vse Jugoslavije sodelovali tudi trije mladi dvi^alci uteži /. Gorenjske, člani sekc ije za dviganje uteži pri TVD Partizan Škofja Loka. Najbolje se je odrezal Emil Polanjko. ki je zmagal v kategoriji do 00 kilogramov. Dvignil je 200 kilogramov, v potegu 85 kilogramov in v sunku 115 kilogramov', s čimer je pri slednjem za 5 kilogramov popravil dosedanji državni rekord. V kategoriji do 56 kilogramov se je Borut Bobnar uvrstil na drugo mesto. Dvignil je 147,5 ki logramov, 65 v potegu in 82,5 v sunku. Tretji tekmovalec z Gorenjske Janez Bobnar pa se je v kategoriji do 48 kilogramov uvrstil na peto mesto. Dvignil je 95 kilogramov, 42.5 v potegu in 52,5 v sunku. Košarka Plavž jesenski prvak Železniki — Končan je jesenski del košarkarske lige Selške" dol:r.e Odigranih je bilo sedem kol. Pkavi je /bral 12 točk. po deset pa jih imajo Dražgoše in Lenart. Rudno na četrtem mestu ima osem točk. Alples. na petem mestu 6 in Davča na šestem mestu štiri točke. Iskra m ŠRD Sorica pa imata po dve točk: Najuspešnejši strelec jesenskega dela je član Rudna Ivo Golek. ki je dosegel 103 koše. Sledijo Božo L> trič (Dražgoše) 69, Jože Demšar (Plavž) 63, Ivan Fajfar (Rudno) 5 Košarkarski spored 5. kolo - TRIGLAV:NOVOLES 12.12. ob 18. uri; 7. kolo — TR1-GLAV:BRANIK, 25.12. ob 18 uri 8. kolo - TRIGLAV JIEUOS 8.1.1983 ob 18. uri; 9. kolo — TRI-GLAV:RUDAR, 17.2. ob 20 uri 13. kolo — TRIGLAV:KOMET, S. ^ ob 20. uri; 15. kolo — TRI GLAV:CERKNICA, 9.4. ob 18 uri 24.11.1982 TRIGLAV :LIBELA ob 21.30; 16. 2.1983 TRIGLAV:L1BELA ob 21.30. Vsa srečanja igra Triglav v rani na Planini, cene vstopnic i minimalne. vse se bo tako uredilo, da bodo že par let Triglavani spet v borbi xa bliški vrh in napredovanje v teki nu. V tem kranjskem športnem kolektivu pa ne gledajo samo ri& uspehe in delo s člansko vrsto. Že na osnovnih šolah v ŠŠD v kranjski občini skrbe x& mlade košarkarske talente. Iz teh dšo-nirskih vrst nato najbolj vneti svoie košarkarske znanje kažejo v kadet- r»lr i Va iKV MO+A C" Q IT skih in nato še v mladinskih vrstah. Najboljši mladinci nato prehajajo; \ članske vrste in se kalijo za nastooe Za primer naj navedemo, da je GoLoh pri mladincih stalni član republiške reprezentance, pri članih je Metelko in pri kadetih Tadič. To je že nekaj in prepričani smo, da ti trije ne bodo zad nji reprezentantje iz Kranja. Humer Vaterpolo Gimnazija prvak prvega dela KRANJ — V zimskem bazenu v Kranju se je končal prvi vaterpolski del tekmovanja v »Trim ligi 82«. V tem tekmovanju nastopa šest moštev in vsi so v petih kolih pokazali dobro igro. Po prvem delu tekmovanja je v vodstvu Gimnazija (mladinci), pred Triglavom in Vodovodnim stolpom, ki imajo enako število točk. Izidi — I. kolo - Iskra : Triglav 6:17, Kokra : Gimnazija 5:13, Vodovodni stolp : Kranj 13:9; II. kolo - Triglav : Kranj lp:9, Kokra : Vodovodni stolp 4:12, Iskra: Gimnazija 9:26; III. kolo — Gimnazija : Vodovodni stolp 15:8, Triglav : Kokra 14:6, Iskra: Kranj 10:9; IV. kolo -Iskra : Vodovodni stolp 11:16, Kranj : Kokra 13:9, Gimnazija : Tng> 11:13, V. kolo - Vodovodni stoln Tn glav 14:13, Iskra: Kokra " Kranj : Gimnazija 8:10. Lestvica: Gimnazija Triglav Vodovodni stolp Kranj Kokra Iskra S tekmovanjem so začeli tudi pJorvI ska moštva ŠŠD. V tem tekmovanju nastopa šest moštev. -dh t i X 1 ?5-43 8 5 4 0 1 73:46 S c f 2 1 63:52 S 0 4 48:58 ? S n 1 : 5 10 4 44-7 " 2 V domovini karateja Hokej na ledu Gorenjci v ligaških tekmovanjih NA PRVENSTVU OKINAVK Kranjčan Mitja Gabrovec se je temu borilnemu športu zapisal pred sedmimi leti. Zdaj je trener v karate sekciji pri športnem društvu Kokra v Kranju. Sekcija jo poleg tržiškega kluba edini predstavnik šole karateja uechi ryu v Sloveniji. V ostalih republikah ima svoje privržence le še v Beogradu. Boru in na lieki. Delo šole usmerja in pripravlja skupne seminarje in treninge inštruktor Mario Topolšek, 4. dan, ki je tudi prejel povabilo o obisku jugoslovanskih predstavnikov uechi ryu v domovini karateja, japonskega otoka Okinave. 