V PRALNI STROJ mftal KER VSEBUJE I OXYLAN ! Nikica ali Saša? Tovariš urednik! V 43. številki Tovariša sem videla na naslovni strani va- še revije fotografijo Saše Zajc, devetnajstletne prodajalke iz Ljubljane, ki je na jugoslovanskem lepotnem tekmovanju postala najlepša Slo venka in tretja najbolj prikupna Jugoslovanka. Vse to drži. Točno pa ni to, če pogledamo 40. številko Tovariša, kjer na 39. strani pod sliko piše, da je to Saša Zajc, čeprav je v resnici na sliki Nikica Marinovič, Saša pa je na sliki druga desno. Ker se tistim bralcem, ki Saše in Ni-kice ne poznajo, zdi malce čudno, da bi bila Saša v dveh številkah tako različna, prosim, da objavite moje pismo in pojasnite napako. NEŽA ŠOŠTARIČ, Ljutomer Hvala za opozorilo. Tudi nam se včasih zgodi takšna neljuba napaka. Gledališče, ki se mu pravi strah Tovariš urednik! Rad bi čestital tovarni ALKO, ko je našla razumevanje tudi za slovensko gledališče. Letos, ko toliko govorimo o velikem poslanstvu slovenskega gledališča in o stoletnici gledališča, ki pomeni obenem sto let slovenske kulture, je vaša reportaža o celjskem gledališču pravzaprav pokazala, kolikšni so bili uspehi, ki smo jih v kulturi dosegli v sto letih. MIHA ŠALOVEC, Ljubljana Svet v žarišču Tovariš urednik! Že dolgo sem naročen na Tovariša in moram reči, da sem z njim zelo zadovoljen. Vendarle pa bi rad vprašal, zakaj ste še pred kratkim na 4. strani v levem kotu objavili najpomembnejše izvlečke iz , političnih dogodkov v svetu, zdaj pa v isti rubriki objavljate sestavke, kakršen je na primer Ločitev po kitajsko ali Svetlanini spomini na bolnišnico itd. Ne rečem, da ni tudi to zanimivo, toda takšne .novice bi lahko uvrstili kam jdrugam. Najbrž ste uganili, kam merim: na tej strani bi lahko objavljali le važna politična sporočila. Zato še ni treba, da bi rubriko V žarišču opustili, toda zanimivosti lahko strnete. Obenem bi rad čestital novinarju J. L. za sestavek Zakaj je morala umreti mala Marion, Napisal ga je mojstrsko, tako da je moralo presuniti še takega trdosrčneža. I. R. Krško Mislimo, da vsakdanje dogodke iz političnega življenja vsakdo spremlja v dnevnem tisku in RTV in tako zve res sveže novice, če bi jih objavljali v Tovarišu, pa bi jih samo prepozno pogrevali, saj moramo oddati zadnji material za številko, Id izide v torek, že v četrtek. Razen tega pa pomembnejše dogodke obravnavamo v redni zunanje politični rubriki na 8. in 9. strani Tovariša. Jugoslovani na Švedskem Spoštovani tovariš urednik! Oglašam se vam iz mrzle švedske, kjer nas živi in dela okoli 12 tisoč Jugoslovanov. Mnogo sem že slišal in bral v vaših in švedskih časopisih in revijah o tem, kako živimo mi na Švedskem. Zato bi rad to pot spregovoril tudi sam, o tistem, kar nam Jugoslovanom ni niti malo v čast. Trenutno je tu pri nas zelo težko dobiti zaposlitev. Mnogo delavcev je moralo zapustiti svoja delovna mesta. Da bi rešili problem nezaposlenih, so Švedi odprli posebno vrsto šol, ki jim piavijo OMSKO-LING. Po naše bi temu rekli: šole, kjer se lahko vsakdo priuči kakšnemu poklicu. Razen Fincev, Dancev, Norvežanov, Arabcev, Turkov itd., hodi v te šole tudi mnogo Jugoslovanov. A najslabše smo zapisani prav mi; zato ker jih mnogo že po nekaj tednih obupa in zapusti šolo, kljub temu, da vsak dobi štipendijo od 550 kron do 1200 kron, če je poročen in ima družino. Mnogim našim se ne zdi prav, da se morajo učiti, vsakdo bi rad na lahek način prišel do denarja. Zato hodijo öd tovarne do tovarne, v enem samem letu izmenjajo po pet ali celo več služb, razen tega pa so kar naprej na bolniškem dopustu itd. Zelo nerodno mi je, kadar me kdo vpraša, če smo vsi Jugoslovani takšni. Mislim pa, da gre v večini primerov za takšne ljudi, ki že doma niso dobili dela, ker so bili malomarni, pa ga tudi na Švedskem ne dobijo. Škoda je le, ker pridnim delavcem in vsem Jugoslovanom jemljejo ugled. Mislim, da takšnih ljudi ne bi smeli puščati čez mejo. PETER KAVČIČ Norrköping švedska OBVESTILO BRALCEM Naslednja številka Tovariša bo dvojna in bo v prodaji že v ponedeljek, 27. novembra. Veljala bo 2 nova dinarja. VANESSA REDGRAVE, angleška gledališka in filmska igralka, hči slavnega igralca Michaela Redgra-va. Svet je Vanesso spoznal s filmom Blow up, ki mora zdaj zdaj priti tudi na slovenska platna, Sicer pa ravnokar snema pri nas Isadoro Duncan, ki so ji tako dolgo iskali Jesenina in ga končno našli v Zagrebčanu Zvonimiru Crnku. ILUSTRIRANI TEDNIK »DELA« Št. 46 , leto XXIII 21.11.1967 vsebina Abeceda Oktobra . . . 8 Sto Kanalcev za stoletnico .... 14 Dve ljubezni magistra Minarika . ... 18 3 X 2 strani . . p o d v i g I: Nedeljkove srečne nedelje ...... 22 Moda ameriške sorte 26 posebneži: »Domiselnost« brez meja...........24 Pika na zemljevidu: V • Dalmacijo po nevesto . . ... 28 S PINCETO POD LUPO 39 N OVE IA. . .40 ROMAN. ... 42 SVET V MOZAIKU . 46 PANORAMA: Televizija . . 52 Glasba . . . , 54 Film . . . . . 56 HUMOR. . ... 58 T E S T . . . . . . 60 TRIJE HIŠNI VOGALI 63 KAJ MOREMO ...USODA V neki naši delovni organizaciji (njeno ime bomo zamolčali, ker bi potem morali omeniti še razne podrobnosti dogodka, ki ga bomo opisali — to pa presega obseg te rubrike) se je pri delu hudo ranil mlad delavec. Nesreča se je pripetila takole: vodja zunanje delovne skupine pri elektrarni je v jašek poslal delavca zaradi nekega popravila. O tem pa ni obvestil kurjača, delavčevega soseda, ki je nič hudega sluteč in v skladu s proizvodnim procesom spustil v jašek paro, razgreto na 200 stopinj. Delavca je seveda strahotno opeklo. Nekajkrat se je še skušal pognati iz jaška, vendar mu je zmanjkalo moči. Ko so ga potegnili na ulano, je bil na pol sežgan. Bil pa je še toliko pri zavesti, da je pokazal na krivca. Začel se je boj za njegovo življenje. Delavčeva sestra je zanj žrtvovala dobršen del svoje kože, vendar zaman. V hudih mukah je delavec po osmih dneh umrl. Neodgovornega vodjo je javni tožilec vzel v postopek. Kaj pa v elektrarni? Vodja je še zmeraj na istem delovnem mestu. Ne da bi ga sicer kdorkoli ščitil ali zagovarjal, opravlja še naprej delo, ki je zanj dokazal, da je nesposoben. Vsaj to — ostalo prepuščamo presoji bralcev. Nesreč na delovnih mestih je pri nas veliko. Nemalo se jih pripeti prav zaradi brezbrižnega odnosa do človeka in izgovarjanja na usodo. Zato je tudi vodja ostal na svojem starem delovnem mestu. Glavni ln odgovorni urednik MILAN SEGA Urejuje uredniški odbor: t (pomočnik glavnega urednika), Alen- in Bibič Stane Ivanc. Željko Kozinc. Niko Lapajne, «aro Leskovšek, Vesna Marinčič, Marija Simčič, Jože Vetrovec. i#JFan^a Dolinar (lektor m korektor), Egon Kaše (lotoreporter), Tatjana Jurič (oblikovalka), Polde Lamberger in Jože Milavec (metčrja) UREDNIŠTVO: Ljubljana, Tomšičeva, 3-II, tel. 23-522/28 tat. 55 — PoStai predal 468 — Uprava, Šubičeva 1, tel. 22575 ta 21832. Prodajni odd.: Šubičeva 1, tel. 22575 ta 21832 — Oglasni odd. tol. 22457 ta 21896 — Naročntaski odd. tel.: 20463 — »Tovariš« izhaja vsak teden — Rokopisov ta nenaročenih fotografij ne vračamo. Posamezna številka stane din 1,5 (starih 150 din), mesečna naročnina je din 6 (starih 600 din). Za inozemstvo din 10 (starih 1000 din}. Izdaja ta tiska ÒP »DELO« — Poštnina plačana v gotovini Ziro račun NB 501-1-167 — TANJUG AP AFP TASS ANSA REUTER PAP UPI MEN HSINHUA IIS V ŽARIŠČU Anglija in EGS Sanje ministra Seorgea Browna. (»DAILY MAIL«, London) Adolf in zdravje Ni dolgo tega, kar se Je v Hannovru končal kongres za-hodnonemške nacistične stranke NPD. Njen vodja Adoll von Thadden je navdušil tri tisoč delegatov z vzkliki kot »Bodite Nemci in nič drugega kot Nemci!« in »Bodite tudi Evropejci med Evropejci!« Za kongres v temeljito zavarovani palači (policija zmerom skrbi za red ...) se domači tisk in RTV nista kaj dosti zmenila, vendar pa sta objavila del programa NPD, ki je zmernejši in prejšnjega, kar se atomske oborožitve in vojne tiče, in nespremenjen v zahtevah glede vzhodnih meja ZRN. Program tudi terja »elektrifikacijo vseh železnic« in »obrambo mladih pred nevarnimi vplivi«. Na tiskovni konferenci je predsednik NPD Adolf govoril o zdravju, češ da »potrebujemo zdravo ljudstvo«: »Ljudstvo je zdravo, kadar veruje v ideale, v patriotizem in disciplino.« Tako je v socialističnih deželah, ki so torej bolj zdrave kot Zahodna Nemčija. Žehta Danska ministrica za socialne zadeve Camma Larsen-Ledet ima dosti dela v službi in malo časa za gospodinjska opravila. Zato ji je v veliko pomoč njen mož, po poklicu založnik. Gospodinjska pomočnico je zelo težko dobiti, zato večino domačih del opravi kar mož: tudi žehto si privošči, vendar le v manjšem obsegu. Kdo je norec? Pred hamburškim sodiščem sede trije nacistični zločinci, obtoženi množičnih pokolov na Poljskem. Njihov zagovornik dr. Karl August Wollmann je v obrambi ubral nekam novo pot. Sodišču je predložil dokumentacijo, iz katere je mogoče sklepati, da so obtoženi samo izpolnjevali Hitrim-lerjeva in Heydrichova povelja. Wollmann je najprej dokazoval, da sta bila Himmler in Heydrich norca, kar konec koncev dokazujejo njuna nora dejanja. Ergo... Potemtakem so tudi obtoženi trije norci, ker so ubogali norca, in sodišče jih kot duševne bolnike ne more obsoditi... Tako prekinilo razpravo, da bi raz-Wollmann. Toda sodišče je mislilo o zagovornikovem nastopu. (Potemtakem ne bi mogli-^obsoditi nobenega izmed nacističnih zločincev, niti 13.000, ki jih še iščejo. Tekma Sredi povečane napetosti med arabskimi deželami in Izraelom je bila na zasedenem ozemlju Cisjordanije nogometna tekma med arabskimi in izraelskim moštvom. Zmagali so Arabci z rezultatom 3:1. Po tekmi so si igralci segli v roke in se razšli. Šola Triindvajsetletni državljan Norveške v javnosti neznanega imena in priimka je iztožil veliko odškodnino: 30.000 kron (okoli 8,750.000 starih dinarjev). Zakaj? Ker je končal osemletko v Lin-desnesu, pa se ni naučil ne brati ne pisati ne računati. Sodišče je sklenilo, da tega ni kriv učenec, marveč šola. Mala Britanija Trdovratno nasprotovanje Francije, da bi Velika Britanija postala članica Evropske gospodarske skupnosti, zbuja negodovanje ne le v Angliji, marveč tudi v drugih evropskih deželah, ki so članice EGS, pa celo v Franciji. Tako je ob zadnji priložnosti, ko so sé zunanji ministri sestali v Luksemburgu in ko je Couve de Murville spet povedal, da je Francija proti Veliki Britaniji, pariški list »Le journal du dimanche« objavil karikaturo, kjer Čisto majčkeni Harold Wilson pred ogromnim Charlesom de Gaullom obljublja, da bo ime države spremenil v Malo Britanijo. V pralni stroi edino ker vsebuje OXYLAN Tihotapci V Italiji so cigarete državni monopol, zato je tihotapstvo eden hudih prekrškov. Vendar strah pred kaznijo ne hromi tihotapcev. Policaji oziroma tako imenovani »financarji« zaplenijo včasih po nekaj ton cigaret ameriške proizvodnje, ki prihaja čez švicarsko mejo v Italijo. Kaj pa je potem s temi gromozanskimi količinami cigaret? Zanimivo vprašanje je v parlamentu načel poslanec Giuseppe Sinesio, postavil pa ga je finančnemu ministru Luigiju Pretiju: »Ali ob vsaki zaplembi sestavijo natačen zapisnik o vseh zaplenjenih cigaretah s točnimi količinami in brez razsipavanja?« Poslancu se namreč zdi, da so »financarji« strastni kadilci. Kancler ni prerok Kaie, da novinarji ne bodo nič več spraševali kanclerja ZRN Kurta Georga Kiesingerja o kočljivih in težjih zadevah, marveč le še o vremenu in podobnem. Njegovi odgovori so namreč zelo čudni: »Od politika ne morete pričakovati, naj bo prerok.« (Na vprašanje, ali bo Velika Britanija postala članica EGS.) »Ne bi mogel prerokovati.« (Na vprašanje o novih gospodarskih ukrepih.) »Nikar ne pričakujte od mene preroških besed.« (Na vprašanje o premogovni krizi v Porurju.) Cifra in mož V spodnjem domu kanadskega parlamenta je nastala huda polemika zaradi predlogov monarhističnega poslanca Davida Groosa in nacionalističnega nasprotnika Fernanda Leblanca. Groos je predlagal, naj bi bila na obeh straneh vseh kanadskih kovancev podoba britanske kraljice Elizabete II., Leblanc pa se je zavzemal za stilizirani hrastov list, ki naj bi bil prav tako na obeh straneh kovancev. Navzlic sporu pa poslanci bržkone ne bodo sprejeli ne enega ne drugega predloga, ker s takšnimi kovanci ne bi mogli ugotavljati, kaj je cifra in kaj mož. Etika... člani ameriškega kongresa in senata ne smejo sprejemati daril, zato pa lahko predlože-račune o stroških, ki jih imajo. Pri tem nekateri med njimi neusmiljeno praznijo državno blagajno. Tako na primer je senator Wayne Hys iz Ohia šel z delegacijo na zasedanje NATO v Pariz (ko je bli sedež organizacije še v francoski prestolnici). Zdaj so odkrili, da je Hys ob vrnitvi poslal državnemu računovodstvu račune tudi za stroške, ki so jih imele soproge osmih članov delegacij in celo za šefa senatnih natakarjev, ki ga le vzel s seboj. Pri tem je Wayne Hys predsednik etične komisije v senatu... UM « fJBi il »Omamljene muhe« »Roj omamljenih muh, ki brenči v prevroči sobi.« Tako so nekoč opisali lordsko zbornico ali zgornji dom. britanskega parlamenta. Teh »muh« je v Veliki Britaniji nad tisoč, med njimi 900 »dednih«, 150 »doživljenjskih«, 5 kraljevskih nuncijev, 25 škofov in nadškofov. Toda kraljica Elizabeta II. je sklenila zmanjšati zgornji dom, tako da bo v njem samo tristo sedežev. S tem bo hudo prizadeta britanska tradicija. Lordska zbornica obstaja izpred leta 1000, je zakonodajno telo, predvsem pa najvišje prizivno sodišče Združenega kraljestva. Toda njena dejavnost je tarča za posmehljive bodice: »Lordska zbornica nič ne dela, toda to dela dobro,« poje pesem. V gotski dvorani West-minstrske palače, kjer lordi prebijejo vsak dan razen petka in nedelje po tri ure, je vse dokaj tihp, saj hodi na seje komaj kakšnih dvajset ljudi. Komaj se lordi usedejo, že začno dremati. Njihovi govori so visoko doneči, čeprav namenjeni neumnim zadevam. Tako na primer je lord Cholmenendely v vseh dvaintridesetih letih všal samo enkrat in zahteval iztrebljenje zajcev, češ da so »strašna nevarnost za poljedeljsvo«. Neki lord je v Shakespearovem besednjaku celo uro popisoval zimske viharje nad Atlantikom, govoril pa je o čedalje večjem letalskem prometu. Neki drugi lord je takole nagovoril avditorij: »Ne vem, kako naj se zahvalim tistim, ki bi bili raje drugje,« še tole: lordi si zmerom dajo očistiti in namazati podplate, ker pač med zasedanji stegnejo noge, pa bi blatni podplati utegnili koga motiti. t INŠPEKTOR Naslednje jutro me je inšpektor pričakal veselega obraza. »Neverjetno, kako bogata je današnja oglasna stran. Neverjetno,« je govoril. Kaj vse prodajajo! Avtomobile, vile na morju in na Gorenjskem, nekateri celo na obeh krajih, motorne čolne, posestva in vse samo pod šiframi »Nujno«, »Diskretno« in »Pod ceno«. Kakor da jim je nenadoma vse to odveč. Neverjetno... Bogati pa so, bogati!« Jaz pa nisem rekel nobene, ne o telefoniranju ne o ' tem, da sem zvedel za »anonimneže«. Listke so namreč pisali otroci, tretji a tretjemu b, pa je eden po naključju priletel na inšpektorjevo dvorišče. Sklenil pa sem dogodek pri »Debelem Janezu« dati v časopis. Kdo pa je že slišal, da mladini ne bi točili alkohola. Na Slovenskem. In če se mi bo posrečilo prihraniti kaj pri plači, bom inšpektorja še kdaj razveselil. Telefoniral bom bogatašem vsega mesta, ne samo naše okolice. JOŽE OLAJ ANONIMNO PISMO Pravzaprav ne gre za pravo pismo, saj je inšpektor prejel samo listek. Na njem je z dokaj okornimi tiskanimi črkami stalo: VAŠA DVORIŠČA SO GNOJIŠČA. Sicer pa: takole je bilo. Zjutraj, ko sem razvozil mleko, sem zapeljal tricikel v garažo, pozajtrkoval ter se napotil proti Cvetni ulici, kjer uživa prva leta svojega pokoja tovariš Pirhar, ki mu jaz zaradi izredno razvitih amaterskih sposobnosti pravim kar inšpektor. Bil je ves zamišljen: pravkar je buljil v že omenjeni listek. Končno je vendarle opazil moj prihod ter mi jel zamišljeno pobrundavati: »Zadeva je resna. Povsem resna... namreč...« Ko sem prebral tisto reč, sem se samo zarežal »Haha«, vendar to očitno ni ustrezalo resnosti položaja, ker se je inšpektor precej razkačil. »Ti pa temu haha! Mar ne vidiš, da gre za očiten frontalni napad na celo skupino prebivalstva, morda na celo četrt, kdo ve, če ne na vso občino... Mar ne vidiš, da stoji tu DVORIŠČA, torej v množini!« Meni se seveda vsa zadeva ni zdela tako hudo resna, vendar pa me je veselilo, da je inšpektor obstal pri občini in da torej stvar ni prerasla v republiški ali morda celo zvezni problem. »To moramo raziskati!« je še pribil. In tako sem moral najprej po bližnji okolici povprašati za morebitnimi podobnimi listki. Akcija pa je bila brez uspeha. Sosedje so me podili, češ tak nepridiprav, kaj da me briga, nesramen huligan da sem, da bi me oni že ostrigli, da bi bilo za take prisilno delo in tako dalje. Medtem pa je inšpektor ugotovil, da je sinoči tod kolovratila neka vesela druščina in kdove... Moral sem torej k »Trčenemu Florijanu« ter k »Debelemu Janezu«, ker so vse drwge gostilne v okolici že od srede sezone zaprte zaradi prenavljanja. Zadeva pa se je zamotala, ker sem Micki pri »Trčenem Florijanu« še dolžan neko vsotico, pri »Debelem Janezu« pa so me kratko malo spodili, češ: »Mladoletnikom ne točimo alkohola.« Strt od neuspehov nisem upal pred inšpektorja. Ne srečen sem kolovratil po umazanih ulicah in toliko da nisem še jaz napisal kakega listka VAŠE ULICE SO GNOJIŠČA. Tedaj pa sem pomislil, da se morda prebivalci iz vil sramujejo starih hiš v svoji soseski ter so morda prav oni... Brž sem sklenil, da bom žrtvoval ves svoj drobiž, šel sem v najbližjo telefonsko govorilnico, po vrsti zavrtel številke vseh meni znanih bogatašev iz soseske ter vsakemu — z globokim glasom — povedal tole: »Vse je prišlo na dan!« ter urno odložil slušalko. Nato sem odšel domov. BLAŽEN MIR Juke-box v àvli kina Union je dobrotljiv; Včasih se mu zasmilijo gledalci,, ki bi morali čakati na začetek predstave v hrumu in trušču, pa raje ne da od sebe glasu kljub rahlim očitkom vesti, da je zahtevani denar požrl. Niti na misel mu seveda tudi ne pride, da bi ga vrnil. Najbrž ve, da imajo ponekod v tujini juke-boxe, v. katere lahko vržeš običajni prispevek, da. vlada potem toliko časa, kolikor bi rjovela ena plošča, mir. Naš avtomat je to pògnmtal sam. DOPOLDANSKI NON STOP Na trafiki pri pekarni v Teznem že dolgo visi jasen in razločen napis, da je lokal odprt NON STOP do 19.30. V resnici pa je trafika odprta samo dopoldne. Napis je mednaroden, razumejo ga' tudi tujci in . hitro bo imela naša trgovina na; .vesti spet novo črno piko, če ga ne bodo ustrezno spremenili. EKSPRESNO POSLOVANJE 6. novembra Je dobil škofjeloški prosvetni delavec tole vabilo odbora za proslavo 50?letnice oktobrske revolucije v Škofji Loki: »Va- bimo te, da se 10. novembra 1967 ob 16. uri udeležiš sestanka, na katerem se bomo konkretno dogovorili o programu tekmovanj , v nogometu, rokometu, košarki, streljanju in šahu.« Sestanka se seveda ni udeležil, ker je' nekoliko čudno, da bi še tri dni po datumu, ki ga je proslavljal ves svet, začeli šele lepo počasi dogovarjati, kako bi se ga spomnili tudi v Škofji Loki. V GORIČANE S ČELADO če vas zanese pot v Goričane pri Medvodah, ne hodite med tovarniškimi hišami, ki jih, prav zdaj popravljajo, brez viteškega oklepa ali vsaj čelade. Nedavno se je peljala mimo mladenka na kolesu, pa ji je tik pred kolo priletela s strehe čedna opeka. Seveda se je prestrašila in ustavila, kar je »kavalirje« na zidarskem odru zelo razveselilo, še dolgo so se hahljali posrečenemu prizoru. TEŽAVE S SPREVODNIKI Avtobusi so stalni gostje v naši rubriki. Danes imamo na piki Sa-povega, ki je odpeljal 11. novembra ob 14.35 iz Ljubljane do podnožja žičnice na Krvavec. Sprevodnik v njem se je kaj čudno vedel. Neka potnica ga-je morala trikrat prositi, da ji je dal že plačano vozno karto. Med. njegovim govorjenjem je bilo tudi precej besed, ki niso ravno primerne za avtobus, posebno za sprevodnike ne. I*o splošnem mnenju potnikov še je možakar za vožnjo malo preveč okrepčal ž maligani. . ČUDNI NAPISI Na .mariborskih lokalnih avtobusih imajo prav čudne tablice z napisi. Z velikimi, debelimi in mastnimi črkami je zapisana začetna postaja, nato v sredini : s sramežljivo majhnimi in tankimi, končna postaja, potem pa spet prav na veliko začetna postaja, kamor se avtobus vrne, na primer GLAVNI KOLODVOR — Košaki— GLAVNI KOLODVOR. In vendar je napis v sredini najbolj bistven, saj pove, kam avtobus pelje. Tako pa je od daleč videti, kot da se avtobus sploh ne premakne z glavnega kolodvora. Ne bi bilo slabo napise nekoliko preurediti, da ne bi bilo .treba Mariborčanom preveč napenjati oči. ZA BRITJE ZOB Šestletno Ireno je mama v Kamniku poslala v trgovino z naročilom, naj prinese tisto, kar ji je napisala na listek. Deklica je listek in denar izročila prodajalki, v zameno pa je dobila naročene predmete. Doma se je zadeva zapletla, kajti mama je ugotovila, da so ji dali namesto zobne paste kremo za britje. Mala Irena pač ne zna brati, prodajalke pa bi skorajda že morale obvladati to umetnost in tudi poznati napise na blagu, ki ga prodajajo. SAMOPOSTREŽNI ČRVI O kranjski samopostrežni restavraciji ob kinu Center smo izvedeli nekaj želo žalostnega. Ko si je M. P. iz Kranja: 27. oktobra privoščila v njej kosilo, je dobila premalo slano juho, krompir, solato in košček na pol pečenega ocvrtega mesa. To bi še nekako prebavila, ko ne. bi bilo nenaročenih dodatkov. Tako pa je našla v juhi Črva, v .solati pa polža. Pustila je živalstvo v restavraciji in si doma sama na hitrico ustvarila kosilo brez črvov in polžev. Naj bodo -v bodoče taki dodatki vsaj na posebnem krožniku, če so morda komu pri srcu, si jih bo že vzel. PESNIKI V MIMOHODU V antologijah so-slovenski pesniki doslej nastopali le na jugii: v Zagrebu in Beogradu so izdali že nekaj antologij sodobne jugoslovansko poezije. »Slovenska ldrika 1945— 1965« je tako prvi sistematični izbor slovenske povojne lirike. Že študija o liriki tega obdobja, objavljena v prvi knjigi matičine »Slovenske književnosti 1945-^-1965«, se je osredotočila na moderno interpretacijo in vrednotenje pesniških besedil. S pričujočo , knjigo pa sta Želela avtor izbora dr. Boris Paternu in založba Slovenska matica še bolj približati našo sodobno liriko bralcem. Taka izdaja po end strani dopolnjuje Paternujevo študijo, ob-. javljeno v matičini zgodo, vini, po drugi strani pa spet študija omogoča bralcem globlje uživanje da-, našnje, pogostokrat manj dostopile in manj razum-ljive literature, zbrane v tej antologiji. Paternu je za antologijo izbral 285 pesmi 63 pesnikov. Vse gradivo je razporedil v sedem poglavij, kar je bil storil tudi v svoji študiji o sodobnem slovenskem pesništvu. Besedila vsakega- posameznega pesnika je razvrstil tako, da opozarjajo na poglavitne obrise pesnikovega duhovnega razvoja in pesniškega obraza. Antologija je sestavljena po, dveh načelih: na prvem mestu je poskus, izbrati iz težko obvladljivega gradiva, ki obsega več tisoč pesmi, tisto, kar ima umetniško vrednost. Seveda se pri tem ni bilo mogoče izogniti osebnemu okusu. Poleg tega je pri izborni upoštevano tudi zgodovinsko merilo Anto-. logija namreč ; zajema in zaznamuje pesniške- pojave, ki so za poslednjih dvajset let izraziti in opazni. Med njimi so tudi. taki, ki jih bo strožja bodočnost potisnila vstran. Vsekakor je knjiga Sila dragocena, bogata. Tudi bralec, ki v njej ne bo is.-kal generacijskih načel in estetsko kritičnih meril, se je bo s hvaležnostjo oklenil. V njej je pač natisnjenih nekaj izrednih umetnin. —oc LEANDER PEGAN Na področju piranske obči m se nikoli ne zgodi nič slo nesnega, né da bi bila zraven tudi godba na pihala.. Trobentači, pbzavnisti, pa bobnar in klarinetist ter vsi ostali radi zaigrajo kjerkoli in kadarkoli. In kadar urežejo koivčnico, jo urežejo tako, da jih je veselje poslušati. Njihov vodja in dirigent Leander Pegan pa jih rad. pohvali: »Kako dobro muziko ima-moj Med nami. je veliko mladih, ki dobro igrajo'in še hitro učijo. Ampak škoda je, da so najboljši člani prav dijaki iz srednje pomorske 'šole. Po šoli morajo oditi na rhorje, Saj gredo drugi'fantje tudi k vojakom, a vedno je še kaj upanja, da Se vrnejo v Piran. Dijaki srednje pomorske šole pa odidejo za vedno ■ ■ ■« Leander Pegan, dirigent 'piranske pihalne godbe, je učitelj na glasbeni šoli. iji Samo dober pedagog, ampak tudi izvrsten organizator. ,Zato za piransko pihalno godbo, ni posebnih finančnih težav.. »Moram reči, da nam nè gre slabo, inštrumente smo dobili od Splošne plovbe, denar je prispevala, tudi. občinska skupščina, Nekaj denarja dobimo od Zavoda ža pospeševanje j turizma, s katerim smo podpisali pogodbo za pomembne koncerte. Kjer nastopamo, nam nekaj plačajo in tako imamo toliko, da nam ni treba tarnati. Sem kar zadovoljen in hvaležen všerh,' ki šo se zavzeli za našo godbo...« Leander Pegan je letos dirigimi že več kot petdesetkrat. Orkester ne pozna- počitka, Radi jih vabijo na vse prireditve, na proslave, pa seveda tudi na pogrebe. »želimo,« pravi neutrudni dirigent, »čim več nastopati na koncertih. Toda igranju se ni-, koli ne izmikamo in se odzovemo vsakemu, vabilu. Saj smo godba, mar ne?« 3. V. ABECEDA OKTOBRA »Delavci in kmetje Rusije so pod vodstvom boljševiške partije in velikega Lenina, uresničujoč ideje znanstvenega socializma, začeli pred pol stoletja novo obdobje v zgodovini človeštva. S tem se je začel proces revolucionarne socialistične preobrazbe sveta. Odprte so bile poti k novim družbenim odnosom, osvobojenim izkoriščanja in neenakopravnosti, k naprednej- ši in bolj humani družbi širokih možnosti in perspektive za vsestranski razvoj človeštva. Ideje Oktobra so.se nezadržno širile po svetu in , razvnemale in bogatile revolucionarni boj izkoriščanih razredov in zasužnjenih narodov. Duh Oktobra in Leninov genialni nauk sta bila in ostala revolucionarni kažipot za milijone zatiranih in tlačenih, v boju za člo- veške pravice, za pravičnejše družbene odnose, za svobodo in neodvisnost. Delovni ljudje prve dežele socializma so pod vodstvom slavne partije Lenina ustvarili novo obliko resnične demokratične oblasti delovnega ljudstva, sovjete delavcev, kmetov in vojakov. Prvič v zgodo-, vini človeške družbe so se v ZSSR lotili organiziranega načrtnega raz- IZGNANSTVO — Carski režim v Rusiji je poznal kazen, ki je bila marsikdaj hujša od smrti: izgnanstvo v Sibirijo. V Sibirijo so skozi stoletja izganjali tako prave zločince kot kmečke upornike, nedolžne ljudi, ki so prišli navzkriž z oblastjo, inteligenco, ki se je upirala režimu, kot politike, ld so si prizadevali strmoglaviti režim; v izgnanstvu je bil Dostojevski, v izgnanstvu je bil Lenin. Jetniki iz vse evropske Rusije so morali peš v Sibirijo. Za večino je pot trajala dolge mesece, veliko pa jih ni prišlo v Sibirijo. Na sliki: jetnika kujéjo v. okove. AURORA — 7. novembra 1917 ob tri četrt na osem zvečer je zagrmel top na križarki AURORA. To je bilo znamenje za napad na Zimski dvorec, carsko palačo v Petrogradu. Velika oktobrska revolucija se je začela. Dandanes je AURORA zasidrana v kanalu, ki vodi skozi središče Leningrada, spremenjena je v muzej revolucije. Ob petdesetletnici oktobrske revolucije se je z AURORE spet oglasil top na povelje njenega nekdanjega komisarja. Na sliki: Mornarji z AURORE s puškami na ramah pregledujejo dokumente na petrograjski ulici. voja gospodarstva in človeškega potenciala dežele. Sovjetska država je prva razglasila in uresničila temeljne človeške pravice, pravico do dela in druge. Skratka, bila je pionir človeškega napredka, sprejemala je ukrepe in uresničevala pravice, ki veljajo danes za neločljiv del sodobne civilizacije in družbenega življenja sploh.