Slev. 91 V LjOtUM V mm, dne 30. aprila 1925. Posamezna Storilka stane 1 "50 Dtn LCtO LE Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta..... . 120 sa celo leto .... „240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... . 80 S ft^cftenslco prilogo ^Ilostriraiti Slovenec; Cene lnserafom: Knostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din 3-— in 4 —. oglasi v uredniSkem del« vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzeraši. ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Pošlnina Mm v gotovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrdnkirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Angleški drž, proračun. Konservativna vlada je v pondeljek predložila spodnji zbornici svoj prvi redni proračun, ki ga je vsa javnost pričakovala že dolgo z veliko napetostjo. Zanimanje za proračunsko razpravo je bilo tako veliko, da so celo nekateri poslanci čakali že zjutraj ob 5. uri na vstop, čeprav jc bila seja napovedana šele za prve popoldanske ure. Proračun je zastopal finančni minister Winston Churchill z njemu lastno parlamentarno spretnostjo tako srečno, da mu je čestitala tudi celokupna opozicija. Govoril je nad dve uri ob splošni tišini. Noben medklic se ni oglasil, nobeno ploskanje govornika ni motilo. Tri točke angleškega državnega proračuna so posebno važne: Vpeljava zlate valute, socijalno zavarovanje in znižanje dohodnine. Novi finančni zakon dovoljuje v Angliji zopet prost uvoz in izvoz zlata. Ta določba je sijajen dokaz neizčrpne finančne moči angleškega imperija. Svoj vojni dolg Ameriki je Anglija soretno ranžirala in ga odplačuje v ogromnih letnih obrokih iz rednih svojih državnih dohodkov, svojih terjatev „ na zaveznike pa sploh ni postavila v proračun. V proračunu stoji samo 9 milijonov funtov, ki jih ima dobiti Anglija od Nemčije po Dav/esovem načrtu. A tudi če teh ne dobi, državni proračun Anglije ne bo pasiven, ker izkazuje že prejšnji proračun nad 27 milijonov funtov prebitka! Do tako sijajnega finančnega rezultata ■ pa je mogla priti Anglija samo vsled hudega pritiska davčnega vijaka. Glavni davek v Angliji je dohodnina (income-taxe). Davek od dohodnine je zlasti v višjih stopinjah dosegel velike vsote. Sedanja vlada si je zelo utrdila svoje stališče z znižanjem dohodnine in z zvišanjem davka prostega letnega dohodka od 130 na 250 funtov ali 75.C00 dinarjev. Mi bi bili zadovoljni, če bi bil davka prost letni dohodek vsaj kakih 25.000 dinarjev! Primanjkljaj, ki bo vsled znižanja dohodnine nastal za državno blagajno, bo nadomestil zvišanje carine na nekatere industrijske produkte (ure, motorje, avtomobile itd.), na nekatere luksuzne predmete in pa zvišanje dedščinskega davka od premoženj, ki presegajo vrednost 40.000 funtov (1 funt = 300 Din), Zniža pa se carina na sladkor, na posušeno sadie in na tobak iz kolonij. Velik de! državnih dohodkov je namenjen izpopolnitvi splošnega socijalnega zavarovanja. Za zavarovanje plačujejo delavci in delodajalci precej skromne zneske, država pa daje bogate prispevke. Od leta 1926. dalje bodo dobivale vdove po 10 šilingov tedenske podpore tako dolgo, dokler ne doseže najmlajši otrok starosti 14 in pol leta. Na starost pa uživa vsak angleški državljan, ki je brez premoženja, starostno zavarovalno rento, ki mu omogoča skromno, toda človeka dostojno življenje. Angleški državni proračun pa ni važen le kot merilo gospodarske moči Anglije, ampak je tudi prvovrsten političen barometer. Politika je v Angliji od gospodarstva neločljiva. Pomembna za presojo svetovnega političnega položaja je izjava Churchilova, da smemo na obeh kontinentih pričakovati dobo politične in gospodarske stalnosti za dalje kakor samo za najbližjo bodočnost. Sicer Anglija nc računa na večen mir, kakor nam jasno dokazujejo številke za oboroževanje: Za ar-mauo 44,5 milijonov funtov, za mornarico 60 milijonov funtov in za letalstvo 15 milijonov funtov. Vendar pa optimizem angleških državnikov vsaj v pogledu na razvoj bližjih par let utrjuje upanje, da se svetovni mir ne bo motil. To je moment, ki nekoliko odtehta pesimizem, ki sc je Evrope polastil ob izvolitvi Hindenburga za predsednika nemške republike. Gospodarska moč Anglije in Amerike sta porok, da francosko-nemški antagonizem ne bo vsaj ne še tako hitro razpalil kakšnega požara, ker sta obe državi od anglosaksonskega koncema gospodarsko popolnoma odvisni. Unija sovjetskih republik tudi še ni resno nevarna in dokler sc azijski pro- Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Danes je v parlamentarnih klubih vladalo živahno razpoloženje, dasi se ni vršila seja narodne skupščine. Poslanci vseh klubov so bili zbrani. V vseh klubih so razpravljali o političnem položaju, ki je dospel do končne faze. Tekom današnjega dne so pogajanja med radikali in radičevci dobila prvo konkretno in oficielno obliko, dočim so se dosedaj vršila le za kulisami in so jih vodili izvenparlamentarni krogi in činitelji. Tekom današnjega dne pa sta imela v imenu Radičevcev Pavle Radič in v imenu radikalov Nikola Pašič daljši sestanek, na katerem so bila dosedaj neobvezna pogajanja zaključena z nekaterimi sklepi, o katerih molčita. Kolikor se je iz dobro informiranih krogov moglo izvedeti, ima koalicija med radikali in radičevci precej šans in upanja na uspeh. Vendar so za definitivno ustvarjenje tega novega položaja potrebne še poprej nekatere važnejše spremembe. Predvsem jc tukaj vprašanje ankete, ki kot Damoklejev meč še vedno visi nad glavami skoro polovico Radičevih poslancev. Kakor znano, je bila ta anketa izbrana pred več kot enim mesecem, vendar ni dosedaj storila še nobenega koraka, cia bi se moglo sklepati o teh še vedno osporjenih mandatih Radičeve stranke. Predsednik ankete dr. Subotič je tekom preteklih dni ponovno konferiral s Pašičem. Danes sta Pavle Radič in Pašič sklenila oziroma se sporazumela, da prične anketa svoje clelo v petek. Sestane se v Belgradu. V soboto pa se bo anketa sestala v Zagrebu. Tako bo to vprašuje tekom tega tedna rešeno in začetkom prihodnjega tedna bi bili verificirani vsi mandati Kadičeve stranke. Man- data Došena in Bačiniča bosta razveljavljena. Oba se še vedno nahajata v inozemstvu in nista svojih poverilnie osebno izročila. Radičevcem je ta zahteva popolnoma dobrodošla, ker so sami pozvali poslanca, da dasta ostavko na svoja mandata. Na njihova mesta prideta dva druga poslanca in tako b Samouprave«, katerega komentira tako-le: »Radikalski glavni organ torej v gorenjem članku sporoča ra-dičevccm, da se v parlamentu kot stranka morejo sporazumevati samo z Narodnim blokom. Ni razloga, da bi se zavoljo radičevcev razbijala zmagoslavna enotna fronta.« — Kaj pa stoji v »Samoupravi«? »Samouprava« piše v članku »Radi javnosti« med drugim; » ... Ob takem stanju stvari ne moremo uvideti ni-kakih resnih političnih razlogov, zakaj se iz krogov HSS češče čujejo zahteve po izključitvi SDS iz kombinacije za programski sporazum in orientacijo. Ako bo Samostojna demokratske stranka soglašala s programskim sporazumom, ki naj bi se dosegel med HSS in radikali, ne uvidimo ni-kakega resnega političnega razloga za to zahtevo.« — To se pravi z drugimi besedami: Sporazum med HSS in NRS se bo dosegel. Če bodo samostojni demokratje soglašali s tem sporazumom, ni razloga, da ne bi ostali v vladi, če pa ne bodo hoteli soglašati s sporazumom med HSS i n NRS , naj gredol To je pa vse nekaj drugega kakor pripoveduje »Jutro«! -j- Mussolini in dr. Žerjav aH: Kako se dela? Berlinski »Vorvvarts« poroča, da namerava Mussolini oziroma njegova vlada kupiti berlinski dnevnik »Deutsche All- temeine Zeitung« in več listov v Parizu. !o je živel še Stinnes, so tudi o njem pripovedovali, da kupi vsak list, ki ga je le mogoče kupiti. Zakaj pa kupujejo politični in gospodarski magnati razne časopise? Jasno da samo zato, da varajo in slepijo nepoučeno javnost. Če bo n. pr. Mussolini potreboval kakšno pohvalo iz inozemstva za svojo politiko, si jo bo naročil pri s v o-j i h nemških, francoskih ali drugih tujih li- Dr. Franc Kotnik: t šolski upravitelj Pave! Košir. (Iz zgodovine narodnega življenja koroških Slovencev.) Dne 38. aprila je umrl na Prevaljah šo'-ski upravitelj Pavel Košir. »Opraviti sem imel spodaj v trgu; šel ■ em topot sani po mesečno plačo. Gredoč mimo -Tigerwirta< vidim v verandi zbranih nekaj tovarišev, ki jih je privedel isti posel v trg. »Heil Apihjiinger!