ytMERi$K/t Domovi ima NO. 230 JOj q1* P3t , y ‘^iCiSESJEKn Vyc]\ IINSPSWf otm ■ €/%!»!— HO IV« E' t»K <• : \uetu. •h Vv ° Se bo pokazalo — tako so srJai trdili — ravno današnjo lt0£ °’ hi je v letalskem prometu st4 ^an v 4-dnevnem dopu-vs radi Zahvalnega dneva v najh°lj obremenjen s Zato so napovedali velike ^ na vseh velikih letali-tao ’ Zainude se bodo seveda hi-t^esle tudi na manjša le-Ca> kot so se še vsako leto. NATO ne more zmagali Ja»»si odobrava večino zahtev učiteljskih unij WASHINGTON, D.C. — brez atomskega orožja Bivši predsednik kanadske vlade je na britanski televiziji razlagal, da je NATO prešibek, da bi se mogel u-spešno upreti brez atomskega orožja Sovj'etiji in njenim satelitom. LONDON, Vel. Brit. — Na televiziji in radiu je bivši predsednik kanadske vlade in znani državnik L. Pearson razlagal mednarodni položaj. Opozoril je na nevarnost, v kateri se nahaja svet po češkoslovaški krizi, ko si zopet stojita druga proti drugi skupini držav NATO in Varšavske zveze. Med obema ni nikogar, ki bi bil sposoben posredovati ali zavirati spopad. Sovjetsko-satelitski nastop proti Češkoslovaški je pokazal, da so običajne oborožene sile Varšavske zveze močnejše in bolj pripravljene na vojno kot so običajne sile NATO. Zato bi moral ta v vsakem dejanskem merjenju moči z Varšavsko zvezo uporabiti atomsko orožje, če bi se hotel zavarovati pred porazom. Rusi in njihovi zavezniki imajo dovolj sil, da svoje cilje dosežejo z običajnimi oboroženimi silami. Pearson je opozoril na potrebo kompromisa v nekaterih osnovnih vprašanjih med Zahodom in Vzhodom, če naj se odnosi med obema uredijo in odstrani n e v a most oboroženega merjenja sil. Svaril je pred upanjem na spremembo sovjetske politike in njegovih odnosov do Zahoda, kazal na nevarnost, ki jo “narodi na pohodu in nareja-nju z veliko silo, s katero razpolagajo”, predstavljajo. zvezi s šolskim štrajkom v New Yorku je Harrisov zavod hoteč zvedeti, kaj misli naša javnost o stališčih in zahtevah naših u-čiteljskih unij. Časopisna poročila niso namreč nudila jasne slike. Pozvedovanje je dalo sledeče rezultate: Ali imajo učitelji pravico do štrajkov? Po vsej deželi jih je bilo 49r/f, ki so rekli, da učitelji imajo to pravico, 41% jih je pa bilo nasprotnega mnenja. Značilno pa je, da je v državah na srednjem zahodu večina proti tej pravici in da je tudi na vzhodu večji odstotek tistih, ki so proti, kot znaša narodno povprečje. Iz tega se da sklepati da imajo štrajki tudi slabe posledice, saj se za pravico do njih ne morejo ogreti ravno tam, kjer so se štrajki dejansko vršili. Značilno je tudi, da se je izjavilo za pravico do štrajka 60% vseh črnih vprašanih, belih pa le 48 %. Da morajo dobiti učne moči večje plače in da morajo imeti več besede v prosvetni politiki, za to stališče je glasovala velika večina vseh vprašanih. Zanimivo pa je, da se je večina vprašanih odločila za stališče, da mora vsak štrajk biti upravičen in utemeljen. To stališče je zagovarjalo 59%. vseh vprašanih, le 26% jih je pa bilo proti. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. Južni Vietnam bo izpustil rdeče vojne ujetnike SAIGON, J. Viet. — Vlada Južnega Vietnama je objavila, da bo izpustila 140 rdečih vojnih ujetnikov v znak dobre volje, ko se pripravlja, da se pridruži mirovnim pogajanjem v Parizu. Na večer sodne razprave mrtev BENETKE, It. — Mario Pan-cini, direktor jeza in rezervarja Vaiont, ki se je sredi noči 9. oktobra 1963 nenadoma podrl, vsled česar je voda kar padla na vasi pod njim in pokončala 1,944 ljudi, bi moral ta teden pred sodišče na zagovor, pa je na predvečer napravil samomor. Pancini je bil direktor gradnje jeza, ki je bil visok 873 čevljev, naj višji v Evropi. Če bi bil obsojen, bi bil lahko kaznovan od 2 do 20 let zapora. — Yosemite slap je najvišji v ZDA. SAIGON SE BO VKLJUČIL V RAZGOVORE V PARIZU Vlada Južnega Vietnama je sinoči objavila, da se je pripravljena udeležiti razgovorov o končanju vojskovanja v Vietnamu v Parizu. Razširjeni razgovori se bodo nemara začeli prihodnji teden, toda nihče ne računa, da bodo naglo končani. Predsednik L. B. Johnson je v svoji izjavi svaril pred dolgimi, trdimi pogajanji in hudimi boji. WASHINGTON, D.C. — Sinoči je bilo objavljeno istočasno tu in v Saigonu, da je vlada Južnega Vietnama pristala na to, da pošlje svoje zastopnike k razgovorom o končanju vojskovanja v Vietnamu v Pariz. Saigonsko zastopstvo bo neodvisno od ameriškega in vodnika obeh delegacij bosta sonačelnika. Ameriški zastopnik bo imel glavno besedo pri vojaških vprašanjih, južnovietnamski pa v vprašanjih Južnega Vietnama in njegove ureditve po koncu vojskovanja. Združene države so zagotovile vlado Južnega Vietnama, da ne bodo priznale zastopstva Osvobodilne fronte kot samostojnega, ampak le kot del zastopstva ha-nojske “strani”, ter da ne bodo skušale prisiliti sestave koalicijske vlade v Saigonu, v kateri bi bili zastopniki Osvobodilne fronte. _=^= ^ Amerika se bo umaknila iz Azije? MANILA, Filip. — Filipinski predsednik Marcos je na televizijski tiskovni konferenci izjavil, da se bo Amerika umaknila iz vzhodne Azije, ker ji poklic “političnega nolicaja” že začenja . .-ti , „ L , , . * isvoje zastopnike k razgovorom presedati. Države v vzhodni A-1 „ . 0 .. . . . , « *r lJor'i'7 Qiyaril to to\mncT Tvron ziji morajo torej že sedaj misli- Razgovori o ureditvi tehničnih oriprav za razširjene razgovore se bodo začeli takoj, pogajanja sama pa verjetno šele prihodnji teden. Ker vstraja Hanoi na stališču, da morajo biti razgovori “četverostranski”, Saigon pa je Dristal na udeležbo le pri “dvostranskih”, bo treba premagati Drecej težav, predno bo vse uravnano. Zastopniki Hanoia so za štirioglato kvadratasto mizo, na katere vsaki strani naj bi eila po ena delegacija, Washington in Saigon se bosta zavzemala za dolgo mizo, z “našo” delegacijo na eni strani z “vašo” pa na drugi. Predsednik L. B. Johnson je sinoči odletel v Teksas, kjer bo ostal preko Zahvalnega dne. Po prihodu tja je v posebni izjavi izrazil zadovoljstvo, nad odločitvijo vlade v Saigonu, da pošlje ti, kako bodo z združenimi močmi varovale mir v tem delu sveta. Kako si pa Marcos funkcijo-niranje “združenih sil” predstavlja, o tem ni rekel nobene besede. Izjava je zato pomembna, ker je Marcos med prvimi azijskimi politiki, ki je na to stanje uradno opozoril vso filipinsko javnost. Seveda bodo postali na izjav pozorni tudi drugi azijski politiki, ki se le preradi zanašajo na ameriško varstvo. v Pariz. Svaril je javnost pred vsakim prevelikim upanjem na nagel uspeh razgovorov in na nagel konec vojskovanja. Napovedal je še trde boje v Vietnamu in trdovratna, dolgotrajna pogajanja v Parizu. Kratek, pa jedrnat! WASHINGTON, D.C. — Predsednik A. Lincoln je potreboval za svoj znani nagovor v Gettys-burgu samo 2 minuti in 15 sekund. Afriki se mudi z nemiri, upori in revolucijami /rmensh prerok -TiH pran: ^ 2;e^norna oblačno in hladnej-Ver-tatnostjo dežja. Najvišja Matura okoli 46. CLEVELAND, O. — Zdi se, da se afriški politiki ravno sedaj kar mudi z upori in revolucijami, kot da bi jih bilo v zadnjih 11 mesecih premalo. Pravo revolucijo so imeli v republiki Mali v severozahodni Afriki. Tam je do sedaj vladal pravi diktator znani sociialist Keita. Je sicer močno škilil na levo in bil v dobrih zvezah z Moskvo in Pei-pingom, toda vdinjati se pa komunizmu ni hotel. Ni sovražil komunističnih gospodarskih eksperimentov, toda ni se vrgel nanje z vso silo. Ni so hotel podati tudi pod francoski vpliv, akoravno je tam nekdaj gospodarila francoska kolonijalna uprava. Ni pa razmetaval denarja. Morda ga je ravno to pokopalo. Ko se je Keita pretekli teden vrnil z nekega službenega