Pottnlna plačana v gotovini LdO LVIV1. v Ljubljani, v petek, dne 4. julija 1930 Št. 150 2. izdala st. 2 Dm Naročnina Dnevna Izdaja u kr»l]e»lB» Jogoslttijo mocčno 25 Din polletno ISO Din celolelno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|akn Izdalo celolelno vJugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo J40D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Cene oglasov i slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 1-30 in 2 D,večji oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Pri večjem g naroČilu popust Izide ob 4 zjulra) razen pondetlka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6/Z/i Rokopisi se ne vračalo, aelrarUttrana pisma se ne sprejemalo Uredništva teleton St. 20S0, npravnlStva St. 2992 Kam? Prerokovanje in ugibanje je navadno nehvaležen posel. A zadnji Musolinijevi nastopi nas zopet spominjajo na velike težave sodobne Italije, ki jih ni v stanju rešiti njegova politika. Predvojna Italija ni izhajala z lastno letino. Prebivalstvo je stalno naraščalo in dežela je morala uvažati vedno več poljskih pridelkov. Nekoč so mislili italijanski državniki, da bi lahko postala kraljevimi svetovno industrijsko središče kakor Anglija in Nemčija. Ustvarili so velike tovarne, a naposled se je izkazalo, da industrija ni vstanu pomagati italijanskemu gospodarstvu do ravnotežja. V inozemstvu nakupljeni premog, nafta in petrolej stanejo slejkoprej več nego vse za izvoz namenjeno industrijsko blago. Kljuh temu neugodnemu stanju je Italija stalno polagoma izboljšala svoj takozvani standard of life. Po državnikih nepredvideni postranski dohodki so odtehtali pasivnost trgovske bilance in ljudstvu omogočili boljše žitvljenje. Kako? Ta čudež je rodila emigracija. Pred vojno je vsako leto zajpustilo domovino nad 800.000 italijanskih delavcev. Pri nas so se udejstvo-vaili predvsem kot zadarji in kamnoseki, v Švrici in Tirolu so gradili predore, na Nemškem so delali po tovarnah, na Francoskem so nastopali tudi kot poljedelski hlapci in viničarji> ustanovili več naselbin v Argentini in Braziliji ter opravili menda brez izjeme vsa kopaška dola v Zodinjenih državah. Sezonski delavci so vsaJco zimo prinašali domov prihranjen denar, drugi so zdržali na tujem po več lot, dokler se niso z malim premoženjem |xrvrnili v domovino. Pretežna večina pravih emigrantov je stalno podpirala svoje v Italiji bivajoče družine. Razen denarja je prinesla ta armada izseljencev tudi gospodarski napredek. V Severni Ameriki je pomenil zaničevana sDugoc, južni Italijan sna j manj razvajenega in najcenejšega delavca«, kakor piše amerikanski sociolog profesor Foerstcr. A v stari domovini je nastopal isti kopač kot petični »Amerikanec«. Pod njegovim vplivom jc napredovala Iiigijena in nazadovala malarija, južna, poprej nepopisno revna Italija so je na ta način povzpela do skromnega blagostanja. Prebivalstvo jc pričelo naraščati, in število izseljencev je postajalo vedno večje. Mednarodni strokovnjaki so ugibali žo pred vojno, s čim se bo zaključil ta svojevrstni ekonomski razvoj ? Vojna je zajezila emigracijo in povojna leta so jo popolnoma presekala. »\Villiam«, domači delavcc v Zedinjenih državah, je zaprl vrata, ker je sklenil, da mu odjeda Italijan vsakdanjik roastbeef: saj »shaja tri dni z eno banano«. Isto sta storili Nemčija in Anglija. Južna Amerika ni več nekdanja obljubljena dežela za koloniste. Ostala je samo Francija, ki so jo zdaj poplavili italijanski emigranti. Leta 1921 je bivalo na Francoskem 400.000 in leta 1925 že 850.000 Italijanov. Vzporedno s tem valom narašča mržnja napram bogati in izumirajoči Franciji. Mussolimi ne mara emigracije in poskuša tudi zajeziti »belo kugo«, ki dokaj hitro napreduje v povojni Italiji. Sicer pa je to postranska zadeva. Če bi