28-letni Met ju Gabrovec, zaposlen kot avtomohanik v kranjski Iskri, se je skupaj s še petimi Beograjčani in Re-cnnom navdušil nad možnostjo obiska. Toda brž se je /. oblakov spustil n;i realna tlu kje dobiti 12 starih milijonov denarja in deviz. Pomoč je iskal v delovnih organizacijah, pritiskal na kljuke pisarn in razlagal direktorjem namen svojega potovanja. Nekaj denarja se je tako nabr alo, veliko je prispeval sam, pomagali so mu tudi prijatelji in seveda Iskra, ki mu je zu trideset dni dala izredno plac an dopust. l ani novembra je skupinica s trene jem in inštruktorjem Mariom To-polskom / letalom odletela iz Frank iuiUi-puvk ihjukoimu in-po-23. ur-jh-pristala na Okinavi. Otok velja za do Spomenik na prizorišču nekdanjih spopadov med ameriškimi in japonskimi vojaškimi silami na Okimni. kjer je izgubilo življenje prek 200 tisoč vojakov in prebivalstva. movino karateja. kjer še danes živi l i nnivečiih mojstrov tega boru nekai najvecjin j so m!R0 sporta nc.svetu ^ ^ nujstimi let. us ano^ P m £ se uechi ryu. ________ ---------— ~na(jaljuje) Prvenstvo ze je začelo KRANJ — Svojo prvenstvo v hokejski sezoni 1982 — 83 se je v hrvaško-slo-venski ligi začelo preteklo soboto s prvim kolom. V tem tekmovanju nastopajo tudi tri gorenjska moštva: Kranjska gora, Bled in Kranjski Triglav. V teh prvih uvodnih srečanjih sta se v Kranju pomerila moštvi Triglava in Kranjske gore. Oboji so v tem derbiju pokazali, da pred sezono niso počivali. S pripravami so Triglavani začeli julija s kondicijskimi treningi in s temi so nadaljevali vse do 20. oktobra. Po tem datumu so bili osem dni na skupnem ledenem treningu v ČSSR. Tu so prvič za to sezono stopili na drsalke in začel se je res oster trening, ki je izčrpaval igralce. Jim je pa koristil, saj so v prvi tekmi pokazali dobro tehnično podkovanost. S pripravami vse do prvih srečanj so nato Triglavani nadaljevali na domačem ledu v Savskem logu in vse priprave so se odvijale po načrtih. V moštvu so isti igralci kQt lani in vsi res zagnano trenirajo in vadijo. Zavedajo se, da bodo le z delom dokazali, da so sposobni hokejisti. Vso to trdo delo se jim bo obrestovalo v letošnjem prvenstvu in prepričani smo, da jim bo uspelo, da bodo ponovno v samem vrhu v hrvaško-slovenski hokejski ligi. Čeprav imajo kup težav, e.aj so še vedno brez poklicnega trenerja. Treninge vodi igralec Sajovic. Vendar pri Triglavu ne mislijo vreči puške v koruzo. In to je prav, saj bodo le tako dokazali, da bodo lahko kaj kmalu ljubitelji hokeja v Kranju gledali svoje hokejiste v prvi zvezni ligi. -dh KOŠARKA - Košarkarice Save iz Stražišča v tem kolu ženske druge zvezne lige niso uspele, da bi zmagale v gosteh pri košarkaricah Mengša. Več uspeha so imeli Triglavani v moški republiški ligi. Z dobro igro so visoko premagali goste iz Litije. Izida - Mengeš : Sava 84:69 (41:35), Triglav : Litija 111:73 (39:40). Para prihodnjega kola — Sava Rade Končar, Comet: Triglav. ROKOMET - Rokometašice Alplesa so v prvi zvezni rokometni ligi B spet presenetile, saj so v Titovem Velenju remizirale z domačim Velenjem. Loška Jelovica, ki nastopa v moški drugi zvezni ligi, je v domafi dvorani Poden osvojila obe točki z dobrimi gosti iz Rovinja. V drugi zvezni ženski ligi Preddvorčanke niso uspele, da bi premagale solidno moštvo iz Zadra. Vendar jim je z borbeno igro uspelo, da so remizirale. Izidi - Velenje : Alples 20:20 (11:15), Preddvor : Zadar 16:16 (10:9), Jelovica : Rovinj 19:18 (8:8). Pari zadnjega kola — Alples : Potisje (27:20, že odigrano), pari prvega pomladanskega kola — Split : Jelovica, Preddvor : DI Trokut. ODBOJKA - V prvi ZOL B za moške so odbojkarji Bleda gostovali na Ravnah, kjer so morali priznati premoč domačemu Fužinarju. Več uspeha so imele odboj-karice Bleda, ki so v Pulju presenetile domačinke in brez težav zmagale. V moški republiški je Železar v Kanalu premagal mlado moštvo Salonita, Narodni dom je bil boljši od mladega moštva Bleda, v ženski ligi pa so Gorjanke bile v Kamniku boljše od domačink. Izidi — moški — Fužinar : Bled 3:0, Salonit : Zelezar 1:3, Narodni dom : Bled 3:2, ženske - Pula : Bled 0:3, Kamnik : Gorje 2:3. Pari prihodnjega kola — moški — Bled : Mežica, Bled (mladi) : Brezovica, Zelezar : Izola, ženske — Gorje : Partizan Tabor. Razvoj reševalne službe odprl gore množici Kranj - Pesem Oj, Triglav moj dom je pozdravila gorske reševalce in goste, ki so se zbrali na svečanosti ob 35. obletnici delovanja postaje Gorske reševalne službe v Kranju. Srečanja v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju minuli petek zvečer so se poleg đanov gorenjskih postaj GRS udeležili tudi načelnik komisije za Gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije Bine Vengust, predsednik slovenske planinske organizacije Tomaž Banovec, predstavnika Slovenskega planinskega društva iz Celovca, republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Cvar pa predstavniki drugih teles in organizacij, ki sodelujejo z gorskimi reševalci. Dobrodošlico je zbranim izrekel načelnik postaje GRS v Kranju Emil Herlec. Predstavil jim je 35-letno delo postaje, ki je v tem obdobju doživela nesluten razvoj. Kot pomembne prelomnice v tem razvoju je označil prizadevanja za napredek helikopterskega reševanja v gorah, sodelovanje gorskih re: Sevalcev pri zagotavljanju varnosti na smučiščih in njihovo usposabljanje za reševanje v naravnih ter drugih nesrečah. Ob tem je na glasil pomen vsestranske izurjenosti kadrov, med katerimi so tudi mnogi vrhunski jugoslovanski alpinisti. »Planinsko društvo Kranj,« je nato med drugim poudaril njegov predsednik Franc Ekar,« skrbno spremlja delo postaje, ki je že 35 let zvest in aktiven sestavni del društva. Gorski reševalci so vseskozi povezani z organizacijo in izvedbo tako specializiranih kot splošnih programov množične dejavnosti. Zato lahko rečemo, da je gorski reševalec nepogrešljiv pri vseh nalogah v planinstvu, pri čemer se v osnovi potrjuje njegova dolžnost preventivnega dela.