Leio IVe, štev. 46. V Celju, sobota dne 22« aprila 1922. Foitnina plaiana v gotovini. ^^^^^Hfl^^^^^ ^^^^^^^H ^KKI^^M ^^^^^^^A ^^^^^^^A ^^^^^^^V m^^^^^^K^^^^Bm^^ ^^I^^^^H ^l^^^^^^^A ^^^^Hflv ^^^^^^^K ^^^^^^H " " iWK^T-^i.'.T'-^^^^H^M Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo lctno 120 Din. — Oglasi za mm višine stolpca W p. Reklame med tekstom, esmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka stane 50 p. Izhaja vsak torek, čeirlek in soboto. Uredniätvo Strossmnjerjeva ul. št. 1, I. nadstr. Telefon St. 55. Upravnifitvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritličje. Telefon St. 6§. paa RaCun kr. poStnega čekovnega urada štev. 10.066. e=g 3r. Ivan SusteröiC: Moj odgovop. Klcrikalci. .ki v svojem Casopisju na najsuroveiši naein sknmi.io daunadan le.xnico in postenje, ki z gnojesn. blaiom in koiom ka/Ajo v kaloliškcin casopisju pot onemu verriemu ljudst\ a. kojemu T>i Pü liaiiku Cerkve na.i bili dobri vodniki i:i iičoniki. Ti klerikales moleo dunes kakor grobovi, na tcžke. strasne ulnoz- bc, iiinia bescd n.iih casopisjc, njil» voui- ielj inolči, lc na shoclih dajo od vcrnega Ijudstva odglasovati neko endno reso- liicijo proti dr. Sušteršiču. V naslednjem poglavje iz brošurc: Uspehi SLS v državi SHS. Ti uspelii leže ua poliu viumie in no- tranje politike. Na cnein in drugem ton- šOn same izgnbljenc bitke. Dva velika mrtvaška kamua sj ilvisata izven politič-nih mej naše osvo- * bojenc domovine in oznanjujeta za vsc ' case klenkaJiiü slavo: na cn„„ so svtti >mc ,Rapa11o«. a dri^i nosi naois ; Ko- roskj Plebiscit«. Rapallo! Koroseeva siranka odkks- nja odgovornost za ta diplomatieni po- lom. Navidezno imajo gnspodjü prav, l'cr niso bin vabljeni k temu pogrebu,' marvcč so še celo protestiraii zopcr ro polomijo — po ljubljaiiskili nlicali. Toda pred sodniin stolom zgodovine uus^n »aroda nosi Koroseeva stnmka narav- "<)st odločilno soodgovornost /a rapall- w> katastrofo. Spora/umimo so pred ««„, „ Jliu šiio vcljavnth naeelih poÜtiene odgovor- nosti. Politična stranka ni sanio' od*o- vorna za svoja pozitivna dejanja, toiii- vcč tudi za to, kar jc storiti dolžna, kar pa storiti opusti kljub dani priliki za sp-oimtev te dolžnosti. PosleJnja odgo- vornost postane posebno tcžka, kaclar ima stranka v rokah držiivno oblast ah" kos te oblasti. z eno besedo.: kadar scdl pri kriniki uarodncga čolniča. Ob prcobratu je bila klerikulna stranka mcrodajna stranka Slovenije. V I luenih rokah je bila usoda :iaše sloven- skc domovine. V narodni vladi Sloven?- je je iiuela absolntno vcčino, na eelu Je stal nieii verdn pristaš, Njen merodajen vpliv jc pa segal še dalcč preko sloven- skili mej, kajti njen načelnik je bil ceTo predscdnik Narodiicga Veen v ZaRTcTin. ¦najmcrodajnejsc korporacije >;:i vlaclo ecle nelvdaj habsburskc Jngoslavijc, od i")rint pa do laške meje. Hr. Korošcuv merodajni vpliv je tedaj obsetfal v oncm najodloeilnejšeni časn cela Slovonije, Hivatsko in Slavotiijo. Dalmacjjo. Bo- sno in lieree.viovino. Tako visi.'ko ^a je vr^lo valovk' svelovnexa preobrata! Zato je pa nosil tndi od.^ovornosr. ka- krsne še nikdar popre.i ni bil nosil sin slovenske matere. Ta polozaj je na.šel prakticni izraz v teni, da je Korošec postal podpreil- scdnik prvega jnjioslovanske.na minisir- stva \- Belffradu. 2aliboff: Višek utfleda in mogočno- sii te stranke je bil zaetio visek njene nesposobnosti za vodstvo javnili zadev našcKa naroda, višek uiene težke \\n- rodnc krivde! Vsc, kar je potem sledilo do danasnjetfa dne, je posledica te tei?- ke. prdcžke krivde. Kako pa je porabila SLS svojo pro- ii.inentno po/Jeijo v dr/.avi za blaj?or naroda? V Parizu so sc zbir;,!i državniki zmaKoslavnili narodov, da zarisejo no- vo lice sveta in odloei.io tiuii o nsocii —- nasejea naroda. Priceia .se je mirovna konferenca. Tudi nas narod je bil tako sieeen, da je štel med zmaKoslavne narode in v njega sestavnejn deJn. v Slovcniji, je b!- la Knrošceva stranka nesporno vlada- joea stranka, pole« tesa pa se sovlada- )')ca stranka v Bcljfradu. A ta stranka je bila edina vladajoea stranka eclega sveta, ki je bila na niivovui konferenci dosledno - odsotiui. Klerikalna stranka bi bila s svojim itplivoni takrat z lahkoto izposlovala. da bi bila v mirovni delesraeiji SHS prV- liierno zastopana in da bi bil ujen jtclav- ni reprezentant ncposrecino med delej,rR- ti polnomoeniki nase di/.ave..Nadalje }c iniela zasigurati si odloiiilni upliv v mi- rovni delcgaciii SHS sledc pogajanja slovenskih meja, ne samo napram Italiji. teinvee tndi napram Avstriji in Ojjrski. skratka na vsc strani. Nobene.^a dvoma /ii, da bi bili srbski politiki na vs<2 to ]>ristali, saj bi jim bilo le Ijubo, ec bi bila prevzela iz vsega početka neposreclno odRovornost za te nepri.ictnc stvari vo- dilna stranka ueposredno prizadetc^a. ljudstva. Toda zdi se, da se je vodstvo Koro.ščeve stranke ravno te odgovor- nosti zbalo, torej odgovoniosti, ki jc bila njihova sicer težka a časliia dolžnost Tn sicer tako mijiia in absointno impcra- tivna dolžnost, da jim je, Ce so jo od- kianjali, ostajala le še ena dolžnost; oil- stopiti si)loli od vodilne vioKc tudi ilo- nia, v Belgradu kakor v Liubljani! le od^ovornosti se nikdar ne otrcse pred sodnini stolom naše naroune z^odt-vinc; ta odgovornost ostaue pribita za vsc Case na lirbtu te stranke. Mjo. \' prvi vrsti. zadene poKlavitna krivua za prc- komcrno zmanjšanje in obrezanje naše domovine. za iz^ubijeni va.i- V Parizu, na mirovni komerenei, je biio delati. trajno in vztraino, račniiR- ioe z danim položajeni, omejujoe se na doscc?ljivo in brez strahu pred odtfovov- nostjo za neobhodne žrtve, ec so pravo- easne žrtve omojiočile rešiti. kar se je s]>loli še rešiti dalo. Ha, t:> jc bila do!2- nost vladajoče klerikalne stranke, tak- rat še prcdslavnice večine slovcnskcjvn ljudstva. Vsa tcža njenc krivde je evi- dentna. ee se upoštcvaio jasne cinjeniec. (1. Nikola Pašič je bil v Parizu, Kot uaeelnik mirovne dele^acije SMS, po svoji lastni izjavi za to, da se spreimc Wilsoiiova mejna crta, ki nani ]e dala Postojno in Idriio in ise del Istre. To dc- la cast g. Pašiču, ki je presojal polozaj trezno in pametno. Da bi bil polnomo- čcn dclcgat SLS i>ri tej priliki v iaienn večinc slovcnskcga ljudstva i/javil. da sc pridružujc PaSicu in da naj se v tcm zniislu zakljuei -- nobene.