Mostovi 2005 45 let DZTPS
Nada Primožič
45 let DZTPS: Pregled 2000-2005
45,h Anniversary of the DZTPS Association
V Mostovih 2000 je bil objavljen obširen čla¬
nek Viktorja Jesenika, Antona Omerze in Olge
Shrestha, v katerem je bil predstavljen zgodo¬
vinski pregled celotnega dogajanja v društvu
v prvih 40 letih delovanja. Letos lahko k temu
dodamo še pregled dejavnosti društva v za¬
dnjih petih letih.
Kot izhaja iz omenjenega članka in v primer¬
javi z drugimi društvi ter raznimi stanovskimi
združenji, DZTPS daleč presega zgolj "prosto¬
voljno, samostojno, nepridobitno združenje fi¬
zičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno do¬
ločenih interesov, ..." (iz Zakona o društvih)
in je pravzaprav namenjeno vsem strokovnim
prevajalcem v Sloveniji, ne le članom, ki so si¬
cer deležni nekaterih ugodnosti. V tem smis¬
lu bi lahko rekli, da je po svoje prevzelo vlogo
zbornice. Najočitneje se to kaže pri vrednote¬
nju prevajalskih storitev, saj se na cene prevo¬
dov, ki jih društvo priporoča svojim članom,
opirajo vsi (bolj ali manj) strokovni prevajalci
v Sloveniji in jih večini tudi uspeva uveljaviti.
Zal pa je veliko oziroma kar preveč takih, ki
so pripravljeni prevajati po veliko nižjih, že kar
mizemih cenah, s čimer delajo sebi in drugim
medvedjo uslugo. O tej problematiki je bilo ve¬
liko napisanega in vselej je sledila ugotovitev,
da (tudi) na tem področju lahko naredi red le
prevajalska zbornica. Nekatere članice in čla¬
ni društva so vložili veliko časa in truda, dru¬
štvo pa tudi kar nekaj finančnih sredstev, da bi
zbornico ustanovili, vendar se je zataknilo že
Pri javni obravnavi osnutka zakona o ustano¬
vitvi zbornice in zdi se, da prevajalci še dolgo
ne bodo enotni glede koristi oziroma škode, ki
naj bi jo zbornica prinesla.
Zadnjih pet let so bili predsedniki društva
Olga Shrestha, nato Miran Željko, ki je pred¬
časno odstopil, nasledila pa ga je zdajšnja
predsednica Maja Merčun. DZTPS ima trenut¬
no 595 članic in članov, letos pa se jim je pridru¬
žil še en častni član, in sicer prevajalec in zna¬
ni lingvist iz Škotske, Gordon Stuart, ki je bil
predstavljen vMostovih 1994.
Seminarji
Leta 2000 je društvo namenilo kar veliko
sredstev za internetno izobraževanje svojih
članov. Pripravilo je osem osemurnih tečajev o
uporabi interneta, ki so bili za člane brezplač¬
ni. Vodila jih je članica društva Katja Benevol
Gabrijelčič. Zanimanje zanje je bilo izredno ve¬
liko. Obsegali so seznanjanje z upravljanjem
elektronske pošte in osnovami delovanja sple¬
ta, spoznavanje imenikov in iskalnikov, pre¬
vajalskih dveri, zbirk slovarjev in glosarjev ter
uporabo boolovih operatorjev v grafični in be¬
sedni različici.
Člani takratnega upravnega odbora so me¬
nili, da mora društvo nadaljevati vlaganje v
izobraževanje in izpopolnjevanje znanja svo¬
jih članov, saj je to ena njegovih temeljnih na¬
log. Jeseni leta 2001 je tako sledila prva sezona
bolj ali manj rednih seminarjev. Namenjeni so
predvsem članom društva in so zanje brezplač¬
ni. Od letošnje jeseni se bodo brezplačno ude¬
leževali seminarjev še študenti Filozofske fa¬
kultete v Ljubljani - Oddelka za prevajalstvo,
če plačajo kotizacijo, pa se jih lahko udeležijo
tudi drugi prevajalci. Za organiziranje semi¬
narjev je bila sprva odgovorna članica društva
in takrat tudi članica upravnega odbora Nada
Vukadinovič. Organizirala je prvih sedem se-
103
Nada Primožič Mostovi XXXIX, št. i, 2005,103-107
minarjev, potem pa je zaradi njene preobreme¬
njenosti to nalogo prevzelo tajništvo društva.
Do sedaj je bilo organiziranih 28 seminarjev.
Zaradi velikega zanimanja je bilo nekaj semi¬
narjev tudi ponovljenih.
