VIII. DRUŽBENOPOLITIČNA SKUPNOST, KRAJEVNE SKUPNOSTI, UPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE a) Izvršni svet in upravni organi b) Krajevne skupnosti c) Informiranje in komunikacijski sistem d) Družbenopolitične organizacije a) IZVRSNI SVET IN UPRAVNI ORGANI A) Ocena dosedanjega stanja V zadnjih dveh letih je bila temeljna družbena pozornost glede državne uprave, usmerjena pred-vscm v normativno urejanje temeljnih vprašanj v zvezi z delovanjem in organizacijo upravnih organov in izvršnih svetov. Z zveznim zakonom o temeljih državne uprave in republiškimi zakoni so ustavne določbe v državni upravi razčlenjene in konkretizi-rane. Podrobneje sta zlasti določena položaj in vloga izvršnega sveta in upravnih organov, kot institucij političnega sistema, posebej je poudarjena tudi nji-hova odgovornost do delegatskih skupščin vseh druž-benih subjektov. Skupaj z usmeritvami zadnjih kon-gresov ZK predstavljajo novi zakoni jasno usmeritev in oporo za učinkovitejše uveljavljanje državne uprave kot »specifične službe« združenega dela ozi-roma za odpravljanje slabosti in pomanjkljivosti, ki ta proces zavirajo. Upravni organi V delegatskem skupščinskem sistemu imajo po-sebno mesto in vlogo upravni organi. Od ^ga s kakš-nimi uspehi opravJjajo svcje funkcije je v dobršni meri odvisno, kako se bodo uresničevale ustavne pra-vice delovnih l.judi in občanov. Ne gre le za naprc-dek in modernizacijo dela, temveč za njihovo ustav-no preobrazbo, kot sestavino samoupravne družbe in pomembno orodje uresničevanja družbeno eko nomskega in političncga položaja delovnega človeka in občana, ter podružbljanje upravne 1'unkcije, pri čemer je potrebno zagoloviti njihovo popolno samo-stojnost in odgovornost. Upravni organi so zadolženi za izvajanje določe-ne politike in izvrševanja predpisov, spremljanja stanja na svojem področju, dajanje pobudc in odlo-čajo v upravnih stvareh. Občinski upravni organi pa še vedno delujejo zunaj družbenih in političnih struk-tur. To je zlasti opazno pii odločanju v okviru po-stopka v upravnih zadevah. Tako so odločitve uprav-nih organov mnogokrat preozke, ker ne prihaja do konzultacij z drugimi dcjavniki, kadar grc za zadc-ve, ki so širšega družbenega pomena. Delovanje upravnih organov je še vcdno pre-malo usmerjeno y cilju prispeVanja k razbremcnitvi delegatske skupščine. Upravni organi se zlasli v od-nosih do skupščine, dostikrat skrijcjo za avtoritcto IS oziroma za n.jegovo odgovornostjo, kar kaže, da je še preslabo razvita noposredna odgovornost uprav-nih organov do skupščinc oziroma njihova vloga koL organov skupščine. Prcmajhna jc vloga upravnih or-ganov glede odgovornosti za stanjc, sprejemanjc sta-lišč oziroma spremljanje in predlaganje ukrepov lcr poročanje občinski skupščini o stanju ter uresniče-vanje sprejete politikc in ukrepov na področju za ka-lerega je upravni organ ustanovljen. Niso. redki primeri togega in hkrali počasnega reševanja zadev v upravi. Takšno ukrepanje se po-tem v širši javnosti komentira kot birokratsko rav-nanje z ljudmi, neživl jenjsko reševanje problemov, oblastniško nastopanje, ild. V kritiki občanov ali zastopnikov različnih samoupravnih organizacij in skupnosti je možno zasiediti poleg upravičenih pri-pomb tudi takšne, ko so nezadovoljstvo z delom uprave izraža kot posledica različnih neuresničenih interesov. To je, ko posameznik ali samoupravna organiza-cija ali skupnost s svojimi žel.jami prihaja v navzkriž-je z družbenimi normami ter jih zato v postopku prcd upravnimi organi ne uspe uresničiti. V upravnih organih se posveča premajhna po-zornost vsebini in kvaliteti dcla na katero vsekakor vpliva seslava kadrov, ki delajo v upravnih organih. Pri