^a dvoma ni. da bi bila danes Postoina in Idrija nasa. Srbski državniki bi bili srečni, da bi biio tc zadevc koncc. Srbi in Crnogorci W Ivli :¦• :-\\ nr.i.Johifv.c Skadv;i. ki ic zdaj tudi izgiibljen. a •nw-i-Aw, vj \n\/At.\i^i za tako inicijativo je bilo treba mnogo moskexa po^uma in tiste ^lobokc nrav- ne resnobe, ki mora diO.iti d'*žavnikn. Kjc pa jc bil ta klerikalni državnik? Po- palarnost je Jo pa reč in vsakemu, ki jo inia, silno n^aia. To pa razločuje denia- Roga in polUikastra od resnega, vestne- Ka politika ui državnlka, da sleitnji tve- sa tudi svoio popularnost. čc spo/na* da je potrebno v korist domovine — i»rvl pa žrtvu.ie brez poinisleka svoji« dotua- viuo v korist svoii resnični all fuiniišlje- n\ popularnosth In koroški plebiscit! Ta nyrodna ka- tastrofa je pa kar ncposredno, pozitivno delo SLS. Tu je bila ta stranka stalno prezentna v najintenzivneisem ymisin besede. Prva pogreska ic bila tudi v tcm o- ziru storjena na mirovni konferenci v I'arizu. <]. Pašic je v sknpšeini povedal, da bi bili slovenski Korotan lahko dobjFi v Parizu brez plebisüta. Kdo ic kriv, Ja sc ič ta zadeva v Parizn tako tcmeliitu /avozila? Pašie prav koiüvü mo, ker zanj ui bilo uiti i>ajiuaiijše«a lazloga. odkloniti tako moznost. Ovira je zmno- gla priti le od bližc prizadcte strani, Kle- rikalna stranka >e brilirala s svojo oa- soinostjo v Parizu in tedai nosi stvan:o odgovornost ali vsaj soodxovornost /.a to zamujeno priliko. Iz okoliščin sc pa da sklepati, da ie bila slovenska vladu naravnost vprašana od bclRrajske vla- dc, kaj misli v tej zadev:. hi zelo vcrjet- no je, da jc slovenska via da dala slede- co infonnacijo: O ugodücm izidu plcbls- eita v prvi eoni ne more biti dvoma in znwiK'a v prvi coin" riain obeta skoraj si- Kiirnost zmaKc v drusi coui in —- Ceio- vee bo nas. Dobiti Celovec ie bila paro- la — in izgubilo sc ic vsc. Pamet je velevala, w.eti v Pnv)/.u kar se jc nudilo: Slovenski Korotan. I'Ol/.nost vodilne slovensk-: stranke ie pa bila, zahtevati, da sc to sprejinc in ne loviti vrabca na stroJii, ko je dr^ala goloba v roki. Na Čelu slovenske vlade je stal v obeli odJočihiih dobah koroški specija- list, zgodovinska ironija jo vrgla Jr. Hrcjcu v naročje slovenski Korotan. 1 u .tea imaŠ in drži ga! Usoda in dv. Koro- sec sta mu dala v rokc vso oblast v slo- vcnskein Korotanu. Uprava. uradnistvo. žandarji in vojaštvo. državnu blagajna in ljudska prehrajui, sola in lisk ••¦- z eno steje, kar daje upfiv'in nioč bnf^Hemli vodnikii, vsc je bilo združeno v njego- vili rokah. Treba ie bilo vsu ta srcdstvÄ lo modro porabiti... Dan plcbiscita je imel biti dan priznanja, častni dan /a nekdanjega1 tako požrtvovalneua vodi- telia koroških Slovencev. Liudstvo k* imelo svobodno izreči svoio sodbo. In izreklo io Jc. Pud sardonskini posinehoin cole Kvropc je slovenski Korotan, po svoji ia'stni samoodloebi. šel v iiemško Av- strijo! In uspehi SLS na polju notranic po- liiikc? Ne ptesojam strank po šlevilu vo- Ulcev, ki iili po razmerah čiisa vlovijo zase in kar meniava od dne do due — temveč izključuo po tcm. kar ätranka stori za Javni blagor, za liudstvo, za splosnost. V tern pogledu pa zna&ilo sa- ALIM1ONSK DAUDET: Pžjpeževa limla. (Iz francoščine.) Izined vseh lepih pripovecll:, prav- ljic in pregovorov, katere pripovedujejo >iasi kmetje v Provcnci ne veni za no- beno, ki bi bila bolj slikovita in izrazita Wikor naslednja. Petnaist milj okrog mojexa mlina pravijo ljildje, čc jjovore o kaketn inašeevalncm človeku: >Tcmu «¦tovekii ne zaiipajte!.-. Tak jc kakor P.ipeževa nuila, ki pazi sedem lei ua tre- nuiek. da udari z nogo.« Dolgo easa sem iskal, odkod bi lz- lii,jal ta pregovor, Kaj je pravzaprav s to papczev-o mulo in njenim udarcem. Nihče me1 in mogcl poueiti, niti France Mamai. moj igralec ua piščalko, ki je znal vsc provenealske pravljicc' France misli kakor jaz, da mora biti kje kaka ¦stara kronika, Id pripoveduje kaj o A- vignonu, vendar o tern ni mL slisal go- voriti. »Tega nc bodcte dobili drugje kn- ^or v kiijižnici murnov,« mi ic rckcl >;tari ijjralec ter se smejal. Mlsel sc mi ni zdcla slaba in ker ie ^Hiižiiica murnov^ pri mojih vratih, sein S©1 kr se zakleni] za osem dni. To je endovita kniižnica, krasno urejetia. od- prta pesjiikom noč in dan, strcžejo v njcj mail knjižniearji, ki vain godejo nc- prestnno. Preživel scm tu nekaj veselih dni. Jskal sem en teden in posreeilo se n'li jc najli. kar sem žclel, povest o pa- pcževi niiili in ydareu z nogo Cez sedem let. Pripovcdka je lepa, čeprav malo naivua. Povcda! io yam bodem tako.. kakor sem jo bral \ri'rni y\\\ir;<\ v vjn- lem rokopisu. Kdor ni videl Avigtiona za Casa pa- pežev ni nič videl. Za veselje, za vži- vanjc, za zabavanje. za svečanosli m bilo nobencga mesta bolj vnetega. Od jutra do vecera so se vršile proccsije. prihajali so roinarji. ix)ta so bila potre- scna s cvetlicami, po Rhöni so sc pripc- Iiali karclinali, zastavc so plapolale v vetru, papeževi vojaki so prepcvali 1a- tinsko po trgih. Okrog velikc papeževc palace so bile stisnjene hišc, kakor ce- bclc okTog panja. Stanovali so tu izde- lovalci draguljev in ccrkvenega orodja. Zvonovi so zvonili, godbe so igrale, ljudstvo pa je rajalo in plcsalo, ker pri uas, kadar so ljudjc zadovolini plcšejo. Ker so pa bile v onem času lilice prc- ozke, so sc spravili godci na Avigno»- ski most in tarn se jc plesalo noč in dan kar naprej.. • Oj, srečni čas, srečno mesto, Iialcbardc nLso rezale, v držav- m'h jecah so postrcgli z vhiom, nič raz- i>orov, nobenc vojske... Gleite kako so papcži vladali ljudstvo, zakaj so jih po- znejc tako pogrešali! .