PoStnina plačana v gotovim.
Leto XV., štev. 199
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. —< Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddeleK: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. - Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica §t. 13__Telefon fit. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
30. avgusta 1934
Ljubljana
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon 8122, 8123, 8124, 8125, 8126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon st. 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica St. L Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
I POLJSKA NAJ DOBI LITVO IN ODSTOPI
KORIDOR NEMČIJI
Važne seje francoske vlade
Pariz, 29. avgusta. w. Na sejali ministrskega sveta v četrtek m v petek bodo obširno razpravljala o zunanjih političnih vprašanjih. Minister Barthou ho oh tej priliki poročal o italijansko-avstrijskah pogajanjih, o odgovornosti nemške vlade za avstrijske dogodke 25. julija, o posaarskem glasovanju in o rusko-ijaponski napetosti. V petek bo temu ekspozeju sledila izmenjava misli o aktualnih problemih. Kakor govore, bo ob koncu tedna obli avli eno pohirad-no poročilo o stanju zo«anje-$x>fitj6oih vprašani.
Minister Barthou bo jutri prispel v Pariz ter bo prihodnje dni najbrže sprejel poslanike Nemčije, Italije in Poljske. Pričakujejo se posvetovanja o vzhodnem paktu. V vladnih krogih razpravljajo o vprašanju, bo prišlo na plenarni seji Društva narodov v Ženevi v razpravo vprašamje oarodno-socialističn h atentatov v Avstriji- Pričakuje se tozadevna izjava garancijskih držav v Ženevi.
Pariz, 29. avgusta. AA. Davi fje prispel s TourneieuiHa predsednik francoske vlade Doumergue. Na postaji so ga pozdravni člani vlade in druge ugledne osebnosti Množica, ki se je zbrala pred postajo, ga je toplo pozdravila. S postaje se je predsednik vlade odpeljtal na svoj dom-
Pangermanska propaganda v Baltiku
Pariz, 29. avg. AA. Nocojšnji »Tempa« priobčuje svojo prvo dnevno vest pod naslovom »Nemčija in baltske države«. List pravi, da je narodno socialistično akcijo v baltskih državah čutiti na način, ki samo vznemirja. Na prvem mestu omenja list spcr med Nemčijo in Litvo zaradi Klajpe-de. Ta pokrajina pa je brez dvoma docela litovska.
Nemški pritisk pa gre še dalje. Čutiti ga je tudi na Letonskem in celo na Estonskem. Tudi tod je pangermanska propaganda prav aktivna. Nemška politika obsega celotni Baltik. Hotela bi se polastiti vseh ozemelj ob baltskem primorju. Da prepreči to nevarnost, je Rusija pred meseci predlagala, da bi jamčila za neodvisnost baltskih držav. Ta predlog je Nemčija tedaj odbila.
»Temps« zaključuje svoje politične opaž-
Japonci in Rusi se mrzlično
pripravljajo
Zakaj so aretirali ministra
Bachinger ja
Kongres jugoslovenskih agronomov v Ljubljani
Beograd, 29. avgusta. AA. Za letošnji kongres in skupščino društva jugoslovenskih agronomov, ki bosta v Ljubljani 3. in 4. septembra, je prometni minister dovolil četrtinsko voznino na državnih železnicah in ladjah za agronome, ki so državni uradniki, polovično voznino pa za vse druge člane društva, ki niso državni uradniki. Državni uradniki agronomi si bodo kupili na odhodni železniški ali parniški postaji polovične vozne listke na podlagi uradniške legitimacije ter legitimacijo št. 14, privatni udeleženci pa si bodo kupili cel listek in legitimacijo št. 13. Vozni listki bodo udeležencem skupščine in kongresa veljali za povratek domov, imeti bodo pa morali potrdilo predsedništva kongresa na kupljeni legitimaciji, da so se kongresa udeležili. Razen tega so že storjeni koraki, da se doseže četrtinska voznina tudi za agronome, ki so banovinski uradniki. O tem bo društvo agronomov o pravem času obvestilo vse zainteresirane.
Pogreb bana dr. Stanošiča
Beograd. 29. avgusta, p. Dopoldne je bil pogreb pokojnega bana vardanske banovin« dr. Alekee Stanešiča, ki so se ga udeležili tudi ministrski predsednik Uzunovič, finančni minister dr. Gjorgjevič. zastopniki ostalih ministrstev in mnogo beograjskega občinstva.
Smrt matere bana Popoviča
Sarajevo, 29. avgusta AA. V nedeljo je umrla v čupriji v 75 letu svoje starosti ga. Julija Popovič, vdova po svečeniku in mati bana drinske banovine g. Velimirja Popoviča. Ugledna pokojnica je zapustila razen sina bana še sina dr. Nikolo, univerzitetnega profesorja v Beogradu in dr. Ži-vojina, upravnika banovinske bolnišnice v Čupriji.
Nemška mornarica ie imela manevre
Pariz, 29. avgusta. A A. Iz Kida poročajo, da se je po končanih velikih nočnih vajah in vežbah v boinem streljanju vse nemško vojno brodovje zbralo v kielski luki.
Stalinov obisk v Turčiji
Carigrad, 29 avgusta, č. Cez mesec dni bo posetil ruski diktator Stalin turško državo in se udeležil svečanosti ob priliki obletnice ustanovitve turške republike. Ce so te vesti resnične, bo to prvič, da bo ruski diktator zapustil Rusijo.
Velike izpremembe v italijanski upravi
Rim, 29. avgusta, k. V vrhovni upravni službi so bile včeraj izvršene velike izpre-membe. Notranje ministrstvo je izdalo odredbo o upokojitvah, premestitvah in imenovanjih novih prefektov. Upokojenih je bilo 7 prefektov. trije so bili postavljeni na razpoloženje, 22 je bilo premeščenih, 5 podprefektov pa je bilo imenovanih za pre-fekte.
Upton Sinclair se je vrgel
Izven JNS ni možna resna politična akcija
Poučne In pomembne ugotovitve z dosedanjih pokrajinskih sestankov JNS — Med ljudstvom v Srbiji so stare stranke definitivno likvidirane
Beograd, 29. avgusta, r. Strankarske konference JNS v moravski banovini so se zaključile s konferenco v Cupriji. Septembra se bodo vršile konference v primorski in dunavski banovini, oktobra pa v drinski in vrbaski. Termin konferenc v savski, zetski in vardarski banovini bo določen te dni.
V beograjskih političnih krogih pripisujejo tem konferencam važen pomen. Odličen član vodstva JNS, ki se je sam udeležil konferenc v moravski banovini, je izjavil našemu dopisniku:
»Dosedanje delo in uspeh naiših konzul-tativnih posvetovanj po srezih sta rodila več važnih ugotovitev. Proces notranjega izenačenja in izravnanja prejšnjih strankarskih diferenc je v glavnem končan. Pristaši JNS predstavljajo danes homogeno maso jugoslovenskih nacionalistov, ki so odločni v tem, da ne dopuste ni kakega izigravanja preživelih strankarskih tradicij.
Eden izmed najznačilnejših pojavov na teh konferencah je bil, da so delegati povsod navdušeno sprejeli besede general-nga tajnika stranke g. dr. Kramerja, ko je poudarjal, da se nhče, kdor je sprejel program in naloge JNS, ne more več vrniti nazaj v katerokoli prejšnjih strank in da naša stranka nikogar ne more ceniti po tem, kar je nekoč bil, temveč samo po tem, kaj danes dela in kako se zavzema za ideje JNS ter v koliko ima danes moralno politično vrednost.
Druga važna ugotovitev je, da razen organizacije prebivalstva v JNS ni nikake
resne politične organizacije v našem narodu, da, reči smemo celo to, da izven JNS sploh ni možna nikaka resna politična akcija. Zavest, da se s tem povečajo dolžnosti JNS same do naroda in države, je prišla na konferencah do polnega izraza v zdravem, iskrenem in patriotskem občutenju nacionalne in državne politike v širokih vrstah naše stranke.
Konferenca delegatov v Nišu je stopila izven ožjega strankarskega okvira. Udeležil se je je tudi sam šef stranke predsednik vlade g. Nikola Uzunovič in je zato umevno, da se je za ta dogodek zanimala vsa jugoslovenska javnost. V svojem niškem govoru je g. Uzunovič poudaril stvari splošnega državno-političnega značaja, ki so največjega pomena glede vloge naše stranke v izvedbi državnih poslov spričo raznih nasprotnih akcij, pa tudi glede režima samega. Šef stranke je btf v Nišu predmet posebno prisrčnih ovacij; z vseh drugih konferenc so mu pa s toplimi brzojavkami izrazili popolno zaupanje.
Pomen teh strankarskih konferenc v notranjosti države je podčrtala tudi stalna osebna udeležba člana kraljevske vlade ministra g. Živojina Lazida, čigar tople besede, polne razumevanja za potrebe naroda in polne globokega pojmovanja vloge in nalog Jugoslovensike nacionalne stranke, so bile povsod najlepše sprejete. Z udeležbo aktivnega člana kr. vlade se je okrepilo prepričanje, koliko moči daje JNS voditeljem države, da lahko v ozračju^ miru in reda posvečajo vso svojo skrb težkim problemom sedanjega časa.«
lina eksplozija bencina
Reka gorečega bencina požira argentinsko mesto Campano — Brezupna borba s plameni — številne žrtve
Campana, 29. avgusta, d Včeraj je eksplodiral ogromen tank Nacionalne petrolej-ske rafinerije v Campani (v Argentini). Eksplozija je zahtevala večje število človeških žrtev. Zaradi ogromne eksplozije so omajane vse hiše v okolici. Skoda se še ne da preceniti. Takoj po eksploziji je nastal v tanku, v katerem je bilo 150 milijonov litrov bencina, požar, ki se je razširil na poslopja v soseščini. Med prebivalstvom je nastala velika panika, ker se kljub prizadevanju 1500 gasilcev, policistov in prostovoljcev ni posrečilo omejiti ognja. Požar se je naglo širil ter grozil, da bo vpepelil vse mesto.
Buenos Aires, 29. avgusta, d Velika eksplozija tanka v Campani se je pripetila kmalu po 2. zjutraj. Do 30 m vlaoki plameni so razsvetljevali nebo, da je bilo svetlo kakor podnevi Ženske in otroci so
begali napol oblečeni po cestah ter bežali pred vse objemajočimi plameni. Prihiteli gasilci so v vsej naglici podrli na stotine lesenih hiš, da bi preprečili razširjenje požara na središče mesta.
Reševanje je bilo zlasti otežkočeno, ker je bilo telefonsko in brzojavno poslopje eno izmed prvih žrtev požara, tako d« manjka vsaka zveza in je mesto Campana odrezano od ostalega sveta. Ko je končno vest o eksploziji in požaru prispela v Buenos Aires, so od tu odposlali v Campano motorizirane gasilske vlake. Kakšna vročina je bila med požarom, dokazuje najbolje dejstvo, da so se topile tračnice na železniškem tiru.
O vzroku eksplozije še ni znanega ničesar podrobnega. Domnevajo pa, da jo je povzročil kak kadilec. Nastalo škodo cenijo na 50 milijonov dolarjev.
Batignolova milijonska dela
Beograd, 28. avgusta..
Skoraj tako kakor dečku v oni stari mladinski pripovedki, ki je prišel na Nizozemsko, pa so mu na njegova vprašanja odgovarjali: »Kanitferstan«, se godi tu pri nas človeku, ki vprašuje, kdo, kako podjetje izvršuje to ali ono veliko delo. Kdo je gradil velika mostišča novega savsuega mostu? »Batignol«. Kdo nasip in cesto do Zemuna? »Batignol«. Kdo izvršuje osuševalna dela na pančevskem barju? »Batignol«. Kdo gradi železnico od dunavskega mostu do Pančeva? »Batignol«. kdo zvezo med pančevskim mostom in glavnim kolodvorom? »Batignol«. In potem: Kdo gradi železnico iz Prištine v Peč? »Batignol«. K.ao bo zgradil progo Kuršumlija—Priština? »Batignol«. Kdo pr<~>go Bihač—Knin? »Batignol«. Vse in povsod Batignol in spet Batignol.
Francoska stavbna družba Batignol, razpolagajoča z ogromno delovno-prometno glavnico, se je toliko udomačila pri nas, dasi skoraj ne moremo misliti večjega javnega dela brez nje ali v popolni njeni oskrbi ali pa vsaj z njenim sodelovanjem, pri čemer pa je treba poudarjati, da družba razen v vrhovnem vodstvu zaposluje le oaše delovne moči, ki štejejo tisoče in tisoče. Plače in mezde pri Batignolu zaposlenih ljudi so ne samo znatno boljše kakor pri vseh tovrstnih drugih podjstj h, in ne zavlačujejo se.
Največje delo, ki ga izvršuje Batignol v beograjskem področju, je pač osuševanje pančevskega barja, ki se že približuje do-vršitvi. Vrednost doslej 'zvr>enih del na tem področju se ceni nad 240 milijonov Din. Deia bodo dovršena še !etos al- naj-pvzii^je prihoanje p^mei n bo nj hova skupna vrednost znašala nad 2' 6 miijonov
Dela v zvezi z novim savskim mostom, ki se dovršijo v najkrajšem času — most se že letošnje jeseni izroči prometu — znašajo okoli 125 miljonov.
Batignol je zgradil tudi drugi tir na železniški progi Beograd—Resnik v dolžini 14 km. Ta dela so stala okoli 45 milijonov.
Železniška proga, ki bo vezala Beograd s Pančevim čez dunavski most, bo dovršena prihodnje pomladi in bo stala okoli 85 milijonov.
Na železniški progi Priština—Peč, ki se je pričela graditi lanske pomladi in bo dolga nekaj nad 80 km, je popolnoma dograjen odsek v dolžini 27 km, deia se pa že na 35. kilometru. Vsa proga bo dograjena do srede prihodnjega leta in bo stala okoli 200 milijonov.
Vsa ta dela znašajo potem takem okoli 710 milijonov dinarjev.
Ker bosta železniški progi Kuršumlija— Priština, ki bo preko Niša vezala glavno progo Beograd—Djevdjelija s kosovsko in tvorila del jadranske prečnice (v podaljšku proge Priština—Peč), in proga Bihač— Knm. k: bo glavno progo Ljubljana—Zagreb—Beograd preko Sunje vezala v Kninu z dalmatinsko, s Šibenikom in Splitom, stali do 600 milijonov, bo, ko bosta pa naj-dalje v štirih letih dograjeni tudi ti dve progi, vrednost vseh teh del, ki jih dotlej izvrši Batignol znašala okoli 1300 milijonov dinariev.
Ker so pogoji, po katerih Batignol izvršuje ta deia. vlagajoč vanje svojo glavnico. razmerno zelo udgodni za našo državo, ugodnejši kot so pogoji vseh ostalih tujih
podjetij, katerim so se izločala javna dela pri nas, se ob njegovem delovanju v naši državi pač precej lažje preboleva dejstvo, da nimamo lastnih podjetij, katerim bi se mogla in morala poverjati taka velika javna dela, da bi dobiček od njih ostal v državi, ne pa odhajal v inozemstvo.
Strahovit naliv nad Krškim poljem
Krško, 28. avgusta
Divjanja vodnih sil, orkana in toče je bilo deloma deležno tudi Krško polje, ki je prav do nedelje kazalo izredno lepo sliko dozorevanja kmetskih pridelkov. V strahotnem ponedeljkovem jutru pa 90 podnebne sile docela izpremenile lice. Strahovit naliv je nastal ob poldrugi uri ponoči. Vlila se je močna ploha, spremljana s točo in silnim vetrom. Ljudje so prestrašeni vstajali in opazovali divjanje pobesnelih elementov. Da so bili prizori še grozotnejši, so poskrbele električne sile ozračja, ki so z vednim pobliskavanjem pretvorile trdo noč v dan.
Silne množine vode so zalile ceste, z bližniih gričev pa so se pojavili hudourniki, valeč s seboj blato, kamenje in pesek. Toča je udarjala skozi odprta okna tudi v stanovanja in zgodilo se je nekomu, ki je navzlic vsemu še trdno spal, da ga je obsula kar na postelji. V mestu Krškem samem neurje ni napravilo jx>sebne škode, pač pa je bila prizadeta okolica, predvsem one *o£-ke, kjer je imela igra razdivjanih vetrov svoje vozle.
Najbolj prizadete so bile vasi Žadovinek, Jelše in Vihre, kjer se še danes kažejo sledovi silnega divjanja. V Žadovinku je ot-kan zaplesal s strehami in kozolci. Razkril je streho na žagi g. Petriča. razmetal streS-no opeko s hiše ter kovačnice g. Zoriča. docela zrušil Lavrinškov kozolec ter razkril kozolec g. Kriegerja. Kako silovit je bil orkan, se lahko presodi tudi po tem, da je vrgel železen nlug 10 m od hiše, hrastove deske, težke 10 in več kg, pa je na precejšnjo daljavo zmetal v koruzo. Posebno so trpeli tudi nekateri čebeljnjaki, ki jih je kratkomalo v smeri vetra zaokrenilo, jih razkrilo in je toča nemoteno udarjala po panjih, kar je imelo za posledico, da so udarile čebele iz panjev in obležale v travi. Ajda, pesa, repa in deloma koruza so po neurju najbolj uničene K sreči pa neurje ni zadelo v toliki meri vinogradov. Ce se bo vreme izboljšalo, obstoji upanje, da se bo popravila tudi ajda.
Madžari izzivajo meme inc^nte
Prelog. 29. avgusta, n. Te dni so se vračali iz Madžarske trije naši dvolastniki čez mejo domov v Novakovce. Med niimi je bil tudi Djuro Karaš. Na meji so jih ustavili štirje madžarski obmejni stražniki In neki civilist. Druga dva so izpustili, Karasa pa ustavili, ga podrobno preiskali in ravnali z njim zelo nasilno. Ko telesna preiskava nf dala jiikakega rezultata, ga je eden izmed madžarskih graničarjev tako sunil v prsa. da se je v orna j obdržal na nogah. Pri tem 2a je psova! z »Velesrbom« in mu grozil, da ga bo odpeljal v zanore. Dejali so mu tudi. da je v Novakovcih še 10 takih »Vele-srbnv«, med katerimi se zlasti odlikuje neki Ovčar, ki pač nikdar več ne bo presto-nil madžarske meie. Nazadnje so vendar tudi njega izpustili, da se je vrnil domov.
Predsednik Tatarescn pride na Bled
Bukarešta, 29. avgusta, č. Rumunski listi poročajo, da bo ministrski predsednik Ta-tarescu prihodnji teden odpotoval na Bled.
Dunajske izmišljotine proti Jugoslaviji
Beograd, 29. avgusta. AA. Dunajska
>Reichspost« je 29. t. m. priobčila članek pod naslovom »Temne mahinacije v Jugoslaviji«. V tem članku prinaša fantastične vesti o dozdevnem favoriziranju narodno-socialističnih emigrantov, interniranih v Jugoslaviji s strani jugoslovenskih oblasti. Poluradni avstrijski organ nadaljuje nedavno kampanjo fašističnega tiska in ponavlja njegove neutemeljene in že zavrnjene klevete ter skuša tudi s svoje strani obdolžiti Jugoslavijo, da podpira narodno-so-cialistične elemente in njihovo prevratni-ško akcijo v Avstriji.
Glede na to tendenčno in zlobno pisanje smo pooblaščeni od pristojne strani, da te vesti kot popolnoma izmišljene in brez sleherne podlage demantiramo.
Beograd, 29. avgusta AA. Uradni krogi demantirajo avstrijsko vest, da bi se bilo središče protiavstrijske narodne socialistične propagande preselilo iz Monakovega v Maribor.
Izredna skupščina JNS za gornjegrajski srez
G°rnjigrad, 29. avgusta.
V ljubkem Radmirju se je danes vršila izredna skupščina sreske organizacije JNS za gornjegrajski srez. Bila je prav lepo obiskana. Skupščino je otvoriil poslevodeči podpredsednik dr. Janko Rak, ki je najprej toplo pozdravil došlega generalnega tajnika JNS ministra dr. Alberta Kramerja, narodnega poslanca Rasta Pustoslem-ška, banovinskega svetnika župana Matijo Goričarja ter vse delegate občinskih organizacij JNS, ki so se Mjiub delovnemu dnevu skoro polnoštevilno udeležili skupščine. Nato je prečital pozdravno brzojavko bivšega predsednika gornjegrajskega sreskega odbora JNS dr. Sbrizaja in podal besedo ministru dr. Kramerju. Ta je v dveur-nem poljudnem govoru orisal zbranim delegatom politični in gospodarski položaj ter se dotaknil vseh perečih gospodarskih ta socialnih vprašanj. Njegova izvajanja so delegati ponovno prekinjali z burnim odobravanjem ter priredili po končanem govoru dr. Kramerju prisrčne ovacije.
Za njim je referira! o svojem delu narodni poslanec Rasto Pustoslemšek, ki je zlasti podčrta val težke ovire, s katerimi se Je trelba boriti pri akciji za integralno iz-vedbo aigrarne reforme v gornjegrajskem srezu. Pri tem je opozoril zboroval ce na neprecenljivo pomoč, ki jo je vedno Izkazoval v najtežjih časih reševanja tega vprašanja minister dr. Kramer. Končno le predlagal skupščini, da pošlje pozdravni telegram šefu JNS predsedniku Uzunovi-ču, kar Je skupščina soglasno z aplavzom odobrila.
Kot tretji govornik je opisal žedje in težave prebivalcev gornjegrajskega sreza banovtosiki svetnik Matija Goričar, kateremu je odgovarjal s pojasnili minister dr. Kramer. Po zaključenih referatih se Je razvila zanimiva diskusija, v kateri so delegati občinskih organizacij JNS dokazali, da budno spremljajo vse dnevne politične dogodke. Lepo usipeJo skupščino je zaključil podpredsednik in neumorni narodni delavec dr. Janko Rak po štiriirrni razpravi s pozivam vsem na/vzočim funkcionarjem organizacij JNS, da še podvoje svoje delo za popolno zmago velikih idej, katerih po-bornica je JNS
Lep zbor JNS v Križevcih
Ljutomer, 28. avgusta.
Nedeljski zbor Jugoslovenske nacionalne stranke v Križevcih se je pretvoril kljub strupeni protipropagandi nasprotnikov v veličastno manifestacijo prebivalstva Murskega polja za narodno in državno edin-stvo. Na zbor je prihitelo okoli 1500 zavednih mož in fantov, ki se niso strašili vremenskih neprilik, ne groženj in pritiska nasprotnikov. Po sprejemu v Borecih, kjer je pozdravil pod slavolokom banski svetnik in predsednik sreske organizacije g. Skuhala došlega ministra g. Puclja in nar. poslanca g. Lovra Petovarja, se je razvila povorka proti Križevcem. Na čelu povor-ke »o jezdili pod vodstvom g. Makove« vrli murskopoljski jezdeci v narodnih nošah, za njimi številne mnoiice naroda peš in na okrašenih vozovih.
Zborovanje je otvoril s pozdravnim govorom predsednik Skuhala, ki je podal nato besedo g. ministru Puclju. Ta je uvodoma govoril o pomenu politike v življenja narodov ter ostro obračunal z razdiralnim delom bojevnikov ter poslancev Narodne stranke, ki zavajajo narod v zmoto. Po obračunu s tema pokretoma je obširno govoril o delu, ciljih in programu JNS. S posebnim zanimanjem so poslušali zborovale! njegova tehtna razmotrivanja o potrebnih ukrepih za oživljenje in ozdravljenje našega denarnega gospodarstva.
Govor ministra Puclja je izzval odločno pritrjevanje vseh zborovalcev, ki so nato prav tako toplo pozdravili starega prijatelja in soseda nar. poslanca g. Petovarja. Na poljuden način je obrazložil zboroval-cem pereča gospodarska vprašanja ter posebno izčrpno poročal o težavah, ki so nastale pri izvozu našega sadja v Nemčijo. Z odobravanjem so sprejeli zborovalei tudi njegov referat o ukrepih vlade za zaščito našega kmeta, ki so rešile marsikateri kmetski dom pred propadom. Nič manj niso bila zanimiva njegova izvajanj« o potrebnih merah za ozdravljenje našega gospodarstva.