« Tito v Kremlju, 4. novembra 1967 ERENSKI— .Zmerni socia-'list Kerenski je postal predsednik druge začasne vlade v juliju 1917. Toda bil je šibak in nesposoben ( »Bil je tako zaverovan vase, da drugih ni opazil: in drugi so naredili revolucijo.«) Ob oktobrski revoluciji so ga boljševiki strmo- , glavili, pobegnil je v tujino in še danes živi v ZDA. Star je 86 let. GORKI — Aleksej Maksimovič Peškov je s svojim psevdonimom za zmerom označil grenka otroška teta. Zaradi svoje revolucionarne lejavnosti je bil več-krat zaprt, car Nikolaj II. je preklical njegovo izvolitev v Akademijo. Bil je velik prijatelj Lenina in eden največjih pisateljev svojega časa. Lenin — za človeštvo pomeni Lenin skoraj isto kot oktobrska revolucija, saj je njena gonilna misel, ena največjih osebnosti v človeški zgodovini. Do revolucije — izgnanstva, zapori — je bila njegova dejavnost bolj teoretična kot praktična, potem pa obratno. Bil je prvi predsednik sovjetske vlade. ■a I [KOLAJ II. 1^—Zadnji »car * * vseh Rusij«, sin Aleksandra III., je bil znan po svojem »mirnem šarmu«, predvsem po svoji neodločnosti, da bi kaj storil za boljše življenje ljudstva. Njegovo posestvo v Carskem selu je res prvo » Evropi imelo elektriko, toda ruski narod je še zmerom živel skoraj v srednjem veku. Carja in njegovo družino, ki se je zanimala predvsem za jedačo, pijačo, zabavo in modo, so leta 1917 izselili v Tobolsk, 17. julija 1918 pa so jib ustrelili v Jaketeri-nenburgu. Na sliki: Car z dvorom v Peterburgu. RDEČA GARDA — Prva organizacija Rdeče garde ali »vojske partije«, kot jo -je tudi imenoval , Lenin, je štela dvanajst mož. Ob oktobrski revoluciji je Rdeča garda imela približno 20.000 mož, katerih polovica je bila v Petrogradu. Rdečegardisti so bili predvsem mor: nar ji baltiške flote, tovarniški delavci in študentje. Ko so ustanovili Rdečo armado, so bili rdečeannejci glavni organizatorji nove sovjetske vojske. Najhujši nasprotniki Rdeče garde so bili tako imenovani »junkerji«, dobro izurjeni in fanatični sinovi plemiških in meščanskih družin. »Junkerji so februarja in avgusta 1917 skušali zadušiti upore v carski vojski. Toda v spopadu ined elito carske vojske in izbranimi bojevniki revolucije so zmagali rdečegardisti (na sliki). MAJAKOVSKI — S petnajstimi leti se je vključil v politično življenje in v zaporu je napisal prve stihe. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je neposredno zavzel za revolucijo, se udeležil velikega oktobra in postal eden največjih pesnikov revolucije. Toda njegovo pero je bilo tudi kritično in jedko, tako da so bila pod Stalinom številna dela prepovedana. Zapisal je tudi: »Sovražim vse, kar je gnilo in mrtvò. Obžalujem vse, kar je živo!« Leta 1930 je Ma-jakovski naredil samomor, star komaj 36 let. Na sliki: Boris Pasternak, Vladimir Majakov-ski in filmski režiser Sergej Eisenstein (predzadnji). O HRANA — Uradno se je imenovala »Oddelek za ohranitev reda in družbene varnosti«, sicer pa je bila tajna carska policija, ustanovljena leta 1881 po umoru carja Aleksandra li. V dobrih treh desetletjih se je OHRÀNA razvila kot brezhiben represivni stroj, ki je bil železna pesti pa tudi boomerang režima. (»OHRANA je povzročila več revolucij kot Marxov KAPITAL,« je leta 1917 rekel francoski državnik Clemenceau.) Skorajda ni bilo ruskega intelektualca — od Dostojevskega do Čehova, od Turgenjeva do Majakovskega — in revolucionarja, ki ga ne bi bilo v kartoteki OHRANÈ, ki ga ne bi ubili, izgnali, zaprli ali mučili na njen ukaz. Najmočnejše orožje tajne policije So bili številni provokatorji in agenti po vsej Rusiji. ABECEDA OKTOBRA SMOLNl — V liceju za hčere plemiških družin iz Petrogra da so se v revolucijskih dneh naselili partijski voditelji z Leninom na čelu. V Smolnem je bil njihov glavni štab in Leninova povelja so prihajala iz sobe številka 67, ki sta jo stražila rdečegardista (na sliki) Lenin je v Smolnem delal noč in dan, boljševički komite pa je neneb no zasedal v vogalni sobi tretjega nadstropja. V Smolni so prihajale novice o premikih enot, o morali delavcev, o nemirih v vojašnicah, o spletkah nasprotnikov. Danes je v poslopju muzej in sedež nekaj partijskih organizacij. TUHACEVSK1 — Mihail Nikolajevič Tuhačevski je bil slo plemiške družine in se je najprej bojeval v carski vojski. Pobe gnil je iz nemškega ujetništva ir stopil v Rdečo armado. Odlikoval s« je na bojišču in postal je poveljujoči general na južni fronti. Leta 1920 je premagal Denikina, leta 1921 je nje gova sedma armada zatrla upor > Kronštadtu. Leta 1922 je postal rav natelj vojaške akademije v Moskvi Stalin ga je leta 1928 pognal iz Moskve, nato so mu večkrat sodili leta 1937 pa so ga ustrelili. ZIMSKI DVOREC — »Ruski Versai-les« je bil simbol carske moči ter dvornih spletk, najbolj osovražena palača v vsej deželi. Pred Zimskim dvorcem so bile krvave represalije delavcev iz tovarn Putilova, pred njim so streljali na predmestni proletariat, ki je leta 1905 terjal »kruha in reform«. Leta 1917 je v Zimskem dvorcu zasedala vlada Kerenskega, oktobra pa so ga zavzeli bolj-ieviki. •>W*i tudi Zorka Mlakarjeva iz Ljubljane kupuje edino mixal Preprosto: v mixalu je specialna perboratska kompozicija oxylan V pralni stroj TOVARNMARIBOR ker vsebuje OXYLAN. Kocjančič »Pa prav na današnji dan oktobra 1867 je bilo ko srno v Kanalu dobiti slovensko čitalnico,« je praznično razpoložena spregovorita Stava Gar fatti; soproga dolgoletnega, predsednika kanalske, čitalnice Miljutina Garlattija, in nas ljubeznivo, povabila v sobo. Kanal na Soči se je za teden dni ode! v slovenske, državne in partijske zastave. Plakati so naznanjali spored koltnmlb prireditev ob} stoletnici čitalnice tn ob odkritju spomenika Mariju Kogoju. Povsod je bilo čutiti praznik. »Stara čitalnica je bila v Križničevem hotelu, tam v trijonu — v stolpu, ki se je pred prvo svetovno vojno držal hotela,« je nadaljevala gostiteljica. »Ha - njem je vedno vihrale slovenska trobojnica. Tako je bilo.« Josip Kocjančič, mladi kanalski dijak in glasbenik je bil ustanovitelj domače čitalnice pred sto leti. Kakor je bila tedaj navada, si je v svoji veliki južnoslovanski gorečnosti trdi č na koncu zamenjal z mehkim. Trijon je odnesla prva svetovna vojna. Kanal je bil porušen do tal, toda stari Kanalci so si v gasilskem domu spet uredili zasilno dvorano za svojo čitalnico. Za besede, igre in branje knjig. Pod tujo državo. »Ustanovno listino branimo v naši hiši že 42 let,« je povzela besedo Slava Gar-latti. »štirje možje so podpisali pravila čitalnice 13. oktobra 1867. Zdaj ob 100-letnici je pripravljalni odbor za proslavo povabil k sodelovanju 40 ljudi. Odzvali so se in vsak je naredil svoje. Kaj takšnega se v današnjih časih, ko nihče več nima časa, ne zgodi zlepa. Bilo je kot nekdaj. Vsi stari Kanalci so želeli nekaj prispevati in nazadnje je na pripravah za slavnost sode lovalo nad sto domačinov. V ponedeljek smo imeli pravi čitalniški večer Dvorana je bila prepolna. O, ko bi vsaj enkrat na leto priredili kaj podobnega. Ljudje so se solznih oči vračali na svoje domove Po prvi svetovni vojni, ko je bil Kanal na tleh, sem bila še otrok. Trijon in čitalnico z njim je odnesla vojna vihra. Tu preko je šla fronta. Hudi časi so bili. Sta- ra čitalnica je bila lepo opremljena. Vanjo so hodili ljudje, da so brali knjige in časopise. Tudi tamburaški zbor se je zbiral tam v trijonu, pa igre in plese so prirejali. Pet do šest prireditev je bilo na leto. Za Silvestrovo so prirejali žive slike. Najraje pa sem hodila na igre. Nekdo je zavriskal. Po dvorani je odmevalo, kot bi se glas odbil od gora. Pozneje sem zvedela od očeta, da vriskajo tesno obrnjeni v zid...« XXX »Med nemško in laško govorečimi kanalskimi purgarji — na gradu so govorili še francosko — se je pred sto leti na lepem pojavil domačin, dijak Josip Kocjančič. Bil je mlad, navdušen narodnjak in zelo nadarjen glasbenik, ki je umrl star komaj 29 let. Oktobra pred sto leti je ustanovil kanalsko čitalnico. Narodna zavest je pričela dobivati med domačini zmeraj močnejše temelje?« pravi med drugim Kristijan Bavdaž, eden izmed Kanalcev, ki so po prvi svetovni vojni požrtvovalno obudili k življenju čitalniško tradicijo. »Pod Italijo smo si spet uredili čitalnico,« se spominja Slava Garlatti. »Moj mož je bil med 'prvimi, ki so se lotili de la. Vse je bilo uničeno. Sama revščina in razvaline. Fantje so pri ljudeb sprosili deske in naredili oder, dekleta pa smo ga krasile. Vsi smo bili igralci. Ko smo vse postorili, smo stopili na oder. Bili smo drugače navdušeni kot današnja mladina. Brali smo, igrali na tamburice, prirejali igre. V prvem tamburaškem zboru pred prvo svetovno vojno sta bila tudi moja mati in oče. Kdo se danes še zmeni ss dobro slovensko knjigo? Zdaj ni več časa za takšne reči ..« se Je malce razočarano zamislila ponosna domačinka »Starih Kanalcev danes skoraj ni več. Kar nas je še, ostajamo osamljeni med novimi priseljenci. Mladi so odšli na vse strani.« XXX 1926 vedali leta so fašisti zadnji hip prepo' že napovedano čitalniško priredi- Stàri Kanal se .obeduje v Soči. Minilo je »to U odkar • mlada > ”■-? f«si J;-, U-.. - . vl : u.' V'; ■ •. 1880. leta je. v mariborskem koledarju izšel tale oglas, kjer ravnatelj Josef Minafik. magistrov oče, opozarja stranki? na to, kakšno steklo izdeluje njihova cesarsko kraljeva, privatna grofovska steklarna. Nasmejan, dobre volje, poln življenjskega optimizma in neutruden pri delu, to je magister Minafik. ^fixxmmSS888»88t88S ««PIN i J .582-451, SPORTSKA PHQG IK8MBIMCIJA lift I i mifafoi Jugoslavija : Albanija, Bologna : Spài, Brescia : Inter, itd., itd. Kdo labko napove točne izide tekem? Laijd se trudijo po svoje, strokovnjaki »znanstveno« prognozirajo, zadel pa je edinole Nedeljko Bajič. Ima svoj sistem, ki ga ni pustil na cedilu. Druga novembrska nedelja. V jeziku ljubiteljev jugoslovanske športne napovedi pa 45. kolo razburljive igre na srečo. Na nogometnih igriščih se enajsterice pode za žogo. Mreže se tresejo, nepričakovano, povsem narobe, kot so predvidevali strokovnjaki . Zvečer so rezultati znani Teleprinterji brnijo, prve večerne izdaje časopisov prinesejo pravilni stolpec. V jugoslovanski loteriji pregledujejo Kdo ima dvanajstko? Gore lističev odpadejo, ostane eden. Edini ima pravilno šifro 1, 2, 1, 1,1, 1,1, 0, 0, 0, 0, 1, šifro do glavnega dobitka 18.490.000 starih dinarjev. Daleč proč od nogometnih igrišč — ena nogometna tekma 45. kola športne napovedi je bila v Beogradu, drugih enajst v Italiji — v skromni kuhinji neugledne hiše na Dovjem 39 sedi 64-letni Nedeljko Bajič. Ne posluša ra dia, ne ve, kakšni so izidi Toda drugo jutro so v časopisih objavljene »njegove« številke. Popoldne pohiti na Jesenice, h kolodvoru, kjer je v kiosku vplačal športno napoved. Prodajalka gleda. Da, številka kupona 582.454 je zadela. »Menda ste edini,« pravi Bajiču. Toda Nedeljko še ne'verjame. Sele dan pozneje ga na predstavništvu jugoslovanske loterije v Ljubljani prepričajo. Edini dobitnik! Nedeljko Bajič išče listek. Vraga, kam ga je vtaknil. Prevrača žepe, po petih minutah, dolgih kot večnost, ga najde. S tresočimi rokami ga da uradniku. Popoldne istega dne naletimo na Bajiča pred hišo. Izdeluje ročaje za cepine, lopate in krampe. »Skromno pokojnino imam,« pravi, »vsega 48.000 starih di- narjev Treba se ie preživljati.« »Toda saj ste milijonar,« ugovarjamo, ori pa se hudomušno nasmehne. Z ženo Regino sta sama doma. Starejši sin je na delu v Nemčiji, hči je poročena v Cerknem, mlajši pa je v Mojstrani Najbrž po svoje proslavlja očetov dobitek, ker ga do trde teme ni domov. Zakonca Bajič nas povabita v majhno kuhinjo. Ponujata vino, žganje, kavo, nas pa zanima, kako, kdaj, kje, koliko Nedeljko Bajič je doma iz CJžičke Požege. V Slovenijo je prišel 1929. leta. Bil je aktiven vojak — graničar. Spoznal je Regino, se poročil in ostal. Med vojno so ga z družino izgnali v Srbijo, toda Nedeljko je našel pot do partizanov. S ponosom pove, da je bil v II. krajiški brigadi XVII. udarne divizije. Po vojni so se Bajičevi vrnili na Dovje. Ne deljko ni bil več graničar. Zaposlil se je v jeseniški železarni, v cevami, in 1958. leta dočakal pokojnino. No, Nedeljko ni mogel skriti ponosa, da je pravzaprav ekspert za najraznovrstnejše igre na srečo. 2e 35 let kupuje srečke loterije in nekajkrat je pobral prav čeden izkupiček. Razen tega je reden gost najrazličnejših tombol doma in celo v tujini. Tudi pri teh ima »pozitivno bilanco«. Nedeljko tedensko porabi za srečo 3 do 4 tisoč Sdin. »Ze pred vojno sem bil naročen ria loterijo. Agencija Slobodan Vusič&Co. mi je pošiljala srečke in nekega lepega dne sem zadel 10.000 starih, nò, mislim predvojnih, dinarjev.« Drugič je bila Nedeljku sreča mila pred leti, ko je na Vsak teden Jugoslovani vplačamo za športno napoved 150-200. milijonov starih dinarjev. V Sloveniji nismo kdove kako srečne roke pri ugotavljanju pravilnih stolpcev, pa vendar.. . V zadnjem kolu športne napovedi je edina dvanajstka spet v Sloveniji. Srečnež Nedeljko Bajič je tako četrti igralec, ki je napoved vplačal v Sloveniji in hkrati edini uganil izde vseh parov. Sreča je tokrat potrkala na prava vrata V ljubljanskem predstavništvu jugoslovanske loterije je Nedeljko Bajič nasmejan poziral pred svojim »konjičkom« (zgoraj), Z ženo sta sklenila, da bodo milijoni , do gradnje bišice počakali v banki. Le še nekaj mesecev se bo treba stiskati v mali kuhinji (levo). ' f tomboli v Kranju zadel šivalni stroj, pa tudi sicer je ved-, krat zadel 10 do 20 starih tisočakov. Pred dvema letoma pa se je podal na tombolo celo v Beljak. Kupil je karto m zadel fiat-steyer 500 »Še dobro, da sem zadel, ker sicer ne bi bil imel denarja za povratek Sprva sem hotel avto pripeljati domov, pa sem se premislil. Prodal sem ga za 1.250.000 starih dinarjev. Nakupili smo si obleko, hči se je poročila in denar se je razšel.« Toda Nedeljko Bajič največje sreče ni imel na tomboli ali loteriji. Med vojno, ko je bil izseljen in Je že delal za partizane, so ga ujeli trije četniki-koljaši. Odpeljali so ga k nekemu potoku in mu dejali, da ga bodo usmrtili. »Imaš ženo?« ga je vprašal njihov vodja. »Da.« »Potem ji napiši poslovilno pismo.« In Nedeljko je napisal ženi zadnje vrstice Ni omenjal svoje smrti, pač pa ji je napisali naj se v težavah zglasi pri neki gospe Nepismeni četniki so zahtevah, naj jim pismo prebere Ko so slišali ime te gospe, so se zmedli. Izkazalo se je, da je to sestra njihovega poveljnika in tako se je Nedeljko izmazal. To je bil njegov največji zadetek. Bajič, je začel igrati na športno stavo pred dvema letoma Pravi, da so ga prijatelji pregovarjali in nazadnje je začel izpolnjevati lističe. »Imam zvezek, v katerega zapisujem rezultate iz prejšnjih let in ko pride na vrsto spet ista tekma, upoštevam te rezultate. To je moj sistem.« žena mu je večkrat dejala. »Vrzi proč te papirje!« Nedeljko se ni dal pregovoriti. Zdaj je tudi žena zadovoljna. Gradili bodo hišico na Dovjem ah kjer koii na Gorenjskem. Nič več se ne bodo stiskali v vlažni sobici in mali kuhinji, če pa bo kaj denarja ostalo, bo Nedeljko Bajič sinu kupil tudi avtomobil, da »bo imel življenje prijetnejše.« Tekst: B. SAJOVIC Slike: M. ŠVABIC „DOMISELNOST“ BREZ MEJA POSEBNEŽI Značke imajo pripete povsod. Toda izbira je majhna in se gesla pogosto ponavljajo. Nekateri so postali že pravi zbiralci, pokupijo vse, kar pride na trg. čim bolj domiseln je tekst, tem bolj ponosni so lastniki okroglih barvnih ploščic. Pogosto jih med seboj zamenjujejo kot znamke. Ko sem vprašal, kje se zvečer zadržujejo tisti, ki nosijo značke, so mi povedali, da posedajo v slaščičarni ali pa plešejo. In našel sem jih pri divjem plesanju. Hodil sem med njimi in pod žarnico, ki je dajala šibko svetlobo, bral: Samo zate, Prost sem, Svobodna ljubezen, Ljubim te, Ljubim dolgolaske, Žejen sem, Pijem alkohol... Značke so imeli pripete na zavihkih suknjičev, na puloverjih, jopicah. Niti na misel mi ni prišlo, da jih utegnejo pripenjati tudi kam drugam. Potlej, ko so me spoznali, so mi pokazali, kam vse pripenjajo rdeče, modre in rumene ploščice z gesli. Dečko v žametnih hlačah mi je pokazal hrbet in se priklonil. Na napeti zadnjici mu je bingljal rumen znak I love you. »Vsaki pa ja ne bom pokazal, da jo imam rad,« je potlej dejal v opravičilo. »Moji prijatelji jih nosijo še vse kje drugje. Počakajte, bom poklical ta prave...« Visok in močan mladenič se Je napihnil pred menoj in dvignil majico. Na trebuhu je imel vtetovirano golo žensko in na njenih prsih mu Je bingljala značka Slledjija. Na široko se je zasmejal, še bolj napel trebuh in sploh je bil junak. V očeh svojih sovrstnikov mu je z napetostjo trebuha rasel ugled in hitro so se ob njem zvrstili še drugi. Fotoaparat je škrtal in nastali so posnetki, ki niso takšni, da bi jih lahko objavili. Fantje in dekleta so se smejali in pripovedovali, da to ni nič takega, da je pač taka moda in da je izbira značk preslaba. Nad ceno, i 300 din za kos, se ni nihče pritožil. iHiH Mill Za beat glasbo In dolgimi lasmi je prestopila zahodne meje tudi moda čečkanja na obleke in izpovedovanja nazorov ali hotenj. A pri mladih se želje hitro spreminjajo, zato je težko že napisane misli zbrisati in napisati nove. Nekateri hočejo vsak dan menjavati svoje vidno izražene misli. Najbolj prikladna za to je seveda značka. In značke so preplavile Evropo ter se pojavile v Ljubljani in Beogradu. »Domiselnost« ne pozna meja. Najvnetejši zbiralci si jih pripenjajo na vsa mogoča pa tudi nemogoča mesta. Občudovalcev je vedno dovolj med tanti kot dekleti, med dijaki in vajenci. Ko so že vsi fantje pokazali svoje značke, tudi tiste, ki so jih imeli pripete na laktih, v ušesih in drugje, se je od nekod prizibal miličnik. Povabil me je na krajši razgovor. Zelo ga je zanimalo, zakaj sem fotografiral in se pogovarjal samo s tistimi, ki imajo značke. Menda je za to treba imeti dovoljenje. Vsaj po njegovem je tako. šele ko sem mu pokazal novinarsko izkaznico, se je malo pomiril, potlej pa me je poučil: »Zdelo se mi je, da delate za časopis. Dobro, če gre za domačega, naj bo. Ampak kaj bi si mislili v tujini,, če bi videli to, kar ste fotografirali. Veste, mi smo socialistična dežela in moramo paziti na svoj ugled. Ali obljubite, da ne boste slik poslali v inozemstvo?« Obljubljam. Mladi značkarji so plesali dalje. Zemunski miličnik mi je dovolil, da sem zapustil malo sobo, v kateri sva se pogovarjala. Skupaj sva odšla po stopnicah nekdanje džamije in gledala I»oti orkestru, nad katerim je z velikimi črkami pisalo: Preidimo od besed k dejanjem! Tisti, s katerimi sem se pogovarjal, so me pozdravljali z dvignjenimi rokami. Miličnik pa je resno stopal ob meni, kot bi bil pripravljen, da bi odšla v dvoje. Tekst in slike: J. VETROVEC t K O F J A IOKA Za hladne dni vam je podjetje ELRA, ŠKOFJA LOKA pripravilo presenečenje z novim tipom električnega kaloriferja »Elraterm-in električno pečjo »Globus«. Oba Izdelka sta lakirana v lepih barvah in predstavljata v vašem stanovanju tudi okras. Zato za letošnjo zimo ne pozabite na vaša prijatelja iz podjetja ELRA - Škofja Loka 3x2 STRANI PODVIGI Vse novosti največjih evropskih modnih ustvarjalcev so prazen nič v primerjavi s tistim, kar si lahko kupi vsak Američan v konfekcijski trgovini. Uspeh v poslovnem in zasebnem življenju dosežete samo, če ste opazni kot prometni znak. Najbolj elegantni par Ocean City ja (slika desno spodaj). Vendar ima Ocean City svojo modo, rekli bi splošno ameriško modo, po kateri se ravna vse prebivalstvo in ki je ni ne v »Vogue« ne v »Harper’s Bazaarju«. To je moda, ki se razvija nekam samostojno, na obroke kupljena moda, ki pride v škatlah iz velikih konfekcijskih tovarn. Ljudje v Ocean Cityju izbirajo svoje obleke v velikih cenikih. In videti je, kot da hočejo z obleko pregnati enolično umazano belino svojega mesteca s samopostrežno trgovino, bencinsko črpalko in nekaj avtomati. Še več. V Ocean Cityju prirejajo modne revije, »fashion show« jim ponosno pravijo. Na teh modnih revijah izberejo najbolj elegantni par, najbolj elegantnega očeta z najbolj elegantnim sinom tir najbolj elegantno mater z najbolj elegantno hčerjo. Nagrade so za vseh šest: potovanje z letalom v Evropo: v Pariz, v Rim, v London. Letošnja jesenska modna revija v Ocean Cityju je imela nepričakovanega gledalca iz Evrope: reporterja italijanske ženske revije »Ahnabella«. Za modno revijo sta mu povedala dva provincijska beatoli-ka: dolgi lasje, pa ne predolgi, zakaj to ni New York, dokaj čista obleka in le malo blatni čevlji. S svojo navzočnostjo sta hotela »načeti ravnovesje te dekadentne prireditve«. Toda nihče se ni zmenil zanju. Jesenski vetrič je pihal z morja in dvigal bogata krila dično oblečenih gospa in gospodičen iz Ocean Cityja. Poleg njih so stali možje in sinovi, vsi v modrih oblekah in v belih poškrobljenih srajcah. Iz omar so vzeli najboljše. Zadeva Je silno resna, zakaj za nagrado gre. Najuglednejši predstavniki Ocean Cityja so v žiriji, prijazno se smehljajo, kajti smehljaj Je znamenje uspeha. V bližini odra igra godba. Strumne koračnice in skladbe, ki krepijo ameriški Pariz, Rim, London so daleč. Daleč so tudi New York, Washington, New Orleans in Los Angeles. Daleč je sploh veliko mesto. Ocean City je mestece nekje ob peščeni tihomorski obali, pusto, enolično mestece ameriške province, tipično ameriško: vrste umazano belih hišic z garažami in vrtovi, samopostrežno trgovino, bencinsko črpalko, nekaj avtomati. Res daleč so svetovna in ameriška središča mode. nacionalni ponos. Kajti Ocean City bo poslal v stari svet šest meščanov, šest najbolj elegantnih meščanov, ki bodo v Parizu, Rimu in Londonu pokazali svoje najlepše obleke. Moški so modri in beli in nosijo klobuke: tudi pri desetih letih. Ženske so oblekle vse najlepše: bele in roza obleke iz čipk in sintetike, ogrnile so se s štolami iz sintetične kožuhovine, na glavo pa so dale klobučke, vrhunec, zadnji krik v modi uporabne botanike. Na njihovih klobučkih so rože vseh vrst, nobena ni pozabljena, vsaka ima svoj naravni odtenek, na enem klobuku pa jih je toliko, da bi jih bil vesel vsak lastnik herbarija, če bi bile naravne. Vsi so zelo resni: žirija in tekmovalci. Žirija ima težko nalogo, tekmovalci imajo tremo. Revija dolgo traja, saj so na njej skoraj vsi prebivalci Ocean Cityja. Člani žirije z resnimi obrazi zapisujejo, število točk, srca tekmovalcev divje utripajo. Nato godba zaigra tuš, predsednik žirije vstane, kot vsak Američan pove, da ni kaj prida govornik, pa vendar govori in pove, da so med lepimi meščankami in postavnimi meščani in njihovimi zdravimi otroki izbrali za najbolj elegantne te in te. Zmagovalcem žarijo obrazi. Potem mladina zakuri ogenj na obali, odrasli pa sedejo v avtomobile in se počasi in tiho odpeljejo v tihi, enolični, umazano beli popoldan jesenskega Ocean Cityja. S. I. »Domače klanje« babicam bilo je v ' zgago, kupijo »... kaj ti prija bolj kot steklenica SINALCO?« »Druga, prijatelj, druga!« TAKO SOČNA IN OSVEŽUJOČA! Očiščene in vedno sveže piščance nudi v vseh krajih naše države. Mesokombiriat ^PERUTNINA« PTUJ Perutriina, jajca, idivjačina,; živina, mesni izdelki in krmija. Uvoz - izvoz.t§l; PIKA NA ZEMLJEVIDU Zemljevid: BRANE SOTOŠEK Gornji Zemon. Vas, ki jo obdaja skopa kraška zemlja. Malokdaj; se zgodi, da med hiše zaide avto. Z glavne ceste do vasi pelje samo kamnit, močno razdrapan kolovoz; In katero mlado dekle se bo danes primožilo v takšno vas? Domačini poznajo samo trdo delo - od zore do mraka. Do mesta je daleč. Gornji Zemon šteje 52 hiš. Tri so zapuščene, štiri, pet pa se jih podira. V nekaterih hišah živi samo še po en starec ... 180 ljudi še vztraja na domačijah. Vodo imajo na koncu vasi. Predaleč za trudne noge. V DALMACIJO PO NEVESTO Sredi vsi. Na pozno popoldanskem soncu se grejejo otroci. Med njimi je tudi Ona. Dalmatinka. Jezik ji kar dobro teče po naše, ko čepi tam ob hišnem zidu in mežika v sonce. Z rokami si zakriva obraz pred fotografskim aparatom. Sem in tja se ji prikrade na jezik tuja beseda- V treh letih se res ni mogoče dodobra naučiti domačega jezika, če mora človek samo delati. Svojega imena ni povedala, samo smejala se je v zadregi, češ saj je vseeno. Pepe sl je poiskal nevesto v Dalmaciji. Tam v neki vasi pri Zadru. Se sam se ne spominja več, kje natanko je bilo in kako se že reče tistemu kraju. Zefa jo kliče. Vsi jo tako kličejo. Za delo še kar prime, le otrok ji prevečkrat ponagaja pri tem-Stiri leta bo že v Sloveniji — na kontinentu, kakor se reče. V Dalmaciji da je bilo bolj prijetno, bolj toplo, pravi. Tukaj da ni morja in da je vse drugače, tudi pravi. Pozimi, pozimi je šele hudo, ko okrog hiše zatuli burja. »Hej, pusti otroka zdaj sredi belega dne, naj spi, ti pa mi pridi pomagat!« je Pepe zaklical svoji ženi. V glasu mu je trepetala jezica. DIVJI PRAŠIČI ORJEJO »Prasci,« se je pred hišo številka 13 ustopil gospodar, »še nikdar niso počeli takega vraga kot letos. Kar orjejo po senožeti in po njivah. Ne vam, kaj bo iz tega. Lovcev pa od nikoder. Kosimo in žanjemo, kopljemo in se trudimo, prasci pa delajo škodo na vseh koncih in krajih. Ne, kaj takšnega se ne spominjam, se ne! Pridrli so iz gozda, ko je bila tista velika vročina, ko je povsod zmanjkalo vode. Lovci so prišli, samo pogledat so prišli... Odstrelili niso nobenega. Ce bodo kaj plačali za škodo, bomo še videli. Kdo ve? Ne bo sile, ne, od njihovega denarja.« Vaščani se boje, da jih bodo — če nihče drug — z zemlje pregnali divji prašiči. Toliko jih je kot nekdaj Turkov, kadar so pridrli nad nas. Prihajajo ponoči, v tropih, in rijejo. Kakšna škoda, da pravi lovci te-J ga ne vedo... ! »Kaj pa dalmatinske neveste? Kaj res hodite ponje prav k morju?