* i/ it Posebno jc bil priljubljen starčck, ki so ga nazivali Bonifaca. Ko jc umrl, koliko solz je pretoeil ves Avignon. Bil ic prijazen, prikupljiv knez. Kako sc vam jc dobrohotno smejal, ko je jaltal na svoji muli. Ce ste šli niimo njega, čc ste bili siromak ali bogatiii, vam jc vlju- dno podelil blagoslov. Res pravi pro- vencanski papež, s finim nasmchom krog nstuic. z vcjico niarjolana na kapi. Una posebnost jc bila, ki jo je imel ta dobri oee, to je bil njegov vinograd — majhen vinograd, ki ga je zasadil sain tri milje od Avignona. nv.vd miTtami Chateau-Neufa. Vsako ncdcljo, ko jc šel i)Ci veeei- nic, so spoštovanega moža obiskali. Ko je bil v vmogradu, sedcč na toplcm solncu s. svojo mulo ob strani, obkoljen od svojih kardinalov, jc dal odpreti stc- klenico najfincjšega vina — to dobro vino, rubinovc barve, ki se ie imenova- lo Chäteau-Neuf — pokušal ga jc po kapljicah, pri tern pa opazoval svoj vi- nograd z zadovoljnim obrazom.. Ko jc bila stcklenica prazna in se ie dan na- gibal, jc odšcl veselo v mesto v sprem- stvu eclega kapitelja. Cez Avignonski most je jahal sredi godcev in picsalccv, njegova mula Pa zaslišavši godbo, je začela poskakovati, on je pa po taktu prikimaval s kapico, nad čenmr so se njcgovi kardinali zcJo zgražali, ljudstvo ga je pozdravljalo in govorilo: «Dobri knez, izvrstni papež!« * ¦ * Pokg vinograda Chateau-Ncui ]<= ljubil papež najbolj na svetu svojo mu- lo. Dobri mož je bil popoinoHia' zarukan v to žival. Vsaki vecer pTedno se ie vks gel, je šel poglcdat, če ie njen lilcv do- bro zaprt, če ima dovolj v iaslih. Niküar ni vstal od obeda, da bi nc dal pripraviti bola iz vina po irancosko z veliko množino sladkorja hi dišav ter ga Je po- ncscl sam, kljub opazkam kardinalov —- muli. Povdariti moraino, da jc biln žival vredna tega. Bi!a jc krasna, svitle cine dlakc, nrnih nog, ponosno ie dvigala svoio malo glavo, bila .ic krotka kakor angel, naivnih oči, svoja dolga uScsa je prcmikala neprcstano. Cell Avignon io jc snoštoval, ko je §Ia po mestnih ulicali. Nieno nedolžiu) obnašanje ie hotel pr> skusiti Tistct Vcdenc. (Dalje -prill.) Stran 2. N OVA DOB A Stev. 46 ,««ie m^.vaUne pohod klerikalne stranke. Na.5 pove ia stranka saina. kajl je «na vstvarila pozitivncga za Ijudski Magor, Ena zaslugo jim priznavam brez o- vinka: Spoznali so Še pnivoeasno, da se avstri'jska laclja potaplja in odložili so v pravem časn svoj dotlei vedno svetli ^vstrt.isk« patriotizem, na kar so ncmalo ponosni. Žal, da moram ta ponos neko- !iko spraviti v sklad z realnostjo. Prvc zapuste potapljajočo ladi.io — podgane. Kapitän pa ostane na krovn in se po- srezne s svojo ladi.io.------— * * * Francozi uveljavijajo za politiko sck, ki izraža misel, da jc v politiki po- grcška, napaka, zmota, hu.iša kot hudo- dclstvo. Ne 'da se tajiti, da težkc." polr- tične zmote rodijo posledice, ki so hujše kot posledicc kojegakoli zločina. Težkc ¦jjoiltične zmote poženo ceie narode v fnizerijo in snirt. Znani gospodic v SLS So žaKbog imeli preveč priüke za politl- fcne napake; storili so žal vsako tiapako, ki jim je sploh mogoča bila. Kna napaka ie rodila drugo in vsc je šlo doslodno v slabše. Žrtev je razdrapano, razkosano >u potrto slownsko ljudstvo. Zdrav8tvena vzgoja mladine. (Dalje.) Ciijnio drugo plat zvona! Vzgojna bilanca šolske dobe izkazuje titdi päsiva ii ta pasiva zadevajo zdravje otrok. Sola v celoti kot taka je dancs tudi tiaprava, ki ne skrbi in ne more skrbcti v.a telesni dobrobit naše decc, ki celo ovira zdrav razvoj in zdravo rast otro- Skega telesa. Naj to trditev utcmclju- bm! Dolga doba šolaiija s preiežuo smerio umstvenega razvoia. ovira koji- kor toliko zdrav telesni razvoj in ker Je irxlrav razvoj niožganov odvisen oct splošncga zdravja, ovira doslcdno tncl! .¦'drav razvoj dnha. V Ijndski šoli se začcnja za otroka re strogi red, ki pa ni vcdno v skladu * viahtevami zdravja. .Učencem so.prcd- pisane dolžnostU prr>^-"- z^u'w. •.- ,.,c.*i ion. Udmerjen nth je cas. Otrok, ki ie užTval doslej vscstransko prostost je vjet v kletki. Otrok te dobc ie zelo žt- vahen, nemiren, zvedav, hitro ntnidljiv In naveličan. V šoli mora urn za uro tnirno sedeti in lepo poslušali in paziti, prikovan na šolsko klop. Otrok v teh le- Cih je kot živo srebro. a se niora obna- sati kot kip iz kamna, kot petrificiran angeljček na grobu ali oltariu. Bije se v Soli večni boj med m la dim loplirn živlic- njem in strogo rednostjo, boj brcz upa zmage, ki nagiba enkrat na to, drugc- ki'ütl na ono stran. Revezi so potent učitelji, reveži učenci. Ako se otrok nc odpove prirojeni, tako Ijnbi živahnosti, velja za porednega, neposlušncga učcn- ca, nakoplje si nevoljo učitelia. najsibo v ostalem še tako srčkan otrok. še tako scanesljiv ueenec. Cc pa zonet ncitclj Ie malo popusti v strogi disciplini, nui zrase otroška živahnost preko glave in ves red in uspch v šoli se raznrši v nič. Poleg sedenia v Solah, poleg mirnega zadržanja, so še druge škode. ki jih. po- vzroča šolski obisk na zdravie učeucev. Hoja v šolo ob vsakem vremcnu, v zim- Skem easu, iz oddaljenih vasi. nakopičc- vanje otrok v vclikem številu. v zaprtih prostorih, v pokvarjcncm zraku; zana- Šanje nalezljivih bolezni v solo. Ker je sola nstanova za izobrazbo otrok tekom dolgih let, ker niora otrok vsa ta leta večinoma presedetl v šoli In ker znamo, da ie trains) sedenic v tej do- bi škodljivo z'dravju in da jc vsaka Sko- da tem hujša, čim dalje da traja, mora- tno v danili raznierah iskati srcdstva, kako bi bilo temu odpomoči. Uvažcvatf moramo, da se tctesnim Skodam prl- druži utrujenost duha, cc so otroški možgani zaposlcni predolgo. Zakonodaja skuša priti mnogim nc- dostatkom v okom, uprava nvaja rc- forme, prevdarni učitelji in ncitcljice, osobito oni, ki so sami starši, sknšajo otrokom omiliti in olajšati marsikake trde učm zahteve. A dobc se izjcmc mcd iičiteljstvoin, kot se dobc take izjenic povsod drugod, ki na vse olajšave m- nzirajoč se, zahtevajo še ninogo več kot ie predpisanega in otezujejo pouk hotč ali nehote vslcd neznania predpl- sov, vsled neobvladanja tvariiic. all vsled domišljavosti, da s prctiravanjcm učencem še koristijo ali končno vsled neiiinestiic ambicijc, liottv sc tem na- činom prikupiti nadzorslvu. Proti vsem takim poskiisom despo- tizma v šolah pa sino c'anos ¦nosamezniki brez moči. Istina je, da poscga sola kot kruta sila v ml a do zivljjujj otroka in da sega od dne do due globlje v de!o- krog d'omaue liiše in rodbinsko vzgojo. Mnogo je še nedostatkov. ki jih mora novi čas iz modernili šul odstraniti in mnogo reform bo Lc ircba. Fred vsem pa bo trcba, žc veljavne odredbc slrogo po predpisih izvajati. Zahtevati moramo ton-j, strogc rax- sodnosti in razumevanja ludi za zdrav- stvene zahteve od strani nadzorstev, začenši od vodstva dvorazrednice tja do naučnega ministrstva. zahtevati ol> zirnosti in rcsnega prevdarka gleae zmagljivostt učne snovi od vseh gosp?