v	Pmmmmnm iimunm 1 0in.	Pciifnina pütfalfraftau
Štet, 72*	f EjuhSianš, v i^edello 22* aprila 1§23,	leto L
mmmm	mmmm
in	IMIII -l-—'■ -TT .. ..■MII lil ,-T——Lur--l
Oglasi po tarifu. Sprejemalo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem na] se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem (ek. uradu št 13.238.
izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondelike Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din K*—, po pošti Din 12*~, inozemstvo Din 20*-
Uredništvo: Woffova ulica št 1/L — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-LJubiJana*. Upravnišfvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44.


Kralj poveril sestavo nove vlade
g. Pašifti.
Razpoloženje preti demokratom. — klerikalci In kriza.
Treba se je odloStl...
Svojčas so» »Slovenec«, kakor tudi drugi listi slovenske ljudske stranke, pisali, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en namd Takih trditev bi bilo mogoče v dotičnih listih zbrati jako mnogo. Sedaj •pa pišejo že nekaj časa zelo odločno, da täso ett, ampak trije narodu
Eno in drugo je nemogoče. Treba se le odločiti za eno ali za drugo. S tem pa seveda prevzeti vse posledice.
Ako smo en narod, imamo pravico zahtevati popolno enakopravnost. Vsak mora v državi veljati po svoji sposobnosti in zmožnosti. Med Slovencem, Hrvatom In Srbom vlada pribižno tako razmerje, kakor med prebivalcem Pi-kardije, Anjou in Qascogne. Srbska zga™ dovina je naša, naša kultura srbska. Ako smo torej en narod, mora vladati popolna enakopravnost.
Ako smo trjje različni narodi, potem nastane vprašanje: Na čegavl strani so se bojevali Slovenci in Hrvati med vojno. Mirovna konferenca je sklenila svoje odločitve na podlagi mišljenja, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, kakor so to takrat v resnici zatrjevali vsi Slovenci in Hrvati. Ako bi büi zastopniki Slovencev in Hrvatov pred mirovno konferenco prišli z izjavo, da niso en, ampak da so trije narodi, potem bi bila tudi odločitev padla čisto drugače. V tem slučaju bi se büo vprašalo:
Na čegavl strani so bili Slovenci in Hrvatje med vojno?
Nevtralni niso bili, to je gotovo, ker uevtralni niso mogli biti. Ce niso büi s Srbi, so bili na strani centralnih držav» Tako je bilo tudi v resnici, samo da se j« ob času mirovnih dogodkov to prikrivalo in lagalo. Lagali so Slovenci in Hrvatje, a Srbi so pri tem iaganju z vso močjo pomagali Pred mirovnimi sodniki se je ne samo na vse načine dokazovalo, da so Slovenci in Hrvati isti narod s Srbi, ampak tudi da so med voino stali na strani Srbov. Italijani so ^cer dokazovali nasprotno, ter so za svoje trditve navajali mnogo dokazov. Madiarjev in Nemcev, kot premagancev, niso pustili k mirovnim pogajanjem. Vkljub protivljenju Italijanov se je posrečilo prepričati mirovne sodnike, da so Slovenci, Srbi in Hrvati en in isti narod, samo z različno politično preteklostjo, in da so med svetovno vojno stali o& strani antante. Sedaj pa, štiri leta po osnovanju skupne države, prično Slovenci in Hrvatje trditi protivno, kar se je trdilo takrat in trde, da je res ono, tar so trdili Italijani. »Slovenec* piše sedaj ravno protivno od onega, kar je navdušeno zatrjeval pred nedolgim časom.
Če smo torej različni narodi, na če-gavi strani so stali Slovenci in. Hrvatje med vojno?.
Borili so se na strani Avstrije, vo je sasuo. Onih malo Slovencev in Hrva-»v, M so delali nasprotno, je tako neznatno, da ne pridejo v poštev.
Mi smo torej trije različni narodi» aSovenei in Hrvati so se po ogromni ve-Sni boriti m strani Avstrije. Kar smo dokazovali pred mirovnimi sntinfoi je %šlo M. Resnico so govorili ItaljanL
Ce smo od Srbov različen narod, smo tudi nasproten narod — fc» je med vojno stal na nasprotni strani AJS smo teti narod in potem so nas Srbi osvobodili» kakor so Italijani osvobodili Trento is Francozi Loreno, ali pa smo od antante premaga» narod. Kakor hitro postavimo mi načelo, da smo od Srbov različen narod, postavijo lahka Srbi trditev, da smo od njih premagan narod.
V	tem slučaju pa veljajo za nas ona pravila, ki so se uveljavila za prema»-stance. Ako nismo isti narod s Srbi smo narodna manjšina, ki je bila dodeljena Srbiji, kakor so Cehom dali sudetske Nemce in Romunom erdeljske Madžare.
V	tem slnčaju pa imamo samo one pravice, ki nam pripadajo po sanžermenski mirovni pogodbi kot narodni manjšini.
Treba je torej definitivno odločiti: sir smo en narod in zahtevajmo enakopravnost, ali pa smo različen narod in sklicujmo se na senžermensko pogodbo, kakor Nemci.
Trditev, da smo se satni osvobodili, je ocividna laž. Dokler smo büi pod Avstrijo, se nismo mogii osvoboditi ker smo bili pod Asirija S trenotkom, ko ie Avstrija razpadla, se tudi nismo mogli ker smo avtomatično postali del avstrijske konkiirzne mase, s katero je svobodno razpolagala antanta.
Primera $ Čehi ne velja popolnoma
Cehi, kakor tudi Pollaki so med voi.
Beograd, 21. aprila. (B) Danes ob petih popoldne ie b3 pozvan na dvor g. Nikola Pašič, ki je doba od Nj. Vel kralja mandat za sestavo vlade, po možnosti koalicijske vlade. Po avdijen-d je prišel g. Pašič v predsedstvo vlade. kjer je zbranim ministrom poročal o situaciji
RAZPOLOŽENJE PROTI DEMOKRATOM.
Beograd, 21. aprila. (B) Včeraj dopoldne se je vršila v predsedstvu vlade ministrska konferenca, kateri so prisostvovali tudi poedini člani glavnega odbora radikalne stranke. Diskusija se je vodila o tem, po kateri poti je iti v reševanju krize, ali v smeri radikalno demokratske koalicije, ali pa v smeri homogene radikalne vlade. Popoldne je bil o. Pašič na dvoru. G. Pašič ni prišel v klub, četudi je ta imel sejo, do 7 in pol ure popoldne. Ker je v radikalni stranki zelo veliko razpoloženje proti koaliciji z demokrati, se more z gotovostjo pričakovati, da bo g. Pašič zelo hitro vrnil mandat, če bo ta omejen samo na koalicijsko vlado z demokrati. V radikalnem klubu se govori, da g. Pašl-ča ni treba sprejeti takega mandata. Velik del radikalnih poslancev, preti, da izstopi iz kluba, če se obnovi koalicija ravnotako pretijo tuđi Džemljetski postanci.
Beograd, 21, aprila, (Z) »Tribuna« poroča iz Sarajeva: V vseh radi« kalskth krogih v Sarajevu in v ostali Bosni se obsoja namera vlade, da stopi ponovno v koalicijo z demokrati Bosanski radikali so sporočili svojim poslancem v Beograd, naj ne pristanejo na koalicijo z demokrati pod nobenim pogojem. Bosanci hočejo homogeno ra-dikalsko vlado, ker mislijo, da se more samo na ta način najti izhod iz težke krize, ki jo država preživlja.
IZ SEJE RADIKALNEGA KLUBA.
Beograd, 21. aprila. (B) Na današnji seji radikalnega poslaniškega kluba se je nadaljevala diskusija o vprašanjih gospodarskega značaja. Klub je v pogledu prehrane pasivnih krajev v Bosni in Hercegovini odločil da zahteva od vlade» da se vse državne zaloge hrane v Bosni uporabijo za prehrano siromašnega prebivalstva, kateremu se bo ta hrana izdajala brez vsakega plačila. Za tem je predsednik kluba dr. Andrič spoznal šefa stranke g. Pašlča, ki ni prisostvoval tej seji ker je bil na kor.fe-i zenci ministrskega sveta. Na prihodnjih sejah radikalnega poslaniškega kluba se bo gotovo nadaljevala diskusija o prehrani pasivnih delov ostalih pokrajin.
DVOMLJIVA VEST.
I Beograd, 21. aprila. (Z) »Tribuna* poroča: Pri zaključku lista smo dobili vesi da pridejo jutri v Beograd novi delegati HRSS, ki bodo obnovili pogajanja z radikali in ki so pooblaščeni v vseh podrobnostih, da vodijo pogajanja in zaključijo sporazum. To Vest radikali dercentirajo.
MAKEDONSrvTjJUŠCl ZA RADIČA.
Sofija. 21. aprila, (Z) Včerajšnji »Dnevnik< piše o Radiču in pravi o [
Pravita konvencija
s Poljsko.
Beograd. 21. aprila. (B) Poljski delegati pridejo 24. aprila radi zaključenja konvencije med našo državo in Poljsko o Izročitvi krivcev po občem Pravu.
Beograd, 21. aprila. (Z) Mlnlstr-3rtvo zunanjih del je imenovalo dr. Jan-
pobili formalno priznanje od cele an-„ k da so narod za sebe. 2. da so ^ nar°d; 3. da je njihov »Na-roam odbor« njihova začasna vlada in predstavnik napram antanti. Slovenci in Hrvati pa niso nikdar dobili tega priznanja. t/e torej antanta Slovencev ni priznala kot prijateljski narod, je mogoče samo dvoje: ali so del srbskega naroda, Si* P& sovražen narod, ker nov-tralni tudi niso bili
Torej, ali enakopravnost ali pa pravo narodnih manjšin, kakor za Nemce is Madžare. Dragega ni!
Sicer pa naj bi zagovorniki trditve, d* smo razdeljeni na tri. narode, otigo.
njem, da je Pašiču preprečil izvršitev načrta o srbski hegemoniji na Balkanu, in da bo zgodovina zabeležila Radičevo zborovanje v Zagrebu, kakor tudi manifestacije makedonstvujuščih dne 16 t. m. List pozdravlja Radičevo izjavo, da bo pri prihodnjih volitvah kandidiral od Prilepa pa do Maribora in od Kotora do Soluna ter pravi da bodo prestopili makedonski patrijoti trumoma v Radičev tabor, ker Radič pomeni borbo Slovanstva za svobodo na Balkanu.
STALIŠČE KLERIKALCEV.