« Starki sta se srečali sredi vasi. Trdo kmečko delo in leta so jima zlezli v križ. Življenje pa gre svojo pot. Polje in dom zahtevata trdnih rok, sicer na mizi ni kruha, v hlevu ni goveda. Domačim dekletom pa kmečko delo ni dišalo. Mehkejšo, posteljo so si raje postlale v mestu — v tujini. Hiši brez mlade, zdrave gospodinje pa manjkajo trije vogali. Za ženitev godni fantje so si zato začeli iskati neveste drugod — v Dalmaciji (slika na levi). Nevesta iz Dalmacije (levo). Pred tremi leti Je prišla v vas. Prvo leto je povila zdravega, močnega s»na. Domača beseda, ji gre kar dobro z jezika. Tudi on si je poiskal ženo v Dalmaciji. Tam nekje pri jo je našel, V kamrici jpka otrok. Za koga naj bi sicer človek delal, če ne za otroke (zgoraj), „NE BOM JE NOSILA NAGLAVCI VODE../' Tudi ona je prišla tam od morja. Ni še dolgo tega, zato jo pomalem tare domotožje (desno). Šest kosilnic je v vasi. Denar zanje je prišel iz Avstralije, iz Argentine in iz Nemčije. Za carino pa je bilo treba stisniti doma. Zakaj imamo carino na poljedelske stroje, če pa jih v Jugoslaviji ne delamo, se sprašujejo kmetje. Kosilnica ni luksus. Zakaj si ne bi olajšali dela? Koga ščiti, komu koristi zaščitna carina na uvoz poljedelskih strojev (spodaj). NEVESTE Z MORJA »Seveda jih imamo Kako bi jih ne imeli,« je odgovoril gospodar Franc, »štiri imamo v vasi. Ni kaj reči, znajo zagrabiti za delo, če hočejo... Tu zraven je Zefa. Oženil jo je sosedov Jože, Pa tudi drugi Jože, oba se pišeta Boštjančič, je oženil Dalmatinko. Najmlajša, Marija, je v vasi komaj deset mesecev. Tudi Cvetka je prišla tam nekod od Zadira, kakor pravijo. Kako se ne bi naši fantje ženili z Dalmatinkami, ko pa smo ostali brez svojih deklet. Domače dekle ne pogleda več za kmečkim fantom. Delo v hlevu in na polju ji smrdi- Vse bi bile rade gospe.« Mož se je otožno zastrmel na prazno dvorišče, IMAŠ AVTO? »Danes ženska, mlada ženska, najprej vpraša fanta, če Ima avto... če ima motor ... če ima vsaj moped! Raje gredo tja, kjer se laže živi. V mesto. Kje so naša dekleta? Enaindvajset jih je v Kanadi, Avstraliji, v Nemčiji — na tujem. Zdaj je avtomobilska sezona .. Včasih je bilo drugače. Včasih je dekleta najprej zanimalo, koliko parov volov je pri hiši, kakšna je zemlja.. • Dobtro se še spominjam, tako je bilo še pod Avstrijo. No, pod Italijo se je začelo krhati. Zdaj pa je vse narobe. Kako tudi ne bi bilo! Poglejte: osem kosilnic imamo v vasi. Velika krivica je, da moramo zanje plačevati carino. Zakaj? Poljedeljski stroji, ki jih ne delamo v Jugoslaviji, bi bili lahko brez carine. Zakaj si ne bi pomagali? Zdaj ko ostajamo na zemlji samo še starci Saj je že pisalo, da ne bo več carine, pa se na meji tega ne drže, češ, tisto pisanje velja samo za lahke traktorje. Ce bi ne imeli teh nekaj kosilnic, za katere smo brez vsake potrebe plačali visoko carino, bi stari ljudje, ki smo še ostali, težko kaj prida naredili.« KOSILNICA BREZ CARINE »Italijan prihaja v vas in ponuja: ■Vzemi kosilnico, boš že plačal, če nimaš pri roki. Kadar boš mogel! V dveh, treh letih. Samo vzemi...' Je vse zastonj, saj pravim. Kako da Italijan dela poljedelske stroje — kosilnice — mi pa še vedno ne, čeprav vsa leta po vojni gradimo industrijo? Piše, da se poslanci zdaj zandmajo za nas — za kmeta. Naj še kaj naredijo, carino naj prepovedo, pa kredite za kosilnice naj nam dajo ...« se je razhudil gospodar, kakor bi hotel reči, le za uh si jih zapiši, ti škric mestni. DALMATINKE PRIHAJAJO SAME »Bdi je neki agent v vasi Studena gora,« je povzel besedo sosedov fant. »Delal je skupaj z Bosanci, id so kopali jarek za vodovod. Nekomu v vasi je priporočil svojo sestro ... Bilo je pred štirimi, petimi leti. Prišla je. Bila je prva. Fantje so začeli hoditi v Dalmacijo. Novokračinci pa oni z-Brda in lz naše vasi- Nekatere pa so tudi kar same prišle, ko so zvedele ...« je pomežiknil fantin in se zasmejal: »Ce bi doma dobili dekleta za ženitev, prav gotovo ne b|l hodili v Dalmacijo ponje. Ni dolgo tega, ko Je ena prišla tudi na Kuteževo. Sama. Ni bdio zaman . •.« »Boste kozarček domačega?« je ponudil gospodar. Po grlu me je zapeklo, kot bi samega vraga videl. _ Tekst in slike: NIKO LAPAJNE ŠTEV. 46 - LETO XV. KRIŽANKA 1 2 3 1) 5 i 7 8 9 to B 11 12 B 13 i gg 15 u 17 i» ìk 19 HR 20 gg 21 22 23 % B 25 % B 27 28 B 29 30 sa 31 33 VODORAVNO: 1. sprememba v razvoju živega bitja, 10. največji otok v Egejskem morju ob azijski obali, 11. kij, kol, 12. igralec, 13. angleški pozitivistični filozof in ekonomist iz 19. stoletja (John Stuart), 14. ime ameriškega filmskega igralca in plesalca Astaira, 15. sojenice v rimskem MOZAIK Besede, ki jih zahtevajo spodnji opisi, je treba vpisati v debeleje obrobljene dele lika tako, da črke vsake besede vpisujete v polja v vrstnem redu, kot ga kažejo manjše številke v desnem spodnjem kotu polj. Po vrsti brane črke dajo neko misel. 1 1 P 6 2 •4 3 2 1 4 _2 10 9 3 5 7 9 5 3 9 3 1 2 4 3 5 3 4 5 2 4 6 1 1 1 7 G 1 ? ? 3 2 7 6 7 2 3 4 5 1 4 a 5 1. človek, ki dela natančno po določenem sistemu, 2. rešeto, 3. sončni sistem, 4, kmečki na-! ziv za očeta, 5. prebivalec našega planeta, 6. ko-J P'.ia, duplikat, 7. izbranost, elegantnost. bajeslovju, 16. izraz v športu, kadar žoga zapusti igrišče, 17- sultanat v jugovzhodni Arabiji, 18. začetnici jugoslovanskega elektrotehnika, ki je deloval v ZDA, 19. največja poljska reka, 20. tvegan akrobatski skok, 21. avtomobilska oznaka za okraj Karlovac, 23. domača žival, ki daje maščobo, 25. nenadna smrt, 26. šolska potrebščina za pisanje po tabli, 27. grucja zemlje ali snega, 28. veletok v vzhodni Sibiriji, dolg 4264 km, 29. kovina iz žveplene skupine v periodičnem sistemu, 30. organ za gledanje, 31. delavka v pralnici, 32. rodovna ureditev, v kateri ima vso oblast družinski oče. NAVPIČNO: 1. najvišja točka, strop, 2. vojaški novinec, nabornik, 3. človek z razvitim čutom za lepoto v umetnosti, 4: kosilo, 5. iglavec, ki raste visoko v gorah, 6. začetnici sodobnega slovenskega dirigenta in skladatelja, 7. kolekcija, 8. pripadnica ene od ras, 9. močan in okreten človek, korenjak, 13. mlečni izdelek, 15. krema, maža, 17. angleška- dolžinska mera, 19. ime ljubljanske operne pevke Gerlovičeve, 20. rudnina-globočni-na, ki se imenuje po nekem italijanskem mestu, 21. vrsta pokrivala pri pelerinah, oglavnica, 22. priprava, stroj, pripomoček, 23. skupek, agregat, 24. vrsta embalaže za razsuti material, 25. čaša, kupa, 27. angleška filmska igralka (Deborah), 29. tuje žensko ime, 31. Ludolfovo število v matematiki. • (3) (KAM) MAGIČNA KRIŽANKA h 2 3 4 5 6 7 \ a 9 \ , 10 B Tl 12 13 B 14 15 B 16 17 m 18 19 m 20 21 22 23 Prva številka velja za.vodoravne besede, druga pa za navpične. 1,1. skopljenec, 8,2. zvezdpslovec, 10, 3. poklicna panoga, 11,22. začetnici odličnega slovenskega namiznoteniškega 'igfalča,' 13, 4. cev, svitek, obojka, 14, 20. življenjska tekočina, 15,5. gornja okončina človeškega telesa, 16,18, -zagozda, 17,6, naslovna junakinja Tolstojevega romana, 18,16. debel kos lesa, 19,7. kazalni zaimek, 20,14. največje koncertno glasbilo, 21,9. poldnevnik, 23,12 prodajalna najbolj razširjene alkoholne pijače. ALEKSANDAR Ž1VOJ1NOVIČ Novi Sad Original Beli na potezi dobi Beli: Ke8, Lh2, d2 (3) Črni: Kb7, Sf8 (2) 41-letni Aleksandar Živojinovič jè po rodu iz Beograda, sedaj pa živi v Novem Sadu, kjer je predavatelj na glasbeni šoli »J. Slavenski«, Leta ,1947 je osvojil prvo kategorijo v praktičnem šahu, ko pa so mu istega leta objavili prvi originalni problem, je opustil praktični šah in se ves predal problemskemu. Doslej ima objavljenih nad 130 problemov ortodoksnega tipa. V glavnem sestavlja študije in gornjo nam je poslal ža naš turnir. Prikazal je v njej zanimivo pot lovljenja črnega skakača, kar edino pripelje belega do zmage. REŠITVE PROBLEMOV PRVE SKUPINE (št. 9 do 13) Št. 9: 1. de7: Lc8! 2. b8D Dg6+ 3. Kc5! Df5+ 4. Kd6! Kc4! 5. Db3+! Kb3: 6. e8D Kb4! 7. De4!l De4: in remi, ker je beli v patu. Nekateri reševalci so našli drugačno pot do remija, avtorjeve pa ni nihče. 1. de7:Lc8! 2. e4! -Lb7: 3. Kb7: De7: 4. e3 De4 5. Kb8 in remi. (Vsi reševalci, ki so navedli pri tej študiji vsaj prvo avtorjevo potezo, so dobili po dve točki, tisti, ki so navedli še stransko rešitev, pa štiri, ker je prva poteza enaka avtorjevi.) Št. 10:1. Dd4! Prevara. 1. Dh4? Sh8! Št. 11: 1. Sa3! Kal: (Ka3, d3) 2. Kb3 (Lel + , Kb4) Št. 12: 1. Kb6! b4 2. Kc5: b3 3.Sc3! Sc3: 4. Kb4! b2 5. Ka3! blD (T) in pat, ker bosta oba bela kmeta žrtvovana s šahom. Št. 13: 1. Dd5f KRIŽANKA p 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 LI 14 15 j Ib M 17 18 19 83 20 H 21 22 H 25 Éjbi| H 24 25 i 26 H 27 r h 28 29 H ŠT s a n 32 L_ 33 H 34 1 35 1, 1 36 ji S - r— H 37 1 38] m H sr 40 « a 42 m 43 H 46 S 46 47 j 48 H 49 šTj n 51 1 52 : -1 n ŠT 1 54 ' ugankarski slovarček ASTRUC — francoski filmski režiser (Alexandre, »Vzgoja srca«) BADENSKI — poljski atlet, tekač na kratke proge t BARATTO — mednarodni izraz za menjavo blaga za blago (italijansko) BARRIÈRE — francoski pevec šansonov (Alain) BORACIT — brezbarvna kamenina, iz katere pridobivajo boraks CHAMBRE — francoski izraz za sobo, zbornico, skupščino ESNA — mesto v gornjem Egiptu ob Nilu, blizu katerega so ostanki Teb (tudi Isna, Esneh) KUBELIK — znameniti češki dirigent in komponist, nekaj časa direktor Co vent Garden Opere v Londonu (Rafael, r. 1914) MATAMATA — resasta želva, ki živi v porečju Amazonke MINTO — večje jezero na polotoku Labradorju OONA — ime žene filmskega komika in režiserja Chaplina, hčere ameriškega dramatika O’Neìlla PALO LO — užitni črv, ki se enkrat na leto pojavi v Oceaniji na površini morja v ogromnih količinah PEMIKAN — v ploščice stisnjeno posušeno zmleto meso za polarne ekspedicije (način konserviranja prevzet od Indijancev) RABI — ameriški fizik avstrijskega porekla, dobitnik Nobelove nagrade leta 1944 (Isaac Isidor) RATON — umetna svila RAZURA — izbris, popravek (v rokopisu) RITTER — nemški. geograf, zastopnik teleološke smeri in eden od utemeljiteljev modeme antropogeografije (Carl, 1779—1859) SERDICA — rimsko ime današnje Sofije, ki jo je ustanovil cesar Trajan v drugem stoletju našega štetja SHOLAR — srednjeveški študent SEVERINI — sodobni italijanski slikar, futurist in pozneje neoklasicist (Gino, r. 1883) THOTH — egiptovski bog sonca, pismenk in znanosti, upodobljen z ibisovo glavo (tudi Thot) TRABZON — črnomorsko pristanišče v Turčiji, ki je bilo v 14. stoletju svetovno znano trgovsko središče (Trapezunt) . Vodoravno: 1. rudarsko mesto v Zasavju, 9. živalska noga, 13. težnja v umetnosti, da bi prikazali življenje takšno, kakršno je v stvarnosti, 14. glavno mesto Združene arabske republike, 16. mesto na zahodu Turčije, prejšnja Smirna, 17. poročevalec, novinar, 19. svod nad zemljo, 20. zasuk, 21. očka, 22. življenjska tekočina, 23. listnato drevo, 24. vogal, 25. začetnici francoske filmske igralke, sestre Marine Vlady, 26. italijanski epski pesnik iz 16. stoletja (Torquato, »Osvobojeni Jeruzalem«), 27. stik, kontakt, 28. znamenite terme pri Padovi, 30. nekdanji pravniški poklic, 32. reka in departma v severni Franciji, 34. revež, malhar, 36. kraj na Koroškem z rudnikom svinca, 37. zanos, 39. krati-za za »akademski klub«, 41. mr- GLAVNA MESTA BOLGARIJA .............. IRAN . . . ......... . NORVEŠKA ........... . VENEZUELA ........ DANSKA ........... FINSKA.................. KANADA ............ . . . PORTUGALSKA......... . ŠPANIJA............ . . . Navedenim državam pripišite na črtice njihova glavna mesta. Začetnice po vrsti branih prestolnic dajo glavno mesto evropske države. • (1) (F- p.) tvaški oder, 42. pristaniško mesto v Slovenskem Primorju, 43 orientalska utežna mera, 44. reka na Peloponezu, 45. majhen nos, 46. starodavna keltska rodovna zveza, 47. znak za število, 49. plemiški naziv; vladarjev sin, 50. kmet v Erjavčevi povesti »Ni vse zlato, kar se sveti«, 51. snemanje živalske kože, 53. naše največje pristanišče, 54. visoka gbra na jugu Mak- i;>nije. Navpično: 1. slovenski pesnik in pisatelj iz Benečije s psevdonimom Zamejski (Ivan), 2. prihranek, nadomestilo, 3. mladinska povest avstrijskega pisatelja Felixa Saltena, 4. popularno ime ameriškega filmskega komika Olivera Hardyja, 5. izvir, 6. kratica za »Ljubljanski zvon«, 7. košara, 8. pomemben ameriški esejist, pesnik in filozof iz prejšnjega stoletja (Ralph Waldo), 9. prebivalec evropske otofine države, 10. orel v germanski mitologiji, 11. starogrški matematik z otoka Samosa, avtor teoremov o pravokotnem trikotniku, 12. Krleževa drama, 15. stara površinska mera, 18. ime ameriškega popevkarja Boona, 20. ime ameriškega igralca in režiserja Wellsa, 23. trgovska zveza sevemonemških mest od 13. do 17. stoletja, 24. modema struja v modi in umetnosti, 26. francoski kritik in zgodovinar iz prejšnjega stoletja (Hippolyte), 27. pomemben holandski slikar (Jan, 1626—1679), 29. francoski pevec šansonov (Alain), 31. atmosferski pojav na nebu, 33. pri-prava za projiciranje neprozornih predmetov, 35. pričakovanje, 36. najemna listina za tovorno ladjo ali letalo, 38. gorska vila v grški mitologiji, 40. nevarna bolezen, rak, 41. kukéc, črv, 42. zemeljski tečaj, 43. starogrško mesto na polotoku Halkidikl, 45. ime makedonske pevke Spirove, 46. malo rodovitna pokrajina v Slovenskem Primorju, 48. krik, 49. predlog, 52. italijanski spol-nik. • (3) (KOR) NAGRADE ZA LITERARNO KOMBINACIJO 2reb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (100 Ndin): Marijan Lebar, Murska Sobota, Arh. Novaka 7 2. nagrada (50 Ndin): France Naglič, Radovljice, Prešernova 10-1 3. do 12. nagrado (po 20 Ndin) prejmejo: Miša Rot, Ljubljana, Dolenjska 50 Betka Pokom, Škofja Loka, Mestni trg 7 Dr. Vladimir Leitgeb, Vrhnika, Pokopališka 1 Hermina MerčUn, Velenje, Prešernova 1 Franc Caleard, Ljubljana, Trubarjeva 2 Zvonka Dremel, Hrastnik, Cesta Hermana Debelaka 16 Julija Tutta, Ljubljana, Hranilniška 3 Andrej Murovec, Ljubljana, Glonarjeva 6 Mitja Turk, Maribor, Slovenska 39 Deža Tomljenovič, Ljubljana, Trubarjeva 2 Rešitev literarne kombinacije iz 43. številke. Prvi lik: 1-Leskov — Leskovar, 2. Kalan — Kaštelan, 3. Marti — Lamartine, 4. O’Neill — Corneille, 5. Harte — Charteris, 6. Hora — Horatius, 7. Berg — Beranger. Stritar. Drugi lik: 1. šestilo, 2. ostrva, 3. Tienna., 4. Richter, 5. Le Notre, 6. Hamburg, 7. Kresal, 8. Racine, 9. lekarna. Steinbeck, Stein, Eck. . Literarna kombinacija je bila dokaj zahtevna, zato je bilo rešitev le 472. Vse nagrade (tudi za Ljubljano) pošiljamo po posti KRIŽANKA Vodoravno: 1. znamka nemških športnih avtomobilov, 8. sodobni italijanski slikar, futurist in pozneje neoklasicist (Gino), 9. odredba, odlok, 10. začetnici obeh imen pisatelja Finžgarja, 12. sotočnica Five, 13. gladka lesketajoča se svilena tkanina, 15. števnik, 16. tekmovanje v kavbojskih veščinah, 17. skrajni konec polotoka, 18. pred leti umrli popularni ameriški filmski igralec (Ettck), 19. visoka gora nad Boko Kotorsko, 20. srednjeveški študent, 22. veznik, 24. ribiška priprava, 25. starejši slovenski zgodovinar (Josip), 26. kmečki starec, 27. lunina faza, 28. triprstni tropski lenivec, 29. psevdonim slovenskega gledališkega kritika Filipa Kumbatoviča, 30. umetna snov iz celuloze, umetna rogovina, 33. znanstvenik, ki se ukvarja z jedrsko fiziko. J r r JT 5 6 f* k 8 9 ul T~ ir- ■ 13 14 ÌT- r 16 iT~ M 18 19 i C p*55 |2f1 ■ M 22 JT Ž4 Z i 25 26 1 11 28 29 K. 30 31 TT • 33 ______ r Navpično: 1. pikolovec, sitnež, 2. zapreka, pre-graja, 3. naše največje pristanišče, 4. ribja koščica, 5. stoena z rimskimi številkami, 6. začetnici slovenskega gledališkega igralca, ki je deloval v Zagrebu, 7. francoski inženir, po katerem se imenuje znameniti stolp v Parizu, 8. pasja pasma, 11. najvišji vrh v Karavankah, 13. znamenita londonska trdnjava, 14. pristaniško mesto na jugu arabskega polotoka, 16. pripadnik istega naroda, 18. prebivalec Slovenskih goric, 19. ime žene filmskega komika in režiserja Chaplina, hčere ameriškega dramatika O'Neilla, 20. Zenonova filozofska šola, 21. samica hrčka; 22. ime romunsko-franco-skega pisatelja Istratija, 23. največji otok finskega otočja enakega imena v Baltiku, 25. pev-nost, 27. afriška država z glavnim mestom Bamako, 29. boter, 31. latinski veznik, 32. italijanski spolnik. • (3) (JAK) POSETNICA ANTON SUBEJ Polževo Tovariša Subeja danes ni v službi. Kam je odšel? ŠTEVILČNA IZPOLNJEVANKA »CVETLICE« ab c d e f g h i j k l m n o p r 82 sn 6 37 91 27 29 71 88 76 20 80 13 86 31 □ 67 Ü 66 nfS \ / 14 49 53 63 24 89 15 39 30 38 35 □ 51 a e 62 90 f) 1 74 f) Ö 64 94“I 1 a 56 34 M 7 72 . 4 60 22 9 92 58 v S ,> 4ÌH V ; 41 H 47 75 a 33 I Ur 73 70 83 18 25 45 52 61 81 54 32 55 23 69 93 12 11 43 3 16 21 I 26 68 46 44 19 42 5 36 85 - V prvem Uku navpično: a) gora jugozahodno od Sarajeva, znana po partizanskem pohodu januarja 1942, b) tifus, pegavica, c) nabava za denar, d) preparat za pitanje prašičev, e) starinsko orožje (težko kopje), f) eden vodilnih sodobnih slovenskih psihiatrov (dr. Janez), g) užitni črv, ki se enkrat na leto pojavi v Oceaniji na površju morja v ogromnih količinah, h) oče starega očeta, i) prevoznik s konjsko vprego v starih časih, J) pobijanje, morija, k) naš rudnik živega srebra, 1) močna alkoholna pijača, m) jasa v gozdu, n) zemeljski plin, o) gimnazijec, p) domače žensko ime, r) spiralasti del vijaka. Na označenih poljih dobite dve okrasni vrtni cvetUci. A B f D E F G H 1 J K L M N G P R 44 ,2’3 s < / 46 40 71 69> >, r 76 a Ü □ 88 Ü i 93 78 1 29 F) 45 èri sl / 43 72 s S / 33 n 13. 37 9 n 35 IT' 69 WS 55 ÌtT* 51 52 14 f) 49 65 7 53 41 39 74 84 34 67 s 24 36 i 47 5 54 17 64 75 8 56 58 25 92. 26 30 22 90 50 86 28 31 59 79 63 32 16 66 19 20 11 6 27 83 2 38 70 I 15 77 80 80 87 3 60 12 18 V drugem liku pomenijo iste številke iste črke: A. težko poljsko delo in plačilo za tako delo, B. začetnik ogrske vladarske dinastije Arpadovičev, C. plamen, D. veliko jezero na evropskem delu Sovjetske zveze, E. latinski naziv za množino, F. hrana, živež, G. vrsta srbskega sira, H. spanje, I. slovenski pisatelj narodopisne smeri (»Bajke in pripovedke o Gorjancih«), J. obrat za pridobivanje rude, K. žensko ime, L. kontinent, M. Tavčarjev grad v Poljanski dolini, N. heroj, O. ime slovenskega skladatelja Poliča, p. oplemeniteno železo, R. tropsko drevo, katerega listi so simbol zmage. Označena polja dajo še tri vrtne cvetlice. 1 2 3 4 5 6 7 B 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 W~ 70 71 n 73 74 75 76 77 78 79 80 81 62 B3 64 85 1 86 67 86 69 66 91 92 93 94 Ce prenesete črke s pomočjo številk (iz prvega ali drugega lika) v tretji lik, dobite tam še trinajst različnih cvetlic. MALA KRIŽANKA ZLOGOVNICA V UKU 1 2 3 4 5 5 7 8 9 10 a 11 b u ■ 14 15 * 16 17 1 18 19 20 Sl j 02 Vodoravno: 1. študent slovanskih jezikov in književnosti, 8. popularna italijanska filmska igralka (Rossana), 9. potrdilo, spričevalo, 10. pritok Donave v Romuniji, 11. kemični znak za nikelj, 12. kratica francoske tiskovne agencije, 14. enaka samoglasnika, 16. orel v germanski mitologiji, 18. kirurški nož, 21. lupina, luska, 22. najsvetlejša zvezda v ozvezdju škorpijona. Navpično: 1. svetovno znano belgijsko kopališko mesto, 2. vrsta igre na srečo, 3. tuje žensko ime, 4. prebivalka pokrajine na severu Zvezne republike Nemčije, 5. otok v srednjem Jadranu, 6. poklic, socialni položaj, 7. francoski filmski komik (»Moj stric«), 13. pisalna potrebščina, 14. brus za koso, 15. sladkovodna riba, 17. ime francoskega misleca Descartesa, 19. nemški meščanski filozof in filolog (Georg), 20. izrastek na glavi. • (3) (Maki) ar — be — bi — bi — bre — ca — chain — d — di — fa —.ja — jan — je — ka — kel — ki — kiju — ku — lik — list — Iju — na — na — nal — naš — nec — pre — rja — sa — sta — sti — tra — va — vi — vo — ze Iz gornjih zlogov sestavite 13 besed naslednjega pomena: 1. francoski izraz za sobo, zbornico, skupščino (v tujkah), 2. prevozno sredstvo, dvokolo, 3. gora v Julijcih, 4. učenec v obrti, 5. surovina, pripravljena za predenje, 6. vrsta igre s kartami, 7. pisatelj, ki piše v dobrem slogu, 8. pokrajina ob severni obali Egejskega morja, 9. iz- voljenka, dragica, 10. poslikane in glazirane ploščice ali posodje iz neke vrste porcelana, 11. žival, ki ima lastnosti sesalcev in ptičev in živi v Avstraliji, 12. znameniti češki dirigent in komponist, nekaj časa direktor Covent Garden Opere (Rafael), 13. skladišče orožja, orožarna. Črke v obrobljenem delu lika, brane po vodoravnih vrstah dajo neko misel. • (2) (KAM) Anadiplozna izpolnjevanka V prvi lik vpišite besede, sestavljene iz dveh enakih polovic (n. pr. BONBON): 1. šuštenje obleke, nališpano oblačilo, 2. resasta želva, ki živi v porečju Amazonke, 3. znano nemško termalno zdravilišče v Schwarzwaldu, 4. skupina otočkov v Družbenih otokih v Polineziji, 5. svetlo modra ptica pevka, ki živi v severnem delu Južne Amerike. Na označenih poljih dobite glavno mesto Maroka. Polovico besed iz prvega lika prenesite v istem vrstnem redu v obrobljeni del drugega lika in jih dopolnite, da dobite besede naslednjega pomena: 1. tovarna sadnih sokov v Ajdovščini, 2. bikoborec, torero, 3. poljski atlet, tekač na kratke progè, 4. brezbarvna kamenina, iz katere pridobivajo boraks, 5. užitnost tekočine. Na označenih poljih dobite glavno mesto Japonske. • (4) (F. P* Gostje iz Slovenije in bratskih republik — ob obisku Ljubljane in.zimsko-športnih centrov obiščite MOTEL MEDNO z mednarodno priznano afirmacijo. Komfortne gostinske usluge, varovani parkirni prostori in garaže, aperitiv bar in MINI GOLF (po izjavi udeležencev I. mednarodnega minigolf turnirja eden najlepših v Evropi). Zemljepisni rarebus (3,1*.5,6.8,9) Križanka „Moderni športi“ 2 3 5 L j 7 8 9 « 1 It 12 u 13 14 15 16 17 ■ 18 19 a 20 21 B 22 1 23 24 m 25 26 S 27 ■ 1 28 I 29 X ■ 31 H nn 32 33 34 1 35 36 37 E 38 r 39 40 □ 0 41 42: 43 44 45 . 46 E 47 1 48 49 50 5p E 5T~ E 53 w~ E 55 56 H 57 58 ŠT" 60 E 61 62 d OP E 04 ■ m ?P bb r~ r 68 69 H 70 L 71 . e 72 73 E 71“ 75 [J ; ” mm HI t IS 76 H TT~ r i 1 À gL r 78 S S 79. C pr i «A 1É j? J 80 81 82 83 84 fl it f M pM BP n 8P y. «J m n ŠT" r 1 SP V križanko je vključenih devet iportnih panog, ki so se razvile na prehodu v 20. stoletje, tiekatere pa še kasneje. Vodoravno; 1. eno naj-starejših mest v evropskem delu BZ, 6. glavno mesto ameriške tvezne države Oregon, 11. omemba, opomba, 13. športna panoga, posnetek zelo razširjene igre v tahodnem svetu, v kateri uporabljajo igralci palico in žogico; V Sloveniji se je ta vrsta športa razširila šele letos, 16. posebno trda aluminijasta zlitina, 18. himalajska koza, 19. vrisavanje, 20. univerzitetno mesto na otoku Hondo blizu Osake, 21. tuj dvoglasnik, 22. zapor, celica, 23. lepi mladenič v grški mitologiji, 25. športno oblačilo, 27. ljubljanski lokal, 28. kratica za »eventualno«, 29. vodna žival, 30. (mamka nemških motociklov in avtomobilov, 31. začetnici hrvaškega oasbaritonlsta, 32. tokovni ad-jemalnik, 34. začetnici starejše slovenske slikarice, 35. pritok Rena v Svici, dolg 296 km, 38. kratica nekdanje francoske teroristične organizacije, 39. krvoločna zver iz rodu mačk, 41. eden izmed Dumasovih treh muške- tirjev, 43. bojni strup, ki so ga prvič uporabili v bitkah okoli mesta Ypem v Belgiji, 47. razstavna deska na stojalu, 48-, začetnici prvaka ljubljanske Drame, 50. ugodnost, korist', 52. začetek abecede, 53. najobšimejše pripovedne pesmi, 54. skandinavsko moško ime, 55. žuželka, ki uničuje blago, 57. italijanski nogometni klub iz Milana, 59. avion, 61. znameniti francoski astronom In matematik (Pierre), 63. ušesni kamenček, 64. začetna faza skoka, 65. enaki črki, 67. izvor, 68. efekten zaključek šahovske igre, 70. kratica »Radioindustri j e Zagreb«, 71. kratica velike ameriške letalske družbe, 72. nekdanji turški velikaš, 74. švicarsko mesto, kjer je bil sklenjen fran-cosko-alžirski sporazum, 76. tonovski način, mehak glas, 77. angloameričko žensko ime, 78. kemični znak za cezij, 79. avtomobilska oznaka Murske Sobote, 80. precej mlada športna panoga, ki se igra v vodi; v tem športu smo Jugoslovani med najboljšimi na svetu, 85. mesto v Bosni, znano iz NOB, 86. velika lesena posoda za vino, 87. etui, tulec, 88. avtomobilska oznaka Sarajeva. Navpično: 1. mlada športna panoga, ki zahteva od tekmovalca posebne psihofizične kvalitete; tekmovalci uporabljajo poleg drugega tudi harpuno, 2 posebna smučarska disciplina, ki se je pojavila takrat, ko so ska kalci začeli preskakovati 120 in še več metrov, 3. starejša angleška filmska igralka (Deborah), 4. starogrški kipar iz 5. stoletja pred n. š., 5. mehkonebni glas, mehkonebnik, 6. mesto v Dalmatinski Zagori, kjer prirejajo vsako leto alko, 7. drago ime za italijansko reko Anio, 8. lijak, liv, 9. začetnici slavnega norveškega skladatelja, 10. športna panoga, pri kateri tekmujejo tekmovalci na posebno prirejenih motornih kolesih; šport zahteva od tekmovalca vrhunsko fizično kondicijo in spretnost, 12.- pisemska ovojnica, 13. večje jezero na polotoku Labradorju, 14. ustnični glas, pstničnik, 15. slika na svež omot, 17. odlična italijanska filmska igralka (Giulietta), 20. avtomobilska oznaka Kranja, 24. športna panoga, ki se je razvila s prvimi hitrejšimi avtomobili; zaradi izrednih hitrosti je zelo nevarna in zahteva večkrat tudi smrtne žrtve,. 26. tuja kratica za Evropo, 33. kratica italijanske radiotelevizije, 36. mesto v Genovskem zalivu, kjer je bila po prvi svetovni vojni pod pisana mirovna pogodba med Jugoslavijo in Italijo, 37. daljše ča sovno razdobje, 40. član gornjega doma parlamenta v nekaterih državah, 42. žensko ime, 44. tekmec, nasprotnik, 45. začetnici slovenskega pisatelja (»Visoška kronika«), 46. temnost, mračnost, 48. mlada športna panoga, ki zahte-va posebna dirkališča in motorna kolesa; eden najboljših v tej panogi je bil Slovenec Ludvik Starič, imenovan »Leteči Kranjec«, 49. mlečni izdelek, 51. kazalni zaimek, 53. latinska krati- ca za »in tako dalje«, 56. športna panoga, ki se je razmahnila šele z razvojem letalstva, 58. duša umrlega po verovanju starih Slo vanov, 60. desni pritok Drine, 62. predlog, 66. del tedna, 69. to varna avtomobilov v Teznem pri Maribora, 71. palica boga Bakha (daljša oblika), 73. naziv za avtomobilčke brez karoserije, s katerimi prirejajo zanimiva tekmovanja, 75. živalski želodec, 80 kratica za »vršilec dolžnosti«, 81. eden od sodnikov v bajeslovnem grškem podzemlju, 82. enaki črki, 83. severni jelen, 84. vzviše na lirska pesem. • (3) (JAK) MALA KRIŽANKA J p 2 i 4 5 ■ L, 6 7 P" I 9 ÌP I 11 Ig 13 n iP r Vodoravno: 1. stud, gnus, 6. izumitelj avtomobilskega motorja (Gottlieb, 1834—1900), 8, jezik črncev Bantu v severni Rodeziji, 9. tip Citro eno vega avtomobila, ki ga montirajo v Tomosu, 10. kurir, odposlanec, 11. sukanec, 12. dolina, pogreznjen svet med hribi, 14. poen v športu. Navpično; 1. suženj na galeji, 2. znameniti most v Benetkah, 3. pamet, razum, 4. morska riba, podobna sardeli, ki živi v severnih morjih Evrope, 5. temota, mračnost, 6. lahkoatletski rekvizit, 7. ime ameriške filmske igralke Moreno, 13. različna soglasnika. • (3) (KAM) NAROČA Ime: ... Ulica: .. Mesto: Država: ilustrirane revne TOVARIŠ ;;»TpVariŠl«- Ljubljana ‘’Tqnisjcèva 2 Jugoslavija stane 1,50 din) mesečna Podpis: Posamezna številka Ndin (150 starih naročnina 6 Ndin (600 starih dinarjev) Za inozemstvo 10 Ndin (1000 starih dinarjev) ali 3 DM (EVROPA) čitljivo izpolnite in odpošljite v pismu KRIŽANKA J w 3 r" 5 L J lT| [15 I r 10 11 r L 13 ■ 16 17 18 L 19 20 21 E 22 23 a 2L 1 25 26 27 1 28 E 29 ■ 30" 1 31 32 □□ 33 34 1 35 36 1 37 E 38 39 " ^ E 40 41 42 43 44 □ 45 E 46 STj 1 48 49 E 50 5f" 52 □ 53 n 55 n 56 57 P Vodoravno: 1. egiptovski faraon Četrte dinastije, ki si je dal postaviti pri Gizah orjaško piramido, 6. mojstrski ameriški pisatelj novel in romanov, dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1949 (William, 1897—1962), 13. rimsko ime današnje Sofije, 15. položaj, Cin, 16. znamka naših kozmetičnih izdelkov, 18. svinčev oksid, živo rdeča barva za kovine, 19. ameriški filmski komik starejše generacije (Bed), 22. del telesa, ki veže glavo s trupom, 23. brezbarven zemeljski plin, 24. bliski, 25. gorska vila v grškem bajeslovju, 27. orientalska krčma s prenočišči, 28. vrsta besedne uganke, 29. menično jamstvo, 30. ime črke, 31. bajeslovni prvi letalec, 33. sodobni slovenski književnik (Lojze), 35. okrajšan podredni veznik, 37. tuja oblika moškega imena, 38. strup za puščice, ki ga uporabljajo Indijanci, 40. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke, 43. mogočnik, veljak, 45. izbris, popravek (v rokopisu), 46. glavno mesto Južne Koreje, 47. krilati spremljevalec boga Erosa, 48. sprememba zakonskega osnutka, 50. znameniti italijanski renesančni slikar (Ra fael), 51. umetna svila, 53. pihalo, podobno klarinetu, 54. črnomorsko pristanišče v Turčiji, ki je bilo v 14. stoletju svetovno znano trgovsko središče, 56. plitek čoln za eno osebo, 57. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla. Navpično: 1. predsednik afriške republike Mali (Modibo), 2. Verdijeva opera po Hugojevi drami, 3. najvišje nordijsko bo: žanstvo, 4. ime dvanajstih papežev, 5. okrajšava za »scilicet« (namreč), 6. eden najpomembnejših španskih skladateljev (Manuel de, 1876—1946), 7. ime hrvaškega pripovednika Kovačiča, 8. ime italijanskega pesnika Roseola, 9. starejša kratica za mersko enoto dela, 10. kratka povest, 11. tovarna električnih izdelkov v Škofji Loki, 12. angleški pisatelj in dramatik (Charles, 1814—1884), 13. izraz veselja, 14. francoski filmski režiser (»Vzgoja srca«), 15. odličen angleški filmski režiser (Carol, »Tretji človek«), 17. ime treh pergamskih kraljev, 20. značilna primorska pokrajina, 21. mesto v severni Italiji (86.000 preb.), 24. ime španske pevke in filmske igralke Montiel, 26. mlinski žleb, 28. krama, navlaka, 29. najvišja gora v Armenskem višavju, 32. sodobni ameriški glasbenik jazza (Stan), 33. bolgarski vladar iz 9. stoletja, 34. opera Richarda Wagnerja, 35. bivši podpredsednik in maršal ZAR, ki je naredil samomor, 36. hrvaški klasicistični slikar (Vjekoslav, 1821—1858), 38. top, 39. brzda, 41. varuh, skrbnik, 42. švedski državnik iz prejšnjega stoletja, ki se je zavzemal za zvezo z Norveško (Oskar), 44. španski slikar, največji v svojem času (Francisco Jose de, 1746—1828), 45. ameriški fizik avstrijskega porekla, dobitnik Nobelove nagrade leta 1944 (Isidor), 46. nekdanja pokrajina v južni Arabiji, znana po bajnem bogastvu, 49. otožni tonovski način, 50. čebelja tvorba v panju, 52. kemični znak za prvino neodim, 55. egipčanski sončni bog. • (4) (gor) Za vsako hojo trpežen in elastičen čevelj TONI 84-563 Ndin 49,50 84-222 Ndin 43,45 TOVARNA OBUTVE „PEKO" TRŽIČ LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED nudi najsolidnejša stavbena in garažna vrata Italijanska križanka Fri italijanski križanki mora razvrstiti črna polja reševalec sam. Številka na koncu vsake vodoravne in navpične vrste pove, koliko črnih polj je v tisti vrsti. F sikajoč glas — pikantna srbska solata — figura pri četvorki — (3) G izdelovanje tkanin — po modi oblečen moški — (2) H barva igralnih kart — kratica za denarni zavod — material, iz katerega črpa pisatelj — (4) I pripadniki oboroženih sil — orel v germanski mitologiji — (4) J čistilnica nafte — lijak — (1) K ime predsednika republiškega izvršnega sveta Kavčiča — hi- Rešitve ugank STRAN 1. Križanka »Žita«. Vod.: 1. Marals, 7. trapa, 12. Salamo, 13. ječmen, 14. proso, IS. mraz, 17. 1st, 18, Usa, 19. obesek, 21. na, 22. Ant, 23. spona, 24. osir, 26. ve, 27. štora, 28. sraka, 29. ropar, 31. Namur, 33. varan, 35. poziv, 37. Ibert, 39. Akola, 41. rž, 43. kist, 44. arara, 45. Lai, 46. AK, 47. akcent, 49. Reni, 50. riž, 52. Vika, 53. Ravlc, 54. Onates, 56. pšenica, 58. sirek, 59, epakta. N a v p . : 8. RCođoljub) č(olakovič), 57. S(ivic) P(avel). Križanka s končnim geslom. Vod.: 1. trabant, 7. soseska, 13. rima, 14. Rilek, 16. plug, 17. omelo, 19. aorta, 21. era, —t, 22. raport, 24. Agadir, —u, 27. sena, 28. Sven, —r, 29. kletka, 31. Atanas, —d, 34. ris, 35. Atene, 37. Stark, 39. ocet, 41. astra, 43. Ober, 44. fantast, 45. naslada, d e s - . . ‘nn mrzimo samo tiste, Id jih ne moremo prezirati. VODORAVNO: 1 feljtonistika — (0) 2 nauk o letalstvu — najsvetlejša zvezda v ozvedju Orla — (1) 3 sodobni slovenski slikar (Ljubo) — deček — (2) 4 dolgorepa južnoameriška papiga — začetnica — (4) 5 otroško strelno orožje, prača — eden največjih ameriških dramatikov (Eugene) — (1) 6 povzročanje rjavenja na listju — ser — (1) 7 okrajšava za nagovorno besedo — mednarodni izraz za menjavo blaga za blago (ital.) — (3) 8 bariera, pregrada — največji morski sesalec — okrajšava za «eventualno« — (3) 9 vzdevek, naziv — vrsta periodične publikacije — (4) 10 del telesa —; kemični znak za litij — pogorje na sibirsko-mongolski meji — (3) 11 druga najdaljša Italijanska reka — daljša doba, epoha — medmet — (3) 12 netovarištvo — (0) 13 špansko žensko ime (naslov popularne stare popevke) — nemški geograf, zastopnik te-leološke smeri in eden od utemeljiteljev modeme antropogeografije (Carl, 1779—1859) - U) 14 mesto v gornjem Egiptu ob Nilu, blizu katerega so ostanki Teb — števnik — razkošna zasebna ladja za šport — NAVPIČNO: A razlaganje z drugimi besedami, izražanje v parafrazah — (0) B jajčnik — popularni roman švicarskega pisatelja Johna Knittla, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu — (1) C večji kraj na Krasu, izhodišče za škocjanske jame — v ploščice stisnjeno posušeno zmleto meso — (l) D rastlina, ki jo uporabljajo v tekstilni industriji — moder no prevozno sredstvo — črta, ki spaja tista mesta na zemeljski površini, kjer je magnetna deklinacija enaka ničli - (2) E hoditi — pajčolan, žalni trak — ime jugoslovanskega književnika Fincija — (4) STRAN 2. Križanka. Vod.; 1. Priestley, 9. skat, 13. aeroplan, 14. Maori, 15. NB (Narodna banka), 16. Siam, 17. Turner, 18. tek, 20. skalarica, 22. erar, 24. ara, 25. Alte, —k, —r, 27. PAA (Pan American Airways), 29. cuk, 31. Argo, 33. tehnokrat, 36. ton, 37. kateta, 36. Bros, 40. z j, 41. anali, 42. anàkruza, 44. lina, 45. zastopnik. N a v p . : 42. AA (Adria Aylopromet), 43. TIN (United Nations). Posetnica: Biograd na moru. Dopolnjevanim »PAN«: l. panoptikum, 2. Pankracij, 3. panslavist, 4. panarabizem, 5. Pan-gasman, 6. pankratlom, 7. Pančatantra, 8. panteistica, 9. Panmunjon, 10. Pan-tagruel. Palas Atena. Premikalnica: Orinoco, Jenisej, Iravadl. STRAN 3. Izpolnjevanim,- 1. Slug — pura — Singapur, 2. kost — Amor — Kostroma, 3. cent — reva — cen-taver, 4. poro — disk — peroksid, 5. Mali — Kajn — maUnjak. Istra. Palindromi! rebus: kolobar (Rab, O lok — nazaj). STRAN 4,- Križanka. Vod.: 1. krizantema, 10. Guevara, 11. lopat, 13. porto, 14, DN (Društvo narodov), 15. Palindromni rarebus • (3) (MIK) tra tekačica v grški mitologiji - (D L član oklopne vojaške enote — egiptovski bog sonca, pismenk in znanosti, upodobljen z ibiso-vo glavo — (2) M življenjska moč, življenjskost — del teniške igre — (l) N oranje, zorana zemlja — mesto v zahodni Ukrajini, glavno mesto nekdanje avstrijske kronovine Galicije — največ-ja telesna žleza — (3) • (4) (Maki) iz 45. številke Brasa, 17. Leda, 18. kes, 19. Astor, 20. Atd, 21. Kanea, 23. Eire, 24. sh, 25. farinks, 27. Tan, 28. Tepina, 30. Rem, 32. KA, 33. Bask, 34. okop, 36. K(arel) D(estovnik), 38. tait, 39. stotak, 42. rop, 44. senator, 47. SA, 48. pura, 50. rapir, 51. Air, 52. agens, 54. meh, 55. kima, 56. narda, 57. et, 58. Lagos, 59. Nora, 60. ribolov, 62. der mati tis. STRAN 5. Dvojna izpolnjevanka. S številkami: 1. Greenwich, 2. ita-iik, 3. Vida, 4. torbar, 5. Ressel, 6. Engadin, 7. Jalen, 8. Ostjak, 9. Utika, 10. ravan, 11. Kesten, 12. argentari, 13. Toni, 14. Jura. S črkami: A. Green, B. Wichita, C. likvidator, D. Bar-res, E. Selenga, F. dinja, G. lenost, H. Jakuti, I. Karavanke, J. Stenar, K. Gent, L. Antonij, M. ura. Nibelun-gi. Tulci: 1. astre — jastreb, 2. panda — Spandau, 3 Belar —: Abelard, 4. Rajko — Trajkov, 5. Regan -r- Brega-na. Budva. Povezani zlogovni magični kvadrati. Prvi: 1. Samoa, 2. moderna, 3. Anapa. D ra g i : 1. lepenka, 2. penzija, 3 kajakaš. T r e tj i : 1. svastika, 2. stikalo, 3. kalodont. Ò e -trti: 1. Pelagra, 2. laterna, 3. Granada. Srednji: 1. paprika, 2. Priština, 3. kanape. Posetnica: Velika planina. Križanka. Vod.: 1. Tarzan, 7. Desanka, 8. usta, 9. C(arroll) BCa-ker), 10. oer, 11. til, 12. norija, 14. Nama, 15. Baku, 16. Savairt, 18. Alt, 19. las, 21. L(yndon) B(aines), 22. menu, 23. varanje, 25. arijka. Logogrifi večina. STRAN 6. Križanka. Vod . : 1. Mistral, 8. Ingmar, 14. Astrahan, 16, koline, 17. stran, 18. nav, 20. Bantu, 21. krom, 22. zgled, 24. Skit, 25. Eak, 26. fluidum, 28. Ast, 29. m., 30. Alaska, 31. E(mdl) Z(atopek), 33. Te, 34. areica, 35. Ksaver, 37. znamka, 38. prstan, 39. patria, 40. bramor, 41. OG, 42. A(lfred) N(obel), 43. kreten, 44. S(tane) P(otokar), 46. gos, 48. Glauber, 50. App, 51. Arta, 53. Alser, 54. kvar, 55. Njasa, 57. kan, 58. hrast, 59. kartel, 6Ì. rdečelka, 63. Ankara, 64. Abigail. N a v p . : 62. E(dvard) BCe-neš). Križanka 2 + 1. Vod.: 1. mandarin, 5. trust, 8. Rog, 9. Ops, 1Ö. Aria, 11. tiara, 13. ulani* —ro, 15. Bistra, 17. les, 18. Menart, 20. maketa, 22. Tin, 23. rasist, —af, ^5. janež, 26. eroti, 29. oman, 31. Aar, 33. yič, 34. Rajko, 35. napredek. STRAN 7. Skrita križanka (črtica pomeni črno polje; na koncu vsake vodoravne vrste je vejica). Vod.: 1. Strasbourg — 11. mops, 15. aristokrat — 16. eben, 17. Pasternak — — 18. ter —r, 19. Oktavianuš —r 21. Arno, — — 23. oral ~ r— 24. neozoik, — ----26. Trnka--------29. sonce, —• 30. stadion — 32. zlo — 33. Al, 34. Oto — 35. Eckermann-t---------, 38. dm — 39. S as sard — 40. urh, 43. rekla — 45. Altlantida, 47. Elia — 48. kreozot — 49. el, 50. Konstanz — 52. IS — — 53. Co, 54. av — 55. Kasai •+ 56. TT — 57. riž, — 58. opera — 60. Joe — 62. raca, ššg 63. derač — 64. afcvaplan. Rebus: detektivka (dete K, tikva; zam. 8 in 9. črka). Posetnica: rododendron. SAJ NI RES... PA JE! Fri kaktusih in mesnatih rastlinah na splošno niso trni nič drugega kot listi, ki so se zaradi pomanjkanja .vode v predelih, kjer rastejo te rastline, skrčili na najmanjši obseg, da je tako izhlapevanje na površini kar najmanjše. Klin ali zagozda, ki ga uporabljamo, da razkolje-mo les, kamen in podobno, je i-. fizikalno vzeto — »enostaven stroj«. Ob stranicah se moč, ki učinkuje na čelo klina, močno stopnjuje. Naprava je tem bolj učinkovita, čim manjše je čelo v primerjavi s stranicami. Po istem principu deluje tudi nož, katerega rezilo je zelo sploščen klin ‘ Slon je edini štirinožec, ki lahko poklekne tudi na zadnje noge. Nekateri ljudje bolehajo za naravnost bolezensko ljubezen do živali, znanstveno imenovano »zoolatria«. Čeprav so izumili armirani beton šele v 19. stoletju, lahko povzamemo iz spisov velikega rimskega arhitekta Vi-truvija (1. stoletje pred n. S.)> da so že v starem Rimu uporabljali posebne mešanice, ki so se strdile tudi pod vodo. Nekateri rimski mostovi, zgrajeni s tem materialom, stoje še danes. Že v 12. stoletju pred našim štetjem so poznali na Kitajskem cepljenje otrok proti kozam. V 30 letih ni doživel voznik kamiona Emile Olivier iz Marseilla niti najmanjše nesreče, čeprav je prevozil več kot kilometrov. V New Yorku še zdaj velja odločba, po kateri je strogo prepovedano nositi žlico v žepu. V starosti 26 let je 1655 nizozemski matematik in astronom Christiaan Huygens s preprostim daljnogledom, ki si ga je skon struiral sam, odkril Satur nov obroč, enega od njegovih satelitov ter ugotovil, da je Luna brez atmosfere in da so »morja« na Luni brez vode. Na otoku Sumatri živi še nekaj prastarih rodov, pri katerih veljajo zobje za nekaj nelepega in moža nevrednega. Zato morajo že otroci žvečiti neke liste, ki zobe potemne, ko pa so mladeniči godni za ženitev, jim zobe splob izpulijo. Obdržijo jih lahko samo ženske in redki neporočeni moški. Najhujši sovražnik krokodilov je di-odont, majhna riba, ki jo oklopljeni orjak često požre celo. Z ostrimi zobmi se plen potem pregrize skozi želodec, da bi se rešil na prosto, kar spravi krokodila na drugi svet. NIKO izdeluje; mehanizme za registratole, brzoveze, orzo veze z drsnikom, risalne žebljičke raznih dimenzij, papirne sponke, palične sponke za pisalne in palične sponke za lesno industrijo — raznih dimenzij. Poleg tega pa kalimo in režemo hladno valjane trakove raznih trdot in dimenzij Izdelujemo za domače tržišče ih ./voz. Podjetjem priporoča mo ugoden nakup in nabavo pri proizvajalcu N I KO - ŽELEZNIKI TOVARNA ZA PROIZVODNJO PISARNIŠKIH IZDELKOV ŽELEZNIK! - SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA Avstrija je na štiribarvni znamki (2 š) reproducirala fresko »Kristus« iz samostana Lambach. Ob kongresu z mednarodne razstave na Dunaju je Izšla dvobarvna znamka (2 š) s sliko glavnega vhoda na razstavne prostore v Prahu Ob 275-letnici Akademije upodabljajočih umetnosti je izšla tribarvna znamka (2 š) s sliko rektorjeve verižice z obeskom. 450-letnieo začetka reformacije je počastila z enobarvno znamko (3.50 š) s sliko biblije in s priložnostnim besedilom. Ob stoletnici gozdarskega visokega šolstva je izšla znamka za 3.50 š s sliko osamelih dreves v planinah. 150-letnico zemljiške knjige je počastila z znamko za 2 š s sliko spome-ka v Dunajskem Novem mestu, postavljenem leta 1762. Na štiribarvni znamki za 1.80 š pa je reproducirala okensko sliko »Sv. Leopold« iz samosta- Za dan republike bo skupnost JPTT izdala šesto serijo priložnostnih znamk z umetninami, ki se bo imenovala »Jugoslovansko slikarstvo XIX. stoletja — slike«. S temi {DROBNE ZANIMIVOSTI Ko so Združeni narodi 23. januarja letos izdali znamko za razvojni program, so pri njihovi pošti žigosali 406.011 ovitkov prvega dne z žigom »Prvi dan«. Prav tako so z BHH.1A i NOVO NA TUJEM ko za 5 centov iz redne s rije, ki je izšla istega dne. na Heiligenkreuza. Naklada prve, druge in šeste znamke je po 3.100.000 kosov, ostalih pa po 3.200.000 Ob razstavi razvoja pošte in filatelije »POSTPHI-LA 1967« v Bruslju je Belgija izdala štiribarvni blok (10 + 5 F) s sliko emblema združenja »Pro-Post«, ki je organiziralo( razstavo. V počastitev mednarodnega turističnega leta je Italija izdala dve tribarvni znamki (20 in 50 L) s sliko emblema leta. Naklada 18.000.000 serij, znamki bosta frankatumo veljavni do 31. 12. 1968. V počastitev predolimpijskih iger je Mehika izdala 5 frankovnih (20, 40, 50, 80 c in 1 P) in 4 letalske znamke (80 c, 1.20, 2 in 5 P), na katerih je prikazala tekmovanje čolnov, košarko, hokej na travi, kolesarjenje, sabljanje, plavanje, tek, dviganje uteži in nogomet. Izšli so tudi 4 spominski bloki. Na zadnjem kongresu mednarodne filatelistične zveze (FtP), ki je bdi med mednarodno filatelistično razstavo »AMPHILEX« v . Amsterdamu, so sklenili, da se na mednarodnih razstavah pod njenim ■: pokroviteljstvom ne smejo g več razstavljati znamke iz teh-ji le držav oziroma državic: Aj-I man (4-Manama), Dubai, Ha-£ dramaut, Jemen, Jordanija, l? Ras al Khaima, Sharjah \ (+Khor Pakkan) ümra al Quill wain in Quatar. Tako so skle-: nili zaradi nemogočega širokosrčnega izdajanja znamk. 9. julija 1873 je Heinrich von Stephan, nemški generalni poštni direktor, predlagal, da bi sklical mednarodno poštno konferenco v Bernu, da bi uredili mednarodni poštni promet. Uspel je. Velika Britanija izvaža ve-Llko znamk in v precej držav. Odkar je prelomila s svojo starokopitnostjo tudi pri znamkah, se je zanimanje za njene znamke še povečalo. V juliju je, izdala priložnostne znamke v čast Sira Francisa Chichester j a in prvo serijo-1 z umetniškimi slikami. Kje bi se to kdaj prej zgodilo? Prisluhnila jè sodobnemu toku, čeprav med zadnjimi. Začela je izdajati tudi ovitke prvega dne, prav tako je postala radodamejša tudi pri priložnostnih žigih, časi se spreminjajo. JUGOSLOVANSKO SLIKARSTVO XIX. STOLETJA znamkami se tudi mi pri- Trifunovič, osnutke za družujemo državam po znamke pa je napravil beo-vsem svetu, ki izdajajo grajski akademski slikar znamke z umetniškimi sli- kami. Z njimi želimo pritegniti zanimanje za likovna dela naših velikih mojstrov in s tem obenem tudi počastiti njihove ustvarjalce. Serija bo veljala 11,85 novih dinarjev, Na petih znamkah te serije bodo prikazana tale likovna dela oziroma slike: 85 par Djura Jakšič: Obmejna stražnica; naklada 600.000 1 Ndin Vlaho Bukovac: Mlada sultanka; naklada 500.000 2 Ndin Jožef Petkovšek: Doma; naklada 300.000. 3 Ndin Paja Jovanovič: Petelinji boj: naklada 300 tisoč 5 Ndin Ivana Kobilca: Poletje; naklada 200.000. Omenjene slike je Izbral ravnatelj beograjskega Narodnega muzeja dr. Lazar Andreja Milenkovič. Znamke tiska v večbarvnem ofsetnem in globokem tisku Zavod za izdelovanje bankovcev v Beogradu. Znamke bodo merile 57,6 X 39,8 mm, slike na njih pa 53 X 35 mm. Zob Čanje je grebenasto 12M, V prodajo bodo prišle 28. novembra, za plačevanje' poštnine pa bodo veljala od 29. novembra 67. Povejmo še kaj o slikarjih. Ivana Kobilca (1861— 1926) je bila Slovenka in tipična slikarka liričnih razpoloženj. Študirala je na Dunaju, v Miinchnu in Parizu. Poteze njenega čopiča so mehke ter korektne in njene risbe ilustrativne. Slikala je v olju in pastelu, portrete; žanre in tihožitja, najraje cvetje. Djura Jakšič (1832— 1878 je bil pesnik in slikar ter izrazit predstavnik srbske romantike. Bil je učenec slikarja Konstatina Danila, pozneje pa se je slikarsko izpopolnjeval na Dunaju in v Miinchnu. Poznal je dela starih mojstrov, zlasti Rembrandta. Slikal je portrete in kompozicije, posebno zgodovinske. Vlaho Bukovac (1855— 1922) je bil izrazit privr-: ženec akademske smeri vse dò konca osemdesetih let prejšnjega stoletja.. Med daljšim bivanjem v Parizu je' spoznal francoske impresioniste in pod njihovim vplivom sam začel iskati v tej smeri. Vplival je .na razvoj hrvatske-ga slikarstva, .posebno pa na »Pisano zagrebško šolo«. Slikal je portrete, figuralne kompozicije in akte. Jožef Petkovšek ( 1861— 1898) je bil slovenski sli- kar samouk iz kmečke družine, šolal se je v Benetkah, Miinchnu in Parizu. Petkovšek ni veliko slikal, vendar so njegove slike izpovedi njegovih osebnih razpoloženj. V trenutkih osebne krize je veliko svojih del uničil. Močan realizem in žanrsko slikarstvo sta njegovi odliki. Paja Jovanovič (1859— 1957) ima .odlično mesto v srbskfem slikarstvu in je eden najpomembnejših zastopnikov akademskega realizma. Njegova risba je lakotna in virtuozna, kompozicija pa jasna in pregledna, Slikal je zgodovinske kompozicije, folklorne motive in portrete. Za obe seriji znamk bo Biro za poštne znamke izdal tudi ovitek prvega dne po 1 novi dinar. Cele serije teh znamk bodo vzete iz prodaje na poštah 29. maja 1968. Brž ko je vlak odsopihai s postaje in začel večati hitrost, je žena vzkliknila: »Joj, kako so me utrudile poročne ceremonije! Zdaj, ko sva končno sama, čutim pravo olajšanje.« Giovanni ji je v šali odgovoril: »Prijetnost poročnega potovanja je, mislim, predvsem v tem, da se izogneš vsem, ki žele proslaviti novoporo-čenca.« Komaj je izgovoril te besede, se je zavedel, da so nenavadne za moža, ki se je pravkar poročil. Premišljeval je, kako bi se ženi ljubeznivo oprostil. Ni utegnil, ker se je obrnila k njemu in v nasmehu dejala: »Seveda, če se imata zares rada. Mislim, da mnogi žele kolikor mogoče podaljšati praznovanje, da bi odlagali trenutek, ko bosta končno sama.« Giovanni ni odgovoril. Vstal je in začel zlagati kovčke na mrežaste police. Prav v trenutku, ko je dvignil roke, da bi prestavil največji kovček, so se mu ženine besede, ki so mu že ušle iz spomina, povrnile in se odbile v tišini, kot se odbije žoga od zidu. Ni mogel drugače, kot da je obstal z vzdignjenimi rokami in s pogledom na turističnem lepaku, ki je predstavljal Comsko jezero. »će se imata zares rada.« Zakaj je žena izgovorila te besede? Na kaj je namigovala? Razmestil je kovčke in se znova usedel nasproti ženi, ki je zdaj, obrnjena proti oknu, vsaj tako je bilo videti, ogledovala golo, rjavkasto pokrajino, bleščečo se v zimskem soncu. Giovanni je nekaj časa preučeval ženino podobo in se z občutkom, da je po tolikšnem nejasnem poveličevanju odkril nekaj pravega, presenečeno zavedel, da med njima ni nobene zveze, še več, to razmerje se mu je zdelo prav tako kakor med popotnikom in ne posebno mikavno sosedo v oddelku. Opazil je, da si je žena počesala svoje plave in mehke lase drugače, navzgor. Nenavadna pričeska je še bolj potrjevala njegov občutek, da sedi nasproti tujki. Njen bledi m hladni obraz z nežnimi in muhastimi potezami pa ni izžareval prisrčnosti. Podoben je bil ugasli zvezdi, od katere ni pričakovati svetlobe'in toplote. Zavedal se je, da ocenjuje svojo ženo popolnoma brez čustev. Ona je bila ogledalo, v katerem je odsevala njegova otopelost. * Prišlo mu je na misel, da mora govoriti. Morda bo z besedami pregnal to odtuje-I nost. Kaj naj reče? Vse, kar bi ji lahko rekel, je s strahom pomislil, je to, da ji nima česa povedati. Pogledal je naokrog, po spalnem oddelku, ki je bil obdan s svetlečim se lesom, medenino in žametom. Iskal je priložnosti za pogovor. Zagledal se je v sončno okno. Rekel je hitro: »Kako lep dan, ni res?« Žena je odgovorila, ne da bi se obrnila: »Pa, zelo lep!« Giovanni se je vprašal, zar kaj je dosegla ta njegova fraza tako drugačen odmev kot iste besede ob drugih priložnostih. Spoznal je, da je morda prvikrat, odkar se poznata z ženo, hotel reči res samo to, kar je rekel, in nič drugega. Prej pa je fraza o lepem vremenu pomenila izraz čustvenega, nežnega razpoloženja. Skratka, bila je snov za pogovor. Hotel se je povsem prepričati in je povzel: »Hočeš brati časopis?« »Ne, hvala! Raje opazujem pokrajino.« »Kmalu bomo na postaji Civitavecchia.« »Koliko je oddaljena od Rima?« »Mislim, da nekaj več kot petdeset kilometrov.« »Kaj je v Civitavecchii? Pristanišče?« »Da, pristanišče, od kodez se odpelješ na Sardinijo.« »Nikoli nisem bila ha Sardiniji.« »Jaz sem bil. Tam sem preživel poletje.« »Kdaj?« »Pred štirimi leti.« Zena je umolknila in obrnila glavo proti oknu. Giovanni se je obupano vprašal, če ni morda žena ugotovila, da ji je govoril povsem mehanično, z nepomembnimi besedami, kakršne beremo na straneh besednjakov. Po dolgem premišljanju je sklenil, da se je nekaj vrinilo v njune odnose. Zares, njen pogled na pokrajino je bil skoraj trmoglavo sovražen. V znamenje kljubovanja je grbančila čelo in si grizla spodnjo ustnico. Giovanni je vzdihnil, vzel ilustrirano revijo in jo prelistaval. Zagledal se je v križanko, ki je že dolgo ni reševal. Mislil je, da je taka zaposlitev zelo primerna za njegovo sedanje razpoloženje. Potipal je po žepih in iskal pero, a ga ni našel. Obrnil se je k ženi ir jo zaprosil: »Prosim, mi lahko daš pero?« Hkrati se je tudi žena obrnila k njemu in mu rekla: »Oprosti, mi lahko daš žep ni nožek?« Stavka sta se križala in Giovanni je pomislil, da bi ob drugačni priložnosti prasnila v smeh. Zdaj pa se ne on ne ona nista nasmehnila, kot da bi vedela, da ni nič smešnega. Pravzaprav, je pomislil Giovanni, poročila sta se pred nekaj urami, po starodavni stoletni navadi, ki naj bi ju združila za vedno, pogovarjala pa sta se, kot da bi ponavljala lekcije iz jezikovnih priročnikov: »Žena ima pero, a mož ima žepni nožek.« Giovanni ji jé ponudil naprošeni predmet in jo vprašal: »čemu ti bo nožek?« Žena mu je ponudila pero in rekla: »Da olupim pomarančo. Žejna sem,« Zavladala je tišina. Vlak je z vso paro drvel ob zapuščeni, modri, svetlikajoči se obali. Giovanni je zaman ugibal, kaj naj bi bilo veliko znanstveno odkritje občutljivosti v petih črkah. Zena Je lupila pomarančo s sklonjeno glavo, z izrazom, ki je kazal, da hoče potovati rezervirano, da ne zahteva, da ne kaže zaupljivosti. Giovanni se je končno spomnil na besedo, ki jo je iskal: »atom«. Pomislil je, da ima ta beseda zanj večji pomen kot beseda »ljubezen«, ki bi teoretično morala pomeniti njune odnose. Z razumom si je hotel dopovedati: »ljubim svojo ženo.« Začutil je, da stavek zveni prazno in svojeglavo kot trditev brez dokazov. Tedaj je pomislil: »Pomaranča je v ženinih rokah.« Takoj je občutil, da je izrekel veliko bolj trdno in verjetnejšo misel. Dvignil je pogled: zares, pomaranča je bila v ženinih rokah in ona je strmela vanjo z osuplim obrazom. V zadregi je dejal: »V Pariz bova prišla jutri zjutraj ob devetih.« Zena je komaj slišno odgovorila: »Že?« Vstala je in ne da bi se opravičila, hitro zapustila kupe. Ko je Giovanni ostal sam, Je začudeno spoznal, da doživlja neke vrste olajšanja. Da, ni bilo več dvoma. Dejstvo, da je žena šla ven, ga je skoro prepričalo, da ona ne obstaja več: In ta iluzija ga je navdajala z občutkom, ki ni bil daleč od sreče. Bila je negativna sreča, podobna občutkom migrene ali drugi telesni bolečini, ki nenadoma popusti, vendar bila je edina, •jp j° je občutil, odkar je vstopil v kupe. S strahom je pomislil, da bo spet nesrečen, ko se bo žena vrnila. In tako bo vse življenje, kajti poročena sta in nič se ne da spremeniti. * Nemudoma se mu je zazdel nenadni odhod žene pomenljiv. Očitno se je zavedla njegove hladnosti, razmišljenosti in mehaničnost^. Zapustila ga je, ker ga ni mogla več prenašati. Kaj je bilo čudnega? Še slepec bi se zavedel, še bolj pa razumna in čustvena ženska na poročni dan, na poročnem potovanju. Vlak je dolgo piskal in zmanjševal hitrost. Modra in bleščeča se obala je izginjala za vrsto rumenkastih stanovanjskih hiš. Vlak se je ustavil pod nadstreškom. Neki pojoči glas je kričal: »Civitavecchia!