potovanja, so se mu mlajši oficirji uprli in ga zaprli, zaprli so tudi nekaj njegovih ministrov in pristašev, toda kri ni tekla. Revolucija se je razvijala po znani afriški formuli. Vlado je prevzel 14-članski vojaški narodni odbor, ki je obljubil svobodne volitve in civilno vlado, ko pride čas zanjo. Novi režim je seveda napovedal socijalne reforme in vzorno demokracijo. Kakšna bo nova vlada, pa režim še ne ve. Zaenkrat so “zmožni” člani ministrskega sveta še v svojih uradih in poslujejo kot navadno. Na javnost pa revolucija ni napravila nobenega vtisa. Nekaj se je pripravljalo tudi v sami republiki Gana. Tam je režim začutil, da se nekaj pripravlja v vojaških krogih. Zato je nepričakovano dal aretirati poveljnika narodne armade maršala Otuja in še nekaj njegovih prijateljev. Dolži jih, da so pripravljali upor proti zakoniti vladi. Na vodilna mesta v narodni obrambi so prišli zanesljivi zaupniki sedanjega režima. Javnost je za vse to zvedela hitro, pa se ni razburjala. Je na take politične dogodke že navajena. V republiki Sierra Leone imajo ta teden volitve zunaj glavnega mesta. Policija je dognala, da podtalni elementi izrabljajo volivno borbo za pripravo upora. Zato je volitve preložila na nedoločen čas. Tako trdijo uradna poročila. Drugi viri pravijo, da je v notranjosti dežele izbruhnil pravi upor in da je vlada predsednika Stevensa že poslala oborožene sile, da s silo zatrejo uporniška gnezda. | V glavnem mestu republike\ Malawi Blantyre ima vlada druge skrbi. Preganja mini-krila, vendar ne naravnost, ampak po ovinku. Opozorila je lastnike hotelov in gostiln, da bodo izgubili svoje obrtne liste, ako bodo trpeli med svojimi gosti tudi “nosilke mini-kril”. Minikrila je že v marcu uradno prepovedala malavijska kongresna stranka predsednika Kamazu Bande. Nemirni dnevi se obetajo tudi egiptovskemu Naserju. Politični opazovalci so jih že nekaj časa napovedovali, mislili so pa pri tem na nezadovoljstvo v vojaških krogih, kjer še zmeraj ni vse v redu. Pa niso uganili. Nemir se je polastil dijakov na srednjih šolah in študentov na univerzah. Postal je tako nevaren za režim, da je prosvetna oblast dala začasno zapreti vse večje egiptovske univerze. Nemiri imajo deloma politično ozadje, vendar se pa študentje razburjajo predvsem radi novega šolskega zakona, ki predpisuje strožje pogoje za prestop iz srednjih na visoke šole in univerze. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Predsednik vlade Maurice Couve de Murville je v narodni skupščini objavil predloge za obrambo franka. Državni proračun je zmanjšan tako, da bo primanjkljaj znašal le 1.27 bilijona dolarjev namesto 2.34, kot je bilo prvotno predvideno. Obrambni proračun za prihodnje leto je zmanjšan za 80 milijonov dolarjev in atomski preskusi so za prihodnje leto odpovedani. Prav tako je zmanjšan prispevek za gradnjo nadzvočnega potniškega letala Concorde. Frank se je včeraj tu in drugod na borzah dobro držal in cena zlata je popustila. SAIGON, J. Viet. — Zavezniške čete so včeraj prvič, od kar je predsednik L. B. Johnson ustavil napade na Severni Vietnam, šle v Demilitarizi- j rano cono in se spustile v boj z rdečimi. Ameriško poveljstvo je izjavilo, da so rdeči doslej “vsaj” 27-krat kršili Demilitarizirano cono. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Podpredsednik H. H. Humphrey je po obisku v ZN včeraj izjavil tu časnikarjem, da ne bo vzel nobenega stalnega položaja v republikanski administraciji R. M. Nixona. Namignil je, da bo znova kandidiral v senat in se začasno morda posvetil profesuri na kaki visoki šoli. MANNINGTON, W. Va. —Včeraj je prišlo do nove manjše eksplozije v rudniku, kjer je od danes tedna ujetih 78 rudarjev, ne da bi od njih dobili kak znak, ali so živi ali ne. Zrak, ki so ga dobili iz globine rudnika, kjer naj bi bili rudarji, ima v sebi toliko ogljikovega monoksida in metana, da bi človek v njem ne mogel dolgo vzdržati. Uprava rud- ! Iz Clevelanda in okolice Družabni večer— Baragov dom in Družabni klub 3D vabita nocoj na družabni večer. Igrali bodo “Vandrovci”. Začetek ob osmih. “Tony’s Polka” ples— Jutri zvečer, na Zahvalni dan, bo v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue 7. plesna prireditev Tony’s Polka Party”. Vsi vabljeni! Božični sprevod— V soboto bo v mestu ob 9.30 dopoldne nov velik letni BOŽIČNI SPREVOD pod pokroviteljstvom May Company in radijske postaje WIXY. V sprevodu bo 40 velikanskih balonov in 14 voz. Sprevoda se bodo udeležili pre-nekateri znani ljudje iz gospodarskega, političnega in upravnega vodstva mesta in okraja, nastopilo bo 17 godb. “Božični ;prevod je postal velik dogodek družinske zabave v New Yorku in Philadelphiji, tudi v našem mestu se je čutila potreba po nečem takem za začetek prazni-ške dobe,” je dejal Francis Coy, oredsednik May Company. Letna seja— Podr. št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 1. decembra, ob 1.30 popoldne etno sejo v SDD na 10814 Prince Avenue. Suknja bila zamenjana— Na nedeljski prireditvi Naše zvezde v SDD na Recher Ave. je Dila zamenjana moška suknja. Kdor je odnesel tujo suknjo, je prošen, da jo vrne in pride iskat svojo v klubove prostore SDD. Prijazen obisk— Včeraj se je mudil v Cleve-' andu in obiskoval svoje stare prijatelje poznani pionir in zastopnik Ameriške Domovine g. Louis Balant iz Loraina, Ohio. Kljub visoki starosti je še vedno vnet za slovenstvo, za slovenski tisk, slovenska društva, predvsem za Ameriško dobrodelno zvezo, katere častni odbornik je. Oglasil se je tudi v uradu Ameriške Domovine in malo pokramljal. Hvala za obisk! Članstvu KSKJ št. 162— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ opominja, da bo božičnica za mladinski oddelek v Social sobi pri Sv. Vidu v ponedeljek, 2. decembra, ob šestih zvečer. Asesment bo pobirala od 5.30 dalje, ob 7.15 bo važna društvena seja, nato pa domača zabava s prigrizkom in izmenjavo enodolarskih daril. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima v nedeljo pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo. nika je izjavila, da bo s poskusi doseči pogrešane rudarje nadaljevala in da ne bo rovov zapečatila, dokler bo le še kako iskrico upanja, da bi mogli biti rudarji še rešeni. DRUŠTVENI IMENIK seznam Veliko posameznih društev ima v našem listu svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom; ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega- Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. imiiiM domoviim 8117 bt. Clair Ave. — HBnderson 1-0339 — Clavaland, Ohio 44103 National and International Circulation rablishe-i daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec , NAROČNINA: Se Združene države: $16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 1 m*a«ea fta Kanado in dežele izven Združenih držav: l. $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 2 mesec« Petkova Izdaja $5.00 na leto r ~ SUBSCRIPTION SATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 fur one year in okretni, če smo postavnejši, se ne prevzemimo, vse to nam je bilo dano brez naše zasluge. Vse to je dar božji! Vzrokov za zahvalo je torej več kot dovolj! Misel na vse to nas bo varovala pred prevzetnostjo, pred ošabnostjo, nestrpnostjo. Uporabljali bomo vse, kar nam je bilo dano, v svojo korist in v korist vse skupnosti. Pri tem bomo skrbno pazili, da ne bomo stopali na prste svojemu bližnjemu, da mu ne bomo delali škode v nobenem pogledu. Če bomo na tak način dajali Bogu hvalo za Njegove dobrote, bomo dosegli tudi spoštovanje soljudi. Povsod bomo dobrodošli, nikjer ne bomo imeli sovražnikov! Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 230 Weds., Nov. 27, 1968 Ob Zahvalnem dnevu Jutri bomo po starem ameriškem običaju praznovali Zahvalni dan, nekateri morda res le v spomin na one priseljence, ki so pripluli v to deželo leta 1620 na ladji Mayflower, se naselili v bližini Plymoutha, začeli obdelovati zemljo in se nato zahvalili Bogu za prvo letino, ki jih je z obiljem zavarovala pred lakoto, drugi pa se bodo iz srca zahvaljevali Bogu za vse dobrote, ki jih jim je naklanjal vsak dan skozi vse leto. Teh dobrot ni malo! Na to radi pozabljamo posebno tedaj, če smo v kakih težavah. Saj mislimo le na trn, če se nam je zadrl v prst, na vse blagoslove, na vse obilje, ki nas obdaja, pa pozabljamo! Včasih nas majhna stiska pripravi do takega razpoloženja, da se jezimo na ves svet in se smatramo za skrajno nesrečne. Če bi tedaj znali le dvigniti pogled od svoje bolečine in jo primerjati s tistim, kar morajo trpeti brez upanja na izboljšanje milijoni in milijoni ljudi vsak dan povsod na svetu, bi naša stiska in obupanost naglo prešli. Ne pozabimo, da lega vsak dan dve tretjini vseh ljudi na svetu k počitku lačnih! Na milijone jih prezeba, na milijone jih trpi na neozdravljivih boleznih in nimajo nobene pomoči, nobene oskrbe, zapuščeni in obupani čakajo, da jih bo smrt rešila stiske! Pri nas res ni socialno skrbstvo in zdravstvo idealno, vendar ni treba nikomur umirati od lakote, četudi je bolan in onemogel. Bili so časi, ko marsikateri ostareli in za delo nesposobni človek tudi v naši deželi ni imel kaj dajati v usta in kam položiti glave k počitku. Social Security, ki je bila uvedena v času predsednika F. D. Roosevelta, je postala rešitev za milijone. Če ostane kdo brez dela, dobi brezposelno podporo; če ni sposoben za delo, začasno ali za stalno, dobi posebno vzdrževalnino ali pa pokojnino, o-troci in žene preživnino po svojih očetih in možeh. Marsikaj bo treba še izboljšati, marsikaj dopolniti, posebno za stare, onemogle in bolne. S časom se bo to zgodilo, toda hvaležni moramo biti že za to, kar imamo sedaj, zlasti če pomislimo na preteklo dobo, ko vsega tega ni bilo! Res se vojskujemo v Vietnamu, kjer je padlo veliko naših fantov, kjer trošijo bilijone in bilijone. Pritožujemo se zaradi tega, nekateri javno protestirajo in se jeze češ, le kaj imamo iskati tam v daljni jugovzhodni Aziji? Predsednik L. B. Johnson, njegova vlada, pa tudi nešteto drugih treznih, zrelih in razgledanih ljudi nam pripoveduje, da je ta žrtev potrebna, da dejansko varujemo tam svojo lastno svobodo, ko se upiramo komunistični napadalnosti, ki bi rada čim preje zavladala ne le nad vso Azijo, ampak tudi nad Evropo, Afriko in Ameriko. Čaka samo na ugodno priložnost, na nepazljivost in omahljivost svobodnega sveta, predvsem naše dežele. Hudo nam je za tisoči padlih v tej vojni, le malo pa pomislimo na to, da se jih povprečno po bije vsako leto na naših cestah več, kot jih je padlo v vseh petih letih vojskovanja v Vietnamu! Sovjetska zasedba Češkoslovaške je vznemirila vso svobodno Evropo, posebno še našo rojstno domovino. Ljud je se sprašujejo, kaj bo, mar ni pred nami zopet nova vojna? Tuja zasedba, nove strahote? Mi se čutimo kar dosti varne, ker nas na dveh straneh čuvata široka oceana, na drugih dveh pa prijazni, dobri sosedje, s katerimi nimamo nobenih sporov in zato ni na naših mejah z njimi nobene nevarnosti za kako vojno. Seveda nas lahko Rusi napadejo z medcelinskimi raketami, ker pa imamo mi teh več kot oni, računamo, da so toliko previdni, da ne bodo tvegali svojega lastnega uničenja z napadom na nas. Z izjemo malega dela svobodnega sveta ne uživajo ljudje povprečno nikjer toliko svobode kot v naši deželi. Če se držimo zakonov in predpisov, lahko mirno spimo. Res pride tu in tam do izgredov, nemirov, res je, da zločinstvo narašča, toda tega je drugod po svetu tudi dovolj in največkrat v bolj nevarni obliki. Dober del težav imamo zato, ker se nismo hoteli za nje brigati, ko so se pojavile, odrivali smo jih v stran v upanju, da se bo že samo po sebi rešilo. Ko bomo jutri praznovali Zahvalni dan, je prav, da se Bogu zahvalimo za vse, kar nam daje. za vse dobrote, ki nam jih naklanja, čeprav ga največkrat za nje pozabimo prositi. Primerjajmo svoj položaj, primerjajmo vse, kar je nam dano, s tistim, kar imajo drugod po svetu, tudi v naši rojstni domovini Sloveniji! Pomislimo na blagoslov vere, ki smo jo dobili od svojih očetov, pomislimo na vzgojo, pomislimo na šole, pomislimo na vse dobre nauke, ki smo jih prejemali od mladih nog, na vse skušnje, ki smo jih nabrali. Vse to nam je bilo dano, poklonjeno! Ne jezimo se na nevedne, saj niso največkrat sami krivi. Le sreče niso imeli, ki je bila nam dana! Če vemo več, če smo bolj bistri, bolj zdravi, bolj sposobni Koncert Slovana je tu! CLEVELAND, O. — Letos smo imeli priložnost slišati že nekaj koncertov, 1. decembra bo pel Slovan v SDD na Recher Ave., podal nam bo pod vodstvom Franka Vauterja svoj jesenski koncert. Vstopnice so naprodaj pri vseh članih odbora. Sežite po njih, napravili boste veselje sebi, ko boste slišali lepe slovenske pesmi, pa tudi zboru, ki bo videl v vaši udeležbi priznanje svojega dela. Ne bom navajal podrobnosti programa in vse pesmi na njem, naj povem le, da je spored koncerta lep in bogat ter da je na njem tudi nekaj novih pesmi, ki jih pri nas doslej še nismo peli na koncertih. Pa ne pozabimo, da so tudi stare vedno lepe, pri tem pa so povezane še z neštetimi spomini, da so nam še dražje. Prepričan sem, da bo občinstvo s sopredom zadovoljno. Sodelovale bodo tudi odlične pevke od naših večjih zborov. Petje bo spremljal na klavirju mladi Charles Loucka. Floridski robini so nas zapustili in odleteli v gorkejše kraje. Mi pa ostanemo, vince pijemo in pojemo, pa nam ogreje srce in duha, da mraz beži od nas. V Clevelandu imamo vedno kako prireditev, igro ali koncert. Včasih jih je kar več na isto nedeljo, da se vseh še udeležiti ne moremo. Po koncertu bodo naše odlične kuharice in točaji poskrbeli, da bodo vsi gostje pokrepčani in dobre volje. Na svidenje v nedeljo, 1. decembra, ob štirih popoldne v SDD na Recher Avenue! Frank Rupert Podružnšca šh $7 SŽZ GARFIELD HTS., O. — V decembru bo več važnih stvari na kamo naše sožalje. Bolnim sestram naše pozdrave s prošnjo, da bi jim Bog olajšal trpljenje bolezni, da bi se lahko veselile v življenju, dokler jim je dano na tem svetu. Pozdrav vsem! Jennie Pugely Gias dev, delavcev šh e ADZ CLEVELAND. O. — Že je pred nami mesec december, čas, ko se snidemo na letni seji, da razmo-trivamo v zadevah, ki so velr kega pomena za obstoj društva v bodočem letu. Najvažnejša točka poslovnega reda je volitev novega odbora, kateremu bo poverjena uprava za leto 1969. Ta važna seja bo v nedeljo, 1. decembra, ob po dveh (1.30) popoldne v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Seja je bila preložena na popoldanski čas, da bomo imeli več časa za obravnavo stvari, ki pridejo na vrsto. Zelo potrebno in priporočljivo je, da se zborovanja udeležijo tudi mladi, tu rojeni člani in po možnosti sprej mejo mesta v društvenem odboru, da razbremenijo starejše, ki smo v dolgih letih neumornega udejstvovanja že kar malo omagali. Sedaj je prišel čas, ko se take spremembe v našem javnem živ-ijenu morajo izvesti tako pri društvih kot pri drugih narodnostnih ustanovah, ker se bodo le po tem potu ohranile med nami slovenske tradicije in običaji tudi v bodoče. Le pridite na sejo, bratje in sestre, v velikem številu in vam zagotavljam, da boste v veseli družbi preživeli prav lepo nedeljsko popoldne. Naj še omenim, da bo na seji navzočih par glavnih odbornikov, ki nam bodo na uslugo z raznimi pojasnili v poslovnih za-sporedu. Društva bodo imela'devah, tolmačenju pravil. Po