Beograd, 21. aprila. (Z) »Politika« poroča: Klerikalci so bili do včeraj zelo nezadovoljni dokler niso bili njihovi predstavniki pozvani na dvor na posvetovanje. Posebno so bili v skrbeh vsled tega, ker se je bila raznesla vest da jih kralj sploh ne bo vabil. Srditi so bili tudi vsled tega, ker so bili zemljo-radniki povabljeni pred njimi To so smatrali klerikalci za omalovaževanje in izjavili da je njihovo nadalnje bivanje v Beogradu odveč. Dr. Korošec se ie pripravljal, da sinoči odpotuje, med tem pa je včeraj popoldne dobil poziv, da pride na dvor. V avdijend, ki je tra-?aia od 12. do 1. ure, je Korošec seznanil ki ono z nazori jugoslovenskega kluba in s pogajanji, ki so se vodila v Zagrebu, kakor tudi o težkih razmerah» v ka-teiih se nahaja Slovenija.
Beograd, 21. aprila. (B) Včeraj popoldne je imel svojo sejo klub poslancev muslimanov iz grupe dr. Spahe. Tej seji je prisostvoval tudi šef klerikalne stranke dr. Anton Korošec.
Beograd, 21. aprila. (B) Včeraj popoldne se je vršila v klerikalnem klubu seja, na kateri je poročal dr. Korošec o svoji avdijenci na dvoru.
Beograd, 21. aprila. (B) Šef klerikalne stranke dr. Korošec odpotuje zvečer z brzovlakom v Ljubljano.
NERESNIČNA TRDITEV.
Beograd» 21. aprila- (B) »Politika« od 18. t m. piše pod naslovom »Po incidentu v Zemanu« med drugim tudi sledeče: Dr. Hrastnica je pri tej priliki obdolžil napada radikalno srbsko omladino, za katero je trdil, da je vprašala že pred nekaj dnevi ministrstvo, Če sme napasti one muslimanske poslance, ki so v Zemunu. Ministrstvo je dalo tako nejasen odgovor, da so omladinci smatrali da jim je dovoljeno storiti vse, kar hočejo. Kabinet ministrstva za notranja dela je, ne oziraje se na to, ali je dr. Hrastnica to in tako trdil samo na ono, kar je omenjeno v naslovu, izjavilo, da se ni nihče obrnil na ministrstvo za notranja dela in prosil takega ali podobnega privoljenja, a še manj, da je to privoljenje dobil v obliki kakega nejasnega ali pozitivnega odgovora.
PO DOGODKIH V ŠAGUDOVCU.
Zagreb, 21. aprila. (Z) Načelnik javne varnosti g. Živojin Lazič je odpotoval po odredbi ministrstva del v Zagreb radi znanega krvavega spopada v Šagudovcu pri DoL StubicL Odptoval bo na lice mesta, da, povede preiskavo.
ka Babnika, predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani in univerzitetnega profesorja Arangjelovlča za rrša delegata za pogajanja s Poljsko za sklepanje konvencije o vzajemni jx>rnoči v sodnih stvareh. Kot poljski delegat je določen i>oljski poslanik na našem dvoru g. Okenski Konferenca se bo vršila v Beogradu-
vorili na vprašanja, ki so se ie večkrat stavila:
1.	Kam prištevate one južne Slo vene, katerih ni mogoče prišteti ne Slovencem, ne Hrvatom» »e Srbom? — Kakšne narodnosti Je na primer dr. Mehmed Spaho?
2.	Kje hočete potegniti mejo med Srbi Hrvati in Slovenci? Po kakšnih kriterijih jih hočete razdeliti?
Ako rečeš: Južni Sloveni se dele na Srbe, Hrvate in Slovence, je ravnotako, kakor če bi rekel: Nemci se dele na Pruse, Hanoverance ih Wirtemberzane.
LA
Separacijski problem in bodočnost
Evrope.
L o n 'd o n, 21'. aprila. (K) Lord Grey Je opozarjal včeraj v zgornji zbornici ob priliki debate glede reparacijskega vprašanja na težek položaj Francije. Dejstvo, da tlačijo Francijo In Nemčijo zaradi zasedbe Poruhrja težka plačila, ne pospešuje reparacijskega vprašanja. Upati je, da bosta obe državi vendarle uvideli, kaj bi pomenilo nadaljevanje tega položaja, namreč to. da bo Nemčija mogla vedno manj plačati, Francija pa vedno manj prejemati Nemška izjava, da si Nemčija ne more pomagati, za kar so najboljši dokaz dogodki v Poruhrju, je za ta čas resnična, toda pri tako čvrstem narodu, kakor Je nemški, bi moglo vprašanje varnosti v teku 10 do 20 let za Francijo vzbujati bojazen. Poruhr-ska politika Francije ne nudi nobene varnosti za prihodnost ampak vzbuja misel na revanžo in bo Nemčija vedno
bolj in bolj silila v to, da išče zvezo t Rusijo. Noben narod v Evropi ne more trajno računati na varnost, ako ta varnost ni vsem v prid. Prave varnosti ža bodočnost ne bo, ako Nemčija ne bu sprejeta med člane društva narodov in ako ne pride do sporazuma s Francijo. (W>
Glej članek našega stalnega pariškega dopisnika »Pred zapadno-evropskim sporazumom* na drugi strani in kritiko Lloyd Georgea o Društvu narodov v prilogi. Ured,
ODKLONJEN ZAKON O PREPOVEDI ALKOHOLNIH PIJAČ.
London, 21. aprila. (K) Spodnja zbornica je načrt zakona o prepovedi alkoholnih pijač v Angliji odklonila a 236 proti 14 glasovi (W)
Rusija in lausannska konferenca.
London, 21. aprila. (Z) Kakor javlja »Morningpost«, je koncentrirala ruska vlada svoje čete na besarabski meji, da bi na ta način vršila pritisk na potek lausannske konference. Romun-
ska vlada je o tem obvestila beograjsko, praško in varšavsko vlado. (Glej v prilogi »Orijentski problem iz lau-sannske konference. UrecL)
Ansleško-ruski odnoisji.
London, 21. aprila, (K) Kakor poroča »Daüy Herald«, je poslal glavni agitator delavske stranke Hender-son ministrskemu predsedniku Bonar Lawu pismo, v katerem pravi, da je delavska stranka mnenja, da bo pre-kinjenje trgovskih odnošajev z Rusijo vplivalo ovirajoče na razvoj mednarodne trgovine. Ministrski predsednik Bonar Law se je v svojem odgovoru pozival na odgovor, ki ga je bil na ena-» ko vprašanje dal že državni podtajnik
za zunanja dela Mac NeiG v spodaU zbornici, da vprašanje preklnjenja trgovskih odnošajev med Rusijo in Anglijo še ni dospelo pred kabinet da so pa 1. zadržanje sovjetske vlade proti duhovništvu, 2. način in vsebina poročil sovjetske vlade angleški vladi In 3. zasega angleških ribiških čolnov žeto resne zadeve. Ako bo angleška vlada prisUjena v kako akcijo, bo to sporočila Spodnji zbornici
Mariborski občinski svet.
Kakor smo že včeraj poročali, se Je vsled incidenta med dr. Reismannom in občinskim svetnikom Zebotom včerajšnja občinska seja nadaljevala kot tajna seja. Po izpraznitvi galerije se je proglasila seja zopet za javno.
Župan se je v svojem poročilu uvodoma sperainjal umrlih dveh občinskih odborniov gg. Postraka in dr. Verstovška. Spominu pokojnikov so odborniki stoje zaklicali trikratni slava. Predlog občinskega svetnika dr. Leskovarja (SLS) naj bi se zapisniki občinske seje čitali v vsem obsegu, ker so baje pomanjkljivi je bil odklonjen. Dr, Leskovar je v nadaljnjih izjavah pobijal očitke občinskega svetnika Bahn n a, da bi bil ta odločal o tožbah občine in da bi bil vsled nepotrebnih pravd obrernenü mestno gospodarstvo. Predlaga preiskavo zadeve potom posebne komisije. Bahun je odvrnil, da je ugotovitev njegovih očitkov stvar sodišča, pri katerem je zaradi Leskovarjevega ravnanja vložena tožba. Strinja se z izvolitvijo posebne komisije. V komisijo so bili izvoljeni: dr. jerovšek, dr. Sernec, dr. Rostohar ia O z in e c.
Nato je poročal župan, da je pravoslavna cerkvena občina zaprosila mestni magistrat za prepustitev minoritske cerkve, ki bi se naj preuredila v pravoslavno cerkev. Župan je priporočal ugodno rešitev prošnje, ako se sklene z vojaškim erarjem kupnoprodajna pogodba, v smislu katere bi prešla omenjena cerkev, ki služi sedaj kot vojaško skladišče, v last občine.
Za pravni odsek poroča dr. Mul-Iey o izpremembi pravil mestne hranilnice, ki naj bi omogočila hranilnici tudi dovoljevanje kreditov na tekoči račun. Dr. Leskovar predlaga, naj se pred sklepanjem poroča o vseh treh točkah, ki jih vsebuje dnevni red glede mestne hranilnice. Predlog se sprejme, nakar poroča dr. Mulley, da je pokrajinska uprava zavrnila spremembo pravil mestne hranilnice, ki bi dajala mestni občini več vpliva na poslovanje mestne hranilnice in to z utemeljitvijo, da je za to Izpremembo upravičen le upravni odbor mestne hranilnice, na katerega pokrajinska uprava ne more vplivati. Dr Leskovar je predlagal vsled tega, naj se tod! o$ta!! dve točH edirio*
M a r i b o r, 21. aprila.
nita, dokler upravni odbor ne ugodi zahtevi mestne občine o izpremembi pravil Predlog je bil z vsemi proti glasovom SLS-kluba odklonjen, nakar $e je odbrila izprememba pravil glede dovoljevanja kreditov na tekoči račun. Nato se je sprejel z vsemi protiglasovom SLS-kluba županov predlog, ki meri na to, da se doseže izprememba pravil mestne hranilnice. Glede garancijskega pisma Jadranske banke na 611.000 K, ki jih je svojčas plačala banka v imenu občine, se sklene, da se občina pridruži tožbi.
Državno žensko učiteljišče Je zaprosilo za dovoljenje uporabe dekliške šole v Cankarjevi ulici v vadniške svrhe učiteljišča. Prošnja je bilo po daljši debati odklonjena z glasovi socijalnih demokratov in klerikalcev. Po ureditvi nekaterih manjših zadev je bila seja zaključena in se nadaljuje v sredo 25. aprla
izgon Madžarov Iz
Bukarešta, 21. aprila. (Ž) Kal vinski župnik Bokor se mora zagovarjati pred vojnim sodiščem zaradi razžaljen ja veličanstva. Iz Ciuja je büo iz gnanih 1500 Madžarov, ker si niso pravočasno preskrbeli legitimacij o istovetnosti
Današnje prireditve.
V	Ljubljani;
Drama; ob 15. uri: »Kraljestvo dobrote in ljubezni«. Mladinska predstava. Prireditev gojencev »Mladinskega doma«. Izv.
Drama: ob 20. url: »Revizor« s Putja-to v naslovni vlogi in z gostom Markovičem v vlogi poglavarja. Izven.