Aplavz g. Petovarja se kar ni hotel poleči, dokler ni povzel besede domači poslanec g. Jakob Zemljič, lei je govoril predvsem o domačih prilikah in delu v sre-skem kmetijskem odboru. Z zadovoljstvom so bile tudi sprejete njegove ugotovitve, da se prebivalstvo ljutomerskega sreza vse bolj oklepa jugoslovenske politike in da postaja jugoslovenska fronta tudi v tem srezu vedno jačja.
Krasno uspeli zbor je zaključil g pred-sedik Skuhala s pozivom k složnemu delu za razmah JNS in pozval vse navzoče, da zakličejo Nj. Vel. kralju Aleksandru. Po odsviranju državne himne, ki jo je igrala godba iz Slatine Radencev, so se zborovaloi razšli v najlepšem redu.
Nenavadna železniška nesreča na Gorenjskem
Na klancu pred Radovljico sta se prevrnili obe lokomotivi osebnega vlaka — človeških žrtev ni bilo
Ljubljana, 29. avgusta.
Potniški vlak 914, ki odhaja opoldne ob 12.06 iz Ljubljane na Gorenjsko, je danes doživel pred postajo Radovljico nenavadno nesrečo. S tira sta skočila oba stroja, ki sta vlak vlekla v radovljiški klanec. Čim je poročilo o nesreči dospelo v Ljubljano, so takoj odposlali pomožni vlak, s katerim so se proti Radovljici odpeljali organi direkcije in kurilnice pod vodstvom načelnika strojnega oddelka direkcije inž. Finca strojni in gradbeni inženjerji in drugo tehnično osoibje. S seboj so odpeljali tudi dva žerjava za dviganje lokomotiv ter potrebno orodje. Razen popravila proge je bila naloga komisije, da ugotovi vzrok nesreče, ki pa je ostal do večera neznan.
Brez težkih žrtev
Radovljica, 29. avgusta.
Osebni vlak št 914 je danes, kakor običajno, s priprego vozil ob 13.30 proti Radovljici, ko je dobrih 200 m nad radovljiškim predorom začutil strojevodja prvega stroja Franc Pesjak silen sunek. Tisti hip pa je Pesjak že tudi odletel čez kurjača Franca Brzijala v loku s stroja in se skotalil po strmem železniškem nasipu kakih 60 m globoko proti Savi. Par metrov nad obrežjem je obvisel in se šele počasi zavedel, kaj se je zgodilo. Tedaj je opazil tudi kurjača Brzijala, ki se je prav tako skotalil po pobočju in obležal tik njega z nekaterimi manjšimi poškodbami.
Vsa zaskrbljena sta z vsemi močmi, kar sta jih zmogla v razburjenju in strahu, zlezla Pesjak in Brzijal po nasipu. Ko sta se znašla spet na progi, se jema je nudil izreden prizor.
Obe lokomotivi sta ležali pre vrnjeni v breg. Oprti sta bili na močne bore, ki rastejo med peskom in skalovjem. Tik za strojem je bil iztirjen tudi službeni voz, a osebni vozovi so stali vsi nepoškodovani na progi. Razume se, da so potniki bila prestrašeni, vendar pa so se pomirili, čim je bilo potrjeno, da huda nesreča ni zahtevala nobene smrtne žrtve.
Strojevodja Rudolf Dovgan, ki je bil v drugem stroju s kurjačem Franoom Koprivnikom, je pripovedoval: »Niti malo se ne zavedam, kako se je zgodila nesreča. Vem samo, da sem imel strašen občutek, ko sem ob nenadnem silnem sunku že videl, kako se je nagnil stroj. Mojega tovariša Franca Ko-privnika je vrglo 'tz stroja, jaz pa sem se le s težavo izkopal iz pre vrnjene lokomotive.«
Kurjač Franc Koprivmk je dobil poškodbe na glavi in desni roki. Velikanska sreča v nesreči pa je, da sta se oba stroja prevrnila na desno stran, v breg. Nesreča bi bila nedvomno zahtevala težke žrtve, ako bi bil vlak zidrvel čez nasip proti Savi. A da tudi tako ni bilo nobene smrtne žrtve, se ie pač fcudii treba zahvaliti manjši brzini vlaka, ki vozi na tej točki zaradi napetosti le z brzino 36 km na uro, pa tudi zavore ▼ vagonih so izborno funkcionirale.
Proga je bila poškodovana v dolžini 61 metrov. Izruvami so bili skoro vsi praigi in tračnice so bile deloma skriv-tjene. Ker sta stroja padla na desno
Zmaga Jugoslavije v štafeti 4 krat 400 m
Zagreb, 29. avgusta, d. Z velikim zanimanjem so naa sportnilri pričakovali izid ponovitve štafete 4 krat 400 m na Balkanskih igrah. Kakor znano, je v nedeljo zmagala jugoslovenska štafete, vendar pa je razsodišče odredilo ponovitev iste, ker je neki funkcionar oviral finalista grške štafete. Štafeta se je ponovila le med grško in jugoslovensko reprezentanco za prvo in drugo mesto. Jugoslavija je nastopila v postavi Madžarevid, Stevanovič. Banščag in Nikhazi. Kot prva je prispel* na cilj grška štafeta v času 3:27.6. Jugosloveni so prispe! kot drugi v času 3:30.2. Grška štafeta pa je bila diskvalificirana in je bilo priso-jeno prvo mesto Jugoslaviji, ker je grški tekač Sekelariu pri predaji skočil pred Stevanoviča ter ga surovo sunil. Jugoslavija si je priboril« Sest točk. dočrm je Grčija ostala brez točke. Ta zmaga je mogoče za končni izid odločilnega pomena. Stanje je sedaj naslednje: Grčija 51, Jugoslavija 45, Rumunija 22, Bolgarija 12, Turčija 10, Albanija 2.
Zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je obvestil prireditelje Balkanskih iger, da je daroval za Balkanske igre pokal.
Minister za telesno vzgojo je danes n« zagrebškem Stadionu ob priliki ekshibi-cijske ha ženske tekme izročil našim haze-našicam, ki so bile v Londonu, v priznanje njihove zmage lep pokal.
Naša plavalna reprezentanca profi Avstriji
Zagreb, 29. avgusta, n. Upravni odbor Jugoslovenskega plavalnega saveza je brez tehničnega referenta, ki ga ni v Zagrebu, določil naslednjo jugoslovensko reprezentanco, ki bo nastopil« proti avstrijski reprezentanci: 100 m: Ciganovič (Jug.), Fritsch (Ilirija), 400 m: Mmi (Viktorija). Mihalek (Birija), 200 m prsno: Cerar (Kamnik) in nafbrže Orel iz Dubrovnika, 100 m hrbtno: Gazzari (Jadran). Marčeta (Viktorija). Štafeta 400 krat 200 m: Mini, Ciganovič, Gazzari. Mihalek. Štafeta 3 krat 100 m mešano: Matošič (Jadran) ali CeraT (Kamnik) prsno. Gazzari (Jadran) hrbtno, Ciganovič (Jtfg.1 prosto. Skoki: Ziherl (Ilirija). Grilc (KSU). Postava za water-polo-tekmo bo magdeburška, in sicer Ma-
st ran proge, je bila nekaj časa pretrgana tudi telefonska zveza z Ljubljano, Potniki obeh vlakov 914 in 915, ki vozi z Jesenic mimo Radovljice ob 14.46, so morali prestopiti v druge vlake. Cim je prispel pomožni vlak iz Ljubljane, so se delavci pod vodstvom inženjer-jev takoj lotili dela in zvečar je bila proga že popravljena.
Sreča v nesreči
Ljubljana, 29. avgusta.
Inšpektor g. dr. Vuk Krajač, š&f odseka za pomorstvo v ministrstvu trgovine in industrije se je kmalu pripeljal na kraj nezgode. Vozil se je z vlakom iz Bohinja odnosno z Jesenic. O stanju na kraju nesreče je povedal našemu uredmku tole:
—	Nesreča se je dogodila nekaio kilometer niže Radovljice v smeri prod Ljubljani. Prvi vtisk, ki sem ga dobil na kraju nezgode, morem imenovati srečo v nesreči. Dvomim, da se je že kakšna podobna železniška nezgoda končala tako srečno, kakor ta, ki ni zahtevala nobenega človeškega živlienja. Na žalost sta bila ranjena oba kurjača, zatrjujejo pa, da tudi ta le lahko. Le srečo moremo imenovati, da je tudi strojnik s prve lokomotive Rudolf Dou-gan iz Ljubljane ostal popolnoma nepoškodovan, čeprav sta se obe lokomotivi zvrnili preko betonskega nasipa in železne ograje. Po mojem mnenju so nezgodo, ki bi mogla biti prav velika, preprečili močni borovci, ki rasto v gozdičku pod železniško progo na kraju nezgode. Ti so zadržali obe lokomotivi, da se nista prevrnili še nižje. V tem primeru bi potegnili za seboj gotovo še nekaj vagonov. Tako pa je ostal vlak na tirnicah, le poštni vagon se je zelo nagnil.
—	Iz Bohinja sem se votzil z inženjer jem Senjanovičem, pomočnikom prometnega ministrstva, in njegovo rodbino. G. pomočnik je takoj izdal na železniško postajo Lesce - Bled potrebna navodila, da ne bi zastal promet, prav tako pa je tudi teleionično govoril z ljubljansko direkcijo, od koder so poslali novo kompozicijo do kraja nezgode, da so mogli potniki s prestopanjem nadaljevati pot proti Ljubljani. Isto so storili v obratni smeri z Jesenic, tako, da se je osebni promet redno nadaljeval z edino nevšečnostjo. da so morali potniki prestopati
—	Iz Ljubljane je takoj tudi prispel posebni vlak z inženjerji in delavci, ki so s pospešenim delom urejali progo. Na kraju se je zbralo mnogo ljudstva, ki je uslužno pomagalo potnikom, posebno pri prenašanju prtljage, kar je napravilo najboljši vtisk na potujoče tujce in je pričalo o slovenski gostoljubnosti in uslužnosti.
—	Še izrecno moram pohvaliti železniško osobie, posebno s postaj Lesce - Bled in Radovljice. Z največjo točnostjo so se hitro izvršila navodila pomočnika prometnega ministra inž. Se-njanoviča, tako da se je v nezgodi izkazala velika sposobnost našega železniškega tehničnega in prometnega osobja. Prav vsi so brli na mestu. Tako moremo železniško nezgodo, ki je prav za prav zahtevala le materialno izgubo, dobesedno imenovati srečo v nesreči.
hovilovič, Cvijetkovič, Samardžič, Datm> vič, Ciganovič, dr. A. in dr. M. Bibiča.
Skrb za nezaposleno mladino v Angliji
London, 29. avgusta. AA. Nad 700.000 mladostnih delavcev in delavk bo od prihodnjega ponedeljka uživalo dobrobiti novega zavarovalnega zakona, ki je znižal starostno leto za brezposelnostne podpore. Po 3. septembru bodo zavarovani za primer brezposelnosti tudi vsi mladostniki, stari 14 ali več let, ki bodo d-elali v mezdnem razmerju. Izvzeti bodo samo delavci
v	kmetijstvu, v domačem gospodinjstvu ali v zasebnih hilšah in pa vajenci brez plače. Novi brezposelnostni zakon predvideva za te mladostnike, če so brezposelni, posebne" tečaje, za katere bodo morale skrbeti prosvetne oblasti. Pouk in udeležba pri tečajih bo za vse obvezna. Tečaji naj preprečijo demoralizacijo mladostnikov, ki se tako pogostokrat pojavlja, če so dokončali šolo in nimajo rednega opravila.
Najstarejša Nemka umrla
Berlin, 29. avgusta. AA. V Neulewinu na Brandenhurškem je umrla vdova Klemann v 104. letu svoje starosti. Še pred nekaj dne
vi	je bila popolnoma zdrava. Glasovala je tudi pri plebiscitu 19. avgusta. Za 103. rojstni dan sta ji čestitala tudi Hitler in Goring in sta jo pri tej priliki vprašala, čemu se ima zahvaliti za dolgo življenje. Starka je odgovorila, da je trdno prepričana, da je bila vse življenje tako zdrava samo zato, ker je vsak dan pokadila smotko najostrej-šega tobaka.
- Političen atentat na Kreti
Atene, 29. avgusta. AA. Iz Kandije na Kreta poročajo, da so neznanci včeraj oddali na civilnega prefekta Kandije m na njegovega spremljevalca več revolverskih strelov. Oba sta se sprehajala na promenadi m sta bila hudo ranjena. Atentatorji so pobegnili.
napoved
Novosadska vremenska napoved za četrtek: Spremenl jivo in oblačno z nalivi. Temperatura bo malo n.irasla
Dunajska vremenska napoved ra četrtek: Zapadno vreme, padec temperature in dež. mogoče od časa do 6aea viharno.
Maši kraji in ljudje
Zaroka angleškega princa Jurja v Bohinju
Kakor javlja Agencija Avala, se je angle-Ski princ Jurij v Bohinju zaročil z grško princeso Marino, hčerko kneza Nikolaja, sestro Nj. Vis. kneginje Olge, soproge Nj. Vis. kneza Pavla. Mlada zaročenca sta prejela nešteto brzojavnih čestitk.
Jutri prispejo rojaki iz Nemčije, Belgije in Nizozemske
Essen, 29. avgusta
V petek zvečer 31. t. m. se pripelje z mo-»akovskim brzovlakom v domovino večja skupina naših rojakov iz Nemčije. Belgije in Nizozemske. Izlet prireja Osrednja zveza jugoslovenskih narodnih delavskih društev v Nemčiji, vodil pa bo vso skupino predsednik, znani naš delavski organizator g. Pavle Bolha. Iz \Vestfalije in Porenja bo blizu 50 rojakov, nekaj manj pa iz Belgije in Nizozemske. Od KeLmorajna dalje se bodo izletniki iz vseh treh držav peljali skupno v posebnih vagonih v domovino.
Rojaki ostanejo kakor druga leta nekaj Časa v ožji domovini, da obiščejo domače kraje, znance in sorodnike, nekaj pa jih bo odpotovalo tudi dalje po Jugoslaviji in na Jadran. Žal, da so časi takšni, da ni mogoče na pot v domovino še večjemu številu rojakov. Izletniki sicer ne pričakujejo kakega posebnega sprejema, vendar pa ne dvomimo, da bo domovina tudi letos sprejela sinove in hčerke iz tujine z ljubeznijo in prisrčnostjo. Brzovlak z izletniki prispe na Jesenice v petek zvečer ob 18.30 in nato y Ljubljano ob 19.44.
Posetnikom vinogradov
Ljutomer, 29. avgusta
Grozdje zori po naših vinograH:h in klo-potci se oglašajo vedno pogosteje. Druga leta je to bil vesel čas za vinogradnika, letos pa je precej drugače. Po slabem vinskem letu 1933. je slab nastavek cvetov že pomladi kazal, da bo letos slaba bratev, še slabša ko lani. Res je grozdja zelo malo, toda zdravo je in lepo ter zori preje ko druga leta. Pričakovati smemo zelo malo vina, toda kolikor ga bo, vse bo nedvomno dobro. Slabi letini, ki se torej kaže, so se pridružile vedno številnejše tatvine grozdja v goricah. Tatovom je težko priti na 6led. dasi se je na pritožbe vinogradnikov uvedla kontrola prodajalcev grozdja.
Razen poklicnih škodljivcev opazuje vinogradnik v svojih goricah tudi manjše škodljivce, ki se svojega dejanja dostikrat niti ne zavedajo. To so razni ljubitelji naših goric, izletniki in popotniki, ki se, gre-doč po vinogradu ali ob »sepu«, kaj radi posladkajo s kakšno vabečo rumeno jagodo ali celo z grozdkom, ter ne pomišljajo, da delajo vinogradniku škodo
Naš vinogradnik ima staro navado, da ne reže pred trgatvijo grozdja, ker noče držati 6labega vzgleda in otežkočati kontrole. Ponosen je na to, da je vinograd do bratve ne-
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespečnosti, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Josefova grenčica« trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova voda« pri pojavih, ki imajo sVoj izvor v zastrupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnaša kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova gren-cica« se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
dotaknjen, in raja d* žeinemn izletniku liter vina, ko da ga pusti v goricah zobati. To naj vpoštevajo vsi izletniki, tudi inteligenca med njimi, naj ne zobljejo s tujih trsov m naj ne ščipljejo jagod ali celo grozdov. Naj pomisli vsak, ki zaide sredi goric v izkušnjavo, kako bi bilo njemu, če
bi kdo opravljal tako poskusno bratev ▼ njegovih goricah! Drugače bodo vinogradniki morali ukreniti to, kar je ž« zdavnaj uvedeno v najnaprednejših vinarskih okoliših: da namreč izposlujejo prepoved hoje po vinogradih, ko grozdie zori, in da nastavijo posebne vinogradske čuvaje.
Bronasti orel, dar mestu Krku
Strok je skoro dva metra in prelit v bron
Ljubljana, 29. avgusta Na občnem zboru 14. novembra 1933 so člani JNAD »Jadrana« sklenili, da postavijo v mestu Krku državnega orla, kot simbol državne in narodove moči in za vzpodbudo prebivalstvu. Da so se akademiki odločili prav za Krk, je vzrok v tem, da je ta otok v našem skrajnem severnem Jadranu največji in nekak naraven branik naše meje odnosno našega morja, ki nam je pripadlo po politiki zelenih miz, ne pa po faktični narodnostni pripadnosti ondotnega ljudstva, ki je jugoslovensko in naseljeno daleč preko sedanjih meja. Dolžnost vse zavedne jugoslovenske javnosti je, da posveča največjo pažnjo prav postojankam ob naših mejah, da tam širi in utrjuje nacionalno idejo, ki pa ne sme nikdar izzveneti v fanatizem, temveč mora biti spremljana s plodovitim delom rok in duha jugosloven-skega človeka. Pokazati in dokazati moramo, da smo na svoji zemlji, katero so na-si predniki naseljevali že za časa Rimljanov ter jo obdelovali, upravičeni gospodar- 1 ii in da jo bomo branili vedno in proti vsa- j komur.
Kakor je »Jutro« že poročalo, so akademiki naročili pri akademskem kiparju Nikolaju Pirnatu velikega dvoglavega orla. ki je bil zdaj prelit v bron. Delo je v umetniškem kakor v tehničnem pogledu sijajno uspelo in dela kiparju in livarju Francetu , Most ar ju vso čast.	i
Občina mesta Krka je na prošnjo ljubljanskih akademikov takoj odgovorila in
dala svoj pristanek. Kot najprimernejši prostor za vzidavo kipa je predlagala starodavno frankopansko kulo, raz katero bo videti simbol naše moči in naših prizadevanj daleč preko morja. Kako premišljeno so se lotili tega dela naši akademiki, dokazuje to, da se niso odločili za relief, temveč za polno plastiko dvoglavega orla v poletu, da pride povsem do izraza jugoslovenska ideja.
Veliko je bilo tehtanja kdo naj orla prelije v bron. Nazadnje se je pa kipar Pirnat odločil, da izvrši to delo naš človek ter je plastiko v mavcu izročil livarju Mostarju na Galjevici. Mostar je delo pričel 30. julija in kip dovršil v bronu preteklo nedeljo. Ves kip, tudi peroti, je votel. Povprečna debelina je 6 do 7 mm. Prav zaradi tega, ker je bilo dogovorjeno, da mora biti ves kip votel, je bilo zelo riskantno, zakaj livar le moral napraviti dve formi. Še zlasti zamudno je pa bilo delo zaradi tega, ker je moral kip v mavcu prežagati na 7 delov. Toda kljub upravičenemu strahu, da se delo utegne ponesrečiti, je Mostar dano mu nalogo sijajno rešil in dokazal, da je v svoji stroki umetnik, ki zasluži polno priznanje. Dasi ima orel 1.80 m razpetine, tehta vendarle ves kip v bronu le 285 kg (trup 39 kg).
Odkritje orla v Krku bo združeno s proslavo 151etnice JNAD »Jadrana«. To bo uvodna prireditev kot znak zahvalnosti padlim borcem za naš Jadran in kot simbol čuječnosti akademikov iz severnih delov Jugoslavije ter kot izraz zahvale Nj. Vel. kralju Aleksandru I. za njegovo prizadevanje po močni Jugoslaviji kot pomorski državi. Odkritje bo 9. septembra pod pokroviteljstvom bana dr. Marušiča, bana savske banovine dr. Peroviča in županov mesta Ljubljane dr. Puca in mesta Krka g. Kraljica. Prejšnji večer bo akademija Člani bodo vprizorili Golarjevo »Vdovo Rošlin-ko«. Program bo izpopolnil pevski zbor JNAD. Na dan odkritja popoldne bo nastop sokolske župe Reka-Sušak.
S to akcijo za naš Jadran so ljubljanski akademiki v polni meri dokazali svojo visoko nacionalno zavest, svoje spoznanje, da brez morja ne more biti Jugoslavije ter da je treba ljudstvu pomagati in ga bodriti povsod tam, kjer je še pod vplivom nekdanjih grobarjev našega naroda, da se zave samega sebe in da bo sleherni Jugosloven zidar svoje države.
Bolezen in zdravje pod vplivom sugestivnih sil
O čudežnem ozdravljenju karmeličanke Anke Janžeko-vičeve — Kaj pravijo o čudežu laiki in zdravniki?
Ljubljana, 29. avgusta
Iz Zagreba se je razširila vest o velikem čudežu. Prva sta o njem poročala »Katoliški list« in »Hrvatska Straža«, njuna poročila pa so posneli tudi razni drugi listi. Gre za nenavadno ozdravljenje 261etne karmeličanke Anke Janžekovičeve, doma iz Kraš-njega vrha v Sloveniji.
Anka ie pred štirimi leti vstopila v samostan v Hrvatskem Leskovcu, pozneje pa so jo poslali na Holandsko, kjer je zbolela na želodcu. Prvič je bila operirana v Haar-lemu, drugič v Aachen«. Ko se je lani vrnila v Zagreb, so jo hoteli tretjič operirati, a tega ni pustila. Operirana ni hila samo na želodcu, temveč tudi na želodčnem mehurju in slepem črevesu. Operacije ji niso pomagale in, kakor pravijo poročila, je bila v zadnjem času tako slaba, da so z gotovostjo pričakovali njeno smrt. Letos 13. maja pa ji je prednica izročila kip sv. Tere-zike od Deteta Jezusa ter ji svetovala, naj od te svetnice iz novejšega časa izprosi rešitev od svojih muk.
Poročila obširno opisujejo, kako je bedna Anika pri vsem svojem trpljenju zaupljivo
molila in naposled zaspala.
Sanjalo se ji je, da ji je nekdo pod nos pomolil čarobno duhtečo rožo in, ko je bila Se napol zbujena, se ji je zdelo, da jo je nekdo poljubil na čelo. Mislila je, da je bila to sestra, ki ji je stregla, ali pa sama prednica. Ob tem razmišljanju pa je naenkrat občutila da ni več bolečin, rsila je sploh kakor prerojena. Po dolgem času je čilo vstala in odšla k sestram, ki so bile baš pri zajtrku. Prednici je sporočila, da je po čudežu
ozdravela in ta ozdravitev se je najbolj pokazala s tem, da je pri zajtrku popila dve skodelici mleka, zavžila trdo kuhano jajce, nekaj sira in kruha. Poročila tudi pristavljajo, da na njej ni več sledov operacij in da od tedaj naprej hodi, dela in je, kakor vse druge sestra.
Tako govorijo o čudežu laiki
ter se pri tem ne brigajo za mnenje zdravnikov. Rentgenološki pregled, ki ga je napravil po ozdravljenju primarij dr. Hof-mann, je označen z največjo površnostjo Dr. Hofmann je našfel na želodcu normalno stanje po resekciji, kar pomeni z drugimi besedami, da so sledovi rezanja in cepljenja rane po operaciji prav tako, kakor pri vsaki drugi, normalno izlečeni in zaceljeni rani. Konstatirano je tudi, da 6e izliv ž»-lodca v črevo široko polni, da je izpraznje-nje normalno in da ni lokalnih občutljivosti. Znakov novega abcesa ni. Sledovi se torej vidijo, ni pa novega obolenja. To je vse! — Iz površnosti ali pa namenoma stoji v poročilih neresnica, da ni več sledov od prestalih operacij. Želodec tudi ni naenkrat postal večji, temveč se širi polagoma.