občinskih upravnih organih je še vedno pre-več prisotno, da se glede na povečani obseg dela posamezni organi zelo pogoslo odločajo za poveča-nje števila delavcev ob nespremenjeni ravni oprem-ijenosti dela, organizacije dela, mctod de!a in ne za uvajanjc sodobnih tehničnih sredstev, ki zamenju-jejo neracionalno in poeasno dclo. Takšen način dcia pa je še vedno pogojen z omcjenimi denarnimi sred-stvi, ki ovira prilagajanje dela v upravi sodobnejši fehničra- oprcniljenosti. Pri scstavi kadrov pri čcmer so mišljeni predvscm kreativni strokovni kadri, pa je ovira način nagrajevanja teh delavcev, ki je v pri-merjavi z drugimi OZD prenizek. V delu organov uprave se še vedno pogreša stal-no izobraževanje in razvijanje strokovnega in druž- ' benopolitičnega znanja delavcev ter razvijanje mo- ¦ rtilno politične odgovornosti za opravljanje zaupne-ga dela. Izobraževanje delavcev pa je danes nujno giede na to, da narašča zahtevnost dela organov uprave, predvsem v odnosu do dclegatskega sistema, ki nujno zahteva vse zahtevnejši odnos do priprave odlokov, analiz in informacij. Delo upravnih organov v odnosu do občanov je ludi zaradi slabe tehnične opremljenosti ter včasih pomanjkljive organizacije dela v upravnih organih, ki jepovezan z opravljanjem dela na različnih kra-jih mnogokrat otežkočeno in zato tudi deležno kri-tike. Premalo je upoštevano dejstvo, da naj bo delo upravnih organov organizirano tako, da bodo de-lovni Ijudje in občani zadostili svoje potrebe na cnem kraju in v čimkrajšem času. B) Nedoge v obdobju 1981—1985 S tem v zvezi se pojavljajo naslednje naloge: — Upravni organi ne smejo prekoračevati pri-slojnosti ter omejevati poti samoupravnega reše-vanja družbenih problemov, pri opravljanju svojih nalog morajo biti učinkoviti, pred druž.bo pa morajo biti sposobni prevzeti za svoje dclo popolno odgo-\ornost. Prav zatd je pomembno, da se čimbolj od-prejo nasproti družbi ter tako dobivajo med drugim vlogo spccifičnega integralnega dela združcnega dela. Potrcbno je polemtakem prilagajanje uskladitev vlo-ge upravc s spivmembami v družbcno ekonomski in politični zgradbi države ter v povezavi s tem ureja-nje oblik in rešitev za utrjevanje demokratičnih od-nosov v družbenem odločanju. — V upravnih organih za izboljšanjc vsebine iii kvalitete dela zaposlovati ustvarjaino sposobne de-lavce, ki bodo usposobljeni za kreativno delo v okvi-ru delovnih področij posameznih upravnih organov, ler zapostovati tako število delavcev, ki bo dejanski odraz zahtcvnosti ter obsega del in nalog. — V upravnih organih izboljševati in dograjevati metode dela ter omogočhi boljšo tehnično oprem-ljenost dela. — Delo v upravnih organih se naj organizira ta-ko, da bodo delovni ljudje in občani, samoupvavne organizacije in skupnosti in druge pravne osebe lah-ko"učinkovito uresničcvale svoje obveznosti y uprav-ncm postopku. V tem okviru so med drugimi tudi aktualnc naloge v zvezi z organiziranjem lako ime-novanih sprejemnih informativnih pisarn, delova-nje krajevnih uradov in prilagajanje delovnega časa. a) Delo v sprejcmni pisarni naj bi se v bodočc organiziralo tako, da bi postala le-ta informativni center, kjcr bo dobil obean vse informacije in preko katere bi zadovoljeval svoje zahteve, ne da bi bil vezan na stike z referentom, temveč bi jih opravljal preko te pisarne in bi mu ta nato tudi posredovala dokončno rešitev. b) Krajevne urade je potrebno bolj, glcde na pn-stojnost in obseg del in nalog, povezati s krajevno skiipnostjo. S tem bo zagotovljena boljša koordina-cija dela, kot tudi osnova za bolj organizirano delo organov krajevne skupnosti (KŠ Medvode in KS Vodice). c) Delovni čas v upravnih organih' naj bo dolo-čen