Opera: »Janko ta Metka«. Izvea.
Kino Matica: »Junak pustinje«.
Kino Ideal: »Hiša groze«.
Kino Tivoli: »Velikomestni vampirji«.
V	Maribora:
Narodno gledališče: »Pri treb mladenkah«. Gostuje član ljubljanske opere tenorist g. Sowiiski. laven. (Kuponi).
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rim-[ skl cesti ta Leustek pri Zmajskem mostu.
j Ne pozabite
* 3«ff<ssfovenske Matice!
Pred zapadno-evropikini sporaziamom
Od našega stalnega pariškega dopisnika.'
Dr. KL P. Pariz, 17. aprila.
Grof de Saint - Auiaire, poslanik fran ooske republike na londonskem dvoru, je bil te dni po njegovem prihodu iz Pariza — sprejet pri angleškem ministrskem presedmkn. Čudno je, da listi o tem obisku niso prinesli nobenega poročila, dasiravno je izvedel Vaš dopisnik, da je bil v tem triurnem razgovoru med obema gospodoma pretresan ves kompleks vprašanj, ki so z Loucheur-jevim potovanjem v tako tesni zvezi. Kakor sem mogel doznati iz zanesljivega vira, je prišlo v mnogem oziru do zaenkratnega zaključka.
Natančne informacije iz večinoma zaintereseiranih krogov ne pripuščajo nobenega dvoma, da se nahajajo pogajanja že v nekakem predhodnem štadlju. To se je ugotovilo v razgovoru med Saint- Auiaire-jem in Bonar Lawom; üb tej priliki je angleški premijer natančno definiral stališče Velike Britanije. Ce bi hoteli med navedenim rezultatom in angleško - francosko formulo, češ, da se je vrinilo med Angleško in francosko tezo nekako protislovje, skonstruirati ekstrem, ne smemo prezirati dejstva, da je Poincare v svojem sobotnem govoru imel čisto specijalna vprašanja na umu. Po splošnem mnenju še obstoja sicer med angleškim in francosko - belgijskim naižiranjem precejšnja razlika, ki pa ne more več preprečiti uvoda v koristna pogajanja.
Načelne točke, v katerih so glavni interesenti dosegli popolno soglasje, bi se dale formulirati take:
.. 1. Težišče bodočih pogajanj temelji hä gospodarski podlagi. Francoska vlada je ponovno naglašala, da ne namerava anektirati nemškega ozemlja. Poin-c&re je k temu jasno dostavil, da zahteva Francija od Nemčije le plačilo repa-radjsklh vsot Ce danes zahtevajo pariški listi skrajne desnice »Porenjsko hi Poruhrsko državo« pod francoskim protektoratom, je temu pripisovati toliko resnosti, kakor da bi kak pangermanskl Bit zahteval vrnitev Alzacije in Lotarin-gije.
2. Nemčija jamči Franciji vojno sigurnost s posebno pogodbo. V Berlinu so že prišli do spoznanja, kako težka bi bila pogreška, če bi nadaljevali politiko ptiča noja. Francoski strah pred nemškim napadom je pač dejstvo in resna ovira evropskega miru. Pri raz-
pravi o »Covenantu« (v hotelu (CriHonJ je smela Francija upravičeno upati, da jo bo »garancijski pakt« rešil te mučne skrbi Amerika se je branila, to zavaro-valninsko pogodbo ratificirati in tako je dobila Anglija zopet proste rok». Z jamstvi, ki jih more nuditi Nemčija, ne da bi se s tem odpovedala svojim suverenim pravicam v Porenju, se tako v interesu splošnega miru zamaši nastala vrzel v versajski pogodbi ' 3. Francija se zadovolji z reparacij-sko vsoto, ki znaša po današnji vrednosti 26 milijard zlatih mark. S pametno in v načelu že sklenjeno ureditvijo vprašanja mednarodnih dolgov se bo dalo doseči da skupna vsota nemških plačil ne bo presegala 40 milijard zlatih mark. Gospod Bergmann Je ponudil že meseca januarja 31 milijard, vsled česar se more trditi, da bo v tem pogledu sporazum sklenjen brez večjih težav. Bolj komplicirano je vprašanje anuitet; nepoučeni javnosti je ta zadeva gotovo tuja. Finančno gospodarstvo Francije potrebuje nujno večjo vsoto denarnih sredstev. Nemčija pa seveda v sedanjem položaju ne more plačati večje vsote, ako se hoče ubraniti pred popolnim razsulom. V predlogu, ki ga je objavil »Daily Chro-nicle« in s katerim se strinjajo širši krogi tako v Angliji, kakor tudi v Franciji, so razdeljene anuitete na dobo 10 let, kar bi pri petodstotni obrestni meri znašalo letno 5.180 milijonov zlatih mark. Brezdvomno presega ta vsota sedanjo plačilno zmožnost Nemčije v precejšnji meri, ni pa gotovo, da-li bi bilo mednarodno tržišče sprejemljivo za posojilo v taki višini
4. Najtežavnejša in delikatnejša točka, izpraznitev Poruhrja, se je v zadnjih dnevih zjasnila v toliko, da Nemčija evakuacije francosko - belgijskih čet ne smatra kot predpogoj za razgovore, temveč kot posledico. Sicer pa je g. Poincare celo v svojih najostrejših govorih vedno povdaril, da služi zasedba samo garanciji in nobenemu drugemu cilju. Jasno je. da se bo pri sklepanju bodočih pogajanj zahtevana garancija brez odlaganja izcimila, ker ne gre za omejeno nemško - francosko, temveč za medkontinentalno pogodbo. Na tej pogodbi pa ni nezainteresirana nobena nacija. V tem ogromnem pomenu pa je za-popadena za Francijo učinkovitejša garancija, kakor bi jo Poruhrje moglo tudi s časom predstavljati.
Zapiski.
Skomine. »Jutro« je strašno bistroumno. Zadnje dni je poročalo, da g. Pašič cel dan ni bil pozvan na dvor. Pri tem pa namiguje na nekako spremembo v državni politiki. To je pobožna želja »Jutrovcev«, ki Izvira Iz zavisti in ljubosumnosti do mogočne radikalne stranke. Razumljivo je, da je'težko tistim, ki so štiri leta vozili državni voz prečanskih krajev in ga tudi zavozili in da skušajo sedaj potom Intrig, ki jih spuščalo v Javnost, spraviti se do oblasti. V svoji strankarski zagrizenosti in pohlepnosti po državni oblasti jim ni niti krona sveta.- Zavist ljubosumnost pohlep po vladi — pa naj trpe tudi državni Interesi, to Je karakterlstlkum naše demokratske gospode. Počasi gospodje, vt ste Imeli štiri leta prilike pokazati kaj znate, sedaj pa malo počakajte. Za vas Ima vremena.
Vseamerišk! kongres
in omejitev oboroževanja.
Washington^), aprila. (D) Večina vseameriškega kongresa je prepričana, da Je nemogoč sporazum v vprašanju omejitve oboroževanja, ki jo je zahtevala čilska republika. Kolumbijski delegati pa menijo, da se mora obramba malih narodov Izročiti varstvu podmor-nikov, zrakoplovov in strupenim plinom. Temu mnenju so se pridružili tudi paraguajski zastopniki, kakor tudi srednje ameriške države^
Solunsko vprašanje.
Mariborsko pismo
Atene, sredi aprila.
V zadnjem času se bavi grško časopisje kar najintenzivnejše z vprašanjem solunske svobodne cone. Zanimivo ie, da se je ravno v tem vprašanju razvila med atensJdm in solunskim časopisjem ljuta novinarska kampanja. To kampanjo je vodila predvsem »Makedonia«. Treznejši organi, kakor »L Opinion«, so sicer uspešno pobijali tezo protijugoslo-venskega časopisja, kljub temu pa je ostalo v grškem javnem mnenju še dovolj predsodkov o takozvani »svobodni coni« Grške, ter med zahtevano Jugo» slovensko cono. Politični direktor lista »L Opinion« je to kampanjo usmeril v treznejšo strugo s tem, da je točno izjavil, kako si predstavite bodoči trgovsko - politični aranžman v solunski luki. Zahteval se je z grške strani ne morda kak globlji poizkus spremembe političnega statuta solunskega mesta, marveč režim svobodnega mesta. Zdi se, da je ta argumentacija grškega časopisja le nekakšna finta, ki naj bi prikrila prave namene. Kot dokaz za svoje trditve navajajo grški listi razne primere, povdar-jajoč, da svobodnih mest v pravem pomenu besede ni več na svetil, saj je pristal celo Hamburg igrati svojo neodvisno vlogo. Mnenje teh krogov gre za tem, da Solim ni mesto, ki bi moglo živeti v neki neodvisnosti. Makedonija da je ono zaledje, in sicer neizkoriščano zaledje Soluna, ki bi v slučaju, da se proglasi mesto kot svobodno, ostalo neizkoriščeno. S tem plitvim argumentom, ki je — mimogrede omenjeno — bolj pol. narave, skušajo gotovi atenski krogi potom novinarske propagande uveriti ljudstvo v solunskem območju o škodljivosti priznam) koristnega projekta dveh con.
Pred dobrim tednom dni je naš minister in poslanik na grškem dvoru g. Živojin Balugdžlč, v tej zadevi interveniral pri g. Lagudaklsu, načelniku grškega zunanjega ministrstva. G. Balugdžlč je ob tej priliki izjavil, da upa uveriti grške merodajne činitelje o legitimnosti
Amerikansko časopisja
Amerikansko časopisje se predvsem zanima za novice, za »news«, kakor jih tam imenujejo. Ko so prihajale prve dni novice o zasedbi Poruhrja, so jih priobčevali časopisi na prvi strani z debelo tiskanimi naslovi Ker pa stvar že traja tedne In mesece, ni več nova, torej za Amerikanca ni več zanimiva. Zato se poročila o Poruhrlu ne tiskajo več na prvi strani jn tudi ne več z velikanskimi naslovt Kriza, od katere zavisi bodočnost sveta, neha biti važna, ko se začne logično in korakoma razvijati —. če bi verjeli optiki amerikanskih stavcev.
Amerikance ne čita vedno pazilo svojega časopisja, tudi če je Človek, ki zavzema važno mesto. Sicer so pa depeše amerikanskih dopisnikov vse preveč senzacijske fn so večkrat naravnost na otroški način katastrofalno pobarvane, tako da dajejo konfuzno Idejo o položaju in dejstvih. Razpravljati n. pr. o gospodarskih vzrokih in posledicah poruhrske akcije, na to ne misli skoraj noben amerikanski poročevalec. In tako ni čuda, da Je premnogo Amerikancev, celo v trgovskem središču v New Yorku, ki jim francosko-nemško vprašanje ni popolnoma jasno.