Če bi oznanjevalci čudeža govorili z zdravnik', Di bili morah seveda tudi omeniti, da se pri vsem zdravnikovem znanju in pri vseh vestnih preiskavah prav lahko zgodi, da zdravnik ne postavi stoodstotno sigurne diagnoze. Želodčni abces, kakor želodčni mehur in slepo črevo lahko večLrat kažejo iste simptome bolezni, a je zdravnik pri tem še vedno v dvomu, kje je prav za prav lokalizirana bolezen. Iz tega bi se dalo sklepati, da tudi zdravniki,-ki so Janžeko-vičevo operirali, niso prav vedeli, kaj ji je
Zakaj v lem je ves njen
ponos
I
Kako se sveti ognjišče, bele pečnice, obroči, držaji — skratka vsa kuhinja. Am-. pak — pri kuhanju se sve zamaže.,
KM STORITI?

M a I o V i m a na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti!
ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV
ter so iskali vzroke bolezenskih pojav na želodcu, na želodčnem mehurju in na slepem črevesu Na vsak način bi moralo ozdravljeno Janžekovičv/o pregledati več zdravnikov, kar pa ni bilo storjeno niti tedaj, ko je ozdravela, niti pozneje, ko so bile razširjene vesti o čudežu.
»Lurški vrelci tečeio povsod«
je dejal nemški psihiater Mobius ter meril s tem na vplive sugestivnih sil pri bolezni in zdravju. Temne nagonske, intuitivne, mistične in religiozne globine in potrebe človeških bitij so se malo izpremenile v nam znanem zgodovinskem razvoju. Tem silam posveča veliko pozornost današnja doba in zato tudi tako cvete v njej psihološka rna-nost. Oiganska materija telesa je posebno podvržena psihičnim vplivom. Moč sugestijo pa se najbolj udejstvuje pri raznih boleznih.
Zdravljenje bolnih ljudi se ne da niti misliti brez vplivov sugestivnih sil, pravi neu-rolog dr. Djuro Vranešič, ki je o zdravljenju s pomočjo sugestije in hipnoze napisal daljšo razpravo v glasniku Hrvatskega pri-rodoslovnega društva »Prirodi«. V temeljiti razpravi so navedene hipnotične ohromelosti udov, neobčutljivosti kože in sluznic, hipnotična slepOta in gluhost, hipnotične akcije srca ter mnogi drugi pojavi iz najožjih zvez duševnih in telesnih energij in stanja človeške osebnosti. Pisec navaja tudi
Terezijo Neumannovo in njenega konkurenta
Ves svet je razpravljal o krvavih solzah in ranah Terezije Neumannove iz Korners-reutha. Istočasno pa je v berlinskih zaba-vališčih nastopal neki Sin Dolar, rudar iz Šlezije, ki je z avtosugestijo dosegel, da mu je krvavela koža na prsih, na dlani in na stopalu, kadarkoli je hotel. Pred vojno pa 60 razkazovali po evropskih klinikah nekega duševno in telesno popolnoma normalnega človeka, ki je kazal nenavadne vplive duha na telo. Tako n. pr. si je lahko izpah-nil bedro iz kolka ter ga spet normalno uravnal. Tudi zenice je lahko po volji razširil ali zožil, na svoji koži pa je lahko pro-duciral opekline kakor od ognja. Ti in še mnogi drugi primeri svedočijo, da so vplivi duha na telo med temelji naše življenjske eksistence in da se z njimi dosežejo pojavi največje presenetljivosti. Ti pojavi so
čudeži v medicini.
Svetišča in svečeniki vseh dob, čudodel-niki in šarlatani vseh vrst so že zdravili in uprizarjali prave čudeže z najrazličnejšimi ceremonijami. V naših krajih se zbirajo še danes tisočeri vsako leto na Ivanj dan v mali zapuščeni cerkvici 60 km južno od Ba-njaluke, kjer naši dobri očetje franjevci izganjajo vraga iz bednega sveta. Pri najrazličnejših boleznih so pač že od nekdaj mogoče nenavadne, na videz čudežne ozdravitve ne glede na posredovalce sugestivnih sil, pa naj bodo to indijski jogi, bosanski franjevci, zdravniki ali pa vseučiliški profesorji moderne psihopatologije. Tudi organska obolenja so pod sugestivnimi vplivi, kar dokazuje sugestivno odpravljanje bradavic na rokah in na licu.
KULTURNI PREGLED
Pomenek s Tomislavom Krizmanom
Kakor je >JutncK pred kratkim zabeležilo, ee je mudil te dni v Ljubljani ugledni hrvatski slikar Tomislav Krizman, profesor zagrebške umetnostne akademije, da naslika več vedut mesta in okolice za širo-kopot-ezno zamišljeno monografijo jugoslovanskih mest, ki izide proti kancu prihodnjega leta. Bo to album, ki bo v prvi vrsti namenjen propagandi za lepoto naših krajev in bo izšel v razkošni opremi, da ga bo lahko reprezentiral tudi v tako razvajenih tnilijejih, kakor sta London in Pariz. Obsegal bo vsega 250 slik — ne samo 80, kakor smo pogrešno poučeni zapisali zadnjič — 7» motivih iz naših najreprezentativne^ih mest, samostanov in dvorov. Prof. Krizman ie pričel svoje delo v Ljubljani, nato pa bo po vrsti obiskal vee druge pomembnejše kraje v državi. Stroški za izdajo njegovega dela bodo znašali okrog tri četrt milijona dinarjev.
S prija-teljem Miheličem, ki se je na zagrebški akademiji učil grafike pri njem. sva obiskala zagrebškega gosta pred njegovim slovesom od Ljubljane sa kratek po-/nenek in brez pravega reda, brez inter-viewskih ceremonii — je potekla beseda o vsem, kar prihaja v umetniškem mikrokoz-mu od Ljubljane do Zagreba zdaj pa wi<*j
na dnevni red. Na svojem lovu za veduitami si je prof. Krizman dodobra ogledal vse arhitektonske in estetske, pa tudi mnogo življenjskih zanimivosti Ljubljane. Z živo po zomoetjo je sledil obnovi našega mesta, ki jo vodi prof. Plečnik. Samo nekaj dni_ se je sprehodil po naših ulicah, pa je bil že ves poln problemov in ie kar usipal skice naših ulic in trgov na papir. Razgovoril ee je tudi o tri most ju in pograjal, da ni mesto rajši prekrilo Ljubljanice od jubilejnega pa morda do Čevljarskega mostu. Na ta način bi Ljubljana dobila velik, estetsko monu-mentalen in obenem praktično smotrn osrednji trg. Potem pa je beseda nanesla na vprašanje, ki je pri nae neprestano v ognju: na brezupni socialni položaj naših umetnikov, na propad njihove kulturne misije v narodu in družbi.
— Da vam odkrito povem, je pripovedo val prof. Krizman, skorai nisem mogel verjeti, da slovenski slikarji delajo v takšnih razmerah. Na kulturnem oddelku mestne občine eo mi pravili, kako prihajajo umetniki prosit podpore, in če eo sredstva na razpolago, dobivajo za nedoločen čas, za leto dni morda po 500 dinarjev ali kaj. Takšen način je poniževalen za ves umetniški stan. Slovenski slikarji ne bi smeli nikdar
dopustiti, da zdrkne vrednotenje njihovega dela v oficielni družbi na tako nizek nivo. Posebej je škandal, kako se v Ljubljani mladim godi. Bolje ee je povsem bohemizi-rati, kakor pa ee za takšno ceno boriti ra videz dostojnega občana. Slovenski slikarji so za združeno borbo očitno premalo aktivni in odporni. Sicer bi bili gotovo^ pričeli rajši iz sebe reševati svo* eksistenčni problem — kakorkoli že. Ce jim družba ne da mesta v salonu, pa naj, bi šli razstavljat na ulice med množico. V tej dobi gospodarske in vseobče stagnacije je treba predvsem akcije, pa magari bluffa. Samo pasivnost ie treba premagati, ki je najhujša.
— Da je, ka.r ee tiče aktivne stanovske volje in družnosti, mnogokaj narobe pri nas, opazi pozoren človek že na prvi pogled. Ko sem včasih prihajal v Ljubljano, sem v kavarni zmerom naletel na družbo slovenskih tovarišev. Po trije, po deset jih je sedelo skupai in so debatirali o aktualnih problemih. A ko sem zdaj prišel, nisem nikjer ■več našel nikogar. Podoba je, da so resig-nirali na vsako skupno akcijo, na vsak skupen naklep. V Zagrebu, to je treba priznati, je položaj v tem pogledu mnogo boljši. Ce izvzamem skupino Babica, Becida in Mišeja, ki eo se ločili od nas v čisto separaten, zaključen krog, gojimo zagrebški slikarji živahne, aktivne medsebojne stike. Ne da bi nam bilo zato treba kakšne organizacije ali kluba, se vsako sredo zvečer sestajamo v restavraciji »Zagreb« in se razgo-varjairao o vsem, kar zadeva naše dejanje
in nehanje. Tja prihajajo tu4i vsi kolegi iz province, ki ee mudijo po 6vojdh opravkih v Zagrebu, Seveda tudi hrvatski umetnik, danes več ne živi v razmerah, v kakršnih smo živeli pred vojno. Vsi vemo, da hodimo danes skozi dobo gmotne in duhovne krize, ki jo bomo prebili toliko lažje, če ee bomo zavedali, da ie vse to samo proces, ki vodi k boljšemu, k humanizaciji kulture in življenja. Zadnjič sem organiziral razstavo, ki ee je je udeležilo 45 umetnikov, in dosegli smo velik moralni in gmotni uepeh. Našemu družnemu nastopanju gre vsekakor zasluga, da nas tudi uprava savske banovine dostojno upošteva in podpira umetnost, kakor takšni instanci pred narodom prietoji. Samo kolikor je meni znano, je banska uprava letoe razdala nad 100-000 dinarjev v umetnostne namene. Ban savske banovine dr. Perovič se tudi osebno prav živahno zanima za umetnost. Tako nam zmerom uspe, najti tudi najnujnejših sredstev, da pošljemo najboljše talente izmed mladih, ki prihajajo z akademije, za kakšno leto v inozemstvo, brez česar si ne moremo misliti, da je mlad človek zaključil svojo izobrazbo. Tako prav ždai potuje v Španijo eden najboljših naših mladih slikarjev Šimunovič, ein pisatelja Dinka Šimunoviča.
In ko smo potem spet govorili o tem, kako pri nas umetniki v brezupni borbi za obstanek stalno konimpirajo vrednost svojega dela, katerih cena bi na vsakem dostojnem trgu notirala po par tisoč dinarjev, za nekaj bore stotakov, tako da krijejo ko-
Žrtev Drave pri spravljanju lesa
Maribor, 28. avgusta Po zadnjem deževju je Drava silno narasla in je ponekod celo prestopila bregove. Deroča voda nosi s seboj večjo množino lesa, ki ga pobira po dravski dolini ob strugi. Ta les pa spravljajo siromašni ljudje iz vode, da se na ta način preskrbijo za zimo. Tako sta si hotela pomagati tudi v Kamnici stanujoči 301etni posestnik Anton Križaj in njegova žena. Včeraj popoldne sta se odpravila na pripravno mesto ob Dravi v bližini Mariborskega otoka, kjer je lovil les iz Drave, žena pa je skladala
na voz.
Nenadno se je Križaj preveč nagnil nad reko, izgubil ravnotežje in padci v valove, ki so ga v hipu pogoltnili. Žena je bila sicer tik blizu, a niti ni opazila, kdaj ji jo voda ugrabila moža. Usodno je bilo zanj, da je imel na sebi debel zimski plašč in si tako ni mogel pomagati, čeprav Je bil dober plavač. Vest o njegovi smrti se je naglo razširjla in je po vsej Kamnici izzvala veliko sočutje za nesrečno družino. Andrej Križaj zapušča tri nedorasle otroke v starosti od 4 do 8 let.
Danes zadnjikrat
1000 in druga noč
ZVOČNI KINO DVOR
Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. .Cene 4.50 in 6.50 Din.
Žalska nesreča pred apelacijskim sodiščem
Ljubljana, 29. avgusta
Čitateljem je še v spominu katastrofa, ki se je primerila letos 8. marca na posestvu pekovskega mojstra in gostilničarja Rudolfa Janiča v Žalcu. Po gospodarjevem naročilu je skušalo šest delavcev izprazniti tri metre globoko betonirano zaprto jamo, napolnjeno s tropinami, da bi nato s stiskanjem tropin napravili ocet. V jami se je bil razvil plin, ki je močno dušljiv in strupen. Delavci so se pri vstopu v pokrito jamo drug za drugim onesveščali. Zlasti hudo sta se s plinom zastrupila delavca France Rozman in France Žganko, ki so ju mrtva potegnili iz jame, druga dva delavca so rešili onesveščena, Florijan Grobelnik in še en delavec pa sta se pravočasno sama ote-la nevarnosti. Zaradi te žalostne zadeve se je moral Rudolf Janič pred sreskim sodiščem v Celju braniti in je bil oproščen vsake krivde in kazni. Danes je apelacijski kazenski senat pod predsedstvom g. dr. Alojzija Gradnika razpravljal o prizivu držav-nga tožilca v Celju zoper sodbo sodnika poedinca. Apelacijsko sodišče je potrdilo prvo sodbo in zavrnilo priziv. Pravno ozadje procesa je izredno zanimivo.
, i - -------- -------
-------------v
maj stroške za material — sem se vnovič spomnil vsote tričetrt milijona, kolikor bo veljala Krizmanova monografija jugoslovanskih mest. Tu umetnik — gospod, ki potuje s paleto od mesta do mesta in išče najlepših" vedut, mimogrede konferira z bani in župani in pripravlja album, ki si ga bodo z lorgnonom ogledovale dame v salonih Londona in Pariza, da bi se navdušile za lepoto naših krajev in morda pomnožile statistiko našega tujskega prometa, ki je ostala menda poslednje zrcalo lukeuza pri nas. V Ljubljani pa umetnik - plebejec, na videz še meščan, v resnici pa že bohem, ki hodi s cankarsko krizantemo v gumbnici okrog, iz svojega kota zviška motri družbo, ki njega še bolj z viška motri nazaj, in nikdar ne poseže v tok stvari. Takšna ie približno razlika v silhueti umetnika od Zagreba do Ljubljane.
— Ljubljana s Slovenijo je duhovno in kulturno preveč odrezana od ostale Jugoslavije, "je rekel med drugim prof. Krizman.
Kar se tiče ubitega poslanstva, ki je slovenskim umetnikom še ostalo, medtem ko Zaereb in Beograd razmeroma kulturno cveteta, je v tei ugotovitvi brez dvoma mnoco tragične resnice.	L. M.
®X®J
®X®X®
Čitajte tedensko revij o »ŽIVLJENJE iN SVET'
Danes grandijozna filmska opereta
PEVČEVA LJUBEZEN
<
v kateri poje slavni tenor Louls Graveur ELITNI KINO MATICA	Predstave danes ob 4., 7% in 9%.
Domače vesti
Položnice prejmejo z današnjo številko vsi cenjeni zunanji naročniki, ki jim je potekla naročnina. Prosimo jih, da jo vplačajo že prve dni septembra in se tako izognejo neljubim reklamacijam. Poravnati je tudi morebitne zaostanke, ker več kot 14 dnevni zaostanki na naročnini ogražajo pravico do »Jutrove-ga« zavarovanja za primer smrtne nezgode.
Naročniki, ki so poslali naročnino za september že zadnje dni avgusta, naj ne smatrajo naših položnic za opomin, ker v tem primeru so se njihova vplačila z našimi položnicami na pošti križala.
Upravništvo »JUTRA«
Stedim
kupim
Lutz peč
razstavljeno na Velesejmu, paviljon F.
♦ Jugoslovensko združenje plinarn in vodovodov je imelo v -ponedeljek v Zagrebu svoj 9. letni občni zbor, na katerem so bile 'zastopane plinarne in vodovodi iz vse države ter m,noga taka podjetja iz češkoslovaške in Poljske. Združenje je izdalo obširno statistiko (plinske industrije v Jugoslaviji. Iv. statistike je razvidno, da je produkcija plina zaradli gospodarske krize lani prvič nazadovala po 10 letih, a da je še vendarle na znatni višini. Vodovodna statistika pa obsega okrog 6-00 vodovodov ter kaže v tej panogi velike napredke. Po obratu in obsegu je v Jugoslaviji največja
*	Domače pletenine, zlasti nogavice, dokolenice, svrterje posebno cenimo ter p h varujemo kot nekak zaklad, ker vedno bolj izginjajo, ker primanikuje volne za te izdelke, ki se izdelujejo v malih množinah. Letošnja razstava ovac naj poživi rejo teh živali, da bomo pridelali vsaj za domače pletenine, ki eo toliko cenjene, dovolj fine volne. Obiščite našo razstavo ovac in koz ter ee prepričajte, da imamo doma dobro pasmo, ki nam daje volno za te pletenine. Razstava se vrsi od 3. do 10 septembra-
♦	Oglasi za telefonski imenik. V zadnjem času prihajajo na direkcijo pošte in telegrafa pritožbe od strani telefonskih naročnikov, češ da se prijavljajo pri njih razni akvi-ziterji, ki se predstavljajo, da prihajajo od uprave telefona in nabirajo reklamne oglase za telefonski imenik. Direkcija razglaša, da nima s to zadevo nič skupnega, ker je uradmi telefonski imenik za dravsko banovino i®šel aprila meseca t. 1., novega pa zaenkrat ne bo izdala. Obenem opozarja vse telefonske imetnike, da v smislu telefonskega pravilnika in odloka ministra privatnikom ni dovoljeno izdajati telefonske imenike. Zato naj naročniki ne nasedajo akviziterjem.
♦ Iz »Službenega lista« »Službeni list« kraljevske banske uprave dravske banovine« št.69. z dne 29. t. m. objavlja zakou o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi rednih sodišč, norme za izvajanje del iz asfalta in za izolacije, norme za zvarjenj-e jeklene konstrukcije, objavo o fpodaljšavi začasnega trgovinskega spora-
• Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. sept. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, češkoslovaške, Holandske, Francije, Italije, Kanade, Madžarske, Nemčije, švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priliko, da si iziberejo pluge, brane kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamo-rezmice, pluge za okopavanje in osipajnje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja.
ZDRAVA
Lutz peč
JTJGO-LUTZ, d. z o. z., Ljubljana 7, tel. 3252 Novo mesto: zast. Andrej Agnitsch, klepar.
♦ Plače pevcev In pevk. V Beogradu so v visokih cenah »šlagerji« in sevdalinke. Po navedbah nekega beograjskega dnevnika ima kovarniški pevec šlagerjev Edo Ljubič na mesec najmanj 12.000 Din in povrh mu vrže tudi »bakšiš« lepe stotake. Pevke sevdalink: Maca Nikoličeva, Nada Zaječarska ali »Črna zvezda«, Buca, Cica, Savka, Zlata in še nekatere druge pa zaslužijo na večer po 150 do 300 Din. Prima-dona beograjske opere gospa Bahrija Nuri-Hadžičeva velika umetnica, pa ima 8000 Din na mesec, še slabše stoje v primerjavi .z Macami, Bučami in Cicami pevci in pevke v Zagrebu in Ljubljani.
ZORO-AGA
najstarejši človek na svetu, je umrl v starosti 160 let. Pa če je bil star samo 120 let, je to dovolj. Pri raztelesenju so zdravniki ugotovili, da je imel tri ledvice. Važnost ledvic je za zdravje in dober po-čutek ogromna, ker se preko njih izločajo strupi iz krvi in razni produkti notranje spremembe. Ko obole ledvice, oboli potem ponavadi kak drug organ (srce!) zaradi neizločenih strupov, ki polagoma glodajo te organe.
Ledvice so rešeto za zdravje!
Vsi tisti, ki redno pijejo glasovito Radensko, našo najbogatejšo mineralno vodo po raznolikosti zdravilnih sestavin, prirodni balzam za ledvice In kri, se morajo zahvaliti njej za zdravje in dober počutek.
88-4
BO OTVORITEV NOVE SEZONE
z veleopereto
KRALJA VALČKA
Renate MOller, Paul Horbiger, Willy Fritsch, Rose Barsony. Glasba po motivih Josipa Lannerja in Johanna Straussa. — ELITNI KINO MATICA
breg, ni bilo v nobenem primeru mogoče vreči avta s ceste. Za avtomobilom Mo-kranoške tovarne je vozil polno obteženi 3 tonski tovorni avto, ki je v kritičnem momentu zavozil pod cesto, pri čemer se je vozilo občutno poškodovalo. Prisotnosti duha šoferja omenjenega avtomobila se je zahvaliti, da ni prišlo do težje nesreče.
♦	Harmonika je našla v zadnjfih letih pot v vsak moderen orkester in jo danes večina glasbenikov in komponistov priznava kot polnovreden instrument Malo Jih je, ki ee ne bi z lahkoto priučili igranju na harmoniko, ki je narodni instrument v pravem pomenu te besede v Sloveniji, Hrvatski, Istri, pa tudi v Nemčiji, Švici, Belgiji in Holandski. Posebno se goji igranje na kromatično harmoniko. Vsak igralec bo, kakor hitro občuti osrečujoče notranje veselje zaradi lastnega znanja, obžaloval, da se že prej ni priučil temu instrumentu. Ta umetnost ni nikomur nedosegljiva. Kaj se da doseči, bo pokazala tekma jugoslov. harmonikarjev dne 8. septembra t L na ljubljanskem velesejmu.
♦	Razstava psov bo 1. in 2. septembra na ljubljanskem velesejmu. Psi morajo biti na razstavišču 1. septembra že ob pol 8. Razstavljale! naj si nabavijo na odhodni postaji rumeno železniško legitimacijo za 5 Din. Potrdilo na tej legitimaciji Ln na voznem listku od velesejmske ujprave daje pravico do brezplačne vrnitve.
♦	Strašna železniška nesreča pri Ruml. Med Ru,mo in Kraljevcem je beograjski vlak povozil družino kaneta Petra Eisen-manna, ki se je zvečer s svojim vozom znašla na železniškem tiru. S Petrom so se vozili njegova dva sinova in snaha. Strašino nesrečo je preživel s hudimi poškodbami samo sin Lovrenc, ositale tri in
Iz Ljubljane
Poziv Ljubljani in okolici zavoljo udeležbe narodnih noš pri festivalu. Glavni pripravljalni odbor za festival slovanskih narodnih plesov prosi in vabi vse one dame in gospode v Ljubljani in okolici, ki imajo pristne narodne noše, da se prijavijo z-a udeležbo pri sprevodu narodnih noš. Sprevod se bo vršil v soboto 8. septembra ob pol 11. uri dopoldne. Prijave sprejema ustmeno ali pismeno pisarna festivala v mestni .posvetovalnici vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18.
u— Zaradi 9 otrok oproščeni davčni zavezanci v okolici. Seznam davčnih opro-ščencev za leto 1933. je navajal, da je bilo lani v ljubljanski okolici davkov oproščenih 875 izavezancev, ki so izkazali, da so imeli 9 otrok živih (vsaj nekaj dni). Po določilih § 22 davčne novele z dne 28. februarja 19-34. pa so bila določila o oprostitvi davkov zaradi 9 živih otrok močno utesnjena in tako se je zdaj število davčnih oproščencev v okolici reduciralo od lanskih 875 na 282. Največ oproščencev izkazujejo občine Dobrunje, Dobrova, Medvode, Rudnik, št Vid nad. Ljubljano, Vrhnika in Zgornja Šiška.
u— Državni konservatorij v Ljubljani začne šolsko leto 16. septembra v polnem obsegu kakor prejšnja šolska leta in v učni načrt so uvrščeni nekateri novi predmeti. Z ozirom na stalno naraščajoče število gojencev Ln na potrebo novih predmetov, bo v novem šolskem letu tudi več novih učnih moči. Ravnateljstvo in odbor Glasbene tatice sta pridobila z-a konservatorij in tndi za šolo Glasbene Matice več novih učnih moči, med drugimi gospo Pavlo Lovšetovo za solopetje, dalje se vodijo pregovori z
l. In 2. septembra na velesejmu
narodna razstava psov vseh
zagrebška plinarna. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo prihodnje leto izvedena imenjava tehničnega in komercional-nega osobja med posameznimi slovanskimi narodi v svrho izpopolnitve strokovne izobrazbe in zaradi večje vzajemnosti podjetij.