« Vrata vagonov so se z ropotom na stežaj odpirala. Giovanni je vstal in odprl okno, da bi si ohladil glavo na ledenem zraku. Tedaj je zagledal med množico vstpajočih in izstopajočih, tam ob polnem vozičku revij in knjig, ženo, ki jo je prepoznal po'svetlih laseh in dvodelni obleki sivo modre barve. Hitel je proti izhodu. Takoj je pomislil, da hoče pobegniti. Jasno, hitela je proti postajni ploščadi, kjer bo sedla v taksi in se odpeljala v Rim. Tako si je lahko razlagal njeno molčečnost in pobeg iz kupeja. Ob tej misli Giovanni ni vzdržal. Pognal se je na hodnik, pritekel do vrat in skočil na tla. Videl je ženo — komaj je pogledal kvišku — ki mu je prihajala nasmejana in srečna naproti. Prijela sta se pod roko in Giovanni jo je stisnil. Vstopila sta, ko je vlak že piskal in se počasi premikal naprej. Ko sta bila spet v kupeju, ga je nepričakovano objela in strastno poljubila. Giovanni je zaslišal Jecljav šepet: »Ce bi vedel, kakšen strah me je prevzel. Na koncu hodnika sem bila naslonjena na okno in zdelo se mi je, da si zapustil vlak in šel proti izhodu, kot bi hotel pobegniti od mene. Pognala sem se za teboj in te prijela za roko. Spoznala sem, da niši bil ti. Bil je nekdo, ki ti je bil podoben. »Zakaj si se bala, da bi pobegnil?« »Ker sem se prej tako strašno počutila. Zdelo se mi je, da ne čutim nič do tebe, da ne bi mogla niti govoriti s teboj. Bila sem prepričana, da si se ti vsega tega zavedal in sl zato hotel rajši pobegniti, kot ostati z menoj.« Giovanni se je vprašal, ali naj ji razkrije, da so tudi njega prevzeli podobni občutki odtujenosti. Ko jo je videl pri izhodu, je tudi on mislil, da hoče pobegniti. Pa se je premislil. Vse to si bosta morala pojasniti, a ne zdaj. Kakorkoli že, je še pomislil, odtujenost ali bolje, to, da sta , se je zavedela, je bilo njuno edino razmerje. V prihodnje bosta morala spoznavati take težave in jih premagovati s skupnimi močmi. Prevedel: BOGOMIL BLAŽKO JUGOBANKA m wm podružnica Ljubljana, Titova 32 povečuje obresti za devizne račune občanov — za vloge na vpogled od 4% na ^ % . (4% v devizah in 2% v dinarjih). — za vezane vloge preko 13 mesecev od 6% na 7 % (6% v devizah in 1% v dinarjih) , — za vezane vloge 24 mesecev na 7,5% (6% v devizah in 1,5% v dinarjih). Vsa vplačila in izplačila z deviznega računa izvršuje banka brezplačno. Obresti za hranilne vloge: — vloge na vpogled - 6,25% — vezane vloge preko 13 mesecev - 7 % — vezane vloge preko 24 mesecev - 7,5 % Vsak vlagatelj pri naši banki, ki ima hranilno vlogo v višini Ndin 1.000,00 ali več, je zavarovan za primer nezgode. Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki v Ljubljani, Titova 32, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije. Banka posluje za stranke vsak dan razen sobote od 7.30 do 12. ure in od 14. do 18.30, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. podružnica Ljubljana, Titova 32 Jacques Remy Spomnila se je, da je nekoč govoril o ptici, ki je talko svobodna, kot on. Začenjala je razumeti pomen teh banalno poetičnih besed iz Yvesovih ust. Čeprav je bilo vse tako, kot si je želela, ji je vendarle bilo hudo, ko je videla, kako se je Yves, lahkotno sprijaznil z ločitvijo, ki je bila zanjo nekaj krutega. V žalosti je Paulette sklenila, da o tem premisli ponoči. Morala bo najti rešitev, kako obdržati Yvesa in otroka hkrati. XXX Ko je Paulette prišla v Pont-l’Abbé, je videla, da je možev avtomobil v garaži. kmalu sé je moral vrniti. ■ Raymonda je našla v Claudovi sobi. Hodil je po vseh štirih in se igral Indijance, ki napadajo trdnjavo. Bernardette je klečala poleg očeta in mu pomagala premikati svinčene vojake. Claude jih je prevračal, kot jih je le mogel. Ko je Paulette odprla vrata, so se vsi trije na vse grlo smejali. Ko so jo zagledali, so utihnili. Zdelo se ji je, da jih moti. Ko jo. je Bernardette poljubila, je bilo v njej nekaj hladnega. »Zakaj je zmerom na očetovi strani?« je pomislila Paulette. Zdelo se ji je, da je hči še bolj krivična, ker je ravno zaradi nje in Clauda žrtvovala svojo srečo. Raymond je vstal. »Zgodaj sem šel iz pisarne. Moral sem v delavnico po avtomobil.« Paillette ga ni poslušala, živahno je rekla: »Bila sem v Parizu. Solange mi je povedala, da imajo na razprodajah dobre reči.« Izgovor si je izmislila med vožnjo domov. Toda zardela je, ko sè je'spomnila, da se ni nikdar opravičevala, če' je kam šla. Mogoče jo bo izdala ravno previdnost? Raymond in Bernardette sta bila tako zatopljena v igro, da je sploh nista poslušala. Paulette je odšla v sòbo. Yves ji je pokazal, da je še zmerom poželenja vredna. Doma je bila samo mati. Samo dolžnosti je imela. Vse pravice sta imela otroka. Raymond jö je s svojo običajno pedantnostjo dostikrat opozarjal nato. »Le zakaj naj bi imela mladina zmerom prav? Predvsem pa; kje se začne in kje se konča mladost? Na dan poroke? Na dan, ko se rodi otrok?« Paulette se je spominjala časov, to je živela pri starših. Niso menili, da ima samo pravice. Nasprotno: nenehno so jo opominjan, kaj vse je zanjo prepovedano. »Vse življenje je še pred teboj...« Starši se niso nikdar žrtvovali zanjo. Paulette se je zdaj zdelo, da so imeli prav. Njen oče je vzdrževal ljubice, ko je bil že precej v letih; Paulette je nekatere poznala, bile so celo mlajše od nje. Spraševala se je, ali jo Raymond vara. Vpraševala se’je tudi, ali bi bila jezna, če bi odkrila, da ima mož ljubico. Menila je,' da bi s tem imela nekakšno prednost. Začela je hoditi gor in dol po sobi. Bila je naveličana, ni mogla več po-, slušati zmerom enakih argumentov, ni mogla prenašati povprečnosti, na katero je bila obsojena, šla bo z Yvesom, z Otrokoma ali brez njiju. Bemardet-te in Claude jo bosta pozneje razumela. če pa jé ne bosta razumela ... . Kaj za to;. . Vsaj živela bo. Zgrabila je pe^ pelnik in ga ha vso moč stisnila, kakor da bi ga hotela ttreti. Ni. se ji posré-čilo. Zamahnila je z roko, kot da bi ga hotela vreči v kamin. Toda tega ni storila, marveč je pepelnik 'spet polo; žila na mizico. XXX Ko je Bordalie prestopil hišni prag, je uvidel, da Louise vse ve.: Na mizi je bil Časopis. Z velikimi črkami je naznanjal tatvino reaktorja. Radio je bil prižgan. Vsako Uro jé pariška prefektura oddajala skrbno sestavljeno sporočilo jaynosti. Louise se mu je nasmehnila. Potem se je Spet lotila, svojega dela, kot da bi se nič ne zgodilo, kot da bi bil dan enak prejšnjim. - • Spoznal je: na njegovi strani je. Bil je ganjen. žal' mu je bito, ker ni ji več zaupal, zato ji je hotel vse povedati. Toda besede mu niso šle iz grla. Med Louiso in njim je bil predebel zid sovražnega molka, Mogoče, bo šlo drugi dan. Pierre je tiho' odšel v laboratorij. Vse je bilo pospravljeno in urejeno. Železje, umazan - papir, j stari časopisi, ki so se že nekaj mesecev kopičili v kotih, ; vse jé izginilo. Tla so bila pometena. Svetilka, ki je bila potegnjena navzdol, je razsvetljevala mizo, kjer so bili svinčniki skrbno postavljeni poleg dokumentov. Skoraj vsi svinčniki so imeli tenko konico, kar je Pierru neskončno ugajalo. Na pladnju ga je čakala hladna večerja: kruh, gnjat, sir,- sadjè, steklenica vina in termovka kave. Pierre jó je odpri, pokusil kavo: bila je močna in sladka. Takšno je imel najraje. Potem se je sklonil nad papirje; Toda ni se mogel zbrati. Misli so se mu podile okoli. Ni bil živčen 'kot v tovarni. Bil je v nekakšnem nejasnem r uuiiuimf HB stanju, ki se je porodilo v utrujenosti. Počutil se je kot sanjač. Stari paviljon je bil edind kraj, kjer se je prijetno počutil. Ko je podedoval hišo, je bil poleg nje tudi hlev, kjer so bila tla iz zbite zemlje in kjer so bili zidovi počrneli od dima. Opremil ga je. Napeljal je vodo in elektriko. Tam je odkril svojo znanstveno žilico in izumil tisto, kar je hotel preizkusiti ,BRION'§§ specialna asa _= tekočina ss SSpo b r i ti u ss s plutonijem. Ko je začel delati pri Dorivalu, je opustil redno delo v svojem laboratoriju. Toda ko se je razmerje z Louise obrnilo na slabše, je laboratorij postal zavetišče njegove osamljenosti. Prijel je svinčnik in začel pisati številke. Brž je prenehal in držal svinčnik v zraku. Spomnil se je, da je nekje bral, kako se je neki slavni italijanski pisatelj dal privezati k mizi, da je moral pisati. Bordalie je sedel za mizo, toda delati ni mogel. Pomislil je, da bi ga branje znanstvenega teksta morda spravilo na pravo pot. Vstal je In pobrskal med knjigami. Imel je kakšnih deset primernih. Toda nobena se mu ni zdela prava. Nenadoma se je spomnil dela, ki ga je bil prejšnji dan prelistaval v knjigarni. Tisto knjigo potrebuje. Toda ob tej uri ne more priti do nje. Vrnil se je k mizi. Po navadi se Pierre ni bojeval z lenobo, kadar se ga je lotevala. Delo je preložil na naslednji dan in sklenil, da že drugo jutro začne novo življenje. Tudi tokrat bi zadevo rad preložil. Toda ure so mu bile štete. Drugega dne mora biti njegov problem rešen ali pa ne. Pierre je začutil, da se ga polašča silovita jeza: ustvarjanju ni mogoče po-' stavljati rokov- Najslavnejši znanstveniki ne bi naredili ničesar, če bi jih silili v noro tekmo s časom, če bi jim rekel: »V osmih urah moraš Izumiti to in to, sicer pa...« Sicer pa kaj? Mora se znebiti moreče misli, ki mu ne da delati. Kaj se bo zgodilo, če drugega dne ne vrne plutonija? AH ga bo policija zaslišala? Samo lagal bo lahko. Preiskovalci ne bodo mogli ničesar uganiti. Sicer pa bodo iskali drugod, on pa bo obdržal plutonij. Dokler ga bo potreboval. Mesece in mesece. Dokler odkritje ne bo izpopolnjeno. Mar bo omahnil pred prvo oviro? Pomiril se Je. Toda ni se mogel odločiti, da bi šel spat. Prepričan je bil, da bi ura ali dve spanja zadostovali, da bi se spet lahko lotil dela. Skušal ,e zadremati na stolu in naslonjen na mizo, Zaman. Spet je zgrabil svinčnik, vzel list papirja in naglo pisal številke. Njegova roka je čedalje hitreje drvela po papirju. Louise je iz kuhinje gledala okno, skozi katero je silila svetloba. Mikalo jo je, da bi Plerra presenetila sredi dela. Toda uprla se je tej skušnjavi. Nekaj trenutkov je razmišljala, ali naj gre k Riccionijevima. Toda Italijanki še nista bill vajeni, da bi ju pogosteje obiskovala. Razen tega pa bi jo Pierre morda potreboval. Pritekla bi na njegov prvi klic. Naslonila se je na okno in gledala sosednje hiše. Sklanjala se je ven, da bi videla, kaj se dogaja v dnevni sobi Gerlionovih. Bili so že pri koncu večerje. Stara Služkinja je odnašala posodo, Raymond, Paulette in Bemardette so se usedli v naslanjače in začeli brati ve-černike. Mali je že šel spat. Tudi pri Céleste je bilo večerje že konec. Vrata so se odprla in ven je prišla Marina. Nekaj trenutkov je tavala po vrtu, na katerem je njena mati gojila pisane cvetice. Louise je opazila, da se je dekle zamišljeno ustavilo oj) ograji. Vprašala se je, kam neki je Marina namenjena, pa je takoj uganila: mala Riccionijeva ni nikamor namenjena. Bržkone jo je mati razjezila, pa je šla ven, da je ne bi več poslušala. Louise je- skomignila z rameni. Razvajeno delde jo je spravljalo v jezo. Cez nekaj trenutkov je Louise presenetila misel, da si želi otroka. Hudo je bila presenečena. Dotlej je imela materinstvo za najhujšo nadlogo in storila je vse, samo da se mu je izognila. Potem je s svojega opazovališča zagledala Philippa, ki je prišel Iz polkov: mkove hiše. Delal je velike korake ta kot Marina ni bil nikamor namenjen. Sicer bi se peljal z avtomobilom. Louise je bila prepričana, da se bosta fant in dekle srečala. Sicer tega ni vedela, kakor nista vedela Marina in Philippe, Toda Louise se je zdelo, da bi lahko povedala, kje se bosta srečala. Na križišču. Kdo bo prišel prvi? Philippe se je ustavil in si prižgal cigareto. Goreča vžigalica je za nekaj trenutkov osvetlila njegov obraz. Potem je ostala le drobna rdeča pika, ki Je migljala v temi. XXX Marina je prišla do križišča. Prestrašeno je odskočila. »Sem te prestrašil?« »Ne. Sprehajala sem se ...« »Sama? Ponoči?« »Pač, sprehajala sem se.« Philippe nd rekel nobene več. Ko je bila Marina majhna, se je polkovnikov sin igral z njo. Ko je Philippe obiskoval gimnazijo v Versaillesu, sta se videla ob nedeljah, tekala sta po gozdu ali pa plavala v ribniku. Potem sla zrastla Philippe je delal v Parizu, Marina pa je ostala v Pont-l’Abbéju. življenju ju je ločilo. Kadar sta se srečala, sta si rekla nekaj nepomembnih besed. Tega večera pa bi se Marina prav rada pogovarjala s Phillppom. Vprašala ga je: »Kako se imaš?« »Dobro, hvala. Pa ti?« »Kar gre.« Marina bi hotela, da bl ji Philippe dvoril. SlaJ» je prenašala moške, ki niso bil pozorni do nje. Prepričana |e hotela biti, da je očarljiva. Toda Philippe je skoraj nevljudno rekel ima svidenje« in šel svojo pot. Marina je domov grede opazila, da ima na nogah copate. Bržkone je Philippe zato pokazal talko malo zanimanja zanjo. Ker je bila podobna zanemarjeni gospodinji... V resnici pa Philippe še opazil ni Marininih copat, Se Marinone komajda opazil. Po popoldanskem obisku pri Isabelle je venomer razmišljal o sreči in nemiru,, Po včerajšnjem tele* Ionskem pozivu si ni mogel kaj, da ne bi od Isabelle zahteval pojasnila, Smejala se Je: kak» je mogoče, da se trpinči zaradi nedolžne večerne zabave, na katero je šla? Vztrajno je zatrjevala, kako nedolžen je bil večer, vendar to Philippa ni pomirilo. Doslej mu niti v najslabših trenutkih hi prišlo na mi-štel, da bi ga Romunka utegnila varati. Toda ravno to, da se je zdaj izgovarjala na nedolžen večer, mu je dalo misliti, da je morala hoditi tudi na manj nedolžne zabave. Philippova tesnoba je postajala čedalje hujša. Preteklost njegove ljubice je vzbujala, v njem strahotno ljubosumnost. Ce je Isabelle samo namignila na sprehod, gledališko predstavo aJli razstavo, na kateri bržkone ni bila sama, je prebledel, će je Isabelle rekla: »Zelo smo imeli radi. Po navadi smo ... Weekende smo preživeli ob morju...« se je moral zmerom hudo zadrževati, da ni zavpil, zakaj govori v množini. Imelo ga je, da bi jo vprašal, koliko ljubimcev je že imela. Na začetku njunega razmerja je Isabelle priznala, da je imela nekaj pustolovščin. Čeprav jih je prikazala v zelo nedolžni luči, se Philippe ni mogel obvladati in delal ji Je scene, ki so bile tako neprevidne kot smešne. Potem mu Isabelle ni več zaupala. Ko Jo je spraševal, je trmasto molčala, tako da je obžaloval prve izbruhe. Ze nekaj časa pa je Isabelle govorila o »svojih prijateljih«. Philippa ni nič tako jezilo kot ta množina, ki je po njegovem le skrivala ednino. VendaT je srečal nekaj tistih »prijateljev« in moral je priznati, da tako po letih kot po razmerjih z drugimi ženskami ne bi mogli soditi med morebitne Isabelline ljubimce. Navzlic temu je godrnjal: »Zakaj praviš temu človeku prijatelj? Saj ga poznaš komaj tri tedne.« Isabelle se je nasmehnila ali skomignila z rameni, kakršne volje je pač bila. Philippe si ni upal povedati ljubici. vsega, kar si je mislil. Moški, ki so prihajali v Helenino hišo, kot da bi zahajali v kakšno hišo na slabem glasu —. prihajali so brez žena — so bržkone sodili Isabelle po njeni sestrični in si naposled marsikaj dovolili z njo. Toda Isabelle ni trpela kritike na Hélènim račun. »Motiš se,« je govorila, »ker napadaš Hélène. Moja najboljša zaveznica je.« Philippe tega ni verjel. Toda ko je »njena najboljša zaveznica« tistega popoldneva prišla v salon, v katerem je klepetal z Isabelle, in ko jima je rekla: »Dober dan, zaljubljenca!« z glasom, v katerem je bilo veliko poroga, jo je vendarle vprašal za sodbo. »Draga Hélène, povejte, kaj mislite. Isabelle so povabili na Azumo obalo. Povabila sta jo gospoda, o katerih odličnih namerah močno dvomim. Vendar ...« »Vasquez!« je zakričala Hélène. »Saj se ne boste osmešili zaradi Vasqueza! Vsi vedo, da se ne zanima za ženske.« »Kaj pa drugi?« »Grof Montrose? Na pot gre s svojo ljubico. Dekle je iz čila in ljubosumna je kot tigrica!« »Saj ne gre za to,« je vztrajal Philippe. »Rekel sem Isabelle, da bi jo hudo pogrešal. Raje bi videl, če bi ostala z menoj v Parizu.« »Vidite, kako sebični so moški,« je rekla Isabelle. »Dobro ve, koliko sem zadnja leta pretrpela, kako trdo je bilo moje življenje v Bukarešti; Ve, da nisem še nikoli videla Ažurne obale in da o njej sanjam že od otroških let. Imami edinstveno priložnost, on pa zahteva, naj zavrnem povabilo. Ko bi me le malo ljubil...« »Philippe,« je rekla Hélène, »ker ste me že vprašali za nasvet, vam povem, kaj bi storila, če bi bila na vašem mestu: nikomur ne bi dovolila, da bi Isabelle pokazal Azumo obalo. Sama bi jo peljala tja.« Isabelle je zaploskala. »Oh, da, dragi. S teboj bi bilo čudovito.« »Zakaj pa ne?« je dejal Philippe. »Poskušal bom urediti.« »No, kar pohitite,« je rekla Hélène. Philippe je bil trdno odločen, da ne odpotuje brez očetovega privoljenja. Ce bi mu polkovnik dal stanovanje, bi se lahko oženil z Isabelle, »Imam toliko denarja, da se lahko lotim večjega posla. Dovolj bom zaslužil za prijetno življenje. Poročiva se. Nastaniva se.« Prepričan je bil, da Isabelle več ne bi zahtevala. « Philippe je potrkal na očetova vrata. Odgovora ni dobil. Rahlo je odprl vrata. Soba je bila temna. Zaslišal je polkovnikovo težko dihanje. Ni ga hotel zbuditi in razočarano je odšel po stopnicah. Zdelo se mu jé, da ga tega večera ne bd mogel prepričati. Toda kaj če se oče norčuje iz njega? Kaj če je ugasil luč, ko je slišal, da prihaja gor? Toda oficir, ki je v svojem življenju dobil toliko odlikovanj, ne bi bil tako nesramen. Philippe se ni dotaknil večerje, ki ga je čakala v jedilnici, marveč je odšel na zrak. Tedaj je tudi srečal Marino. XXX Philippe še ni prišel domov, ko je Raymond odšel v sobo. Zagledal je Paulette, ki je zlagala perilo, Kadar je bila živčna, je zmerom zlagala perilo. Raymond je pogledal kup perila, ki je bil na mizi. »Čudno delo za tako pozno uro,« je pomislil. Sedel je na posteljo, vzel revijo z nočne omarice in jo prelistal. Ni ga zanimala. Vendar pa se ni mogel odločiti, da bi legel. Zdelo se mu je neprimerno, da bi se ulegel, medtem ko žena pospravlja. Naposled je opravila in začela se je slačiti. Kot- zmerom je najprej sezula nogavice, Raymond je dvigni! glavo in pogledal Paulette. Po. petnajstih letih zakona jo je še zmerom rad gledal, kadar se je slačila. Toda v petnajstih letih se Paulette še ni privadila na njegovo radovednost. V hitrici, s katero mu je pokazala hrbet, je čutil več sovražnosti kot sramežljivosti. Paulette je odšla v kopalnico. Raymond si ni upal za njo. Leno se je začel slačiti, kar se mu je pogostoma zgodilo. Na eno nogo je bil bos, na drugo pa obut, ko je za nekaj trenutkov nepremično obležal na postelji.. Paulette se je vrnila in obstala je pred njim. Njen obraz je bil zaprt vase. Vendar je čakala, da se odmakne in da bo legla poleg njega. Preden je Raymond odšel v kopalnico, se je obrnil, da bi jo videl, ko si bo slekla domačo haljo. Paulettina spalna srajca jé bila prozorna. »Zakaj so ženske spalne srajce zmerom podobne plesnim oblekam?« se je vprašal Raymond, ko si je umival zobe, »Kmalu bo tudi Bernardette imela takšno spalno srajco kot mati.« Vrnil se je v spalnico, odmaknil odejo in smuknil v posteljo. Paulette se je odmaknila, da se je ne bi dotaknil, in vprašala: »Naj ugasim luč?« Stegnila je roko za možev hrbet in pritisnila na gumb nočne svetilke. XXX Bordalie je odšel iz laboratorija. Hodil je kot pijanec, zibal se je na desno in levo. Vsega je bilo konec. Poražen Je bil, nepreklicno in za zmerom. Nobenega upanja ni bilo. Nobenih iluzij. • Nadaljevanje prihodnjič L PIVO CVET MED PIVI ^'i-V'V;iV^:'J->-V v'--""? '. SVET * ,' V MOZAIKU PSSST TUDI Sovjetska zveza, že posega na področje' nekoliko čudnih rekordov. Enega od njih je nedavno postavil 20-letni moskovski študent Ladislav Kivučenko, ki je 74 ur zapored pletel jopice. ZE STIKI leta si holandska zakonca Anna in Henri tìrosse nista privoščila besedice. Za 90-letnico soproga je ženina trma za hip po* pustila, čestitala mu je k visoki obletnici, mu podarila knjigo »Kako postanem dober so* prog« in še znova zavila v molk. * S/ TEL; AVTVU so odvzeli Ruth Kleinnert čin narednika izraelske vojske. Kadar je po službeni dolžnosti kaznovala novinke za prekrške' in so se nežne mladenke spustile v jok, še je tudi narednici srce raztopilo ln razjokala se je skupaj s kaznovanko, kar nikakor ni v skladu s karakteristikami narednikov. • TAKO ZELO je zaupal milemu floridskemu podnebju, da je leta 1910 lastnik nekega lokalnega dnevnika obljubil, da dobe kupci časopis zastonj 'ist»* dneve, ko bo nebo oblačno. List še izhaja in od pradavne obljube ni imel mnogo izgube: ves ta čas je bilo le 211 dni brez sonca. * PLANIRANI zakon 22-letnega nigerijskega mladeniča Igozi Ngake je šel po gobe iz zelo neevropskih razlogov V dogovorjeno ceno za odkup neveste je bila vključena tudi Igozijeva koza. Toda ko bi moral priljubljeno žival iz ročiti bodočemu tastu, mu srce ni dalo. Obdržal si je raje kozo in se odpovedal sladkostim zakonskega življenja • SE MALO, pa oosta v Moskvi rehabilitirana slikarja ruskega porekla Chagall in Kandin-ski, katerih slike so doslej ležale pozabljene na podstrešjih muzejev v Moskvi in Leningradu. Njune umetnine se bodo preselile v dvorane. Tako si vsaj razlagajo izjavo ministrice za kulturo Jekaterine Furceve, ki je pred kratkim povedala, da »sta Chagall in Kandin-ski velika umetnika, avtorja čudovitih del«. Boris Pasternak pa je še vedno v nemilosti. Za »Doktorja Zivaga« je rekla Furceva, da »je poln napak in sovražen sovjetskemu ljudstvu«. Dodala je, da je videla tudi film po Pastema-ko vem romanu in da je »strahotno grd«. Krnov - Toronto V Krnom na Moravskem (ČSSR) so izdelali velikanske orgle, namenjene novi koncertni'dvorani v kanadskem mestu Torontu Orgle s 35 registri m delo profesorja Ji-fija Reinberga, arhitektke Vaclave Ma-tusove ter izdelovalcev Františka .Ne-mečeka m Jana Ko s terja. Organisti, ki so jih preizkusih, pravijo, da so edinstvene. »Izum« Japonka Joko Uno trdi, da je izumila slikanje brez barv >Slikarka« prodaja deviško bela platna, na katerih ni nobenega sledu o barvi, se pravi platna, kakršna lahko kupite v trgovini. Le da pri njej stanèjo najmanj dvesto, tiso« starih dinarjev: »Bela je barva duše, barva življenja, najboljša barva na svetu,« pravi. Poceni : Angleška firm? »Baliol Musical in struments Ltd.« Je :ačela izdelovati pri ročna in poceni violončela za otroke tistih staršev, ki nimajo denarja ® drage instrumente klasične oblike. Zvok je baje isti. Za konja ni predpisov Ko je britanska prometna ministrica Barbara Castle dosegla, da so v deželi uvedli alkotest, so se Šoferji prestrašili hudih kazni, če bi jih policija zalotila omamljene za volanom. Nekateri so si pomagali s konji, ker ni predpisa, da jezdec ne sme biti pijan. Tako zdaj popiva tudi 75-letni Danny Watson. O Vse za sladoled Carole Lewis in delfin brez posebnega imena ' sta velika prijatelja, ki preživita skupaj dolge ure v bazenu v Los Angelesu ((Kalifornija, ZDA). Toda Carole je tako razvadila svojega, prijatelja, da se mu skoraj ne ljubi plavati, če ne dobi za nagrado dobršne porcije sladoleda. Pač sladoled po učinku. O ieljtan VOHUNSTVO IN ZNANOST KAČA NAJDE POT Kača je sklenila, da .bo naslednjega dne o vsem obvestila katerega izmed ruskih gostov. Nazadnje pa se je premislila. Kaj, če izve Karel? Morda se bo norčeval iz nje, ali jo celo vrgel iz hiše? Mora biti previdna, kakor ji je svetoval Pit. Po dolgem razmišljanju sta se zakonca zedinila, da bi bilo najbolje, če si Katerina predvsem pridobi popolno zaupanje svojih gospodarjev. Pravzaprav je Pit najprej hotel drugače: da bi Katerina kar odpovedala službo. Stvar bi bila tako rešena. Potem pa mu je Katja povedala vse, kar ji je ležalo na srcu, odkar je odšla iz domovine. Zdaj je vedela: samo zaradi ljubezni do Pita se leta 1945 ni vrnila v domovino. Tudi to ji je bilo že zdavnaj jasno, da je bila v emigrantskem časopisu sarno lažna propaganda. In kaj sedaj? Imela je družino, na katero je bila navezana z vsem srcem. Toda na Vzhodu je bila še njena domovina! »Pit, moraš me razumeti! Saj si pošten in dober, če me je usoda že pripeljala sem in me ločila od domovine, moram vsaj zdaj, ko je priložnost, kaj koristnega narediti zanjo.« Razjokala se je in Pit je dolgo ni mogel potolažiti. Tisto noč sta sklenila, da se bosta zaenkrat prilagodila, potem pa bosta videla, kaj bo kazalo storiti. sporočilo »beli radi« Ko je pozneje Katerina vse to pripovedovala čekistu, je le-ta vzkliknil. »Imate železno logiko obveščevalca. Le odkod vam ta dar?« Njena naloga številka 1 je bila dobiti dovoljenje za odhod v ZSSR vsaj za mesec dni, da bi obiskala sorodnike. Predvsem bi morala za to pridobiti svoje gospodarje. Morda pa jim bo njeno potovanje celo dobrodošlo. Kača je bila zdaj že prepričana, da jo je Serge spravil v Karlovo hišo iz čisto določenih razlogov. Verjetno je »strokovnjak za ruske zadeve« računal na dekle iz Rusije. A obstajala je še. možnost, da ne bi dobila ruskega vizuma, kajti Karel, Serge in Violetta so bili slabo priporočilo za ruski vizum. Pa ga je kljub vsemu dobila. V Rusiji je najprej obiskala brata in druge sorod- UČENCEM JE DOLGOLASI UČITELJ VŠEČ Devetindvajsetletni Gianni Milano je bržkone edini »beatnik« ali »hippy« med italijanskimi učitelji. Poučuje na torinski osnovni šoli' »Casati«, ima 34 učencev tretjega razreda. Po filozofskem prepričanju je kot rečeno »hippy«: preveva ga budizem, je nasprotnik vojne, je vegetarijanec, uživa mamila in meni, da bo kmalu prišel konec sveta: če bo. življenje še naprej takšno kot zdaj. »Apokalipsa bo konec tega stoletja,« pravi Gianni Milano. »Ljudje so že bili opozorjeni. Ce se svet ne bo spremenil, ga bo zadušila megla, plin bo uničil tiste strukture, ki jih imamo za civilizacijo.« Gianni Milano ima nekaj prijateljev s sorodnimi dušami. Se stajajo se, razglabljajo, včasih uživajo marihuano ali hašiš, včasih se napotijo po ulicah in proti čemu protestirajo, sicer pa živijo spodobno. Spodobno, ker pač tako zahteva od njih družba pred apokalipso. Gianni se namreč preživlja z učiteljevanjem. Sprva je bilo nekoliko hudo, ker so bili starši začudeni, ko so zvedeli, da imajo njihovi otroci za učitelja »dolgolasca«. Potem so se vdali v usodo, naposled pa ugotovili, da je Gianrii Milano od- ličen učitelj, ki ima rad otroke in ki močno ljubi svoje delo. H njim je zadovoljen tudi ravnatelj šole profesor Dolino. Doslej je Gianni dobro delal, ravnatelj mu gre na roko, dal mu je šolski vrt v oskrbo in otroci radi delajo, sadijo cvetje in poslušajo učiteljeve pripovedi o živa- lih in cvetju, ki ga ne smemo uničevati. Malce nerodno mu je bilo le takrat, ko je prišla na dan novica, da učitelj uživa mamila Toda njegovo stališče je takšno: Vsakdo naj se sam odlogi, ali bo jemal mamila ali ne. To Je stvar osebnosti, meni Milano. Zato otrok ne nagovarja h kajenju marihuane, čeprav je sicer prepričan, da uživanje mamil člo veku koristi, ker mu širi zavest Gianni Milano je reven in srečen. »Lastnina je vir vsega zla, ker vzbuja sovraštvo, nevoščljivost. Najmočnejši je človek, ki nima ničesar in ki se potemtakem ne boji, da bi kaj izgubil.