nehalo italijansko prebivalstvo rasti ali če bi bile odstranjene ovire za emigracijo — se ne bi živ krst zmenil za Mussolinijevo hotenje. A čudeži so izostali, in zato je nastalo vprašanje o italijanskih »demografičnih pravicah«. Parlamentarne vlade so padle, ker Italiji niso mogle ponuditi »novega mesta pod solncem«. Gospodarska kriza se lahko ozdravi samo |Kitom dolgoletnega temeljitega dela. A ljudstvo se je naveličalo čakati, ker je trdno prepričano, da so ga prikrajšala nezmožni državniki uli sleparski zavezniki za posledice zmage, ki bi morale »zadostiti življenjskim zahtevam Italije«. Težko je dopovedati ljudstvu, da vojna vedno namesto »zadoščenja« prinese samo trajne gospodarske težave. Fašizem je obljuboval hitro in uspešno pomoč ter je res zmagal v boju za državno oblast. Nekaj je seveda storil. Nešte-vilnc »aktivne« in »specialne«, železniške in pristaniške mi'1'icije, fašistovski uradi in druge ustanove zaposlujejo desettisoče ljudi. Omeniti je treba še obsežna javna dela in »delavske korporucije«, ki pomagajo brezposelnim na tu način, da znižajo zaslužek in število delovnih ur pri ostalih delavcih. Vendar pomenijo vsa ta sredstva seveda lamo začasno in nezadostno ublažitev ekonomske. krize, ker nalagajo težko breme državni blagajni. Prištejino k temu še ameriške carine in pa stroške za oboroževanje. Zato zopet slišimo o italijanskih »demografičnih pravicah«, in so namenjeni milijoni, ki jih je rešila unglo-amerikanska popustljivost Italiji pri vojnem dolgu za letala, ki »bodo zastrla italijansko solnce« ter križurke, »ki so lepše nego vse pacifistično krusnorečje«. Evropa je ]k> pravici vznemirjena, pa tudi z italijanskega stališča je žalostno, da utegne fašizem samo podvojiti one ekonomske težko-čc, ki so mu kumovalc ob rojstvu. Hotel jc na-mali rešiti neodoljiva vprašanja, a zašel v zagato. kjer se !m> lahko končalo sedanje poglavje italijanske zgodovine. Kajti le norec more misliti na vojno, ko pa Ameriki še dolg r.\ prejšnjo ni odplačan! Treba je torej energično kreniti v drugo smer — to jc pa za fašizem silno težko, trgo? Uprava Je v Kopitarjevi ul. it. b - Čekovni raCan: C/ubl/ana Stev. 10.ti SO ln 10.349 xa lnserate, SarajevoSt.7363, Zagrel> St. 39.011, Praga ln DunaJ St. 24.797 Saarsko vprašanje v ospredju evropske politike Pariz, 3. julija, d. Izgredi nemških nacionalistov proti frankofilom v Porenju, ki so se zgodili y Kaise.rslauternu, so zelo razburili desničarsko časopisje. Tudi »Echo de Pariš-: kaže, da je v skrbeh in meni, da se je z izpraznitvijo Porenja zaključila historična doba »in se začenja nova, katero moremo sprejeti samo s skrajno skrbjo. Ko smo osvobodili Mainz, se bojimo, da smo osvobodili obenem nemško revanžo.« Pa tudi oficiozni »T e m p s< zabeležuje nekatera neprijetna dejstva. Ne glede na lo, da proglas predsednika Hindenburga rte vsebuje nobene besede o zboljšani možnosti zbližanja s Francijo, opozarja ta proglas v prvi vrsti na saarsko ozemlje z obljubo, da bo nemška vlada storila vse, da bi se čim preje vrnilo k svoji materi Nemčiji. »Ta način postavljanja saarskega vprašanja« — pravi »Temps - — »ki ga Hindenburg smatra za prvo potrebo rajha, v sedanjem momentu, ko so Francozi komaj izpraznili Porenje. in sicer prostovoljno in pred rokom, določenim po versaillski pogodbi, se nam ne zdi dobra politika.« Čisto nasprotno stališče pa zavzema angleška javnost. Tako n. pr. pišejo »Times«: Saarsko ozemlje je bilo prepuščeno Franciji zato, da se po pravici oškoduje za francoske rudnike, ki jih je uničila nemška vojska. Sedaj pa se je izkazalo, da so bili takratni računi napačni in da so zavezniki podcenjevali možnost poživitve po vojni uničene francoske industrije. Danes se v Franciji izkoplje veliko več premoga nego pred letom 191-1 in vrh-lega dobiva na leto še 13 milijonov ton iz Posaarja Na ta način je namen, ki ga je imel paragraf ver-saillske mirovne pogdbe, s katerim se je Posaarje za daljšo dobo prepustilo Franciji, že davno dosežen. Zato jc upati, da bo izpraznitev Porenja podvizala pogajanja zaradi Posaarja. Saj ni nobenega dvoma, da bi plebiscit, o katerem versaillska pogodba govori, izpadel s 85% za Nemčijo.