♦	Statistik« o potrošnji cigaret in tobaka je izdala uprava državnih monopolov.
Med potrošniki je na prvem mestu savska banovina, ki je izdala za tobak Ln cigarete v enem letu 324,600.000 Din. Savski 6ledi dumavska banovina z izdatkom 236 milijonov, na tretjem mestu je drinska trnovima, ki potresi na leto za tob-ak in cigarete 157 milijonov. V dravski banovini je šlo za tobak 154 milijonov in. pol ter odpade na Ljubljano 37 milijonov, na Maribor 36 milijonov, na Celje pa 21 milijonov.
V	vardarski banovini so izdali za tobak 113 milij-cnov in pol, v moravski banovini 99 milijonov n pol, v zetski banovini 87 milijonov im pol, v primorski -banovini pa 52 milijonov Ln pol. V Beogradu pa so izdali toliko, da znaša ves konzum tobaka Ln tobačnih izdelkov v državi vrednost od ene milijarde in okroglo 15 milijonov dinarjev.
♦	Redn0 vpisovanje v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani se bo vršilo do 10. sept. vsak delavnik od 9. do 12. i.n od 16. do 18. v nedeljo in na praznik od 10. do 11. dopoldne osebno pri ravnateljstvu DTŠ na Kongresnem trgu 2-II, ali pa a vpisnico, katero lahko vsakdo s prospektom prejme.
V	tem času veljajo izjemne ugodnosti. DTš poučuje trgovske predmete, kakor knjigovodstvo, korespondenco, stenografijo, strojepisje itd. moderne jezike, kakor nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino. DTš pripravlja učence tudi za privatni izpit na državnih trgovskih šolah. — Ker so s tekočim šolskim letom vsi prispevki znatno znižani, je omogočen uspešen strokovni študij pri tem zavodu vsakomur. Podrobna, brezplačna pojasnila in prospekti se dobe pri ravnateljstvu, šola uživa zavoljo svojega vestnega Ln resnega dela najboljši glas, zaradi česar se lahko vsakomur kar najbolj toplo priporoča.
zuma med kraljevinama Jugoslavijo in Ru-munijo, razglas banske uprave o pobiranju taks v avtobusnem prometu, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934 Ln razne objave iz »Službenih novin«.
♦	Umetniške razstave na velesejmu so
vzbudile aadnja leta, veliko zanimanje med občinstvom. Letos prirede slovenski umetniki svojo jesensko razstavo na velesejmu pod devizo: »Slovenska pokrajina«. Razstava bo v paviljonu »M«, nasproti glavnega vhoda. Aranžiral jo bo akad slikar profesor Olaf Globočnik.
♦	Tabor hitlerjevcev v Požegi. Tudi v
Požegi so odiposlanci Rdečega križa lz Beograda pregledaLi taborišče avstrijskih beguncev ter z občinsko upravo dogovorili ureditev novega taborišča na občinskem posestvu Valerovcu, ker morajo taborniki izprazniti šolske prostore, v katerih so prebavali doslej. V zahvalo za gostoljubnost hočejo hitlerjevci urediti brezplačno teren pred bamovinsko bolnišnico in So oblasti že stavili tako ponudbo.
♦	Neizplačani rudarski zaslužki. Rudarsko glavarstvo v Zagrebu je dobilo obvestilo, da je 400 rudarjev rudnika Zajezde pri BedekovčLni zapustilo rove, ker ne morejo več delati brez plač, ki so na dolgu že od aprila. Podjetniška družba »Uritad«, ki je lastnica tega in še nekaterih drugih rudnikov, je od meseca do meseca in od tedna do tedna obljubljala izplačilo mead. Zadevo preiskujejo sedaj zastopniki rudarskega glavarstva in delavske zbornice. Podjetniki dolgujejo rudarjem mezde tudi v rudnikih Konjščina, Ivanovo polje in Beletinec.
♦	Vsak, kdor potuje v času od 1. do 10.
septembra v Ljubljano, se more peljati-za polovično voznino, če svoje potovanje veže z obiskom jesenskega velesejma. Pri nakupu vozne karte naj zahteva na postajni blagajni posebno železniško legitimacijo, ki stane 5 Din. če obiščete potem velese-jem, mu vozna karta velja za brezplačen povratek.
♦ Nesreča trgovca-kolesarja. V šmidovem klancu pri Radovljici je včeraj popoldne okrog 16. padel s kolesa trgovec Rotar iz Posavca pri Ljubnem. Spodrsnilo mu je na pesku približno tam, kjer se je pred meseci .ponesrečil tudi radovljiški kaplan. Padel je tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Zvečer so ga odpeljali v bolnišnico v Ljubljano.
Trije znameniti
zdravilni vrelci
»Tempel«
»Styria«
»Donat«
Vsak služi zdravju na svoj način.
♦ O avtomobilski nesreči novomeškega župana smo dobili naslednje pojasnilo: Ni
res, da je pri vozil nasproti težak tovorni avto neke domače tvrdke, ki je v ostrem ovinku zadel z zadnjimi kolesi g. dr. Reže-kov avto ter vrgel avto s potniki s ceste in ga razbil. Res pa je, da je lahek l1/« tonski tovorni avto, last Mokronoške tovarne usnja, odnosno g. Savla Kalina, vozil iz Sevnice 784 kg blaga. Na ostrem ovinku, ki je bil šele pred kratkim nekoliko razširjen, je tovorni avto vozil pravilno desno in celo zavozil za 60 cm s ceste na cestni blanket, tako da je bilo dobra dva metra proste ceste. Ako bi bil vozil šofer samo še par centimetrov 'bolj desno, bi bil moral zdrkniti na l1/* metra nižje ležeči travnik. Nasproti vozeči avto g. dr. Režeka je zavozil v levo stran kabine tovornega avtomobila, utrl istemu vrata, razbil stopnico in zadnji blatnik. Razumljivo je, da je utrpel tudi avto dr. Režeka poškodbe. Z ozirom na to, da je vozil ta avto v smeri proti Sevnici in da se vzpenja na kritičnem mestu na desni omenjene smeri nad cesto
konja pa je vlak razmesaril med ruševinami voza. Lovrenca je vrglo preko proge v jarek Ln to mu je rešilo življenje. Vzrok strašne nesreče je neprevidna vožnja. Družina se je krepčala z jedjo in pijačo, ko je .privozila na tir.
♦	Tihotapljenje gumija Iz Italije. Carinski organi na Sušaku so razkrinkali dobro organizirano tihotapljenje gumija iz Italije Razne italijanske ladje so dovažale na Sušak blago v obilnih dvojnih trojnih omotih in obodih iz gumija. Ko &o se ladijski uslužbenci vračali od trgovcev, katerim so izročili 'blago, so bili gumijasti obodi zelo tanki, ali pa jih sploh ni bilo. Te dni so carinski organi oprezno sledili nekemu takemu transportu in izkazalo se je, da so uslužbenci italijanske ladje pri nekem trgovcu z blagovnim naročilom vred pustili okrog 150 kg gumija. Trgovec je priznal, da je na tak način prevzel že okrog 2000 kilogramov gumija ter ga prodal. Tako so delali seveda tudi drugi.
♦	Vlom v Slovenskih goricah. Trgovina Franca Herica v Vogričevcih je očividno na izzivalnem mestu. Pred leti je bil okra-den sedanji lastnik, pozneje najemnik lokala, zdaj pa so vlomilci sipet poizkusili v njej svojo srečo. Dne 22. t. m. zvečer je Alojz Heric, sin gospodarja in poslovodja trgovine, s svojimi delavci tolkel jabolka. Vsi so šli ob 23. spat. Takrat so se spravili neiznani vlomilci na delo, zaka* zjutraj, ko se je danilo, je bila trgovina, ki je na koncu hiše poleg gostilne, skoro prazna. Vlomilci so s silo odprli okno ln prepiliU železne križe. Odnesli so vse, kar je imelo količkaj vrednosti, ter povzročili za kakih 15.000 Din škode. Orožniki vneto preiskujejo vlom. Sled vodi v sosedni srez, odkoder so prav tisti večer prišli neki sumljivi ljudje.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH.
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
novim učiteljem soLotpetja g. župevcem, v učiteljski zbor zavoda vstopi g. Pavel šivic, dalje Bogomir Leskovic, Vilko Ukmar, režiser Defbevec in Josip Pokomy. Vpisovanje na državni konservatorij je od L do 1 septembra, na šolo Glasbene Matice pa 1., 3., m 4. sept. Šola zaČDe z rednim poukom že 5. odinosno 7. septembra. Vse podrobnosti v veži Glasbene Matice.
u— Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za obiskovalce jesenskega velesejma od 1. do 10. septembra bo prevzel stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč in dan. Posebna komisija stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da ibodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči.
u— Zatvoritev poti. Prehod skoči Latter-manov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejm-ekih paviljonov .proti pivovarni Union, bo v času od 29. t. m. do 16. septembra zaradi prireditve velesejma zaprt.
u— Nove Pevke in pevce sprejema pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Vpisovanje se bo vršilo v društvenih prostorih v Mestnem domu — levo I. nadstropje im sicer v četrtek, petek Ln soboto od 18. do 20. ure.
u— Vpisovanje v L mestni otroški vrtec, ki se je preselil iz Ledine na Tabor bo v soboto 1. septembra od 9. do H dopoldne.
u— Društvo »Tabor«. Drevi db pol 2-bo na realki (Vegova) predaval priznani predavatelj g. abs. jur. Andrej Uršič o na-rodnoobrambmem delu pri nas. Važao. Pridite.
u— Na občnem zboru moške ki ženske šentpeterske CM podružnice v Ljubljani
dne 24. t. m. je poklonilo članstvo obeh podružnic predsednici gospej Nilki Potočnikovi za njeno 60 letnico častno diplomo in 44 obramibenih kamnov.
u— Razstavni odbor JKS za razstavo psov priredi svojim gostom, razstavi j alcean prijateljem kinologije in na rassrtavi sodelujočim gg. sodnikom na -predvečer razstar
Dr. Stanojevtč, „Moje ratne beleške i slike"
V Ljubljani je pravkar izšla pod tem naslovom knjiga polkovnika dr. Vlade Stano-jevioa. Ta knjiga vojnih beleži?, slik in ->po-minov je opremljena zelo lepo, natisnjena na finem umetnem papirju, tiskana pa v latinici, in sicer v velikosti osmerke. Šteje 204 strani, a tekst je kakor kakšen album ilustriran e 168. reprodukcijami fotografij, risb in raznih dokumentov iz vojne. Slike 60 po večini originalne, doslej še neobjavljene in izbrane z vsem okusom. Vsebina govori o vojnah od 1912. do proboja na- Dobrem poliu 1918. Pisatelj je vse to zgodovinsko gradivo podal na izbran, nov in zanimiv način. Razlaga ga impresionistično in realistično, časovno točno, od pričetka do konca. Pred čitateliem se razvijajo in oživ-liajo kakor na filmskem platnu ei važnejši dogodki iz vojen, opazovani, zabeleženi in orisani z vidika vojaškega zdravnika. Najprej sta opisani balkanski vojni s prvim pohodom preko Albanije in z arnavtsko vstajo. Sledi pričetek svetovne vojne z borbami na Gučevu, Dotem epidemija pegavoa leta 1915. (posebno živo eo opisani grozni prizori v bolnici pri Celekuli). Umik je orisan nenavadno živo in ganljivo na svojih najvažnejših postaiah: v Prizrenu Djakovici, Skadru m na Vidu. Potem sledi odhod skupine naših častnikov s Krfa v Rusijo k do-brovoljekemu oddelku z vsemi zanimivimi peripetijami: z borbami v Dobrudži. z doživljaji v ruski revoluciji, potjo preko Sibirije, Japonske. Indije in Sueza v Solun, vse
do proboja na solunski fronti. Knjiga je napisana v lahkem in jasnem slogu, živo in aanimivo, da je čitaš brez oddiha. Stane 50 dinarjev, dobiva pa ee v vseh knjigarnah, tudi.pri knjigarni Tiskovne zadruge.
Jaroslav Kvapil v Zagrebu. Znameniti češki režiser, nekdanji ravnatelj drame praškega Narodnega gledališča, »češki Rein-hardt« Jaroslav Kvapil je prevzel na povabilo zagrebškega gledališča režijo »Re. neškega trgovca«. Jaroslav Kvapil prispe kmalu v Zagreb.
Pozno maščevanje. Neki praški knjigarnar. ki je hotel razstaviti dokumente o nemškem pesniku Heinrichu Heineju. je prosil mestno upravo Heinejevega rojstnega mesta Diieeeldorf. da mu pošlje iz mestnega muzeja nekatere dokumente. Pozabil je. da je mestna uprava nazijevska in da eo ait-ierjevci nemški šovinisti, iz česar sledi, da ne morejo odpustiti že dolgo mrtvemu Hei-neiu njegovih zbadljivk na rovaš Nemcev. Kaj čuda. če ie dobil tale odgovor: »Mesto Diieeeldorf ne želi poznati Heinricha Hei-nea«.
Iz poljske književnosti. Izšel ie nov roman Stanislava Szpotanskega »Tisti, ki nimajo prostora na svetu«. Prikazuje dolsro vrsto povojnih ljudi, ki se ne morejo prilagoditi današniemu življenju, a ee tudi ne morejo vrniti v nekdanje življenjske razmere. Med njimi so posebno originalno -vpisani ruski emigrantje v Varšavi. _ Mariia K\inrpwicz onisuie v romanu »Dve luni« živi i en ie malega mesta, v katerem skunina umetnikov preživlja poletje. — Janina Brzo-
towska opisuje v romanu »Nezaposleni v Varšavi« žalostne žrtve sedanje krize. — Lucija Kotarbinska je izdala zanimivo knjigo svojih spominov »Za gledališkimi kulisami«. Spomini zajemajo nekaj desetletij poljskega gledališkega življenja. — Prav tako zanimivi eo spomini, ki iih je izdal 6likar Jan Rosen, ki je preživel dolga leta v Parizu in pripoveduje o dobi 1860—1925. Stikal ee ie z Zolaiiem. Hugojem, z rodbino Marcela Prou6ta i. dr- Dobro je poznal tudi razmere rta ruskem -arskem dvoru pod Aleksandrom III. in Nikolaiem II
Štefan Zweig. avtor v slovenščino prevedenega življenjepienega romana »Marija Antoinetta« pravkar dovršuje podoben spis o kraljici Mariji Stuart. Zwe-govi prijatelii, ki poznajo nekatera poglavja novega spisa, sodijo, da bo celo prekosil »Marijo Antoi-netto«. ki 10 pravkar v Holly\voodu pripravljajo za film.
Jugoslovanski glasbeni festiral pripravlja za marec prihodnjega leta agilno beograjsko društvo »Cvijeta Zuzorič«. Tu se bodo prvič izvajale simfonične skladbe jugoslovanskih skladateljev, kakor jih izbere poseben žiri. V ta namen ie društvo razpisalo konkurz za simfonično skladbo, ki bi trajala najmanj deset in naiveč petdeset minit. Rok za vložitev skladb poteče e 1. jamarjem 1935
Težave g književnimi definicijami. Francoska akademija je nedavno objavila definicijo romana, ki so io trudoma sestavili »nesmrtniki« in ki zdai vzbuia kritične odmeve. ker ee }e pokazalo, d« eo nesmrtniki glede človeške nepopolnosti 6mrtniki kakor
vsi drugi. Neki kritik je dokazal, da je formula akademikov o bistvu romana slabo 6tilizirana in predlaga to-le definicijo, ki ee nam zdi prikapnejša: »Roman je delo v prozi, ki ima namen, da napravi vtisk na domišljijo in občutljivost čitatelja, in sicer preko bolj ali mani samovoljnega prikazovanja življenja.« Francoski kritik še ostreje in upravičeno napada formulo, v katero po sivolasi nesmrtniki stisnili pojem novele. V nji vidijo samo povest, ki obravnava neki romantični in psihološki abenteuer in ki ie po obliki manj obsežna nego roman. — Skratka, tudi to pot se je pokazalo, da je v literaturi in sploh v umetnosti vsaika definicija nepopolna.
Kje največ prevajajo. Po nedavno objavljeni statistiki prevodov v letu 1933. je na prvem mestj Italija, v kateri je izšlo 930 prevodov, za nio sledi Franci ia s 662 prevodi. nato sovjetska Rusija s 659. prevodi, potem pa se vrste Nemčija. Poljska, Španija, Češkoslovaška. Velika Britanija, Madžarska, Švedska, Zedinjene države ameriške. Danska in Norveška. Ce bi pa vzeli v pretres število prebivalcev posameznih dežel, bi se bil vrstni red spremenil. Gotovo je. da za majhno Dansko pomeni 240 prevodov (v knjigah) več kakoi 346 prevodov za Veliko Britanijo. V takem primeru bi Slovenci e kakšnimi 50. prevodi na leto. če uvažujemo. da naš jezikovni krog ne zavzema več ko milijon ljudi. zas»»dli eno prvih meet v prevajalski statistiki. — Tudi ta primer kaže. da pri knjigah ne odločuie številčna moč naroda, marveč število čitateljev, odnosno konzomentov knjige, ki je n. pr. na Dan-
skem mnogo večje nego v IialilL Velik narod še sam po sebi ne iamči za visoko naklado knjig.
Sodobno latinsko pesništvo pač nima široke publike, vendar raba latinskega jezika za nove poezije ni izumrla. Kraljevska znanstvena akademija v Amsterdamu je nedavno podelila profesorju dr. Hermana Weller-iu nagrado za latinsko pesnitev »Promsthe-us«. ki jo je dosegel Weller med 24 mednarodnimi tekmeci za najboljšo pesnitev v latinskem jeziku.
V sad nji številki beograjskega glasbenega lista »Zvuk« poroča Marko Tajčevič o koncertih v Zagrebu prošle sezije in pravi med drugim o novem delu našega skladatelja L-M. Škerjanca. o »Suiti v starem slogu«, ki je bila prvič izvajana 9. maja v Zagreba, naslednje: »Kot premiera je biLa izvajana »Sjita v starem slogu za godalni kvartet in orkester L. M. Škerjanca, najbolj talenti-maja v Zagrebu za godalni kvartet in godalni orkester L. M. Škerjanca. najbolj talentiranega slovenskega skladatelja mlade generacije. Kompozicija, ki je pisana z evidenčnim pogledom na dela Handla in Bacha, je delo perfektne forme in naravnost idealno stil izi rana za ansambl, kateremu je namenjena. Vloga kvarteta je mestoma re6 nejasna in preveč podrejena orkestru, toda avtor je vzlic temu dal nedvomno dokaz o suverenem obvladanju kompozicijske tehnike« Odličnim dnevnim kritikam, ki so bile polne navdušene pohvale ob priliki prvotne izvedbe, se je s tem pri dražilo tudi strokovno glasilo z laskavo pohvalo dela.
prijateljski družabni sestanek. Ta pozdravni večer se ho vršil ob 20. uri 31. t. ra. v sipodnji dvorani hotela Metropol-Mik-l:ič v Ljubljani. Vabijo se vsi reditelji, vzgojitelji in ljubitelji psov, ki naj se poino-številno udeleže neprisiljenega kramljanja, kjer se bodo zbrali psolovci iz vseh krajev ne le naše države, temveč tudi mnogi prvovrstni kinologi iz inozemstva. Po končani razstavi 2. septembra pa bo istotam c»b 20. poslovilni večer, na katerem bn dosti snovi za kramljanje o doseženih ust>e-hih, pri čemer se bo nudila prilika izkuSe-nim in tudi neizkušenim psogojcem pogledati globlje v skrivnosti zanimive in glo-t>oke vede psoslovja n psogojstva. K dbilni udeležbi vabi odbor
ti— Čudežna hruška in še bolj čudna jablana. Tako bi lahko imenovali pritlikavo hruškovo drevo v vrtu ravnatelja g. Vladimira P in ta rja na Linhartovi cesti 22. Drevo je staro šele 6 let, pa je dalo letos 53 kg sadu, kar je pač edinstveno. Znano je namreč in po strokovnjakih dognano. da dajejo pritlikave hruške šele po 20 al;i 30 letih do 50 kg sadu. Hruška v vrtu g. Pm-tarja je maslenka Viljeminka. V istem vrtu raste jablana, ki je letos ze trikrat cvetela in tudi trikrat rodila ter se na vejah še nahajajo sadeži vseh treh zoritev.
u— Tunin spet na trgu. Na včerajšnji trg je bilo pripeljano 300 kg tunina, 35 komadov. Ker je Italija spet dovolila uvoz tunina na Reko, so cene poskočile za 2 do 4 Din pri kg. Tako se je včeraj tunin prodajal po 16 do 18 Din kg. Pred dnevi so listi poročali, da se je v Jadranu pojavil velik, do 8 m dolg morski volk. Ta je največji' sovražinik tuninu in ga neprestano sasled-uje. Najrajši se živi s tuninovijn mesom in je očitno zato prišel v severni Jadran, kjer se je tunin pojavil v velikih
množinah.	. . ,
u— Vrt pred poslopjem banovmske hranilnice. Pred nadzidano palačo Hranilnice dravske banovine urejajo grede, ta Jih bodo posejali s travo in cvetjem. Ograja, ki je doslej obdajala vse poslopje z vrtom in ki je že dolgo napravljala vtis žalostnega ostanka avstrijske uradne arhitekture, ho poslej ostala samo še ob Beethovnovi ulici rn ob parku na Muzejskem trgu. Na te način je Knafljeva ulica postala pred palačo mnogo razsežnejša, kar je samo v pkladu s stavbo, ki je s prenovitvijo mnogo pridobila na monumentalnosti. V tem £otu ob Muzejskem trgu je to poletje vobče zrasel eden najlepših delov Ljubljane.	_ _ ,
Iz bolnfSnice je pobegnila. Pred nekaj dnevi je policija izročila v bolniško oskrbo Antonijo T., ki pa je pričela takoj misliti na beg. Naklep je včeraj dopoldne tudi izvršila/Pobegnila je kar v bolničaT-skem plašču, prilastila pa si je tudi nekai perila in copate. Po pobegu se je najbrž skrila pri kaki znanki v mestu, kjer se je preoblekla in nato izginila. Tončka se jie zdravila na dermaploskem oddelka.
t,_ Tri tatvine. Lastniku avto taksija Zvonku Potočniku je ponoči ukradel nekdo iz avtomobila temnorjav plašč in odejo iz kamelje dlake, oboje vredno 600 Din. Na dvorišču Kačičeve gostilne na Tyreevi cesti je tat odnesel delavcu Francetu Ko-drinu s kolesa 240 Din vredno svetilko. Na Tržaški cesti, poleg »dolgega mosta«, je nekdo izruval avtomobilsko orientacijsko tablo in jo odnesel. Oškodoval je državno cestno upravo za 150 Din.
u— Izgnan je iz ljubljanskega policijskega okoliša ze dobo treh let 26 letni delavec Stanko Z., pristojen v Kamnik. Pohajkoval je po Ljubljani že dolgo časa brez posla. Medtem pa ni baš lenarit, marveč je v družbi z drugimi pokvarjenci izvrševal priložnostne tatvfne.
u— Udobno prenočevanje nudi zelo ceneno hotel Slon.