2001/2002
1. AlanMcConnell Duff: Delicate Matters - De-
aling with difficulties in Official Correspon-
dence
2. Šarolta Godnič Vičič: Konkordance za začet¬
nike (+1 ponovitev)
3. Marta Kocjan - Barle: Novi slovenski pravo¬
pis
4. Stanislav Klinar: Pasti slovenščine
5. Jaroslav Lajovic: VVordFast (+ 2 ponovitvi)
6. Manica Lipec: Poslovna in protokolarna an¬
gleščina
2002/2003
1. Ksenija Leban: Uvod v poslovno tolmačenje
(+1 ponovitev)
2. Marina Einspieler: Vaje iz prevajanja pra¬
vnih besedil v nemščini
3. Stanislav Klinar: Prevajalsko popoldne
4. Lidija Šega: Predstavitev podjetja in letno
poročilo v angleščini
5. Alan McConnell Duff: Language Editing in
English
2003/2004
1. Neža Rojko: Uvod v nego glasu in kulturo
govora (+1 ponovitev)
2. Doris Debenjak: Prevajanje iz nemškega v
slovenski jezik in obratno
3. David Limon: Promotional Texts in Slovene
and English
4. Marina Einspieler: Sodni in upravni postop¬
ki v Avstriji in Nemčiji
5. Alan McConnell Duff: Style & Register in
English (with reference to Slovene-English
translation)
6. Paul McGuiness: Technical Writing in En¬
glish
7. Neža Rojko: Nega glasu in kultura govora (+
1 ponovitev)
8. Lidija Šega: Synonyms and near synonyms -
are they really?
9. Sandro Paolucci: Italijanska poslovna kore¬
spondenca
2004/2005
1. Irena Androjna: Slogovna ustreznost besedil
v slovenskemjeziku
2. Breda Zužič Žerjal: Terminologija Evropske
unije v francoščini
3. Lidija Šega: Poimenovanja v slovenščini in
angleščini
4. Peter Holozan in Miro Romih: Amebisova
računalniška orodja za pomoč pri prevaja¬
nju
5. Marina Einspieler: Sodni postopki v Avstriji
in Nemčiji
6. Jean McCollister: Principles of Plain English
7. Sandro Paolucci: Izrazje EU v italijanščini
8. Florence Gacoin Marks: Prevajanje v fran¬
coščino
Internet
DZTPS-info
Leta 2001 je bil v društvu uveden elektronski
poštni seznam z naslovom DZTPS info@yaho-
ogroups.com, vanj pa so bili vključeni vsi člani
društva, ki so imeli elektronski naslov. Seznam
naj bi omogočil, da bi samo člani imeli dostop
do nekaterih informacij in podatkov, kot so na
primer ponudbe za delo, obvestila o novi pre¬
vajalski literaturi na spletnih straneh, obvesti¬
la o prevajalskih seminarjih in drugih preva¬
jalskih dogodkih, ki jih ne organizira DZTPS.
Namenjen naj bi bil tudi komunikaciji, med sa¬
mimi člani in med člani in društveno pisarno.
Komunikacija sicer ni zaživela tako, kot je bilo
pričakovati, povsem nepričakovan in presenet-
ljiv pa je bil tudi odziv številnih članov, ki so se
množično izpisovali s seznama. Izkazalo se je,
da večina ni poznala ali odobravala takega na¬
čina komuniciranja v društvu, zato danes šteje
seznam le 290 članov, kar je slaba polovica čla¬
nov društva. Ob tem je zgovoren tudi podatek,
da kar 161 članov društva še vedno nima elek¬
tronskega naslova.
http://www.essex.ac.uk/linguistics/clmt/MT-
book/HTML/book.html
104
Mostovi 2005 45 let DZTPS
Nova domena
Spomladi 2005 je društvo registriralo novo
domeno dztps.si namesto prejšnje, drustvo-
ztps.si, ki bo sicer ostala v uporabi do apri¬
la 2006. Novi naslov spletne strani društva je
www.dztps.si. spremenili pa so se tudi naslovi
elektronske pošte.
Iskalnik po članih
Naročniki prevajalskih storitev vse pogoste¬
je uporabljajo iskalnik po članih, ki je objavljen
na spletnih straneh društva. Ker se je za ime¬
nik članov društva zanimalo tudi vse več na¬
ročnikov iz tujine, je od jeseni 2004 na spletnih
straneh društva objavljena še angleška različi¬
ca iskalnika.
Statut
V zadnjih petih letih je bil statut društva
dvakrat spremenjen. Prvič je šlo za vsebinska
vprašanja in dopolnitve glede dejavnosti dru¬
štva, drugič pa bolj za spremembe praktične
narave, ki poenostavljajo delovanje društva
oziroma njegovih organov.