in razporejen tako, da se delovnim Ijudem in občanom čimbolj olajša uvcljavljanje pravic in iz-polnjevanje obveznosti. Upravni organi, ki stalno ne-posredno poslujcjo z delovnimi Ijudmi in občani nai dclo' poslovanja organizirajo tako, da delovni ljuclje in občani zadeve pri teh organih urejajo pra-viloma ob prostem času. — Razvijanje samoupravnih odnosov v delovnih skupnostih in uveljavljanje družbenoekonomskih od-nosov, primerno načelom svobodne menjavc dela v njih je področje, kjer se odločnejša in vsestranska aktivnost na podlagi novih zakonov šele praktično začenja, je pa izredno važno za uresničevanje smo-trov preobrazbe državne uprave kot celote. Organizacijo občinskih upravnih organov je po-trebno prilagoditi novi zakonodaji, ki ureja lo pod-ročje dejavnosti. Pri tem je zasledovali tako obliko organiziranosti, ki bo zagotavljala: — da se organizacija ter oblike in mctode delo-vanja upravnih organov dosledno prilagodijo vsebini ter ciljem delegatskega sistema in odločanja v de-legatskih skupščinah ter omogočili vpliv celotne druž-bene samoupravne strukture na izvrševanje njihovih funkcij; — da se upravni organ ustanovi v skladu z ob-segom upravnih nalog na enem ali več med seboj povezanih področjih, ki jih je mogoče združevati gle-de na vrsto, sorodnost, mcdsebojno povezanost in možnosti učinkovitega vodenja; — da je delovno področje posameznega uprav-nega organa določeno tako, da zagotavlja opravlja-nje vseh upravnih funkcij iz pristojnosti občine na področju, za katerega je upravni organ ustanovljen in da pri tem kljub potrebi po nenehnem medresor-skem sodelovanju ne prihaja do podvajanja z na-logami drugih upravnih organov ter strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti; — da organiziranost upravnega organa zagotav-]ja uveljavljanje njegove samostojnosti pri delu in odgovornosti za stanje na področju, za katero je ustanovljen; — da se kolegijski upravni organi ustanovijo na področjih, na katerih je pri opravljanju upravmh nalog potrebno zagotoyiti stalno in organizirano so-delovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela z ustrez-nimi samoupraynirni interesnimi skupnostmi, drugi-mi samoupravnimi organizacijami ter skupnpstmi in z drugimi upravnimi organi. Na drugih področjih pa se držijo oblike individualnih upravnih organov; — da se v nekaterih upravnih organih in stro-kovnih službah v skladu s sklenjenim sporazumom omogoči opravljanje vseh aii le določenih strokovnih in administrativnih — tehničnih nalog tudi za samo-upravne interesne skupnosti; — da se za opravljanje določenih strokovnih in drugih zadev, ki imajo pomen za uresničevanje pra-vic ter. dolžnosti in nalog občinske skupščine in iz-vršneaa sveta ustanovijo samostojne strokovne služ-be; — da občinski upravni organi učinkovito med-sebojno sodelujejo in izmenjujejo mnenja ter izkuš-nje z drugimi organi in organizacijami v občini ter mestu; — da se v delovnih skupnostih upravnih organov organizira taka samouprava, da bo omogočila vsem delavcem uresničevanje njihovih pravic, dolžnosti in obveznosti. b) KRAJEVNE SKVPNOSTl Na asiiovi določil Zakona o sistemu družbenega pianiranja in družbenem planu SR Slovenije bodo krajevne skupnosti s sprejemom svojih planov pla-nirale naloge za uresničevanje skupnih potreb in in-teresov delovnih ljudi in občanov o katerih so sc dogovorile na osnovi sprejctih elementov in samo-upravnih sporazumov o temeljih plana. Zato bodo plani krajevnih skupnosti vsebovali cilje, naloge ter medsebojne pravice in obveznosli in sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb in in-. teresov delovnih ljudi in občanov posamezne kra-jevne skupnosti, zlasti na področju