« V imenu skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Kranj je udeležence pozdravil Ivan Cvar, ki je jubilej kranjske postaje GRS opisal z besedami: »Vaših 35 let pomeni 35 let naporov in ustvarjalne zavzetosti posameznikov ter organizacije kot celote, 35 let prizadevanj za visoko usposobljenost in dobro materialno opremljenost službe, 35 let dela za to, da lahko v vsakem času uspešno uresničujete vaše humane družbene naloge. Zato je prav, da smo vsi skupaj ponosni ■», 'i- - rP9 ,V> ob jubileju čestital tudi načelnik slovenskih Kranjski postaji GRS je °° /ublJ%"0. Perdan gorskih reševalcev Bine Vengust - Foto. Gorenjska nočna kronika i BOLEČ OBRAČUN se,d° 1 w I tiu ni mogel mirno potu tle^ZTl drugega za čemeti P°)eZyje krepko ugriznil ^ va se je skušal izogniti pnje- P ttih -nb Pn umiku je sobe-mu ostrih zob tri omajal tedniku izbil zob, dva pa j Ko vročekrvn IU najbrž ne bi ostalo le pri tih zobeh. ZNESEL SE JE NAD PSOM Tistega dne je imel J. M. iz Pod- breziina dvorišču spuscenega psa Nemškega ovčarja brez rodovnika. Nemimi ^zajease na sosedovo dvorišče, *Jf' £ bt'£ 2£Inc vraštvo do J. M. *erju j imnl odkrito pokazati, se je ma Sevalno znesel nad njegovim psZ Obesil ga je na verigo v sosedovo garažo, cez casjase jeVr vil in aa zakopal v go^au. ^ ™ikie po dveh dneh pogrešil svo-Teaa ljubljenca. Ko so mu sosedje Sžfcle utegne bitu JB^f njenega zlikovca naznanil milici. OD MALIGANOV RAZGIBANA DOMIŠLJIJA Nedavno tega je čuvaj Cestne-„n,iirtia v Kamni gorici klical Zučnfke češ da se v podjetju Zdi nekaj hudega. Ko so jadrno midrveli na kraj mračnih dogod-Zv SO miličniki ugotovili da °re'le za čuvajevo od alkohola "nekoliko razgibano domis^o Vinifneaa so morah odstraniti -dZ Prestrašeni čuvaj je bil tudi oborožen, a orožja kljub ttraho-vom, ki so ga preganjali, se ni uporabil- PRETEPAŠKE ZGODE IN NEZGODE Kot nekdaj tudi danes ne Jn°LZšteU nivskih večerov neizogibnim pretepom na kraju. Posebno po petnajstem, preden se kuverta s plačo docela ne osuši, je v gostilnah živo, najbolj razborite pa morajo miriti miličniki. Tako so se nedavno pretepali v Pekovem samskem domu, v bifeju tržiškega kina, v Transtu-ristovi restavraciji v Skofji Loki in bržčas še kje. Domala vsi pretepači so se ga tako naložili, da so jih morali hladiti v posebej za to namenjenih prostorih. Le v škofjeloškem pretepu jo je eden od krivcev popihal. NEPROSTO VOIJNA KOPEL Enega od delavcev na gradbišču elektrarne v Mavčičah so nabriti sodelavci vrgli v Savo. Šala bi se bila kmalu izprevrgla v tragedijo, kajti revež ni znal plavati in je le nemočno mlatil po vodi. Na srečo so ga izvlekli, preden bi bilo prepozno. Potem se je obrnil na milico, da se podobne šale ne bi več ponavljale. TEGOBE ŽIVI JENJA V DVOJE Kranjčanka je morala iskati razen miličnikov tudi zdravniško pomoč, saj jo je bivši soprog dodobra premlatil. Tudi grozil ji je, da jo bo ubil. Z orožjem se sicer ni izkazal, zato pa je prednjo vrgel naboj za pištolo, kar naj bi dokazovalo resnost njegovih groženj. Drugi primer ni bil tako drastičen. Zaradi neuslišane ljubezni je bivši mož zamenjal ključavnico na ženinem stanovanju, da bi ga svet vzela nazaj. Vendar ona ni bila naklonjena takim izrazom naklonjenosti. Baje je javila mi-kako jo nekdanji mož izsi- ne. Skofjeločana pa je pred vrati njegovega lastnega stanovanja pustila njegova prijateljica. Zaklenila ga je ven in niti na najbolj mile prošnje ni marala odpreti. Zatekel se je v bližnji bife, da bi si tam izprosil pomoči ali vsaj tolažbe v tekoči obliki. lici, lj" J na dosežke gorske reševalne službe, da se skupaj veselimo njenega napredka in po najboljših močeh skupno prispevamo k njenemu nadaljnjemu razvoju.