« Treba je naglašati, da velika večina francoskega časopisja, predvsem demokratično časopisje, ne deli mnenja desničarskega časopisja, ampak nadaljuje s članki, v katerih izpraznitev Porenja toplo pozdravlja in soglasno smatra kot začetek novega boljšega položaja v Evropi. Intrige nekaterih nemških fašističnih elementov so tako brezpomembne, da bi jih resna francoska javnost sploh ne smela jemati v poštev. Nobena tajnost ni, da je nemški fašizem obenem z avstrijskim popolnoma skrahiral. Mi vemo, da nemška nacionalna socialistična stranka, ki predstavlja nemški fašizem, razpada. Francoska desničarska reakcija s svojimi pretiravanji more le nemškim šovinistom priti na pomoč. »Odgovorni nemški krogi« — piše »Soir-c — »imajo resno voljo, da se vojna popolnoma likvidira in da oba naroda postaneta resnična prijatelja za vedno, ker evropski ravnotežje in evropska kultura slonita za bodočo na francosko-nemškem sodelovanju.« Nemški demokratični krogi se s »Tempsom« popolnoma strinjajo v graji, ker Hindenburg v svojem oklicu ni pokazal perspektive bodočega fran-cosko-nemškega prijateljstva, menijo pa, da se to samo po sebi razume. Pač pa dajo iTempsuc popolno prav, ker se Hindenburgov oklic no .spominja Stresemanna, ki ima poleg Brianda največ zaslug, da se je Porenje predčasno izpraznilo. Ker pa tiče Posaarje, so Nemci edini v tem, da je treba lo vprašanje takoj spraviti na dnevni red, ker le poleni se bo moglo govoriti s polno upravičenostjo o novi eri Evrope. Marinkovič o Mali antanti Mala antanta je organična zgradba, hi se ne more razširili na druge države Belgrad, 3. jul. u. »Pravda« prinaša razgovor svojega urednika z zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovičem, ki se je snoči vrnil iz Bukarešte v Belgrad. V tem intervjuju clr. Marinkovič daje pojasnila, ki so v zvezi s konferenco Male antanfe in njegovim bivanjem v Bukarešti. Ponovno na-glaša, da je Mala antanta soglasna v vseh vprašanjih, ki so mogla in ki bi še mogla priti na dnevni red. Glavno in najvažnejše vprašanje je bilo vprašanje gospodarskega sodelovanja. O tem se je mnogo govorilo, pa se ni moglo končno veljavno urediti. Zunanji ministri so razpravljali o rešitvi, ki bi se mogla poiskati, in v kateri smeri naj bi se poiskala. Pri tem je težavno vprašanje to, da je stvar popolnoma nova. Opozorjen na pisavo pariškega »Journala«, da bi se imela Mala antanta preurediti na federativni podlagi in da bi imeli v Malo antanto stopiti tudi Avstrija in Madjarska, je dr. Marinkovič dejal: O kaki razširitvi Male antante kot politične organizacije in kot politične kombinacije ne more biti govora. Torej to ni problem. Mala antanta ne sodeluje ne samo s sosednimi, nego z vsemi drugimi državami. Mala antanta sc ne bi mogla razširiti, ne da bi se kvalitativno oslabila, celo ne na Poljsko. O svojih razgovorih v Bukarešti jc dr. Marinkovič izjavil, da se je razgovarjal z vsemi me-rodajnimi činitelji, pri čemer so ga zanimala gospodarska vprašanja. Videl je, da se v Bukarešti gleda na te probleme na isti način, kakor pri nas in da imanto razlog verovati, da bo prišlo do sporazuma in da se bodo rešili gospodarski problemi, ki se postavljajo pred nas in pred druge evropske države. O avdijenci pri kralju Karlu je rekel dr. Ma rinkovič: »Kakor sem pričakoval, sem pri kralju našel najtoplejše simpatije za našo državo in popolno soglasje s politiko, ki jo vodijo naše tri države. Sicer pa daje stanje v Romuniji najboljše upanje in naravno je, da bomo s simpatijami spremljali razvoj razmer v Romuniji.