< me pozdravi r- n tovarišev, ki je svojčas baš na Apihovo jr; •• oročilo dobival podporo od slovenske strani. Pljunem v stran in grem svojo pot. Če bi ti gospodje lo slutili, kak« ponosen sem na ta priimek, no bi ga iznstili. Truditi se hočem, tia postanem tudi res vreden tega priimka. Lepšega in bolj častnega naslova bi nam ne mogli najti.< Tako je zapisal pokojni Košir v članku: s Prof. Apihu v spomin« (Odlomi« iz zapiskov slovenskega koroškega učitelja), kjer sicer ni podpisan, a vem, da je spisal te črtico on, ker sem imel opravka z urejevanjem »Koledarčka Učiteljskega doma v Celovcu« ea leto 1914, ki je bil natisnjen v Mohorjevi tiskarni jeseni 1. 1913. To je bila doba, ko so se vse slov. organizacije na Koroškem strnile v odpor proti Nemcem, doba gosposvetskega ririclentizma«, ki je tudi v Celovcu priklicala na dan polno lepili romantičnih idej. Iz te dole je tudi ona lepa slika gosposvetskega voj-vodukega stola, ki jo je založilo nekdanje slovensko ferialno društvo »Gorotan«, v katero so vstopili pozneje tudi vsi slovensko čuteči stih. Te pohvale njegove politike bo njegov vladni tiskovni urad dal na razpolago domačim italijanskim listom, ki jih bodo ponatisnili in pisali: »Glejte, kako zelo odobrava celo inozemstvo politiko našega ministrskega predsednika!« Nepoučeni ljudje pa bodo strmeli in občudovali svojega učenika in mojstra, čegar politiko tudi »inozemstvo« s tako pohvalo priznava in odobraval Zato je treba biti pri oceni zlasti pohvalnih poročil iz »inozemstva« o politiki kake vlade skrajno previden, kajti navadno so taka pohvalna poročila iz inozemstva ali samo trenotno jako dobro plačana, ali pa so iz listov, ki so na skrivaj kupljeni. Podobno kakor Mussolini in drugi dela tudi dr. Žerjav. V Belgradu ima njegov politični kompanjon g. Pribičevič svoj list »Reč«. V ta list spušča g. Žerjav svoje politične mehurje kakor mu drago. »Jutro« v Ljubljani pa vse v »Reč« spuščene Žerjavove mehurčke pobere in jih Slovencem servira kot »glasove belgraj-«kega časopisja«. Kot član vlade je dr. Žerjav v ozkih stikih ne samo s Pribičevi-čem, ampak tudi z radikali. Vsled teh stikov mu je mogoče včasih tudi v »Samoupravo« podtakniti kakšen svoj klopotček, čegar smrad potem v Ljubljani in po celi Sloveniji razširja »Jutro« ne kot Žerjavov dobro znani fabrikat, ampak kot »glas radikalnih voditeljev«, katere se Žerjavu lahko posreči tu in tam potegniti; ker radikali razmer v Sloveniji ne poznajo. Ljudi, ki vse take mahinacije poznajo, zatorej tudi jutrovski »glasovi belgrajskega časopisja« prav nič ne motijo in ne begajo, ker predobro poznajo »Žerjave hripave«. + Tudi PP-režim lahko... Ob izvolitvi maršala Hindenburga za predsednika nemške republike piše Pribičevičeva »Reč«: »Maršal Hindenburg sme biti zadovoljen in se lahko ponaša z zaupanjem svojega naroda, kot nekdaj Napoleon III., ki je dal na svojem denarju kovati številko »6, 500.000«, ker je bil s toliki glasovi izvoljen za predsednika francoske republike. Tudi Hindenburg da lahko kovati denar s številko 14,639.399«. Da Francozi niso storili prav, ko so dali Napoleonu IIL 6,500.000 glasov, je znano. Ali so Nemci ravnali pravilno, ko so dali maršalu Hin-denburgu 14639.399 glasov, bo pokazala bodočnost. Izvolitvi Napoleona je sledil Sedan — izvolitvi Hindenburga bo sledilo — bogvekaj.« — »Reč« bi lahko svojemu razmišljanju še dostavila: »Tudi PP-režim da lahko kovati denar s številko »9«, kolikor znaša njegova večina v parlamentu, Izvolitvi Napoleona je sledil Sedan — izvolitvi Pašiča in Pribičeviča bo sledilo — bogvekaj!« -f Značilen članek ^Samouprave«. »Samouprava« piše v članku »Istinski pre-okret« o resoluciji radičevcev na zborovanju hrvatskih kmetskih zadrug zelo pohvalno in imenuje resolucijo velik dobiček za naš nadaljni notranje-politični razvoj. Članek konča z besedami: »Posebno pozornost zasluži ona točka resolucije, ki govori o naših velikih zaveznikih. Resolucija HSS je dokaz politične zrelosti in pravilnega razumevanja življenjskih interesov našega troimenega naroda. Ona prihaja v trenot-lcu, v katerem usodna politika v Nemčiji vzbuja resne pomisleke za bodočnost vsega sveta. Če bodo v tem trenutku Srbi in Hrvati bratsko združeni, bo združitev močno jamstvo za njihovo skupno bodočnost. Želimo od vsega srca, da do tega pride.« + Politični položaj na Irskem. Kakor znano, se irsko vprašanje z angleško-irsko mirovno pogodbo ni do zadnjega rešilo: preostal je še ulsterski problem. V bistvu gre za to, ali se obe ulsterski pokrajini Tyrone in Fermanagh, v katerih prevladuje irski katoliški živelj, v celoti odtrgata od Ulstra in priklopita svobodni državi Irski ali pa ostaneta Ulstru. To vprašanje obvladuje duhove tako na Irskem kakor v Ulstru; od obeh strani pritiskajo na diplomatične kroge, da se rešitev čimbolj pospeši. Stvar je v rokah »mejne komisije«, ki je že več mcsecev na delu, ki pa svoje stališče v predmetnem vprašanju skrbno prikriva. Drugače vlada na Irskem kakor v Ulstru popoln red in mir in obe vladi stojita trdno, imajoč za seboj veliko parlamentarno večino, Pravzaprav vladata neomejeno, ker opozicija bojkotira parlament (v Irski) oziroma je pritisnjena na steno. Razen tega se obe vladi opirata na močno militaristično organizacijo, s tem razločkom, da je v irski svobodni državi ta moč domača, dočim jo daje Ulstru Anglija. »Kabinetu mladih mož« v Dublinu, ki mu načeluje Cosgraves, je treba priznati, da je v dveh letih svojega obstoja izvršil zelo veliko plodnega dela. Razdelitev velikih latifundij je domalega dovršena, elektrifikacija je v tiru, a tudi na polju šolstva in splošne prosvete se je veliko zgradilo. Tudi politično življenje ozdravlja v tem smislu, da moč skrajne De Valerove struje — republikancev — ki je enako neizprosna nasproti domačemu režimu, kakor je bila preje nasproti angleškemu, med prebivalstvom vpada. Nenormalno je ustavno življenje v toliko, ker manjka krepke, legalne opozicije. Irska delavska stranka je za to prešibka. — V Ulstru vlada Sir James Craig, vodja unionistov (ki zahtevajo zvezo z Anglijo), ki je imel doslej domalega ves parlament za seboj. Ob pravkar izvršenih novih volitvah so se pa razmere zelo pomembno izpremenile. Predvsem si vladna stranka v obeh pokrajinah Tyrone in Fermanagh sploh ni upala postaviti kandidatov; a tudi v ostalih pokrajinah je opozicija napredovala. Vlada ima sicer tudi v novem parlamentu še večino, toda ne več tako močno. Tako tudi v Ulstru izgubljajo tla nespravljive politične sile in je onravičeno nada, da se končno najde sporazum na rešitev tudi za ulsterski problem. Dopisi. Trbovlje. (Prepovedan 1. maj.) Okrajni glav. v Laškem je prepovedal vsako proslavo 1. maja na priporočilo gerenta Kokalja, kateri je že pri sestavi sosveta popolnoma prezrl delavstvo. Vse, kar se je dosedaj na občini ukrenilo, gre le na korist »višjih«, »mi, la imamo«, pravi ata Goropevšek, nič pa za nas delavce, dasiravno od nas tisti gospodje okoli občine živijo. — (Obsojeni orjunoi.) Na pepel-nico je šest slikarjevcev, ki so zaposleni pri novi bolnici, pod vodstvom pisarja Ravnikarja, pokopavalo pusta. Pri tem so smešili cerkvene obrede in nosili križ. Ljudje so se nad tem zgražali in stvar naznanili. Dasiravno so nosili orjunske znake, jih je okrožno sodišče obsodilo vsakega na 250 dinarjev. — (N&8 1. maj.) Krščansko socialno delavstvo praznuje letos oh lepem vremenu 1. maj na Sveti Planini. Mirna. V noči na torek so neznani zD-kovci kradli v gostilni Bule različne predmete. Nadaljevali so v gostilni Vidmar, kjer so poleg drugega odnesli krog 1250 Din v gotovini. Obiskali so še gostilno Kolenc, si lam postregli z vinom, prigriznili pečeno kokoš, samo vrat so pustili zavit v Bulčev časopis, kateremu