Splošno je mnenje dnevnikov in revij Zedinjenih držav Francozom naklonjeno.
našega stališča. Kakor znano zahteva naša vlada poleg grške svobodne cone posebno jugoslovansko svobodno cono. Proti temu se upirajo izvestni politični krogi, ki so se bali gospodarske okrepitve naše države v Egejskem morju. Zanimivo je tudi, da se je solunska trgovska zbornica, ki je spočetka gojila največ nezaupljivosti proti prvotnemu projektu, sedaj že precej umirila, njen delegat Makris je po svojem povratku iz Atene celo povdaril, da se more smatrati vprašanje svobodne cone že kot rešeno. Če je mogoče pripisovati njegovi izjavi vsaj nekoliko avtentičnosti, potem je grška vlada po vsej priliki taktično spremenila svoje stališče. Težko verjetno pa je, da bi Grška v svoji coni favorizirala tranzit z našo državo. Tako pravzaprav ni prišlo do nobenega definitivnega zaključka, saj pravijo grški, zlasti solunski krogi češ, da se jim bo posrečilo prepričati beograjsko vlado, da more solunska cona popolnoma zadostovati trgovskim potrebam velike jugoslo-venske države. Pri tem pa imajo ofici-jozni krogi še toliko poguma, predočiti naši vladi, da bi mogla »srbska« svobodna cona veljati desetine milijard, da pa nima svojega raison d’etre...
Iz vsega, kar je bilo tu omenjeno, je razvidno, da konflikt med našo kraljevino in Grško še ni likvidiran. Naša država ima svoje razloge, da zahteva v Solunu svoj trgovsko - političen teritorij. Naše upravičene aspiracije ne presegajo tega ozkega okvirja in nikakor nimajo političnega obiležja. Stvar Grške same je, da pridemo v kratkem na čisto. V njenem interesu je, da postane Solun žarišče skupne trgovine. Na drugi strani pa je jasno, da ne moremo pristati na noben aranžman, ki bi nas silil-pod interesne sfere grških carinarnic. Izmikanje grške vlade je nekaj simptomatičnega. Toda v Atenah se bodo že morali sprijazniti z mislijo, da je dodeljena Solunu nekoliko drugačna vloga, kakor bi jo radi dodelili razni činitelji solunske trgovske zbornice. I. M. D—Ć.
In Futalk® vprašaj®.
Izjemo delajo časopisi Hearstove skupine, ki so bili že dolgo pred vojno »progerman«, to se pravi za Nemce. Oermanofilske so tudi gotove revije kot »The New Republlc«, »The Freeman«, »The Nation*. To so pa revije one kategorije intelektualcev skrajne levice, kakor jih nahajamo v vseh državah in ki mislijo, da le nered napredek.
Čeravno časopisje sedaj bolj malo piše o Pornhrju, se vendar o tem predmetu mnogo razpravlja v diplomatskih, trgovskih in industrijskih krogih. Seveda se ne sme iskati realnosti v uradnih komunikejih iz Washingtons. Amerikanska vlada se popolnoma zaveda, da ne more intervenirati v prilog Nemčije radi akcije, Id so jo energično započeli takozvani »stari borci«, to je udruženje amerikanskih vojakov, ki so se borili zoper Nemčijo. Ti povsod manifestirajo za Francijo ta so s svojim delovanjem dosegli že precejšne uspehe. V mednarodnem New Yorku se sicer gotovo še nahajajo ljudje, ki to akcijo ne jemljejo preveč resno, toda v vseh mestih Zedinjenih, držav, velikih kakor tudi malih ta po deželi Imajo manifestacije »starih borcev« ogromen vpliv. Po zadnjih vesteh hočejo nastopati še bolj energično v prilog Francije ta slednja ve, ,da ima v njih iskrene ta trajne prijatelje, na katere lahko vedno računa.	—ža—
Kljub vsem večalimanj kritičnim dogodkom v Slovensk Bistrici, pri naši požarni hrambi, v občinskem mestnem svetu, v Zagrebu in Beogradu, teče pri nas življenje mirno svojo pot Domaći in zunanji dogodki ne najdejo med širšim občinstvom posebnega odmeva. Le tupatam i-segpriiJko-zarcu vina v manjši.: družbi r^zmotrivajp najnovejši nič kaj razveseljivi pojavi. In še tu se ne pride do nikakega zaključka. Vse živi v neki sumljivi brezbrižnosti ta čaka večinoma v brezdelju in docela apatično, kako se razrešijo razne domače in tuje krize. To je na videz neumijivo, ker vse te različne krize se tičejo nas samih ta režeta nam , globoko v meso že sedaj, rezale bodo pa še boi], če bomo čakali brezbrižno, da se rešijo brez nas 'in proti nam.
Niti vedno rastoča draginja nas ne' zdrami in se nam zdi samoobsebi umevna. Pri mesu smo prijadrali srečno na 23 dinarjev ta vsak hip bomo to vsoto zakrožili s 100 K, kakor so nam mesarji prorokovali pred dobrim tednom. Že dve leti zahtevamo kako akcijo cd strani občine v tem oziru, vsak mesec se zagleda kaka pohlevna notica v »Taboru« ali pa v »Volksstimme« in zahteva ureditev kontrole in tržnega nadzorstva. Notica se prebere, se Ji prikima, in s tem je odpravljeno vse. Prav sigurno je, da pojde tudi v tem oziru življenje, po svojem starem izvoženem tiru. Zakaj vladajoča večina na mestnem magistratu ima sedaj-druge skrbi in se pripravlja za odhod, ne i>a za ureditev zavoženega mestnega gospodarstva in ukrepe, ki bi prinesli stradajočemu delavstvu ta uradništvu vsaj malce olajšave-
Za izpremembo v mestnem zastopstvo prav tako ne vlada nikako zanimanje, kar kor drugod. Le »Straža« prinese včasih kako pikro notica na naslov svojih nekdanji'! zaveznikov. Še najbolj se bojijo te izpre-membe naši demokrati, ki so koncem vseh koncev vendar-le prišli po zaslugi drugih : strank in po veliki zadregi socijalnodemo-kratske večine do besede. Težko jim je, ker se še niso dobro vsedll na te stolčke, pa že jim jih hočeta zadnji dogodki izpod-makniti za nedogleden čas. Zato skušajo javno, še bolj pa zakulisno zavleči sedanjo krjzo. K temu jih naravnost sili še nekaf drugega in ne samo častihlepnost, da se Z njihovo pomočjo vlada v tej korporaciji To je v prvi vrsti dr. Žerjavov ljubljanski. volilni red, katerega salamenska —pravzaprav salamenska — modrost se bo pokazala na naravnost presenetljiv način v Mariboru. Ljubljanskim demokratom na ljubo izroča ta volilni red na milost ta nemilost Maribor ta Ptuj Nemcem v popolno oblast in je vrhu vsega tega pokopal tudi ljub-ijansbo demokracijo ter Izročil mestno gospodarstvo — klerikalcem. To je glavni vzrok, da se nihče odločno ne zavzema za Izpremembo sedanjega kurza, najmanj pa seveda demokrati, ker se bo pri posledicah ' pokazalo zopet nanje, M imajo vedno polna usta o narodnih postojankah in gojitvi nacijonane ideje. Njihova dejanja pa so dokaj drugačna.
V taki atmosferi, kakor živimo sedaj m Mariboru, seveda ne more prospevati umetnost To sta uvidela tudi Rewiez. So vtis iti, , ki sta imela dovolj priprav in stroškov za ' koncert pa sta ga morala preložiti in naposled še odpovedati, ker rd bito kljub Velikim lepakom prav nobenega zanimanja. To so uvidele sedaj še hrvatske umetnica . z dokaj zanimivo razstavo. Radi preslabega obiska so jo podaljšale. A menda tndl podaljšanje ne bo dosti pomagalo. Zakaj) kjer Ima glavno besedo želodec, tam duša molči. Tisti, ki se za taka vprašanja zam* majo t j. predvsem inteligenca, ta se bojf.' z materijalnimi vprašanji in v borbi za* -lasten obstanek si ne more privoščiti Se -uemtnosti- Prvo je kruli in zopet kruh, Ce ; sem lačen in raztrgan, mi nq pride na misel ne koncert, ne gledališče, ne umetnost; na-razstava. Ce že kam grem, grem tja, kjer vsaj za kratek hip pozabim svojo is svoje družine mizerijo- In ta kraj je gostilna. Mnogi se sicer zgražata, da gostilne še nič ne občutijo težkih časov In imata še vedno dovolj gostov, med tem, ko sor razstavne ta koncertne dvorane prazna.
Pismo prijatelju
v Paradiž.
Dragi! Čudne In vedno bolj čudne čase doživljamo. Nekdaj — kakor da je bilo včeraj — smo bili pri nas še ljudje. Naj je bilo tako ali tako, eno smo vendar Imeli: znali smo misliti s svojimi možgani! Danes, prav po pravici povedano, tega ne znamo več. V gozdu raznih, med seboj pogostoma nasprotnih, v razne smeri ekstremnih hotenj tavamo kakor Izgubljeni in kričimo, ker nas ie strah. Ako pa srečaš človeka In ga vprašaš, česa se boji, tl ne bo vedel določnega odgovora.
Tak je menda temelj našega življenja v današnjih dneh. Kaj naj sezidamo na njem?!
Resnično, resnično tl povem: ne vem. Zato rale bežim Iz te klavrne zmede v lepe, tihe gaje prosvete, napredka ta sličnih cvetočih dobrot, ki so nas nekdaj ž njimi v božjem imenu obsipali božji namestniki in nas upajo obsipati spet v dogledni bodočnosti. Da ne omagam, sem sl položil na pisalno mizo Molitev: Zdravo pismo našega gospoda Jezusa Kristusa. Ž njega naj tl tn sporočim par odstavkov, ker sl mislim, da v samih nebesih najbrže ničesar ne veste o tem. Torej:
»To pismo je gospod Bog sam pisal, z zlatimi črkami, katoliški cerkvi... Kdor ima to pismo, naj ga posodi od hiše do hiše ta ako si le nakopal še toliko grehov, vsi mu bodo odpuščen!. Kdor ga pa ne posodi, ima smrten greh; kdor nosi pri sebi ta listek, gotovo ne bode oškodovan... Kdor tega ne verjame, naj poskusi privezati ta list psu na vrat in v njega strelja, kroglja pa se ne bo dotaknila psa. In s tem se bode prepričah da je to resnica. Kdor nosi ta list pri sebi, ne more biti preboden.«
In še nekaj, kar boš lahko kontroliral v Paradižu c
»Število Kristusovih ran In solz za nas grešnike je padlo 6,662.000 kapljic krvi, v vrtu moleč 9730, truplo gaižlano 6666, po glavi 85, po trebuhu, s kolenom poteptan 182, s pestmi btt 33, po licih, po rokah in obrazu pljuvan 32.326, na zentilo vržen 13, na glavi preboden 172, razjokan 90, za lase spuljen 85, od Pilata do gore Kalvarije 13. Vse to s križem, ki je tehtal dva centa.«
Daj ta poprašaj no, kako je s tem. Veš, pri nas se zdai prekljajo križem, ka-
ka ta kg & Nekateri to cria mannte, «a
bi bilo najbolje preskusiti moč In se pošteno stepsti med seboj. Zato bi bilo zame seveda silno važno, da bi vedel, kako in kaj Je s tem čudovitim pismom. Ako res vse drži, bi imel gotovo krasno pozicijo. Sel bi kam, kjer bi mi pač bilo najbolje po godu, pa bi potegnil ris ta proglasil svojo republiko. Radiču ta Korošcu bo menda le spodrknilo, ako pa ne bi potem Imeli nobenega, bi ostali brez senzacij ta bi se gotovo kmalu skisali v pusti vsakdanji enoličnosti. To pomisli in se požuri. Moja hvaležnost ti ne pdide! Pri eventualnih Intervencijah tudi lahko namigneš, da bom ukazal brati po vseh šolah moje republike »Zdravo pismo« pred poukom in po pouku. Poročaj kmalu!