se-svoje letne seje, vabila bodo sle- ji bo prijetna članska zabava, dila po vrsti. Pri podružnici št. !na razpolago bo okusen prigri-17 SŽZ bomo imele glavno letno'zek in tudi dobrih domačih kro-sejo prvo nedeljo v decembru,'fov ne bo manjkalo, kakor tudi torej 1. decembra, ob 1.30 popol- ne okrepčujoče žlahtne kapljice, dne na 10814 Prince Avenue v| člani in članice, ne pozabite MJD. Preložile smo jo, ker so sami na sebe, sedaj je zadnji tudi druga društva na vrsti za čas v tem letu, da poravnate ’eilin družbeno veselje v pred- SVoj asesment. Nihče ne ve, kdaj božični dobi. nesreča pride. Tajnik ne more Nas program je, da pridete zakladati. vse. Članice, ki imate članice v mladinskem oddelku, pripeljite te s seboj. Ko bomo s sejo gotove, bomo imele okrepčila in izmenjavo božičnih daril v vrednosti $2. Katero veseli izmenjava, se jo lahko udeleži, kateri pa ni do tega, pa to lahko opusti, pa pride vseeno in se z nami poveseli. Pridite, ne bo vam žal, da se vsaj za božične praznike snidemo. Koliko naših sosester bi želelo biti med nami, pa jim zdravje ne dopušča. Meseca septembra smo izgubile dve dobri članici, Josephino Ludvik v Kaliforniji in Uršulo Strojin v Madisonu, Ohio. Po dolgi bolezni je 10. novembra odrla po večno plačilo članica Josephine Meserko. Dokler je bila zdrava, je bila delavna članica, posebno se je prizadevala za pridobivanje novih članic. Zaslužila si je več nagrad in je imela naslov princeze ter zlato Zvezino značko, ki jo je spremila v grob. Vsem trem sosestram želimo večnega miru, njihovim družinam in sorodnikom pa izre- Vsem našim bolnikom želimo skorajšnjo povrnitev ljubega zdravja, da bi kmalu zopet prišli med nas. Želeč vsem članom in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto vas bratsko pozdravlja vaš poročevalec Louis Erste zek in seveda tudi pijača, da bomo lahko vse primerno poplaknili. Na svidenje na seji! Joe Planinc, predsed. Blaž Skok, taj. fla letno sejo Klnia slov. iifiokcjsncsv za Waterloo Road CLEVELAND, O. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okolico ima 10. decembra ob dveh popoldne svojo redno sejo, ki je tudi klubova letna seja. Na njej bo sedanji odbor poročal o svojem delu in uspehih, nato bomo pa volili odbor za prihodnje leto. Zato je potrebno, da pridemo vsi na sejo in povemo vsak svoje, da bo delo našega kljuba živahno in za vse -vabljivo. Po seji bo na razpolago prigri-' katere Miklavž je odgovoril.« NEW YORK, N.Y. — Lepo je poslušati pripovedovanje naših staršev, kako so oni z veseljem pričakovali Miklavžev dan. Premajhni so bili, da bi šli z očetom ali materjo na sejem. Tja je marsikdaj prišel šaha Miklavž in nabiral zemeljskih darov, katere bo na skrivaj prinesel pridnim otrokom, ko bodo trdno zaspali, utrujeni od pričakovanja, kesanja za vse, kar so v neposlušnosti napravili in v molitveni ob ljubi, da ne bodo nikdar več neposlušni in da tudi prstka ne bodo s sladkorjem umazali, da bi z njega potem prepovedano sladkost polizali. Naši starši niso imeli bonbonov, kot jih imamo mi. Niso ime-in sladoleda in čokolade, česar imamo mi danes. Zato pa nam s takim veseljem pripovedujejo, kako so v Miklavževem jutru ihto in veseljem pobirali bonbone iz mešanice suhih krhljev, hrušk in orehov, kamor jih je Miklavž skril za večje njihovo veselje. Take in drugačne stvari nam naši starši pripovedujejo. Tako je bilo nekdaj na Slovenskem. Mi smo otroci slovenskih staršev na ameriških tleh, zato smo povabili sv. Miklavža, da tudi nam kaj prinese, čeprav smo bolj razvajeni, kot so bili naši očetje in matere. Vendar otroško veselje je ravno takšno v naših srcih, kot je bilo njihovo. Ravno tako je lahko Miklavžev dan še zmeraj dan otroškega veselja — tudi če smo v bogati in razvajeni Ameriki. Ravno to, da bo prišel Miklavž med nas, ker smo mu poslali pismo, in je odgovoril, da pride, nas lahko močno razveseli. Miklavž nam je sporočil, da pride v cerkveno dvorano v nedeljo, 1. decembra, ob pol petih (4.30) popoldne. Nič nam ni o-menil, kakšne darove nam bo prinesel, niti da jih bo. Naročil nam je samo, da bodimo pridni — in nekaj je omenjal, da moramo kot slovenski otroci pridneje hoditi v slovensko cerkev in se skrbneje učiti tega, kar nam uči teljici povesta v slovenski šoli na “Osmi”. Seveda, če bomo pridni, ubogali starše in učitelje in če bomo slovensko molili in Miklavža prosili odpuščanja za kakšno našo neubogljivo dejanje, potem gotovo ne bo med nas prišel trdega in ledenega srca, ampak poln blagohotnosti in radodarnosti. Prinesel nam bo darove: igrače, knjige in tudi sladkarije, prinesel pa bo tudi slovensko besedo in vso živost pripovedovanja naših staršev. V nedeljo, 1. decembra, ob pol petih popoldne ne sme manjkati nobenega slovenskega otroka v New Yorku na “Osmi", ko bo prišel sv. Miklavž s svojim nebeškim in peklenskim spremstvom. Zadnje spremstvo bo samo za opomin lenim in malomarnim šolarčkom in vsem slovenskim otrokom. Ker imamo še čas za poboljšanje in se hočemo poboljšati, zato vemo, da peklensko spremstvo ne bo dobilo nobenega Miklavževega ukaza za kaznovanje. Pridni bodimo, radi slovensko govorimo, pridno obiskujmo slovensko šolo in Miklavž bo vesel ter radodarnih rok 1. decembra na “Osmi”! Slovenski šolarčki na newyorski “Osmi” predvsem, ki so povezani z otroškim veseljem, ker ti tudi nam obujajo spomine na srečna mlada leta. Sv. Miklavž se bo letos ustavil malo bolj zgodaj pri nas v fari sv. Štefana. Verjetno so ga proseča pisma otrok priklicala iz svetih nebes že za 1. december. Želja otrok v navzočnosti njihovih mamic sv. Miklavž nikoli ne presliši. Zato pohitite, samo še nekaj dni je čas, da mamice pomagate napisati sv. Miklavžu želje svojih otrok. Prišel bo v spremstvu angelov (in tudi parkljev) slovesno v veliko cerkveno dvorano v nedeljo, 1. decembra, ob treh popoldne. Sledila bo tudi ljubka igrica, za katero se otroci Slomškove šole že pridno pripravljajo. Majhne igralce moramo pogostiti za njih pridnost, zato so spretne mamice naprošene za domače pecivo. Naj nobena slovenska družina ne izostane, ker bo prav prisrčno in prijetno popoldne. Za otroke bo vstopnina prosta, za odrasle bo vstopnina, katera bo dar za potrebe Slomškovi slovenski šoli. Že od ene popoldne v nedeljo, 1. decembra, lahko oddaste naročila za sv. Miklavža. Z zanimanjem in sodelovanjem bomo o-hranili mladi rod v lepih običajih. Prijazno vabljeni! Slomškova šola Slomškova šote pri Sv, Štefani v Gkicagid CHICAGO, lil. — še sam naslov govori nekaj o narodu. Vsak j narod ima nekaj svojih običajev, i-ot „ ]jubeznjj0 ohranja. ŠEPET POD TURNOM Piše rojak iz prestolnice. WASHINGTON, D.C. — Imamo črno na belem, kdo bo za prihodnja štiri leta novi stanovalec Bele hiše. Ako mu Bog da zdravje, to se razume, in pa ljudstvo življenje. To je gotovo prisrčna in iskrena želja vseh dobrih in poštenih ljudi. Sem pa zato mnenja, da je končno prišel čas, da se vsi umirimo: tisti, ki še zdaj žalujejo nad porazom podpredsednika Humphreyja, in tisti, ki še zdaj ne morejo zaključiti vesele party, katero so začeli v noči po yolitvah v čast in slavo bivšega podpredsednika Nixona. Pomisliti namreč moramo, kaj vse sta oba gospoda pretrpela in obljubila med volivno kampanjo. Takoj se nam bo zbistrilo, da sta se, koncem koncev, oba močno, zelo močno ujemala in soglašala glede vseh naših žuljev. To seveda tudi razloži pičlo večino, s katero je gospod Nixon zmagal. Po drugi strani pa naravno vodi do zaključka, da je popolnoma vseeno, kateri kandidat je zmagal. Obljubljeno nam je bilo vse, kar smo hoteli in želeli in to drži. -Zato bodo vsi naši problemi hitro rešeni. To se pravi, čim pride novi predsednik v Belo hišo in uradno