« Učitelj s simpatijami govori o ■ svojih Učencih, ki »morajo vedeti samo za lepoto in ljubezen, ne pa za vojno«. Pri delu se drži učnega načrta, ki pa ga razlaga po svoje. - Učenci ga imajo radi, saj so konec koncev ponosni, da imajo za učitelja človeka, ki ga lahko tikajo (»Zanje sem samo starejši brat, zato se tikamo,« pravi Milano.),,š katerim se igrajo in učijo in ki je res nekaj posebnega, če pa so časopisi zapisali, dà je edini dolgolasi učitelj v Italiji. Sicer pa jih Gianni Milano né sili, naj postanejo njemu enaki tudi v filozofskih prepričanjih. SVET V MOZAIKU Razmišljanje J Kontinentalni' obiskovalec Londona 1 naj ne bo presenečen, če bo zagledal j na pločniku aU kje drugje človeka, ki sl podpira glavo- in tuhta. Ne gre za obupance, marveč za člane, »Mednarod- Ì nega društva misle-cev« — 1200 jih je te dni — ki so odkrili sladkosti raho- j dnjaškega razmiš- j Ijanja. Člani druš- : tva razmišljajo ko- j lektivno ob določe- J nih dneh, lahko pa j tudi posamič. Diodo J razmišljanja so uve- J dii »The Beatles« -j in »The Rolling Sto- -j nes.« . 1 . VOHUNSTVO IN ZNANOST nike v nekem majhnem mestecu, potem pa je odpotovala v Moskvo, kjer se je sestala s tovarišem iz Komiteja državne varnosti. Povedala mu je vse, kar ji je bilo na duši. Vzkliknil je: »Bravo, Kača, popolnoma pravilno si ravnala. Celo vizum se ti je posrečilo dobiti, čeravno si se znašla v položaju, ki ni bil ravno rožnat. Saj me razumeš, kajne?« Po povratku iz Sovjetske zveze Kači ni bilo težko še utrditi zaupanje, ki sta ga imela Karel in Jenny v »zvesto« sobarico. Vsekakor je Katji pomagala njena sposobnost, hkrati pa tudi kratkovidnost njenih gospodarjev, ki jih je predvsem prevzela dobro sestavljena zgodba o strahotnem terorju in mučnem življenju v Beli Rusiji. Seveda Kača ni pozabila omeniti, da je v domovini med svojimi prijatelji srečala precej takih, ki niso navdušeni nad pridobitvami sovjetskega »rajati. Skratka, Kačine zgodbe so naletele na odprta ušesa in Karel se je začel ukvarjati z mislijo, da bi Kačo ilegalno poslal v Rusijo, do takrat pa naj bi kar doma opravljala primerne naloge. Skraja je morala pogo- sto obiskovati različne sovjetske delegacije. Seveda je Kača kmalu lahko ugotovila, da skrbno pazijo, da ne bi prišla v stik z gospodarjevimi gosti. Krog Karlovih znancev je bil ogromen, ona pa je poznala samo Sergea. Seveda je to bilo v skladu s principi obveščevalne konspiracije. Sčasoma je odkrila, da vodijo Karlove obveščevalne niti v neko tujo ambasado v Moskvi, kjer je imela Karlova mreža svojega agenta. Kdo je agent in kako vzdržujejo medsebojno zvezo? To je bila enačba z več neznankami. Ali se ji bo posrečilo razvozlati to težko računsko operacijo? Zaupala je vase in v svoje sposobnosti. Vsekakor, kadar je »šmarnici« Uspelo poslati »beli Radi« v Moskvo kakšno pomembno informacijo ali podatek o protisovjetskih izpadih, je bila izredno ponosna in srečna, da lahko naredi uslugo svoji domovini. v pravita rokah Njena pomoč je bila iz leta v leto vse pomembnejša. Iz neznanih vzrokov sta Serge in Karel sklenila, da bosta Kačo izurila predvsem za delo na področju znanosti. To je pomenilo, da sta ji poverjala različne naloge, ki so zadevale sovjetske znanstvenike. Na primer: inscenirati je morala provokativno ponudbo (»Lahko vam priskrbim tak ali tak material, načrt, skico, podatek itd.«), ali pa je svojo žrtev nagovarjala, naj zaprosi za azil (»Lahko mi verjamete, Rusi smo tukaj izredno cenjeni«), ali pa (»Lahko vas seznanim s tem. ati tem«.) Tretja varianta se ji je zdela najbolj nevarna. Vse se je dogajalo po vnapréj določenem zaporedju. Na primer: Povabili so Petra Maksimoviča. V določenem trenutku pride v salon sobarica, ki jo gospiodinjà začne zmerjati v ruščini. Potem Jenny odide iz sobe. Mar se ne bo začel gost zanimati za sobarico, ki tako dobro govori rusko? 0 čem se bosta pogovarjala. ,Jenny seveda prisluškuje pri vratih, na , kaminu pa je skrit magnetofon. Kaj če Rus ne bo nagovoril sobarice? Potem bodo v uporabili drugo varianto. Gostiteljica se bo vrnila v sobo in mimogrede omenila ubogo rusko dekle, vojno begunko, ki jo je nesrečna usoda odrezala od domovine. Pred odhodom bo Kača gosta srečala na ulici in ga zaprosila, naj ji odnese v Rusijo skromno darilce za sorqdnika. Ona seveda ve, da je v darilcu šifrirano sporočilo. Moj bog, z njeno pomočjo je postal sovjetski znanstvenik nehote sovračui agent, vsekakor pa človek za zvezo, ki prt-naša šifrirana sporočila. Toda opozoriti ga Tie sme, ker bi s tem vse pokvarila. Kaj ji je storiti? Karel je bil izredno zadovoljen s svfr jo sobarico. Simpatična Katerina je odlično sodelovala v operaciji »spining«. Bila je res dobra sodelavka. Iz Moskve so ga äj&SäjjKj O Dobra kupčija Velike petrolejske družbe poskušajo vse mogoče, da bi avtomobilisti kupovali bencin ravno pri njih, ne pa pri konkurenci. Na črpalkah te družbe dobite zastonj .zemljevid, pri drugi črpalki srečko, pri tretji vam brezplačno na hitro pregledajo motor itd, Iz Združenih držav Amerike in Evrope se je vojna med petrolejskimi družbami preselila v Avstralijo, Bencinska črpalka v Holmesglenu pri Melbournu je sklenila, da med kupce deli nože za rezanje zrezkov, pri čemer je poskrbela, da sta to veselo delo opravili dokaj slečeni Ann Miller in Pauline O’Dwyer. ie obvestili, da je sporočilo prišlo v prave roke. Ko bi vedel, da je sporočilo dobila tudi sobarica! Njen »brat« ji je brzojavil: »Zaskrbljen sem zaradi dolgega molka.« To je pomenilo, da je vse v redu in da je šifrirano sporočilo prišlo tudi v »še bolj prave« roke. kdo je venera? Major Pticin naj bi se spet sestal s Petrom Maksimovičem. Napočil je čas, da povežejo vse niti in naredijo zaključke. Zdaj lahko začnejo z analizo in primerjanjem podatkov. Poročila »šmarnice« in poročila operativnih delavcev Državne varnosti so pri njihovem poslu neprecenljive vrednosti. V glavnem mestu neke evropske kapitalistične države deluje obveščevalni center, ki ga nekdo dobro plačuje. Vse kaže, da ima Nemec Karel v njem najpomembnejšo vlogo Je spreten obveščevalec, ki nastopa v javnosti kot fizik. Za zdaj je deloval predvsem v eni smeri: sovjetska znanost. Trenutno jih najbolj zanima znanstveni inštitut, v katerem dela profesor Aleksej Mihajlovič Kruglov. »Šmarnica« je pravi zaklad. Operacija s šifriranim besedilom je odlično uspela. Ključ je bil vražje kompliciran, a so ga le razvozlali: »Za vsako ceno priti do podatkov o zadnjih raziskavah in dosežkih profesor- ja Kruglova! Zahtevajte od Venere največjo aktivnost. Ima, vse možnosti za to. Verjetno vas bo obiskala.« Kdo je Venera? »Šmarnica« je sporočila, da ima Karlov obveščevalni center svojega človeka v samem inštitutu. Kdo neki bi bil ta človek, je bila zaenkrat še uganka. Vrsta okoliščin je narekovala skrajno previdnost: nekaj dni po Pticinovem razgovoru s Petrom Maksimovičem je Karel nepričakovano zapustil Sovjetsko zvezo ter se vrnil domov. In kar je najbolj vzbujalo pozornost... od tistega dne se ni več sestal z Jegorovim. Zakaj? Zdaj bodo verjetno ubrali drugo pot do znanstvenih skrivnosti inštituta. Toda koga so vzeli na piko? Major Pticin in njegovi sodelavci, ki so se ukvarjali s tem primerom, so vedeli le to, da sta Karel in njegov obveščevalni center povezana s človekom, ki zastopa v Moskvi neko veliko kapitalistično državo. Vedeli so tudi, da se je Karel v Moskvi sestal s svojim agentom. Odgovor na dve najvažnejši vprašanji pa je bil še vedno neznanka: kdo je rezident in kdo je zveza v inštitutu? Predvsem bi bilo potrebno odkriti slednjega. profesor iz sibirije Na eno nitko bi se le lahko oprli: v Sibiriji je živel znanstvenik Konstantin Petrovič, na katerega je Karel računal. In to še kako! Precej časa je že minilo, odkar je major Pticin v svojem kabinetu poslušal pretresljivo izpoved, človek pred njim je s sklonjeno glavo in z negotovim glasom pripovedoval o svoji napaki. Njegova mladost, ki jo je preživel v nekem mestecu, na jugu, je bila že od otroških let dokaj žalostna. Oče je bil elek-tromonter, mati pa frizerka. Oče je rad popival ih kvartal in se veliko družil z dvomljivimi tipi. Ponoči je pogosto prihajal domov pijan in do onemoglosti vrete-pal svojo ženo. Pozneje je zapustil družino in odpotoval na deželo. Mati je umrla tistega dne, ko je sin položil maturo. Ostal je sam. Zaposlil se je v tovarni. Delo mu je šlo dobro od rok. Potem je izbruhnila vojna in poslali so ga na fronto. Po dveh mesecih se je vrnil v rojstno mesto, ki so ga med tem že okupirali Nemci. Od domače hiše so ostale le še razvaline. Odšel je v predmestje k staremu Po miču, pri katerem se je bil nekaj časa učil ključavničarske obrti. Starec je bil presenečen, ko ga je zagledal. »Od kdaj ti tukaj, fant?« »Bil sem obkoljen. Mislil sem že, da je konec z menoj, toda nekako sem se izvlekel.« O Hitreje se razvija V Jušni Afriki že nekaj čaša uporabljajo preprost instrument, ki zmanjša pritisk v trebuhu v zadnjih mesecih nosečnosti, potem pa se otrok silno hitro razvija. Tako poročajo o triletnem fantku, ki pomaga očetu popravljati avtomobil in enajstletnemu bratu pri matematičnih nalogah, o dveletnem fantku, ki govori tri jezike itd. V Angliji takšnega aparata nimajo, zato ga je Evans iz Alvestona naredil sam in porabil komaj 16.000 starih dinarjev. Rodila se je Katherine, ki ima zdaj sedem mesecev in ki se razvija dosti hitreje, kot sta se razvijala njena starejša brata. Ob mini krilih in novi modi, ki po drugi svetovni vojni precej izenačuje moškega in žensko (tako da je včasih težko ugotoviti, ali je pred vami fant ali dekle) so se razpisali učeni možje: gre za nov čas, čas popolne enakosti med moškim in žensko. Takole menijo manj učeni: »Izumiteljica« mini krila Mary Quant: »Ta moda bo obstala, pri tem pa se bo tudi starala. Potreben pa je čaš, da moda prodre. Kratka krila sem delala enajst let, uspeh pa imam komaj tri leta. Paco Rabanne, revolucionarni pariški krojač: »Tradicionalne obleke so mrtve. Moderno življenje terja moderne obleke, praktične, pripravne, iz novih materialov: plastike, papirja, kovine. Zenske delajo in potujejo, romantične naj bi bile le dvakrat na leto. Nova moda bo zmagala.« Filmska igralka Rosanna Schiaffino: »Jaz sem nazadnjaška, prava in popolna Italijanka. Mini krilo mi je všeč, toda ni všeč ne mojim staršem in ne mojemu možu. Takšna moda je prikladna samo za ženske, ki živijo v velemestih. Kakšna bo usoda mini krila? Angležinja Mary Quant, ki jo imajo za »uradno izumiteljico« mini krila, je s svojo novostjo zaslužUa ogromno denarja. Zdaj ima podružnice po vsem svetu — in še vedno znova kup novih idej v glavi. feijión VOHUNSTVO IN ZNANOST Fornii se je nasmehnil. »Ne, sinko, ni bilo ravno tako! Pobegnil si pred Nemci k Nemcem. Toda tudi tukaj se bo našlo delo zate. Fronta je končno povsod.« Skraja fant ni doumel, za kakšno fronto gre. Kmalu pa se mu je posvetilo. Starec ga je skoraj mesec dni preizkušal, nakar ga je vključil v skupino, ki je po nalogi partije delovala v mestu. v krempljih gestapa Na dan pred novim. letom, ko so ilegalci imeli nalogo minirati skladišče orožja, so Kostjo ujeli gestapovci. Izdal ga je provokator. Fanta so zverinsko mučili, vendar se je junaško držal in ni hotel ničesar izdati, čepel je v samici in pričakoval novih muk ali pa celo najhujše. Sicer pa, je premišljeval... ali bi bila v tej situaciji smrt res najhujše, kar bi me moglo doleteti? Mar ne bi bila samo rešitev zame!? Neke noči so se vrata celice hrupno odprla in vojaki so vanjo porinili krvave- čega človeka. Sele proti jutru se je zavedel in povedal, da so Nemci zajeli skoraj vso ilegalno skupino. Med njimi tudi njega — Mihaila Kuzanova. Vse to je bilo delo istega provokatorja. »Vse je propadlo, prijatelj! Vse... In zadnje novice? Naši se spet umikajo. Tovariš, izgubljeni smo. Le čemu bi še naprej ščitila svoje tovariše? Nemci jih bodo tako ali tako slej ko prej odkrili.« Kostja je pobesnel. »Torej predlagaš izdajstvo!?« Še istega jutra so ga vojaki odpeljali, Kostja pa je moral spet na zaslišanje. Pretepali so ga in zahtevali, da pove imena svojih tovarišev in kraj njihovih sestankov. Kostja pa je ponavljal vedno isto. »Ničesar ne vem, nikogar ne poznam, nimam nobene zveze z ilegalno organizacijo.« »No, nič ne de. Ti bomo pa mi pomagali, da se boš lažje spomnil. Pripeljite rdečelasca!« Pripeljali so Mihaila Kuzanova. Začel je napletali, '• kako mu je Kostja predlagal, naj bi izdala svoje tovariše ter se tako rešila. On, da je skraja nasprotoval, nazadnje pa se je le vdal... saj bo tako ali tako vse propadlo. Kostja ga je najprej gledal presenečeno, potem z gnusom in nazadnje s prezirom. »Kaj je s teboj, Kostja... menda se nisi premislil?« se je norčeval Kuzanov. »Fante iz tvoje skupine so že zajeli in jih bodo vsak trenutek pripeljali sem, ti se pa še vedno upiraš!« In res so pripeljali trojico mladih Hudi, hrabrih tovarišev iz Kostjeve skupine. Bili so že »obdelani« in komaj so se še držali na nogah. »Boste govorili ali ne? Dovolj je te komedije!« je vpil gestapovec. Fantje so molčali. Potem je gestapovec s prstom pokazal na Kostjo iti zarenčal: »On vas je izdal! Nobenega smisla nima, da še naprej trdovratno tajite.« Kostja je zaječal v onemoglem besu. »Ne verjemite mu! Nikar se ne vdajte!« Stal je pobit, uničen, toda še vedno ne zlomljen. Vsa njegova telesna bolečina ni bila nič proti bolečini, ki jo je Čutil v srcu... Mar fantje ne bodo spregledali te podle pasti? Ujetnike so odpeljali, njega pa zadržali. Zasliševali so ga še naprej. Pravzaprav to ni bilo zasliševanje v pravem pomenu besede; bilo je rafiniran lov na njegovo vest. »Za tebe ni drugega izhoda. Zakaj n« priznaš?« sta vpila Kuzanov in prevajalec. Isto je tulil gestapovec. Toda usoda je namenila Kosiji drugačno rešitev. Ko so ga malone do smrti pretepenega vrgli v vagon vlaka, ki je bil namenjen v neko nemško taborišče, so Istega napadli sovjetski bombniki. Skupini ujetnikov, med katerimi je bil tudi Kostja, Mini krilo pomeni nego-L. tovost, nezaupanje vase. Zame je te moda mrtvo rojeno dete. Bomo videli, ali imam prav.« Filmski kritik Pietro Bianchi: »Zdi se mi, da ženske, ki nosijo kratka krila, menijo, da so svobodnejše. Če je tako, naj jih nosijo.« Filmska igralka Deborah Kerr: »Sem iz prejšnje generacije, ko so bila krila dolga. Zdaj so krila kratka in temu se moram prilagoditi, čeprav ne pretiravam. Mini krila so modna muha, ki bo izumrla.« Filmski režiser René Clair:. »Naj živi nova moda, dokler bodo na svetu lepa dekleta! Ko lepih deklet ne bo več, bo moda izumrla. Mar tako ni pravično?« Igralec Rossano Brazzi: »Izginila bo, izginila. Toda dokler traja, naj jo izkoristijo dekleta z lepimi nogami.« Igralka Jacqueline Sassate: »Mini krilo bo ostalo, kot. je ostal bikini. Zenska si počasi pridobiva pravi co do razkazovanja telesa. Italijankam bi mini krilo vlilo več samozavesti...« Igralka Sylvia Koscina: »Pozor: samo do tridesetega lete!« Ljubljenec Miška Graničar nekje v Sibiriji je med rednim obhodom meje našel malega himalajskega medvedka, ki ga je mati zapustila. Odnesel ga je v karavlo, ga nahranil in Miška — tako so medvedka krstili — je v nekaj dneh postal ljubljenec vseh graničarjev. Všeč mu je vojaška hrana, disciplinska pravila zanj ne veljajo, povrh vsega pa se silno rad igra s svojimi prijatelji. Graničarji so se teko navadili nanj, da jim je že zdaj hudo, če pomislijo, da jih bo zapustil. se je posrečilo pobegniti. To je bilo nekje v Ukrajini. Domačini so jih skrivali ose dotlej, dokler ni v te kraje spet prišla Rdeča armada. Kostja se je nemudoma priključil vojski ter s svojim polkom prodrl vse do Berlina. Bil je dvakrat odlikovan in je dobil čin poročnika. Po demobilizaciji se ni vrnil v svoj rojstni kraj, marveč se je naselil v nekem sibirskem mestecu, kjer je bil doma njegov dober vojni tovariš. Tako se je zanj začelo novo življenje, čez dan je delal v tovarni, zvečer pa študiral na univerzi. Ko je diplomiral, so ga poklicali na znanstveno raziskovalni inštitut. Tam se je seznanil z neko sodelavko, se vanjo zaljubil in se z njo poročil. Hitro je napredoval in razmeroma zgodaj postal doktor znanosti. Bil je izredno razgledam. in priljubljen med kolegi. Imel pa je veliko prijateljev tudi zunaj inštituta. brazgotina na vratu Pred nekaj tedni so profesorja Konstantina Petroviča njegovi nadrejeni poslali v inozemstvo. Odlično je govoril nemško in delno angleško. V glavnem mestu neke zahodnoevropske države se je poglabljal v delo svojih kolegov. Bila je dobro razpoložen in se je že pripravljal na odhod v domovino, ko je udarila strela. Nikoli ne bo pozabil tistega julijskega dne. Sedel je na klopi v parku in počival. Naenkrat je pristopil k njemu starejši go- spod, ga lepo pozdravil in v pravilni ruščini nagovoril: »Pozdravljen, dragi in težko pričakovani prijatelj v našem starem mestu!« »Oprostite, s kom imam čast?« »Mar me res niste spoznali? Sicer je pa to razumljivo, saj je od najinega srečanja minilo že dvajset let. Jaz si pa odlično zapomnim obraze. Pa tudi drugače sem dokaj obveščen o gostih našega mesta. Brazgotina na vašem vratu je dokaz, da se nisem zmotil. Prav takrat vas je močno udaril...« Profesorjevo srce je začelo divje utripati. Nekaj trenutkov ni mogel spraviti glasu iz sebe. Pred očmi se mu je prikazala tista strašna noč v gestapovskem poveljstvu. Zdaj se je tudi spomnil temnopoltega, suhljatega, skoraj plešastega človeka, ki ga je takrat, prav tako kakor sedaj, izzivalno opazoval. Bil je prevajalec v gestapu. Nemci so ga klicali Serge. Bil je prisoten tudi takrat, ko je padel udarec, ki mu je pustil brazgotino. SVET V MOZAIKU •: PSSST NEKEGA trgovca - iz Geesthachta v nemški pokrajini Schleswig-Holstein šo aretirali, ko so ga zalotili pijanega za volanom njegovega avtomobila. Pred sodnikom za prekrške se je branil, češ da žal zahteva njegov poklic, da s strankami večkrat, popije kak kozarček. Sodnik mu je svetoval, naj si najame šoferja, nakar jé obtoženec pojasnil svoje stališče tudi do .tega vprašahja: »Saj sem ga imel. Bil je pravi korenjak. Lahko je popil na dan 30 ali še več vrčkov piva} ne da bi se mu poznalo. 2al je umrl in nikakor ne morem najti kakega drugega podobnih kvalitet.« * V FRANCOSKEM filmskem tedniku je dal John Derek bivši mož Uršule Andress, ko ristne nasvete Jeanu-Paulu Belmondu, za katerega vse kaže, da bo njen bodoči mož. »Nikar ne bodi ljubosumen: Ursula je zvesta žena, vendar se hoče sem in tja prepričati, če je na področju zapeljevanja še v formi, in po-flirta z drugimi. — Bodi potrpežljiv z njenimi prijateljicami: rada ima poleg moža ves čas še koga drugega blizu Sebe. —■ Nikoli ne pokaži ženi, _da si utrujen ali zaspan: Ursula hoče večerjati zunaj in vsak večer plesati. Moža, ki rad ostaja zvečer doma, ne bo dolgo prenašala. — Ne pusti je voziti avtomobil: je zelo slaba šoferka, a tega noče ^priznati in vozi kot nora — Pripravi se, da te bo kdaj za nekaj dni brez pravega vzroka zapustila: sem in tja postane Ursula neznosna in se sama spravi na kak skrit kraj, kjer bo sama s seboj in je ne bo nihče motu.« JULIETTE |rr: žena francoskega dramatika Marcela Acharda, pravi: »V nedeljo ostanem vedno v Parizu. Zgodaj vstanem in se grem sprehajat v Tuilerije. Tako sem sama v teh prazničnih jutrih, da imam občutek, kot da sem francoska kraljica.« . X IGRALCA Richarda Johnsona, tistega, ki je leto dni zdržal v zakonu s Kirn Novak, srečujejo v Londonu s prijetno rjavolasko. Pred vhodom v . gledališče ga je intervjuval novinar in namignil tudi na spremljevalko, ljubezen, zakon in podobne reči. Johnson ga je potolažil: »Počasi, počasi, kar nič ne govorimo o zakonu: ne bodo me več ulovili. Pomislite na to, da se vsako jutro prebudim z vzklikom: ,Naj živi samski stan!’« X v dramsko umetnost. Prvi uspeh je dosegla RITA RENOIR, nekdanja striptizeta iz lokala Crazy Horse Saloon v Parizu, se je vrgla z delom »Z vetrom med veje borovca«, zdaj pa je glavna igralka v »Nesmrtnikih« Pierra Bourgeada. Vsak večer umre Rita na odru osemkrat. Naporno. Včasih se je bilo treba le enkrat sleči. Po dolgem premoru je ljubljanska televizija nadaljevala serijo »Dialogi o filmu«. Tokrat sla se Tom Tršar in Boštjan Hladnik pogovarjala o erotiki. Téma je bila zanimiva, Tršar in Hladnik sta nanizala celo vrsto ugotovitev in jih ilustrirala z odlomki iz filmov. V primerjavi s prvima dvema je bila tretja oddaja za nekaj stopenj boljša, ker je v določenih stvareh prišla do konca, v nekaterih pa se je zelo približala. dokončnim stališčem. Izredno je bilo tokrat vodstvo Angela Miladi-nova, ki se je za »dialoge« bolj potrudil kot za svoj »ekran«. Skoda le, da je bila oddaja pozno na sporedu, sai se je končala le nekaj minut pred polnočjo in je zato malokdo vzdržal pred televizorjem. — Torkova »Kulturna panorama« Sandija Čolnika je sicer pre cej daleč od stalnega koncepta oddaje oziroma od koncepta, ki smo ga vajeni, vendar pa je zaradi téme (restavratorska dela v cerkvicah viške občine) zanimiva in nekajkrat zelo poučna. ■— Med oddajami s kulturnega področja, ki jih je ljubljanska televizija predstavila v prejšnjem tednu, je hvale vredna uprizoritev »Lepe Vide« dr. Josipa Vos njaka_ Motiv dela je znan, po vsebini je krepko, po samem tekstu pa dostikrat skoraj melodramatično. Režiser Mirč Kragelj in glavni igralci (Marija Benkova, Rudi Kosmač, Ali Raner, El vira Kraljeva idr.) so dramo predstavili z veliko mero obzirnosti ter z bolj rutinirano kot čustveno igro. Številne gledalce je razočaralo ne deljsko popoldne. Pričakovanega dru gega dela »Ruskega čudeža« ni bilo, to pa zaradi nepotrebnih ponovitev oddaj, ki sta gotovo že prvič imeli dosti gledalcev. Takšen odnos do gledalcev je škodljiv. Med oddajami iz drugih studiov je treba posebej pohvaliti stvaritvi mladih beograjskih igralcev Nede Spasojevič in Miše Janketiča v sodobni Anou-ilhovi verziji »Evridike«. Igralca sta postala znana širši publiki predvsem zaradi televizije in njun vzpon je presenetljiv. — Novak Novak nadaljuje »Dežurno ulico«: včasih boljše, včasih slabše. Zadnjič je bil med boljšimi kot kritik poklicnega govorništva. — Serija »Ljubezen, ah, ljubezen« Aleksandra Popoviča je zanimiva, vendar ni jasno, zakaj so ji v Beogradu prilepili pridevnik »humoristična«. Primernejša bi bila v kakšnem drugem terminu, saj je večina Popovičevih abstraktno - absurdnih del prezahtevna za gledalca, ki se je že v soboto popoldne pripravil na zabavo in »možganski počitek«. STANE IVANC Vrnitev Farley Granger, ameriški filmski igralec (»Sepso«, »Tujca v vlaku« itd), je bil več kot deset let skoraj brez dela. Zdaj spet snema, vendar za televizijo. Partnerka precej postaranega Farleya Je Lee Bouvier, bolj znana kot princesa Lee Radziwill, sestra Jacqueline Kennedy. Novi te- levizijski film ima naslov »Laura«, snemajo ga v barvah v Londonu, druga dva igralca sta Robert Stack in George Sanders, prva epizoda pa bo na sporedu decembra. »Carmen« Avstrijska televizija je posnela Bizetovo opero »Carmen« v odlični izvedbi na salzburškem festivalu. Dirigent je bil Herbert von Karajan, Carmen je pela Grace Bumbry, Don Jpséja pa John Vickers. Samo ena ničla Reporter danske televizije Erik Jansen je bdi hudo presenečen, ko je pred domačimi vrati zagledal tuškega kmeta Mustafo z vso številno družino. Mustafe se je še dobro spomnil: ko je bil v Turčiji, je nairedil intervju -z njim, posmeje pa mu Je poslal honorar: 770 danskih kron ali .130.000 starih dinar: jev. Toda televizijsko računovodstvo se Je zmotilo za eno ničlo in poslalo Mustafi 7.700 kron. Pa si je mislil Mustafa: »Poskusil bom srečo v deželi, kjer že za nekaj besed dobiš toliko denarja.« Galileo Gallilei Režiserka Liliana Cavani je izbrala igralca, ki naj bi v televizijskem filmu prikazal lik velikega znanstvenika Galilea Gallileija. Odločila se je za Angleža Cyrila Cusaka, ki je igral poveljnika gasilcev v Truffautovem filmu »Fahrenheit 451«. Televizijski film bo italijansko-bolgarska koprodukcija, snemali ga bodo v Italiji in Bolgariji. Medtem ko bodo film v Italiji predvajali samo na televiziji, pa so se v Veliki Britaniji, Franciji, Svici, Zahodni Nemčiji in še nekaterih drugih deželah odločili za predvajanje v kino dvoranah. Jubilej Zagrebčanka Željka Markovič . Je najmlajša napovedovalka Televizije Zagreb, toda to velja samoi za njena leta. Sicer pa je Željka pred dnevi doživela desetletnico svojega delovanja na televiziji, tako da je kot napovedovalka najstarejša v Zagrebu. Nagrada za Rossellinija Italijanski filmski režiser Roberto Rosselini, ki je svojo zlato dobo doživel v času neoreallzma, je zadnje čase čedalje bolj televizijski { in francoski Pred kratkim je dobjl v Italiji nacionalno nagrado »Guglielmo Marconi« za svoj televizijski film »Kako Je Ludvik XIV prišel na oblast«, kä ga je posnel v Franciji. Predsednik žirije je bil pisatelj in televizijski kritik Achille Campanile. Nagrado »Guglielmo Marconi« podeljuje vsako leto za televizijsko stvaritev, ki se odlikuje z moralnimi, kulturnimi in družbenimi vrednotami. Sklad »Marconi« namerava skleniti pogodbo z RAI za snemanje televizijskega filma o živ ljenju in delu Guglielma Marconija, velikega italijanskega fizika m Nobelovega nagrajenca. Bomba Novinar Andrea Barbato in režiser Filippo De Luigi sta zdaj na Japonskem, kjer pripravljata epizodo za : I ijo »Cordialmente« (»Prisrčno«), ki je na sporedu RAI. Osrednji' del njune epizode bo obisk Hirošime in Nagasakija ter intervjuji s prebivalci, ki so preživeli atomski napad leta 1945. Veter Radio Beromünster v Svici je pred kratkim uvrstil na svoj spored radijsko dramo Smiljana Rozmana »Veter«. List »Neue Zürcher Zeitung« je delo pozdravil kot prispevek k dialogu med vzhodom in zahodom«. »Zunaj pred vrati« Pred dvajsetimi leti je umiri v Švici Wolfgang Borchert, znan kot predstavnik nemške generacije, ki jo je uničila vojna. Ob dvajsetletnici smrti je švicarska televizija posnela njegovo dramo »Zunaj pred vrati« za nemško jezikovno področje. Televizijska priredba zelo patetičnega dela o možu, ki se vrne domov po dolgih letih, ko so ga že vsi imeli za mrtvega, je bila za režiserja težko delo. »Aktualni pogovori« po švedsko Nastopi ministrov in politikov na televiziji so zmerom zanimiva reč, kar dokazujejo tudi »Aktualni pogovori« JRT. Toda nekatere dežele so šle v tem še naprej, morda najdlje švedska. Tam so ministri in politiki pravzaprav osrednje figure oziroma zvezde zabavnih (!) televizijskih oddaj V ssrvji petih oddaj sp nastopili predstavnik KP Hermanson, vodja konzerva-tivcev Holmberg, liberalec Beden, »poljedelec« Oblin ter -è- da — sam predsednik vlade Tage Erlander Pri tém se je premier tudi najbolje- izkazal. S komikoma, ki vodita oddajo, se je pogovarjal takò spretno, da sta mu komaj bila kos, na njuna vprašanja je recitiral stihe, potem pa mu je postalo vroče, ko je beseda nanesla na pornografski tisk Slekel je srajco in začel debatirati Ko se je poslovil, je držal pod pazduho kup pornografskih revij s »Playboyem« na vrhu. 2e drugega dne pa so Švedi gledali svojega premiera, ko je v parlamentu predlagal povišanje otroškega dodatka in so njegov predlog sprejeli. Tage Erlander je lah'rò silno smešen in silno resen. Z vseh strani RINGO STARR, bobnar iz ansambla »The Beatles«, bo konec jeseni spet pred filmsko kamero. Film se bo imenoval »Candy«, režiser bo francoski igralec Christian Marquand, glavna igralca bosta Richard Burton in Marlon Brando, snemati pa bodo začeli konec jeseni v Italiji. ADAMO išče pingvina, pa ne za vlogo v filmu, marveč za okras bazena pri svoji hi ši v Jemappesu v Belgiji. NANA MOSKURI bo kmalu rodila. Mož George Petsilas, ki igra kitaro v. ansamblu, ki spremlja Nano, si želi hčerko. Nana bi raje sina. FLORENCE BALLARD je zapustila ansambel »Supre-mes« in podpisala petletno pogodbo za solistične nastope. V ansamblu jo je takoj zamenjala Cindy Birdsong, ki je Florence tako podobna, kot da bi bili dekleti dvojčici. CLIFF RICHARD bo prihodnje leto predstavljal Veliko Britanijo na tekmovanju za najboljšo evrovizijsko popevko, ki bo 6. aprila. Upajo, da bo ravno tako uspešen kot letos Sandie Shaw. JOHNNY HALLYDAY se je konec oktobra hudo pone srečil z avtomobilom. Te dni je v prodaji njegova nova plošča, na kateri je glavna pesem »Amour d’été«. Zelo jo kupujejo, kar kaže, da je Hal-lyday še zmerom med najbolj popularnimi francoskimi pevci. ORNELLA VANONI: »Nerada mislim na jutri Ne vem. koliko let bom še pela. Pet, deset? Veni samo to, da se bom o pravem času umaknila.