J. Slemec: Loveva poroka. Anton Medved: Spoznanje.
Loveva poroka.
hoji na gori lovec mlad, V dolino se ozira; Z desnico brie si solze, Levico v puko vpira.
Krog njega cvet in ptiji spev, Nad njim je nebes jasni; Obdaje skalnih ga vrhov Planinski pas prekrasni.
S eri pozdravlja ga sladko Brhka planinska roa; Z doline glas zvona zvoni, Mu mlado lice boa.
Veselo poje jasni zvon, K poroki se oglaa; A lovcu gori vrh skalin Najslaja nada vgaa.
Pred rtvenikom sveenik Do smrti dva poroa; Nevesti mladi enin lep Srce gorko izroa.
Oko nevesti se smeji
In lice rdi cvetoe;
Vsa druba njo se veseli,
A lovec gori joe.
Saj njemu segla je v roke In njemu obljubila, Zdaj gre pa z drugim iz cerkve In nanj je pozabila.
Stoji na gori lovec mlad, Na puko se opira, In v rni gozd in v sivo pe Zamiljen se ozira.
Zjasni se mrano mu oko, Krepko v goro zavrisne, In vbere lice si mlado, Na srce puko stisne.
Planina sojna, tvoj sem, tvoj, S teboj se bom zasnubil, Poroil danes se s teboj, Do groba bom te ljubil.
Ti zvesta puka risana Bo naju poroila, In o ljubezni stalnih src V dolino bo zvonila.
e alost sela bo v srce, Pa se bo ti ozvala, In za kozo in za srno Bo bledo smrt pognala.
S teboj uival bom vesel Planinske slasti tajne, , Planina pa povesti vmes Bo pravila mi bajne.
Ni mar mi ve dolinski svet, Ni deva mar nezvesta; Ti skalna mi planina si Najkrasneja nevesta.
Z gore v goro pa dan za dnem Glase se strelov poki, Kot gorska pesem v dol done O lovevi poroki.
J. Slemec.
Spoznanj e.
o letih sem dolgih se vrnil domov, Duha utrudilo je to potovanje. Pokoja ne daje ni rodni mi krov, Ker sabo prinesel sem bridko spoznanje.
Spoznanje, ki vse mi ivljenje greni, Odganja mi spanec in duo pretresa: Uprta so vsem na telesa oi, Zato sem povsodi le videl telesa.
Anton Medved.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si