Kodeks
Štiriindvajsetega februarja 2005 je upra¬
vni odbor društva sprejel Kodeks prevajalske
etike, ki povzema vse glavne določbe doku¬
menta The Translator's Charter Mednarodne¬
ga združenja prevajalcev (FIT). Charter je bil
prvič potrjen na kongresu FIT-a leta 1963 v Du¬
brovniku, dopolnjena različica pa leta 1994 na
kongresu v Oslu. DZTPS, ki je od leta 1993 red¬
ni polnopravni član FIT-a, se s sprejetjem tega
Kodeksa v imenu vseh svojih članov zavezuje
k spoštovanju mednarodno uveljavljenih norm
Prevajalske etike ter uveljavljanju pravic pre¬
vajalcev, ki izhajajo iz tega dokumenta. Kodeks
je objavljen na spletni strani društva.
FIT (International Federation of
Translators)
Novembra 2003 se je Olga Shrestha, kot pred¬
sednica društva, udeležila strokovnega sreča¬
nja ob 50-letnici obstoja Mednarodnega zdru¬
ženja prevajalcev FIT, katerega polnopravni
član je tudi DZTPS. Konferenco so moralno in
materialno močno podprle tri norveške orga¬
nizacije (KOPINOR, Norwegian Reproduction
Rights Organization, Norwegian Association
of Non-fiction VVriters in Norvegian Associa¬
tion of Literary Translators), kar je omogočilo
delno kritje stroškov kotizacije predstavnikom
organizacij, članic FIT-a, tudi predstavnici na¬
šega društva.
Osrednji temi konference sta bili:
• avtorske pravice pri prevodu oziroma zašči¬
ta teh pravic
Predstavljeni so bili pregled dejavnosti
FIT-a na tem področju v zadnjih 50 letih in
pravni, tehnični, moralni ter drugi vidiki te
problematike. Poglavitno vprašanje je bilo,
kako - če je to sploh mogoče - v času hitre¬
ga razvoja tehnologij prenosa podatkov prek
različnih medijev, možnosti razmnoževanja,
interneta itd. zaščititi avtorske pravice pre¬
voda, predvsem pa, kako te pravice dejan¬
sko uveljavljati.
• pravice prevajalcev
Obravnavana so bila različna vprašanja,
kot so uveljavljanje evropskega prevajalske¬
ga standarda CEN, pravni vidiki prevajanja,
prevajanje v EU, 50 let sodelovanja med FIT-
om in organizacijo Unesco pa vse do zelo
splošne predstavitve zgodovine prevajanja.
Če je FIT nekakšen mastodont, ki se le težko
prilagaja hitremu tempu razvoja prevajalskega
poklica in reševanju vprašanj v zvezi s tem, pa
prav zaradi svoje velikosti in mednarodne uve¬
ljavljenosti lahko bistveno prispeva k reševa¬
nju globalnih problemov, kot so avtorsko pra¬
vo pri prevajanju, status prevajalskega poklica
ipd., in zato člani (tj. združenja prevajalcev, ki
so člani te mednarodne organizacije) pričaku¬
jejo, da se FIT te svoje vloge zaveda in jemlje ta
pričakovanja kot svojo obveznost. Navsezad¬
nje le tako lahko upraviči ne tako skromno čla-
105
Nada Primožič Mostovi XXXIX, št. i, 2005,103-107
narino, ki jo zaračunava članom, s tem pa tudi
svoj obstoj.
Izkaznice za prevajalce in
tolmače
Novost, ki jo je nedavno ponudil FIT, so
mednarodno priznane izkaznice za prevajal¬
ce in tolmače, člane prevajalskih združenj, ki
so člani FIT-a. Prve izkaznice so bile na voljo
že avgusta 2005, ko je potekal kongres FIT-a
v Tampereju na Finskem. Za izkaznico z ve¬
ljavnostjo dveh let, ki se bo izdala na željo in
stroške posameznega člana, bo treba odšte¬
ti 25 USD. Člani društva bodo lahko zaprosili
za izkaznico z obrazcem, ki ga mora potrditi
DZTPS. O podrobnostih bodo posebej obveš¬
čeni.
Mostovi
Strokovno glasilo Mostovi je nedvomno še
vedno paradni konj društva. Do leta 2001 je
bil glavni urednikMostovMiran Željko, nato je
uredniške naloge prevzela Mojca M. Hočevar.