« Pol leta Pred šestimi meseci ni bil Al Bano nihče, danes pa v Italiji prodajo več njegovih plošč kot Mininih. Al Bano je majhen, debelušast in nosi skoraj štirioglate naočnike. Uspeh ga je tako presenetil, da se ga kar ne more privaditi. Tako na primer še zmeraj stanuje kot podnajemnik. Zasedena Mi Iva Italijanska pevka Milva je dolgo govorila, da bo zapustila zabavno glasbo in se posvetila operi. Zdaj je že stopila po novi poti: bolonjski Teatro Comunale ji je ponudil vlogo' v sodobni operi. Milva je ponudbo sprejela in je zdaj še bolj zaposlena. Razen nastopov na koncertih in v nočnih lokalih in showa na televiziji mora zdaj paziti, kdaj so predstave v bolonjski operi in milanskem Piccolo Teatru. V znamenitem milanskem gledališču Je Milva igralka v nekem Brechtovem delu. »Pentera di Gora« je naredila velik razvoj. Precejšnja Je tudi njena zunanja sprememba, predvsem po zaslugi lasulje. Pele Slavni »črni biser«, najboljši nogometaš na svetu Pele je začel pisati pesmi. Pred koncem leta bodo v Braziliji izdali nekaj plošč na 45 obratov, na katerih bodo najbolj znani brazilski pevci prepevali skladbe novopečenega skladatelja Peleja. Milijarde Frank .Sinatra je podpisal sijajno pogodbo z eno največjih televizijskih firm v Ameriki: dobil je sto milijard starih dinarjev za to, da bodo njegovo ime lahko izkoriščali v reklamne namene, dokler bo živel Frankie pripravlja novo ploščo (45 obratov), na kateri bosta skladbi »This town« in »This is my love.« San Remo Gianni Morandi, ki služi vojsko, bo za sanremski festival dobil pet dni dopusta Izja vil je, da bo dovolj, da bo z letalom priletel v San Re mo, odpel* svojo pesem in — zmagal. Pri tem veliko računa na svojega sodelavca, ki bo pél isto pesem. To ni nihče drug kot nekdanji veliki pevec calypsa Harry Belafon-te. Bor Bor Gostiša, ki mu pravijo »slovenski Paul Jones«, je za pustil ansambel »Mladi levi« in začel novo kariero kot so list. Najraje poje tako imenovani »romantični beat«. Njegovi največji uspehi: »There’s the kind of hush«, »A whiter shade of pale« in »Rapsodija«. Tencu v spomin Kmalu bo minilo leto dni, kar je italijanski pevec Luigi Tenco naredil samomor, ker njegova skladba ni uspela na sanremskem -festivalu. Njegova smrt je žalostno odjeknila v svetu zabavne glasbe, francoska' pbpevkarka Dali da pa je kot dobra Tencova prijateljica doživela živčni zlom. V spomin na Luigija Tenca, ki je bil posebnež v italijanski zabavni glasbi, je italijanska RCA izdala ploščo, na kateri sta njegovi pesmi (v njegovi izvedbi) »Io sono uno« in »Io vorrei essere là«. All You Need is Love (45 obratov, Jugoton) Še . zmerom nam je dobro v spominu prva svetovna televizijska oddaja »Naš svet«. eden naj večjih dosežkov teh nike in človeške, solidarnost.; Spominjamo se tudi da ie britanska televizija tedaj, pokazala svetu enega izmed najznačilnejših pojavov v syexu zabavne glasbe: ansamoej »The Beatles« Paul McCartney. John Lennon. Ringo Starr in George Harrison So ob tei priložnosti predstavili novo skladbo z značilnim naslovom All You need is Love — Potrebuješ samo ljubezen. Skladba že sodi med nova prizade vanja ansambla, ki so rodila uspehe s ploščo Stg. Pepper s Lonely Hearts Club Band, o kateri smo pisali pred kratkim. Melodija je prijetna, priredba duhovita: od uvodnih taktov Marsejeze do harmonikarske, orkestrske in tra bentarske spremljave. Vse V mejah okusa, saj bi se zadeva utegnila izpriditi v manj spretnih rokah Posnetek "je »živ«, torej so na ploščo ne posredno, prenesli izvedbo iz televizijske oddaje, ne da bi kaj rezali: na koncu tudi slišimo orkester, ko odpoveduje britanski prispevek v oddaji »Naš svet«. Dodatek k te) skladbi je prav tako delo Johna Lennona in Paula Mc Cartneya: Baby, You’re a Rich Man. Prav tako prijetna in domiselna skladba ž nekam škotskim prizvokom, kot da bi med petjem poslušal) dude. škoda le, da ima piosca zelo kičast ovitek, malomarno in v naglici zmešano sliko Sveta s pisanimi napisi. Ovitek ima celo oznako avtorja: »S. S. VII. 67«. STANE IVANC FILM GIULIETTA DEGLI SPIRITI ali Devet in poi Federica Fellinija. Spet v prazno zastrmljene dame, poltrite z nezdravo belino, frfotajočimi tcnčicami, klobuki najnenavadnejših oblik in razsežnosti. Njihovi pogledi so demonsko črno ob robljeni, njihovo življenje ena sama čarovnija: zdaj kličejo duhove, zdaj se zbirajo okoli potujoče vsevedke, ki »prerokuje» samo v najrazkošnejših okoliščinah in najrazkošnejšim pomoči potrebnim in radovednim in zdolgočase- nim. Kakšni so glasovi ljubezni? Ostudna ženščina izza belih tenštc govori o tej »obrti« s presledki, ki jih napolnjujejo glasovi, podobni bruhanju. Kot bogom lepi fantje, spremljevalci usihajočih umetnic, moški ukrivljenih nosov in piskajočih glasov in afektiranih kretenj. Med temi »ljudmi« pa Giulietta s svojimi duhovi, s spominom na svojega živahnega dedka z dolgo sivo brado, ki je nekoč sedel na letalo in se odpeljal v prelepo cirkuško ptesalko. Mala Giulietta, bleda, ker se pač ne lišpa, vedno v hlačah, majhnih japonskih klobukih. Mož? No, ukvarja se z različnimi prireditvami, organizira manekenske revije, sprejeme... Tako kot tudi Giulietta: prireja večere, zabave. Tako kot so seda, ki ima pa sploh po cele dneve in noči najnenavadnejše zabave v najnenavadnejših prostorih z najnenavadnejšimi gosti, ki počnejo najnenavadnejše reči na najnenavadnejše načine. G- 1-etim mož ni rikoli doma, pač pa vedn~' teleiohifa, Vara io Giulietta? Zivi s svojimi strahovi, z nunami, Id so jo hotele nekoč na odru sežgati v rdečem papirju in poslati v nebo, pa je priskočil dedek s parterja in jim preprečil vse to. Kako je torej Fellinijevi ženski, ki jo mož vara? Približno tako hudo, kot bi bilo Antonionijevi ali Fordovi ali Hlad nikovi ali Godardovi. Razlika je v tem, da je Fellinijeva junakinja pač felllm-jevska. In da živi v fellinijevskih barvnih fata morganah med fellinijevskimi duhovi — prikaznimi. Pa kaj mi vemo, kakšno je to sladko življenje!? LORD JIM. Peter O’Toole, modrook, plavolas, po romanu Josepha Conrada. Režiser in scenarist Richard Brooks. Bil je živliehja in pustolovščin Željan mia denič, ki so ga vsi radi imeli in ki so mu vsi zaupali. Nekoč je to zaupanje zapravil: trajalo je trenutek, ravno toliko, kolikor potrebuje strela, da udari na zemljo. In nihče od gledalcev zatorej ni pričakoval, da je Jim skočil s potapljajoče ladje, ker je tako hotel. Peklilo in skelelo aa je. hotel je popraviti, hotel se je odkupiti. In tu se začno njegove pisane pustolovščine, bitke, napete dogodivščine. Za malo večje otroke s še nepokvarjeno domišljijo. Odraslim pa je kar dolgčas. V. M. »Zakaj pa sončni krik, Boštjan Hladnik?« »Zakaj pa ne?! Ce bi bil na primer temni krik, bi bilo to nekaj drugega, ali ne.« »Da. Pa vseeno...« »Krik po svobodi, mladosti, po vsem, kar gre naprej, česar ne more nihče zadržati.« »Za kaj gre v filmu, na kratko?« »Saj filma ni mogoče pripovedovati.« »Pa vsebino, da bi ljudje vedeli vsaj približno, za kaj gre?« »Vsebino? Ce bi samo to povedal, bi bilo slišati zelo trapasto...« »Potem pa vsaj poanto?« »Sončni krik bo , groteska. Nekaj takega. Ce bo, to bomo šele videli.« Kadarkoli govorimo o jugoslovanskem »novem valu«, vedno in vztrajno navajamo: Boštjan Hladnik, Ples v dež-Ju. »Novi val Je zastarela reč. Vse preveč v eno smer gre. Prepričan sem, da se da SONČNI KRIK SLIKA LEVO: Boš-tjan Hladnik, režiser Sončnega krika-»Zakaj pa ne sončni ...?« (Foto Egon Kaše). DESNO ZGORAJ: Bojan Mark, junak Sončnega krika; osumljen kraje hladilnika z vsebino 500.000 dolarjev (foto Marjan Pfeifer). DESNO SPODAJ: Pozor! Snemanje! (foto Egon Kaše) —— temnih rečeh pripovedovati tudi drugače...« Hladnik bo o njih pripO' vedovai sončno, v barvah. Sončni krik na zunaj ni nič drugega kot ljubka in razgibana 'kriminalna zgodba, postavljena med dekleta, v šolo za oblikovanje, ob morje. »Kaj še menite o novem jugoslovanskem filmu?« »Toliko slišimo o avtorskem filmu. Avtorski film, pravim jaz, je treba posneti na 8 ali 16 milimetrov in ga potem pokazati svojim prijateljem; opremljenega z ustrezno razlago, seveda. Avtorski filmi, to so lahko amaterski filmi, ki so najčistejši filmi: njihovi avtorji so ekonomsko in duhovno čisto ne- odvisni, delajo za svoj denar in ne odgovarjajo nikomur. Kaj takega si lahko privoščita Fellini in Antonioni.« »Pa Sončni krik?« »Vidite torej: čemu bi ga razlagal? Bilo bi odveč.« »Zakaj tako dolgo niste snemali?« »V tujini sem posnel Erotikon in May-Britt. Doma pa. to so stare zgodbe.... Sicer pa mislim, da ima večina filmskih ljudi premalo znanja. Narediti film, to bi moralo biti tako, kot prirediti koncert. Za koncert moraš najprej znati igrati klavir ... Pri filmu ima vsakdo lahko koncert. Jaz bi si na primer ne upal ,malat’ abstraktno, če ne znam realistično!« Boštjan Hladnik je zdaj že posnel svoj Sončni krik, ki bo nared za kinematografe, upajmo, zadnje dni decembra letos. Glavne vloge v filmu bodo imeli: 16-letni dijak z Jesenic Bojan Mark, Angelca Hlebcetova, Zvone Šedlbauer, Vinko Hrastelj, Marjana Brecljeva, Anton Petje, Demeter Bitec, Maks Bajc, Marjan Hlastec, 250 deklet, 120 fantov... Direktor fotografije je Janez Kališnik, scena je delo inž. arh. Mirka Lipužiča, kostumi pa Irene Felicijan. »Bojan Mark, kako so vas, no, kako so te našli?« »Najprej sem samo spremljal prijatelja, ki je tudi kandidiral za vlogo. Potem pa sem si rekel: hočejo fanta, ki ima več kot 16 let, vsaj 175 cm, torej izpolnjujem pogoje, zakaj se jim ne bi pokazal tudi jaz.« »Kolikokrat nä mesec pa vam morajo pobeliti lase?« »Vsak teden enkrat!« Od poletja sem je Bojan tudi svoje filmske hlače prerasel, tako da so mu jih morali ob koncu snemanja krepko podaljšati. »In šola?« »Hja, to pa ne bo prijetno. Letos nisem bil še niti enkrat v šoli. Moral bom delati privatne izpite, da se bom lahko drugo leto vpisal naprej.« »Kaj pa pomembnost, slava?« »če sem važen, sem važen, ne da bi to hotel ali se tega zavedal.« »Pa 250 deklet ves čas okoli tebe?« »No, jasno, do nekaterih sem bolj prijazen kot do drugih...« »Bi nam ti povedal vsebino?« »Preganjata me dva gangsterja, ker mislita, da sem jima speljal 500.000 dolarjev. Ob priložnosti obletnice tovarne hladilnikov. Igram nerodnega fotografa v šoli za oblikovanje. Vsa dekleta so zaljubljena vame, toda ganeta me dve, ki zame žrtvujeta vsaka po eno rumeno nogavico. In zelo me prizadene, ko policijski inšpektor brcne ti nogavici...« Pa kaj bi z vsebino! VESNA MARINČIČ PAMETNA TAJNICA Iskal sem novo tajnico. Tokrat sem kotel dobiti izjemno pametno in inteligentno tajnico s solidno splošno izobrazbo, ki bi bila odlična daktilografka in zraven tega še prikupne zunanjosti. »Kako pametna je ta tajnica,« potem ugotavljajo stranke... »m kako pameten in inteligenten mora biti šele njen šef.« Vstopila je prva kandidatka. Bila je lepa in šarmantna. »Imel sem smolo s svojo zadnjo tajnico,« sem začel. »Bila je neumna kot noč. Sedai iščem razgledano žensko. S tako je delo veliko lažje, uspešnejše pa tudi prijetnejše. Zato bi vam rad postavil tri poskusna vprašanja, če dovolite?« »Prosim, prav rada.« »Kako se imenuje glavno mesto Norveške?« »Kopenhagen!« »Na žalost ste se zmotili. Oslo je glavno mesto. Sicer pa se lahko vsak zmoti.« »Na čem je bolehal Beethoven?« s ' »Nikoli ni imel denarja.« Postavil sem ji še tretje vprašanje: »Kaj razumete pod fjordom?« »Znano avtomobilsko znamko.« »Ne bo držalo. Verjetno ste menili ameriški avtomobil ,ford’. Fjord pa je del morja, ki se je zajedlo med strme obale kopnega,« sem jo podučil ter vstal. Trenutno se ne bi mogel odločiti za vas, dra- ga gospodična. Sicer pa sem si zapisal vaš naslov, če bo potrebno, vas bomo obvestili.« Druga je bila visoka, vitka plavolaska. Prišla je naravnost z nekega lepotnega tekmovanja, kjer ni imela sreče. »To delovno mesto je dokaj zahtevno...« sem začel. »Zato vam bom postavil tri vprašanja, če dovolite?« »Seveda, kar začnite!« je samozavestno odgovorila. »Kdo je komponist ,Vesele vdove’?« »Mozart!« »Ne. Mozart je skomponiral ,čarobno piščal’. Morda slučajno veste, kdo je za ,čarobno piščal’ napisal libreto?« »Ralph, Maria Siegel!« Postavil sem ji tretje vprašanje: »Kaj je to zefir?« »Nekakšno krilo za tople dni.« Tretja kandidatka je že čakala v predsobi. Povabil sem jo v svoj kabinet. Jezik se mi je zapletal, tako je bila lepa. Molče sem ji ponudil fotelj... K hudiču neumna vprašanja ... sem ■pomislil in sklenil, da jo bom vzel kar brez izpita. »Gospodična,« sem dejal. »Vi...« Ona pa je dvignila glavo in me prekinila: »Imela sem smolo s svojim zadnjim šefom. Bil je neumen kot noč. Zato iščem sedaj pametnega in inteligentnega šefa. Delo s takim človekom je veliko lažje, uspešnejše in tudi prijetnejše. Zato bi vam rada postavila tri vprašanja, če dovolite?« Ves presenečen sem se sesedel m stol. »O, prosim!« sem dejal zmedeno. »Kje in kdaj se je rodil Goethe?« »V Weimarju,« sem zajecljal. »Letnico sem pa pozabil.« »Leta 1749 in to v Frankfurtu... Drugo vprašanje: Na katerem otoku se je izkrcal Robinzon?« »Na Crusoeju,« sem se zaletel. Takoj sem spoznal, da sem ustrelil mino. »No, zdaj pa tretje, najlažje vprašanje: Kaj je to tonzura?« »To je tisto, kar imam na glavi « »Ni točno. Vi imate čisto mvaJino plešo.« Vstala je. »Ne morem se odločiti. Sicer si pa bom zapisala vaš naslov. Obveščeni boste pismeno, če bo potrebno.« Odšla je. Jaz pa sem nemo. obsedel in vsi moji upi so bili pokopani. Za tajnico sem vzel prvo naslednjo kandidatko, ki se bori s pravopisom, išče črke po tastaturi pisalnega stroja in vsak trenutek vdira v mojo pisarno (ne da bi potrkala), ker ne more razvozlati lastnega stenograma.. JO HANS RÖSSLER * — Srečo imate, ker bo pripeljal sanitetni vlak! ŠILCE GRENČICE ZA: Piranski odbornik se je na seji občinske skupščine razburil: »Poglejte plakate podjetja Slavnik. V kakšni slovenščini so natisnjeni. Srampta, da so javno izobešeni! Predlagam, da vse tiste, ki izobesijo tako popačene plakate, kaznujeiho tudi denarno. Poiščimo možnost in storimo to.« Ostali odborniki so pokimali z glavo. Predsedstvo seje V pralni stroj edino ker vsebuje OXYLAN KOLEDARJE mu je odgovorilo, da bodo proučili možnost... Potlej, po seji, pa smo sedeli v kavami. Vsi so se strinjali z odbornikom, hkrati pa pokazali na steno, kjer se je v vsej plastični lepoti v pravopisno pravilni italijanščini bleščal koledar. In tak koledar ne visi le v piranski kavami Tartini. Visi tudi v koprski kavami Loža in še v številnih drugih privatnih in družbenih gostiščih. Po vsej obali s sten opozarjajo nase italijanski koledarji, ki razen tega, da so ponedeljek zamenjali z lunedi itd. tudi nemške^ in švicarske firme propagirajo v italijanščini. Zaradi tega se ni oglasil še noben odbornik. Domačini so se na to že povsem privadili. Povsem drugače pa ti koledarji učinkujejo na popotnike, ki jih zanese na slovensko oba- lo. Nekateri se samo čudijo, nekateri pa tudi preklinjajo. - Gospa, vam lahko odstopimo sedež? J. V. Cici je že nekaj časa prehlajen. »Kdo pa bo ves dan kuhal čaj,« pravi njegova babica. Zato mu čaj, ki ga je skuhala že zjutraj, ves dan po malem nataka iz termovke. O Jesen in zima sta čas prehladov in marsikomu je termovka prišla prav; čajev ali drugih toplih pijač ne bo treba kar naprej kuhati, marveč jih boste lahko za dalj časa spravili v termovko. Topla pijača pa se bo prilegla tudi na zimskih izletih, če se bomo odpravili na smučanje ali pa samo na kratek avtomobilski izlet. Seveda so termovke uporabne tudi v poletnih dneh, ko v njih lahko hranimo hladno pijačo. Najbrž pa jo boste le bolj potrebovali zdaj, na pragu zime. Zato vam bo majhen nasvet, preden boste šli izbirat v trgovino, prišel prav. VZDRŽEVANJE KONSTANTNE TOPLOTE TEKOČINE Orion 10,5 dl Camping 8 dl Orion 4, 7 dl Orion 2,5 dl OHLAJANJE: Začetna temperatura 60«C 60°C 60«C 60»C po 3 urah 57.50C 58°C 57°C 550C po 6 urah 54»C 56®C 53°C 48°C po 12 urah 48*Ö 510C 46°C 41°C po 24 urah 41,5«C 45°C 36°C 30»C DGREVANJE: Začetna temperatura 8°C 8«C 8»C 8°C po 3 urah 8»C 8«C 9"C 9,5»C po 6 urah 9°C 8,5«C 10»C 10,5»C po 12 urah 10«C 9,5«C 11,5°C 13»C po 24 urah 11»C 11,5°C 13°C 14.50C Camping Naziv: Vacuum flask Camping Opis: termovka za shranjevanje pijač. Zmogljivost: 8 dl. Polnilna prostornina ni označena. Proizvajalec: Uvoz iz Poljske, prodaja Slovenija Šport Cena: 16,80 Ndin. IZDELAVA Ohišje steklenice je sestavljeno is dveh tesno se prilegajočih delov, od katerih je spodnji iz lakiranega aluminija, zgornji pa iz plastike. Tudi kozarec je plastičen in tvori z zgornjim delom ohišja celoto. Svetlo modro Ohišje je barvno ubrano in enostavnih oblik. Tesnjenje med ohišjem in notranjim delom je popolno. Steklenica je težka 490 gr, njena polnilna prostornina pa je 8dl. Na Idi uporabne prostornine pride 61.0 gr ohišja, kar pomeni, da tehta vsak deciliter tekočine, ki ga prenašamo, približno 161 gramov. Steklenico zapiramo s plutovinastim zamaškom, kar ni najbolje. Plastični rob ohišja pri vrhu, ki tesni steklenico, je oblikovan tako, da tvori tudi izlivni žleb. Zgornji in spodnji del ohišja sta med sèboj fiksno spojena, zato steklenega vložka v primeru, da se razbije, ne moremo zamenjati. Cena 1 dl uporabne prostornine steklenice je 2.10 Ndin. kvaliteta Konstantno temperaturo tekočine v steklenici zelo dobro bb-držimo. Tekočina, segreta na 60 » Celzija, se po 3 urah ohladi le za 2° C, po šestih urah za 4 ° C, po dvanajstih urah za 9 o C in po 24 urah za 15 ° Celzija. Tekočina, ohlajena na 8 ° C, se po 12 urah segreje le za 1.5 ° C in po 24 urah le za 2.5° Celzija. RAVNANJE Steklenico zelo lahko odpiramo in zapiramo. Bobovi so ustrezno zaobljeni. Steklenica stoji stabilno, če je prazna ali polna. Zaradi lzlivalnega žleba tekočino iz steklenice lahko prelivamo. Ohišje enostavno očistimo, notranjosti pa ni potrebno čistiti, saj se znotraj ne more nabirati umazanija. Ohišje ne rjavi. Prednosti Termovka Camping je dobro izdelana in preprosto oblikovana. Steklenica ima tudi izlivalni žleb. Bazmerje med uporabno prostornino in konstantnim vzdrževanjem toplote tekočine je odlično. Bavnanje s steklenico je enostavno. Cena je ugodna. Pomanjkljivosti Plutovinasti zamašek za zapiranje termovke ni najboljši. Steklenega vložka ne moremo zamenjati. Strokovna komisija Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva termovko CAMPING selo priporoča. ORION Naziv: Orion Opis: termovka za shranjevanje hladnih ali vročih pijač. Zmogljivost: 4,7 dl. Polnilna prostornina ni označena. Proizvajalec: uvoz, prodaja Slovenija šport. Cena: 10,00 Ndin IZDELAVA Ohišje steklenice je sestavljeno iz dveh delov, ki sta iz eloksira-nega aluminija. Kozarec je iz plastike in dobro oblikovan. Tes-njerije med ohišjem in notranjim delom ni najboljše, zato se tekočina pri prelivanju izliva in nabira v notranjosti ohišja. Steklenica je težka 255 gr. polnilna prostornina pa je 4.7 del. Na 1 dl uporabne prostornine pride le 53 gramov ohišja, kar pomeni, da vsak deciliter tekočine, ki ga prenašamo, tehta 153 gramov. Steklenico zapiramo z zamaškom iz plutovine, kar ni najbolje. Steklenica na vrhu nima izlivnega žleba. Stekleni vložek po potrebi zamenjamo. Cena 1 del uporabne prostornine steklenice je 2.12 Ndin. KVALITETA Konstantno temperaturo tekočine v steklenici dobro zadržimo. Voda, ogreta na 60 ° C, se po treh. urah ohladi za 3 ° C, po šestih urah za 7 ° C, po 12 urah za 14 ° C in po 24 urah za 24 ° Celzija. Voda, ohlajena na 8 ° C, se v stekleniči ogreje po šestih urah za 2 ° C,, po 12 urah za 3.5 “ C in po 24 urah za 5° Celzija. RAVNANJE Steklenico zelo enostavno zapremo in odpremo. Bohovi so ustrezno zaobljeni. Prazna kot tudi polna steklenica stabilno stoji. Tekočino iz steklenice pa zelo nerodno prelivamo. Ohišje očistimo enostavno, kot tudi notranjost steklenice, kjer se nabira umazanija. Ohišje ne rjavi. Termovka dobro vzdržuje' temperaturo hladnih in toplih pijač. Prednosti Stekleni vložek lahko zamenjamo. Steklenico zelo enostavno odpiramo in zapiramo. Cena je ugodna. Pomanjkljivosti Tesnjenje je slabo.. Plutovinasti zamašek ni najbolj primeren. Steklenica pri vrhu nima izlivnega žleba. Strokovna komisija Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva termovko OBION 4,7 dl priporoča. Orion Naziv: Orion Opis: termovka za shranjevanje hladnih ali vročih pijač. Zmogljivost: 2,5 dl Proizvajalec: uvoz, prodaja Slovenija šport. Cena: 10,00 Ndin IZDELAVA Ohišje steklenice je sestavljeno iz dveh delov, ki sta iz eloksi-ranega aluminija. Kozarec pa je' plastičen. Tesnjenje med ohišjem-in notranjim delom ni najboljše, zato se tekočina, ki se pri prelivanju izliva, nabira v notranjosti ohišja.. Steklenica je težka 200 gr, njena polnilna prostornina pa je 2.5 del. Na 1 del polnilne prostornine pride 80 gr ohišja, kar pomeni, da tehta vsak deciliter tekočine, ki ga prenašamo v steklenici, približno 180 gramov. Steklenica na vrhu nima izlivnega žleba. Steklenico zapiramo s plutovinastim zamaškom, kar ni najbolje. Stekleni vložek po potrebi zamenjamo. Cena 1 del uporabne prostornine steklenice je 4.00 Ndin,- kar je precej za takšno steklenico. KVALITETA Konstantne toplote tekočine y steklenici ne zadržimo najbolje. Voda, ogreta na 60 ° C, se po treh urah ohladi za 5 ° C, po šestih za 12 ° C, po dvanajstih urah za 19 ° C in po 24 urah za 30 ° C. Voda, ohlajena na 8 ° C, pa se po treh urah ogreje za 1.5 ° C, po šestih urah za 2.5 ° C, po dvanajstih urah za 5 ° C in po 24 urah za 6.5° Celzija. --------------► RAVNANJE Steklenico zelo enostavno zapiramo in odpiramo. Robovi so ustrezalo zaobljeni. Polna kot prazna steklenica stoji stabilno. Tekočino želo nerodno prelivamo iz steklenice, čiščenje pa je enostavno in ohišje ne rjavi. Prednosti Stekleni vložek lahko zamenjamo. Pomanjkljivosti Razmerje med težo ohišja na 1 del polnilne prostornine je zelo slabo. Tudi tesnjenje ni najboljše. Plutovinasti zamašek steklenice ne zapre dobro. Tekočino zelo nerodno prelivamo iz steklenice. Razen vsega tega pa je steklenica glede na uporabno prostornino predraga. Strokovna komisija Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva termovko ORION s prostornino 2.5 dl manj priporoča. 