so ukradli tudi kokoš. Trebelno. Umrla je gospa Neža Zagar^ trgovka in posestnica. Dne 27. aprila so položili njeno truplo k zadnjemu počitku v lastni grobnici. Pokojna je bila blaga žena, vzgledna gospodinja in vzorna katoličanka ter dobrotnl-ca ubogih. V svoji oporoki se je spomnila tudi župne cerkve z izdatnim zneskom za nov bronast zvon. Veličastna udeležba pri njenem pogrebu je pričala, kako je bila spoštovana. Blag ji spomin! — Danes, 28. aprila, pri nas sneži kot o Božiču. Dve leti zaporedoma nas je tepla toča, zdaj se bojimo pozebe. Slabi časi in slabe letine nas bodo spravile na boben. NOVO GLASILO HSS. Zagreb, 29. apr. (Izv.) Namesto »Slo bodnega doma«, ki je bil ponovno prepovedan, je danes izšel »Slobodni glas vatskega naroda«. Prva številka je v glavnem posvečena občinskim volitvam v Zagrebu. VINSKI MUZEJ. Mesto Trier na Nemškem je središče ve. likega vinskega okoliša, največjega na Pruskem, in je obenem tudi eden največjih svetovnih vinskih trgov. Že več let sem so izražali vinogradniki in viuotržci željo, naj se ustanovi vinski muzej. Občinski svet se je sedaj izrekel za ustanovitev. Vinarstvo trierškega okoliša bodo pokazali v zgodovinskem pogledu, tehniškem, ldetarskogospodarskem, splo-šnogospodarskem iu kulturnem. Zgodovinski oddelek potrebuje vse predmete, ki so bili od nekdaj v rabi v vinski trgovini in v kletarstvu. So že začeli zbirati. Tehniški oddelek bo znanstveno in gospodarsko pokazal razvoj vinske trte. Mestna uprava bo muzej financirala in preskrbela potrebne prostore. koroški učitelji. Te slike je razpošiljal v velikem in malem formatu Košir. Blizu Loge vasi ob Vrbskem jezeru mu je tekla zibelka. Svojo domovino je zadnjič videl v lanskih počitnicah in mi ves navdušen pripovedoval o njeni lepoti ter o starem preroku izpod Jerberga Maierhoferja, ki mu je pravil narodne pripovedki in storije iz starodavnih časov. Nekaj stvari je objavila že prej »Mlada Jugoslavija«, nekaj pa jih je poslal pisatelju Finžgarju za »Mladiko«. V Celovcu mu je bil na učiteljišču učitelj profeso Jos. Apih, katerega je ljubil in spoštoval kakor svojega očeta, o čemer priča že omenjeni njegov spis v obliki odlomkov iz dnevnika slov. kor. učitelja. Srečala sva se menda prvič v Crnečah pri Dravogradu, kjer je nekaj časa učiteljeval in učil Cmečane umnega sadjerejstva. Nekaj časa ga je usoda zanesla na Gorenje Štajersko, od koder je pošiljal prof. Streklju v Gradec zapise narodnih slov. pesmi, ki jih je v počitnicah doma nabiral. Spominjam se iz dijaških graških let, da sem čital njegovo ime tudi med sotrudniki Roseggerjevega lista »Ileimgarten«, kjer je poročal o narodopisnih stvareh iz Gorenjega Štajerskega in iz svoje domovine. Prišel je za učitelja v Veli-kovec, kjer je služboval do prevrata na ljudski šoli in poučeval stenografijo na tamošnji meščanski šoli. Izpit iz stenografije za poučevanje na srednjih šolah je napravil na univerzi v Gradcu. Pridno se je tudi tukaj ba-vil z narodopisjem. V »Carinthiji« 1912 je objavil dva narodopisna spisa: Transplantation — ein Beitrag zur Volksmedizin in Karnten, kjer objavlja gradivo o prenosu človeških bolezni na živali, druge ljudi (tudi mrtve), ali pa da pokopljejo dozdevnega nosilca bolezni na križpotih, pod mostove, pod kupom, v vodi itd. Gradivo obsega slovenski in nemški del dežele. Drugi spis: »Zur heimatlichen Volkskunde« objavlja gradivo o navadah v hiši in na polju, o otrocih, o živalih in o pie-teti do mrtvih. Tudi za »Korotan«, časopis za zgodovino in narodopisje koroških Slovencev, ki smo ga nameravali 1. 1914. izdajati v Celovcu, je obljubil svoje sotrudništvo. Vojna je načrt preprečila. Košir je slovel kot dober učitelj, ki se je vedno bavil z modernimi pedagoškimi vprašanji. Zato je bilo umestno, da ga je naša vlada imenovala za šolskega komisarja in pozneje nadzornika v Velikovcu. V tem poslu je imel obilo dela, pomagal mu je tovariš Mencin. V kratki dobi je preustro-jil šolstvo v Podjuni. Ker ni bilo učnih knjig, je začel izdajati za deco mladinski list »Mlado Jugoslavijo«. Prva številka je izšla že dne 1. prosinca 1919. Tudi v listu je rad priobče-val različno slov. narodopisno gradivo, vedoč, da je nemška šola zagrešila veliko zlo, ker je zanemarjala vezi, ki vežejo otroško dušo na domačo slov. grudo in z bajnim svetom slovenskih domačih narodnih pripovedek in pravljic. Dva letnika mladinskega lista pričata o njegovi marljivosti in ljubezni do slov. koroške dece. Po plebiscitu je prišel na Prsvalje, kjer je bil nekaj časa še nadzornik, nato pa mu je bilo podeljeno mesto šolskega upravitelja. Tudi tu ni miroval. Z vsem srcem se je oklenil kosa koroške zemlje, ki nam jo še ostal, hodil po dolini in zbiral narodopisno gradivo. Na šolskem vrtu je gojil cvetice in sočivje, začel je tudi z drevesnico. Posebno je ljubil nežne cvetke. Zanimal se je zu okrabčeve spise o cveticah, mi pisal, kje in kedaj so spisi izšli, nakar je dobil gradivo od frančiškanskega samostana v Ljubljani. Pripravljal je namreč spis o gojitvi cvetic za Slovensko Šolsko Matico, v kateri je sodeloval kot odbornik. Bil je tudi predsednik podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva na Prevaljah. Na njegovo pobudo in z njegovim sodelovanjem se je vršila 1. 1922. v jeseni mala obrtna in sadjarska ter cvetlična razstava v šoli na Prevaljah. Za letos je nameraval prirediti zopet razstavo, ki pa bi bila obsegala tudi narodopisne predmete iz Mežiške doline. To stroko je tudi tu pridno gojil. V mariborskem Časopisu za zgodovino in narodopisje je objavil v XVII. letniku (1922) spis »Ljudska medicina na Koroškem«, ki pomeni i spopol-nitev in razširjatev prejšnjih spisov v »Carinthiji«, o katerih mu je laskavo priznanje izrekel dr. Oskar Hovorka na Dunaju, veščak na tem polju. Narodopisne razprave je nameraval nadaljevati v Časopisu. Omenil mi je, da mu je žal, da je letošnji rok zamudil, ker izide register k 20 letnikom. S Tonetom Ga-sparijem sla priredila dve mladinski zbirki: »Gor čez izaro«, zbirko koroških pravljic, in »Sijaj, sijaj, solnčece«, zbirko koroških popevk, ki sta obe izšli 1. 1923. v Ljubljani. Pripravljen je tudi 2. zvezek koroških pravljic. Njegovo šolsko pedagoško delo bodo pa omenili njegovi tovariši. Mnogo lepega, mnogo idealnih načrtov, mnogo nad so položili 20. aprila v Koširjev grob pri Devici Mariji na Jezeru. JRU že veste, da tovarna JYCrtm izdeluje sla dno k r V0 I — »Ilustrirani Slovenec« prinese v nedeljo, dne 3. maja zopet kopico velezanimivih slik, med katerimi opozarjamo že danes zlasti na slike iz meščanske vojne v Bolgariji, slike raznih svetovnih političnih osebuosti in zlasti Še na prekrasne planinske posnetke z Golice. Izobraženstvo bosta zanimali posebno še doslej neznani sliki Prešernovega šefa dr. B. Crobatha ter njegove hčerke, pesnice in pisateljice Lujize Pesjakove. — Nov angleški poslanik v Belgradu. Dosedanji angleški poslanik v Belgradu Sir Al-ban Young bo maja zapustil svoje mesto. Njegov naslednik bo dosedanji poslauiški svetnik v Rimu Cunnard. — Imenovanja na zagrebški univerzi. Za rednega profesorja kazenskega prava, ka-tenskopravdnega reda in pravne filozofije na zagrebški univerzi je imenovan dr. Stanko Frank, za rednega profesorja civilno-pravdnega reda pa dr. Srečko Z n g 1 i a. — Socialno zavarovanje časnikarjev. Ka tostvarno vlogo odbora zagrebške sekcijo »Jug. novinarskega urlruženja« jo odgovoril Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, da spadajo v zmislu zakona pod obvezno socialno zavarovanje tudi vsi stalni sotrudniki listov, ki so v službenem razmerju z uredništvom odnos, izdajateljem lista in ki • se pečajo s časnikarstvom kot slavnim poklicem. Odbor poziva vse člane sekcije, da zahtevajo od svojih delodajalcev, da jih prijavijo v socialno zavarovanje pristojnemu uradu, v kolikor še tega niso storili. Zavarovanje mora teči od 1. marca t. 1. — Praznovanje 1. maja v Zagrebu za-trrfcttjeno. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je za dan 1. maja prepovedalo vse shode in manifestacije. — Umrl je v Sp. Hrušici pri Ljubljani Vuga Prokop, dijak III. letnika tehnične srednje šole v Ljubljani, star 18 let. Pogreb bo danes ob J.8 iz hiše žalosti Sp. Hrušica 40 na pokopališče v Štepanji vasi. — Velike osebne izpremeinbc na zagrebški carinarnici. Vsled znanih tihotapskih afer so se izvršile na zagrebški carinarnici - kolodvor Sava veliko osebne izpremembe. Upravitelj Biugas, revizorji Marjan, Matic, Zveržina, Šutič, Markovič, Rank, Milenkovic in Rivosechi so vpokojeni. Nekaj uradnikov je premeščenih. — Skice za higiensko šolo v Zagrebu. Temeljem razpisanega natečaja za idejne skice, po katerih naj bi se zgradila v Zagrebu šola za higljeno, je došlo pristojnemu odboru 1,5 črtežev. Popolnoma zadovoljil ni nobeden in se prva nagrada ni podelila; drugo nagrado so dobile skice inž. Denzlerja, inž. Kauzlariča in arh. Ace Lavrečiča; tretjo nagrado je dobil inž. Fischer, odkupili so pa osnove inž. Kastla, inž. Freudenreiclia in inž. Deutscha. Šola se zgradi po načrtih Don-slrfje in Kauzlariča, ki se po potrebi iz-premene. — Smrtna kosa. V Vodjancih v Slavoniji j« umrl župnik Matija Ivančevič, man iz Khuen-Hedervaryjeve dobe, ko se je v opozicionalnih listih udeleževal političnega boja. — Osebne novice s pošte. Na ljubljanski glavni pošti so pomaknjeni iz IV. skupine II. kategorije v IIL skupino naslednji uradniki in uradnice: Evgen Križaj, Stanko Knez, Ivan Hameršak, Ivan Rakovec, Mihael Luznar, Fr. Jereb, Budivoj Masle, T. Pokora, Vekoslava Bibrova, Marija Sajovičeva, Antonija Tomče-ra. Pavla Ciuhova. St. Burni, Pavla Rotova, Mara Mesojeclčeva, Miljutin Negode, Makso Košir, Janko Modrijan, C. Lilek, Jožef Dular, Marija Hutmanova, Lidija Pečenkova, Belka Mo-irijanova, Danica Kobalova, Kristina Koka-l|eva, Edo Hofman, Matija Štefe, Avgust Čer-ae, Marija Podbojeva, Ivan Mlač ter Mara Bin-(iorjeva; na ljubljanski kolodvorski pošti: Er-nest Kump, T. Vidmar, Karel Vrančič, Viljem Pupis; na mariborski glavni pošti: Jožef Sa-vrič, Vladimir Košir, Jurij Pilata, Ludvik Pod-gornik in Vladimir Klinar; na mariborski kolodvorski pošti: Ernest Pipan, Anton Požar, Mavricij Fluks, Ljudmila Strniša, Vinko Lo-čičnik, Peter Kotnik, Valentin Zablačan, Anion Eržen ter Marko Postrak; nadalje poštarji, ocinosno poštarice Vinko Černe v Gorjah, Jul-ka Engelmanova v Mostah pri Ljubljani, Ivan Kreft pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Rupert Tručl, Blaž Ostrožuik, oba na Zidanem mostu, Milan Lah v Ložu, Frančišek Pavšič v Krškem, Vinko Eržen v Moravčah, Lovro Petovar v Ivanj-kovcih, Iv. Orthaber v Slovenski Bistrici, Iv. Avsec na Jesenicah, Ivan Kambič v Metliki, Miroslav Drobnič v Vidmu-Dobrepoljah, Fr. Ulčakar v Semiču, Frančišek Klasinc v Račjem, A. Bajukova v Krmelju, Franc Vavpotič » Grobelnem, Anica Smidingerjeva in Marica Pakiževa v Kočevju, Ivan Slavec v Laškem, Adolf Braza v Prevaljah, Karel Kosem v Mozirju, Agica Januševa v Domžalah, Avgust Speudel v Mislinju, Karel Hribernik v Studencih pri Mariboru, Julij Šetina v Črnomlju, Iv. Gams v Celju, Miroslav Vavpotič v Križevcih Pri Mariboru, Marija Debeljakova v Ribnici, Marija Debetjakova pri Sv. Pavlu pri Preboldu, Jožef Stegenšek pri Sv. Juriju ob j. ž., Fr. Fludemik na Pragerskem. — Odiranjo tujcev v Zagrebu. Kakor je posneti iz zagrebških listov, si dovoljujejo nekateri Zagrebčani, ki oddajajo prenočišča tujcem, brezvestno odiranje le-teh. Tako je neka Mranka zaračunala trem tujcem, ki so spali vsi trije v eni sobi, in sicer na otomariah, vsa-komu po 115 Din ali vsem skupaj 345 Din za eno noč, Prizadeti so stvar javili policiji. Listi pozivajo tujce, naj vsak ovadi stranko, ki bi zahtevala nad 50 Din za enkratno prenočevanje in osebo. — Dežjemersko postajo otvori Zavod za meteorologijo in gčodinamiko v Ljubljani koncem meseca maja v Križki koči ua Krvavcu. — Neznan utopljenec. Dne 26. aprila so našli na desnem bregu Save pri vasi Vr-hovo, občina Radeče truplo neznanega utopljenca. Mož je bil oblečen v sivo-črne cajgaste hlače, imel je močne, dobre čevlje na zadrgo in prepasan z usnjatim jermenom. Mož mora biti star okrog 40 let in je ležal že kake tri do štiri tedne v vodi, kor je truplo že močno nagnito. n — Sleparski nabiralec milodarov. Po Gorenjskem, posebno po radovljiškem in tržiškero okraju se potika nevaren tat in slepar, ki ima že več zločinov na grbi in ki ga išče tudi žc sodišče radi nastopa kazni Ivan Cof po domače »Kovarič«. Fant, ki jc označen kot tat iz navade in nevaren goljuf, jc pobiral v zadnjem času po zgoraj omenjenih okrajih milodare in sc je izdajal za pogorelca in sicer pod raznimi imeni. Fant je visoke vitke postave, ima kostanjeve lase in pristrižene brke, je jako pri-ktipljiv in oblečen v sivkasto obleko. n -- Smrtna obsodba v Belovaru. Belo-varsko sodišče je obsodilo te dni na smrt na vešalih cigana Josipa Korupka, ki je s sekiro ubil zakonski par Miljur v Vladislavu pri Koprivnici. Zakonca sta bila cigana gostoljubno sprejela na prenočišče, a zahvalil se jima jo s tem, da ju je ponoči s Sekiro ubil in oropal. Pri terii mu je morala domača 131etua hči svetiti: nazadnje je tudi njo udaril s sekiro in pobegnil. Dekle pa ni bilo mrtvo in jc moglo o dogodku povedati ljudem. — Ukraden smodnik. Pred par dnevi so prišli hrvaški rudarji iz Like v trgovino Fr. Godererja v Kočevju in so hoteli imeti smodnik. Ker pa niso imeli dovoljenja za nakup smodnika, jim seveda Goderer smodnika ni dal. Prišli so parkrat k njemu, toda trgovec jih je vedno odslovil. Drugi dan pa je mož opazil, da je bilo vlomljeno v njegovo shrambo za smodnik in da so mu tatovi, bržkone odstavljeni rudarji, odnesli 8 zabojčkov smodnika za navadne lovske puške. Ni pa izključeno, da so izvršili tatvino cigani znanih rodbin Hudorovič ali Rajhard, ki se klatijo po okolici in tolčejo tudi kamenje za cestni gramoz. n — Tatinska preprodajalka. Iz Škofljice poročajo* da je hodila tam pred par dnevi neznana že bolj priletna ženska v višnjevi obleki. Žena je pripovedovala, da je vdova z dvema otrokoma, doma iz Št. Vida Prodajala je limone in je kupovala jajca. Pri tem je pa tudi izvršila več manjših tatvin. Med drugiln je odnesla Rozaliji Birsa iz Škofeljce še skoraj novo lila japonsko obleko. n — Čigava je krava? K najemnici Mariji Majerič v Podvincih pri Ptuju je prignal že 16. aprila neznan moški veliko kravo sive barve z velikimi, nazaj vpognjenimi rogovi. Prosil je ženo, če mu oskrbi kravo za dva dni, nakar jo pride iskat. Neznanec je trdil, da je doma pri St. Janžu na Dravskem polju in da si je v službi toliko prištedil, da je kupil kravo in jo žene sedaj na dom. Boji pa se, da bi mu na poti ne opešala. Žena je kravo prevzela, toda lastnik, ki bi moral priti po njo že 18. aprila, se še vedno ni zglasil. Krava .e bila gotovo ukradena, zakaj pa jo je tat pustil pri Majeričevi in se ni vrnil, še niso ugotovili. Možno je, da so ga med tem že kje aretirali. n — Prepoden vlomilec. Pred par dnevi je zasačil neki posestnik v Tunjicah pri Kamniku mladega postopača Ivana Žumra, doma iz Ko-šiš pri Kamniku. Fant jc vlomil v njegovo zaklenjeno hišo in si je nabiral razno blago in iskal denar ali dragocenosti, Posrečilo se mu jc, da je pobegnil in odnesel s sabo nekaj manj vrednih predmetov. Ivan 2umer je nevaren postopač, ki se ne loti nobenega trajnega dela in jc na sumu, da jc izvršil kljub svoji mladosti že več vlomov in tatvin. Sumijo, da jc izvršil tudi vlom pri stavbeniku Ivanu Briclju v Ljubljani. n — Blago ta posteljno perilo iz platna in bombaža, gradi za žimnice, brisače, damast-garniture, brisače za posodo, razne Sifone, rujavo kotenino kakor tudi rame druge tkanine priporoča po izredno nizkih cenah tvrdka; F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, katere geslo je: Le dobro blago ter majhen a tem gostejši dobiček! — Legitimacije za ZagrcbSkl velesejem se dobivajo v Pnblicitas Ljubljana, Šeleii-burgova ulica 7-II. Cena Din 40.