« Strašna železniška nesreča v Italiji Brzovlak trčil ob tovorni vlak — 16 mrtvih, 34 težko ranjenih Bologna, 3. julija, as. Strašna železniška kala-strofa se je pripetila davi ob (3.30 na postaji Sasso na progi Bologna—Firenze. Milanski brzovlak je z vso hitrostjo in s strašno silo zavozil v tovorni vlak, ki je stal na stranskem tiru. Obe lokomotivi sta razbiti ter so se vagoni brzovlaka zarinili drug v drugega. Prvi vagon brzovlaka za prtljažnim vagonom je bil popolnomn zmečkan. Od potnikov tega vagona jih je bilo 14 takoj mrtvih, 30 pa več ali manj težko ranjenih, katere so spravili v bolnišnico. V brzovlaku so se vozili skoro samo milanski izletniki, ki so se vozili na jadransko riviero. Katastrofo je povzročil postajenačelnik, ki je napačno uravnal premikalno napravo. Uradnik je zbežal in ga do sedaj še niso našli. Izmed ranjenih oseb je že umrla neka ženska, katere še niso mogli iden lificirati, tako da je število mrtvih narastlo na 15. Po dosedanjem seznamu so bili žrtve :iesreče samo Italijani. Vseh mrtvecev še niso mogli agnoscirati, ker so povečini strašno razmesarjeni. Milan, "i. julij a. as. Uvedla se je stroga preiskava, du se ugotovi odgovornost službujočega osebja. Po prvih vesteh se je smatralo, da je nesrečo povzročilo to, ker je v trenutku nesreče tehnično osobje popravljalo električno premikalno napravo. Namestnik generalnega ravnatelja državnih železnic je odpotoval iz Rima, du bo osebno vodil strogo preiskavo. Bazen 16 mrtvecev so do sedaj rešili izpod razvalin 34 težko ranjenih. Direktni promet mod Bologno in Firenzo je prekinjen. Mussotini zahteva revizijo mirovnih pogodb Ostra zavrnitev francoskih krogov Pariz. 5. juliju, as. »Potit Parisien« objavlja članek Mussolinija o Briandovem memo-randll. Mussolini izvaja, da ]x>liitične, gospodarske in socialne diference ter nasprotstva v uspiracijah in nacionalnih zahtevah evropskih narodov onemogočajo evropsko zvezo, za katero je prvi pogoj resna in odkritosrčna revizija obstoječih pogodb, da sc odstranijo vsaj najhujše napake. Mussolini vidi v Nemčiji, Angliji ali v ameriških Združenih državah vzorec načina evropske federacije, ki se mu zdi edini mogoč. »Pet i t Parisien« pri|>oiivinja k temu: Ker Italija v mirovnih pogodbah ni dosegla vsega, kar je želela, zahteva duce revizijo mirovnih pogodb, ne dn bi mogel navesti. kako daleč naj gre ta revizija. Toda nezadovoljnost je slab vzrok za Italijo, sabotirati poskus /u /družitev Evrope, ki je vendar nedvomno v največjem interesu vseli držav, to- rej tudi Italije, posebno i/ gospodarskih razlogov. Pariz. 3. jul. as. Mussolinijev bojni klic proti Briandovcmu načrtu jc povzroči! v pariških diplomatskih in parlamentarnih krogih veliko nevoljo. Briandov intervju v Daily lleraldu« se zato povsod odobrava. »Temps« izjavlja: »Končno se je moralo enkrat izreči, da Italija s svojimi izključnimi obdolžitvnmi Francije vedno zopet po krivici poskuša pred svetovnim mnenjem prevaliti nn Francijo odgovornoM za sedanji koč. Ijivi položaj v franeosko-italijanskih odnoša-jih. Ne more se tajiti, dn so bili bojeviti govori Mussolinja. katerih serija se je začela v trenotku obstoječih pogajanj, edini kamen spodtike in dn je lorej ležeče na Italiji, ta j kamen spodtike zopet spraviti s pota. London, "•>. julija, as. Briand jc izjavi Kanonizacija v Rima Rim, 3. julija, p. Na kunoni/.uciji mučeni->ka kardinala Bellarmina in Tcofila de Curte so bili navzoči delegati raznih narodov. Iz Zagreba je odšla skupina romarjev |>od vodstvom msgr. dr. Lovrn Rndičeviča, dekana prvostohiega kapitlja. Sv. oče jih je sprejel v avdijcnco. V tej skupini je bila tudi vrhovna