1 mm Steklenica Orion Naziv: Orion Opis: termovka za shranjevanje hladnih ali vročih pijač. Zmogljivost: 10,50 dl. Polnilna prostornina ni označena. Proizvajalec: Uvoz, prodaja Slovenijašport. Cena: 16,80 Ndin. IZDELAVA Ohišje steklenice je sestavljeno iz dveh delov, ki sta iz elok siranega aluminija. Kozarec in patentni zamašek pa sta iz plastike. Tesnjenje med ohišjem in notranjim delom ni najboljše, zato se tekočina, ki se pri prelivanju izliva, nabira v notranjosti ohišja. Steklenica je težka 490 gramov, polnilna prostornina pa je 10.5 dl. Na 1 dl uporabne prostornine pride 46.5 gr teže ohišja, kar pomeni, da vsak deciliter vode, ki ga prenašamo v steklenici, tehta približno 146 gramov. Steklenica na vrhu nima izlivnega žleba. Stekleni vložek pa lahko po potrebi zamenjamo. Cena za 1 dl uporabne prostornine steklenice je 1.60 Ndin. KVALITETA Konstantno toploto tekočine v steklenici dobro zadržimo. Voda, ki jo segrejemo na 60° C, se po treh urah v steklenici ORION shladi le za 2.5 ° C, po 6 urah za 6 « C, po 12 urah za 12 ° C in po 24 urah za 19.5 ° C Celzija. Poleti pa se voda, ohlajena na 8 ° C, po 12 urah segreje le za 2 ° C in po 24 urah za 3 ° Celzija. RAVNANJE Zaradi preširoke oblike kozarca v njegovem zgornjem delu steklenico zelo nerodno odpiramo in zapiramo. Ker je premer ohišja precejšen, steklenico tudi zelo neugodno primemo. Robovi, kjer se stikata spodnji in zgornji del ohišja, so zelo ostri, Steklenica ne stoji stabilno, kadar je prazna. Tekočino zelo nerodno prelivamo iz steklenice ali vanjo., Ohišje čistimo zelo enostavno. Tudi notranjost steklenice, kjer se lahko nabere umazanija, enostavno očistimo. Ohišje ne rjavi. Prednosti Patentni zamašek je dober. Razmerje med težo steklenice in uporabno prostornino je ugodno. Stekleni vložek lahko zamenjamo. Razmerje med uporabno prostornino in konstantnim vzdrževanjem toplote tekočine je dobro. Cena ni previsoka. Pomanjkljivosti Tesnjenje je slabo in ravnanje s steklenico ni najbolj ugodno. Strokovna komisija Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva termovko ORION priporoča. Se preden sem se ovedel, kaj sploh počnem, sem se sa-mogibno uklonil pritisku njegove roke na svojem ramenu in stopil v zijajočo črno praznino. Naslednji trenutek se je stena za menoj spet zaprla in obstal sem v popolni temi. Za-vreščal bi bil, a moje grlo je bilo še vedno krepko zadrgnjeno; edini zvok je prihajal iz mojih kolen', ki so se tresla v blaznem ritmu. Tako si torej tu, Larry Baker, mi je bodrilno prišepeta-val moj notranji jaz, na varnem si pred švistečim vragve-dikajem, trdno si zapečaten za tem zidom. In tedaj sem si iz vsega srca želel, da ne bi bil nikdar slišal za ime svojega najljubšega prijatelja Edgarja Allena Poeja, kaj šele, da bi bral njegova dela.. . I PRED PRAZNIKOM O NE POZABITE NOVE ŠTEVILKE TOVARIŠEVEGA : 7 , ÉÈ j , If IV L. r trije hišni vogali trije hišni vogali trije hišni ELEKTRIČNI ŽAR IN RAŽENJ Spoštovana Marija! Rada berem vašo rubriko. Prosim, da mi pomagate iz zagate. Na rokavu najlon, ske bluze imam madež zelene oljnate barve. Kako naj ga očistim? Bluze ne bi rada zavrgla. Za odgovor najlepša hvala! P. V. Madeže od oljnate barve se najlepše očisti s čistim terpentinom. Poskusite to tudi na svoji bluzi, vendar previdno, ker je najlon tanka in občutljiva tkanina. Prav malo napojite s terpentinom čisto belo krpo ali kosmič vpie in zelo narahlo drgnite po madežu. Ko do krpa umazana, jo zamenjate z novo. Pod tisti del rokava, kjer je madež, podložite med čiščenjem mehko, čisto belo krpo, da ne bo razmočena oljnata barva pronicala še na druga mesta. Po končanem čiščenju bluzo dobro operite v mlačni vodi in detergentu. Posebej zmencajte tisti del, kjer je bil madež, ker terpentin pušča rahlo mastno sled. Spoštovana Marija! Prosim, če bi v vaši rubriki lahko svetovali, kako se v avtomatičnem pralnem stroju najlepše operejo plenice. Prebrala sem že dosti člankov o pranju perila v pralnem stroju, vendar tega še nisem nikjer zasledila. Mislim, da vam bo za nasvet hvaležna marsikatera mamica. Iskrena hvala! S. G. Pranje plenic V avtomatičnem pralnem stroju se po mojem mnenju prav nič ne razlikuje od pranja drugega belega perila, le da je treba pokakane plenice, preden jih dcnete v pralni stroj, prej splakniti, saj je popolnoma jasno, da plenic, ki sc jih še drži otroško blato, ne smemo dati v stroj. Program pranja izbirate glede na to. koPko so plenice umazane. Vsekako^ ie treba izbrati tisti program pranja, pri katerem se perilo kuha v skoraj vreli vodi. Ni na po mojem mnenju potrebno nredpranje. saj plenice menjavamo vsakdan in so torej edina umazanija madeži od vode in blata. Z dobrim praškom ti madeži popolnoma izzginejo. Upam, da vam bo za prvo silo ta odgovor zadoščal, poskusila pa bom ob priložnosti oskrbeti še poseben sestavek o tem vprašanju. Draga Marija! Prosila bi za hiter nasvet. Kupila sem peč na gospodinjsko olje, imam pa težave z nabavo in shranjevanjem goriva. Gospo-dnijskega^olja potrebujem malo, ker ogrevam samo eno soho. Ali dostavlja Petrol tudi majhne količine? Hvala za odgovor in lep pozdrav od vaše bralke A. B Majhne količine gospodinjskega olia krhko nabavite na nekaterih bencinskih črnalkah, na primer v Šentvidu in na Viču. V trgovinah s plastičnimi posodami prodajajo kante nalašč za gospodinjsko olje. Takšno kanto zlahka pritrdite na ogrodje gospodinjskega vozička. S tem vam bo nabava goriva zelo olajšana, saj 'ahko pošljete po gorivo tudi šolarja. Kanto hranite na balkonu ali: v kakem prinmmem kotičku v stanovanju. Vsem prav lep pozdrav! Na našem trgu so lanes štedilniki z vgrajeno pripravo za pečenje jedi na žaru ali ražnju ter tudi posebne naprave različnih oblik in velikosti. Take štedilnike izdelujejo domači proizvajalci (GORENJE, KONTAKT), medtem ko so nam trenutno posebne električne naprave za pačenje na žaru na razpolago samo iz uvoza. Prednosti pripravljanja jedi na žaru: Pri pripravljanju jedi na žaru uporabljamo malo maščobe ali sploh nič, s čimer odpadejo dodatne,s večkrat nepotrebne kalorije. Tako je žar dobrodošel vsem, ki bi radi ostali ali postali vitki. To je še posebno pomembno za dietno prehrano. Jedi, pripravljene na žaru, so tudi mnogo bolj okusne kakor pečene. Pri pripravljanju jedi na žaru se uporablja malo soli, ker sé v kratkem procesu pripravljanja na žaru izgubi le malo mineralnih snovi. Kaj pomeni pripravljanje jedi na na žaru? To je »kuhanje« z infrardečimi žarki. Ti sevajo pretežno navpično na jed, ki jih absorbira in pretvarja v toploto. Proces kuhanja poteka od zunaj navznoter. Ta način pripravljanja jedi je edina metoda kuhanja, pri kateri nam ni potreben nosilec toplote, kakršen jé pri kuhanju voda, pri praženju maščoba ali pa pri pečenju zrak. Ker infaa rdeči žarki prodrejo le v globino 2 cm, uporabljamo pri takem pripravljanju jedi le ploske k?S3 (do 3 cm debeline), hm ^upravljanjem jed obračamo z reko' ali‘^avtomatično vrtečim ražnjem. Kaj je primemo za pripravljanje na žaru? Praviloma je primerno za priprav-J jan je na žaru vsé tisto,' kar sicer pečemo v ponvi: pio >:i, nepämrani kosi mesa, ribe, zelenjava ali sadje. Električno pripravo za pripravljanje na žaru lahko uporabljamo še za pripravljanje toasta, gratiniranje in pečenje visokih tort. M. D. Najnovejši električ ni štedilniki imaje tudi napravo za pečenje jedi na žaru. Ta je v pečici. Če pa štedilnik takšne naprave nima, lahko kupimo v naših trgovinah . uvožene aparate za pečenje z infra žarki. To so samostojni električ* ni aparati, ki, jih uporabljamo neod visno od štedilnika MOJSTER IVAČIČ IN NAŠE BRALKE ZA VAS. Svinjski repki po poljsko Svinjske repke pobrijemo z ostrim nožem, operemo jih, nato. še z vrélo vodo poparimo, odcedimo, še enkrat operemo, razsekamo na nekaj prstov . debele koščke, prilijemo tolikö vode, da so dobro pokriti in postavimo na štedilnik. Malo solimo, dodamo lovorov list, cel poper in grobo razrezano jušno zelenjavo, korenje, peterešilj in zeleno. Vse skupaj kuhamo do mehkega. Gasa kuhanja ne moremo točno določiti. Prav je, če pri nakupu zberemo repke približno enako starih' živali, ker bodo le tako enakomerno kuhani. Ko so repki kuhani, naj še nekaj časa stojijo, nato pa dodamo strok strtega česna, malo sesekljanega zelenega peteršilja, okisamo z vinom, dodamo nekaj na lističe razrezanih kislih' kumaric, razdelimo na globoke krožnike ali v primerne skledice. V vsako skledico potopimo še na koščke razrezano trdo kuhano jajce in postavimo na hladno, da se trdi. Pred serviranjem postavite na mizo še narezano čebulo, kis, olje in sol, morda še malo gorčice. K vsemu temu še domač črn ali ržen kruh. y : . . ‘ • V \ f\ Hren v omaki ' Potrebujemo žemljo, četrt litra kostne ali goveje juhe, korenino hrena, sol, dva dkg margarine, dve žlici kisle smetane. , . • Zemljo zrežemo na tanke rezine, zalijemo z juho in tako dolgo kuhamo, <— da se popolnoma razpusti. Nato dodamo nariban hren in sol. Preden ponudimo, —H Jjsr / dodamo še margarino in kislo smetano. . Cr—^ Nh...-'* MODNI SESTANKI PRI »ČAJU OB PETIH« Ljubljanska Modna hiša je spet začela s svojimi modnimi revijami v klubskih prostorih hotela Slon. Ljubljančani so se teh torkovih modnih sestankov že kar navadili in jih radi obiskujejo. Prijetno je enkrat na teden posedeti v toplih kavarniških prostorih in opazovati mlade manekenke, ki so videti vsakokrat, ko se pojavijo, kot bi jih »vzel iz škatlice«. Zadnja torkova modna revija je bila še posebej zanimiva, kor je bil drugi del revije posvečen pleteninam ANGORE in ALMIRE, ki so bile nedavno razstavljene na beograjskem sejmu »Moda v svetu« in so tam dobile precej priznanja in nagrad. Nad pleteninami ANGORE in ALMIRE se navdušujemo že vrsto let. Na vseh modnih prireditvah in sejmih nas znova presenetijo. ANGORA se je izkazala letos predvsem z izrednimi plašči in kompleti. Za komplet plašča in obleke je dobila »zlato košuto«. ALMIRA pa je pokazala predvsem izredno domiselno krojene in pletene obleke. Napovedovalka je obljubljala, da bodo prikazana oblačila kmalu v prodaji Res je, da vse novosti, ki jih gledamo na modnih prireditvah, niso za široko uporabo. Pripombe, ki se včasih slišijo, češ ta barva je presvetla, kroj je preveč ekstravaganten, to je samo za suhe, to bo gotovo zelo drago itd., so razumljive in umestne. Vsega si vsaka res ne more privoščiti. Vendar pa je prijetno takšne stvari pogledati. Človek dobi pri tem tudi marsikakšno idejo, navduši se nad modno barvo, zapomni si kakšno podrobnost, ki bo prišla zanj v poštev, naenkrat se mu posveti, kakšno pokrivalo naj kupi, kakšne škornje naj si nabavi, kaj naj dene okoli vratu. Takšne prireditve vzgajajo okus. In to je za oblačenje zelo važno. Posebno takrat, kadar moramo varčevati. Dober okus prihrani marsikak dinar. Vprvem delu modne revije pa je Modna hiša pokazala oblačila, ki jih že prodaja v svoji trgovini, in pa nekaj zanimivih ekskluzivnih modelov, ki bodo v kratkem naprodaj. O tem pa kaj več prihodnjič. To je komplet plašča in obleke, za katerega je ANGORA dobila na beograjskem sejmu »Zlato košuto«. Plašč je dvojno pleten, vzora podloge pa se ujema z vzorcem na obleki. O V dvomih Stara sem 17 let Sest mesecev sem ljubila fanta, toda potem je prišel dan, ki je vse spremenil Od tedaj sva le Še prijatelja. Sé vedno mi veliko pomeni, a čas gre naprej in odločila sem se, da ga pozabim. Spoznala sem drugega fanta, ki trenutno ne živi bil. zu mene Dopisujeva si. Zaupal mi je, da me ima rad in da mu vse pomenim, jaz pa do njega čutim le prijateljstvo, še vedno se mi v spomin vrača prvi fant. Ali naj svojega sedanjega prijatelja puščam v negotovosti, ali naj mu odkrito pišem, da mi nič ne pomeni? HELENA .Draga Helena, tebi veljajo številne besede, ki sem jih za pisala v odgovoru Tanji: Mislim na besede o prijateljstvu in o ljubezni, ki ju ne kaže zameniavaV. Ni treba prehitevati z ljubeznijo, ni treba podcenjevati pravega prijateljstva. Pozabi na prvega fanta. Spoštuj njegovo željo po prijateljstvu. Bodi odkrita, poštena in obzirna do svojega drugega prijatelja. Odkrito mu piši, da gojiš do njega globoka prijateljska čustva, da kaj več v sebi ne moreš čutiti. Nikar pa mu ne prenehaj pisati, naredila bi mu krivico in povzročila veliko bridkih ur. Pošteno mn povej, da se še slabo poznata, . da sta daleč narazen, da morata, preden si karkoli velikega obljubita, drug drugega bolje spoznati. Ne zapri mu vrat do sebe. Kajti veliko možnosti je, da ga boš po njegovi vrnitvi domov tudi ti lahko gledala z drugačnimi očmi, saj vama bodo va* jina pisma povedala veliko o vaju, spletla med vama vez zaupanja, ki bi jo oba pogrešala, če bi se pretrgala. Prijateljsko dopisovanje Moj prijatelj je pri vojakih. Nisva fant to dekle, le prijatelja sva. Redno sva si dopisovala vse do njegovega prihoda na dopust. Najino dopisovanje ni bila nikaka ljubezenska izpoved, le prijateljsko kramljanje. Ko pa je prišel na dopust, sva se videla le enkrat. Drugič ni več prišel in tudi od vojakov se mi ni več oglasil. Ali mu lahko jaz prva pišem ali pošljem vsaj pozdrave? Zanima me le, kaj je vzrok njegovemu molku? V. P. Draga prijateljica, Za njegov molk sta samo dva vzroka. Mogoče ga je zadržala in »prevzela« družba vrstnikov, ki so ga čakali in so ga hoteli imeti' le zase, mogoče je bil dom močnejša vez. V tem primeru je vzrok njegova slaba vest, ker se ni držal vajinega domenka. Mogoče pa je srečal drugo dekle, ki mu je bolj všeč, jo prosil za naslov in si dopisuje z njo. V nobenem primeru pa ni ravnal prav, ko je odšel brez sporočila in opravičila. Je to samo lahkomiselnost ali že nevljudnost? Na tvojem mestu mu ne bi pisala. Počakaj do novega leta in mu pošlji voščilo (v o Vojniči, na katero pripiši tudi svoj naslov, da ti pošta čestitko vrne, če je bil prestavljen v drug kraj). Videla boš, če bo odgovoril — to predvsem, kako. Čas za ljubezen Star sem 17 let. Povejte ml, če Je zdaj 4e čas, da začnem hoditi z dekleti.' Všeč ml Jo šestnajstletno dekle. Ne vem pa, Če sém ji jaz tudi všeč. Ali naj se ji približam in kako naj se ji približam? MARKU Dragi Marko, gotovo večkrat pokukaš v moj kotiček m v njem si že prebral, kaj menim o načinu za zbližan,je mladih ljudi. Moje načelo je: pnja* teljsko, nevsiljivo, vljudno. Kdo ve, kdaj je pravi čas za ljubezen? Leta gotovo odločajo v postavljanju tega mejnika, toda leta sama niso vse. Kadar začutiš v sebi simpatijo, drugačno od tistih, ki te povezu* jejo v prijateljskem krogu sošolcev in sošolk, kadar začneš razmišljati, kako bi uresničil svoje hrepenenje, tedaj se začenja pravi àas. čas mladostnega prijateljstva, ki je tesnejše in lepše, kot so tovariški stiki, pa vendar se ne čas prave, resne ljubezni, ki jo boš doumel in doživel, ko ti bodo leta prinesla zorenje. VRT - CVETJE - ZELENJE VRT V NOVEMBRU Srečanje s teboj, vsakdanjost Ali ni november zelo dolg mesec, čeprav je praznik na začetku ln na koncu? V naravi lahko opazujemo, kako listje odpada, cvetja skoro nikjer ni videti. Dnevi so kratki kratki. Je v takem vremenu sploh mogoče še kaj delati? O, da, v vrtu je vedno dovolj opraviti, tudi novembra. Rastlinam z balkonov smo našli primemo prezimovališče ali pa smo jih zavrgli. Pelargonije so se umirile in na prostem bi vsak čas pozeble. Petunije smo z zemljo vred vsuli na kompostni kup. Gorenjski nageljni bodo v zmerno toplem in svetlem prostoru poCakali do spomladi. Zalivamo jih le enkrat mesečno, pelargonije prav tako. Kakteje, ki so poleti na vročem soncu najsrečnejše, bodo tudi sedaj v okras. Razpostavimo jih po sobah in kuhinji. Ce na toplem zanje ni več prostora, poskrbimo, da bodo imele vsaj 5 stopinj Celzija, tudi v največjem mrazu. Zalivanje omejimo na najmanjšo količino. Enako ravnamo z agavami, ki smo jih imeli poleti na prostem. Na vrtičku je pa že vše prazno, kajne? Peteršilj, zelena ter por lahko ostanejo na vrtu do pomladi. Izpod snega bo začelo rasti zelenje za zgodnjo uporabo. Močne korenike radiča smo posadili v zaboj, kjer ga bomo silili. Do snega lahko ostane zunaj rdeče zelje, ohrovt in brstični ohrovt. Slednji je najbolj dober, ko male glavice nekoliko pre- mrznejo. V suhem vremenu še vedno lahko prekopavamo gredice, oziroma vrste. V težka tla kar sedaj podkopljemo gnoj, posebno če ni dobro preperel. Ce gnoja še nimamo, ga nabavimo, dokler zemljišče ni premokro za prevoze. Nekaj gnoja prisujemo tudi na kompostni kup, da bo zemlja bogatejša s hranilnimi snovmi. V zelenici še sadimo listopadna drevesa in grmičje. November je najprimernejši čas za sajenje rož. Ob saditvi jih visoko obsujemo, da so zavarovane pred mrazom. Trajnice in občutljivejše grmovnice obdamo z listjem zdravih dreves ali s praprotjo. Tako smo jih zavarovali pred mrazom. Z vrta pospravimo vsa propadla stebla, kocene in močnejše plevele ter jih zmečemo na kompostni kup. Kar je bolnega ali gnilega, prej sežgemo in posujemo po kompostu nàto pepel. Pred močo in mrazom pospravimo vse orodje in pripomočke pod streho. Četudi ne bo še mraza, kar zaščitimo debla in grmičevje pred zajcem in mišmi. Ce se bavite z razmnoževanjem okrasnih rastlin, je sedaj čas za lesnate potaknjence. Zabojček z mivko, kamor smo jih potaknili, postavimo v hladen prostor ali pód okno v zaprti gredi. Potaknjenci zimzelenih rastlin morajo biti v toplejšem prostoru. MINCA PRI ZOBOZDRAVNIKU Piškav zob mi ni in ni dal miru in me je skorajda prisilil, da sem se odpravila k zobozdravniku, čakalnica je bila prazna, le v kotu pri peči je sedela starejša ženska. Kar odleglo ji je, ko sem se pojavila jaz. Videti je bilo, da že dolgo čaka. Do branja tri leta starih revij ji ni bilo, zato pa je kot pes na kost čakala prvo žrtev za klepet. In ta žrtev sem bila jaz. * Najprej je začela prav previdno o vremenu, potem se je spomnila cen ozimnice, potem mi je govorila o svojih treh muckah, ki so se pravkar .skotile, in o psičku, ki zna vse, le govoriti ne. Pravzaprav meni ni bilo treba niti odgovarjati. Gospa je potrebovala samo zvestega 'poslušalca, ki bo pazil samo toliko, da med njeno »ofenzivo« ne bo zazdehal. Potem pa je začela govoriti, kako da so zdravniki pravzaprav reveži, ker hodijo k njim najrazličnejši ljudje, posebno pa še zobozdravniki, saj si ljudje tako zelo neredno čistijo zobe, celo takrat, ko se odpravljajo k zobozdravniku. »Pomislite, kakšni so nekateri ljudje! Da le morejo!« Ko je dobila pričakovani odgovor, se je spomnila na rojstni dan svoje svakinje, ki da je bil prejšnji dan in ki so ga sorodniki proslavili z izvrstnimi kolački, ki da jih je spekla njena svakinja, ki da se je učila kuhati na Dunaju pod Francem Jožefom. Medtem je potegnila iz torbe nekaj v svilen papir zavitega in ga razgrnila pred seboj. V papirju so bili kolački. »Veste, če takole kje čakam, postanem nekam slabotna in kar brž si moram s kakšno malenkostjo privezati dušo,« je rekla in hitela jesti krhke kolačke. Potem je prišla na vrsto. S polnimi usti je izginila v ordinaciji NEŽA OSTROVID Obzirnost Sest mesecev poznam svoje dekle, vem, da je tiha in sramežljiva. Priznala mi je, da je še nedolžna, ko pa je prišlo med nama do intimnih odnosov, sem bil zelo razočaran. Prepričan sem, da se ml je bila zlagala, ona pa Se vedno trdi, da sem jaz njen prvi fant. Zelo jo ljubdm in če bi mi poprej priznala, bi md bilo navsezadnje vseeno, boli, pa me občutek, da mi laže. Večkrat napeljem pogovor nato, toda ona mi noče odgovoriti. Kako naj se sporazumeva? Dragi J. Kot vsem, k! mi pišejo, moram tiidi vam odgovoriti v našem tedniku, zato ne zamerite, ker nisem ustregla vaši prošnji po pismenem odgovoru. Resnično upam, da sta se v času, v kar terem ste čakali na moje besede, z vašo deklico že pobotala in da je ne gnjavite več z zasliševanjem o njeni preteklosti. Kajti verjemite mi, da vprašanje, ali je bila nedolžna, preden vas je srečala, sploh na bistveno riasti ne, če zares tako gledate na to vpoca-sanje, kot ste mi pisali. 'Razumite, da je dozorela že mnogo prej, preden je vas spo-znala, da je lahko že vrsto let popolnoma samostojno odločala o svojih čustvih in dejanjih. Potem pa je spoznala vas, se v vas resnično zaljubila, kot ste sé vi vanjo, saj sta oba prav v tistih letih, v katerih se’porajajo trdne, zrele ljubezenske vezi med dvema človekoma. Ne mislite, da vam laže! Zapisali ste, da je tiha in sramežljiva. Kako naj vam torej govori o tem, kar je njeno največje breme, kar je njen najbolj oseben in verjetno ob novem čustvu do vras najbolj obžalovan spomin? V pravi ljubezni mora biti veliko zaupanja in obzirnosti. Bodite obzirni, ne silite vanjo, ne mučite je s svojo radovednostjo. Ko bo spoznala, da vam to vprašanje ne predstavlja takšnega problema, kot se ji zdi sedaj ob vsem vašem nagovarjanju k priznanju, vam bo mogoče sama povedala. Mogoče pravim, kajti povsem možno je, da vam že ves čas govori resnico in vam nima česa priznati, če vam je o sebi'povedala toliko, vedala tudi vse drugo. Kajti prizanje, ki vam kot ste mi napisali, bi vam prav gotovo po-ga je dala, je za dekle eno najbolj mučnih in težavnih priznanj. V njem glejte dokaz njene privrženosti in iskrenosti in imejte jo radi, kot čutite in kot zasluži. Preveč skrbi za kilograme Ko ste v Tovarišu objavili vaje za shuj-sanje, sem se jih takoj oprijela. Nehala sem tako rekoč tudi jesti. Sedaj pa ne vem, kaj je temu vzrok, ali telovadba ali stradanje. Občutek imam, da se zredim že v enem dnevu, če malo več pojem, pa četudi le sadje in zelenjavo. Nekaj časa še vzdržim z minimalno količino hrane, toda dolgo ne, sploh pa sedaj, ko se je začela šola. Prosim, objavite kakšen jedilnik za shiijšanje, kajti bojim se, da se bom spet zredila, če bom jedla normalno. SANDRA Draga Sandra, Okrog kilogramov si delaš veliko preveč skrbi, kot da so tvoj osrednji življenjski problem. Oblikovanja svoje postave si se lotila s preveliko vnemo, ki pa te utegne postaviti z dežja pod kap, kot sama čutiš. Kajti nihče še ni shujšal, kadar je prostovoljno stradal. Telo zahteva svoje. Po treh, štirih dneh pre-pičle hrane je naravnost, zahtevalo; da se krepko nasitiš in nadomestiš zamujeno. Najbolj zanesljiv recept za shujšanje je: red in zmernost v prehani. Kdo ti je rekel, da ne smeš jesti mesa? Pusto, to je nemastno meso, pečeno ž najmanjšo količino maščobe ali celo z lastnim sokom (na žaru) priporočajo prav vse diete. Jej redno, toda nikoli med glavnimi obroki, pazi le pri kruhu, slaščicah in preveč mastnih jedeh. Jedilnika ne morem objaviti. V skoraj vsaki knjigi kuharskih receptov je objavljena tudi kalorična vrednost posameznih živil. Ker se tako bojiš debelosti, boš imela čas in voljo, da sproti preračunaš, koliko kalorij vsebuje vsakdanja hrana; če jih je preveč, pa opusti katero jed ali si je privošči le majhen kos. Vse v redu Dragi Branko, iz vaših besed nisem razbrala nič, kar bi vas moralo skrbeti in vam greniti življenje. Prav gotovo ste popolnoma zdrav mlad moški. Grobe šale vaših kolègov naj vas ne jezijo in vznemirjajo, če boste ohranili ob zbadanju mirno kri, se bodo fantje kmalu naveličali. Namigovanje in opolzke besede pa so v okolju, v katerem živite sedaj, skorajda neizogibne, zato jih poskušajte preslišati. Starih navad ne boste spremenili. Ko se boste vrnili domov in si izbrali dekle oziroma ženo, bo vse v redu. Do tedaj -----------------► pa se ne prepuščajte slabosti, o kateri ste mi pisali. Poskušajte zbrati v sebi moč, otUoč-nost. Kot športniku vam to ne bo pretežko. Zavedajte se, da pušča ta slabost_ lahko resne posledice ter vpliva na vaše duševno in telesno zdravje. Na mostu v zrelost DRAGI R! Ne odgovarjam več osebno, upam, da boste našli moj odgovor v Tovarišu in ga spoznali kljub temu, da sem po vaši želji opustila ime. Zgodba , ki ste mi jo napisali o sebi m o svoji ljubezni, je sicer redka, a izjemna v življenju ni. Pogojena je z vašo mirno, tiho, nekoliko odmaknjeno naravo, s poklicem, ki sc mu želite posvetiti in ki vas privlači. Košček umetnika je v vas in z njim vred košček izredne subtilnosti, hrkosti, čustvenega zanosa, nebogljenosti v nekaterih suhoparnih, realnih življenjskih stvareh. Takšen značaj je blagoslov in nesreča obenem. A blagoslov je pomembnejši, saj brez teh nežnih čustvenfih silnic ni ustvarjalnega vzgiba, ki ga mora nositi v sebi vsak umetnik. Spremenili ste okolje, se poslovili od dijaškega življenja, si dokončno izbrali življenj- ski cilj. Stopili ste na most, ki vodi v življenjsko zrelost. Ozrite se z njega nazaj na minula leta. Nekoliko boleč bo za vas ta pogled, a prinesel vam bo mir in iztreznjenje. Zakaj še iščete načine in sredstva, s katerimi bi dekletu razkrili svoja globoka čustva? Verjemite mi: nobeno dekle ni tako kratkovidno, da ne bi v toliko letih spoznalo, da jo ima nekdo plaho in tiho rad. Navsezadnje ste ji tudi že pisali. In odgovor je bil prijateljski nasmeh. Nima pomena, da bi poskušali znova povedati to, kar ste dopovedovali skoraj deset let! Odgovor bo isti, nemara le še bolj neposreden in zato za vas bolj boleč. Sklenite krog svojega mladeniškega hrepenenja. Z obema nogama stopite v življenje, poskušajte živeti kot mlad, zrel mož, ki bo v svoj tihi krog preteklosti segel le še s svojo umetniško izpovedjo. »Ne jutri, temveč danes« Draga prijateljica, podpisala si se mi z imenom ene najljub-kejšib literarnih junakinj, z imenom tiste žene, ki je v svojem impulzivnem življenju tako po žensko značilno odložila sleherni zanjo pretežak, premučen ali predolgočasen problem z besedami: o tem bom razmislila jutri. Odgovarjam tebi, ki si se skrila za ime Scarlett O'Hara. Tvoje pismo pa mi je povedalo, da želiš ti ravnati drugače. Že danes in ne šele jutri moraš razmisliti o sebi in o svojem življenju. Kajti tvoja profesorica je imela popolnoma prav, ko ti je rekla, da mladostnih pubertetnih nepremišljenosti ni mogoče večno odpuščali. Začela si po njenem nasvetu in moje vrstice naj ti pomagajo napredovati v začetem delu. Ne razmišljaj o tem, kar je bilo. Bila si vesela razigranka in danes že veš, da si tedaj v življenju mislila preveč na sebe in premalo na druge. Glavni dokaz svojega poštenja, resnični dar ljubezni, ki ga da ljubeča ženska ljubljenemu človeku, si obranila. Hrani ga še naprej! Doživljaj in prijateljstvo, ki je zraslo iz njega, sprejmi kot dobrodošlo pomoč življenja, ki ti z njim pomaga iskati tvoje duhovno ravnotežje. V marsičem si ga že našla. Odkrito ti povem, da so tvoji pomisleki pravilni. Ne gre le za starostno razliko med vama in za porušeni zakon. Gre za jposledice njegovih prejšnjih doživetij in izkušenj, ki starostno razliko z različnim pogledom na življenje,} različnostjo vajinih želja in pričakovanj se boli večajo. Ti si želiš mladostne vedrine, optimizma, sproženega življenja in predvsem popolnoma naravno in pravilno, materinstva. Bojim se, da je v njegovem čustvu do tebe veliko nehotenega egoizma. Kaj si pravzaprav želi? Mlado, ljubko bitje, ki naj bi njemu in drugim dokazovalo, da še ni star, prestar za ljubezen. Zèli si krhek okras, ki se bo v monotoni vsakdanjosti življenja okrušil in izgubil lesk, če ga ne bo napajalo materinstvo. Po tvojih prijateljstvih z vrstniki tvojih let se ti zdi odnos do zrelega človeka nekaj novega in vrednejšega. Laska ti njegovo občudovanje, zapeljiva je misel na udobje, ki ti je pripravljen nuditi. Toda cena za to je previsoka. V to ceno je všteto tvoja odpoved materi, ki tako zelo zaupa vate, po rušenje njenih želja, opustitev tvojih ambicij- Odkrto povedano, s takšno poroko bi postala v bistvu situirana gospodinja. Kajti na nadaljnji studij, na poklicno delo, na materinstvo ne bi mogla misliti, življenje zate še ne sme postati zatišje, temveč zdrav, svež, krepek pr®* pih, v katerem boš ti sama usmerjala tokove tako, da boš vsem dokazala, kolibo zdravja, plemenitosti, poštenja in volje je v tebi. Najdi prave, obzirne, prijateljske besede, s katerimi boš pretrgala sedanjo čustveno zvezo. Najdi jih danes in ne šele jutri, kajti s tem fc* bo prihranjeno veliko težav, duševni stisk in najbrž tudi kesanja. Opazili smo še otroški sedeš (lesen) ki ga z jermenom pritrdimo na sani. k. deluje ga Elan in stane 28,50 N din, otri), ški sedež (aluminijast), ki ga privijemo na dvokolo, pa je vzhodnonemški in stane 9,10 N din. Za dečke do treh, štirih let pa prodajajo pri Kolesarju avtomobilčke z volanom in s pogonom na noge. Ohišje je iz plastične mase. Ti avtomobilčki so uvoženi iz Italije in stanejo 95,70 N din. Lepo darilo za dečka pa tudi za deklico je trikolo. Cena je 77,70 N din. Trikolesa ^ so italijanski izdelek. Bliža se čas, ko bo treba misliti na novoletna darila. Pri »Kolesarju« na Titovi cesti v Ljubljani smo opazili nekaj primernih daril za otroke. Nekatera smo fotografirali in povprašali za cene. Za nekoliko večje trikolo ali za manjše dvokolo pa je treba seči nekoliko glob-je v žep. Trikolo stane 149.50, dvokolo pa 268.75. Ndin. Trikolo je Mogoče preurediti v dvokolo. Za deklice do desetih let je voziček za punčke zelo lepo darilo. Voziček je uvožen iz Vzhodne Nemčije, je lepo in solidno izdelan ter stane 87,50 N dinarjev. Il Ut mm Jopič za avto iz umetnega usnja, ki ga izdelujejo že tudi naše tovarne. Podložen je s škotsko karirasto flanelo. Model Litrico Rim. O Športno eleganten jopič, iz blaga v barvi kamelje dlake. Zanimiv je nesimetričen ovratnik. Model LITRICO, tkanina SCOTLAND. Moški imajo radi športno modo, ki je lahko veliko bolj originalna, kot se spodobi za korektno mestno obleko. Tisti, ki imajo avtomobile, se hitreje odločijo za tričetrtinski plašč ali za daljši športni jopič kot za zimski plašč, ki je v avtu hitro neudoben. Za današnjo številko smo vam pripravili dva, kratka modela za avtomobiliste in posebno moderen dolg plašč, ki bo ugajal mladim, ki hodijo peš. Izberite in pokažite krojaču.