— titdi po povzetju. VELIK VLOM NA GROSUPLJEM. Tatovi odpeljali za preko 20.000 Din blaga in denarja. Ljubljanska policija je dobila včeraj zjutraj kratko poročilo o predrznem in uspešnem vlomu, ki se je izvršil prejšnjo noč pri trgovci Vinku Nareiu na Grosupljem. Poročilo se je glasilo v bistvu takole: Ko je odprl danes zjutraj trgovec Vinko Naret svojo precej obsežno titfovino, ic zapazil po trgovini strnjen nered. Nekatere stelaže so bile prekucnjene in po trgovini so ležali kosi blaga, rut in obleke. Poklical je takoj orožništvo in pri preiskavi so ugotovili, da so vdrli predrzni vlomilci v trgovino skozi glavna prodajalna vrata in so skozi ta tudi odnesli ukradeno blago. Po takojšnji ugotovitvi blaga, ki pa jc seveda šc le približna, je ugotovil trgovec Naret, da so mu odnesli vlomilci za preko 20.000 Din raznega manufakturnega blaga, iz predala za drobiž pa okrog 200 Din gotovine. K sreči ni pustil Naret več denarja v trgovini. Poleg tega so napravili vlomilci tudi na vratih in v trgovini precej občutno škodo. Občinstvo jc bilo vsled tega predrznega in obsežnega ropa, kakršnega v Grosupljem žc dolgo ne pomnijo, j;Glej na eno oko si slep, na drugo si močno opešal in gotovo boš enkrat, posebno ob mokrem vremenu omahnil in padel v vodo.« In res se je možu tako zgodilo. Omahnil je mož ravno na istem mestu in je padel naravnost v vodo. Pri tem pa jc spustil iz rok dežnik in mu je padla tudi kapa z glave. — To je dokazano tudi po pričah. V isti višini aa nasprotnem bregu se je namreč takrat sprehajala in sicer že od osme ure dalje gdč. Olga Kcrnova Imela je razgled Se okoli 20 kora- kov na nasprotnem bregu. Točno ko jc odbila ura v zvoniku četrt na devet, jc čula ravno od onega mesta močan pljusk v vodo. Ni pa slišala nobenega glasu. Pogledala jc isti hip na dotično mesto in je bila uverjena, da jc prinesel kdo v vodo smeti aH kako drugo nesnago, katero mečejo okoličani večkrat ravno tam v Gradaščico. Toda kljub temu, da je dalj časa tam postala, ni videla nikogar, ki bi se vračal od brega in žc takrat se ji jc zdel cel dogodek sumljiv. To kaže, da jc bil mož popolnoma sam in da sc jc ponesrečil. Tudi slučaj glede sledov krvi se je popolnoma pojasnil. Sledove krvi so našli za Markičcvo hišo in sicer na drugem bregu Gradaščice. Ta kri pa pohaja od neke gospodične, kateri se jc vlila iz nosa, kar se jc popolnoma jasno ugotovilo. S tem jc cela zadeva pojasnjena. , lj Samomor neznane ženske. Prcdsnočnjim okoli devete ure je šla neka ženska po opravkih po Bregu. Naenkrat je začula ženske klice: Joj, joj! Gledala je pozorno na drugo stran in je opazila neko žensko ob vodi. Plakala je glasno in klicala joj, joj in se je med temi klici nenadoma vrgla v silno naraslo Ljubljanico, kjer so jo takoj zagrnili valovi. Samomor je bil takoj prijavljen, uvedena je bila preiskava, kdo je samomorilka, vendar pa tega do sedaj še niso mogli ugotoviti. "n lj Glode zagonetne smrti g. Banovca snio prejeli danes od njegovega sina sledečo izjavo: Izjavljam, da bom z vsakim, ki je ali bo posredno ali neposredno raznasal neresnične govorice o moji odsotnosti dne 28. t. m. ter vezal tragično smrt mojega očeta z mojo osebo, obračunal pred sodiščem. Banovec Arnošt. lj Zaplenjene razglednice. Na policijo jc došlo v zadnjem času več pritožb, da so izlo-žcnc v izložbi tvrdke Babka, trgovina z raznimi umetninami, tudi razglednice, ki so posebno za mladino skrajno pohujšljivc. Policija jc končno res zaplenila več razglednic in slik, in jih začasno odvzela, da se ugotovi, če so za izložbo ali ne. n lj Zagonetna tatvina v Rožni dolini. Pekova žena Antonija Popovičeva v Rožni dolini C II je šla po nekem opravku od doma. Pred odhodom jc zaklenila stanovanje in jc našla vrata še ravno tako zaklenjena, ko se je vrnila. Takoj ko je vstopila v stanovanje, pa je opazila, da jc bil v tem času nekdo pri njeni košari. Pogledala je takoj v košaro, v kateri je imela poselsko knjižico in jc ugotovila, da ji je nekdo ukradel iz knjiižcc 1700 Din. Tat, ki mora domače razmere prav dobro poznati, se ni nobene druge stvari dotaknil in ic moral imeti tudi dobro ponarejen ključ, da jc stanovanje odklenil in zopet zaklenil. n lj Policijske vesti. Včeraj jc aretirala policija eno osebo. Vloženih jc bilo 14 ovadb in sicer radi tatvine 3, dalje radi prestopka cestno policijskega reda 3 in pa po ena radi telesne poškodbe, radi zanemarjanja otroka, radi ugriza psa, radi pijanosti in razgrajanja, radi prekoračenja policijske ure in pa radi kršenja zglaševalnih predpisov. n Prosveta. pr IV. abonma koncert Filharmoničnc družb« nam bo podal kratek pregled najnovejše ruske solistične literature, katero so napisali razni avtorji že od prevrata dalje. K temu koncerhi je napisal ruski estet in kriti-'čar Rimski-Korsakov poseben uvod, katerega priobčimo vsaj v ekscerptu. V tem uvodu razlikuje kritičar dve glavni grupi med ruskimi skladatelji, in sicer letiingradsko, kateri je vzor Čajkovski, in moskovsko, ki dela po vzoru slavnega Rimski-Korsakovega. Na sporedu ■■"O zastopani najboljši novejši ruski skladatelji, izmed katerih pripada prvenstvo uajbrže Sergiju Prokofjevu. Koncert bo izredno zanimiv za vse, ki se želijo seznanili z najnovejšo glasbeno literaturo velikega ruskega naroda. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. pr Vrtec in Angelček. Tekoči letnik se bo končal s šolskim letom: zato je izšla že št. 9 in 10. Tudi ta številka ima zanimivo vsebino in mične slike. Mladinska lista toplo priporočamo. Dobe se 3e vse številke 1. 1925. Vrtec z Angelčkom stane 16 Din, Angelček sam 6 Din. Naroča se v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80. pr Vinarstvo. Priredil Andrej Žmavc, ravnatelj državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 128 podob. Maribor 1<325. Cena Din 70. pr Slovenske gorice. Zemljepisni in zgodovinski opis. Sestavil M. Ljubša. Cena Din 8 pr Božične b druge mladinske igrice. Zbrala S. M. Serafina Zdolšek, šolska sestra v Mariboru. Maribor 1925. Cena Din 12. pr Šumi, Somi Drava... Črtice iz mari-borske zgodovine, pravljice in pripovedke iz mariborske okolicc in od drugod. Zbrala Elza Lešnik. Maribor 1925. Cena Din 5.50. pr Hrvatsko-slovenski riječnik. Dr. A. Mu-šič. Din 16, Vse navedene knjige sc dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Narodno gledališče v Ljubljani, DRAMA: Začetek ob 29 zvečer. Četrtek, SO. maja: GOLGOTA. Delavska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Petek, L maja: ZAPRTO. Sobota, 2. maja: ROKA ROKO UMIJE. OBE OBRAZ. Red D. OPERAi Začetek ob pol 20 zvečer. Četrtek, 30. aprila: DON PASK VALE. Red B. Petek J. maja: PRODANA NEVESTA, Ljudska predstava prt znižanih centih. Izven. Sobota, 2. maja: CAVALLERIA RUSTTOA-NA, GLUMAČI. - T r, ven. OPEKA. Na velikonočno nedeljo je prvič vodil g. Štritof nanovo liaštudirano in deloma novo zasedeno »Carmen;. ki je doslej doživela že nekaj ponovitev. Dirigent je dal staroznani skladbi s svojimi sredstvi deloma novo lice. Posamezne figure so dobile novo, originalno značenje, s temperamentnimi tempi poziv -Ijeni orkestralni kosi so dobili nov, pester ko-lorit. Ga. Thierryjeva je. pela svojo, najboljšo kreacijo v naslovni vlogi z dramatskim zanosom in estetsko.umerjenostjo, ki jo usposablja obenem z njenim znanjem in talentom za pomena vredno umetnico. Kar sta Štritof iu Thierryjeva napravila za sedanjo »Carmenc, je bilo za naše razmere nadpovprečno, teh dveh kreacij bi ne zametali niti bolj razvajeni inozemski odri. G. Kovač je v "Carniem pokazal znaten napredek v pevskotehničnem oziru in se je tudi igralsko razgibal, balet je bil pri zadnjih reprizab boljši od prvič, sicer pa je z baletom, kjer ima komaj ena davna nekaj talenta, križ. Kar.se tiče igranja v operi, stavijo neki naši recenzenti ua operne igralce visoke zahteve v realističnem smislu. Kakor opera, kjer ljudje pojo, namesto da bi, kakor naravno, govorili, ni nekaj na vso moč realističnega, tako od opernega pevca zahtevamo, da igra z opernopevskiini sredstvi v prvi vrsti, to je v glavnem z dramatsko dikcijo v petju, kateri naj se na približno deklamatoričen način podrede kretnje in »igrač Thierrvjevo in Kovača so toliko časa silili k >igranju-:, da sta začela »igrati«, kar je posebno, kakor se vidi. mučno