« Čestitkam sta se pridružila tudi načelnik slovenskih gorskih reševalcev in predsednik slovenskih planincev. Bine Vengust je zaželel postaji kot enemu stebrov naše gorske reševalne službe še nadaljnje družbeno zaupanje, ki ga bo moč upravičiti predvsem s preprečevanjem nesreč. Tomaž Banovec pa je naglasil, da je prav razvoj Gorske reševalne službe odprl 200 tisočglavi množici jugoslovanskih planincev pota v gore; omogočil jim je obisk planin brez strahu, da ob nesreči ne bi bili rešeni. Za bodoče si bo treba prizadevati le, je še dejal, da ne bi s povečevanjeni obiska v gorah raslo število nesreč. Misli zbranih so ponesle v gore tudi planinske pesmi, ki jih je zapel škofjeloški kvartet Spev. Svečanost so sklenili s podelitvijo priznanj 55 članom in 20 pripravnikom iz kranjske postaje GRS ter številnim njenim sodelavcem za prizadevno delo v preteklosti. S. Saje NESREČE OPLAZIL ZID IN SE PREVRNIL Kranj — Zaradi prehitre in objestne vožnje voznika osebnega avtomobila 25-letnega Aleksandra Korena iz Ljubljane se je v nedeljo navsezgodaj zjutraj zgodila nesreča na Jezerski cesti v Kranju. Koren je zapeljal preveč desno, oplazil je hišni zid, nato pa se je vozilo prevrnilo. Korenov sopotnik, 27-letni Mihael PrinSč iz Kranja, je bil v nesreči huje ranjen. Odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljano. POVZROČITELJ POBEGNIL Kranjska gora — V petek, 19. novembra, se je v križišču regionalne in magistralne ceste pred Kranjsko goro pripetila prometna nesreča, ker je osebni avto pretesno prehiteval kolesarja. Neznani voznik avtomobila temne barve je v križišču zavijal levo proti Podkorenu in pri tem zadel kolesarja Janka Bidovca, starega 72 let, doma z Jesenic. Slednji je padel in se ranil, povzročitelj pa je odpeljal, ne da bi se zmenil za ranjenca. Storilcu so na sledi. NEVARNO NA TRAKTORJU Minuli teden sta se pri kmečkem delu dogodili dve nesreči s traktorjem in v eni je traktorist izgubil življenje. V petek je na njivi pri vasi Dorfarje 75-letni Franc Vilfan oral njivo. Koje na koncu njive vzvratno obračal, je na lahnem naklonu traktor začel drseti, nato pa se je prevrnil. Vilfan je padel z njega in obležal z glavo pod zadnjim kolesom — mrtev. Naslednjega dne je 38-letni Franc Prosen s Cerkljanske Dobrave oral na njivi blizu svojega doma. Traktor se je prevrnil, podenj pa je Prosenu vkleščilo noge. Ranjenega so odpeljali v ljubljanski Klinični center. Ogenj v kozolcu Britof — V kozolcu Franca Urbančka iz Britofa je v soboto, 20. novembra izbruhnil požar. V ognju je bila uničena živinska krma, prečne letve in ostrešje v dolžini kakih desetih metrov. Ogenj so skušali zadušiti domačini, vendar jim je uspelo šele potem, ko so jim na pomoč priskočili poklicni gasilci iz Kranja. Gmotne škode je za kakih 40.000 dinarjev. Vzrok požara še ni znan, domnevajo pa, da so ga morda zanetili otroci, ki so se v soboto zadrževali v bližini kozolca. D. Z. Strokovni izlet Savskih gasilcev Kranj - Člani industrijskega gasilskega društva Sava iz Kranja so pripravili strokovno ekskurzijo h koprski poklicni gasilski brigadi za obalno področje, obiskali pa so tudi luko Koper. Gasilce iz Save so najprej izredno prisrčno sprejeli v koprski vinski kleti, kjer so jim med drugim pokazali enega največjih sodov v Evropi in menda tudi na svetu, saj drži 41.427 litrov. Poklicni gasilci so Savčane seznanili z gasilsko in reševalno opremo, nato pa so skupaj obiskali luko. Gostiteljem se gasilci iz Kranja zahvaljujejo za sprejem, obenem pa upajo, da se bodo kmalu srečali v Savi. |.L _ I. Potrč Za večjo prometno varnost Avtomobilsko zavarovanje V*i Previden voznik oziroma lastnik vozila bo iz preventivnih razlogov sklenil z zavarovalnico ustrezno zavarovanje za ublažitev škode morebitne prometne nezgode. Pri ugotavljanju odgovornosti za nastalo škodo in pri določanju odškodnin pa ima tudi zavarovalnica vgrajene nekatere preventivne mere. Zavarovanje avtomobilske odgovornosti je obvezno za vse motorizirane udeležence cestnega prometa. Osnovni namen tega zavarovanja je, da zavarovalnica prevzame obveznosti povzročitelja prometne nezgode do tretjih oseb, udeleženih v nezgodi. Drugo najbolj razširjeno zavarovanje je kasko zavarovanje lastnega vozila. Škoda lahko nastane tudi zaradi trčenja, okvare, poledice, izogibanje, požara, toče, tatvine in drugih vzrokov. Pri obeh zavarovanjih lahko sklenemo še posebno nezgodno zavarovanje za voznika in potnike v osebnih vozilih. Zavarovalno jamstvo nastopa v obliki odškodnin za primer trajnih posledic ali celo smrti, odškodnine za čas nesposobnosti za delo ali zdravljenje. Zavarovalna premija je določena v višini 20 odstotkov premije za obvezno zavarovanje. Zavarovanje potnikov v javnih prevoznih sredstvih je vedno^obvezno. Posebej se lahko zavarujejo še avtomobilska stekla in prtljaga. Pri potovanju v inozemstvo je treba imeti za večino držav mednarodno (zeleno) karto. Posebna kategorija zavarovanja pa je tudi zavarovanje tovorov (kargo). Pri obveznem in kasko zavarovanju je uveljavljen