prednica hrvatskih usmiljenk M. Ignacija Pa-vičič. Sv. oče je bil nasproti našim delegatom zelo ljubezniv. Podelil jim jo apostolski blagoslov. Delegati so sc nastanili v zavodu sv. Jeroniima. Kaj je vzrok svetovni gospodarski krizi? Pariz, 3. julija, d. Predsedstvo mednarodne Trgovinske zbornice je na svoji seji pod predsedstvom g. Theunisa o vzrokih sedanje svetovne gospodarsko krize izdalo sledeči komunike: Mednarodna Trgovinska zbornica je mnenja, da je kritičen položaj svetovnega gospodarstva povzročen 1. po dvigu produkcijske zmožnosti, ki presega narastek prebivalstva; dalje po dvigu masne fabrikacije in po želji mnogih držav, da bi se popolnoma industrializirale; 2. po zmanjšanem kon-»umu, ki je posledica poljedelske krize in zatvo-ritvo gotovih trgov za razpečevanje. Padec konzu-ma jo poostren radi dejstva, da v Rusiji, Kitaju in Indiji prebivalstvo 900 milijonov duš ne samo, da ni izboljšalo svojega življenjskega standarda, ampak konzumira individualno celo menj nego pred vojno. Vpoštevati je tudi dejstvo, da cele male trgovine niso šle vzporedno z razvojem cen v veliki trgovini v vseh industrijskih državah. Zato opozarja mednarodna Trgovinska banka vlade vseh držav in javnost sploh na to, dn je treba zakonitih odredb, ki bi pospeševale internacionalno gospodarsko izmenjavo; banka za internacionalno izmenjavo plačil in ostale evropske banke pa bi morale storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi se preprečilo prekomerno kopičenje zlate založbo in da se olajša dajanje kreditov po zmerni obrestni meri pa svobodni promet s kapitali. Gradba zemunskego mostu Belgrad, 3. julija, z. Včeraj so se pričela dela za zgraditev zemunskega mostu. Dela so se pričela na obeh straneh. Zaposlenih je veliko število delavcev in strokovnjakov inženjerjev. Družba >So-ciete do Batignollesc sondira cesto, ki bo šla do Zemutia. Materija! se že dovaža. Dela na pančev-skem mostu so zelo pospešujejo in završujejo. C.ra-di se poslednji steber. Družba Batignolles zelo pospešeno dela na sondiranju terena za asfaltirano cesto od Zemuna do Pancevo. Graditev avto cest Belgrad, 3. julija. p. Gradbeno ministrstv« proučuje načrt banovin o vprašanju ureditve cest po vsej državi. Veliko število del je že odobrenih. Sedaj se proučuje vprašanje zgraditve in vzdrževanja asfaltiranih cest, ki so že grade v posameznih banovinah. Prav tako se l>odo pričele graditi nekatere krajše ceste, ki naj bi vezale glavna središča z dobrimi cestami. S temi nameravanimi deli se bo mnogo odpomoglo brezposelnosti. angleškim časnikarjem, dn francosko-italijanskih [K)gajanj ne zavlačuje Francija, temveč du so jih zavlekli trije Mussolinijevi majski govori. Bilo je treba več tednov, da se je popravila škoda, ki jc nastala v politični atmosferi radi ostrih izjav. Notranja politika in gospodarske smernice sovjetov Moskva, 3. (lilija. O notranjem položaju ter -mamicah I«>1 jševiške notranje politike je Stalin na kongres« komunistične stranke izvajal sledeče: •Pod sovjeti se Rusija nevzdržno izpre-m i n ja iz nekdanje agrarne v novo industrijsko deželo, kakor to zahtevajo njene naravne posebnosti. Pred vojno so prideluli kmetje 58 in delavci samo 42 odstotkov celotne produkcije, a sedanje razmere je 47 : 53. Poseben napredek kaže težka strojna industrija, še leta 1927-28 je tvorila samo 27% celotne produkcije, dočini je odpadlo 75% na pridelovanje življenjskih potrebščin v širokem pomenu besede; zdaj |ki imamo razmerje 53 : 67. Tekom zadnjih treh let je narastel denarni promet socializiranih podjetij za 355% ter znaša letos 4.275 milijonov rubljev. Med tem je nazadoval zasebni kapital za 19%; znaša namreč samo 5t milijonov in bo v dogledni bodočnosti popolnoma izumrl. Za 1 i bog to še ne pomeni, da jim 1 >01110 kmalu