prevzame vse svoje posle. Kako bo vse to izpeljal, sicer ni povedal. A to je le znak velike modrosti, kajti noben pameten človek ne bo izblebetal vseh svojih načrtov že vnaprej in tako dal sovražnikom v roke svoje lastno orožje! Bo pa res lepo, ko se bo človek lahko šel sprehajat po mestu celo ob poznih nočnih urah in ga ne bo nihče oropal ali pretolkel. Steklarska industrija bo oživela in trgovci si bodo brez skrbi omislili naj dražje vrste stekla za svoje izložbe. V njih pa bo brezskrbno razstavljeno najdragocenejše blago. Delnice zavarovalnic bodo poskočile kot bolha, kajti edine izgube, ki jih bodo imele, bodo požari ip nesreče naravnega in božjega izvora,- Trgovina s pištolami in drugimi • smrtonosnimi flintami bo seveda takorekoe propadla. Pa kaj zato: Komu je pa sploh potrebna? Obiskovalec, ki je pozabil listnico z denarjem v mestnem parku, jo bo lahko pobral na istem mestu ob priliki svojega prihodnjega obiska. Nič več ne bodo neobriti kuštravci in dolgolasci (oni in one) zastavljali promet na cestah in brivska obrt se bo povzpela do neslute-nega.spoštovanja. In kadar se bo družina naveličala starih filmov na televiziji, jo bo-lahko brez skrbi mahnila v prvi kino in vse filme bodo lahko gledali otroci in starčki. To je, seve, vse le senca tega, kar za tem še pride. Časi bodo resnično taki, da se bo človek, ko bo umrl, le selil iz e-nega raja v drugega ... Vse to bo, kajpada, kar hitro urejeno. Baje je delovni urnik za prvi teden dni v Beli hiši že natančno in do konca izdelan. Glasi se pa nekako takole: ponedeljek — končaj vojno v Vietnamu; torek — odpravi zločinstvo; Sreda — končaj inflacijo; četrtek —. odpravi revščino in z njo brezposelnost; petek — ustvari blagostanje; sobota — združi vse Amerikance na piknikih. Program za nedeljo je bil malo nečitljiv, a sem ga hitro razvoz-Ijal: nedelja — počivaj kar se da, zauživaj čim več aspirina in misli na nove probleme. Kot znano, Mr. Nixon ni hotel povedati, kako bo vse to napravil. Pa to niti ni važno, kajti jaz mu bom pomagal. Pomagal mu bom v resnici tako, kot še nihče ni nobenemu predsedniku. Skuhal sem namreč načrt, enostaven in zelo poceni (kar se tiče upravnih stroškov). Ne bo rešil samo ameriških problemov, pač pa ves svet od vietnamskih džungel in belgrajskih predmestij do samega praga Bele hiše. Tak zgodovinski načrt, ki bo posekal vse, kar so kdaj Luter, Marks in Tito in drugi velikani odpora, revolucije in spremembe napisali ali povedali, je seveda treba skrbno pripraviti in premisliti, kajti to bo šlo v zgodovino. Zato mi bo vzelo nekaj časa, da vse skupaj spravim v obliko, primerno za zakonike in bodoče šolske knjige. Povem pa tole: ker imam do zvestih bralcev tega Šepeta posebno nežna čustva, bom poskrbel, da bodo zvedeli za ta načrt preje, kot pa sam predsednik teh naših mogočnih, svetovno priljubljenih in prelepih Združenih držav Severne Amerike. Vsaj to lahko storim za dobre prijatelje in verne bralce... DROBTINICE. — Ah, kako je bilo vse fino in lepo pripravljeno! Sveti Martin je bil lahko ponosen na svoje častilce v Wa-shingtonu. Ne pravijo zaman, da “Svet’ Martin požegna vin’ ”• Nam ga je prav lepo in dobro požegnal v soboto, 16. novembra. Vso prireditev je organizirala tukajšnja podružnica Slovenske ženske zveze in govori se, da bo iz izkupička nekaj šlo tudi za kapelo. Vsega je bilo v izobilju — hrane in zabave. Pijačo smo pa samo že doma požegnali in prinesli s seboj. In klobase smo tudi imeli in dobre tudi. Ko jih je zmanjkalo, je gospodična Irena takoj najavila, da bo Mimi kmalu nakuhala še več klobas. In slovesko besedo je uporabila> čeprav je govorila po angleško. Že za to zavednost ji bo marsikaj oproščeno na tem svetu. Velik delež pri toliki dobri volji 3e seveda imel tudi Franka Baloha Trio iz Pittsburgha. Dobro so j° žingali. Tako dobro, da so drugi dan Micko boleli prsti na nogah) mene pa bedra. To pomeni, da sva veliko plesala, kar seveda ni nič čudnega ob taki dobri muziki. Ko bi le bilo malo več vale* kov in malo manj polk. Te so me pa res spehale. Pa kaj zato, saj ima vssk svetnik samo enkrat v letu god in svetega Martina vsi radi slavimo! BC /Z NAŠIH V.R5T ________________ Mentor, O. — Spoštovana Ll' prava in uredništvo! PrilagalT1, naročnino za prihodnje leto in sB V am obenem prav lepo zahva ljujem za ljubeznivo obvestil0. Zadnjih šest mesecev Amerišh0 Domovino redno prejemam, lal1 sko zimo se je pa več številk |z' gubilo. Mentorska pošta se je !z govarjala, da je krivda v Cle' velandu. Upam, da bom tudi bodoče list redno prejemala. v Nejlepše pozdrave vsem AaS zvesta naročnica Josephine Brla# Osmi mednarodni velesejem v Ohicagu -Baragova proslava SO. CHICAGO, 111. — Slovenci smo se spet postavili. Bilo je veličastno, naravnost grandioz-r-°: Letni velesejem v velikan-Aem Mornariškem pomolu Na-Vv Pier. Strmeli smo zopet nad Velikim kultur nim oddelkom razstavišča. Tu je bilo nakopiče-ne umetnosti: slikarstva, kiparstva in ročnih del iz vseh delov Sveta. Mnogi razstavljeni predati so bili silno dragoceni, kot bogata dediščina pradedov. Kaj takega se ne najde v nobenem Muzeju. V kulturnem oddelku smo imeli Slovenci svoj pavi-ij°n, svoj oddelek. Slovenski paviljon je vzbujal Veliko pozornost. Imel je napis SLOVENIJA. Na eni strani je številka 1868, na drugi strast pa številka 1968. Pod temi Štefkami je bila lepa slika slo-fnskega škofa Baraga. Na eni strani slike je bil angleški na-Ms: Stoletni jubilej' smrti velikega škofa Baraga in misij ona.r-apostola Chippeva in Ottava mdijancev v Michiganu. Vsi kosimo Boga, da bi bil kmalu Poveličan kot blaženi in kot satnik sv. Cerkve. Spodaj sta Se bili dve sliki akademskega skkarja Godca. Ogledalo je vse skupaj kot ol-tar in vsak se je pred tem ol-tarjem poklonil. Vse je bralo in Ot)čudovalo. Potem so še pomade posebne knjige Baragove in 0 Baragi, ki so nam vse pojasnjevale. Kako bi bilo lepo, da bi e bil slovar Baragov, ki ga je spisal za Chippevalce, kar mu je °bilo veliko slavo in se še slo-Var zdaj rabi. kulturnem oddelku je bilOi Paviljonu mnogo stvari, ki so Sakega zanimale: bili so lepi iz-emi kleklanja, potem ribniška ^etnost, posebni oni lepi pisa-n* krožniki in polni druge stva-' Človek je kar vesel takele ^ lrke in vse tako lepo urejeno, " le kar veselje pogledati. ^ oddelku Mednarodnega ba-j rla je bilo vse polno uvoženih, Portiranih predmetov: slikar-°> kiparstvo iz različnih delov Jfeljske oble. Predmeti so bili >ieni dne nastopil tudi naš Štefanski pevski zbor pod vodstvom g. dr. Fišchingerja. Zapel je Venček narodnih pesmi v priredbi p. Vendelina špendova. Moški kvartet pa je poslušalstvo presenetil s svojim dovršenim petjem. Nikakor pa ne smem pozabiti, da je bilo treba za oba dneva, v soboto in nedeljo, za oba slovenska paviljona velike in skrbne priprave. Arhitekt Adi Kranjc je s svojo iznajdljivostjo pripomogel k izrednemu učinku na o-beh paviljonih. — Razstavni material so zvozili na svoje mesto Tone Gaber ml., Andrej in Tomaž Fischinger, potem dr. Lojze Arko in Angelica Vlašičeva. Ravno tako so morali pozneje vse zopet odpeljati domov. Potem je bilo treba oba paviljona oskrbeti z ljudmi za oba dneva. Oba dneva sta bila zelo delovna naša dekleta iz društva 3AVA: Mojca Fischinger jeva je bila tista, ki je županu Richardu Daleyju v soboto izročila v spomin lesen krožnik z originalnimi slovenskimi ornamenti in s slovenskim pozdravom v našem kulturnem paviljonu, kjer so de-’ovale še Lučka in Sonja, nečakinji dr. Bernikovih, potem Ellis Martinčič, potem Vera Lavričema in Angelca Vlašičeva. Pa tudi fantje 'so pomagali, predvsem Fone Gaber ml. in Tomaž Fi-;chingerjey, ki je par dni nato vzel slovo od Združenih