tudi popust pri plačevanju premij za 10 do 40 odstotkov, odvisno od let zavarovanja brez škodnih zahtevkov. Člani AMZ Slovenije pa uživajo poleg tega še 10 odstotni popust. Vozniki, ki več kot dvakrat uveljavljajo odškodninske zahtevke iz kasko zavarovanja v enem letu pa plačajo za tretji primer 30 odstotkov, za četrti 70 odstotkov, za več pa že 150 odstotno povečano premijo. Pri kasko zavarovanju je možno tudi zavarovanje s soudeležbo (z odbitno franšizo) pri posameznem škodnem primeru in seveda tudi z nižjo premijo. Pri vsaki nezgodi brez človeških poškodb in škodi na vozilih, ki ne presega 20.000 din, je treba izpolniti poseben obrazec (poročilo o prometni nezgodi) in v njem navesti tudi povzročitelja. V vseh drugih primerih je treba poklicati miličnika. Zavarovanec pa izgubi pravico iz zavarovanja (v celoti ali delno), če je vozilo upravljala oseba brez ustreznega vozniškega dovoljenja ali pod vplivom alkohola, če vozilo ni bilo brezhibno in varno za promet ter v drugih primerih, ki so v nasprotju z določili Zakona o varnosti cestnega prometa. Na to je treba misliti tudi sedaj, ko je zaradi pomanjkanja goriva promet nekoliko manjši. Mrak Pred zimo prislužil pripor Da bi imel hrano in čez zimo vlomil v razne vikende v okolici Potem, ko je leta 1979 prišel Vin-cencij R., star 51 let, iz zapora, je na rednem delu zdržal tri leta. Vendar pa je konec lanskega leta redno zaposlitev zaradi prepogostih izostankov izgubil, prav tako pa je bil tudi ob stanovanje. Prek zime se je nekako pretolkel, nekaj je imel še prihrankov, spal je običajno kje v kleteh. Nekajkrat je sicer v tem času stopil tudi pred ljubljanskega sodnika za prekrške, ki mu je dosodil po nekaj dni zapora zaradi klateštva. Potikanja po Ljubljani se je naveličal, vseskozi je bil končno tudi na • očeh varuhov reda, ki so ga kaj pogosto pobarali, kje stanuje in kaj dela, tako da je bilo hitro jasno, da ne dela, nima kje stanovati in spet je bil nekaj dni za zapahi. Zato se je v septembru odločil/da se malce umakne na podeželje, kjer ga ne bo vsak kar takoj vprašal, zakaj ne dela. Zaželel si je v Poljansko dolino, ki jo kar dobro pozna, čeprav je doma iz okolice Podnarta. Spomnil se je, da je v okolici Poljan kar precej vikendov, kjer se človek mimogrede prehrani, ker pa seveda ni dovoljeno nepovabljen vstopati v tuja bivališča, bi mu vrsta kaznivih dejanj spet odprla vrata v zapor, kjer je pozimi kar toplo. Od 10. do 18. septembra letos je Vincencij bival v okolici Poljak, običajno ponoči vlamljal v vikende in toplo, je Vincencij R. večkrat Poljan opuščene hiše, kjer je našel pijačo in tudi kaj hrane, obenem pa je vzel tudi nekaj vrednejših predmetov, kot so bili tranzistorji, tri moške obleke in še nekaj drugih predmetov. Večino predmetov je ob potikanju in tavanju po gozdovih izgubil, tako da se je napotil po tem »izletu« proti Ljubljani brez vsega, oblečen v moško obleko, ki jo je našel v neki hiši. Stvari je izgubil tudi zaradi vinjeno sti, saj si je s tem, kar je našel v vikendih, obilno postregel. Tako se niti ne spomni dobro, kje vse je vlomil. Ker pa je povsod pustil kar precejšnje razdejanje, saj je razbijal stekla na oknih in tudi ni pazil na prstne odtise in druge sledove, ni bilo težko prešteti vseh vlomov. Skupne škode zaradi odnesenih predmetov je za okoli 42.781 din, na objektih je škode za okoli 14.500 din. Seveda se je spet znašel v priporu, očitno kar zadovoljen, da je tik pred hujšim mrazom na toplem. Ga bo kazen kaj spametovala? Bo kdaj spoznal, da ni vredno živeti življenja na dnu ali na robu družb^ Zapori prav gotovo niso zimska zato: čišča za ljudi, ki ne znajo ali zmorejo pognati trdnejših korenin z rednim delom ter se tako preživljati. Ali morajo ostajati vrata zaporov za take ljudi vedno na pol odprta? L. M. Cerklje — Tudi cerkljanski gasilni dom je bil že potreben obnove in razširitve, kajti že lep čas je bil pretesen in za središče vasi tudi nič kaj dekorativen. Gasilci so se sami lotili izgradnje in žrtvovali za obnovljeni dom sleherno prosto nedeljo. Stavba je že dobila tudi streho. — Foto: D. Žlebir TOREK, 23. NOVEMBRA 1982 PRAZNIČNE ČESTITKE kovinotehna kovinotehna Blagovnica FUŽINAH JESENICE kovinotehna < OPREMA MENGEŠ Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike — 29. november kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE VSEM DELOVNIM LJUDJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračno brusilne stroje za kovinsko industrijo JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan republike 29. novem ber A 85 let l KARTONAZNA TOVARNA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD JELPLAST, KAMNA GORICA