V pričakovanju Tvoj
Tone Zemljan.
Nedždet.
Turški pisatelj Nedždet, katerega novelo Talioman prinašamo danes v prevodu. Je rojen L 1862. v Slvasu v sredi Anatolile, Njegovo mladost so zibale čudovite pravljice njegove domovine, katere ljudstvo je naivno in verno, a po svojih navadah, po svojem značaju In v svoji praznovernosti (isto orljentalsko.
Bil Je Izboren In natančen opazovalec In v deželi tega primitivnega mišljenja je pobiral povesti In pravljice. On J« eden onih redkih turških pisateljev moderne šole, ki so ostali zvesti Orljentu, svoji dragi TurčijL Med tem ko so ostali, ki so si morda pridobili slavnejše Ime, skoraj suženjsko posnemali evropsko slovstvo In postali dekadenti ali simbolisti. Je Nedždet zvesto zlikal v povestih Jn pesmih življenje avollh prijateljev, anatolsklh seljakov. Njegov stil Je silno živahen, mestoma celo tako rafiniran, da se njegovo izražanje komaj da prevesti
Do padca Abdul Hamtda Je živel osamllen v neznanih vaseh In skušal vzbuditi čim manj zanimanja za svojo osebo. Vendar je postal radi Iskrenosti Jn nežnosti svojih del kmalu znamenit, čeravno je bil pod policijskim nadzorstvom.
Med glavna njegova dela, ki jih Je obelodanil po mnogih bojfh s cenzuro, štejemo sledeča: Legende Klzll-Irmaka (pesmi); Glas studenca (pesmi); Nedždetov divan (pesmi); Grozdje na brajdi (povesti in novele), V Anatollji (povesti in novele) in ie mnogo drugih zanimivih, žalostnih In naivnih del). Znamenit je njegov romaru V veliki busL
Iz prosvetnega življenja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
OPERA.
Torek, 24. aprila: RIgoletto. Red E, Sreda, 25, aprila: Carostrelec. Red C. Četrtek, 26. aprila: Nižava, Gostovanje opernega baritonista Z* Rudolfa Buk-ška. Izven.
Petek, 27, aprila; Gorenjski slavček. Dijaška predstava po znažanih cenah. Začetek ob 4. uri popoldne, izven.
Sobota. 28. aprila: Tosca. Gostovanje opernega baritonista g. Rudolfa Bukška. Izven.
DRAMA.
Sreda, 25. aprila: Crešnjev vrt. Red D. Četrtek, 26. aprila: Otok tu Struga. Red E.
Petek, 27. aprila: Crešnjev vrt Red A. Sobota, 28. aprila: nasanagtalca. Gostovanje g. Markoviča. Izven.
— Gostovanje opernega baritonista g. Rudolfa Bukška. Naš rojak, operni baritonist g. Rudolf Bukšek, ki 1« ljubiteljem gledališča Se v najboljšem spominu iz časov, ko je sodeloval še pred vojno pri naši slo-
na osiješkem gledališču, nastopi spet po dolgem odmoru kot gost v naši operi. V ečtrtek, dne 26. t m. poi« Sebastiana v operi Nižavi, v soboto, dne 28. t m. pa Scarplo v ToscL	.
— Akademsko pevsko društvo politehniko Iz Lvova priredi dne 28. t m. koncert v Unionski dvorani ▼ Ljubljani Proizvajali bodo poljske kompozicije bogatega programa. Opozarjamo p. u- občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji naše »Glasbene Matice«, ki aranžira koncert. Vabimo vse, da v kar naj večjem številu poselijo koncert ker je ta Prvl slučaj, da nas obiščejo bratje Poljaki
— Francosko predavanje. Gosp. abbč Andr6 Arnou, tajnik udruženja »L’Actlon Populaire« v Parizu, bo Imel na povabilo ljubljanske bogoslovne akademije predavanje v francoskem jeziku o verskem položaju v Franclji v ponedeljek 23. t m. ob 8. url zvečer v prostorih bogoslovne fakultete v Alojzljevišču, L nadstr. Poljanska cesta. Vsi ki se zanimajo za to predavanje.
Pri „Črni Mački".
V Zemunu pri Beogradu je slavna oštarija »Pri Črni Mački« — slavna radi. tega, ker je tam priznano dobro vino in pivo. Pri »Črni Mački« posedajo po navad! mornarji, ki vlačijo barke po Donavi Ih pa poslanci slovenske ljudske stranke. Splošno je zemunska »črna Mačka« na dobrem glasu. Od tam se ni Čulo 8e nobenega protldržavnega dejanja. Zemunska policija se ni nikdar drugače zanimala za »črno Mačko«, kakor včasih mimogrede fzvenslužbeno, če je tSa prišla pit
Danes je pa st^ila »Črna Mačka« v ospredje državnih afer. Minister policije se mota radi nje razburjati, Pašič mora premišljevati, kako bi se izvili mimo nje, na 'prvi seji Narodne skupštine bo stopita zemunska »Črna Mačka« pred svetovni forum. Najbrže bo prišlo tudi do mednarodnega incidenta. »Crna Mačka« se nahaja namreč v Zemunu, na obrežju, tako da gleda čez Donavo proti Kalemegdanu. Torej še na ozemlju čevečanske nevtralne Radičeve republike. Čuje se, da bo Radičev delegat dr. Maček zaradi »Crne Mačice« jutri predal NInčiču diplomati&no noto. Obenem misli Radić apelirati na mirotvorni nemški narod...
Zadeva je sledeča:
Alah Je tako hotel al! kismet je bil, da so k »Črni Mački« zabredli tisti »Sulejmani iz Bosne što traže pare I trgovinu«, namreč novoizvoljeni narodni poslane! iz Bosne, k! se bore pod zastavo Spahlja Mahmuda. Iskali so stanovanja po Beogradu, a ga niso mogli najti. Prvi hotel pri kolodvoru Je »Hotel Petrograd«. To ni nič. Šli so dalje: Hotel »Moskvas Hotel »Srbski kralj«, »Srpska krona«, »Romunska kraljica«, »Grška kraljica« — to ni mogoče, ako sp se pa zvezali s Radičevo republiko! »Pariz« — ta je čisto radikalen, »Balkan« — ni več turški »Imperial« — diši preveč po monarhlzmu, »Beli Orel« — ta ima gnezdo v Sumadljl, »Slavite« — pravzaprav se še niso odločili, če so Slovani, ker lahko pride zopet kalifa aH pa Madžari. Slednjič so prišli do hotela »Svoboda« — ne, svobode ne marajo, — Po dolgem iskanju se vrnejo nazaj v Zemun. Prečanski zrata ki tam veje. Jim bolje ugaja. Madžari in Judje diše po Aziji. Zagledajo napis: »Hotel Central« in vzamejo v njem sobe. »Central« pomeni središče — je razlagal Spahlja Mahmud svo-iim SulejmanpašiSera in Karansehmedbego-
VYJ&Btfc. ~ V.	mdsakMte&b te-
še človek lahko obrne kamor hoče. Tako' se pride do »pare In trgovine«.
Kako so prišli od Centrala do »črne Mačke« ne ve nikdo povedati. Bil je kismet ta nič drugega. Radi vina in piva gotovo niso šli, ker to je zanje ravnotako prepovedano, kot meniha ženska. Zabredli so torej k »Črni Mački«, kako in zakaj, se ne ve. Tja so pa zabredli tudi, neki Orjuncl Zanje se pa ve, zakaj so šil tje, namreč radi vina, katero toči »Črna Mačka«. Radi Sulejmanov gotovo ne, ker niso mogli vedeti, da zahajajo Sulejmani v oštarije in še oni pravoverni, ki hočejo Bosno kot pašatak sultana Abdul Hamleta In pod velikim veziratom Kemal paše. Sicer^ je pa tudi policija, namreč Radičeva, službeno dognala, da so Sulejmani Jedfl samo beti luk ec s sirom la piti vodo Ig Save.
Prišlo pa je do Incidenta med Orjuncl in: Sulejmani Do pretepa se namreč ne sme reči, ker Sulejman po koranu ne sme biti tepen- Toda nekaj se je zgodilo, kar le Sulejmana bolelo ta pri tem se je zgodno še nekaj drugega, strašnejšega. Suleimanu MadžikadšibegoviČu je pri tej prfltiti padel fez z glave!
Sedaj se bomo torej kregali radi teza bega Hadžikadšibegovlča! Toda, akp bi bili Sulejmani iz Bosne sami, bi se & še kako naredilo. Dobili bi »pare in trgovino« za fez, pa bi biti tiho za nekaj časa, dokler bi se zopet komu drugemu ne zahotelo »pare in trgovine«. Toda neprijetni slučaj se je zgodil v Radičevi čevečanski republiki to v oštariji, kamor zahajajo pit poslanci slovenske ljudske stranke. TJ so, pa neupogljivi in nepodkupljivi, ter stoje odločno na stališču, da pri »Črni Mački« ne sme nobeden fez pasti g glave ta da sme tam vsak Sulejman svobodno jesti beli to-kec s sirom.
Zločin pri »črni Mački« pomeni žaljenje Islama, preganjanje katoliške Cerkve to prekršenie nevtralnosti čovečanska republike. Kako bo Pašič izbredel iz te afere, se ne ve. Beogradski vlastodržcl so vsekakor osramočeni pred celim kulturnim svetom, kakor daleč sega Radičeva slava.
Ljudje niso tolikanj verski, kot mislijo; razen če se razume pod vero strah pred grmečim Jupitrom in spoštovanje za Jupitra, ki devlje pod ktjač.
Marie . Uatoi. JoäiiaaLiSSa
siovostl.
