^¦¦¦¦HBHHH   SreCanjfe z Nežko čadovo
RADA IMAM SVOJE DELO IN SVOJ KRAJ
Upraviteljica in učitetjica na osnovni šoli v Dolskem Nežka Čad, živi v Dokkem deseto leto in toliko časa tu tudi uči; obenem pa je še upraviteljica šole. Njen je prvi razred s 17 otrokl Ko sem čakala, da bo ura 14.00, ko bo prekinila pouk^za malico, sem skoz vrata vse slišala. Njen glasen in razločen glas, premikanje stolov, vpitje in tišino. Sumljivo tišino.
„ Tršica, čebela je priletela."
,,Pusti jo pri miru," pravi. •   „ Tršica, A ndrej mu je pav oko."
Potrpljenje, sem si mislila.
Doma fe iz Ihana, službovala pa je dalj časa v Beli krajini. Štirirazredna šola v Dolskem je podružnica osnovne šole v Polju. Obiskuje jo 70 učencev, učiteljice so tri, učitelj pa eden. Nežka Cadova vodi tudi pevski zborček, kijenastopal v radiu in pevski reviji. Otrok, ki bi radi peli, ji ne manjka.
Učiteljica, upraviteljica, pevovodkinja, mati dveh otrok -vse to ji vzame seveda svoj čas. Edino, kar v Dolskem resnič-no pogreša, fe telefon, da ji ne bi bilo treba za vsako manjšo informacijo v Ljubljano ali v Polje.
Šolskega glasila sicer nimajo, zato pa vodijo redno kroniko dogodkov. Sola^ ki je stara 100 let, je bila med njenim služ-bovanjem enkrat adaptirana. K opremi je zelo veliko prispe-val Indos, ki ima pokroviteljstvo nad šolo. Kupili so jim radioaparat, televizor, električni harmonij, gramofon, opre-mo za 2 učilnici, za zbomico in kuhinjo. Letos so jim za novo leto poslali sani in smuči. Šolarji se jim oddolžijo, na-berejo jim borovnice, kostanje, za zelenico okrog tovame pa jim bodo priskrbeli zemljo.
V Dolskem imajo probleme tudi z otroškim varstvom, zato bo prej ali slej (nič drugače kot marsikje) tudi tu potre-ben vrtec. Solska malica stane 18 dinarjev, za družine z več otroki tudi po 7 in za otroke socialno prizadetih staršev pa nič ali k simbolično.
Šoli še vedno manjka telovadnica in tudi z gretjem na premog in drva ne bo šlo več dolgo. Kina v Dohkem nimajo, projektor je dotrajan, telovadnico, ki jo je nekoč uporabljal TVD Partizan, so porabili za namiznoteniški klub. Imajo tudi svoj oder, ki pa bo tudi kmalu zopet neuporaben. Mraz gre v kosti, s topbto paje to čisto drugače.
Nežka Cadova mi je ob odhodu dejala, da ima rada svoje delo in kraj in da ne misli oditi. Ko bo nekoč Dokko dobilo telefon, jo bom vprašala, če je še istih misli, če imajo že vrtec, centralno kurjavo v šoli in ali dmge generacije otrok kaj lepše pišejo. Prav, toVarišica Čadovaf
ALENKA LOBNIK