Iz Maribora
a— Jubilej dušnega pastirja. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je tamkajšnji župnik Jernej Frangež te dni praznoval svoj 75 rojstni dan. Domača društva so mn zvečer pred Jufbilejem priredila podoknico in bakljado. Po podokmici so mn čestitali zastopniki vseh društev. Slavnostno razsvetljen je bil tudi cerkveni stolp.
a— Na vseh mariborskih osnovnih šolah bo v soboto od 8. do 12. ure naknadno vpisovanje novincev, n« novo priseljenih in ostalih zamudnikov. Novinci naj pridejo v spremstvu odraslih, ki naj zanje pri-lože domovnice. krstne liste dn potrdila o cepljenju proti kozam. Za manjšinsko šolo je komisija vpisovanje že zaključila.
a_ Knjigarna Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13, se priporoča j>. n. odjemalcem pri nakupu šolskih knjig, Šolskih zvezkov in vseh šolskih potrebščin.
a_ Vpisovanje v obrtne nadaljevalno
šolo Ibo od 2. do 16. septembra vsak dan na mestnem načelstvu, in sicer ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ob delavnikih pa od 10. do 12. ure. Prijaviti se morajo v«! vajenci in vse vajenke, ki se učijo v območju šolskesra okoliša (mesto. Tez.no, Studenci, Pobrežje, Košaki). Prijaviti se morajo tudi vsi nomočniki in pomočnice, ki Se niso dovršili obrtne nadaljevalne šole in še niso stari IS let. S seboj morajo prinesti na vpisovanje zadnje šolsko izpričevalo in plačati nrednisano vpisnino.
a— Če hočeš biti solidno postrežen, kupi šolske knjige in potrebščine v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13.
a— Nezgoda. V Kamnici te neki mesarski vajenec po naključju zabodel z nožem 19 letnega v Kamnici stamiiocega mesarskega pomočnika Karla Gorčenka v desno nogo in ga ranil tako nevarno, da je moral po pomoč v mariborsko bolnišnico.
g_ Starka je skrivnostno izginila. Ze
preišnjo sredo je p riši« v Maribor posestni kova žena Antoniia Daičmanova iz Ja-renine in je pripel iala s seboi 71 let staro mater svoiega moža. ki jo je hotela oddati v mariborsko bolnišnico. Pustila je za trenutek bolehno starko na klopi na avtobusni posta ii. Ko se ie vrnila, starke ni bilo nikier več. Iskala jo ie zaman v bolnišnici. dom« in "ri sorodTrkih Za nio je izginila vsaka ded. Starka ie brla oblečen« v karirano krilo, riavo jopico m je imela na glavi rdečo ruto. Krlor o mei kai ve.
obvesti o tem predstojništvo mestne policije v Maribo«i.
fl— Strela zanetila ogeni. O požaru ki ie nasta-1 v noči n« ponedeliek zflradi strele v ^snod/irskem ob?eV*t vele«osestni-
Katariča iti bratov v b1iž:ti? St. TMa. dobili še n^lednie nodrobnoc+i: Na pose«tvii stoie tud štirje veliki gospodarski obieV*" m je v enega teh	stre-1« TTnrflvrteli tvv?e«fva je t^kni r>hv»»stil Se-ifiljske rt^cHce. ribe^pm r>* ■ttfti o postajo, ki je telefonično poklicala
Vse šolske knjige
in potrebščine
se dobe v knjigarni
Tiskovne zadruge
MARIBOR, Aleksandrova cesta 13
na pomoč gasilsko četo iz Pesnice in Maribora. Gasilska četa iz Pesnice je bila že v 10 minutah, torej prva na kraju požara in je takoj stopila v akcijo ter ogenj loka-lizirala, da se ni razširil na blizu stoječe ostale gospodarske objekte. Ko je bil že ogenj lokaliziran in nevarnost odstranjena, so prispeli mariborski gasilci. Organizacija in disciplina podeželskih gasilskih čet je vzorna.
a- Racija. Policija je v noči na pretekli torek izvršila racijo po nekaterih mariborskih gostilnah. Polovjli so večje število elementov, med njimi tud-i precej deklet Vse so bile včeraj na policiji zaslišane, nato pa odvedene v bolnišnico, kjer bodo na veneričnem oddeilku pregledane.
a— Vlom. Včeraj dopoldne so neznani vlomilci obiskala delavnico sladoledarja Osmanoviča v Barvarski ulici. Popoldne je Osmanovič svojo delavnico dobro zaklenil. zvečer pa je opazili, da so jo neznanci s salo odprli. Vlomilci so odnesli manjši kovčeg, v katerem je Osmanovič imel okrog 500 Din, srebrno uro in druge malenkosti v skupni vrednosti nad 1200 Dim. S plenom so izginili brez sledu.
a— »Hermes«. Enoletni trgovski tečaj ®TD v Mariboru vpisuje vsak dan, Zrinj-skega trg 1. Zahtevajte prospekt!
Iz Celja
e— Šahovski turnir za prvenstvo Društva jugoslov. akademikov v Celju je bil ▼ soboto zaključen. Po devetem in zaključnem kolu so bili rezultati naslednji: I. Viljem Povoden 6 in pol točke; II. Josip Peterman in Viktor šmigovc 5 točk; III. Vladimir Diehl in Ivan Marek 4 točke: IV. Helmut Gormšek in Evgen Marek 3 in pol točke ter Marjan Ogrizek 1 in pol točke. Med turnirjem je 1 igralec odstopil ter so bile štiri partije kontumacirane in vodja turnirja zmenjan. Znak, da igralci niso bili posebno disciplinirani, zato tudii iznenadenje v končnem rezultatu.
e— Abiturientom celjske gimnazije! Informativni sestanek bo v ponedeljek ob 20.30 v Celjskem domu. Več referentov bo pojasnilo vse pogoje študija na ljubljanski, zagrebSki, beograjski, praški, brnski, dunajski in inomoški und vrezi. Zvedeti bo mogoče za vsako fakulteto, o dolgosti študija, o izgledih nastavitve, o akademskih društvih ter koliko približno stane študij v
akademskih domovih in menzah. Pridite, odzovite se povabilu domačega akademskega društva, ki vam bo pokazalo pot ▼ akademsko življenje
e— Uradne ure pri celjskh sodiščih bodo od 1. septembra dalje ob delavnikih (razen soboto) od 8. do 12. m od 15. do 18„ ob sobotah pa od 7JO do 13.30.
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 4. septembra od 8. do 12. v Razlagovi ulica 8, pritličje, levo.
e— Dve nesreči. Ko je hotela 63 letna
gostibiičarka Eliza Bergerjeva iz Celja pred dnevi čez cesto, jo je podrl neki kolesar na tla in ji zlomil desno roko. V torek je padel štiriletni posestnikov sinček Ludvik Mastnak iz Škofje vasi doma po stopnicah in si zlomil desno roko^ Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
e— Tatvina zlate ore in koiesa. Ko je izstopil trgovec Hugon Boskovvitz iz Osi-jeka v ponedeljek na kolodvoru na Zidanem mostu iz vagona, mu je nekdo v gneči izmaknil zlato žepno uro in zlato športno verižico. Trgovec ima 5000 Din škode. Tatu so že na sledi. Trgovskemu pomočniku Francu Mirniku z Bab nega je nekdo ukradel iz neke veže na Ljubljanski cesti 1500 dinarjev vredno, zeleno pleskaco moško kolo.
Iz Trbovelj
t— Prenavljanje Sokolskega doma. Na
Sokolskem domu so bil* potrebna nujna popravila in sedanja uprava si je zadela težko nalogo, da ta popravila tudi izvede kljub finančnim težkočam, s katerimi se mora boriti društvo, računajoč pri tem na pomoč vsega članstva in vseh prijateljev Sokolstva. Že v juniju je bila popravljena fasada na cestni strani. V veliki dvorani so bila tla tako slaba, da so ogrožala varnost telovadcev. Napravljena bodo nova parketna tla. Ob tej priliki bodo dvorana kakor tudi stranski prostori in hodniki okusno preslikani.
Iz Novega mesta
n— Na Jernejev sejem je bilo prignanih 916 glav goveje živine, 1122 prašičev in 25 konj. Na trgu so se pojavili tudi italijanski kupci in kupovali predvsem rejeno živino. Goved se je plačevala po 3.75 do 4.25, prašiči po 6 do 7 kg, prašiči za rejo paT od 150 do 300 Din. Ker je ves dan deževalo, ni bilo toliko ljudi kakor druga lete, tz oddaljenih krajev pa tudi ne dosti živine. Kupčija je bik srednja......
n— Neužitna voda. Ob veliki poplavi zadnje dni je voda iz mestnega vodovoda kalna in blatna, da z njo nikakor niso zadovoljni meščani, kaj šele tujci. O voda pri nas je bilo že nešteto debat Kako te nedostatek mestnega vodovoda odpraviti? Zadeva bi bila rešena, če bi ae nabavil dober filter, ki bo vodo napravil tudi ob povodnjih pitno. Naše gospodinje se morajo tako posluževati deževnice za kuhanje kosila.
GOSPODARSTVO
Gibanje zaposlenosti v posameznih strokah
Dodatno k že objavljenim podatkom o gibanju skupnega števila pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani zavarovanih delavcev in nameščencev v juliju objavita sedaj Okrožni urad še podatke o gibanju zavarovanih članov v posameznih strokah v tem mesecu.
Kakor smo že poročali, je bilo v juliju pri Okrožnem uradu povprečno »varovanih 82.835 članov, to je za 168 ali za 0.2 •/• manj nego v juniju. Od junija na julij je zabeležen največji prirastek v trgovini (671 članov) in v gostilnah, kavarnah in prenočiščih (344 članov), nadalje v kemični industriji (145), manjši prirastek pa je zabeležen v industriji gradbenega materiala, v usn«reki industriji, živilski industrija in v javnem prometu. Nazadovanje nasproti prejšnjem® mesecu pa je zabeleženo t gozdnožagarski industriji« kjer je povprečno število zavarovanih članov nazadovalo za 345. V prejšnjem mesecu je v tej stroki zaposlenost še naraščala, v juliju pa je očividno prišel do izraza zastoj zaradi težkoč pri izvozu v Italijo, odnosno povišanih italijanskih carin. Nadalje je zabeleženo naza-"djovanje za 336 delavcev v stroki >gradnje cest in vodnih zgradb*, kar je najbrž zopet v zvezi s končanimi deli v prvi letošnji etapi pri regulaciji Ljubljanice. Nadalje je zabeleženo nazadovanje za 263 delavcev v kovinski industriji, za 206 delavcev v obter-čilni industriji in prvič po daljšem dviganju tudi nazadovanje ia lQ7 delavcev v tekstilni industriji.
V primeri z lanskim julijem pa je bilo letos povprečno število zavarovanih članov «a 4403 večje nego lani. V posameznih strokah pa je bilo v juliju v primeri z istim mesecem lanskega leta zavarovano naslednje število članov:
Število razlika na-
Slanov sproti 1-1933.
*/•
tekstilna ind.	12.807 '+2546 +24.8
kemična ind.	1.887 + 219 + 13.1
oradnjia cest vodilih
zgradb	2.693 + 292 + 12.2
gozdno žag. ind. 7-093 + 702 + 11.0 ind. gradb. mat 4.471 + 311 + 7.5 usniaiska ind.	1.650 + 90 + 5-8
ind. papirja	1-961 + 90 + 4.8
gostišča	3.501 + 116 + 3.4
živilska ind.	3.582 + 78 + 2.2
grafična ind.	1.125 +11+ 1.0
predelovanje lesa 3.397 — 44 - 1-3 oblačilna ind.	4.059 — 66 — 1.6
kovinska ind.	6.061 — 312 — 4.9
gradnje nad zemljo 5.156 — 291 — 5.3 čevljarska ind.	2.696 — 233 — 8.0
Kakor nam kaže gornja primerjava, se slika, ki nam O nudi statistika v primeri 7. lanskim letom, ni mnogo spremenila. Na čelu tabele stoji nadalje tekstilna industrija z abeoluno relativno največjim prirastkom. Odstotno največji padec pa beleži^ v tem mesecu nasproti istemu mesecu lanskega leta kovinska industrija.
Če pa vzamemo za primerjavo tunij 1932, tedaj vidimo v glavnih strokah v zadnjih dveh letih naslednje spremembe: Zaposlenost v tekstilni industriji »e t dveh letih narasla od 8761 na 12.807, to je n 464» Napredek vidimo tudi v kemični industriji, kjer ie zaposlenost narasla od 1585 delavcev v predlanskem juliju, odnosno 1668 v lanskem juniju na 1887. Enako naraš&mje opažamo pri gradnji cest in vodnih zgradb, in sicer od 2291, odnosno 2401 na 2693. V gozdno - žagarski industriji je bila v juliju zaposlenost pri 7093 delavcih navzlic nazadovanju nasproti juniju še vedno precej večjia nego pred dvema letoma, ko je znašala 6366. Nasprcrtno pa opažamo stalno nazadovanje zaposlenosti pri predelavi leaa od 4152, odnosno 3441 na 3397. Zastoj privatne gradbene delavnosti ee najbolj kaže po občutnem nazadovanju r strogi »gradnje nad »emljo«. V tej stroki ie bilo pred dvema letoma zaposlenih 7145 delavcev, lani 5447, letos pa 5156, v dreh letih torej nazadovanje za 2000 delavcev ali za okrog 30'/«. Stalno nazadovanje opažamo tudi v čevljarski stroki, in sicer od 3282 zavarovanih članov pred dvema letoma na 2929 pred enim letom in končno na 2696 letos. Tudi v oblačilni stroki je zaposlenost enako nazadovala od 4531, odnosno 4125 na 4059.
Gospodarske vesti
—	Konferenca obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic v Ljubljani. Letošnja jesenska konferenca obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic se bo vršila 3. in 4. septembra v Ljubljani Dnevni red je naslednji: 1. Noveliza-cija zakona o obrtih; 2. Postopanje pri odmeri pridobnine in davčna praksa; 3. Zaščita domače delavnosti in zaposlitev tujih delavcev; 4. Sistematična organizacija pospe še van j a obrti; 5. Uredba o strokovnih nadaljevalnih šolah; 6- Predlogi posameznih zbornic. Konferenca se bo vršila v prostorih Zbornice za TOI v Ljubljani.
—	Pobiranje taks v avtobusnem prometa. Kakor smo že svoj čas poročali, je finančno ministrstvo v sporazumu z ministrstvom za zgradbe * razpisom od 18. jn-nija t i odločilo, da se v avtobusnem pio-rnetu i®vzetno od predpisa čl. 107., točke 110. taksnega in pristojbinskega pravifm-na ne vračunava 10% izredni prispeveik za ceste v osnovo za odmero 15% vozn.nske takse (tarifna številka 110. taksne tarife). Zaradi tega je v bodoče pri obračunavanju te takse vzeti za 15% votzninsko takso in 10% cestni prispevek skupaj le 20% od kosmate vozraine (ne 25%, od česar pripada 12%, tri petine) državi na račun voa. takse, ostalih 8% pa banovini na .račun izrednega cestnega prispevka. Kraljevska banska uprava dravske banovine je sedaj izdala razglas, ki je objavljen v »Službenem listu« 29. t m., ki c'tira vsebino gornjega
Državna razredna loterija
žrebanje 27. avgusta 1934.
Din 8000.-- št: 51.551 Din 2000.— št.: 10.877
Din 1000.— št.: 5.897, 10.892, 15.715, 15.756, 17.475, 24.855, 24.872, 24.881, 24.891, 62.004, 62.013, 95.727, 95.749.
Zadružna hranilnica r. z« z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra e. 19
raapfsa fmao&ega mkristrstva in potem navaja naslednje: Ako je cena vozovnice a. pr. 6 Djn, tedaj znaša taksa iz tarifne postavke 110, taksne tarife 0.72 Din (12% od 6 Din), izredni cestni prispevek 0.48 Dm dinanja (8% od 6 Din), čista voznina pa znaša 4.80 Din. — V smislu gori citiranega razpisa finančnega ministrstva mora vsaka banska uprava natisniti avtobusne vozovnice v lastni režiji s cenami 0.50 do 30 Din, nadalje vozovnice fo 25, 30, 35, 40, 45, 50, 60, 70, 80, 90 in 100 Djn- Mesečne, letne in ostale naročene vozovnice izdajajo avtobusna podjetja sama in veljado zanje nadalje predpis) točke 113, a 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika. Potniške vozovnice za avtobusni promet se bodo prodajale preko davčnh uprav. Za samoupravna telesa, ki vrše avtobusni promet v lastai režiji, veljajo predpisi točke 106., čl 107. taksnega in pristojbinskega pravilnika. Nadzorstvo nad izvrševanjem teh predpisov vrše organi finančne kontrole s podporo policijsk h oblastev. Organi finančne kontrole imajo pravico ostati v vozu samo toliko časa, kolikor je potrebno, da se izvrši pregled potniških vozovnic in so zlasti dolžni paziti na to, da je na vsaki vo-zovnei žig z dnevom izdaje. Do popolne potrošnje zaloge dosedanjih vozovnic bo kr. banska uiprava izdajala te vozovnice še nadaHe sama in ho pri tem zaračunavala od kosmate najemnine 8% za banovinski prispevek ter 12% za državno tekso.
—	Revizija rudarskih koncesij. Kakor poročajo iz Beograda, je bila v ministrstvu za šume in rudnike ustanovljena posebna komisija, ki ima nalogo izvesti najrigoroz-nejšo revizijo rudarskih koncesij, prostih in izključnih rudarskih pravic. Ta komisija se bo bavila tudi z vprašanjem bratovskih skladnic v naši državi. Na podlagi poročila, ki ga bo izdelala ta komisija, bo minister za šume in rudnike napravil potrebne korake in se bodo izdali odloki o odvzemanju rudarskih pravic osebam, ki se niso držale zakona o rudarstvu.
= Oddaja veleprodaje soli za dobo 5 let Monopolska uprava je razpisala za 4. oktober ofertno licitacijo za oddajo veleprodaje soli za človeško in živinsko hrano v zakup v prodajnih rejonih za dobo 5 let. Licitacija za te prodajne rejone se^ bo vršila samo v Beogradu pri upravi državnih monopolov. Po pogojih za to licitacijo se vsa država razdeli na 10 prodajnih rejo-nov po banovinah, za vsak rejon se pa morajo predložiti posebne ponudbe.
—	Opozorilo izvoznikom na Poljsko. Poljsko-jugoslovensfci gospodarski odbor v Beogradu sporoča jugoslovenskim izvoznikom, ki izvažajo na Poljsko, da mora biti blago ne samo fakturirano do poljske meje, temveč da mora biti prevoz do poljske meje tudi plačan. Pri vidiranju faktur morajo izvozniki predložiti duplikat tovornega lista z navedbo, da je prevoz plačan do poljske meje. Če iz kakršnih koli razlogov ni možno predložiti duplikata tovornega lista, mora špediter, preko katerega se blago pošilja, predložiti pismeno izjavo, da je prevoz plačan do poljske meje ali da bo plačan. V izjemno nujnih primerih bo odbor upošteval tudi pismene izjave izvoznikov samih, da je prevoz plačan odnosno da bo plačan do poljske meje. V nasprotnih primerih odbor ne bo vidiral faktur. V zvezi s tem, je poljska kompenzacijska družba ▼ Varšavi izdala nalog, ad se izplačila jugo-solvenskim izvoznikom izvrše le pod pogojem, da razen kopije fakture, vidirane po odboru, perdlože še duplikat tovornega lista, iz katerega se mora videti, da je prevoz plačan do poljske meje.
= VI. velika razstava, ki jo priredi drn-gtvo rejcev malih ii vali »Živalca« za dra vsko banovino, bo v Ljubljani v času ljubljanskega jesenskega velesejma od 3. do 10 septembra t 1. Sodeč po pripravah, bo to ena največjih razstav, kar jih je to društvo v teku svojega kratkega obstoja priredilo. Društvo »Živalca« je bilo ustanovljeno leta 1932. iz potrebe, predvsem z namenom združiti vse rejce malih živali in jih strokovno poučevati ter pospeševati vse, kar je v zvezi z rejo malih živali. V skrbi za malega človeka ee je društvo >2ivalea< krepko razvilo in izdaja za svoje člane lepo glasilo. Zlasti v tekočem le*u stopa društvo samozavestno pred širšo javnost in nam je že na spomladanski razstavi pokazalo uspehe smotrne reje. V že večji smeri ee nam bo »Živalca« predstavila ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma. Ta razstava bo obstojala iz prvovrstnih plemenskih živali vseh pasem domačih kuncev, perutnine, kakor tudi kokoši, rac, gosi, puTanov, pavov, pe-gatk in ptic, zlasti eksotičnih. V tem času se bo vršila tudi velika razstava koz in ovac. Vsako vrsto teh živali bo na dan pred otvoritvijo ocenila posebna ocenjevalna komisija, obstoječa iz domačih strokovnjakov. Na podlagi strogo izvedene ocene bo prejel lastnik živali ocenjevalni list. Poleg ocenjevalnih listov bo razdelilo društvo med lastnike ocenjenih živali denarne nagrade v znesku več tisoč dinarjev in tudi. diplome. Poleg gori imenovanih živali bo društvo »Živalca« razstavilo tudi kožuhovino (ustrojeno in neustrojeno) ter razne kožuhovina-ste izdelke. Razstava »Živalce« bo prirejena v paviljonih »G« in »F« in bo ena največ-fih. kar smo jih do sedaj videli v Ljubljani.
= pohištvena obrt na letošnjem jesenskem Ljubljanskem veiesejmu bo prav razkošno zastopana. Razstavljeni bodo izdelki pohištvenih in stavbenih mizarjev v vseh Slogih to bodo kos vsem današnjim zahtevam, pa najsibo glede precizne izdelave im otoJike ali pa glede solidnosti in konkurenčnosti. Naše občinstvo je moglo na mizarskih razstavah ljubljanskegave-lesejma na lastne o« opazovati ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričati, da se nahaja na naravnost zavidljivi višini. To velja tako glede strokovne odličnosti izdelkov kakor glede umetniškega okusa, s katerim so izdelani. Vsak kupec bo z lahkoto našel primerno blago. Interesenti so vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo, nato pa sklenejo čim več kupčij ki bodo razstavljalcem največje priznanje, obenem pa vzpodfo-uda k nadaljnjemu napredku.
Borze
29. avgusta. -
Na ljubljanski borzi sta danes devizi London in Newyork nekoliko popuščali, dofclm ee ie Berlin popravil. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 7.95 do 8.05 (v Zagrebu promet po 7.90), angleški funti pa 226.20 do 227.80 (v Zagrebu promet po 226.37. v Beogradu tečaj 224.95 do 226-55). Na zagrebški born so dane6 notirali grški boni 28 65 do 29.35. danske pezete pa eo bile zaključene po 5.95.
9a mgrebškem efektnem taSSSn )e Vojna škoda nadalje čvrsta in se je danes trgovala najprej po 356, pozneje pa po 350 (v Beogradu po 358), za december pa po 3G0l V ostadem Je bil zabeležen promet samo še v 6-0det begluških obveznicah po 68.
Devite
Ljubljana. Amsterdam 2298.84 — 2310.10, Berlin 1325.14—1335.94, Bruselj 797.18— 801.12, Curih 1108.35—1113.85, London 169.14—170.74, Newyork 3319.39—3347.65, Pariz 223.90—225.02, Praga 140.90—141.76, Trst 290.79—293.19 (premija 28.5%). Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 7.95— 8.05.
Cnrih. Pariz 20.2025, London 15.28. New-york 3GG, Bruselj 71.90. Milan 26.28, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.3750. Berlin 119.50, Dunaj 57.15. Stockholm 78.80, Oslo 76.80, Kobenhavn 68-25, Praga 12.72. Va-raava 57.90, Atene 2.93, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 356—359, 7•/• investicijsko 72 den-, 8"/« Blair 67 bi, 7»/. Blair 58 bi., 4%> agrarne 40—41. 0"/o begluške 63 de 11.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 356—358, za september, november 355 dec., za december 358—359, 7% inveet 72 den., 4% agrarne 4t>—41, 7°/o Blair 58 den., S*/. Blair 67 b U 6°/» begluške 62.50 -63.50; delnice PAB 214—219, ŠečeTana Osijek 100 do 120, Sečerana VeL Bečkerek 750 bL. Trbovlje 90 bL
Beograd. Vojna škoda 350—362 (358), sa september — (361), 7*/o investic. 72 den-, 4°/t agrarne 4050-^41.50 (41), 6°/» begluške 62.75—63.25 (63.25), 7°/» Blair 57.50—5850 (58), Narodna banka 4o90 den. PAB 216 do 217 (21750, 217).
Dnnaj. Dunav-Sava-Jadran 10.30. Drž. železnice 14.25. Ruše 7, Trbovlje 11.m Alpine-Montan. 9.60, Kranjska indL 4, Šečer. 1750.