— Kraljica Marija v Pubrovnifeu. Kakor javljajo iz Dubrovnika, sta dospeli točno po določenem programu Nj. Vel naša in romunska kraljica dne 19. t. m. ob 8. uri 30 min. v Krunsko luko. Velika množica ljudstva se ježnabrala v Gružu in zasedla ugodna mesta, da sprejme kraljici. Nekoliko p#-8. uri so prišli v pristanišče tudi službeni predstavniki na čelu z velikim županom in predsednikom občine. Vse oči so bile uprte na morje, vladala je velika živahnost, ki je naenkrat prenehala," ko se je. v daljavi opazila ladja. Še nekaj trendt-kov in ladja pristane. Navdušeni vzkliki so pretresali ozračje, nastlal, je gnječa, VjSi so želeli, da vidijo svojoj, kraljico. Špuščen je most, predsednik-občine popravlja kraljici, dame jima izročajo šopke in ponovno urnebesno vzklikanje «tori. Kraljici sedeta po izstopu iz ladje ■^avtomobil in se odpeljeta v mesto. Na Čilem potu od Gruža do Dubrovnika ju je ljudstvo radostno pozdravljalo. Kraljići sta se ustavili pred dvorcem in vsto-IJÖi. Navdušene množice pa so vzklikale še dalje, dokler se nista kraljici pojavili na balkonu in začeli odzdravljati. Naj-večjo pozornost so vzbujale narodne no-H iz dubrovniške okolice. Pred dvorom je plesalo tudi narodno kolo, kar sta kraljici opazovali z zanimanjern. Nato sta se umaknili v notranje prostore, godba pa se je napotila skozi mesto, a za njo je korakal ves Dubrovnik.''Šele po 11. uri se je začelo ljudstvo razhajati zadovoljno, da je videlo svojo kraljico.
— Avdljence pri kralju. V petek dopoldne in popoldne je bil sprejet na dvoru bivši minister in upravitelj posestva Beije yc ostavki, g. Anton Kristan. Podal je re-ferat o gospodarstvu na državnem posestvu Beije. V petek je bil sprejet na dvoru V. daljši avdijenci tudi angleški publicist lajnaš prijatelj g. Seeton Watson.
— Minister dr. Županič v Mariboru. Snoči je odpotoval iz Beograda v Maribor 4r. Niko Zupanič, Član kraljevske viade.
— Rdeči križ. V Beograd so prispeli i?. Varšave delegati našega Rdečega križa, kj’, so prisostvovali mednarodni konferenci Rdečega križa. Upravni odbor bo imel v ponedeljek svojo sejo, na kateri bodo podali delegati poročilo o svojem delu.
— Poljski akademiki v Beogradu. .Včeraj dopoldne je prispel v Beograd zbor poljske tehnične fakultete. Na kolodvoru so Pbljake pričakovali predstavitelji pevskih društev, članstvo »Obiliča«, predstavnik Biogradske občine in tajnik poljskega poslaništva. Popoldne je bil sprejem v poljskem poslaništvu, zvečer ob 8. uri pa je priredil zbor koncert v Narodnem pozo-ifštn. Po koncertu je priredila beogradska občina v hotelu »Srbski kralj« svečan banket na čast poljskim dijakom.
JV — Poljski visokošolci v Ljubljani. »Akademsko pevsko društvo Politehnike iz ski°rfa* pr,redi 28. t. m. koncert v Union-blteli°ran'' Pon'ovno se obračamo do Iju-glasbe in še posebej na narodno rm	da sprejme ob tej priliki
al1 dva akademika . omenjenega «TanHIa Vst?novan3e' ™ dva dni, 27. in -na «n^?ieile Ponudbe blagovolite po-
i”'1-
stičnega tednika »Glas Svobode«, ki huiska na' prvi strani nepoučeno delavstvo kJ neizprosnem boju za strmoglavljenje režima belega terorja«. Za odgovornega urednika le-J podpsan Anton Šušteršič. List tiska ti-sšsarna »Merkur« v Ljubljani.
— Iz diplomatske službe. Bavarska vlada Je poverila eksekvatur konzulu kra-ijevlne SHS Jovanu Milankoviću. V njego-V<| področje spada cela Bavarska.
— Z beograjske univerze. Te- dni se je vizija fakultetna seja juridične. fakultete beograjske univerze, na kateri bi se imel bwoliti Profesor za finančno vedo. Od vseh prlja vijence v ni bfl nihče izbranvRok za [rove prijave je bil podaljšan do L septem-ora t.1»	\y. %
.	— Izpremembe v državni službi. Dr-
taaVsSnK°rZtravilika dr- ŠImen ,Z i b e r t n -	° s.ta imenovana za tajnika
^liX?ifT.inarskem oddellai nli-
in vode. - Absol-te	Valentina VidiC-Lunje-
d,S“7
S"ka-
naKdk^MShT^. ^v Ljubljani, in
Hi «Äffi
krajinska uprava imenovala v tzn-Xv-i BO’ komisijo za ljudske to meščanske šol» ^Bajžlja, učitelja telovadbe S S-ifetn učiteljišču v Ljubljani.	mo
J: — Učiteljski kongres. 7. maja se
▼ Beogradu delegati učiteljstva iz ceie kraljevine. Poleg drugih vprašanj se bo ^klepalo tudi o tem, kje naj se letos vrši uČheljskl kongres. V pretečenem letu se je lVr8fi v Sarajevu, letos mislijo na Ljubljano.
^ — Posmrtni dodatki za častniške dru-®ue- Na vprašanje vojnega ministrstva je httančnl minister pojasnii da pripada dru-®ham umrlih 6astnibov ta vojaških nradni-*°V poleg posmrtne plače tudi enomesečna Orgginjska doklada, ako Jo je dobival umrli častnik Edi vojaški uradnik za časa svojega «tVijenja.
r*. — Sprememba m konjeniški tmliormi. vTOsom naredbe vojnega ministrstva se vOae prt konjenici rumena barva in se na "leno mesto uvede modra-
minrö»,2! krSvh^liCl	Finančni
k*3* 43° «»o« dinar-esr za vzdržavanje kaznilnic v Sloveniji
M™ želez-
we. Dne 18. t nt vrSil se je v Zidanem-mostu sestanek prometnikov Južne žefez-"Iqp. na katerem »o le H zahtevali poboli-N« »vojega gmotnega položaja. SertaKL m tba Izredno dobro obiskan, zastopane so Pite vse postaje območja obratnega ravna teftitVB Ljubljana, le proga Barč-Pakfac "I hna zastopana, a pismeno je Izjavila stojo. solidarnost Sklenjena je bila ostra reso-mcija, kateri se mora do 1. maja ugoditi,-«esfimek se je vršil * znaku stroge soidar-
— Nov list v Zagrebu. 26. t. m. Izide v Zagrebu prva številka tednika »Narodna Politika«. List bo razpravljal o najvažnejših vprašanjih parlamentarizma, gospodarstva, socijalnega, kulturnega in verskega gibanja. Direktor lista je dr. Janko Šimrak, glavni urednik Petar G.rgec;
— Crnogorski dvorni arftlv. Kakor smo že poročali, so 16- t. m. našli črnogorski dvorni arhiv, ki je bil zakopan na dvorskem vrtu. Sedaj poročajo nekatere podrobnosti o tem zelo važnem arhivu. V arhivu se nahajajo razni dokumenti, stari preko 200 let. Po odhodu Nikite so te dokumente spravili v zaboje in jih skušali poslati na zapad. Tega pa niso mogli storiti, ker je bil izliv Bojane zaseden z avstrijsko vojno mornarico. Arhiv so vrnili v Cetinje, kjer so ga konfiscirale avstrijske vojaške oblasti. Pozneje pa jih je avstrijska vlada, ki je postala Nikoli naklonjena, vrnila in jih dala dvornemu maršalu Nikolinu. Ta jih je po prihodu naših čet na Cetinje zakopal na dvorskem vrtu. V zabojih se nahajajo tudi razne dragocenosti, ki so se inventarizirale. Arhiv bo z močno eskorto poslan v Beograd.
— Razpis služb. V okrožju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je razpisanih več sodniških mest 9- čin- razr. Prošnje naj se vložijo do 20. maja t. 1. — Pri deželnem sodišču v Ljubljani se oddajo tri mesta jet-niških paznikov. Prošnje naj se pošljejo do 28. maja na predsedništvo deželnega sodišča v LjubljanL — Pri okrajnih sodiščih v Dolnji Lendavi, Ormožu in Ptuju se oddajo mesta sodnih slug.. Prošnje naj se vlože do 23. maja. — Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto jetniškega paznika-Prošnje naj se pošljejo do 28. maja na predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru. — Pri okrajnem sodišču v Metliki se odda mesto poduradnika in pri okrajnem sodišču v Črnomlju mesto sodnega sluge. Pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo do 26. maja na predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu.
— Razpis nčltojsklh služb. V šmarskem okraju se razpisujejo sledeča učna mesta: Mesto učitelja na petrazrednici v Ponikvah, mesto učiteljice na trlrazrednici v Pristavi, mesto učitelja-voditelja s. službenim stanovanjem na enorazrednlci v Žusemu. Prošnje naj se pošljejo do 15- maja na okr. šolski svet šmarski v Celju.
— Iz »Uradnega Usta«. V »Uradnem listu« je izšel razpis vsem političnim in sodnim oblastvom, da se morajo cene življen-sklh potrebščin, katerih označevanje je predpisano z zakonom o-pobijanju draginji in brezvestne spekulacije, umeti v dinarjih.-
— Sprememba posesti. Vilo lekarnarja Gvido Bakarčiča na Prulah je kupil Anton Kristan.
— Nove stavbe v Ljubljani. Jadranska zavarovalna družba bo zgradila na podaljšani Bethovnovi ulici na nekdanjem Sou-vanovem vrtu novo tronadstropno hišo, v kateri bodo nameščeni zavarovalni uradi, ostalo pa bodo stanovanja. Nove vile pa bodo gradili Milan Hribernik na Fkdjski cesti, Nežika Benčan ob vogalu Marmontove ulice in Lepe poti, in pa Tone Srebotnjak ob Cesti na gorenjsko železnico. Vsa tozadevna stavbna dovoljenja so že dovoljena.
— Izgnan je za vedno iz naše države zaradi delamržnosti in tatvine, ki mu je prešla že v navado 371etni Franc Klemen iz Zagorna pri Postojni.
— Neznana utopljenka. V bližini vasi Rošnja so potegnili iz Drave neznano 20 do 241etno utopljenko. Pri njej so našli rjavo usnjato ročno torbico, v kateri je bilo 128 kron denarja in nekaj, listin. Nasilnih poškodb na utopljenki niso ugotovili in se ne ve, ali se je iivršil zločin, nesreča ali samomor.