komunalnega ure-janja naselij, slancvanjske izgradnje, otroškega, so-ciainega in zdravstvenega varstva, vzgoje in izobra-ževanja, kulture, telesne kulture, ljudske obrambe in družbene samozaščite ler ostalih področij življenja in dela delovnih ljudi in občanov organiziranih v kra-jevnih skupnostih. Glede na to v srcdnjeročnem planu razvoja ob-čine kot družbenopolitične skupnosti zajemamo tiste naloge, ki so skupne za enoten razvoj in delo vseh krajevnih skupnosti na območju občine Ljubljana-Šiška. Tako bomo delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih y sodelovanju z družbeno-političnimi organizacijami nadaljevali v tem srednje-ročnem obdobju s preobrazbo in preoblikovanjem krajevnih skupnosti s ciljem, da bomo postali res-nični nosilci uresničevanja svojih skupnih potreb in interesov v teh temeljnih samoupravnih skupnostih. Za novo ustanovJjene krajevne skupnosti bomo delovni ljudje in občani v tem srednjeročnem ob-dobju preko skupne in splošne porabe na osnovi planov in programov razvoja krajevnih skupnosti za-gotovili prostorske pogoje za delovanje le-te, in sicer za KS Dolomitskega odreda, Na jami, Preska, Petra Držaja, Vaše-Goričane. Za novo ustanovljene kra-jevne skupnosti v tem srednjeročnem obdobju bomo prioriteto zagotovitve prostorov določili s sprejemom letnih planov. Prav tako bomo s sprejernom letnih planov določili tudj posamezne adaptacije že obsto-ječih proslorov. Za delovanje krajevnih skupnosti kot temeljnih samoupravnih skupnosti bo IS Skupščinc občine Ljubljana-šiška v skladu z vsakoletnimi smernicami o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije v skla-du z dogovorom o splošni porabi predlagal skupščini občine za dodelitev sredstev. V ta namen se okvirno planirajo naslednja sred-slva iz splošne porabe: Leto Stevilo KS Planirana sredstva 1981 1982 1983 1984 1985 29 32 33 34 34 16,145.000 20,291.700 23,910.500 28,072.000 32,282.800 SKUPAJ: 120,702.000 Delovni ljudje in občani organizirani v krajevnih skupnostih bomo svoje skupne potrebe in interese zadovoljevali preko samoupravnih interesnih skup-nosti na osnovi svobodne menjave, v skladu s spre-jetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih plana samoupravnih interesnili skupnosti materialne pro-^ izvodnje in družbenih dejavnosti. Za" zadovoljevanje nekaterih skupnih polreb in interesov bomo delovni Ijudje in občani v. krajevnih skupnostih razvijali in utrjevali oblike krajevnega. samoprispevanja tako v denarju, podarjenem mate-rialu in prostovoljnem delu, v skupni ali splošni po-rabi pa vsakoletnimi plani zagotavljali sredstva za udeležbo h krajevnemu samoprispevku." c) IMFORMIRANJE IN KOMUNIKACIJSKI SISTEM Da bi bili delavci in občani celovito in kvalitetno obveščeni, kar je eden od bistvenih pogojev za nji-hovo uslvarjalno vključevanje v samoupravno in družbenopolitično življenje bo izpeljan tak sistem obveščanja, ki bo nudil .ustrezno obvežčanje delega-tov in delegacij o vseh pomembnejših vprašanjih iz dela skupščine oziroma zborov, njihovih delovnih te-les in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Zagotovljena bo tudi celovita povratna informacija o delu skupščine in zborov ter o raznih pobudah, predlogih, stališčih, ki bo posredovana. Zato bodo izpostavljeni in delovali naslednji me-diji obveščanja: 1. Javna tribuna bo redno vsestransko in objek-( tivno obveščala delovne ljudi in občane o delu skup-ščine DPS, zborih, skupščinah SIS, o delu DPO v občini in delu KS ter drugih delovnih telesih, da bi lako delovni l.judje in občani lahko uresničevali svo-je samoupravne pravice. 