držav Ameriških in jo je potegnil v: službo v državo Peru, da se kot rčitelj usposobi. Dve leti ostane v Peruju. Tomaž, srečno pot in lobro se imej, pa priden pridi nazaj. Da je paviljon z našimi narodnimi jedili tako lepo uspel, se mamo zahvaliti predvsem Mrs. Metodi Fischingerjevi, ki je vso zadevo vodila in imela vso skrb za Baragovo proslavo na svoji glavi. Ona je vse naslikala in napisala v kulturnem paviljonu, ona si je sposodila Baragove knjige v Lemontu. Zato je treba predvsem izobražene osebe. In hvala Bogu, da imamo Mrs. Fischinger je vo, ki nam vse to pripravi, moramo biti njej najbolj hvaležni. Veliko teh stvari je prinesla s seboj iz starega kraja, kjer je bila letošnje leto s svojo oddolžiti našemu svetniškemu'lepotice, ki je videla in prepoto- kandidatu škofu Frideriku Baragi, kateremu je bila razstava posvečena. Čisti dobiček je namenjen slovenskim bogoslovcem, ki bodo po priprošnjah škofa Friderika Barage in škofa Antona Martina Slomška v bližnji bodočnosti vodili slovenski narod k Bogu. Prireditelji slovenske razstave: Ponosni smo na vas. Vse priznanje in zahvala, ko ste slovensko ime nesli med tolike narode, saj pravijo, da je razstavo obiskalo vsega skupaj 200,000 ljudi. P. Odilo OEM. K moji šestdesetima! m. MILWAUKEE, Wis. — Najgloblje v srcu in spominu so mi ostale nekatere lepe, pa tudi pretresljive epizode v preteklem življenju. Še kot otrok se spominjam prve svetovne vojne, Cankarjevega pogreba, vsesokolske-ga zleta v Ljubljani, prve in druge ljubezni, tragične smrti kralja Aleksandra, prijateljstva z ljubljanskimi umetniki, druge svetovne vojne, italijanske in nemške okupacije, prisilnega odgona v Italijo, zadnjega pozdrava mami iz vlaka, italijanskih in nemških taborišč, življenja v Italiji, potovanja v Ameriko in srečnega življenja v njej. Iz teh epizod bi lahko napisal strani in strani zanimivih pripetljajev, žalostne in vesele vsebine. Sicer je res, da ni nič tako strahotnega, kakor če ostarel človek vtika svoj nos v svojo mladost, toda jaz se ne oziram nazaj in za seboj, da bi jokal za izgubljeno mladostjo. Nasprotno, oziram se, da bi se nasmejal neumni, toda prelepi mladosti. Šel sem v življenje vedno z nasmehom na ustnih, veselih oči in vedre duše. Smejal sem se neumnosti in modrosti, ker modrost je večkrat skupek človeških norij. Smejal sem se napakam in vrlinam, saj so vrline čestokrat večje slabosti od napak. Smejal sem se ljubezni in sovraštvu, kajti ljubezen je pogostokrat bolj sebična kakor mržnja. Smejal sem se znanju, hčerko Mojco in s svojim sinom neznanju, kajti zna- Tomažkom. Potem ona je bilajnje jma svoje meje, nevednost ^ po preizkušenih vzor- vedno navzoča pri jedilih v ku-jpa jih nima. Smejem se, ker ži-_ različnih narodov. jhinjskem paviljonu. Seveda pa vim v Ameriki in nekaterim tu- . rivlačila je seveda tudi ku- ni mogla sama vsega narediti, imjgnjim ljudem, ki skrbijo za Žel ^ska umetnost različnih de- fel a ka tudi slovenski štant smo k pa vsako leto boljši in več-^etos ni nič zmanjkalo, raz- bilo vse ravno o C"0 Pa 36 jVeib času. ^zložene so bile poleg Barago-j vknjig še Mauserjeve knjige, <^rčeceve in Zbornik Svobodne je ffje. Ureditev in razstava ^ ua zelo okusna in posrečena, jj. 0 smo bili vsi Slovenci ponos-svoje zmožne prireditelje. ■" leto so paviljoni večji in <1: Jstlejši. ctrti oddelek je bil za razve- Kar naprej so nastopale zato je imela celo vrsto pomoč- ves svet; pa rac[i teh skrbi niso nic, ki so ji pomagale prodajati, mogli spoznati življenja. Smejal pa tudi prinesti vse skupaj, to so sem se; ko sem sp0znal ljudi, ki bile požrtvovalne žene, ki so samo tarnajo in jokajo za znosile vse stvari skupaj in so pomagale v paviljonu. To so predvsem Mrs. Žibert, gospa Zorko, Starc, Gaber, Polden, Hozjan, Balažič, Martinčič, Lo-gonder, Miss Ahačič, Mrs. Palčič, Peterlin in Mrs. Troha. Cela razstava je terjala mnogo truda in žrtev. Predvsem paviljone postaviti in zopet razdreti. Tako smo dokazali, da mali slo-veneki narod še vedno obstoja in živi, da celo napreduje. Ureditev pro- šlostjo! Tudi ti ljudje radi solz vala precej sveta in spoznala življenje in hotenje moške duše. Tri stvari mi je polagala na srce: Bodi vedno čist, nikdar ne veš, kdaj ti ženska nakloni svoje naj-lepše. Spoštuj žensko in pazi, da jo ne onesrečiš in nikomur ne pripoveduj o svojih ljubavnih doživetjih. Vedno boš imel velik uspeh pri nežnem spolu. Držal sem se teh pravil in nikdar mi ni bilo žal. * Ocenjevalci nežnega spola trdijo, da lepa, idealna ženska, ki hoče mešati glave moškim, mora imeti: glavo iz New Yorka, noge z bregov Tibere in prsi s Kranjskega. Taka ženska in taka ljubezen je neke vrste pijanost! Ko človek izprazni prvo in drugo čašo, se šele ožeja in potem naliva kozarec za kozarcem. Kot je ljubezen navada, tako je navada alkohol in cigarete. So na svetu zemljani, ki ne kade, ne pijejo in ne ljubijo, so pa drugi, ki ne vzdrže brez ženske, brez pijače in brez cigaret. Mene so do predkratkim šteli za strastnega kadilca, dobrega pivca in nikdar niso bili sigurni, kam bi me dali kot ljubimca? No ja, pravijo, da so največji ljubimci na svetu naši sosedje Italijani — seveda, ker ne poznajo fantov naše krvi. L. G. (Dalje sledi) Rusku bo sledil Dewey? NEW YORK, N.Y. — Ljudje se preskušajo v spretnosti ugibanja o sestavi vlade R. M. Ni-xona. Seveda se pri tem opirajo na razne vesti, ki prihajajo iz Nixonove okolice. Po teh vesteh naj bi imel Nixon namen ponuditi državno tajništvo Thomasu E. Deweyju, znanemu njujor-škemu odvetniku in dvakratnemu republikanskemu predsedniškemu kandidatu. Če bi T. E. Dewey ne kazal za to zanimanja, utegne postati državni tajnik H. C. Lodge, sedanji poslanik ZDA v Bonnu in ponovni poslanik ZDA v Saigo-nu. W. Scrantonu do državnega tajništva menda ni, bi pa sprejel mesto poslanika ZDA v Londonu. “Kdo je kaj v CIA?” WASHINGTON, D.C. — Vzhodnonemški komunisti so zopet “nadmudrili”, kot pravijo Srbi, naše založnike. Dali so sestaviti posebno knjigo, ki so v njej zbrani življenjepisi vseh važnih in manj važnih sodelavcev znane CIA. Knjigo je naročila za prodajo tudi neka knjigarna v Washing-tonu. Prvih 100 izvodov so kupci odnesli že prvi dan. Knjigarna je brž naročila še novo pošiljko. Med najboljše odjemalce spadajo seveda naši federalni u-radi, saj so njihovi uradniki najbolj radovedni, koga v CIA organizaciji smatrajo komunisti za važno osebnost. Sihanuk postaja bojevit PNOM PENH, Kamb. — Pretekli teden so baje trije ameriški patrolni čolni na reki Mekong med Kambodžo in Vietnamom streljali na neko vas v provinci Kompot in pri tem smrtno nevarno ranili 12 žensk in otrok, šest pa resno ranili. To je kambodžanskega princa Sihanuka tako razjezilo, da je niso mogli spoznati življenja, brez vsake predhodne preiskave Smejem se resnici, da je med poslal generalnemu tajniku ZN % v ^aSh m ua> narodno petje in narodni ijj ; Kar naprej brez jmestanka biskovalci Vfs,Se vsi niso mogli priti na!zmožne prireditelje. Tako smo • Tako je v nedeljo popol- se Slovenci skušali vsaj malo narodne skupine: ljudska in razstava je bila zelo okusna in posrečena, tako da so bili vsi o-ponosni na svoje 610 East 200 St. 531-7447 IMA: Vse vrste prekajenega mesa in zraven tega: ^OMAČE ŠUNKE RAZNIH VRST — te morate naročiti že vnaprej, da Vam jih pripravimo, akor želite! — DOMAČE hrenovke / vinerce /, OklAČE meso za narezek /Lunch meat/, DOMAČE uhane salame, krvave in riževe klobase, OMAČO repo in zelje, kašo in ajdovo moko. LLETE ROŽIČE za potice — Sveže meso “dhčne kvalitete! I SKOČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! ^ LORian IN MARY KONČAR — lastnika ljudmi in v človekovem življenju toliko smešnega in