enakovredni v tehniškem o žiru, ker smo tako prokleto zaostali. Delati moramo z isto naglico vedno naprej. Ljudje, ki zahtevajo počasnejšo i ud u s t nijaili z ac i j o, naj vedo, dn so grobarji socializma. Prva posledica našega strojnega razmaha lx> |*>ljodcljski napredek, litino vprašanje je v bistvu ugodno rešeno, in /aIaj je 1111 vrsti meso. Število živine je daleč za onim iz predvojnih let. Vse izkušnje kažejo, da so kos |x>ljedelski krizi edino velika, z modernimi tehniškimi pripomočki opremljena gospodarstva. Zaman bi kaj pričakovali anje napram vsem opozicijonalcem tembolj, ker zasleduje desničarska opozicija novo taktiko s tem, da formalno prekHcuje svoje napaike in se podreja stranki, v resnici pa je samo od odkrite opozicije prešla k tajni opoziciji iiin čaka na prilike za nove napade na vodatvo stranke. Pravilnih o delovanju banskih svetov Belgrad, 3 julija. AA. Predsednik ministrskega sveta in minUter za notranje zadeve geueral Peter ŽivkoviiS je na podlagi čl. 26 zakona o banski upravi predpisal pravilnik o delovanju banskih svetov. Pravilnik slove: Čl. 1. Banski svet je posvetovalui organ bana in zaseda na sedežu banovine. Čl. 2. Člane banskih svetov postavlja in od-stavlja minister za notranje zadeve iz vrst oseb, katerih nasveti morejo najbolje koristiti interesom banovine. Čl. 3. Vsak član banskega svela prejme dekret o svojem imenovanju, ki mu ga izda ban dotične banovine. Imenovanje članov banskega sveta se razglasi v službenem listu dotične banovine, ako obstoji. Delokrog svela Čl. 4. Člani banskega svela morajo motriti predvsem gospodarski, socijalni in kulturni razvoj sre-zov in mest, ki so zanje postavljeni. Banu izročajo spomenice s potrebnimi predlogi v tem pravcu. Naposled morajo dajati nasvete o poslih v poljedelskih svetih, o zadevah drevesnic oglednih in kontrolnih postaj, o pospeševanju živinoreje in perutni-narslva, o ustanavljanju banskih konjušnic, o strokovnem šolanju kmetovalcev z banski m i poljedelskimi šolami in poljedelskimi strokovnimi tečaji, o vzdrževanju in ustanavljanju novih banskih bolnic, dečjih domov, moških in ženskih hiralnic, banskih zdravilišč in kopališč, o podpiranju elementarno poškodovanih krajev, o vzdrževanju obstoječih in o gradnji novih cest in železnic, kakor tudi o vzdrževanju in zidanju novih šolskih zgradb, o regulaciji rek in hudournikov, o podpiranju strokovne izpopolnitve obrtniškega in trgovskega pomladka in gospodinjskih šol, o podpiranju Sokola ter kulturnih in človekoljubnih društev, skratka o vseh vprašanjih, ki se pojavijo v tem pogledu v njihovih krajih. Člani banskega sveta lahko dajejo mnenja in nasvete v tem pogledu v njihovih krajih. Člani banskega sveta lahko dajejo mnenja in nasvete v tem pogledu za vso banovino. ČL 5. Člani banskega sveta se ne smejo vmešavati ali vplivati na reševanje in sprejemanje sklepov v poslih upravnih oblastev in se morajo vzdržati vsakih intervencij pri oblastvih. Svoje dolžnosti kot člani banskega sveta smejo izvrševati samo na sejah banskega sveta s tem, da stavljajo predloge in svetujejo ukrepe v zmislu čl. 4. Zasedanje sveta Grof Bethlen proti podonavski federaciji Budimpešta. 3. julija. <1. V seji magnatske zbornice dne 2. t. m. je ministrski predsednik, grof Bethlen podal nekatere za mentaliteto Ogrske značilne izjave. Kegentov brat. general Horty, je iuterpeliral vlado zaradi propagande, ki jo razvija v inozemstvu protestantovski škof debrečinski Baltaz, ki jc med druKim nedavno imel referat pred člani zunanjepolitičnega odbora francoske poslanske zbornice, s katerim da je Ogrsko zelo kompromitiral. Na to je predsednik vlade odgovoril, da je škof Baltaz v resnici brez vednosti vlade članom francoskega parlamenta referiral o ogrski politiki in pri tem zagrešil veliko neresničnih