>- dov, ki sestavljajo ncne načrte in od onih. ki te načrte izvajajo. Zahtevamo. da se ne pretirava važnosti predmetov, lvi jim no pripada, in da so ne otežnje ponka samovoljno in nasilno. Cc pa sc protivimo vsem poskusoin nasilncga n?.- vijanja otroških možganov. nismo se proti disciplini v šoli — snio celo za strogo dtsciplino. ki pa naj velja za oba dela. Zdravje nam je prvo za otroka. S pretirano gonjo in z zbičavaiijem dus- nih sil v nežni mladosti in razvojni clobi kvarimo Ie zdravje otrok, nc cia bi dvig- nili duševne vrcdnosti naše mladine. Čc omaga telesna cnergija. če onia- line nainreč odponm sila ielesa, če za- padc otrok vsled prenapora hiranju in slabenju, kaj mu hasne vsa nasilno vte- pena. večkrat le problematična učenost. (Dalje prih.) Za prehrano pasiviiih krajev. Vlada jc dovolila glasom sklepa fhiančno-eko- nomskega komiteta z dne 13. aprila Za- drnžni Zvczi v Cclju uvoz 50 vagonov iuozeniskc koriize brez carine. Ker sc jc dovolilo tudi drngim zadružnim kor- poracijam v državi uvoz večjih rnnožln koruzc brez carine, jc upati na upadek cen za koruzo in s tem na cenejšo pre- hrano prebivalstva. Pripomniti jc, da sc :.» ,.~ i- ,..vJu> o p«av lJUÄvuiiu pOuiiuii na inicijativo g. drz. posianca dr. Ku- kovca njega naslednik v miiiistrstvii za socijalno politiko g. dr. Žerjnv. Demokrati v Slovetiiji! Kdor pozna dušo slovenskega ljudstva, tcmu je jas- no, da ni bolj demokratskega ljudstva nego jc slovcnsko. Le nesrcčuo zastrup- ljanje in zaslepljevanje s strani sebičnih domačinov, ki narodu ne privoščijo mim in zadovoljstva, krivo je. da demokrat- ska ideja ni prodrla tudi že formalno v politiki. Toda demokratski dull sc oživ~ lia baš zadnje mesece nepricakovano. Oni, ki so se ustavljali demokraciji in jo skušali s spletkami in hu.dobijo oskodo- vati, umikajo se1 osramočcni. Na evetno nedeljo so se intelektualci mariborskega okrožja strnili v enotno organizacijo. h.- vrševalni odbor tega okrožia je sklican na 30. aprila v Celje, da sc konstitutra in pristopi k daljniemu delu. Nu belo nc- dcljo bode zboroval izvršcvalni odbor demokratske organizacije ceie Slovenijc v Ljubljani v prisotnosti demokratskih voditeljev iz Beograda Ljube DaviUovi- ča in Kostc Timotijeviča. ki prideta Po- prcj v Zagreb v važni politični misiji. Zbor demokratskih zaupnikov iz ceie Slovenije se pa vrši v Ljubljani 7. maja. Demokratski tednik »Narodni list« izide okoli 15. maja. Pogajanja za ameriško posojilo. 19. apriia dopoldne se je vršila seja minisir- skega sveta, ki je trajala do 13.30 in je razpravljala o ameriških ponudbah za posojilo naši državi. Sprcjeta je bila v načelu ponudba sindikata ameriških baiiK v znesku 100 milijonov dolarjev. Finan- čni minister dr. Koinanudr je bil poobla- ščcii, da se sestaiie z ameriskimi delegati. Pogoii Američanov so sledeči: 30 od- stotkov se izplača v gotovmi, ostalo pa se investira tako, da se izvrši 20 % na- bavk v Evropi, drugi pa v Arneriki. Za blago, ki se nabavi v Ameriki, sc plača evropska cena doticnega blaga plus 5%. Kar se tiče kurza in obrestovanja, se plača pariteta 75 s 1 odst., oariteta 80 s 7 in pol odst., pariteta 85 i>a z 8 odst. PosoiHo je vezano na gradnio. ne pa na eksploatacijo na^ih žcleznic. Na seji ministrskega sveta }e niin. preds. Pašič referiral o poročilih niirii- stra dr. Ninčica iz Genove glede poga- janj z Italijo. Italija je stavila različne ponudbe, da1 kakor pravi »olajša rešitev reškega vprašanja^. 'I'c poiuuiiK- pome- üjajo v stvari re vizi jo rapallske pogoU- be. Min. svet je soglasno öklenil, da. m: privoli v nobeno izprcmembo rapallsko pogodbe, tudi nc za ceiio konccsivi % vprašanju Zadra. Priprave za administsativno razde- litev države. Vlada je pristopila pripm- vani za aduiinistrativno razdelitev dr- žave. Svoječasni parlamcntu izročcni viadni predlog, ki prcdvideva razdeli- tev na 26 oblasti tvori podlago ponov- ne disknsijc \ min. svetu. Kakor sc \ polifičnih krogih zalrjujc, jc pricakova- ti. da bo prihodnjo sredo ali Oetrtck izšcl v smislu čl. 135. ustavc ukaz. ki bo oci- rcdil upravno razdelitev. Razpra\a o razdelitvi se vrši v ministrskcm koiiii- tcju. ki je danes soglasno odobril pred- loga gledc Dalmacije in Bosno v smislu diskusije v zakonodajnem odboni tcr bo jutri nadalieval debato o ostnlih ol>- lastih. Iz senovske konference. Sklenitcv pogodbe mcd Ncmc'ijo in Rusijo je na- pravila y krogih delegacij mučen vfis. Sploh stoji te dni vsc pod titisom skle- nitve rusko-ncmškc pogodbe. Zastop- «iki velikc in male antante so iuuli o tem posvetovanja. Francosko časopis.ie pise ogorceno o tej pogodbi. Na podlagi razgovorov sc» Ncmci dancs sporočili Lloyd (icorgu, da so hoteli razveljaviti pogodbo z Rusijo. Ja pa jih Rusi niso hoteli odvezati njiliovili obveznosti. Pogajanja nemškc delegn- cljc z voditelji zaveznikov so sc 20. tm. nadaljevala. Izpremenjeno postopaMje Lloyd Ocorga proti ucmški ddcftaciji |e smatrati kot posledica posredovalue ak- cije male antante in Poljske. LJUDSKO VSEUCILISCE V CELJÜ. Prihodnji pondeijek. dne 24. aprila bo zopet predavanjc v risalnici deSke mescanskc sole. Predaval bo vlad. svet- nik g. Em. LHek o temi »zemljepisnc in narodopisne črtice o Bosiii in Hercego- vinJ.