Thierrvjevi, ki se kaže za ne-igralko s tem, da venomer ponavlja iste geste. Mi bi ji pustili proste roke ... bolj naravno je učinkovala,, preden so jo izpreobrnili. Opera je preskrbela več gostovanj: Maja Strozzi, Knittl, Zaludova, Hrzič so gostovali v raznih operah pretekle dni. Spoznali smo te J pevce tujih odrov, ne da bi bfli imeli velikih I koristi od njih; imajo pač svoje dobre in slabe lastnosti, nadpovprečnega efekta ni napravil nobeden izmed njih. Ne bi se radi vtikali v gospodarske zadeve uprave, vendar se zdi, da bi brez takšnih gostovanj tudi ceneje opravili, če je že gospodarska kriza tu iu mora biti, čeprav je vsak večer opera polna. Vsled redukcij je naš orkester razvalina in nobenih razmerij ni več med zasedbo posameznih instrumentalnih skupin, niti se ne da reči, da bi t« maloštevilni, reducirani orkester tudi brez nesorazmerij sam v sebi, za našo opero zadoščal. Posebno se čuti redukcija goslačev. S takim orkestrom delati je za dirigente požrtvovalnost prve vrste, zakaj trudu dirigenta ne more odgovarjati prav tolik uspeh, če mu mesto, ki ima težišče v violinah, pri vsaki priliki prekriče drugi instrumenti. Če bi ne imeli nekaj dobrih dirigentov in nekaj požrtvovalnih solistov, bi ne imeli od naše opere dosti, posebno ob takem repertoarju. l')a, repertoar. Poleg devete italijanske opere v tej sezoni smo dobili v >Aidi« še deseto in obeta se nam z nekim manj znanim Leoncavallom še enajsta in kdove, ali jih nimajo še nekaj v rezervi te vrste ... G. Hubad na nase vljuduo vprašanje glede operne krize iti njene sanacije, ki smo ga mu stavili pred okroglo dobrim mesecem, ui smatral za potrebno odgovoriti. Odgovoril ni niti nekaj dni pozneje na isto vprašanje vseh ljubljanskih glasbenikov, ki so ga prinesli vsi naši listi (razen Jutra c in >Slov. Naroda«, ki sta objavo odklonila). Kaj je to V Z molkom vendar ne bomo prišli naprej, operi se pn v ničemer ne pozna, da bi bila vzela ua znanje pritožbo, ki je unisono vse javnosti. — Zdi se, da se za to sezono ne da ničesar več ukreniti, toda ali naj bo prihodnjo sezono ravnotako ali šc hujše? Ali naj re? ljubijana nikoli ne čuje modernega dela več, polnozasedenega orkestra in srečno izbranega, zadostnega kadra solistov-umetniKov? S. V- Narodno gledališče v Mariboru Četrtek, 30. aprila: TRI SESTRE. — Abontm D (kuponi). Po svetu. ■.v Nemški bankovci. Na podlagi § o. bančnega zakona bo uemška vlada potegnila iz prometa vse državne bankovca, ki so bih izdani pred 11. oktobrom 1924. Od 5. junija 1.1. zgube plačilno vrednost. V času med 5. junijem in 5. julijem jih bo mogoče zamenjati pri državni banki po razmerju ena državna marka za tisočmiljardni bankovec. sv Draga slika. Angleški grof Spencer je imel velikansko zbirko najdragocenejših umetnin. Premoženjske razmere so ga prisilile, da je začel prodajati. Dosedaj je prodal za 300 tisoč funtov slik, to je 90 milijonov dinarjev-: sedaj pa beremo, da je prodal J. Widenerju iz Filadelfije tudi Tizianovo sliko »Venera in Adonisc za 200.000 funtov, to je za 60 milijonov dinarjev. sv Mali Wembley. V Avstraliji so otvorili vseavstralsko razstavo, kakršne Avstralija šc ni videla. Pokriva deset oralov površine, razstavilo je pa 3000 tvrdk. Zaradi obsežnosti jo imenujejo »Mali Wembleys. sv Spomenik za Puccinija. Prvi sijomeuik velike mu umrlemu umetniku je dalo napraviti milansko gledališče >Scala ; napravil ga je ruski kipar Pavel Trubeckoj. sv V Genovi bodo napravili novo prosto pristanišče in bodo zgradili tam tudi prede-Iovalnice surovin. sv Pliiskoiv. V Kasselu na Nemškem je umrl general Pliiskovv, 73 let star. Bil jc znan kot najvišji častnik pruske armade, meril je 2 metra in 8 cm. Ko je bil nekoč v Parizu, so rekli dovtipneži: Po pravici se imenuje Plii. skovv,.ker je plue tjue ha.ut (pliisk'o), je: reč kot visok. sv Težak sodnik. Sodnik Cravvford v Ed-mondtonu na Angleškem je visok skoro 2 metra in jc tudi primerno težak. Pod znatno težo njegovega telesa sc jc nedavno zrušil njegov uradni sodni stol, na katerem sedeč so ura-dovali Cravvford in njegovi predniki žc nad -10 let. Stol so sicer popravili, toda Cravvford se na staro razvalino ni hotel več usesti, ampak je osebno prosil lord-kanclerja (vrhovnega sodnika), da mu preskrbi stol, kakoršen sc spodobi za^ sodnika Njegovega kraljevega Veličanstva. To je pomagalo. Tekom 24 ur je dobil sodnik Cravvford nov stol, okrašen s kraljevskim grbom, obenem pa prijazno pismo, v katerem mu sporočajo, da so stol preskusili na obremenitev s težo sedmih odraslih mož in ga spoznali za dovolj trdnega in močnega. sv Največji list na svetu. Ncwyork Times « so izšle nedavno na 192 straneh velikega ameriškega časniškega formata. Vsa naklada jc štela 565.000 izvodov in jc tehtala 875.000 kg. sv Ford gradi lastno brodovje. Znani ameriški »kralj avtomobilov. Ford namerava zgraditi svoje lastno brodovje za prevoz njegovih fabrikatov v Evropo in v Južno Ameriko. Pomorščakom bo plačal za 50 odstotkov več kakor vsaka druga paroplovna družba. sv Ameriška vodna letala. Ameriško brodovje se je opremilo z dvema novima vrstama poizvedovalnih letal. Tako ao Izpopolnjena, da gredo lahko iz Sau Frnnciscn noter do Ha- vajskih otokov. Prva v rsta ima obliko čoln .i, obstoji iz dura]u mina. ima dva motorja s |14o0 konjskimi silami, 5 mož je posadke, 5000 kg je kuriva, vse skupaj tehta 12.000 kg. Če je treba motor popraviti, gre :osnemalniki raznih velikosti in konstrukcij najnovejšega proizvoda, čisto različni paro-tvorci in parni kotli za mlekarne, širni kotli raznih vrst in sirarske naprave, vsakovrstne stiskalnice za sir in modeli za maslo in sir. Bogato je bil založen paviljon za mlečne izdelke sira in medu. Poleg krasno izdelanega emendolca, katerega je razstavilo sila mnogo mlekaren, so bile videti italijanske specijalitete: parmezan, gorgonzola in cela množina drugega sira, večinoma vse fino in krasno izdelano. Pri pogledu na to izložbo številnih mlekaren človeku kar tesno pri srcu prihaja, ako se spomni naše revščine na tem polju, katere bi ne bilo tr.eba. Razstavljeni so bili stroji za molžo mleka. V ta namen je bil zato nalašč prirejen hlev s kravami, da se je ljudem kazalo, kako z stroji krave molze jo. Te molžne naprave so prikladne za velike posestnike, kateri imajo mnogo krav. Odlikujejo se s tem, da je popolna snaga zajamčena, da ne more priti nesnaga v mleko. Mnogo bi še lahko napisal, ker pa je bil moj obisk v prvi vrsti namenjen mlekarstvu, še za drugo nisem toliko interesiral. Udeležba je bila velikanska. * # * g Izkaz Narodne b.iTike z dne 22. aprila 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju mnu&BiMBMHmM razlika napram izkazu z dne 15. aprila 1925.) Aktiva: kovinska podloga 440.6 ( + 12.7), posojila na menice in vrednostne papirje 1.275.0 (— 19.1), račun za odkup kronskih nov-čanie 1186.4, račun začasne zamenjave 368.0, državni- dolg 2966.4, vrednost založenih drž. domeu 2138.4, saldo raznih računov 500.8 (+ 81.8), skupaj 8875.5; pasiva: glavnica in rezervni fond 32.1, bankovci v obtoku 5563i3 (— 18.7), račun začasne zamenjave 368.0, državne terjatve 25.7 (+ 25.7), razne obveze 681.2 (+ 68.4), vrednost založenih državnih domen 2138.4, ažija 66.8, skupaj 8875.5. g Konkurz. O imovini Franca Orožna in Terezije Orožnove, posestnikov v Lačji vasi je razglašen konkurz. g Potrditev poravnave. Odobrena je poravnava, sklenjena med Kosto Vukašinovi-čem,' trgovcem v Mariboru in njegovimi upniki za 40% njih terjatev, plačljivih in sicer glede terjatev do 50.000 Din v 6 enakih mesečnih obrokih, glede terjatev od 50.000 do 150.000 Din v 12 enakih mesečnih obrokih in glede terjatev nad 15Q.000 Din v 18 enakih mesečnih obrokih. Garancijo tvori izkupilo za blagovno zalogo in inventar v Ljubljani. g Likvidacija. Zadruga slamnikarjev in klobučarjev r. z. z o. z. v Domžalah jo prešla v likvidacijo. g Občna zbora. Milarna in svečama, d. d. v Ljubljani 15. maja 1925; Trgovsko-in-dustrijska delniška družba »Merkur* v Ljubljani 15. maja 1925. g Carinski dohodki V prvi desetini aprila 1925. so znašali carinski dohodki 59,932.801 Din v istem razdobju lani. Sledeče carinarnice so dale v prvi desetini aprila letos dohodkov: Ljubljana 4,360,044 Din, Maribor 2,825.451 Din, Jesenice 552.037 Din, Rakek 508.777 in Gornja Radgona 138.075 Din. g Likvidacija oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Likvidacija omenjenega oddelka se izvrši po nalogu ministrstva trgovine in industrije do 30. aprila. 