trditev. Dejal je n. pr., da ogrski katoliški episkopat dela na restavraciji Habsburžanov, in sicer zato, da bi si zagotovil svoja posestva, kar pa ni res. Dejal je tudi, da je na Ogrskem oblast v rokah majhne skupine magnatov in cerkvenih knezov in da so ma-gnati krivi, če se Madjarska ne more sporazumeli s svojimi sosedi, s Češkoslovaško, z Romuni in Jugoslovani. Ogrska l»i morala najti edini pravi izhod iz svojega povojnega polož/aja v podonavski konfederaciji, katero je propagiral že Ludovik Košut. Grof Bethlen je s temi nazori škofa Baltaza polemiziral, rekoč, da je za časa Košuta obstojala še velika zedinjena Ogrska in da takrat niti Srbija niti Romunija še nista dosegli reke Tise. S podonavsko federacijo je hotel Košut ločiti Ogrsko od Avstrije, da bi mogla utrditi svojo neodvisnost kot prva med enakimi, med majhnimi narodi centralne Evrope. Danes pa. je nadaljeval Bethlen, pomeni ideja podonavske federacije, ki jo je lansirala Praga, ječo, v kateri bi bila Ogrska zaprta od sosedov, ki so povečali svoj teritorij na njen račun. Baltaz je trdil, da je bila Ogrska potegnjena v svetovno vojno v službi nemških aspiracij in da bi se zato morala danes postaviti na stran zapadne demokracije. Zmota je, je nato odgovoril Bethlen, da bi Ogrska mogla od inozemstva kaj doseči, odrekajoč se svoji nacionalni časti. Magnatska zbornica je odgovor Bethlena soglasno sprejela z živahnim odobravanjem. Priprave za vseindsko konferenco Razpravljalo se bo na podlagi Simonovega poročita London. 3. julija. AA. O namenu in obsegu indijske konference o raznih vseindijskili problemih in vprašanjih britske Indije so se razširile v Londonu in v Indiji najrazličnejše vesti. Namen konference jc popolnoma jasno obrazložil indijski podkralj meseca septembra in njegovo pojasnilo velja še vedno, \lada upa, da bo konferenca, na katero bodo povabljeni zastopniki raznih indijskih strank in interesov v britski Indiji in zastopniki indijskih držav, omogočila, da se predložijo parlamentu predlogi, ki bi eventualno potrebovali splošno odobritev. Glavna karakteristika konference bo, m, razpravljal danes popolnoma stvarno in mirno ter sprejel predlagane nove davke v višini 250 milijonov mark. Celo bavarska vlada ni delala nobenih težkoč in so predlogi dobili ogromno večino 36 proti ') glasovom. Jetike vedno manj London. 3. jutoja. AA. Sir Grorge Neiv-man. načelnik zdravstvenega ministrstvu, je na konferenci narodnega združenja za hoj proti jetiki izjavil, da je padlo število smrtnih primerov pljučne jetike od "VI98 na milijon prebivalcev leta 184? na 7W leta I92H. V zadnjih HO. letih je umrljivost nuzadovala za tri četrtine. Stališče Avstrije do Briandove spomenice Dunaj, 3. jul. as. Jutrišnji ministrski svet se bo bavi! s sestavo odgovora avstrijske vlade na Brian-dov memorandum o Panevropi in o avstrijski noti, ki se je sestavila v avstrijskem zunanjem ministrstvu. Pred končnoveljavno sestavo avstrijske note se je dosegel sporazum z nemško vlado. Avstrijski odaovor se bo po vsebini precej natančno vjemal z odgovorom nemške vlade. Na-glašalo se je, da se s strani avstrijske vlade ne sme zgoditi ničesar, kar bi utegnilo kršiti avtoriteto ali kompetenco Društva narodov, dasi se Briandov predlog pozdravlja s toplimi simpatijami. Morski volkovi vidijo le pol obzorja Washington, 3. julija. AA. V komentarju o zadnjih izjavah angleških admiralov Beattv in Jellicoc v angleški lordski zbornici o priliki debate o (Kiniorski londonski (>ogodbi je Stim-son šaljivo pripomnil, da so se ameriški, angleški in japonski admirali /edinili. Te/koče obstojajo v tem, da vidijo njihove vlade celo obzorje, dočim ga vidijo stari morski volkovi le polovico. Dunajska vremenska napoved: Malo spremembe dosedanjega vremena. Vročina bo šc na rastla, Čl. 