Blagovna tržišča
HMELJ
-f- Žalec, 29. avgusta. ObsTanje je povsem končano. Trgovina še vedno miruje, ker še niso došla naročila na vzo^ s odposlane pretekli teden veletrgovini in pivovarnam. Nekateri kupci, zlasti pa prekup-ci tipljejo za lasten račun spe krilati vno za manjšimi količinami po 40 do 43 Din za kg. Doslej je bilo prodenh komaj nekaj deset stotov blaga, ker je državni kredit enega milijona dal mnogim hmeljarjem za prvo »do denar, da niso prisiljeni ponujati blaga. Podoba je, da se kupčija ta teden še ne bo razvila v večji meri.
+ 2atee (ČSR), 28. avgusta. Na hmeij-skem trgu se kupuje nenavadno počasi po dosedanjih cenah 1500 do 1800 Kč (57 do 68 Don za kg1), čeprav je obiranje v glavnem že končano in je že mnogo blaga, na razpolago. V zvezi s razmerami na trgu zahtevajo hmeljarji vedno jačje ustan<un-tev nakupnega monopetekega sindikata, ki naj napravi red v trgovini ŽITO.
+ ChicagO, 29. avg. Začetni tečaji: Pšenica: za sept. 102.125, za dec. 103.25, za maj 104.875; koruza: za sept 78.50, za dec. 80.125, za maj 83.
-f- \Vinnipeg, 29. avg. Začetni tečaji: Pšenica: za okt 81.25, za dec. 82.50, za maj 86.50.
+ Ljubljanska borza (29. t m.) Tendenca za žito neizpiemenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 157.50—160; baška, 80 kg po 160—162.50, koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za september 150 do 152.50; moka: baška »0« po 255 — 260, banatska »0< po 260 — 265.
+ Novosad?ka blagovna borza (29. t m.). Tendenca mirna. — Promet srednji. —-Pšenica baška okolica Novi Sad, srednje-baška, gornjebeška in gornjebanatska 104 do 106; baška okolica Sombor 102 — 106: baška. ladja Tisa in Begei 115 — 117.50; slavonska 104 — 106; sremska 102 — 104; baška in banatska, ladja Dunav 112.50 do 115 (vse nova. 79 kg, 2°/«). Oves: baški, sremski in slavonski 62.50 — 65; banatski 60 — 62.50; baški. ladja 68—70. Rž: baška 80 — 82.50. Ječmen: baški in sremski novi, 65/66 kg 102.50 — 105; baški jari. 67/68 kg 115 — 120. — Turščica: baška 85—87; baška okolica Sombor 86 — 88; bana-Uka 83 do 85; sremska. pariteta Indjija 85 — 86; baška. ladja Sid 92 — 93; baška, ladja Tisa in Dunav 93 — 94. Moka: baška in banatska »Og« in >0gg« 185—205; »2« 165 do 185; »5«145—165; »6« 120—140; »7« 105 do 110; »8« 105—107.50: sremska, slavonska >0g< in »Ogg« 185—195; »2« 165—175; »5« 145—155; »6« 120—130; »7« 105—110; »8« 105—107.50. Otrobi: baški, sremski 72.5o do 75; banatski 72.50—75; baški ladja 80 do 82.50. Fižol: baški. sremski beli 132.50 do 135; baški ladja 135—137.50.
-f- Budimpeštanska termžnska b°rza (29. t. m.) Tendenca ^aba, promet srednji. Pšenica: za okt. 15.87—15.88, za marc 16.97—16.98; koruza: za sept 10.85 do 10.90, za maj 10.60—10.61.
BOMBAŽ
-+ LiverpOol, 28. avg. Zaključni tečaji: Tendenca stalna; za okt. 6.90 (prejšnji dan 6.87), za dec. 6.86 (6.82).
Newyork, 28. avg. Zaključni tečaji: Tendenca komaj stalna; loko 13.35 (prejšnji dan 13.25), za dec. 13.34—13.35 (13.25 60 13.26).
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v%, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin Temperatura: prve Številke pomenijo najvišje, druge najnižje stanje.
29. avgusta Ljubljana 7, 758.1, 16-2, 94, 0, 10, —, —; Ljubljana 13, 7S7.1, 23.5, 68, WI2, 6, —, —; Maribor 7, 767.2, 16.0, 90, 0, 10, 10.5, dež; Zagreb 7, 758.1, 17.0, 90, W2, 10, 8.1, dež; Beograd 7, 76S.3, 17.0, 80, 0, 8, 1.0, dež; Sarajevo 7, 759.3, 16.0, 80, 0, 6, —, —; Skoplje 7, 758.8, 20.0, 70, SB8, 0, —, —;
Temperatura: Ljubljama 24.6, 15.0; Maribor 18.2, 15.0; Zaigreb 21.0, 16.0; Beograd 22.0, 16.0; Sarajevo 24.0, 13.0; Skoplje 21.0 16.0.
Pregled vremena 29. t m.: Globok ciklon aa severozapad-u Evrope, depresija nad srednjo in južno, močan anticiklon nad severnovzhodno in vzhodno Evropo. Temperatura je padla na severozapadu, v alpskih krajih in v Panonski nižini, porasla pa je v ostalih krajih Evrope. — V Jugoslaviji je bilo vedro v Primorju in v južnem delu države. Temperatura se ni znatno spremenila. Minimalna P1evlje 8, maksimalna Skolpie 31 stopinj C.
Letalo v bodoči vojni
Kaj pravi letalski tvorničar Fokker o zračnih napadih v primera
vojne
Znani holandski letalski konstruktor Fokker je pred kratkim v nekem razgovoru podal svoje mnenja o letalski vojni bodočnosti. Ta vojna ne stoji neposredno pred nami, vendar pa njene možnosti ni zavračati.
Današnja velemesta niso zmožna, da bi ee ubranila z vsemi pripomočki moderne tehnike opremljenih zračnih brodovij. To 60 pokazali zračni manevri v zadnjih letih « vso jasnostjo. Zračni napadi se bodo v bodoči vojni izvršili z bliskovito naglico. Za napadalca bodo obenem vojna napoved, kajti ne bo več mogoče izmenjavati not in vršiti večdnevnih mobilizacij. Tisti bo imed prednost, ki si bo z nepričakovanim napadom zagotovil uspeh in uničil nasprotnikova gospodarska in fabrikacijska središča, preden se bo izvedla obramba v celotnem obsega. Težnja bo ta, da se važne vojaške naprave, kakor tudi važne fabrikacijske točke vojnih tvoriv uničijo po zračnem brodovju z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami.
Ti zračni napadi se bodo usmerjali tudi proti civiEnemu prebivalstvu, povzročali
bodo paniko in z uničevanjem železniških prog in cest onemogočali prehrano velemest. Kdor prej pride, prej melje, je geslo vseh zračnih strategov. Navzlic vsem obrambnim pripomočkom je nevarnost, da se v meglenem vremenu ali v noči približanje velikega zračnega brodovja ne bo dalo preprečiti. Po bombardiranju kakšnega velemesta z brodovjem kakšnih 300 letal ne bodo imeli gasilci nobene možnosti več, da bi pogasili neštevilne požare.
Učinek plinskih napadov pa zelo pretiravajo. Ta učinek je namreč preveč odvisen od najrazličnejših meteoroloških efle-mentov. Veter, temperaturo in vlago je treba natančno upoštevati, če hočemo, da bodo plini, ki so vendar večinoma težji od zraka, razvili vso svojo silo. Kakor znano zadostuje kratek dež, da napravi tudi največjo množino plina v najkrajšem času neškodljivo.
Veiliko vlogo pripisuje Fokker materialnim težavam, ki bi se pokazale prav kmalu po izbruhu zračne vojne. Tudi vprašanje nadomestila za vodje letal bi stopilo kmalu z vso težo v ospredje. Uničena letala bi
se ne dala kmalu nadomestiti, ker bt nasprotnik izdelovalnice seveda trajno napadal, tako da bi nastale večje obratne izgube. Odločilno vprašanje ni to, koliko letal ima kakšna dežela, temrveč kakšna je njih borbena vrednost in kako hitro bi se dali uničeni aparati nadomestiti. Pri tem je upoštevati, da so moderni aparati zelo komplicirani in njih instrumenti zelo občutljivi.
Letalski manevri okrog Pariza
V severnovzhodni Franciji in okrog Pariza se vršijo ta čas veliki letalski manevri, ki bodo trajali do 1. septembra. Udeležuje se Jih na stotine modernih vojnih letal. Temeljna misel jim je odbitje velikega zračnega napada od vzhodne francoske meje. Prvotno so imeli v načrtu tudi napad na Pariz, a so to v zadnjem trenutku opustili. Med letali je tudi več popolnoma novih tipov, ki nastopajo tn prvič na manevrih. Kot rezerva in za izvidno ter poročevalsko službo uporabljajo prvič tudi številna zasebna letala.
PRAVKAR IZIŠLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE
»ŽIVLJENJE IN SVET«
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI
Slika na ovitku: Filmska Igralka MTMI JORDAN
Naslovna slika: OB JEZERU (Foto)
SEDMI VZLET V STRATOSFERO (aj) — Dr. Maks Kremžar UTRJEVANJU (5) — ivanPodržaj: NA NAŠEM JUŽNEM MORJU (4) — COSTNSOV VZLET V STRATOSFERO (slike) — F. B. C £ 1 i n e - A. D.: ČRNEC PRI BELEM TRGOVCU — DINAMO V ČLOVEŠKEM TELESU (kk) — Margita Matches: DIVJI PARADI2 (32) — A. D e b e 1 j a k: IVAN CANKAR V ESPERANTU — HRVAŠKA PROZA (D) — TEHNIČNI OBZORNIK (Tridesetletnica električne železnice - trna) -RADIO (Kako ločimo in zajezujemo nezaželjene oddajne postaje - trna) — ČLOVEK IN DOM (če ima otrok preveč igrač) — ŠAH — ZA MISLEČE GLAVE — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRI2ALJKA — ANEKDOTE
Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri opravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din,
Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Hitlerjevska parada ob Remi
Smrt francoskega akademika
Bojevit narod"
Pes ob telefonu
Psi kot vodniki slepcev niso nič novega. Neki dovtipni Berlinčan si je po tem vzgledu izmislil, da bi se dali uporabiti tudi kot vodniki glušcev.
Svojega psa je zdresiral tako, da je pričel vsakokrat lajati, čim se je oglasil zvonec pri vratih. Potem je šel v svoji dresuri še dalje in ga je naučil lajati tudi tedaj, kadar se je oglasil telefon. Sedaj pa je že tako daleč, da odide žival, čim se telefon oglasi, sama od sebe k aparatu, dvigne slušalko in če ni gospodarja doma, neko-likokrat zalaja vanjo.
Apel kljukastega križa
Predsednik Hitler govori v KoMettzn
Von Papen govori
V ognjenikovem žrelu
Zanimiv rekord nlponskega novinarja
Besede miroljubnega državnika, kakršnih v Evropi že
dolgo nismo slišali!
Trezni Cosyns
Preden se je prof. Cosjms, znameniti stratosferni letalec, dvignil v zrak, mu je poročevalec pariškega »Tempsa« ponudil kozarec šampanjca. Cosyns je odgovoril: »Hvala! Pijem samo vodo. Ohraniti moram glavo trezno in razpolagati z vso svojo prisebnostjo.«
Stratosferna junaka v Parizu, od koder sta odpotovala na dopust v Pireneje. (Pravkar izišla številka tedenske revije »življenje in svet« pri občuje članek in slike z
wvdnjega vzleta v stratosfero^,
Praško prebivalstvo
Po izkazu praškega statističnega urada je češkoslovaška prestolnica štela 1. jan. t. 1. 897.000 prebivalcev, če se upošteva nje normalni prirastek, je že v marcu presegla 900.000 prebivalcev. Ne bo dolgo trajalo, ko bo Praga dosegla milijon. prebivalcev,
Tokuzo Iva ta, urednik enega največjSh ni pariških listov, »Jomiuri šamtouna«, se ponaša z zanimivim rekordom. V posebno konstruirani gondoli se je spustil 375 m glcfboko v žrelo delujočega ognjenika Mi-hara na otoku Ošimi pri Tokajnj. Tako globoko ni dospel v kakšno ognjenišfco žrelo še noben človek, ne da bi pustil svoje življenje na dnu.
Vulkan Mihara je že po vsem svetu ana-mentt zaradi čudne prakse, ki jo imajo ž njim zaljubljeni pari. Namreč nesrečno zaljubljeni pari. In ta prakisa obstoji v tem, da iščejo v njegovem žrelu smrt. PoHicij-
ŠPORTNE In VETRNE JOPIČE
bajaco obleke, lahke obleke lz volne, fresca ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah
tvrdka
Drago Schwab
Ljubljana, Aleksandrova cesta.
Kolumb—Napoleonov rojak
Spor o Kolumbovem izvoru je tako star kakor odkritje Amerike. Španci ga smatrajo za svojega rojaka, Italijani ne dvomijo, da je bil Genovez, židje pa istotako dokazujejo njegovo židovsko poreklo.
Sedaj pa je nastopil neki korziški notar s trditvijo, da se je Kolumb rodil kot sin stare korziške rodbine v Caflviju. Iz aktov je posneti, da je živel v 15. stoletju v tem mestu neki Dominik Colombo, ki je imel tri sinove, Jakoba, Jerneja in Krištofa. Dominikov brat se je imenoval Anton.
Vse to 3e sklada s historičnim Kolumbom, o katerem vemo, da je imel brata Jakoba in Jerneja ter strica Antona. Zanimivo je tudi, da je Kolumb prvi otok, ki ga je odkril, imenoval San Domlmgo, Sveti Dominik — z imenom tistega calvižkega meščana. Dva njegovih najožjih prijateljev, menih Janez od sv. Petra in- mornar GheranH, sta bila istotako iz Catvtfa,
iz desetih evropskih dežel, ki so prisostvovali manevrom, pohvalno priznali veliko odpornost in dobro obnašanje čet Svoje priznanje je Duce izrekel tudi upravi in je slavil veliki pogum letalcev, zlasti lovskih letalcev. Potem je nadaljeval:
»Nobena evropska država noče izzvati vojne, najmanj Italija, ki je dala že številne pozitivne dokaze svoje miroljubnosti (?). Seveda pa je vojna povsem v območju možnosti in lahko izbruhne nenadno. V nekih daljnih deželah so že sredi vojne. Tudi v Evropi se je ob koncu julija nepričakovano razvil položaj, ki je v nekem pogledu spominjal na položaj leta 1914. Lahko tudi rečemo, da bi bilo pričakovati zapletljajev, ki bi jih bilo rešiti samo z oboroženim nastopom, da nismo mi iz previdnosti poslali hitro nekoliko divizij na našo severno in severnovzhodno mejo. Te divizije so korakale v krasnem razpoloženju z dnevnimi pohodi po 60 in celo 107 km. Njih vedenje je izzvalo občudovanje in spoštovanje pri obmejnem prebivalstvu. Potrebno je tedaj, da smo pripravljeni ne samo za jutrišnjo, temveč že za današnjo vojno.
Smo bojevit narod in bomo to čedalje bolj, kajti to hočemo. Ker se besed ne bojim, dodajam: smo militarističen narod. Da se izpopolnijo priprave za vojno, se mora vse narodovo življenje, politično, gospodarsko in duhovno življenje zgraditi na vojaških potrebah. Vojno so označili za najvišjo sodno instanco med narodi in ker se narodi v svojem razvoju ne ustavljajo, temveč se razvijajo po svoji sili in historični dinamiki, ostane navzlic vsem konferencam, navzlic vsem protokolom in vsem bolj ali manj dobrim naporom dejstvo, da je bila vojna na začetku človeške zgodovine in da jo bo spremljala tudi v bodočih stoletjih.
Videli ste, v kakšnem duhu so se izvršili manevri, videli ste, da je bilo prebivalstvo ne samo v mestih, temveč tudi po vaseh in kočah, ki so raztresene po hribovju, z vami in z nami vsemi navdušeno. Tako je bilo v vseh delih Italije. Izvršil se je popoln preobrat Danes nosi vsak rezervist z navdušenjem orožje in sivo zeleno uniformo. To pomeni še več: če bo ljudstvo jutri pozvano, bo sledilo temu pozivu kakor en sam mož. Spominjam vas na to, da so vojaške sile bistven del hierarhije med narodi. Se ničesar niso našli, kar bi nadomestilo vojske, ki predstavljajo najjasnejši in najočitnejši izraz za silo kakšnega naroda.«
Belgija proti pijančevanja
»Izogibajte se Belgije, dežele prohibicije in velikega gneva. Za čašo alkohofla obsojajo tu turiste na štirimesečno ječo!«
To besedilo hočejo belgijski kavarnarji poslati svojim inozemskim kolegom, da ga obesijo na javna mesta, če se vlada ne vda, da bi omilila zakone proti alkoholu. Kavarnarji so šli v deputaciji pred finančnega ministra, ki jim je pa pojasnil, da more zakone spreminjati samo parlament, V Belgiji je točenje alkohola po kavarnah in restoranih zabranieno.
ska poročna velijo, da je samo lansko teto na ta način 800 mladih ljudi fasgufbilo Siljenje.
časnikar se Je dobro pripravil za svoje tvegano podjetje Na vrhu žrela je dal postaviti žerjav, stroj z 10 k. s. pa je več nego 100 kg težko železno gcmdoio počasi spuščal v globino. I vata ^ je bil oMeke! Opravo iz nezgorljrv-e snov4 in si zaščita obraz s posebno masko. Zrak za cEhaujs mu je dovajal poseben aparat, s telefonom pa se je lahko pomenfi s prijatelji, ki so ostali na vrhu žrela- V globini 300 m ga Je presenetil izbruh z velikanskim hroščem. Nevarnost pa se je kmalu polegSa, tako da je utegnil še 75 m globlje. Tam Je gondola obetala na neki skali V njeni bBi-0ni je opazil dve trupEL Ko se je na temo mak) privadil, je napravil več posnetkov s infrardečimi žarki in nabral nekoliko kosov lave in kamenin. Ko se le vrnil na površje, so zdravniki ugotovili, da um je utrijp podvojen tn krvni pritisk zelo pove« čan.
ANEKDOTA
Richard S trans® vodi prvo vajo za svojo »Elektro«. Hipoma se neki trubač dvig* ne in zmaje z glarvo, češ: »-Mojster, tu mo« ra biti napaka v pairtituri, to mesto zveni napačno.«
»Napačno?« se nasmehne Strauss, »Potem je prav!«
VSAK DAN ENA
»Povejte mi vendar, mladi mož, na ka-teri visoki šolli ste si pridobili svoje teme« Ijšto in izredno obsežno pomanjkanje uče* BOSti?«	t»Pofi££fcen<l
Samomorilec opisuje samomor
Cosvns in van der Elst v Parizu
Emile Bonrgeois, dan francoske akademije znanosti, komandir častne legije in slovit političen zgodovinar, je te dni umrl. Med njegovimi najbolj znanimi deli so: »Zgodovina tajne diplomacije«, »Skrivnost Farnezijcev«, »Viri francoske zgodovine v 17. stol.« in »Priročnik vnanje politike«.
Latinica na Niponskem
Uspeh, ki ga je imela v zadnjih letih nvedtoa latinice na Turškem in drugod, je dal odločilnim činiteljem na Niponskem pogum, da so pripravili že pred daljšim časom zakon za uvedbo te pisave tudi v tej deželi.	, ,
Po srditem odporu konservativnih krogov je ta zakon končno prodrl in pred kratkim se je v Tokiu na svečan način izvršil izpit prvih učencev, ki so svoje naloge napisali z latinico. Latinica je za sedaj obvezno uvedena samo v šole, a v nekoliko letih se bodo organizira i! i po vsej državi prisilni tečaji, da se uvede v vseh krogih.
Ni dvoma, da -se bodo Niponci s svojo znano prilagodljivostjo kaj kmalu priva-iffili nove pisave.
Ob zaključku letošnjih italijanskih vojaških manevrov je imel Mussolini govor, ki je zbudil zaradi svoje bojevitosti veliko komentarjev po vsem svetu. Da zabrišejo malo neugodni vtis, ki ga je ta govor naletel v inozemstvu, so potem italijanski listi, očitno na migljaj od zgoraj, pričeli objavljati pojasnila, iz katerih naj bi bilo razvidno, da Duce svojih besed ni mislil tako hudo, kakor jih je svet razumel. Najboljšo sliko o njegovih mislih pa si napravimo iz njegovih izvajanj samih, ki so jih listi objavili sprva samo v kratkih izvlečkih. Obširnejše poročilo je priobčila poluradna agencija Štefani šele sedaj in iz tega poročila posnemamo naslednje:
Govor se je vršil pred 6 ministri, ki so bili poklicani pod orožje, 4 maršali, 6 državnimi podtajniki, 2 generaloma, ki sta bila vrhovna zapovednika manevrov, 6 drugimi generali, ki bi bili v vojnem primeru priključeni vrhovnemu poveljstvu, 34 poveljujočimi generali, 29 generalnimi poročniki, 55 generalnimi majorji, 95 polkovniki in 2000 drugih častnikov vseh orožnih vrst.
V uvodu je italijanski ministrski predsednik izjavil, da je označiti te manevre za največje v povojnem času in to ne samo zaradi števila sodelujočih čet temveč tudi iz drugih razlogov. Omenil je lanske vojaške vežbe in izrekel častnikom in vojakom posebno zahvalo, češ, da so mar-širali izredno zadovoljivo. Dejal je, da mu je tudi kralj naročil, naj izreče četam njegovo najvišje zadovoljstvo in dodal, da so vsi vojaški atašeji in člani vojaških misij
Izgnana iz Nemčije
Tragedija idealnega zdravnika
V Budimpešti se je zastrupi, zdravnik dr. Hajnal. Pri njeni so našli tri poslovilna pisma in beležke o smrtnem boju, ki jih je sestavil sam.
Na nekem listku za recepte so našH naslednje podatke: »Prvo uro: ne čutim ničesar. Druga ura: Nimam nobenih bolečin. Tretja ura: Srečen seim, da sem jo neizprosnemu življenju tako zagodel. Prijema me volja do bljuvanja.« S tem se beležke končujejo.
Hajnal je imel vefMko prakso, a njegovi pacienti so bili iz krogov ljudi, ki je zdravil brezplačno. Samomor je izvršil z injekcijo morfija in s tem, da je zavžil nekaj veronala in luminala. Njegova smrt je v vseh krogih zbudila veliko obžalovanja
Gospa Sinclair L e w i s, o koje izgonu smo poročali včeraj, ob svojem prihodu na pariški severni kolodvor.
S
P O
Gradjanski pred
R T
Ligino p red tekmovanje na višku. — Pred borbo na »žive in mrtve«. — Gradjan-slvi brez točk pride v Ljubljano s svojimi najboljšimi zvezdniki m s posebnimi
vlaki svojih prijateljev.
Evo, doživeli smo tudi to, da stojimo zdaj pred največjo in najresnejšo tekmo tginega predtekmovanja v zagrebški skupini. Gradjanski, zaenkrat brez točke, pride v Ljubljano, da pomeri tu svoje sile s Primorjem.
Ko bi prvenstvena tablica ne izgledala tako slabo za zagrebškega gosta in ko bi šlo za prve točke, potem bi pač v nedeljo prisostvovali navadni tekmi, zanimivi morda s tehnične strani, toda kaj izrednega ne bi mogla pričakovati.
Sedaj je situacija čisto drugačna. Gra-djanski je sredi tekmovanja še vedno brez — točk. Klubu gre za biti ali nebdti! Vrhu tega se je Gradjanski pobotal z vsemi svojimi starimi zvezdniki in v Ljubljano pride kompleten, tako da predstavlja poleg beograjskega BSK sigurno našo najmočnejšo nogometno enajstorico.
In v tako kislo jabolko ali ako hočete v tako trd oreh bo moralo v nedeljo ugrizniti Primorje, če bo hotelo odnesti relativno ugoden rezultat.