— Rop v Šalovcl V spalno sobo posestnice Rozalije Kerčmar sta vlomila ponoči dva roparja. Eden je' napadel ženo v postelji, jo težko poškodoval in držal, drugi pa le med tem nabral v sobi razno blago in denar. Odnesla sta iz razbite skrinje moško in žensko obleko to perilo, 2000 kron denarja in več važnih listin. Zena je bila tako prestrašena, da ne more opisati nobenega vlomilcev. .
— Zgornje Roje. Užltkaricl Mariji Urban so pokradli neznani vlomilci več moške ta ženske obleke in-perila, 4 zabojčke saharina, več. jajc, vrečico orehovih, jedrc m neka] gospodarskih potrebščin. Škoda znaša preko 12.000 kron, o vlomilcih nimajo nobene sledi.
, T ,^azn,e, tatvine. Neznan žepar je ukradel na Vodnikovem trgu Ivanki Huba-cnn J2 ze?a d?narnioo, v kateri je imela S00 kron denarja, zlat prstan in 2 recepta-
Iz vodnjaka Petra Kogovška na Glincah
ie .v-r,ade jezn?!l tat bakren osemliterski kotliček vreden 1000 kron. — Iz neke šupe na Glincah je bilo ukradeno trgovki Neži 3v'arT<Ve<; ženskega spodnjega perila, vredno 6000 kron. iz kovačnice vozarskega eskadrona Drav. div. oblasti v Konjušni ulici le bilo ukradeno več kovaških potrebščin to vojaškega perila in blaga v vrednosti več tisoč kron,
— Dober prijatelj. Dne 17. t m. sta Franc Galjot, posestnik iz Labovič in Ivan Zavri iz Zaloga pri Kamniku pripeljala na tržni dan v Kamnik prodajat krompir in se potem podala v gostilno »Rode« popivat. Okrog 5. ure popoldne, ko je bil Galjot že precej vinjen, mu je bila ukradena listnica z 2500 Din. Poklicano orožništvo Je dognalo, da je Galjota okradel njegov prijatelj Ivan Zavrl, pri katerem so našli več bankovcev po 100 Din, skritih v spodnjih hlačah. Galjotovo listnico z 275 Din je skril v gnoj pod svojega konja v hlevu in 10 bankovcev po 100 Din pa je nesel k posestnici Mariji Pavlič, katere hiša je nasproti gostilne. Zavrla re orožništvo aretiralo in vtaknilo na hlad-Bo, kjer bo imel priliko študirati prijatelj-*** dolžnosti.
n„.7T Razne nezgode. Pri streljanju z mož-nrK«Jü.ibu z'°Pat poškodovan Ivan Cof, sto Dtamn ^ I2 Virma^ kateremu je smodnik težke rX.i?«raz’ vs!ed žesar 1® to zadoMI v Liubltoni ne* ŠT B“1»31 Franc, hlapec, le voza eram». V J*k.ofji ulici razmetaval raz L nri tešr*,- ,St?1 J® v gramozni trugi in
česar te^gubu”?!1“ nagnn v stran* vsIed raf TOM nf tla rŽY“otežje ter padel vznak raZ VOZU na tla. Priletel ie 7 elavo na nek
kan,enJeHkoiroddlink)banto- Nevamo^anje
nega so takoj oddali v bolnišnico. Upati je, da okreva. D,ezj(rBa?ek tesarski vajenec v Cerkljah pr Kran to, }e t ^ hlode. Vsled neprevidnosti se je vsekal v levo nogo. — Zajc Manja, služkinja pri posestniku Francetu Grčarju, se Je po nerodnosti v žagala s cirkularno žago v desno roko
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in hajce-nejši. Glavna zaloga na drobno to debelo y
— Celjske novosti. Predavanje o skautstvu, ki se je imelo vršiti danes vnedeljo ob 4. url popoldne v mali dvorani Nar. doma, je odpovedano. — Nedeljsko lekarniško službo ima danes v Celju lekarna »Pri Mariji Pomagaj«. -—Cene sladkorju so za sladkor v kockah 28, za kristalni 26 Din kg. Beograjsko pevsko društvo »Stankovič« priredi v Celju dne 14. maja pevski koncert z izbranim sporedom- Celjska narodna in kulturna društva nameravajo društvu prirediti Časten sprejem. Tozadevni sestanek raznih celjskih društev se vrši Jutri v pon-deljek dne 23. aprila ob 18. uri zvečer v mali dvorani Nar. doma. Vsa društva se pozivajo, da se sgurno udeleže tega sestanka. Vodstvo prireditve je prevzelo Celjsko pevsko društvo. — Nevarni tatovi Pred okrožnim sodiščem so se te dni radt hudodelstva tatvine zagovarjali že pred-kaznovani tički 281ctni Alojz Ostrožnik, tesarski pomočnik iz Lokrovca pri Celju, Franc Jelen, čevljar iz Lise to Štefan Gruber iz Teharja pri Celju- Izvršili so celo vrsto raznih tatvin po celjski okolici, o katerih seUe zadnje čase toliko slišalo. Prejeli so plačilo ta sicer: Fr. Jelen 18, Alojz Ostrožnik 15 ter Štefan Gruber tudi 15 mesecev težke ječe. V zaporu bodo imeli priliko premišljevati med mojim ta tvojim. — Ko je streljal vrabce s flobertov-ko, je, slaščičarski vajenec pri Petričeku Oskar Ritovšek po nesreči v Razlagovi ulici obstrelil iz šole idočega Sletnega Franca Naraksa. delavčevega sina iz Gaberja. Krogla mu je prt desnem rebru predrla meso in ga nevarno poškodovala- Spravili so ga'v bolnišnico.
— Mariborske vesti. Nočno lekarniško službo ima tekoči teden »Magda-lenska« lekarna na Kralja Petra trgu, — V Mariboru se je dogodio zopet več tatvin perotnlne. Neki gospe v Cafovi utic! je bila v noči od 19. na 20. t. m. ukradena gos v vrednosti 500; kron. Kokoši, ki so bile ukradene pred rjekoliko dneVi v Bednarski ulici, so dobili pri nekem trgovcu s perotnino. Ta jih je kupil od neke šivilje. — Na Pobrežju je hotela 9 letna hčerka pekarskega mojstra Jelena za svojo mlajšo sestrico pripraviti zajutrek. Starši niso bili doma in je ta 9 letna dekklica sama napravila ogenj na samo varu. Samovar pa se je prevrnil in otrok je začel plamenoma goret!. Bežal je iz stanovanja v I. nadstropju v pritličje, kjer so mu prišli hišni stanovalci na pomoč. Deklica je dobila težke opekline. Morali so jo prepeljati v bolnišnico.
— Neumestne ljubeznivosti. Iz Mari-bora nam poročajo z dne 21. t. m.: Danes opoldne je bil urednik »Straže« Golce od dveh. »Orjunašev« in sicer od urednika . obora« Reharja in drugega nameščenca trga lista Reje oklofutan. Kaj je bil vzrok za te zaušnice, se ne ve. Najbrže so pa te 1 j”bežnivosti v zvezi z dogodkom na zadnji seji mestnega sveta.
is
— Delovanje »Šolskega društva« v
Trstu. Dne 8. aprila se je vršil pri Sv. Jakobu v Trstu občni zbor podružnice Šolskega društva, ki se ga je udeležilo mnogo zastopnikov šentjakobskih društev, učiteljstva, staršev ter mladine. Iz tajniškega poročila ie bilo razvidno, da je društvo jako marljivo delovalo. Mnogo so k temu pripomogla šentjakobska društva, ki so šla podružnici vedno na roko. Popoldne se je vršila otroška prireditev ob številni udeležbi gostov, ki so napolniti dvorano do zadnjega kotička. Vrli Tržačani se pač zavedajo velikega pomena tega društva za narodni napredek in prosveto. — Danes se vrši otroška veselica podružnice Šolskega društva pri Sv. Ivanu.
— Pregnani ponarejevalci lir. Te dni je zasledil oddelek stražarjev blizu Žavelj tajno podzemsko tiskarno bankovcev. Ponarejevalcem se je posrečilo zbežati. V kleti so našli gorečo svečo ter 670 bankovcev po 50 lir. Bankovci so bili le gotovi, manjkalo jim je samo še vođeno znamenje. Klet je bila zelo dobro opremljena z raznim tiskarskim orodjem.
Iz društvenega življenja.
— Društvo zasebnih nameščencev. Občni zbor krajevne skupine Ljubljana se vrši v ponedeljek 23. t. m. ob 8...uri zvečer v Mestnem domu .(velika dvorana). Dnevni red je bil objavljen v »Glasilu« št. 3. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Z ozirom na veliko važnost tega ‘Občnega zbora pričakujemo polnoštevilne udeležbe. — Osrednji odbor.
— Akad. soc. ped. krožek priredi sestanek v ponedeljek 23. t. m. ob 8. url zvečer na moškem učiteljišču. Spored: L Izobraževalno delo med ljudstvom. (Referira tov. Srečko Kosovel.) 2. Porazgovor. Vabimo vse, ki se za to vprašanje zanimajo, posebno učiteljski naraščaj. Odbor.
šport m turlstika.
— Romunska nogometna reprezentanca. ki igra 27. maja v Bukarešti $ Češko reprezentanco, nastopi 10. maja v Kojoš-varu proti reprezentanci Jugoslavije. Tekma se vrši za zlat pokal, ki ga je daroval v ta namen naš kralj ob priliki svoje poroke. Dne 2. septembra pa igra Romunija v Lvovu ali Krakovem s Poljsko.
— Slavila—DFC. Vseobčen interes zavzema nogometna tekma Sjavija—Deu-tsches-Fussball-Club ki se vrši danes v Pragi. Pražani slavijo to tekmo, kot velik športni dogodek. Polnih 25 let je preteklo od leta 1897., ko sta imenovana kluba pretrgala vsako medsebojno vez. S to tekmo sta sl kluba segla v roko in oficijelno vpo-stavlla zopetne prijateljske odnošaje. Do-sedaj so se med navedenima kluboma vršile samo tri tekme ta sicer v letih 1896 in 1897. V dveh je zmagal DFC s 4 : 2 in 1 : ena pa je ostala neodločna.
—	Češkoslovaška—Danska.	Meddr-
žavna nogometna tekma se vrij 6. maja v Pragi. Sodil bo Hirrle (Basel).
— Finale za češki pokal se vrši 29. t m. v Pragi med Slavijo to Cechle Karlin. Tega dne je v Pragi zapora za vse ostale športne prireditve.
— V Angliji so se vršile v neđeUo dve važni tekmi in sicer Angliia:Skotsk.a, ki je ostala z 2 : 2 neodločna ta Pa Irska: Wales 3:0.
Dopis!.
TRBOVLJE.