6. Banski svet se redoma sestaja enkrat na leto in to najkasneje mesec dni pred končno določitvijo banskega proračuna. Seje tega zasedanja lahko trajajo največ 15 dni. ČL 7. Člane banskega sveta vabi na seje ban. Čl. 8. Seje banskega sveta so v prostorih, ki jih določi ban. ČL 9. Ban predseduje sejam in vodi delo banskega sveta. Čl. 10. Prisotnost člana je treba ugotoviti na vsaki seji z imenskim pozivom. Čl. 11. Na prvi seji se prečitajo predlogi za banski svet, ki jih pripravi ban. Vsak član banskega sveta sme iznašati svoje opombe in stavljati predloge v zmislu čl. 4. tega pravilnika. Ban mora za-slišati svet o tem, kakšnim potrebam srezov in meet gre prvenstvo, in mora po svoji oceni in po finančni moči banovine ukreniti vse, da se tem potrebam zadosti in da se preskrbe proračunska sredstva. Čl. 12. Po končanem posvetu o banskem proračunu sinejo člani banskega sveta pokreniti tudi druga vprašanja, nanašajoča se na posle čl. 4. tega pravilnika. ČL 13. Ban sme s predhodnim dovoljenjem ministra za notranje zadeve pozvati člane banskega sveta na izredne seje banskega sveta, ki pa ne smejo trajati več kot 5 dni, tudi za druge važne prilike, zlasti v poslih, ki se nanašajo na najetje posojil, na odtujitve banskih nepremičnin, kakor tudi glede sprejema važnih uredb z večjim finančnim efektom. Pri določevanju teh sej je treba po možnosti vpo-števati, ali pridejo ti dnevi v čas, ko so poljedelska in druga gospodarska dela v polnem razmahu. Čl. 14. Pomočnik bana in načelniki oddelkov banske uprave lahko prisostvujejo sejam banskega sveta. Ban sme pozvati na te seje tudi druge referente. Delovodjo s pomožnim osobjem za vodstvo zapisnika o delu banskega sveta odredi ban iz vrst uradnikov banske uprave. Čl. 15. Člani banskega sveta so dolžni redno prihajati na seje banskega sveta. Čl. 16. Banski svet ne more zasedati, ako ni prisotna vsaj polovica njegovih članov. Čl. 17. Razen oseb v čl. t4 tega pravilnika in razen zastopnikov pristojnih oblastev nihče ne more prisostvovati sejam banskega sveta. Čl. 18. člani banskega sveta smejo govoriti, ako dobe besedo, le o predlogih, ki so na dnevnem redu. Čl. 19. Ban sme odrediti: 1. da nihče o istem predmetu ne more govoriti dvakrat; 2. da je čas govora omejen. Čl. 20. O delovanju banskega sveta se vodi zapisnik. Vanj je Ireba zabeležiti vsa izražena mnenja. Ban sme odrediti glasovanje o predmetu, ki se o njem razpravlja v banskem svetu. Izid glasovanja je treba zabeležiti v zapisnik. Glasovanje je s sedanjem in vstajanjem. Zapisnik podpišeta ban in delovodja. Čl. 21. članom banskega svela, ki je zanje z imenskim pozivom ugotovljeno, da prisostvujejo seji sveta, gre dnevnica v višini dnevnice uradnikov prve kategorije 3. skupine. Onim, ki so izven sedeža sej, pripada poleg dnevnice potni trošek uradnikov iste kntegorije in skupine, kakor tudi dnevnica za čas potovanja na seje 111 za povratek. Čl. 22. Izdatki za poslovanje banskih svetov obremenjujejo banski proračun. ČL 23. Ta pravilnik se sme izpremeniti ali izpopolniti z odlokom ministra za notranje zadeve. ČL 24. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah. Praznovanje sv. Cirila in Metoda Ljubljana, 3. juli ja. A A. Z ozirom na čl. S., odstavek 2. zakona o praznikih se v državnih uradih na dan sv. Cirila in Metoda dne 5. julija ne vrši redna služba, marveč samo dežurna. Trgovinske in obrtniške obratovalnice ta dan obratujejo kljub predpisom čl. 33. uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtniških obratovalnic v dravski banovini, ker se po tukajšnjih cerkvenih predpisih na dan sv. Cirila in Metoda ne vrši slovesna služba božja. Zborovanje denarnih zavodov Belgrad. 3. julija. 111. Danes se je pričela konferenca vseh organizacij denarnih zavodov in zava-| rovalnih družb p