Glasilo ohranja kakovostno raven in je vse bolj
priljubljeno med člani društva, ki ga prejema¬
jo brezplačno, vse pogosteje pa po njem pov¬
prašujejo tudi drugi prevajalci. Prav tako iz
leta v leto narašča število izvodov, podarjenih
univerzitetnim knjižnicam v Sloveniji in tujini.
Povzetki člankov se objavljajo na spletnih stra¬
neh društva.
Bilten
Za Bilten, ki je namenjen izključno obveš¬
čanju članov društva, v glavnem skrbijo čla¬
ni upravnega odbora društva. Izide enkrat na
leto, leta 2001 pa sta izšli dve številki. Ena od
teh je bila objavljena v elektronski obliki na
spletnih straneh društva z namenom, da bi
prihranili pri stroških razmnoževanja in raz¬
pošiljanja. Samo člani, ki niso imeli elektron¬
skega naslova oziroma dostopa do spleta, so
prejeli natisnjen Bilten. Leta 2001 je bilo teh
malo manj kot polovica. Rešitev pa žal ni na¬
letela na odobravanje članov, natisniti in po¬
slati je bilo treba še toliko Biltenov, da se je
predvideni prihranek več kot prepolovil. Vsi
naslednji Bilteni so bili natisnjeni in poslani
vsem članom društva.
Društveni prostori
Zadnjih pet let poteka postopna obnova dru¬
štvenih prostorov. Začelo se je z napeljavo cen¬
tralnega ogrevanja in zamenjavo oken, po dru¬
gem vlomu v društvene prostore, leta 2003,
pa je bila nujna namestitev rešetk na okna in
vgradnja protivlomnih vhodnih vrat. Sledili so
obnova električne napeljave, barvanje vrat in
pleskanje. S tem se je končala obnova pisarn,
ostanejo pa še pomožni prostori, sanitarije in
prostor za arhiv, ki ga je društvo leta 2001 do¬
bilo v trajno uporabo.
Prevajalski servis in delovanje
društvene pisarne
Leta 2000 je društvo dobilo novo tajnico,
po upokojitvi fakturistke in računovodkinje
leta 2002 pa tudi novo fakturistko. Računo¬
vodstvo oziroma vodenje knjig je prevzel zu¬
nanji računovodski servis, vsa druga dela in
naloge so bila razdeljena med obe zaposle¬
ni delavki. Z zmanjšanjem števila zaposlenih
so se znižali stroški, zato je društvo članom
znižalo provizijo za storitve fakturiranja za
20 odstotkov, v skladu z novo zakonodajo pa
jim nudi tudi brezplačno vodenje poslovnih
knjig. V ta namen, pa tudi zaradi potrebnih
sprememb in dopolnitev računalniških pro¬
gramov, je društvo postopoma posodobilo
računalniško opremo. Za specifične potrebe
društva je bil izdelan nov računalniški pro¬
gram za vodenje registra članov društva, nov
program za prefakturiranje prevajalskih sto¬
ritev, dopolnjen pa je bil tudi program za ra¬
čunovodstvo oziroma za vodenje poslovnih
knjig. Nabavljeni so bili zmogljivejši računal¬
niki in vzpostavljena je bila mrežna poveza¬
va med njimi.
106
Mostovi 2005 45 let DZTPS
Družabna dejavnost
Čeprav je že kazalo, da bo družabna dejav¬
nost društva počasi zamrla ob vsesplošnem po¬
manjkanju časa in raznih novih oblikah virtu¬
alnega druženja prevajalcev, se zadnja leta vse
več članov udeležuje izletov, srečanj ob novem
letu in drugih srečanj, ki jih pripravlja društvo.
V zadnjih petih letih je društvo organiziralo se¬
dem izletov, ki se jih je udeležilo skupaj 487 čla¬
nov. Povsem pa je upadlo zanimanje za pikni¬
ke, saj se ga je še leta 2001 udeležilo 71 članov,
že naslednje leto pa je piknik odpadel, ker je
bilo le 19 prijav.
Knjižnica društva
Od jeseni 2000 do marca 2001 je potekala
ureditev knjižnice v društvu. Katalogiziranih
je bilo 1158 enot, klasificiranih na 35 vsebin¬
skih področij, v skladu s specifikami specialne
knjižnice. Izdelan je bil tudi računalniški pro¬
gram za vodenje knjižnice, vendar knjižnica ni
zaživela. Izposoje je bilo v vsem tem času za¬
nemarljivo malo. Nad listanjem po slovarjih in
glosarjih so prevladale elektronske oblike slo¬
varjev, glosarjev in drugih virov, dostopnih na
internetu, zato so člani upravnega odbora dru¬
štva soglašali, da se nabava novih knjig za zdaj
ustavi.
107