2. V okviru Javne tribune bo izhajala tudi »DE-LEGATSKA PRILOGA«, ki bo posredovala delegatom predloge in stališča delovnih teles, družbenih svc-tov in družbenopolitičnih ouganizacij. Delegatska pri-loga bo zagotavljala možnost objave gradiv za zase-danje skupščine DPS, njenih zborov ter skupščin SIS, predvsem pa bo objavljalo tudi predloge in sta-lišča SIS v vseh primerih, ko se, te vključujejo kot enakopravni zbor v skupščinskem odločanju. 3. Za lažje in popolnejše delo in odločanje vseh bo pri upravnih organih občine organiziran sistem in-formacijsko-dokumentarne dejavnosti. 4. Skrbeli bomo za povezavo z drugimi javnimi mediji obveščanja, da bi tako zagolavljali čimboljšo in popolnejšo obveščenost o stanjih, odločiivah in sanjoupravnih odnosih v občini. . d) DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Družbenopolitične organizacije se bodo s svojo aktivnostjo, združene v SZDL kot socialislični orga-nizaciji množic in najširši družbeni sili, vključilo v realizacijo diužbenega plana tako, da bodo razre-ševale vsakodnevno problematiko, ki je na dnevnem redu delegacij in deiegatskih teles, samoupravnih or-ganizacij in skupnosti, strokovnih služb itd. S pove-zovanjem vseh progresivnih sil v organizacijah zdru-ženega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih m-teresnih skupnostih, družbenih organizacijah, društ-vih in interesnih združenjih v enotno akcijsko fron-to, bodo DPO zagotavljale sodelovanje v pripravah vsakoletnih planskih dokumentov občine ter planov samoupravnih organizacij in skupnosti.. Nosilci uskla-jevanja na področju planiranja v organizacijah zdru-ženega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje bodo organizacije sindikata, samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-nosti ter krajevnih skupnosti pa socialistična zveza delovnih Ijudi. Družbenopolitične organizacije bodo z odločno akcijo svojih osnovnih organižacij in organov neneh-no izpopolnjevale organiziranost in delovanje xlelegat-skega sistema na vseh ravneh ter dosledno odprav-ljale pomanjkljivosti. S svojo stalnc neposredno in konkretno akcijo na vseh ravneh bodo zagotavljale hitrejši razvoj samoupravnih družbenih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu. Na pod-ročjuuveljavljanja dohodkovnih odnosov s področja družbenih dejavnosti pa zagotovile realizacijo zakona o svobodni menjavi dela. Na podlagi posebnih programov bodo DPO za-gotavljale sistematično družbenopolitično izobraževa-nje delegatov z namenom spoznavanja in usposablja-nja za delo v delegatskem sistemu odločanja. Svet za informiranje pri predsedstvu OK SZDL ter orga-ni.drugih DPO, ki delujejo na področju informiranja, bodo zagotavljali sprotno seznanjanje delovnih ljudi in občanov o vseh vprašanjih družbenoekonomskega in političnega razvoja občine kot podlaga za odlo-čanje. V ta "namen bodo razvite poleg Javne tribune, glasila OK SZE)L, nove oblike informiranja. Družbenopolitične organizacije v OZD in KS bo-do poglabljale samoupravne odnose tudi tako, da bodo uveljavljale sekcijske oblike dela in oblikovale družbene svete za vsa najpomembnejša področja raz-voja. Kadrovska politika bo enakovredno področjc družbenega razvoja občine, kar bo upoštevano pred-vsem pri kadrovskih rešitvah za poslovodne organe in najodgovornejše nosilce razvoja. Na področju ljudske obrambe in družbene samo-zaščite bodo DPO zagotavljale realizacijo nalog, ki izhajajo iz novega zakona o SLO in DS oziroma po-sebnega poglavja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška. Družbenopolitične organizacije bodo razvijale tu-di lastno organiziranost tako, da bodo s kadrovskimi rešitvami, organiziranjem delegatskega sistema v DPO in kolektivnim vodenjem zagotavljale realizacijo nalog, opredeljenih v planskih dokumentih.