« Razpravljalu sc bo vecjim dclom v deželncm južnem sovoru. Predavanjc se bo ilustrlralo z zeinliepisnimi. in naro- dopisnimi slikami tcr vsakovrsliiimi prc- dmeti iz domače umetue in hišne indu- strije, kateri lepi izdelki nasih južnih bratov bodo gotovo vzbu.sali občno po- zornost. Predavanje bo trajalo tri čctrt tire, nakar se vrši ogledovanje omenje- nih izdclkov. Začetck prcdavanja točno ob y$8. uri zvečer. Rudarska akademija v Celju. Ljub- ljanski dnevniki priobčujejo med brzo- javkami bcograisko vest, da ic ministr- sivo sum in rud sklcnilo otvoriti rudai- sko akademijo v Mariboru. Vest sc nam zdi neverjetna. Kot sedež rudarske aka- demije zamore priti v poštev 1c Ccljc, ki jc naravno srcdišče naivcčjih rucloko- pov v naši državi. Prcmoffovni ba/cm Vclcnje - Škale, Zabukovca. Huda jama, Ltboje, Trbovlje - Hrastnik. Laško, Stra- nice - Konjice, Rajhenburg. Podsrcda, Rogatec, kažejo dovoli razločno na kraj, kjcr mora biti rudarska akademija. V rudarski stroki rabi tudi viSia Solska Iz- obrazba v neposredni bližini velikc rudo- kope za praktični poduk. Tudi ostala, po- sebnp železna industrija je v Cclju dobro razvita. Vsega tega Maribor ninia- Po- vrhu je v Celju tudi državna rudarska sola. Oba zavoda bi se v marsičcm po- sebno glede učnili moči in pripomočkov izpopolnjevala, ter bi se s tem veliko iz- datkov prihranilo. Mcstni masristrat ter domači poslanci naj zastavijo vse sile, da se tej upravičcni želji našega mcsta ugodi. Ljubljana je sedež centralnih ob- lasti ter trgovsko mesto proti jug», .Ma- ribor naše izhodišče proti seveni, Ccljc je in bo postalo središče iiidustrije in ru- dokopov ceie Sloveniie. Mestni zastop sc pri ustvaritvi teh načrtov, ki so zu Celje ogromnega pomena, nc sine strn- Siti nobenih žrtev. Vsi izdatki za zgrad- bc> potrebnih solskih pos! "i stanovauj za učiio osobje in dijaštvo . - bodo bo- gato obrestovali. Beograjska »Epolia« pise, da bi bilo Ccljc za rudarsko aka- demiio v vsakem pogledu primcrno mc- sto, ker je v Celju žc rudarska sola m je Ce'Je center preraogokopov. Ščitite üavne oiepševalue uaprave! Dan na dan je opazovati, kako malo smisla ima občinstvo za zaščito drago- cenih lolepševalnih naprav v naSem inestu. Pešci hodijo v parku poleg potov po travi. Niti nastavljene trujeve veje ne oviraio njih brezobztrne samovoljno- j sli. Nastala >o pom y travi poleg s pc- i skom posutih potov. Celo z vozovi sc | sedaj vozi po potih in travi. ko si nek- do zida hišo v parkn. Upamo, da se bo »Olepševahio drustvo« za povrnitcv skode, ki jo ic povzročil v parku ta naj- novejši hišni posestni'k, krepko zavzelo ter da bo tudi mestna občuia kot lastiu- ca parka uredila raxmerje /. novim so- scdom. Poleg- kolodvora, kjcr so gredc in naprave zavarovane z žico, so otro- ci znašli, da se je na žici prav prijelno zibati ter se vsedajo na njo in jo poško- dujejo. Pa tudi odrasli ne morcjo pustiti zice v mini. Tudi kokoši kaj rade i>osc- tajo ta prostor ter brskajo po travnih in cvetličnih gredah. 2c lani je bi! obisk nadležen, 1etos pa se je §e pomnožil. Ljudic, ki rediio doma kunce, pa priha- jajo semkaj po travo, katero nažanjejo s srpom ati pa kar natrgajo z rokami. Upamo, da bodo s temi vrsticami rne- rodajni činitelji opozorjeni, da store prinicrnu protiukrepe, občinstvu p:\ kli- čemo: ščititc iavne olepšcvainc na- prave! Cerkvena giasba. Z veseljem mo- ramo zazuavati tudi ua polju cerkvenc glasbc v Celju lep napredelc. Tako jc na \elikonocno nedeljo y Marijini cerkvi- proizvajal čez 40 glasov brojee meSan zbor in orkester «Celj. «odbenega dr»- stva« učinkovito in lepo zaniišljcii.j ma- so »Jubilate Deo« od Rud. Wagnerja. Re^enschori g. Adolf Hub jc navzlic o- kolnosti, tin jc prevzel vodstvo še le pri glavni vaji in jc imel pri isti le pičlo uro zbor in orkester na razpolago, dovedel skladbo do vclikega učinka. Olasovni materijal zbora jc dober, zlasti alti In tenorji; želeti bi le bilo več pazljivostl v vokalizaciji in točnosti v vpadcih, kar bo pa zbor v prihodnjc gotovo popravil. Nekatera mcsta zlasti so vplivaia s svo- jo muzikalno lepoto in dramatično silo, tako da srao res imeli občutek: Krist je vstal! Posebno moram polr/aliti lnogoč- no izvedeno gradacijo v Sanctusu. Tudi orkestrn sc pozna, da ga vodi vcšCa roka, razventega so se odlikovale zlasti prvc vijolilic s toplirn, plemcnitim to- nom. Upati jc, da bo cerkvena občlna storila vse, da se čim pre.j nadomestljo scüdiijc razglasene orglje z novhri!, her so te za sličiie prilike nerabne in potern bo gdč. Wolfova še z večiim vcseijcin oskrbela orgeljski part. PriCnkujemo, oa se bodo tudi kaj zganüi pri župni cerkvl. V Celju se vrši due 30. aprila y Na- roclnein domu velik shod yscga sloven- skega trgovstva Slovenije. Shod obeta biti velika manifestacija sile in moči na- Se trgovine. Lani sc je vršil \sesloven- ski shod v Mariboru. Po sliodu na veCcr slavnost- Daritveni dan »Kola Jugoslov. sc- ster« v Celju jc priiiescl lep uspeh. Pro- daja oljk in nabiraujc jc doneslo 26.200 kron. Od te svote jc por.lalo drustvo ccntralncmu nabirahiem odboni v Ljub- Ijano 20-000 K, Mariborski dečji bolnici 4000 K hi celjskim revežcm 1000 K. o- stanck je naložen pri posojilnici kot tfe- cji fond. Vc^je svote so darovali: po 1000 K: Amalija Janič, Mari ja Rcbeu- scheg, August Westen, Leopoldina Ra- kuscii; 900 K Dušan Zanger; po S00 K: Dichl Hani, neimeiiovan denarni zavod in neimenovan; 600 K: Cater Ivo; 4-40 K: rodbina HraSovec; po 400 K: Božič Olga, 'trgovina Kolenc. Mbfica Sernec, An« Majdič, Goričar &. Leskovšek, r. König, Fani Stcrmecki, Amalija Pertinač; 3(W kron Oologranc Konrad; po 200 K": An!ca Pajk, M. Loibner, A. Strupi, Li|a Stepan- č:č, Mari ja Ogrizek, Adela Ko§ir, Pavla Kramar, dr. Rudolf Sadnik; ISO K: M. Lukas; po 160 K: Svetisava Tošič. roci- bina Borlak; po 320 K: Ivan Mastnak, Marta Vračon, Pavla Pernat. Jaroslav Plzak, Cveti Drofenik; po 100 K: Josi- pina Rebek, Marija Sedlar, Justina VoS- njak, Ivo Bovha, Rode in Martinčič, Jo- siprna Orozen, Dolfi Bönisch, Gossleth, M. Borovič, gostilna Jcleii. Adela De- cko, O. Stiger, Arch. J. Vinkovič, Frece in Plahuta, Sofija Augrustin, A. Martino- vič. M. Oradt. Vsem naisrčnejša hvala. »Ko4u jugost. sester« je podari! go- spod Sergej Pavlov 500 K za dečji doin, kot dvekronski prisi>evck od vsake pro- danc igrače. Srčna hvala! Celisko pevsko drustvo naznanja vsem svojim članom in clanicam, da sc vrše pevske vaje počenši z dauasnjim dnem (petek) ob 20. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma i.u nadalje vsako sredo in vsak petek izvzemši praznikov. Pii današnji vaji se vrši ob Stev, 4s>. NOVA DOB A Sirtn 3. c-ncm odborova seja. Prosimo vse cenj. pevcc in pcvkc za polnoštcvihii in toč- ni obisk. Osebna vest. O. polkovnik Kcrchc- licli jc imcnovan za oknizncna povei.i- nika v Mostar. Društvo stanovaiiisJuh najeinnikov za Slovenljo v Celju ima svoj izredm občni zbor v soboto. due 13. m?ija tl. ofc JO. uri v gostilniških prostorih celjskcga NJar. doma s sledečim dnevnini redom: !. volitcv odbora, 2. volitev trch prc- ^•lednikov radmov. 3. volitve zastopnl- kov y stanovanjsko komisija, 4. dolo- čitev letnc clanarine, 5. sprememba pra- vi! in 6. slučajnosti. Aretirana sta bila Emerik Keusch 1/ čtfgtMiberga Pn Graden, ker jc osumljen vloma, tcr ga policijsko ravnateljstvo v Oradcn zaslcduje; Heiirik Wagner iz PeC-a radi potcpuštva in goljufije, kcr s« je vozil brez voznega listka. Zglasi naj se Ivanc Anton po domače Grcbenc, poprej v Sromljah, sedaj baje nekje v Celju, pri polic. oddclku, soba stew 4. Pogreša se Razboršek Vincenc, po- sestnikov sin iz Lejš St. 4. obcina Jur- klošter, rojen 1894 v Slivnici ppri Celju, oženjen. Jc odšel due 4. I. 1922 v Laško, kjcr jc bil do 25. I. 1922 pri Marti in Re- zi Gradt zaposlen. Po 25. I. je odšel Raz- borsek proti Celjn. ter ni od teg a časn o njem več nobenega duha ne sluha. Kino Gaberje. Danes v petek, jutil v soboto in v nedeljo »Samotni otok«, senzacijska drama v 5 dcj. V glavni vlogi Mierendorf. Predstave so vr.se ob deiavnikili ob 8. nri zvcčcr, ob ncdeljah in praznikih ob %(\, 7. in '). uri zveCer. Turistika in sport. Velikonočne noRomehie tekmc v Ce- Iju. V sredo in pondcljek je fcral Spori- Mi klub Ccljc dve tekmj z Mariborskim Atlctikkluboiii. Atletiki stoji.io v prven- stveni tabeli Mari'bora dosedaj na dm- jjem mestu in razpolagajo z dobrim, agil- vtiin inostvoin. Njih igra je, kakor skoro mi vseh mariborskih klubih, ostrs, vcasih preostra za Ce'ljane, v splošnem Pu se jim mon\ priznati, da gojijo boljSo ¦kombiuocijo in da iniajo temeljitejSi- trc- ning za seboj kakor S. K Celjc. ....... Po- ¦stava Sportiieffa kluba prvi dan ni bila ravno najboljša. Igra je ves čas odprta, tempo oster, Celjani kažejo v zaeetku premoč, toda pozneje popnsčaio. Njiho- va napadalna vrsta nikakor ni to, kar pove njeno imc, s svojo neodločnostjo pred golom pokvari marsikatero ugoci- ao sitnacrjo. Tekma je končah /. 2:1 0 :0) za Maribor. Koti 3:0. — V rcvai:- žjii tekmi v pondeljek je nastopil Sport- «i klub v nckoliko izprcmenieni postavi, ki pa se je izkazala dobro. Kljub požrt- vovalnosti in skrajno ostriin napadom gostov jc kazal Sportni klub skozi ceio iftTo lahko premoč, akoravno je igral v drugi polovici samo z desetimi igralci, zadnjih pet ininut celo samo i. devetinn. Steber celjskcga teama ie tvorila nje- gova izborna obramba, zlasti vratar. ki je bil res na višku, ter oba backa. Tuöi kalfi zaslužijo vso pohvalo. Napadalna yrsta kaže še dosti prodorne $ile, ima !e to napako, da vedno pozablia, da jc na- «en cele igre ravno — streljati gole. Naiboljsi med napadalci je bil pri tej tekmi brczdvomno desni krilec, ki je s svojimi lepimi centri nadkriljeval celo svojega tovariša na levem krilu. Mafl ccnterforward, ki je dosedaj igral vec*- »o v rezcrvi, nas je prijetno iznenadil. Tekma je končala ncodločeno 0:0, kotl 4-"4. Sportnemu klubu svelujemo, tTa warljivo trenira v tej postavi in da čim- »rej izpopoini svojo dosedaj se zclo pri- «?itivi>o kombinacijo, uspch gotovo nc bo izostal. Prvo tekmo je sodil g. MII- t»ar, sicer dobe-r, toda prcveč popustljlv. i«nogo strožji je bil g. Hyke«, ki je sodil revanzno tekmo. Zelimo le. da bi bili vsi sodniki tako strogi, kajti le na ta «ačin se bodo igralci privadili disciplim ter sc nekoliKo nat-uičneje seznanili « detaili nogometni'h pravil. ._. oiC(le U(Jc_ ležbe pri obeh tekmah je skoro škoda lz- R-ubljati preveč besed. Konštatirati mo- ramo le, da je tvorilo dve trctjini obiska «cniSko občinstvo. Naša slovcnska pn- blika vidi svoj ideal za enkrat samo v »olnem litni in trajalo bo bržkone še poi stoletja, predno se bo povzdignila nad ta niveau. Naše športnike pa naj to m- kakor ne moti. Po začrtani poti naprej, ^rtiaga ie zagotovljena! Nogoraetna tekma med SK Svobo- da (Ccljc) in SK Svoboda (Maribor), ki se je vrsila tudi v nedeljo, je končala r. 2:1 za Maribor. Celjski Atletikklub je igral na Ve'ii- konoen;: praznike \p Celovcu i?! Heljaku. V Celovcu je doscgel proti prvaku Ko- ruske Klagenfurtcr Atletikklub caslcn rezultat 1:1, v Reliaku pa je ztnagal naa S. V. Villach z 2:0. D o p i s i. Griže. Na velikowocni pondeljek je prircdilo lukajšnje dramatično društvo Ijudsko igro »l>i\rji lovec.« Pred nablto polno dvorano so igralci z razumevn- niem svojili vlog nudili občinstvu mno- !;o užitka. Jaucz je dovršeno in ponosi- to nastopai kot divji lovec. Majda je t ljubavi in nežni skrbi vzbujala milo so- čutje. zavezujoč rano najdražjenm in konečno v bolestni nesreči, ko ii je 1z- trgan od nemilc svinčenke. Umevajoft glavno We jo, usodni pohleo po zeinlji \\\ denarju, jc bil Zavrtuik v preceišnii mc- ri kos svoj» nalogi. Gasper je dobro iz- raževal in s kretnjami podajai bahavost in šopirno oblastnost. Prikupijivi '1'on- ček je s polno torbo »veselih in snieS?