1925, ko ta urad prestane poslovati. Dne 1. maja 1925. prevzemata velika župana ljubljanske in mariborske oblasti vse resorne posle oddelka. — Pri velikem županu v Ljubljani in v Mariboru se ustanovi 1. maja 1925. ohlastni referat za obrt, industrijo in trgovino; v tem oddelku se bodo opravljali posli obrtnega oblastva II. stopnje. Izza tega dne se bodo morali vsi spisi (vloge, poročila, predlogi i. t. d.), najsi je za končno rešitev pristojen veliki župan ali ministrstvo za trgovino iu industrijo predlagati na: veL župana ljubljanske, oz. mariborske obloatL g »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani. Ta obče znana ljubljanska, tvorniea ima razstavljene na zat grebškem velikem sejmu, industrijski paviljon br. 187, svoje krasne izdelke najnovejšega tipa in to dvokolesa, otroške vozičke, igračne vo«. zičke in mala dvokolesa za otroke, ki jih lahko rabijo otročiči od 5 let naprej. Otroško kolo je enakega sistema kot normalno dvokolo, in delano v manjši obliki. Tvrdka lahko konko« rira z inozemskimi proizvodi bodisi v ceni ka* kor tudi v solidnem domačem delu. Svoje in delke razpošilja po celi naši državi ter na Ealkan. Podjetje ima zaposleno prvovrstno strokovno izvežbano delovno osebje, lastnik sam je strokovnjak in cela njegova družina je izvežbana ter zaposlena po posameznih od-i delkih. Takemu podjetju je želeti uspeh in je v čast jugoslovanski industriji. g Statistika voznega parka. V prometu imamo 1197 normalnotirnih lokomotiv ln 429 ozkotirnih lokomotiv. Izven prometa pa je bilo: 810 normalnotirnih ter 334 ozkotirnih lokomotiv. Tovornih vagonov normalnega tira je v prometu 27.911, ozkega tira pa 3928. Pokvarjenih je vagonov 16.412 oz. 1079. De-foktnih lokomotiv je 67.8%, vagonov pa 58.8%. Dne 29. aprila 1928j DENAR. Zagreb. Berlin 14.6225 do u14.7725 (1470 do 14.35), Italija 2,5267 do 2.5567 (2.5246 do 2.5546), London 298.40 do 301.40 (297.03 do 300.03), Newyork 61.38 do 62.36), Pariz 3.2225 do 3.2725 (3.2250 do 3.2750), Praga 1.8250 da 1.8550 (1.8225 do 1.8525), Dunaj 8.73 do 8.83 (8.63 do 8.83), Curih 11.95 do 12.05 (11.4850 do 12.0850). Curih. Belgrad 8.3750 (8.30), Pešt-a 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2290 (1.2280), Italija 21.17 (21.10), London 24.98 (24.86), Newyork 516.20 (516), Pariz 27.05 (26.85), Praga 15.30 (15.30), Dunaj 72.70 (72.65), Bukarešt 2.30 (2.30), Sofija 3.7750 (3.7750). ■ r Kdo se ni uvidel, da postajajo zobje (zlasti kočniki) kljub vsakodnevnemu čiščenju z zobnim praškom ali čistilom pogostokrat slabi in votli? Ni li to najboljši dokaz, da čiščenje ust s praškom ali čistilom nikakor ne zadostuje? Zobje nam ne bodo lako naklonjeni, da bi samo na onih mestih gnili, kijih lahko dosežemo z zobno kriačico, praškom ali čistilom. Nasprotno, ravno na onih mestih najbolj gnijejo in se kvarijo, ki so težko dostopna, kakor so notranja stran kočnikov, zobne špranje in luknja Ako hočemo svoje zobe obvarovati gnilobe, torej da bodo zdravi, moremo to samo na en način doseči, namreč da si jih redno vsak dan čistimo in izpiramo s tekočim, resnično neškodljivim antiseptikom — in to je Odol. Odol zaide pri izpiranju tudi v najbolj skrite kotičke ust, v zobne špranje, na notranjo stran kočnikov M. Odol ni edini tekoči zobni antiseptikum; n. pr. poprej so priporočali razstopine kalijevega klorata in kalijevega hipermangana, toda pokazalo se je, da te raz-stopine razjedajo zobe in uničujejo zobovino (ernajl). Odol je nasprotno resnično neškodljiv in obvaruje zobe, da ne obolijo in ne postanejo votli. To je znanstveno dokazano. Iskreno in z mirno vestjo nasvetujemo vsakomur, ki si hoče ohranili usta in zobe zdrave, da rabi za redno čiščenje ust Odol.. 15 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Postavila je kobilo ob vrata, se sklonila, snela zatikalo in odšla skozi odpirajoča se vrata. »Ne, prosim, ne,« je rekla, ko je Day-light hotel za njo. Daylight se je ponižno udal, potegnil Boba nazaj in vrata so se zaprla med obema. Ker pa je bilo treba še več povedati, ni odjezdila. »Poslušajte, gospica Mason,« je rekel s tihim glasom, ki se je tresel od odkritosrčnosti; želim vas zagoioviti o eni stvari. Nikakor ne poskušam, da bi vas vodil za nost. Imam vas rad, in vas želim imeti, in v celem svojem življenju nisem bil bolj resen. V mojih namenih ni nič slabega ali kaj podobnega. Kar mislim, je popolnoma častno, pošteno — — Izraz v njenem obrazu ga je ustavil, da je prenehal. Bila je razgorčena, a se je obenem tudi smejala. »To je pa že najzadnje, kar bi morali reči,« je vzkliknila. »To se sliši kakor kakor — ženitna ponudba: nameni docela častni, cilj, zakon. Zaslužila sem vse lo. To je listo, mislim, čemur pravite siliti in priganjati kakor rogatec.« Zagorela barva je obledela na Day-lightovem obrazu, odkar je- prišel pod mesino streho, tako da se je razločno videla rdečica, ki mu je zalila obraz. V slabem njegovem razpoloženju se mu nili sanjalo ni, da je zrla vanj v tem hipu bolj prijazno kakor ves tisti dan. Doslej se ii še ni prigodilo, da bi videla velikega do-raščenega možaka zarudeti liki deček, in se je kesala svoie ostrosti. »Poglejte, gospica Mason,« je pričel počasi in izpočetka pretrgano, a vedno hitrejše; »sirov, neolikan človek sem, dobro vem, in vem tudi, da ne vem dosti o nobeni reči. Nobene vaje nimam v srčnih zadevah. Ljubimkoval nisem nikdar, tudi nisem nikdar bil zaljubljen — in vem ravno toliko, kako še pri tem ravnati, kakor kakov zarukan bebec. Treba je samo, da prav razumete moje budalosto govorjenje in spoznate možaka, ki je za vsem tem. Tak sem in mislim prav, dasi ne vem, kako treba pri tem govoriti in ravnati.« Deda Masort je bila hitre narave, liki ptica, in je skoraj vihrala od razpoloženja do razpoloženja; po teh njegovih besedah je bila mahoma skesano potrta. »Odpustite mi moje smejanje,« je rekla, preko vrat.' »Ni bil pravi smeh. Iznena-dili ste me in užalili. Vidite, gospod Har-nish, jaz nisem ...« Umolknila je v nenadnem strahu, da ne bi izgovorila misli, do katere jo je zapeljala prenaglica. »Hočete reči, da niste vajeni takega načina snubitve,« je rekel Davlight, »take dirindajaste snubitve kakor: ,Kako se imateme veseli, da sem vas spoznal — ali nočete bili moja'.« Prikimala je in buknila v smeh, ki se mu je tudi on pridružil in ki je odstranil nerodni položaj. Spričo tega se' je ojunačil in je nadaljeval z večjim zaupanjem, hladnejšo glavo in jezikom: »No, vidite, sami dokazujete moj slučaj. Imate pač izkušnjo v takih stvareh. Nimam dvoma, da ste dobili že nekaj ženit-nih ponudb. Vosto, jaz nisem naredil 3e nobene in sem kakor riba zunaj vode. Poleg vsega to ni nobena ženitna ponudba ali snubitev. Poseben položaj ie. to ie vse. in sem prav v zadregi. Dovolj domačega razuma imam, da vem, da moški ne more navajati dekletu poroke kot vzrok, da bi se seznanil z njo. In baš v tem tukaj sem jaz v velikih škripcih. Številka ena: v pisarni se ne morem seznaniti z vami. številka dve: vi pravite, da me nočete videti izven pisarne, da bi mi dali priliko seznaniti se. Številka tri: naštevale vzrok, da bodo ljudje govorili, ker ste pri meni vslužbenni. Številka štiri: jaz se moram seznaniti z vami in vam dokazati, da mislim pošteno in prav. Številka pet: sedaj ste na eni strani vrat, pripravljajoč se k odhodu, jaz pa tukaj na drugi strani vrat precej obupan in primoran nekaj reči, da bi vas nagnil do tega, da stvar iznova premislite. Številka šest: Govoril sem in sedaj in konečno samo želim, da stvar še enkrat premislite.