To bo borba na »žive tn mrtve«, vefle-borba, vrhunec tega predtekmovanja, ki ga obišče rekordno število občinstva. Gradjanski pripelje iz Zagreba na tekmo in velesejem kakor poročajo, kar dva vlaka svojih najbolj vnetih pristašev. Tekma bo tudi s te strani prireditev, ki je redka. Razume se, da ta dan tudi naše občinstvo ne ostane doma in da so že zdaj nabavljeni obiski iz vseh krajev dravske banovine. Avtobusi, gasilski avtomobili in z drugimi vozili pride ta dan v Ljubljano vse, kar po dravski banovini športno »grede imo leze«.
Te točke so krvavo potrebne v prvi vrsti Primorju. O tem so si domači igralci na jasnem. Na strani Gradjanskega so taki mogočniki. da bo zlezel v ligo, tudi če ostane brez točk. Ljubljanski klubi si morajo vsako pozicijo priboriti v hudi in pogostokrat krivični borbi.
Tega se zavedajo domači igralci, to ve vse naše občinstvo in zato bo nedelja na igrišču Primorja prinesla siportrii dogodek, kakršnega doživljamo samo enkrat v letih.
Službeno iz Koturaškega podsa-veza Ljubljana
(Seja u. o. 28. vm. 1934.)
Ker je za nedeljo 2. septembra od JNS določena v Ljubljani ligina tekma za državno prvenstvo Primorje : Gradjanski, je upravni odbor podsaveza sklenil, da se preloži podsavezno kolesarsko dirkališčno prvenstvo na kasnejši termin.
V nedeljo 9. septembra bo državno dir-kališčno prvenstvo na igrišču ŽSK Herme-sa v Ljubljani. Po naiogu saveza se poziva uprava igrišča, da čim najbolj uredi dirkališče.
Vse verificirane voeače klubov podsave-xa »Ljubljana« opozarjamo, da se vrši trening od ponedeljka 3. septembra dalje in da imajo pravico trenirati le verificirani vozača, ki se morajo izkazati z licenco za leto 1934.
Ker se bo povodom državnega prven-etva vršila tudi medmestna tekma Zagreb —- Ljubljana, odreja podsavez obvezen trening za četrtek 6. septembra točno ob 17. Javiti se morajo te-le skupine: Skupina A: Oblak, Abulnar, Gartner, Gregorič; skupina B: Grabeč, Trobec, Močnik, Avbelj; skupina C: štirn, Hamberger, Ste-fančič, Primar.
Zaradi navodil naj se javijo tudi vsi ostali verificirani dirkači.
Na znanje se vzame poročilo o klubski dirki KD Zarja z dne 26. 8. 1934.
Razpis tekem za državno prvenstvo bomo objavili do 2. IX. 1934.
V nekaj vrstah
Bolgarski kralj Boris, predsednik grSfce
z - publike ,' Jaimis in predsednik turške republike Gazi Mustafa Kemsl so poslati Balkanskemu komiteju prisrčne zahvalne brzojavke za brzojavne pozdrave, ki jim jih. je poslal Balkanski komite ob priliki otvoritve Balkanskih iger v Zagrebu. — Kako veliko zanimanje vlada za Balkanske igre v Zagrebu, se vidi iz tega, da so veliki atenski listi v nedeljo zvečer izdali posebne izdaje z rezultati prvega dne.
Sodniki za nedeljske prvenstvene tekme so že določeni, in sicer: v Ljubljani Primorje : Gradjanski g. Kap (g. M, Popovič), v Zemunu Sparta : Bask g. Vikar (g. Stejič), v Novem Sadu Vojvodina : Tri zvezde g. Pivarski (g. Joksimovič), v Kragujevcu Radnički : Gradjanski g. Di-nič "(g. Mihajlovič), v Osijeku Hajdsuk : Krajišnik g. SegedinskL
V ponedeljek je bdi v Konjicah ustanovni občni zbor SK Sl°venSke Konjice. Udeležba je bila zelo velika, iz česar se vidi, da je bila potreba ustanovitve športnega kluba v Slovenskih Konjicaih skrajno nujna. Klub šteje sedaj 53 članov. Ustanovni oljčni zbor je vodil narodni poslanec g. Karol Gajšek, ki je bil tudi izvoljen za predsednika kluba. V svojem govoru je zlasti poudarjal svoje zadovoljstvo, da so zastopani vsi stanovi iz konjiškega okraja. že to je jamstvo za uspeh kluba. Za podpredsednika je bil izvoljen g. Ivan Krošl, za tajnika g. Ciril Žagar, za. načelnika nogometne sekcije g. Kari Vesenšek, za načelnika kolesarske sekcije pa gosp. Fran Bertoncelj. Občni zbor je poslal vrhovnemu pokrovitelju športa vdanostno brzojavko.
Grška vlada je odlikovala predsednika SSS podbana dr. Hadžija za njegove za-
sluge aa razvoj balkanskega športa z redom Feniksa n. razreda.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening za ligino skupino.
MK Ilirija. Drevi Ob 20. nujen sestanek članstva v klubski sobi restavracije »Novi svet«, Gosposvetska cesta, zaradi zvezdne vožnje v Logarsko dolino. Strogo obvezno za vse udeležnike.
SK Ilirija. Seja načelstva drevi ob 20.30 v damski sobi kavarne Emona.
2SK Hermes (Table tenis). Drevi Ob 20. članski sestanek, za vse čflane strogo obvezen. Kdor se sestanka ne udeleži ali se ne upraviči, bo brezpogojno črtan. Na dnevnem redu je poleg drugega tudi rekonstrukcija odbora in proslava klubske 15 letnice.
SK Slavija. Danes strogo obvezen trening vseh članov na igrišču SK Reke, in sicer ob 14. za naraščajsko skupino, ob 16. ža rezervna in juniorska moštva in ob 18. za prvo skupino. Važno zaradi nedeljskih tekem Opremo preskrbi gospodar. Jutri Ob 19.30 članski sestanek v posebni sobi kavarne Evrope. Sigurno naj se zglase Veber, Košak, Pogačnik. Poravnajte članarino!	„ .
Brzotnrnir SK Rek«. AgUni kflub Reka, ki v zadnji dobi tako dostojno reprezentira nogomet zapadnega dela Ljubljane, se je z veliko muko dokopal do športnega igrišča. Otvoritev istega bo v nedeljo, ko nastopi v brzoturnirju elita ljubljanskih nogometašev. O turnirju bomo še poročali.
Športni dan v Šoštanja. Eden najboljših in najagilnejših športnih klubov v Savin-Ski dolini je gotovo SK Šoštanj, ki priredi v nedeljo svoj športni dan. Za ta dogodek so se domačini dobro pripravili in so povabili v goste renomirano enajstorico ljubljanskega ŽSK Hermesa. Gostje nastopijo v svoji najmočnejši postavi in bodo morali naipeti vse sile, da bodo dostojno repre-zemtirali ljubljanski šport. Ljubljančani so za ta dan organizirali v naš lepi kraj avtobusni Met in bodo obisk našega kraja združili z ogledam te zanimive športne prireditve. Tudi med domačini vlada za to veliko zanimanje, tako da upamo, da bo naš športni dan uspel na splošno zadovoljstvo. Prijave za avtobusni izlet sprejema tvrdka Špectrum, telefon 23-43.
AH si že član »Vodnikove družbe"?
18 trgovcev, obrtnikov in pomočnikov na obtožni klopi
Smederevo, 25. avgusta. Na smederevskem okrožnem sodišču se te dni kar tare občinstva, ki se gnete po hodnikih, ker v sodni dvorani ni dovolj prostora za vso to množico, ki bi hotela prisostvovati razpravi proti tatinski družbi, ki je dolgo časa plenila razne trgovine v okolici Svilajnca in Velike Plane, v onem okolišu, ki je znano tudi bralcem »Jutra« zlasti po onem, še danes nerazjasnjenem umoru geometra Milinka Vešoviča.
Nič manj ko 18 članov je štela ta tatinska tolpa, ki je bila naravnost sijajno, prav strokovno sestavljena in organizirana. Na čelu ji je bil trgovski pomočnik Ilija Vuc-kovič iz Donje Livadice, člani pa so bili med drugimi trije trgovci, dva iz Svilajnca. eden pa iz Velike Plane, nekateri obrtniki, trgovski in obrtniški pomočniki, eden ali dva kmeta in dva, trije neopredeljena. Družbi je pripadal tudi bivši župan v Lukovici, Nikola Simonovič.
Družba je začela poslovati na drobno. Kradli so trgovski pomočniki v trgovinah
celo tvomlš d<Vbro organizirano tatinsko družbo, dasi prebivajo v različnih in drug od drugega celo precej oddaljenih krajih. Da pa so vendar ustvarili tako organizacijo. je le dokaz, kako premeteno so znali izkoristiti sebi v prid vse te okoliščine.
Iz življenja na deželi
POLJČANE. V nedeljo je rmel Boč spet majhno, intimno slavnost. Ce greš na goro po poti, čez »Miklavžev kamen«, opaziš malo preden prideš do Miklavža, tablo z napisom: K Finžgarjcvem križu, do kamor prispeš v dobrih 10 minutah. Tam so svoj-čas, še preden je stal stolp na Boču, postavili velik lesen križ. Zob časa ga je v letih oglodal. Pred dnevi so ga zamenjali z novim in sploh preuredili prijazen kotiček v prav udobno počivališče. Novi križ ie bočki župnik g. Cilenšek, ki ni samo ljubitelj našega »vzhodnega Triglava«, ampak je bil tudi na pravem očaku Triglavu že 42 krat, po primernem nagovoru blagoslovil ob navzočnosti lepega števila domačinov, ki so kljub neugodnemu vremenu pohiteli sem gor. S sicer skritega kočitka je krasen pogled na Dravinjsko dolino in pro-
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-
litrska steklenica Din 35.—.
Reg. S. br. 4787-32
Nenadno je umrl njegov najmlajši, petletni sinček Andrejček. Pogreb v ponedeljek je bil silno lep in ganljiv.___
----...	3 . -c ,otTli temami so si I ti Pohorju. — Družino poljčanskega elek-
svojih gospodarjev. S temi tatvinami so si	' Vezjaka je zadel hud udarec,
opomogli toliko, da so - ustenovjjastoe	* ^ ^ ^ petle,
trgovine. Toda tatvine tudi potem niso opustili, pač pa se je le pričelo poslovanje »na debelo«. Za nakradeno blago so si uredili pravo pravcato skladišče v podstrešju hiše trgovca Dušana Banovica v \ e-lilci Plani, ki je bil tudi član družbe. Ko so oblasti razkril to skladišče, se je nahajalo v njem todiko najraznovrstnejsega blaga, da bi se moglo založiti ž njim tri, štiri trgovine. Preiskava je tudi ugotovila, da so bili člani družbe dobri trgovci z lastnostmi, ki so v prid in čast vsakemu poštenemu trgovcu. Zlasti mlajši člani družbe niso bili morda zapravljive!, ki bi razmetava i z lahkoto pridobljeni denar, temveč so bi i zelo varčni. Dasi so kot pomočniki imeli le neznatne plače, so mesec za mesecem tisoče vlagali na svoje hranilne knjižice. Kot dobri trgovci so tudi znali ceniti P<>; moč pri svojem poslovanju in niso stedili
z napitninami.	_
Družba je prav posebno pozornost posvečala stari trgovski tvrdki Tasa Mar-koviča v Svilanjcu. ki sicer ni mogla točno ugotoviti škode, kd jo ji je zadala družba s svojimi tatvinami, toda njena škoda znaša nekaj stotisoc dinarjev. Močno oškodovane so tudi trgovini Rada Petroviča m Ivana Pavloviča ter mesnica Žnvka Despotovi-ča v Veliki Plani. Za njimi pa sledi dolga vrsta drugih trgovin z večjo ali manjšo
oškodbo.	, ,	, _
Oblastva so imela silnega dela, preden so do vseh podrobnosti ugotovile poslovanje te tatinske družbe. Reč je bila tem tezav-nejša, ker se je zdelo v začetku naravnost izključeni, da bi se taki imoviti m ugledni ljudje bavitt z zločinskim posla m da bi
Kupujte najboljše in najcenejše
peči „Soko"
in prihranili boste na gorivu in materijalu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! Dobiva se v vsaki trgovini z železnino.
Izdeluje: VOJVOD JANSKA LIVNICA, d. d., Novi Sad
Ples je pričel...
Njej vsi se divijo, njo vse zavidajo.
KAKOR KRONOMETER MORA DELOVATI VAS ŽELODEC,
ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga. Deca malo, odrasl veliko žlico na vodi ali mleku. Ako použijetp prašek »Magna« na konici noža, pospešuje prebavo, odpravi za-gatenje, zgago, vzpehavanje, bljuvanje in zoprn dih ust. Zdravi: želodčni in črevesni katar, hemoroide in čire v želodcu.
»Magna« prašek se dobiva v lekarnah.
Zavojček Din 4.-. ^ g_ ^ ^^
Radio
Četrtek, 50. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — «.45: Poročila. - 13: Cas, plošče. — 19: Plošče po željah poslušalcev. - 19.30:-Iz gledaliških zapiskov (Ciril Debevec). - 20: Prenss simfonič. koncerta iz Salzburga (dirigent Toscanini). — 22: Cas, poročila, prenos z unionskega vrta.
Petek, 51. avgusta
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Po-rocila. - 13: Cas, plošče. — 19: Mihelčič: Misli s kongresa jugoslovanskega obrtništva. — 19.20: Plošče. — 19-25: Uvodne besede k obrtniškemu kongresu (M. Rebek).
_ 19.45: Slike iz narave (Herfort)--20.1a:
Prenos iz Zagreba. —21.45: Cas, poročila.
—	22: Radio orkester.
BEOGRAD 18-30: Komorna glasba. — 19.10: Narodne pesmi. — 20.15: Prenos iz Zagreba. — 21.45: Plošče. — 22: Lahka in plesna muzika. - ZAGREB 12.30: Plošče.
—	20.15: Pevski koncert. — 20-45: Igra. — 21.15: Zborovski koncert. — 22.15: Ples. — PRAGA 20.20: Plošče. — 21: Večer holand-ske glasbe. _ 22.15: Plošče. - BRNO 20-20: Program iz Prage. - VARŠAVA 20-12: Orkestralen in pevski koncert. — 21.12: Na--daljevanje koncerta. — 22.15: Ples. — DUNAJ 12: Orkeser. — 16.45: Plošče. — 18.10: Arije in pesmi. — 20: Veseloigra. — 21.45: Orkester. — 23.45: Nočni koncert. — BERLIN 20.15: Humperdinckoca glasba. — 21.50: Slušna iera. — 22.40: HaJdnova glasba. — K0NIGŠBERG 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Komorna glasba. — 23.15: Zborovsko petje. _ M0HLACKER 20.15: Pre-nos iz Berlina. — 21: Pesmi. _ 22.45: Mešan glasbeni program. — 24: Nočni koncert - BUDIMPEŠTA 17.30: Pesmi. — 19: Klavirske skladbe. — 20: Operni orkester
—	21.35: Ciganska kapela. — 22.20: Komorna glasba. — 23.30: Ples. — RIM 17.10: Lahka glasba. — 20-45: Komorni koncert
Tajna njenega velikega uspeha Je stalna uporaba
„D* ORSAT", PARIŠ
preparatov: puder, krema, rož in kolooj-ska voda.
Zaloga za LJubljano:
Fotoparfnmerlia „VENUSW
nasproti glavne pošte. Zastopstvo za Jugoslavijo:
ZAHVALA«
Ob prebridki izgubi našega ljubljenega očeta, pradeda, deda, brata, strica, gospoda
Franca Korenčana
bivšega gostilničarja, mesarja In posestnika na Vrhniki
nam ie od naših prijateljev in znancev bflo izrečeno toliko Sov iskrenega sSčutja, da se nismo v stanu ^fkemup^ bej zahvaliti, zato izrekamo tem potom vsem, ki so cu^ z nSni svoio naiiskrenejšo zahvalo. Prav posebno se zahvalju-S vsem onim, ki so položili na krsto obilo cvetja. Svojo prisrčno rahvalo izrekamo nadalje vsem onim, ki so spremih blagopokojnika na njegovi zadnji poti, predvsem pa velecastiti »oefnnnijrnm društev. korooracii in oDiasu, x>«4j-
jemo. vsem onik.kl .^o^k^tojbilo	Svojo prisrčno zal
blagopokojn----v, -
duhovščini, zastopnikom društev, koinporacij	*.mann
vdanejša zahvala pa gre gg. govornikom	* Hočevarju in bratu Vuku ter pevcem iz Logatca m Vrhnike.
Vsem ponovna hvala!
Vrhnika, Celje, Logatec, dne 30. avgusta 1934.
Žalujoči ostali.
Prekmurje postaja slavno
Kaj bi dale in žrtvovale drage države, ako bi jim bil} ~~ vetrovi naklonjeni in bi zanesli tisti .belgijski balon na njihovo ozemlje! Kako -bi se razšoririii in razkri-čali tako-le Nemci ali pa naši sosedi Madžari, ako bi gospoda Cosyns in van der Elst ne vrgla vrvi ravno nad jugosloven-skim ozemljem, ampak pri njih. Njih ba-havost, domišljavost in »viteška« samo-liubnost bi presegata vse meje in mč se ne bi smeli čuditi, ako bi Madžari takole naključje. kakor se je pripetilo nam, proglasili za »justice for Hungary«. Pa sta jo mlada pogumna Belgijca pogruntala in vrgla sidra — vrvi v roke krepkih prekmurskih mož in fantov, ki so ja potegnili na jugoslovenska tia.
No, saj ne rečem, da ni vsa Jugoslavija danes malce ponosna ra se smeje marsoka-teri nevošflijivosti po nevoščljivi Evropi. Kaj ne. saj smo si celo doma, takole med brati malo nevoščliivi! »Jutro« prinaša prve vesti o balonu pod zanosmm naslovom: »Cosvns je srečno pristal v Prekmurju«. Zagrebčani bi pa naše Ženavlje rad-videli kar nekje v Medmurjn. Pa se zlasa-ta Ljubljana in Zagreib, kateri naj pozdra-v: draga gosta na svojilb ulicah in pri gostoljubnih mizah. Pravica gre Ljmitflianii, sai ie pristal ta pravljični balon v Prekmurju. v dravski banovini. Zagrebčani so se Ljubljančanom le smilili ln so daM goste prepeljati v Zagreb, da se potolažimo vsi...	'	• • • • •
Čudno, da ni zaropotal še Beograd, t*a» ša državna prestotoica. in nht«wt
ga deleža pri zadnjih dogodkih stratosferskega poleta. Saj so že razglašali v svet, da letita Belgijca z vso naglico preko Jugoslavije naravnost v pogibelj, da cep-neta v Črno morje.
V Ljubljani in Zaigrebn so letalca prav lepo sprejeli, gostili in pozdravljali v zadoščenju, da so itn spravili med se. Mi jim to veselje radi privoščimo in ga delimo z njimi, saj je doživelo Prekmurje na mah svetovno slavo,s kakršno se ne more di-čiti kdorko® rn kadarkoli. Malce od tega prav lahko odstopimo Ljubljani in Zagrebu že iz hvaležnosti, ker sta potom časopisja ra radna tako vneto spravljala v svet velike novice in pomagala do slave Prekmurju v sveto in doma.
In mi? Zrasd nam je mate greben, izločili smo prsi. vrgli glavo nazaj in se skoraj da precej postavljamo. Kdo bi nam to zameri?! Tihi, skromni, včasih zapuščeni in požaren} postajamo sedaj zanimivi.
Ko smo brli oni dan na neki skupščini, kjer smo se zlbrafi z vseh vetrov banovine, smo bili Prekmurci predmet občudovanja in zanimanja. Prijatelji so nas pozdravljali kar tako nekako: Kaj pa vaš balon? Kje pa imate Kozinsa? Salabolt Prekmurci, a*M ste se postavili! Balon dajejo kar nam in Kozinc je tako domače ime in ga smatralo za našega, da bi ga lahko vzeli s seboj kot delegata na skupščino.- To nam seveda prija in laska in Bdi se ti, da te vsakdo motri boJj pozorno, zato bo najboljše, da si Prekmurci všijemo S kričečabzrmsm /utoni balon nekje m
suknjo. Za reklamo bo to sijajno! Kaj bi plačali v Ameriki za tako iznajdbo v reklamne svrhe!
Prekmurci pa nismo bili nikoti dovolj praktični in bojimo se, da tudi tokrat ne bomo znali izkoristiti srečnega naključja. Nekaj je pa le in za nas, ki smo znani, da se zadovoljujemo z malim, ravno dovolj.
Tako smo sedaj prepričani, da bo izginila tista bajka o Sibiriji. Kaj bi vraga Kozinc rekel, ako bi mu povedali, da imenujejo nekateri te lepe kraje s prijaznim in gostoljubnim ter ustrežljivim prebivalstvom »Slovenska Sibirija«? Pa mu niso in nihče tega več ne bo izgovoril
Tisti, ki so »Prekmurci«, se vesele svoje zmage nad »Kranjci«. V svet je šlo ime »Prekmurje« in naš Kozinc bo povedal /sem radovednežem, ki ga bodo nadlegovali za rodrobnosti. da je pristal v jugoslovenski pokrajini v Prekmurju. Kdo se bo še sedaj drzni! jemati nam naše udomačeno ime Prekmurje. Najlbrže tudi »Slovenec« iz Ljubljane ne, ki je v poročilih o letalcih že dosledno mešal Prekmurje s Slovensko krajino in Zgornje Petrovce s Petrovčami. Kozencu in balonu na čast naj tedaj ostane v božjem imena naš naziv Prekmurje.
Zdo se mi. da tisto o Sibiriji že itak pozabljamo. Prekmurje je postalo privlačno. Brli so časi, ko so se uradnik! na vse mile viže branili Prekmurja. Vsakega edina želja je bila beg čez Muro. Po novem pa je to drugače. Je nekai ljudi, k!• bi se jih radi znebili pa ti zlomek noče proč. Drugim je zopet Prekmurje zrasUo tako k srcu, da hočejo ostati te celo nn4vi ali
pa si kljub kratkemu bivanj« med nami po svojem odhodu izgovore in obdrže v tem ali onem kraju domovinstvo. Kal bo šede s-daj po istoriji s Kozinčevim balonom! Ne bo nič čudnega, ako bodo morale naše občine reševati sedaj več prošenj za Prekmurje zaslužnih mož, ki bi radi postali Prekmurci. Tako se vrt! kolo in se obračajo časi in nekateri se bojijo, dabo sedaj naval za službena mesta v Prekmnr-
ju.
Mi sicer vemo, da je naš greh ed.no ta, da smo v skrajnem kotičku države in oddaljeni od velikih mest in udobnih železnic. Kje pa je rečeno, da se velike reč.
dogajajo lahko samo v
velikih mestih. Ta
belgijski balon je sam to demantirai ta kakor nalašč pristal pri nas. To je nefcalco v zvezi z obratno trditvijo in zefoo. Nas mladi učitelj gospod Škerget je v svoi« skromnost! želeb da pride v najboli tih m miren kraj. Pa glej ga spaka, njemu je bilk) sojeno, da prv? pogosti goste, ki w jih radi gostili v mestnih palačah! Zato pa nam tudi ta naša oddaljenost ne greni živ-lienia in prepričani smo. da ga ne bo mtl razvajenim gospodičnam in gospodom N. ,pač izključeno, da dobimo zaradi tega-!e balona zračno zvezo z LjuMHano hi z Mariborom in se bodo lahko šii ob večenh zabavat, saj delo se itak marsikomu ne
»•■splača*.	, _ . ... ,
S tisto našo gimnazijo ta kulturo je kajpada tudi križ. In veste, ljudje smo pač ljudie sdabotni in Škodoželjni. Vraga, zaslug ne smelo i«meti nekateri ljudje, rajši nai višie gimnazije ne bo. Neki ljudje, ki pravijo, da so »katoliški«, skrbiio za to, da sofooški ma& maturanti dobijo mesta
dragi e, da bi tako manjkalo za otvoritev petega razreda potrebno število gojencev. Nekje pa si obetajo od Kozinčevega balona čudežev v ugodni rešitvi vprašanja gimnazije. Pa res, tako slaven jugoslovenski kraj in brez višje gimnazije, to ne gre. Zato nam pa očitajo y sveto in tudi doma kulturno zaostalost
Vse je pač naključje. Belgijci m tudi drugi pač sanjali niso o Prekmurju. Priletijo pa ti letalci, kj je bil pozoren na nje ves svet, v Prekmurje, ki bo slavilo te dni 15Ietnico svobode. Svet se je pri tej priliki prepričal, da je to jugoslovenska zemlja in slovanski narod in to bo v prer cejšnjii meri zmanjšalo apetit sosedov po naši zemlji. Tako se kaj radi mešajo računi z nepredvidenimi postavkami
!n sedaj, ko gre naše ime po sveta m smo nekak milienček doma, si obetajo Len-davčani obilne udeležbe na proslavi petnajstletnice. Kozinc bi sicer moral pristati 7. septembra v Lendavi, no pa vendar je v nas toliko optimizma, da verujemo v učinkovitost tega balona na daljše razdobje časa. Balona v Lendavi sicer ne bo, pa bo kaj drugega. Pred vsem odprta srca in domovinska ljubezen, potem ra še kaj za srce, duha im oko ter naposled tudi za vsakdanje življenjske potrebe, saj v lendavskih goricah zori sladko grozdje in prekmurske matere bodo spekle sladke dišeče gibanice jn bele vrtanke.