- nih« nad vsc dobro prednašal priljub- Ijenega vaškega posebneža. Tudi nosilci nianjših vlog so v glavnem resili svojo nalogo dokaj dobro. Lep in časten u- speli za kmetske dilctante. Vrlo naprej» St. Peter v Sav. dolini. Tukaj se je 4. tin. ustanovila podružnica vojnili In- validov. vdov in sirot, obstoječa iz sle- dečih občin: Sv. Peter v Sav. do!., Sv. Pavel pri Preboldu, Polzcla, Gotovljc. Žalec in Grizc. V korist vseh prizadetih vas pozivljamo, da branite svoje pravi- ce. in se vpišete vsi kot člaui pri podru- žnici. Vsi na delo, v slogi jc moč. V oü- bor so bili voljeni: predsednik Franc U- ratnik, uodpre'ds. Jožef Žkafar, tajnlca Ivana Dreščik, podtajnik Martin foliar, blagajnik Franc Žrcblj, preglednika ]*r. Zupanc in Martin Ocvirk, odbornicc Jo- žefa Rack; in Ivana Svct. Slovcnska Bistrica. Klerikalni shod dne 17. aprila t. 1. v Slov. Ristrici je po- tekel zelo klaverno. Poslanca Pušenjak in /^ebot sta irdrihala po klerikalni mc- todi, gotovo pa sta imela še marsikaj na dnevnem redn, če ne bi bil navzoč za- stopnik politične upravc rz Maribora. Na shodu je hotel prvo vlogo igrati znani upokoj. gereut Hinko Gril Cnckdaj stra- sten Heinrich Grill). Ves bled in zclen sc je oglasil k besedi ter začel napadafl trkajšnjega predsednika krajevnc orga- nizacije .IDS g. dr. Josipa Pučnika. On, da je bil kriv, da pri zadnji mestni ob- činski seji ni bil sprejet protest župan- ske zveze zoper zvisanjc davkov, ker jc to baje politična svar. ki spa da v delo- krog stanovskih organizacij ne pa v o- kvir občin itd. V dvorani ie nastal sp!o- šcn krohot posebno radi pristne sloven- Seine ki jo jc lomil Gril. Kdor pozna zaa- njega, bo tudi vedel, kako poiitično vlogo jc že igral. Našcnm neumornemn naroa- neinu dclavcu in splošno priljubljenemu predsedniku tukajšnjc kraievne organl- zacije JDS g. dr. Pucniku pa klicemo; >Le neustrašeno naprej v spodbujo vsen naprednih elementov«. Dnsvna krotiika. Poročno darilo phijiskega okraja li kraljevi poroki. V Ptiijis se je scstavll pod predsedstvom vodje okrajnega gla- varstva g. dr. Otmar Pirkmaicrja po- seben odbor zastopnikov ptujskega. ot- možkega in rogaškega okraja, potern liicsta Ptuj, vinogradnikov, industrijeev iii obrtnikov, ki namerava v znak vcta- nosti pokloniti Nj. Vel. kralju poscbnl poročni dar. Na tozadevnem sestanku v Ptuju dne 30. marca t. 1. ie bil sprejet predlog, da naj obstoja ta dar v oktisno aranžirani skupini glavnih gospodarskln proizvodov okraja. Domača obrt in \\- riictnost bo zastopann v umentniško lz- delanih, z narodnimi rezljanimi motivi ter s slikami okrašenih sociih. v katerlh bo najboljši vinski pridelek haloških, or- možkih, slovenjegoriških in rogašklh vinskih goric. Cela skupina bo, predno sc odpošlje, razstavljena v Ptuju, ter se na- merava porabiti izkupiček razstave za sklad protituberktilozne lige v Ptuju. Za okraj Šmarie so imenovani za krajne šolskc oglede sledeči gospodje: Za sv. Emo Korbar Franc nadučitclj pri Sv. Petru, za Lemberg Franc Cretnik, posestnik, za Sv. Peter Miloš Verk, učl- telj pri Sv. KTižu, za Ponkvo Anton Podgoršek, posestnik in župan, za Prt- stavo Anton Voiavšek, nadučitclj pri Sv. I:'mi, za Sladkogoro Jurij Polšak, po- sestnik. za Slivnico Ferdo Lesjak, po- sestnik. za ŠmarJL." no tar Kranjc Veko- slav, za Sv. Stefan Toma Kurbus, nacl- ucitelj v Slivnici, za Sv. Vid Franc Sln- dič, posestnik, za Zibiko Martin Fajs, po- sestnik in župau na Tinskcm. za Xusem Ftorjan Gajšek, posestnik in žnpan v Loki. Izlet na Veliko Kozie! Celjski od- sck Sav. podr. SPD priredi v shičajn ie- pega vremena v nedeljo 23. tm. izlet na Vel. Kozje nad Zidanim mostom. Odhod z jutranjim vlakom. Natrtncncjc se izvc v trgovini Frece &Plahuta. kjer se naj r.deležniki priglasiio do sobote popol- dan. Za primariia na kirurgičnein oddel- Kn javnc bolnice v Ptuju je iuienovan g. dr. Rafael Dolinšek. Poltrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani, oddelek za notranje zadeve je vsled zadevnega naročila ministrstva u- nutrašnjih dela z razpisom z dne 27. 3. 1922, št. 11839 odrcdila. da se javno prc- klinjanje s kojim se izzovo zgražanje ali pohujšanje policijsko kaznuje po ces. naredbi z dne 20. 4. 1854, št. 96 dež. zak. Pogreb narodnega mucenlka Kro- tuarja. Med vojno je bil uslreljen na 13a- jerju Ivan Kromar, ker jc izjavil, da imn- jo Srbi prav. Njegova rodbina, sestoje- ea iz žene in 8 otrok j eživela v najhujsi bcui blizti Scmiča. Soko] v Cernomlju jc započel akcijo za pod])oro uboge rod- bine in prenos ostankov ustreljcnegM Kromarja na. pokopališče v Crnomcli. V nedeljo. 23. tm. se vrši sprevod iz Ljub- ljane, od koder se ga prepcljc v Crno- melj. Časten mu spomin! Ljubljana sc pripravlja, da da narodncmu muceniku dostojno sprcmstvo, lepakc. ki vabijo ^ pogrebu, so na več krajili raztrgali ljud- jc. ki so doma v Ljubljani in go vor c slo- vensko. Strašni časi, tako daleč je nspet cinizeiii in surovost. Radiopostaja za Jugoslavijo. Ber- linska tvrdka Siemens &¦ Halske je po- nudila naši vladi, da na račun reparacije zgradi radiopostajo v Jugosl:-\viji, ki bi sluzila za sprejemanje borznih poročil iz celega sveta. Ta postaja bi bila v stalm zvezi z Nauenom, iz katerc se razpoSi- Ijajo vesti dvanaistkrat dnevno. Mesto Bitolj v ogniu. Sestavliena je posebna komisija za preiskanjc velike bitoljske nesreče. Predsednik te komisijc jc minister n. r. Vulovič, člani pa en sod- nik, en načelnik ministrslva pravde, en načelnik ministrstva notianiih zadev Tn cden ministrstva saobraCaia. Ta komisi- ja bo s sodclovanjem lokalnih upravnfli in vojaškili oblasti prerskakv slučaj na lieu mesta. Večcrno poročilo iz Bitolja javlja. da je zapihal mocan veter. ki je razpalil požar, tako da ie ves Bitolj v otfnju in Jiad 30.000 Ijudi se jc razbegio po gorati okolici ter išče strehe. Voja- ška oblast je mogla doslCj ugotoviti le, da se straže, Id so bile krog zapatjenlh magacinov municijc, niso vrnile in da so najbrže pri eksploziji ubite. Celoknpno stevilo vojaških in civilnih žrtev nesrc- če dcJslej še1 ni znano. Vedno bolj se n- triuje vslcd nekaterih indicij sum, da so bolgarski komitaši z bombami spustili n^gacine v zrak in tako povzročili ne- srečo. Izgleda, da so ti bolgarski konu- taši došli