zlobnega. Čim bolj sem spoznaval življe-je, tem natančneje sem spoznaval ljudi in tako prišel do zaključka, da mnogi ljudje, če jim nisi všeč, te obsodijo na smrt, ne da bi ti dokazali krivdo. Smejem se še nekaterim brihtnim ljudem, ki radi tega ali drugega vzroka trdijo, da je društveno razsodišče večja inštanca od društvenega občnega zbora. Najbolj pa se smejem dobrim, poštenim, toda naivnim ljudem, ki na sestankih kimajo vsakemu predlogu, po sestanku pa zabavljajo čez vse in vsakogar. Smejem se, ker na slovo od mladosti za zdaj še ne mislim, tudi ne bom mislil do tistega dne, ko se mi bo zamerila ženska družba in se mi bo ustavilo vino. • O prvi ljubezni bi moral že malo preje napisati, ker je šla vštric s šolanjem in bi celo rekli, da se tudi ona šteje za šolski predmet. Na žalost je bilo takrat zelo nesramno in pregrešno govoriti o ljubezni. K sreči sem o ljubezni dobil prvi temeljni pouk in izkušnje od neke starejše Tantu protestno brzojavko, ki v njej grozi, da se bo takoj pridružil vsem sovražnikom Amerike in se odpovedal nevtralni politiki, ako bodo ameriške oborožene sile še naprej terorizirale obmejne kambodžanske prebivalce. Rusi krive Onassisa MOSKVA, ZSSR. — Moskovski Komsomolec, glasilo komunistične mladine, je obdolžil A. S. Onassisa, da je poročil Jacqueline Kennedy samo zato, da bi izgledal pred javnostjo kot dostojen človek. Označil ga je za “sodobnega Grofa Monte Cri-sto”, ki mu je “Jackie Kennedy le drag okrasek v tej igri”. Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Sovjeti so se v Alžiriji dobro zasidrali PARIZ, Fr. — Francosko vlado skrbi, da ne bi alžirska vlada, ki je prišla pod izredno močan sovjetski vpliv, načela vprašanje izkoriščanja petrolejskih ležišč v Alžiriji. Od teh je sedaj namreč v dobri meri odvisen ves motorni promet in večji del industrije v Franciji. Sovjetski tehniki in vojaški strokovnjaki so v vseh enotah alžirijske vojske, letalstva in pomorskih sil, ker so Sovjeti Alžiriji dobavili vso vojaško opremo. Sovjetski strokovnjaki in svetovalci delujejo pa tudi v večini vseh vladnih ustanov, celo v podeželskih upravah in v kmetijskih organizacijah. “Trdnjava Avstralija”? CANBERRA, Avstral. — Del vlade zastopa stališče, naj bi Avstralija ustvarila lastno atomsko oboroženo silo, umaknila svoje oborožene sile iz Vietnama, Singapurja in Malezije ter se brigala le za obrambo svojih lastnih obal. Večina vlade je še vedno na stališču, da bi bila politika “trdnjave Avstralije” napačna in nemara usodna za bodočnost Avstralije. Ženske dobijo delo Iščemo snažilko za čiščenje našega urada po dva dni na teden. F. W. ROBERTS CO. 1835 Prospect 621-1910 (230) Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo v Shaker Hts. Kličite FA 1-2068. Ženske dobe delo Lahko delo v tovarni, polni čas, od 8. zjutraj do 4.30 pop. 5 dni tedensko. Prednost imajo tiste, ki govore nekoliko angleško. Oglasite se od 9. dop. do 1. pop. PEKLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St. med Payne in Chester Ave. (232) Grški atentator Panaghoulis ostal živ ATENE, Gr. — Vlada se je odločila, da ne bo izvajala smrtne obsodbe nad atentatorjem Pana-ghoulisom, ki je hotel ubiti predsednika Papadopoulosa. Sedel bo pa v ječi do svoje smrti. Tak zaključek so vsi pričakovali. Panaghoulis je bil obtožen dveh zločinov: pobegnil je od vojakov in napravil atentat. Kot dezerter je moral priti pred vojaško sodišče, kot atentator pa pred redno. Vse skupaj je sodilo vojaško sodišče, pri čemur za dezertira-nje zakon ne predvideva pomilostitve. To je zmedlo in zavleklo sodni postopek. Ako se ne bi ves svet zavzel za atentatorja, bi bil verjetno takoj ustreljen. Panagohoulisa so že odpeljali na neki otok v vojaško ječo. Delo za žensko Iščemo žensko za čiščenje in pranje, 3 dni tedensko, $14 na dan. V Shaker Green Road okolici. Kličite 464-0513. — (232) MALI OGLASI Stanovanje oddajo Tri sobe, kopalnica, zgoraj na E. 71 St. blizu St. Clair Ave., krasno, oddajo paru ali posamezniku. Kličite po 5.30 pop. 391-3411. (231) NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 8. oktobra 1968 v Gospodu preminula naša ljubljena mati, stara mati in sestra Anna Erste, roj. SVETE Pokojna je bila rojena dne 29. julija 1890 v vasi Preserje pri Ljubljani. V Ameriko je prišla v letu 1904. V Sloveniji žaluje za njo več daljnih sorodnikov. Pokopali smo jo dne 11. oktobra 1968. Iskreno se zahvalimo č.g. Jožetu Faležu, ki je opravil svete cerkvene obrede v Grdino-vem pogrebnem zavodu in na pokopališču Kalvarija ter daroval slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida. Posebno hvaležni smo č.g. Arthur Zanutiču, ki je prihitel k pokojni ob usodnem napadu in ji podelil sveto maziljenje. Prisrčno zahvalo naj prejmejo društva: Napredne Slovenke št. 37 SNPJ, Svobodomiselne Slovenke št. 2 ADZ, Klub slovenskih upokojencev za področje St. Ciair in Slovenska Pristava, ki so počastila pokojno kot svojo preminulo članico. Najlepša hvala dobrim fantom, ki so nosili krsto, dragim sosedom, ki so darovali v skupni sklad za sv. maše in venec in Grdinovemu pogrebnemu zavodu za odlično postrežbo. Naj dobri Bog povrne vsem, ki ste darovali za sv. maše, za Dom Ostarelih, za Slovensko Pristavo in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence, vsem ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Iz vsega srca smo hvaležni vsem, ki ste prišli kropit in k pogrebu. Prisrčna hvala za vsako pomoč in vse izraze sožalja in tolažbe. Stvarnika prosimo naj duši nakloni blaženost srečne večnosti, mi pa bomo mamo ohranili v trajnem spominu hvaležnosti in ljubezni. Žalujoči: hčeri ANNE J. ERSTE in BERTHA LOBE, vnukinja DANA LOBE in vnuka LOUIS in THOMAS LOBE, sestri JEANNE ‘ FRANCES SVETE, bratje: JOHN s soprogo FRANCES, JOSEPH s soprogo KAY, LOUIS s soprogo MARGARET in ostali sorodniki. Cleveland, O. 17. nov. 1968. - W>' . v . „ • , . . - - ■■■■'. N-"1:: l : . Naprodaj Zidana hiša, pet sob, tri spalnice, priključena garaža, predeljena klet, z rekreacijsko sobo, blizu vsega. Kličite 641-3265. (234) Opremljeno sobo išče Opremljeno sobo išče ali malo stanovanje v mirni hiši išče mo-| ški.s Ponudbe na 361-0347. V BLAG SPOMIN DVAJSETE OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SIN IN BRAT dmund Matjašič ki je umrl 28. novembra 1948. leta. Dvajset let je že minilo od usodnega nam dne. ko smo dobili sporočilo, da Tebe več nazaj ne bo. Smrt je kruta, smrt je strašna, kar vzame, več nazaj ne da, zapusti ram bolest v srcu in lep spomin minulih dni. Z očetom sta zdaj združena, ter prosita za nas Boga, da bomo enkrat skupaj vsi se združili — nad zvezdami! Tvoji žalujoči: JENNIE MATJAŠIČ VICTOR in JOSEPH Cleveland, Ohio, 27. novembra 1968. u-nw vi L.'