« Ko ga je poslušala in se radovala nad njegovo resnostjo, razburjenim obrazom in j preprostimi, domačimi besedami, ki so samo poudarjale njegovo resnost in označevale razliko med njim in običajnimi moškimi, ki jih je poznala, ga je pozabila poslušati in se izgubila v lastnih mislih. Ljubezen močnega moža je vedno mikavna za žensko in Deda ni nikdar močnejše občutila te mikavnosti kot sedaj, ko je čez vrata zrla v Burning Daylighta. To ne, da bi ji sploh bilo na misli, da bi ga poročila — imela je nešteto vzrokov zoper to; ampak zakaj ga ne bi šo večkrat videla, še bolj spoznala? Res, zoprn ji ni bil. Nasprotno, videla ga je rada, všeč ji je bil izza dne, ko ga je prvič videla in mu zrla v suhi indijanski obraz, v žareče indijanske oči. Bil je postaven možak v več ozirih, ne samo glede sijajnih mišic. Vrhu tega ga je romantičnost pozlatila, tetza srčnega, malo olikanega pustolovca iz severa, ki je prišel iz severnih krajev in se tako mojstrsko boril in bojeval z ljudmi iz juga. Divji kot rdeč Indijanec, hazardist in malopridnež, človek brez morale, čegar maščevalnost ni nikdar bila nasičena, ki je udaril v obraz vsakogar, ki se mu je postavil po robu — ej, poznala je vsa zla imena, ki so mu jih naprtili. Vendar ni imela strahu pred njim. V označbi njegovega imena je bilo vse več. Ime Burning Daylight ji je poklicalo v spomin tudi nekaj drugega, kar se je nahajalo v časnikih, časopisih, knjigah o Klondyku. Ime Burning Daylight je imelo mogočno silo, da se je oprijelo domišljije vsake ženske, kakor se je oprijelo njene, ko je onstran vrat poslušala njegovo resnobno, strastno vzburjeno, preprosto govorjenje. Koncem koncev je Deda bila ženska z vso nečimeiv nostjo ženskega spola in tej domišljavi ne-čimurnosti je godilo, da se je tak možak zanimal zanjo. A še več kakor samo to ji je rojilo po glavi — občutki utrujenosti in samotnosti, nešteto nejasnih čustev in še bolj nejasnih mikov in pobud, globejih in ne jasnejših šepetov in odmorov, kipenje in vrenje, ki je vedno iznova kipelo in vrelo, nesanjano in nepoznano, nežno in mogočno, duh in bistvo življenja, ki vodi med tisoči prevar iznova do življenja. Močna je bila izkuš-njava jezditi s tein možakom med brdL Saj bi bilo samo lo in nič drugega, ker je bila trdno prepričana, da njegov način življenja ne bo nikdar njen način. Na drugi strani je niso mučile navadne ženske bojazni in plahosti. Zakaj ne bi torej jezdila z njim? Saj je bilo navsezadnje pokaj tako malenkostnega. (Dalic sledi.) hiše. Toda v kratkem je popolnoma propadel, in je moral dati ženi na pol dograjeno hišico v Podmestu. Od nekdaj je bil v tej družini, ki šteje 10 otrok, večen prepir in pretep med možem iu ženo in kasneje med odraslimi otroci, ki pa so bili vsi za mater. Pretnar je bil po svoji sedemnajsti kazni obsojen radi ropa na pet let ječe. Med tem časom pa jo žena dobro gospodarila in si je tudi precej opomogla. Moža pa se je vsa družina tako bala, kot lo malokje. To kaže posebno tale slučaj. Ko se je raznesla govorica, da bo mož amnestiran, je vzela žena lepega petelina in je šla na kraljev dvor na Bled. Tam je hotela pregovoriti z lepim darom eno kuharic na kraljevem dvoru, da naj posreduje pri kralju, da njen mož ue bo amnestiran, češ da bo pobil vso družino, če se vrne domov. Seveda to naivni ženi ni nič pomagalo in mož se jo vrnil. In zopet se je začel v hiši prepir in pretep in le starejši sin je večkrat ubranil, da ni oče ubil matere. Nekoč je namazal Pretnar otroku svoje hčere glavo z jazbeeovo mastjo, vsled česar dobe otroci baje bele lase. Vnel so je zato prepir in mož je pograbil sekiro in je napadel ženo. Gotovo bi ji bil presekal glavo, da ni imela ona k sreči v rokah burklje, s katerimi je odbijala udarce, doktor ji niso prišli otroci na pomoč. Grozil jim je, da bodo odletele tisti večer vse glave in bodo možgani pokrili strop. Končno pa so suro-voža lo ukrotili in so ga spravili v zapor. Pri obravnavi jo mož vse tajil in je skušal narisati cel položaj tako, kot bi bil on žrtev rodbine, česar, mu pa že z ozirom na njegove predkazni in slabe opise ni nihče verjel. Obsojen je bil na dve leti težko ječe in bo imela družina zopet nekaj časa mir. n iniitt 10 bolnišnic mesio dosedanjih 21. Torej tako. Že leta trobimo na ves glas v svet, du imamo premalo bolnišnic, da so te prenapolnjene, eli, par. Ljub-Ijana 210. 220; otrobi pšenični, drob., par. Ljubljana 190 bi.; koruza promptna, par. Ljubljana 210. 220; oves makedonski, orig., par. Ljubljana 315 bi.; fižol ribničan, fco kolod. Ljubljana 300 denar. Novi Sad. Pšenica 474, Koruza 177.50, moka bazis jO.: 660, otrobi 175. Položaj nespremenjen. ter PELERINE samo iz prvovrstnega in r.epresnof,-lfivcga blaga konfekcijska in modna TRGOVINA d Skupno sv. obhajilo za pokojnega A. Lukovška v petek ob pol 7. v frančiškanski kapeli v II. nadstropju. — C. A. M. Ali že -veste da napravite napako, ako pri nakupovanju kratko zahtevate .prašek za umivanje glave"? To zadeva Vaše lase najlepši okras, ki Vam ga je podarila priroda, vsled tega bi morali uporabiti od dobrega samo najboljše. Zahtevajte izrecno davno poznani ..ŠorapoT! s Cirno ulevo" Potem sie sigurni da ste dobili dolgoletno izkušan in zelo dober fahrikat. Dobiva se v vseh lekannnh, drogerljah In oarfumerijah. Edini Izdelovale:: Hans Sclnvarzkopf, Berlin - Danlem. Pri nal'.upo«8nlu d^^Ssjis^N. da nagtaslle dole zelo važna f datelf s '{,no glaso' Žiiškarji pozor! Drcvi ob pol osmih priredi družba »Krščanska šola« filmsko, hi-gijenično predavanje v prid novi cerkvi. Vljudno vabimo. Ljubljanskim v Zvezi si, p. z. včlanjenim zborom! Skupni vaji moških zborov za E. Adamičevo »Zdravico« v soboto, dne 2. maja t. 1. ob pol osmih zvečer v pevski dvorani Glasbene matice in v nedeljo dne 3. maja ob 11 dopoldne (po skupščini) v veliki dvorani hotela Union. Polnoštevilna udeležba je nujno i.ns OpttfSO' lormo. ruetei » f JNOUO, . etrov Zdravstvo. Dr. Franc Debevec. MALOMARNA STATISTIKA. V zadnjem > Glasniku« ministrstva za narodno zdravje je v članku št. 4 objavljena tudi statistika naše države glede bolnišnic; po posameznih pokrajinah je navedeno število 'u.iavui v mm ditorenuii v O Mineralno in blatno Vsaka drobna 'vrstica S>Sit i'SO ali vsako IbesssSai S© p®r. Najmanjši S Bin. Oglati nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! radioaktivni topli izvori 38 do 50° C Najuspešneje zdravljenje: ženskih bolezni, revmatizma, podagre, išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti Celo leto otvorjeno 1 Ugodno letovišče l Zmerne cene. Ugodne železniške zveze! Izven glavne sezone znatni popust! Zahtevajte prospekte od Ravnateljstva kopališča. Službe išče DEKLE brez staršev, pri kaki boljši družini. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev, 2825, POLETNO Podpisani javim, da nisem nikomur plačnik za dolgove, ki jih dela moj brat na moje ime. - Črnuče, 29. IV. 1925. Franc JERKO, zid. mojster. se isce za dobo 2 mesecev v Ljubljani za štiri odrasle osebe, po možnosti s tremi sobami, kopalnico in kuhinjo. Prednost ima stanovanje f- uporabo vrla. — Ponudbe je poslati pod štev. 2821 upravi »Slovenca«. ki ima veselje do vsakega dela doma in na polju, želi službo v župniSču. - Naslov v upravi lista pod 8t. 2831. Boljša rodbina treh oseb išče za SPLIT marljivo SllCi/a E ki zna popolno voditi gospodinjstvo in ie H^Ani^SUB- posebno izvežbana v kuhi. - Pojasnila daje oglasni zavod J. KAIČ, — SPLIT. 2833 »44 ♦♦»♦♦«»«♦«♦«....... MODRA OALICA žveplo, raflja 1» via umetna gnojila KOBl1 7k Mubjona »IUIS.1 Kralja Potre trg 2 Odbor za zgradbo šole na Laverci prodaja dne 10, maja t. 1. potom dražbe M račun se sprejme takoi V večjo trg. hišo, ki je vajena tudi snaženja perila. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Zanesljiva 2802. tiče se učitelj (učiteljica) za ?P°Xa GOSTSLM s krasnim senčnatim vrtom, kegljiščem, vrtom za zelenjavo, primernim gospodar, po-poslopjem in gostiln, opravo, s takojšnjim stanovanjem, na promet, prostoru, v bližini vojašnice, v večjem mestu Slovenije, s c proda pod ugodno ceno. - Ponudbe na upravo -Slovenca« ped šifro GOSTILNA SteT. 2785, za stavbišča ob glavni cesti. — Prodaja se vrši ob treh popoldne na licu mesta. 2818 :