iz albanske nevtralne cone, kjer imajo tudi bolgarski četaši svoj stan. Dobra žena in mati ima vedno ne- koliko steklenic lekarnarja Fellerja pri- jetno dišečega »Elsasluida« pri hiši. Do- bro služi za drgnenje hrbta, rok nog In celega telesa, kot kosmetikum za usra, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdat- nejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnatc steklenice ali 1 specijalna steklcnica skupno z zavojem in poštnl- no za 72 K pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Elsatrg 356, Hrvatsko. b Narodno gospodarstvo. Petdnevnl praktični v««arskl tečal s posebnirn ozirom na : Čarstvo in obnovo vinogradov priredi drž. vinar- ska in sadjarska sola v Alariboru od 1. do 5. maja 1922 za kmete, kmetske si- nove in vinicarje. Desc't tiajpotrebnejših udeležencev dobi prfprosta nočiSča brezplačno in dnevno najmanj 5 Din podpore za prehrano. Prijaviti se je pi» smeno z navedbo točnega naslova Tn starosti ter sedanjc poklicne zaposleno- sti ravnateljstvu navedene sole najpo- znejc do 26. aprila tl. Kdor reilektira na podporo, si mora dati uboštvo potrditi od županstva. O sprejemu ali odklonitvi se vsakega obvesti' nemudoma pisineno. Občni zbor Odseka za iesoo ii«lu- striio Zveze industrijeev v LjuWjani. Odsck za iesno industrijo sklicuje rcrtni občni zbor za poslovno leto 1931 v so- boto dne' 29. aprila 1922 ob 14. uri (ob dveh popoldne), ki se vrši v sejni dvo- rani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevui red obsega točkc predvidene v statutu Zveze industrijeev. Lesni inclt!- strijei, ki niso člani odseka, norejo pri- javiti svojo udeležbo v pisarni odseka, Aleksandrova cesta št. 5 pritličje desno, kjer se jim izstavijo zacasne izkaznicc. RAZNE VESTI. iVlacje oko kot ura. Nek francoski po(nik je vprasal za časa svojega biva- nja na Kitajskcm nekega Kitajca, če je ze 12 ura. Kitajec je pogledal proti nc- bu. Solnce je bilo skrito za oblaki. Kita- jec se je odstranil, toda skoraj nato se zopet vrnil z mačko v roki. Privzdignil je mački glavo, pogledal ji v oči ter rekei: »Ni še poldne! izvolite se le prepričati!« In res: Maekina punčica se je vedno bolj zožcvala, čim bliže je bilo poldne. Točno ob dvanajstih je bila punčica kakor čisto tenka črtica, na kar pa se je pričela zo- pet širiti. Lastnica in izdaiateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard šimnlc. Tiska: Zvezna tiskarna v Cefju. LEPOTA kože, obraža, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo z razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospefa iz vseh dežel sveta na iekarnarja Fellerja: ELSA' LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejže »milo iepote«; 4 kosi z zamotom in poštnino K 120'—. \Elsa' obrazna potnada odstrani vsako neči- stost kožc, solnčne pege, zajedance, na- bore itd., naredi kožo rnehko rožnato-belo in Üstp; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 krön. „ELSA" TANOCHiNA POMADA ZA RAST LAS krepi ko2o glave, preprečuje izpadanie, lomljenje in cepljenje las, zapre- Čuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porce- lanasta lončka z omotom in poštnino 80 K. ProdajaJci ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta, dobe popust v naravi. 3 RRZNO. I.ilijno mieko 24 K, Brkoma/ 10 K, na|flnejSl Heqa-puder dr. Klugcrja v veliklh orig. Skatljah 40 K, tinjfinejši Hcga zobnl praSek v patent Skntljah 40 K, puder za gospe v vreCiciih 8 K, zobni prašek v Skat- ljah 12 K, v vrcClcah 8 K, Sachet dlšave za perllo 12 K. Scliampoon za läse 8 K. rumciiHo 12iistkov 4S K, naj- thie-]äl parflm za 48 in 60 K, moCna voda zn lasc «0 K. Za te rnrne preritnete se zamot In poStnlna posehef raCuna. EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICADolnja, Elsa trg št. 356, Hrvaško. Učitelfa za francoski JGZtK. isče brihtna glavica. Pogoj znanje jezika tekom enega leta. Naslov 404 pove uprava lista. 3—1 X)oooexxxx>fixxxixxixxxxxxx«oo A « POSOJILNICA V CELJU NARODNI DOjM (NA O6LU V PRITLIČJU) Stanjc hran. vlog čez K 53,000.000-— sVrednpst reyprv ž^ KiltPQQOOO'— Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po 4% bi*e2 cdpovedi, 4'/* - 5% x oilpowedljo-, wecje staine naioL:fe& p*§ dogovoru —-----------------Ob avlja vsc denarne, krcditne in posojilne transakcije najkulantneje, ¦¦ ¦ Rettistpow- tapeditna in nt&wisewa gaaVugazom.zav. föfeÜNH "LÄSTNI DOM" obi»3?«fuje sso 41/2% ©*««*» in pol K od sto, ppots odpovedi (5%) pat od sto. lETIfCA! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. «Pečntk ordinira z izjemo torka in petka v Št. Jurju ob j. i. Kupite tudi njegove 3 knjige. Navodila, kako do zdravja priti, ozdraviti. Stev. 592/22. Razglas. Razna popravila1 po proračunu v Aleksandrovi vojašnici stropa, stranišč, vodovoda, žlebov, pragov, sc razpišejo. Proračun in natančni pogoji se izvc- do pri županstvu. Mestni magtstrat celiski, 15. 4. 1922. 2upan: Dr. Juro Hrašovec, s. r. Štev. 3824/21. Razglas. Mestna občina je v svoji seii dne 13. 3. 1922 sklcnila, da proda hišo štcv. 24 Zagrad, občbia okolica Celje, nekda- »je streliščei stavbeno parcelo 37. Ponudniki naj svoje pisniene ponud- be staviio do 30. t. m. Posestvo ie cenjeno na 93.774 K- Mestnl maglstrikt celiski, 15. 4. 192^. Zupan: Dr. Juro Hrašorec, s. r. za potne liste preskrbujem že skoraj 3 leta v Ljubljani in Zagrebu ter se priporočam cenjenemu občinstvu še za naprej. Potn» listi se preskrbijo takoj. V slučaju potrebe preskrbim lahko tudi kake druge stvari. Za uboge invalide brezplačno. Preskrbim tudi pri Narodni banki posle za trgovce glede carine pri Trgovski in obrtni zbornici. E. Pitamic, Aškerčeva ulica št. 5, zraven 417 1 hotela »pri Pošti«. Naznanilo* Vsem trgovcern, modistkam in cenj. občlnstvu naznanjam, da sem otvoril zalogo B KlobuRI in slamniki v Celju, Oosposka ulica št. 4. 45—9 SUKNO 82 50—14 pristno č^ško za moftke in «olneno za žertske obleke in raino nvanufak« tur>o kupite padi dir>ektnesia impoer>ta po čudoviio nixkeh cenah samo v veletrgovini in razpošiljalnici R. Siermecki, Celje-