Prekmurci si tedaj vendar obetamo nekaj od uspelega stratosferskega poleta gg. Cosvns a in van der Eteta ta seveda največ od njunega pritanka na naših tleh. Prekmurje je postalo zanimivo ta je zanimanja s strani vse naše javnosti
11 WolQ:
86
Ciarrasran
Roman
Tedaj je Garragan opazil Macphersona, ki je stal z zdravnikom Lemarchandom ob krsti. Macpherson je bil tisti, ki je toli strašno jecal. Nato so orgle spet zabučale, zbor najboljših pariških glasov je zapel, služabniki s slovesnimi obrazi so vzdignili krsto in jo odnesli k mrliškemu vozu.
Garragan je stopil na ulicg, spustil krsto mimo sebe in sedel v eno izmed čakajočih žalnih kočij. Čez nekaj časa se je izprevod premaknil.
Na Montmartrskem pokopališču so stali razen duhovnikov samo Macpherson, zdravnik in Garragan ob odprtem grobu. Po poslednjem blagoslovu in očenašu so spustili krsto v grob.
Macpherson je zamolklo vzkriknil, nato pa nebrzdano zajokal. ;Zdravnik ga je držal pod pazduho in mu prigovarjal. Sluga je podal Garraganu lično lopatico, ki je z njo vrgel prsti na Glorijino krsto. Eo je hotel Garragan dati lopatico Macphersonu, je ta v grozi iz-buljil oči in odskočil. Dr. Lemarchand je vzel lopatico Garraganu iz roke.
Nato je zdravnik skoraj s silo odvedel Macphersona od groba. Garragan ga je vljudno pozdravil. Macherson mu ni vrnil pozdrava.
Garragan je ostal ob grobu in gledal, kako so ga zasuli. Nato so delavci odšli. Garragan je bil sam. Gologlav je stal na dežju in z odsotnimi očmi strmel v mokro prst, ki je ležala nad Glorijo
Garraganovo. Človek stoji ob gTobovih, je pomislil. Dežuje. Težko je ljudem.
Začelo se je mračiti. Zvonec je zazvonil. Pokopališki pazniki 60 klicali: »On ferme les portesj«
Garragan ni ničesar slišal. Eden izmed uradnikov je stopil k njemu in ga sočutno poprosil, naj zapusti pokopališče. Garragan je pokimal.
Odpeljal se je v hotel, pospravil svoj kovčeg in z večernim vlakom odpotoval iz Pariza.
Ko je drugo jutro dospel v K5ln, je bik) njegovo hrepenenje po samoti in tihoti že tolikšno, da se je sklenil peljati čez Hamburg naravnost v Alt-Dolgelin. Sporočil je Ewedingu svoj namen in mu ukazal, naj neutegoma pride v Alt-Dolgelin.
Prva noč v prijazni vrtni dvorani je bila polna tesnobe, kakršne še ni bil doživel. Jesenski dež je škropil. Večernik je pihal v okna.
Garragan je ves izčrpan sedel ob kaminu. Collie mu je negibno ležal pri nogah. Temne peruti so utripale po dvorani. Sence so se kopičile in spet raztapljale, če si jih čvrsto pogledal. Jok brez konca in kraja se je razlival po hiši, najprej tiho, nato glasneje, in spet pojemal. Srce v prsih je bilo kakor svinec, obtoževalo je in obupno razbijalo.
Časih je prišel stari Eweding, pogledal, kaj dela gospod, in se spet splazil iz sobe.
Ko se je bližala polnoč, se je sluga vendar že ohrabril in vprašal: »Ali pojde gospod baron kmalu počivat ?<
Garragan ga je dolgo gledal, nato pa odvrnil: »To si dobro povedal, Eweding. Vse je na tem, da gre človek počivat.«
Sluga je stal pred njim in ni vedel kod ne kam.
> Vzemi si stol, stari Eveding, in sedi k meni. Strah me je.< Eweding je poln tesnobe s6del na skrajni konec stola. Trd krik je pretrgal noč in Garragan se je zdrznil. »Kaj taks strašno kriči ?<
»Gosi selilke, gospod baron.«
»Tako, gosi selilke. A jaz slišim tndi jok. Ali je v hiši kdo, ki ioce?<
»To je veter, gospod baron.<
Garragan se je spet pogreznil v svoj molk.
»Prosim za zamero, gospod baron, da tako neprimerno vprar sam: ali ima gospod baron kako gorje?< Garragan je zastrmel v starca.
»Da, Eweding, veliko gorje: jokal bi rad, pa ne morem.< »Mož težko joče, gospod baron,< ga je potolažil sluga. »Nekega moža, Američana, sem videl, da je jokal kakor majhen otrok.<
Eweding ni vedel česa odgovoriti. Garragan je sedel s pobešeno glavo, njegove oči so bile na pol zaprte. Cas je uhajal. Ura je nekje udarila eno. »Pojdi spat, Eweding.<
»Nisem zaspan, gospod baron. Stari ljudje imamo malo spanja. Ce gospodu baronu ni neprijetno, bi rajši ostal tukaj.<
Garragan je vzdignil glavo in se s pogledom oklenil starca. »Nekaj bi ti povedal, Eweding: moja žena je mrtva.<
Sluga je trepetaje vprašal: »Kako je prišlo tako nagloma, gospod baron?«
»To gre hitro, dobri Eweding. Smrt je zmerom pri rokah.« »Za čim je umrla milostljiva gospa baronica?« »Jaz sem jo umoril, Eweding.<
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 pat za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L«— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zahtevate od Oglasneffa^oddelka ,J«tg>« JJJ,,	y ^.»kah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristo jbina Din 5.—.
Vsa naročila ln vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
rt
Beseda l Din. davek 2 Din šifro ali dajanje aa Blova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Potn ik a-a k v i ziterja
w rek.la.mrte koledarje in fotoreklamo sprejmemo proti ▼»•lici proviziji. S lofo-prafako prakso pred°noet! Fotot-ehnika, LJubljana — Prešernova ulica štev. 9.
231.18-5
Sluf.be išče
Beeeda SO para. daveg (i Din. za Siiro aU dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din
2000 Din
doin tisti, k-i mi preskrbi službo k m-estu: miitničar-ja, kikasa.nta, sluge aii _ k doibreimu podjetju. Položim tudi k.iveij o in dnin ga-raiMnjo e posestvom v Ljnjbljsunii. — Ponudbe na og-.a*.	»Jutra« pod
®t»č.ko ».Nastopim takoj«.
23101-2
Modist. pomočnica
išče eluž!bo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra* r>rvd erači-o »Vešča«. 2£03S-2
Samostojna
kuharica
eredmjito let, išče službo ®a takoj. — Onjone po-rmtdfoe na pod.nuž. »Jutra-« v Celju pod z-neoko »Snažna«.	23145-2
Šivilja
dobro igličen*, išče mesto pr»mo&nke. Gre tudi k šivam ju pletenin. Naslov v OSifieaein oddelku »Jutra.«
22198-2
Služba dobi
rJeseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Samostojno
kuharico
sprejmemo ta večji pen-tijOr>a.t na severnem Jadra-nu. Nastop službe 1. novembra 1004. Refl-ektiramo Mimo n-a. dobro izvežbane osebe, ki eo bil« že zaposlene v hotelih, odnosno večjih penzijonatib. Prednost imajo one, ki imajo osebno pravico za vodstvo p erozijo® a. ta. odnosno vse po obrtnem zakonti predpisano pogoje. Ponudbe s točnim opisom dosedamje zaposlitve, kakor tndi z navedbo minimalnih zahtevkov ta delo v čaeu sezone in delo po sezoni, naj se pošljejo na. oglasni oddelek »Jutra« pod z.na.Pko »Jadran«.	22090-1
Izurjeno pletiljo
sprejme takoj Parzer, Tr-■voveki pri«ain štev. 14.
22000-1
Natakarica
prikupi j iv a in zanesljiva dobi službo. Naslov pore oglocroi oddelek »Jutra«.
22107-4
Gospodična
dobi zaposlitev za čas ve-lesejma. za prodajo slaščic. Pojasnile daje Lena rd, Breg 1.	23102-1
Izložbeni aranžer
konfekcijske in maoufaik-tu.rne stroke, z vsaj par-letno prakso, dobi takoj nameščenje. Ponudbe z referencami m zahtevkom plače je nasloviti na tvrd-ko F. Mestek, Maribor.
22143-1
Kuharico
i enamjem slovonekega in nemškega jezika iščem. Javiti se je pri Loeffler Friedrich. Celje, Kolenče-va št. A.	22147-1
Ui
Beseda 1 Din. davek 2 Dtn šifro ali dajanje na
Mova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Motor
zmvmfte F. N., 3B0 om*. v zelo dobrem ««<njB poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »J-uitra«. 21OT1-10
Lokomobilo
ftCa 10 atmosfer im 30 Ke. dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe z navedbo znamke in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lokomobila«.	22083-10
Beseda lDln. davek a Din
za šllro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Usnjen suknjič
dobro ohraojen, srednje veJiikosti, kupiim. Ponudibe na oglasni odde:ek »Jutra« pod »Suknjič za moto-oiki-i-eta«.	J5197S-7
HI f'
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pumparlce
modne b!«če. najboljši nakup
A. PRESKER LJubljana, Sv. Petra eesta štev. 14.	183-6
Več kosov oprave
stare, doibro obran jiene ugodno naprodaj v Šiški, Knezova ul.ioa štev. 35H
^iai-6
G. Th. Rotman:
Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okol! sveta
Ko sta namreč Peter In Janko čez deset minut spravljala prve potnike na ono stran, sta tam v svojo grozo zagledala redarja! Vrli mož ni hotel drugega kakor prepeljati se čez reko, a Peter in Janko sta bila prepričana, da je prišel po njiju. »Hitro nazaj!« je šepnil Janko in jel v ogorčenje vseh potnikov poganjati brod nazal.
Gospodinje, gostilne in obrtniki
n« zamudite ugodne prift-ke. Radi izpraznitve zaloge prodaj« n skladišča Stanko Florjani&ič. žeieznd-na. Reeljeva cest« 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cecah. Vhod v skladišče skozi dvorišče.
190-6
Fotoaparat
3 X 4 c™' Rodella, optika 4.5, Compour, s torbo, rumen i co itd., vse kakor novo, prodam za 600 Din. Naslov v oglasnem od>de!iku .Jutra«.	22123-6
Vrednote
beseda 1 Din. davek 2 Din. ra šifro ali dajanje na--lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih eeneb
CERNE — juvelir
Ljubljana, VVolfova olica 3
Prehrana
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za 6Uto ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva otroka
dekilaco 2 % leti in fantka li4 mesecev starega oddam v oskrbo dobrim ljudem. Dani ju tmdi za svoje dmu-iini brez otrofc. Poniunibe na podružnico »Jnitna« v Celju pod značko »Zelo aimcetiana«.	22146-14
Hranilne knjižice
akcije, vrednostne papirje
tupuje, prodaja, .oanbardj-ra St. Praznik, Zagreb, Varšavska 6, telefon 28-33 20&88-16
Vložne knjižice
Kmetske posojiitoice, zamenjam za knjižice Ljrad-ske posojilnice. Pomudbe pod »M. K.« na oglasni oddelek »Jutra«. 20100-16
Knjižico 20.000 Din
Zadružne gospodar, banke
dam za enako Li*ubij. kreditne banke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra.« pod »Enakovredne«. 231(12-16
3eseda 1 Din, davek 2 Din. 5a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kislo zelje
repo. novo, prvovrstno, ln cele glave za sarmo v sodčkih dobavlja po
brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec, LJubljana, Kodeljevo 10. telefon 25-91.	205-33
Beseda 1 Din. davek 2 Din ia šifro ali dajanje na nova s Din. Najmanlši znesek 17 Din
Gostilna
mesarija, trafika, trgovina,
prvovrstna hiša, gospodarska poslopja, zemjija, v industrijskem prometnem kraju zelo ugi>dno naprodaj. Ponudbe na podmuž. Jutra v Celju pod »Hipoteika«.
28004-30
Hišo
z zelenjadnim in eadniim vrtom, primemo za upokojenca, obrtnika ali trgovca, na prometnem kraju blizu Kranja oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22086-20
Krasno parcelo
560 m' veliko prodam takoj ®a hranilne knjižice — deloma proti gotovini. Poizve se v trgovini za Bežigradom — Podim i Išča kova ulica 11.	23133-20
Izredno ugodna prilika
za upokojence! — Hišo,
novozidano, tri sobe, kuhinja. shramba, klet, voda, elektrika, velik ograjen vrt, blizu kolodvoru v Polju (eno postajo od Ljuih-Maffle) poceni prodaim. — Naslov pove oglasni oddelek »Ju-tr««.	22137-20
Manjšo hišo
v Ljubljani kupim proti gotovini. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23136-20
Besed« 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 nin
Kupim knjižice
Banov insk« ljubljanske — Kmetske posojilnice Vrhnji a in Mestoe hranilnic« Kamnik, večje Etteske. Navedite ceno im visimo vloge. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ■Kompas«.	22134-16
Sprejmem
družabnika
za iakoniSčanije zelo dobi Skanosniiih iznajdb. Udeležba od 10.000 Din višje, ki se zavaruje. Ra.bljlve tudi hranilne knjižice. Ponudbe na og'asnii oddelek »Jutra« pod zmačiko »Renta 100 %«.	22)127-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
velikih denarna*) ia vodov
Rndolf Zore, Ljubljana
Gledališka 13. 22135-16
Živali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Moder papagaje ek
je preteklo nedeljo nšul-Proti nagradi gia je oddati pri biSniku v palači »Dunav«, ali pa tamkaj povedati. kam ga je treh« priti iskat.	22078-27
Informacije
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjš' znesek 17 Din
V pojasnilo
na izjavo moje žene Katarine v pet&ovi številki »Jutra« i dne 34. avg. t. 1. bodi povedano, da moji ženi ne bo tTeba plačevati eventraelnih dolgov, kd bi jih napravil. Za svoj denar pa labko Morim kar mi dnago. — Jože Zanič, čevljar, Trbovlje I.
231119-31
Preklic
Podpisani pre£liou>jem la-i-tijive besede, ki sem jih izrekel o Jaraniku Jožef. Pire Fraac.	22120-31
Lokali
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Specerij. trgovino
v Mariboru prodam radi starosti. Dopise na podružnico »Juitra« v Mariboru pod »10.000«. 23144-19
Lokal v Kranju
takoj oddam. Vpeljana trgovina i mešanim blagom Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prometno«.
22050-19
Lokal
primeren za društvene prostore, delavnico ali skladišče, dohod z Miklošičeve ceste, takoj oddam. Poizve ee v kavarni Leon 22080-19
Gostilno
najbolje idočo, v sredini mesta, radi selitve takoj oddam v najem. Maribor, Hotovški trg štev. 8.
831*1-19
Brivnica
vpeljana, pri Mariboru poceni naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Bodočnost«.
23143-19
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova S Din. Najmanlši znesek 'V Din
Trisob. stanovanje
najraje pritlično, iščem za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bežigrad«.
23114-31/»
Dija\ik* sobe
Beseda 1 Din davek 2 Din za šllro ali dajanje oa slova 8 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dijaka
iz boljše hiše, sprejmem na hrano Ml stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«.	22027-23
Dva dijaka (inji)
sprejmem v eolm&no sobo in dobro h ramo. Kopalnica. Strogo nadzorstvo. Nasproti drame. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 2207&-Ž8
Učitelj sprejme dijake
v vso oskrbo. Neposredna bližina vseh šol. Veetmo nadzorstvo, pomoč pri učenju, klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22108-23
Dva dijaka (taji)
v vso osikrbo sprejmem poleg opere v zračno solnčno sobo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 23111-22
Dijakinjo
nižjega razreda sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22089-22
Dva dijaka (inji)
na stanovanje z vso oskrbo eprejme učiteljska rodbina v bližini realne gimnazije. Naslov v og'flsnem oddelku »Juitra«. 22001-2?
Dijakinjo
iz boljše hiše eprejme v dobro oskrbo profesorska družina. Nemška konver-zacija in klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 23106-23
Dva dijaka (inji)
višjih razredov srednje Sol« ali vieokošolce sprejmem v dve lepi eobd na Mir ju z vso oskrbo po zmerni oeni. Naslov pove oclasni oddelek »Jutra«.
22096-22
Dijakinjo
flprejmem v vso oskrbo. Klavir, kopalnica, nadzorstvo. Poljanska cesta 13 UL nadsitr. levo (nasproti IL drž. gimnazije).
22075-32
Stanovanje
beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dtn.
V »Pegleznu«
na Poljanski cesti štev. 1 oddam takoj še eno komfortno trisobno eta.novo.nje i zimskim vrtom. 23054-21
Trisob. stanovanje
solnčno, e piimoan im kopalnico oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 20117-31
Enosob. stanovanie
mansa-rdno, oddam družini dveh očeh v Koseskega ulici 20, Koieiija-Trnovo.
Ž2096-31
Štirisob. stanovanje
komfortno, x verando, ko-< paluico, predsobo io prVti-klinaimi oddaim T novembrom. PojasniJa v Suvo-borski ulici 11/H, Bežigrad 221tl3-21
Na stanovanje
z ali brez brane sprejmem boljšega gospoda. Vbod e stopnic. — Poljanski nasip St. 13/H, vrata 12.
23131-12
ffliTrrrrf
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
popolnoma eaparinuno, oddam za sta lino. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra« 23066-23
Separirano sobo
nasproti učiteljišč« oddam enemu ali dvema. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 22087-23
Sobo
z dvema posteljama im sobo t eno posteljo, obe e separatnim vhodom, oddam blizu Tabora — Friškovec št. 3.	20116-23
Mag. št. 35.431-34
6842
RAZPIS
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo težaških in zidarskih del, mizarska dela, pleskarska dela in napravo centralne kurjave za adaptacijo trakta šentpeterske vojašnice v policijske zapore
Zmanjševalna licitacija se vrši v četrtek, dne 6. sept. 1934 ob 11. uri dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra 2/n.
Elaborati za razpisano delo se lahko dobe v gradbenem uradu od petka 31. avgusta dalje med uradnimi urami.
V Ljubljani, dne 28. avgusta 1934.
Mestno načelstvo Ljnbljana. župan in mestni načelnik dr. Dinko Puc, L r.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 32116-23
Mesečno sobo
opremljeno — e posebnim vhodom, oddaim na Miklošičevi cesti. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 23130-23
Lepo mesečno sobo
v centru oddam dijakinji ali uradnici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
220&4-23
Opremljeno sobo
e eepar. vhodom oddam po zmerni ceni stalnemu gospodu v Ko.ezijski niiiei št. 21/1.	23082-23
Dve sobi
lepo opremljeni, v vi3i na Mir ju oddam solidnima gospodoma, event. z zajtr-L-om ali vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32097-23
Sobo
v novi vili, strogo separirano oddam e souporabo kopalnice, telefon na razpolago, razave^java, postrežba. Cena 300 Din. — Pruie 23.	23126-23
Sostanovalca
v sobo e posebnim vbodom i vso oskrbo sprejmem. — Na razpolago kopalnica. Naslov pove ogi. oddelek »Jutra«.	221123-23
Eno ali dve sobi
moderno opremljeni, vbod e Btopnjiš&a, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Ogledati med 1. in 3. uro. Dvakrat zvoniti 32148-23
Sobo
oddam solidni	osebi no
B!eiweisova cesti	št. 15OTI
levo.	23101-33
2 prazni sobi
everat. e hrame oddam v centru nwe'a. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22129-33
Sostanovalca
sprejmem v veliko zročmo eobo. Naslov pove oglas, oddelek »Jufcra«. 23138-23
Eno ali dve sobi
bUzu sodišča oddam. Kopalnica. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 23123-23
Mesečno sobo
lepo, e separi-anim vbodom e stopnjic takoj oddam v Knafljeva ul. ISTI 22132-33
Dopisi
Beseda 2 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Razočaran gospod
dobro eiituira«i, ieii spoznati iskreno prijateljico. Dopiee e sliko, ki ee wm na oglasni oddelek Jutra pod značko »Strogo diskretno«.	22109-24
Ču Ca Sen!
Pouh Ti ieii, da čimprej ozdraviš im bolj paziš no svoje zdravje! 32134-31
Telefon 2059
^	Premog
JFj^ Karbopakete jC drva in koks & ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva olica 5
Premog drva In KARBO PAKETI
pri
rv. SCHUMI
Dolenjska eesta Telefon 29-51
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Preden se odločite za nakup
parketnih deščic
oglejte si zalogo prvovrstnega materiala pri tvrdki
JOS. R. PUH
LJUBLJANA Gradaška ul. št. 22- Telefon St. 25-13.
Zahtevajte cenik!
6715
ŠOLSKI ZVEZKI!
Vse vrste šolskih zvezkov iz najfinejšega papirja Vam še vedno dobavt najceneje ter vsako poljubno količino
A. JANEŽIČ
papirna industrija
LJUBLJANA, Florjanska ulica 14. Telefon 82-20
Dalje izdelujemo in imamo vedno v zalogi vsakovrstne trgovske knjige, od j. knjižice, kopirne bloke, foto-albume, spominske knjige, mape, risalnike itd. Istotam trgovina s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami na drobno in na debelo.
NOVA SKRIVNOST PUDRA ZA LICE
olepša tudi najbolj mastno kožo
z „MAT ODRAZOM
»
Mednarodni velesejem v Pragi
od 2. do 9« septembra 1934
Osrednji trg češkoslovaške eksportne industrije
50% železniški popust na češkoslovaških, 25—33% na inozemskih železnicah, plovitbah in zračnem prometu.
Pojasnila in legitimacije daje
ALOMA COMPANT, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2; ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT; PUTNTK, Ga jeva ulica (za nebotičnikom).
To novo odkrit)« Vam da svežino in dekliško dražest, ki se H n« mor« upreti noben moški Ve« dan pa n« bo niti »ledu kakega bleska na licu, pa naj delate karkoli.
Bistvo te skrivnosti je nor način proizvoda, patentiranega za puder Tokalon, pri katerem je smetanova pena zmešana z najfinejšim pudrom in trikrat presojana skozi svileno sito. Zaradi tega se puder Tokalon drži na licu petkrat dalje, kakor navadni pudri. Tudi po najdaljšem večernem plesu v razgreti dvorani bo Vaša polt tako sveža in dražestna, kakor je bila ▼ začetku.
Smetanova pena ▼ pudru Tokalon prepreči, da bi puder sam osušil prirodno mast kože, kakor storijo to navadne vrste pudra, zaradi česar postane koža r&skava in suha.
Ostane na licu 5 krat dalje
če želite imeti ču- i dovito, čarobno polt,' ki povzroči divljenje in tudi zavist Vaših tovarišic, potem si nabavite še danes škatlico pudra Tokalon. Prepričajte se sami, kako se on razlikuje od navadnih pudrov, ker je smetanova pena izključno skrivnost Tokalon a.
Urejuje Davorin Rarljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za taseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Val s Ljubljani