n. sub. o. VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER Jfc NO "CL iZOELKOV SUKNO ZAPUŽE Industrija volnenih izdelkov Zapuže Industrija volnenih izdelkov SUKNO Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske in moške iz 100% čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november k GOZDNO GOSPODARSTVO Bled n. sol. o. Ljubljanska 19 tel.: dir. 77-257, h. c. 77-361-364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n.sub.o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n.sub.o. Bled, Triglavska cesta 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED n.sub.o. Bted, Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNISTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n.sub.o. Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n.sub.o. Bled, Ljubljanska cesta 19 v delovni organizaciji__ GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n.sub.o. Bled, Ljubljanska 19 ^»riir, Z aozdovi proizvajajo m prodajajo različne vrste okroglega ?Q0ctP^de uieio kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih, pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave VsBm delavcem in kmetom ter poslovnim prijateljem šmarno za dan republike - november domplan KRANJ - CESTA JLA ŠT. 14 - TELEFON 21-875. 24-44 urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje št. žiro računa 51500-601-10579 Delovna skupnost podjetja čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike 29. november 7 izDolnievanjem nalog, katere prevzemamo, bomo tudi v bodoče zadovoljevali interese delovnih ljudi. KOMPAS JUGOSLAVIJA vaš turistični kompas TOZD inozemski turizem, TOZD Kompas hotel Bled in turistične poslovalnice: Bled, Brnik, Kranj in Kranjska gora Cenjenim gostom in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november Slovenske železarne o Iskrene čestitke za dan republike 29. november želi delovna organizacija vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem, in jim želi v prihodnje veliko poslovnih uspehov. TOVARNA VERIGnsoloj LESC E- JUG OS LAVIJAHH Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela Škofja Loka Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november Mercator Mercator RoŽllik TOZD PRESKRBA TRŽIČ Vsem delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom čestitamo za praznik republike. Priporočamo obisk naših založenih prodajaln. Nasvidenje pri MERCATOR JU! Cenjenim strankam, poslovnim partnerjem in občanom Gorenjske čestitamo za praznik republike — 29. november trgovina lesa in gradbenega materiala * KRANJ Mirka Vadnova 9 PRIMSKOVO u. p PilbO BOHINJSKA BISTRICA Delavci delovne organizacije čestitajo krajanom Bohinja in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november Slovenske železarne Tovarna vijakov plamen p. 0. KROPA Za praznik republike — 29. november, čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem KEMIČNA TOVARNA PODNART, p. o. proizvajalec preparatov za galvansko In kemično obdelavo kovin in plastike, pomožne galvanske opreme in laboratorijskih kemikalij Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike S vezenine bled Za praznik republike čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem KOMUNALNO PODJETJE »VODOVOD« Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike — 29. november Uporabnikom naših storitev se priporočamo za nadaljne sodelovanje. DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE KRANJ Kranj, Likozarjeva 1 čestitajo članom združenja in občanom za dan republike — 29. november KIT KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. KRANJ TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD OLJARICA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DEBELO ŠKOFJA LOKA TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE čestitajo za dan republike — 29. november Delavci TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, TOZD Telekomunikacije Kranj in delovne skupnosti skupnih služb združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ čestitajo vsem uporabnikom ptt storitev za dan republike KOP KOVINSKO PODJETJE KRANJ Sučeva 27 Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike 29. november Gostilna BLAŽUN, Grašič Franc, Kranj, Cesta talcev 7 čestita cenjenim gostom in delovnim ljudem praznik republike — 29. november Vsem občanom m delovnim kolektivom čestitamo za praznik 29. november dan re publihe > INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV Tekstilna tovarna ZVEZDA Kranj, Savska cesta 46 čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike - 29. november Industrija kovinske opreme in strojev Kranj Savska cesta 22 razpisuje prosta dela in naloge STREŽNICE Pogoj: kvalificirana kuharica s tremi leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov Ikos Kranj, Savska cesta 22, v 15 dneh po objavi razpisa. ŽITO LJUBLJANA TOZD Triglav - Gorenjka proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov Lesce TOZD Pekarna Kranj Proizvodnja pekarskih izdelkov Čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike KRANJ 35 LET KOKRA trgovska in proizvodna DO Kranj SDS Skupne službe razpisuje na podlagi sklepa sveta delavcev SDS skupne službe, z dne 17. 