> v. mati brata CERT, P m oon pevskega zbora SLOVIM % v nedeljo I, decembra V DVORANI NA RECHER AVE. V EUCLIDU, OHIO Pričetek ob 4, popoldne, za ples igra JOHN PECON, LOU TREBAR ORKESTER ameriška domovina. Jerzy Zulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN Tomažu in Marti se ni pripe- tilo nič, ravno tako ne Varadolu, ki je nezavesten ležal na tleh, izčrpan zaradi živčnega napada. Tomaž je naročil Marti, naj naju z Varadolom položi v mrežnice, sam pa je potegnil voz nazaj, ga okrenil in zapeljal v globino razpoke. Šele tu na dnu, kjer je bilo, kakor je pravilno sklepal, neprimerno topleje, se je pobrigal za naju, da sva se prebudila iz omedlevice. Peter se je zavedel prvi, toda prav nič se ni spominjal napada, ki je nas vse tako preplašil. Naposled sem se o vedel tudi jaz. Za zdaj se nam ni bilo bati, da bi zmrznili, saj je bilo v razpoki dokaj toplo. Očitno ima Luna v nasprotju z Zemljo še vedno svojo toploto iz notranjosti. Zdaj smo bili toliko prisebni, da smo se mogli posvetovati. Prišlo nam je na misel, da bi utegnili iz silno redkega ozračja izsesati toliko zraka, da bi z da utegnemo najti bolj na se- veru gostejše ozračje, ko se nam bo naša sesalka bolje obnesla, a jaz vem, da on sam tega ne verjame. Po vsej ogromni ravnini Morja nalivov bo ozračje enako redko, to se pravi, da ga sploh ne bo. Preden prepotujemo to ravnino, bodo naše zaloge zraka izčrpane in prišlo bo, kar mora priti. Čez dve sto devetdeset ur nas bo konec. Navzlic temu, samo da se zdani in postane topleje, jo mahnemo naprej proti severu. To prav za prav nikamor ne pelje, pa končno dokler smo živi, ne smemo mirovati. Morda ... morda vendarle najdemo kje gostejše ozračje . Na istem mestu, 70 ur kasneje. Naposled smo ugotovili, zakaj je zrak pošel iz zalog. Posode so se poškodovale, ko smo spuščali voz po strminah Erastotena. Pred očmi nam je vedno le eno: privid smrti. Tomaž je med vsemi najmirnejši, toda po nje- oarodija življenja, povrhu pa mora in breme... Uro kasneje. Ne! Tega ne morem storiti! Ne vem, kaj mi brani, a ne morem! Morda je to otroško hrepenenje po soncu, po dobri zvezdi dneva, ki bo kmalu vzšla nad nami, morda smešna, živalska navezanost na življenje, naj ga ostane še tako malo, morda ostanki bedaste, nesmiselne na-de... Vem, nič nas ne reši. In vendar, kako strašno me žeja po življenju ... Kaj bi! Naj se zgodi, kar hoče! Neznansko truden sem. Naj že pride — neizbežno! Pri slehernem dihu mislim: en dih manj. Naj bo, kar bo! Ob sončnem vzhodu. Na pot se odpravimo čez eno uro. Zahodni rob razpoke se že blesti nad nami v soncu. Popeljemo se na širno planoto gledat še enkrat sonce, pogledat zvezde in Zemljo, mirno, svetlo in vso tiho na črnem nebu . .. Peljali se bomo na sever. Po kaj? Ne vem. Nihče od nas ne Ve. Toda šli bomo. In z nami bo šla smrt tiho čez kamnita polja in ko se spusti kazalec na manometru do ničle, bo stopila smrt v voz. Molčimo. O čem bi govoriti? Ubadamo se s čemer koli, bolj iz prikritega sramu pred drugimi kakor v lastno razvedrilo. Kakšno delo naj mika človeka, ki ve, da je vse, kar počne, brez smotra, brez smisla. Torej pojdimo naproti svoji usodi! Na drugi Lunin dan, 14. ura popoldne. Morje nalivov. Rešeni smo! A rešitev je prišla tako iznenada, tako nepričakovano in na tako čuden, grozoten način, da sem zaprepaščen še zdaj, ko poteka že dvanajsta ura, kar je odšla od nas smrt, ki nam je drugovala dva dolga zimska tedna. Odšla je, a ne brez plena... Smrt nikoli ne odide brez plena. Kadar iz usmiljenja ali primorana dovoli živeti tistim, ki jih je imela že v svojih sponah, si brez izbire vzame zanje primerno odkupnino tam, kjer jo najde ... Ob sončnem vzhodu smo na- daljevali pot bolj iz navade kakor iz preračunane potrebe. Uverjeni smo bili, da večera tega dolgega dneva ne doživimo. Potovali smo molče, smrt je sedela med nami in potrpežljivo čakala trenutka, ko nas stisne v svoj ledeni objem. Čutili smo njeno prisotnost tako živo, kakor da bi bila dosegljivo, otipljivo bitje, in kar čudno nam je bilo, da je ne vidimo. V tem hipu je vse to le še spomin, takrat pa je bilo strašna resnica, ki je ni moči izraziti. Kako smo mogli več ko tri sto ur v tako ostudni tesnobi živeti s tem neizprosnim prividom pred očmi! Da, sleherno uro smo umirali, ker smo vedeli, da smo neizogibno zapisani smrti. Zakaj rešitve — zlasti take — ni nihče med nami pričakoval. Vse skupaj se mi zdi sedaj samo pošasten sen, blodnja; vse svoje misli moram zbrati in poklicati na pomoč, če si hočem dopovedati, da se je vse to godilo pri belem dnevu. Poti, ki smo jo napravili, se ne spominjam več natanko. Ura za uro se je vlekla, voz se je pomikal proti severu, mi pa smo kakor v sanjah gledali pokrajine, ki so drvele mimo nas. Skraja smo se prebijali med Falus Putridenis in Morjem nalivov, nekaj ur po sončnem vzhodu pa smo se skozi divje lepo pokrajino, ki me je spominjala pravljic o čarobnih deželah, pri- peljali v senco ne visokega kraterja Beera, od koder smo se podali na neizmerno ravnino, ki se je vlekla tja do roba Morja nalivov. Vrhovi Timohara so bili že nekaj časa za nami, na severovzhodu pa se nam je pokazal v senco pogreznjeni Arhimed. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers njim osvežili notranjost našega govern vedenju, zlasti, kadar go- vozila. Ta misel nas je napolnila z novim upanjem v rešitev, zato smo se nemudoma lotili dela. Po enournem naporu pa smo spoznali, da je stvar neizvedljiva. Lunino ozračje je tako redko, da se ni zgostilo, čeprav smo ključ pri sesalki privili do kraja, niti toliko, da bi zamoglo premagati zračni pritisk v našem vozu in si odpreti zaklop. Potrti in izčrpani smo naposled opustili, kar ni obetalo nobenega haska. Tomaž nas tolaži, CHICAGO, ILL. MALE HELP Opportunity Journeymen! MACHINISTS Acme Gridley Operators B. & S. Setup and Operate Milling Machine Operators Inspectors (layout or floor) Experience required. Openings on first and second shift. Previous job shop experience required on above openings. MISSEL CORP. OF AMERICA 27600 Lakeland Blvd. Euclid, Ohio 44132 An equal opportunity employer vori z Marto, sodim, da tudi on neprestano misli na tisto, kar nas čaka. Z nežnimi, kar ženskimi gibi jo gladi po laseh in gleda vanjo, kakor bi jo prosil odpuščanja. A ona mu poljublja roko in se ozira vanj, kakor bi hotela reči: Ne bodi žalosten, saj umreva skupaj. Tako bo vse dobro in lepo. Moje duševne moči so tako pri kraju, da mi ne pomaga nobeno preudarjanje. Zanju je morda to, da bosta umrla skupaj, tolažba, zame pa, priznavam, skupnost usode v ničemer ne zmanjša njene grozote. Trezno presojam vse, o vsem si dajem jasen odgovor, zatrjujem si sto in stokrat, da skupno s temi ljudmi umiram kot prostovoljna žrtev hrepenenja po spoznanju, ki nas je odtrgalo od Zemlje in nas vrglo na to negostoljubno oblo, dopovedujem si, da se je treba sprijazniti z usodo, ostati miren spričo neizbežne nujnosti, a navzlic vsemu temu čutim venomer le eno: strah, brezmejen, obupen strah! Prav res ne razumem, čemu ne napravimo kratek konec temu grozotnemu položaju? Saj je v naši moči, da si skrajšamo življenje, ki je zdaj le še smešna (230) FEMALE HELP Bindery Girls All Fringe Benefits — Good Pay Working conditions and surroundings are very good. Steady year round employment. Apply at Carl Gorr Color Card Co. 4242 Fillmore Or Call 638-1400 (231) WORKING mom needs help 1 day week with homemaking chores. Mount Prospect, CL 3-9148 after 5 p.m. (230) Male & FEMALE HELP TAKE ORDERS from your home, full or part time, free training. If it’s money you want, Call 741-5898. (230) HOUSEHOLD HELP GENERAL MAID Live in. Own room, bath. Must be good cook and have references. Call for appt. SU 7-0003. (231) CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE OAK PARK — 5 bdrm. 8 rm. house 2 baths, sprinkler sys. mod. kit. carpeting. Private owner. High 20’s. EU 6-5548 (230) PALATINE 1 Yr. Old Brick & Cedar Cape Cod 4 bdrms. 3% baths, in new area. Good transp., nr. schools. By owner. Low 50’s. 358-5893 (232) 50 x 300’ on Harlem Ave. in Bridge-view with 2 Income houses. Pro perty zoned for business. By owner $25,000. 586-4799 (232) ROLLING MEADOWS By Owner — 3 bdrm. ranch, 16x12’ pan. fam. rm., ceramic bath, 2 car gar., new w/w crptg., fenced-in-yd. March occup. $24,500. 392-3777 (230) BUSINESS OPPORTUNITY MISCELLANEOUS MERCHANDISE SHOP—By Owner. Selling due to illness. Inventory Value $12,000. Price $7,000 9308 So. Cottage Grove. 846-8103 (232) Odprtinski karton Odvijalni pokrovček BEER NAD ENO STOLETJE ZADOVOLJSTA The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 48226