11. 1982 licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: VEČ KNJIŽNIH STROJEV ASCOT izklicna cena 1 kom 5 kom din 6.000,00 a din 1.000,00 Licitacija bo v petek, 26. novembra 1982 v skladišču Hrastje ob 10. uri. Interesenti si lahko ogledajo stroje uro pred pričetkom licitacije. Obvezni polog je 10%. Nove obrestne mere Večina naših načrtov in želja je tako ali drugače povezanih z denarjem. Pot do cilja je včasih daljša. Dolgoročno varčevanje pod ugodnejšimi pogoji je zato možnost, o kateri velja razmisliti. Nove obrestne mere za nenamenske dinarske hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 13% za vloge vezane nad 1 leto 15% za vloge vezane nad 2 leti 20% za vloge vezane nad 3 leta Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so: 7.5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 9% za vloge vezane nad 1 leto 11 % za vloge vezane nad 2 leti 12,5% za vloge vezane nad 3 leta Tudi, če pravega načrta še nimate: ' vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri. /o ljubljanska banka ODPRTA JE NOVA VULKANIZACIJSKA DELAVNICA Vulkanizacija, montaža, demontaža, centriranje gum. Smledniška 94, Čir-če — Kranj Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE Železniki Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. ClSTILKE NA CENTRALNI ŠOLI za nedoločen čas s pol nim delovnim časom Delo je v popoldanskem čusu. pogoji: — dva meseca poskusnega de la. Nastop dola takoj po sklenitvi delovnega razmerja. Pismene prijave s kratkim življenjepisom ter potrebnimi dokazili pošljite v 15dneh po objavi v tajništvo OŠ Prešernove brigade Železniki. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po poteku razpisa. Cgp delo TOZD PRODAJA Podružnica Kranj Koroška 1(> sprejme RAZNAŠALCA za dostavo časopisa DEIX) naročnikom na dom na rajonu Stražišče pri Kranju. Delo je v zgodnjih jutranjih urah, primerno za dijake, gospodinje in upokojence. Pismene vloge sprejema ČGP Delo, TOZD Prodaja, Podružnica Kranj, Koroška 16, osem dni po objavi. BLED Hotelsko turistično podjetje Bled z.n.sol.o. — TOZD 'lotel Jelovica Bled Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge 1. TRI NATAKARJE Pogoji: — gostinska šola — poklic natakar, — 1 leto kot šef rajona v hotelu B kategorija, — poskusno delo 2 meseca 2. MESARJA Pogoji: — gostinska šola — poklic kuhar ali poklicna šola — poklic mesar, — 2 leti v poklicu. — poskusno delo 2 meseca Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili 8 dni od dneva objave na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD hotel Jelovica 64260 Bled, C. svobode 5 (komisiji za delovna razmerja) O LAS 20. STRAN OBVESTILA OGLASI OBJAVE TOREK, 23. NOVEMBRA 19*2 MANDARINE os Qgo 1 kg KAVA BRASIL 90 mw*m 1 kg OS 5PAR MARKET Restavracija in črpalka MALLE V Brodeh na Koroškem ZNIZANO OD 26.11.1982 - 4.12.1982 ROZINE ĆS 1/2 kg ITALIJANSKI RIŽ os 1 kg OS SPAR JEDILNA ČOKOLADA 250-g-kom| MARGARINA °s RANA 500-g-casa Suchard Milka 68 300-g-kom OLJE DIABETIČEN OS SLADKOR 500-q-Pkt. LESNIK) OS 1/2 kg TAFT s LAK ZA LASE 370-g-dz. KALODERMA KREMA 150-g-dz OS S PAR POSOJILNICA CELOVEC Banhofstrasse 1 (priesterhaus) 9020 Celovec Telefon: 99 434222 57 3 56 Teleks: 42075 po cel a Preden se odločite za nakupe v celovških trgovinah, se oglasite v naši banki v središču Celovca, v bližini Starega trga (Alter Platz). Prepričali se boste, da se vam splača Na voljo smo vam — z raznimi informacijami, predvsem pa z najugodnejšo menjavo vseh valut in z drugimi bančnimi posli Tudi pri menjavi valut si lahko prihranite nekaj procentov, obenem pa podpirate slovensko banko. Poslujemo vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. Veselimo se vašega obiska in vam jamčimo za bančno tajnost. m »cmcK 3 O_ • 9 cjrfd* SOf - J, ~ , CO/i 9_Z_'.'Ji- Sir_____» ISKRA INDUSTRIJA ŠIROKOPOTROŠNIH IZDELKOV n. sol.o. Škofja Loka, Titov trg 3a Izvršilni odbor DS Delovhe skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge na sedežu DO v Škof j i Loki, Titov trg 3a, in vabi k sodelovanju SALDAKONTISTA KUPCEV Pogoji: srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj - «>lo je za določen čas — 1 leto (zaradi odhoda delavko na porodniški dopust) s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni. Rok Obvestila je 15 dni p« izteku objave. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Industrija siro-kopotrošnih izdelkov, n. sol. o. -Škofja Loka, I»t»v trg J/a, DSSS Kadrovska slu/ba. _ peči na trdo gorivo za centralno ogrevanje, etažne peči na trdo gorivo, trajnožareče peči in trajnožareče štedilnike prodajamo tudi na potrošniški kredit brez pologa @ metalka prodajaln^ kamnih DOBAVA TAKOJ! • Kupite otroku pohištvo ki ga po izredno znižani ceni od 20-25 % nudi Lesnina v Kranju in na Jesenicah * S • Že za 13.896 din lahko opremite sobo svojemu otroku, ki jo bo prav gotovo vesel • Torej če želite otroško sobo. pridite v Lesnino. saj nakup v Lesnim ne prinaša sreče in veselja sa mo otroku, ampak tudi zadovoljstvo in prihranek v družini kupljeno blago vam do 30 km brezplačno pripeljejo na dom t '••< frtj trgovina je odprta od 7. -19. ure, Ji j sobota do 13. ure telefon: Kranj 24-554 _ Vabi vas Lesnina Kranj in salon pohištva na Jesenicah telefon Jesenice 81 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p. o. Pristava 80 Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za DAN REPUBLIKE Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE čestita slušateljem, sodelavcem in prebivalcem Gorenjske za praznik republike 29. november gorenjski zdravstveni CENTER kranj s temeljnimi organizacijami Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, Škof j a Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske, Zobna poliklinika Kranj Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnica Begunje in Gorenjske lekarne Kranj Čestitajo občanom za praznik republike - 29. november ft ektro GORENJSKA, DELOVNA ORGANIZACIJA 7A DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE energije n. sub. o., KRANJ, CESTA JLA 6 tozd ELEKTRO SAVA KRANJ n. sub. o., kranj, Stara cesta 3 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela oziroma naloge: j OPRAVLJANJE STIKALNIČARSKIH DEL V HE DO 1 mw Pogoir delovodska šola elektro stroke - jaki tok, 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 2 VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA ELEKTRO OPREME * Poeoii' poklicna šola elektro stroke - obrat, električar, 3 ieta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 1 OPRAVLJANJE jezovnlcarskih del Pogoji: poklicna šola - KV delavec gradbene stroke, 2 leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. ir j-ja« ki izDolniujejo splošne pogoje naj pošljejo pismene po-rm dtezdo k a zih oi z p o 1 n j e va n j u objavljenih pogojev v 15 dneh od nhiave oglasa na naslov: to7d Elektro Sava Kranj n. sub. o., Kranj, Stara cesta 3. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. NEOFtona Industrija mesa, mesnih preradževina i ko izervi Novi Sad, poslovna enota skladišče Kranj. čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za praznik republike — 29. november v skladišču v Kranju, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064/25-268 in 064/25-267 Nudi: sveže meso, trajne in poltrajne klo msiearske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. V lv|*H Servisno podjetje Trnu Kranj l^J Tavčarjeva 45, telefon 21-282 čestita k prazniku svojim poslovnim prijateljem in vsem občanom Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalater-ska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. \ VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER PODGANJE PARKETA IN TAPISOMA DO ŽIVILA - CENTRAL TOZD DELIKATESA KRANJ V prodajalnah TOZD DELIKATESA — Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11 — Delikatesa Tržič, Trg svobode 20 — Naklo v Naklem — Na vasi, Šenčur — Dom, Srednja vas — Krvavec, Cerklje — Hrib, Preddvor — Kočna, Jezersko — Klemenček, Duplje lahko kupite za praznike več vrst blaga po reklamnih cenah. Hkrati obveščamo, da nudimo razne specialitete iz naših kuhinj v Delikatesi Kranj in Tržič: — pečene piščance, pečenko, ribji file, tatarski biftek, razne solate itd. Pripravljamo tudi jedi po posebnem naročilu. Priporočamo se za nakup! ZA 29. NOVEMBER — PRAZNIK REPUBLIKE KUPCEM /N OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO. 4» Modno ČEVLJARSTVO kem Kranj, Partizanska 5 čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za praznik republike — 29. november in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške in ženske obutve ter obutev za kolesarje. V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Delikatese) nudimo žensko in moško usnjeno obutev. Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje. Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure v sobotah od 8. do 12. ure.