Plače rudarjev. Znano je vsem rudarjem v kako bednem stanju se je nahajalo rudarsko delavstvo pred štrajkom 1. 1922. Štrajk, ki je bil popolnoma gospodarski, v katerem so nastopili vsi rudarji v enotni fronti brez razlike političnega prepričanja, je imel uspeh, da so se osnovne plače rudarjev povišale od 70 do 105 procentov, in kar je najvažnejše, da se je stabilizirala indeksna tabela, na podlagi katere se Imajo plače sorazmerno z draginjo povišati. Da se je ta za delavstvo brezdvomno lep, in kar Je najvažnejše, dosegel trajen uspeh, so imeli zaslugo ravno sedanji pristaši Narodne radikalne stranke, ki so bili včlanjeni v zvezi rudarskih delavcev. AH vodstvo zveze rudarskih delavcev ni znalo čuvati te važne pridobitve, temveč jo je že pri drugih pogajanjih vsled neprevidnega manipuliranja, nezadostno utemeljenega in energičnega nastopa zapravilo. Umevno je torej, da je trboveljska premogokopna družba hitro izkoristila to priliko in naredita pogodbo, za katero je šlo 10 tisoč delavcev v štrajk, neveljavno. Delavstvo se lahko ponovno prepriča na tem praktičnem slučaju, da je demagogija, prazno frazerstvo in neumno kričanje uničilo to malo, kar je delavstvo s težkimi gospodarskimi žrtvami pridobflo. Tudi zadnje volitve, v katerih je šlo delavstvo razcepljeno v boj, so pokazale tako roizern in kla-vern uspeh, da ni dobila Slovenija nobenega delavskega zastopnika in celokupna Jugoslavija pa samo 3 socijaldemokrate. To dejstvo se sedaj kruto maščuje nad celokupnim delavstvom Slovenije in tudi nad rudarit Ako bi imeli rudarji svojega zastopnika v najmočnejši kmečki stranki, to in NRS, ki ima 110 mandatov, bi bil njihov boj proti kapitalistu zelo lahek, ker bi mu stala na strani in ga podpirala v boju najmočnejša stranka SnS, radikalna. Delavci odprite ušesa in oči in spreglejte, da se dš delati za dobrobit delavstva le na ta način in vrzite vse kričače In lažnjivce iz vaših vrst ven, kajti to so največji zločinci nad delavnim ljudstvom. Vstopimo v najmočnejšo kmetsko su-anko in v njej uveljavljajmo svoje zahteve. Cim več nas bo, tem bolj bedo merodajni faktorji morali vpoštevati naše bedno stanje. Zato vam kličemo, mi ki garamo pod zemljo, vsi trpini v NRS in naši uspehi bodo sUmrnL
Zavedni ntdarJL
Ispred sedišča.
— Kino Matica predvaja od 22. do 25. aprila veliko pustolovsko dramo v šestih dejanjih »Junak pustinje«. Drama je posneta iz življenja v araerikansktb prerijah ter nudi s svojimi prirodniml »likanji hajlepši užitek. Pred dramo
se predvaja
i	igasig3 “ «■ *•	*
NEVAREN PES.
Posestnik Josip Škulj je bil obsojen pri sodišču v Cirknlci na 200 Din globe ali 4 dni zapora, ker je njegov pes na cesti iz Clrknice proti Martinjaku popadel Lojzeta Petriča Iz Vrhpolja. Obsojeni je prosil za znižanje kazni, toda vzklicni senat Je potrdil obsodbo prvega sodnika.
TAT V KAVARNI
Jože Potahai, trgovski potnik iz Lukova na Moravskem pove: V Zagrebu so me žeparji okradli. Ko sem prišel v Ljubljano, sem prodal starinarju svojo suknjo. Ko sem porabil denar nisem imel ne suknje in ne denarja. Da bi dobil denar za vožnjo in da bi me po poti ne zeblo sem ukradel v kavarni Evropa eno, v Zvezdi pa drugo suknjo. Imel pa sem smolo in sedaj sem tu. — Koliko je v zagovoru resnice, sodišče ni ugotavljalo, dovolj je, da je ukradel v kavarni »Evropa« zimsko suknjo zaseb. uradniku Val. Jadranu, v »Zvezdi- pa mag. oflcijalu B. Kozincu, ki pa je k sreči pravočasno opozorjen, dobil suknjo nazaj. Dne 28. februarja je bil Potahai aretiran, obsojen je bil na 3 mesece težke ječe in prizna, da je zanj najboljše, če jo odkuri po prestani kazni domov, ker pravi tudi državni pravdnik, da takta bratov iz Ce-hoslavije v Jugoslaviji nismo nič kaj veseli, osobito ker imamo že od bližnjih sosedov le preveč takih obiskov.
PREDSTAVA ZVITOREPCA.
Na obtožno kiop pripeljejo obtoženca, mladega, čedno oblečenega moža, ki se predstavi tako-le: Otorepec France, doma iz Spod. Tuhinja na Spod. Štajerskem, oženjen (mlado ženo, 2 otroka) izdelovatelj kreme za čevlje, brez znamke, spremljevalec železniških vagonsklh pošlljatev, absolvent ljudske šole, brez znatnega premoženja in v sili prekupčevalec vsakega blaga, osobito zimskih sukenj- Ugotavljam, da so iskali svoječasno dunajski listi Siri Otorepce, nobeden teh Otorepcev pa nisem jaz, ker so vsi različni in ni nobeden meni podoben. Takoj po božičnih praznikih so me zaprli, od tistega časa preiskavajo in iščejo, pa še danes ml nočejo verjeti, da nisem Jaz pravi. Pravijo, da sem bil it 21 krat kaznovan radi raznih tatvin, jea pa priznam samo eno kazen radi kride. Bil sem namreč trgovec, propadel sem, laz nisem imel sreče ali ročnosti, da M se bil s krido obogatil. Dolže me pa, da sem obiskal za božične praznike Ljubljano in izvršil tu tekom treh dni kar okoli 20 tatvin in lumparij. Pravijo, da sem kradel v bolnišnici, v Marlianišču, po raznih hotelih ta prenočiščih, v delavskih barakah in ne vem še kje. Slišali boste okoli 20 prič, vse me dolže, pa nobena me ne pozna. Očitajo ml celo, da sem v neki gostilni opijanil, okradel in hotel zamenjati t svojo mlado ženo, staro prodajalko slaščic. Kdo je to ženšče opijanil, ne vem, res pa je, da sera kupil nekaj od nje in sem se je komaj enebfL Jaz! — pa tako babo pri mladi lepi ženi. — Ce bi bilo vse to res, bi bil res moral kar brez oddiha krasti. Zahtevam, da vse priče prisežejo prt Bogu in če m» Je pokopljejo, pa vam povem, da sem Invalid, poškodovan na glavi in pired kazenskim zakonom nisem odgovoren za svoja dejanja! Ponudili so im tudi zagovornika, jas pa ga ne maram, leer ti naj zagovarjajo hudodelce, laz pa — nedolžen — se bom sara zagovarjal. Ja in končno ml le očitajo, da sem ozmerjal ta to Še celo po nemški, ljubljanskega stražnjica. To Je morda res, toda kdo bi ne bU hud, če ga po nedolžnem oropajo osebne prostosti. Gospodje, popoinotna nedolžen sem in svetujem vam, iščite si pravega Otorepca. — Slede priče, U ugotove tatvine ta po raznih opisih ta nerodnih napadih sicer spretnega obtoženca, njega kot tatu. Mož se Je skregal z vsemi pričami, najbolj pa g Ivanom Škerjancem, ki je sedaj tudi v preiskovalnem zaporu. Odklonil je njegovo pričevanje, češ. da Je to lump ta velik hudodelec. Po razpravi je bfl obsojen na 14 mesecev težke ječe. Zaključek: Gospodje, kazni ne
Gospodarstvo
X Podružnica Jadranske banke na Jesenicah. Jadranska banka a. d. v Beogradu otvori s 1. majem t. 1. svojo stalno podružnico na Jesenicah na Gorenjskem. Ob severno - zapadni, .državni meji ob železnici, ki druži severne dežele Avstrijo, češkoslovaško in Nemčijo preko Jugoslavije na jugu z Italijo, bo ta podružnica, združena z menjalnico, iz trgovskega in zasebnopro-metnega vidika velike važnosti in praktičnega pomena, timveč ker jamči Jadranska banka, eden najuglednejših bančnih zavodov Jugoslavije, s svojimi obsežnimi zvezami in mnogobrojnim! podružnicami in afiliacijami za najtoč-neišo in najkulantnejšo izvršitev vseh poverjenih Ji bančnih transakcij.
OTVORITEV ZAGREBŠKEGA VZORČNEGA SEJMA,
Zagreb, 21. aprila. (Z) Jutri dopoldne se slovesno otvori vzorčni sejem, ker so zadnje priprave gotove. Otvoritvi bodo prisostvovali korporativno beograjski člani udruženja izvozničariev kraljevine SHS, ki pridejo v Zagreb z današnjim večernim vla- 1 kom. Na kolodvoru jih bo sprejelo odposlanstvo društva tuk. izvozničariev in člani predsedništva zagrebškega sejma, ki Jih bodo v imenu predsedništva pozdravili. Vsi prostori zagrebškega sejma so zasedeni do zadnjega kotička. Razstavljavcev je okoli 720, dočm jih je preteklega leta bio okoli 650. Nad 200 prijav, večinoma Iz inozemstva, se je moralo odkloniti vsled pomanjkanja prostora. Kljub temu bodo Francozi zastopani s 100 razstavil alci. Avstrija s 50, Češkoslovaška s 26, Nemčija s 20, dalje bosta zastopani 2 švedski firmi, 2 italijanski, nekaj angleških, 1 romunska ta ena ameri-kanska (Ford). Veliki sejem Je razdeljen v 16 skupin kakor preteklo leto.
X Prenos poštno-hranilnta to čekovnih vlog naših državljanov pri dunajaki poštni hranilnici. Ravnateljstvo poštne hranilnice v Beogradu je obvestilo tukajšnje ravnateljstvo čekovnega urada, da rimske to budimpeštanske konvencije, odnosno ureditev in likvidacija terjatev naših državljanov pri bivših poštnih hranilnicah še niso ratificirane od vseh pogodbenih držav In se radi tega še ne morejo Izvrštti, Kakor hitro pa bodo ratificirane, se bodo takoj Izvršile, o čemur bodo obveščeni interesenti po uradnem to privatnem časopisju, kakor se je to zgodilo ob priliki prenosa vrednostnih papirjev, ki se nahajajo v shrambi ali lombarda poštne hranilnice na Dunaju.
X Tečaji na novosadski produktni borzi dne 20. aprila 1923. Cene za 100 Jcg: pšenica bačka 455, ječmen bački 315, oves bački 297.50, koruza bačka 260, koruza bačka 280, fižol beli novi 465, mola 675, ta ' kuho 645, št 5 593,75, št 7 455, pšenični otrobi 150.
X Vorn] red in tarife paroplo virih družb v Trstu. Trgovska to obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja interesente,' da so v zbornični pisarni na vpogled vozni redi tržaških paroplovnih družb »Lloyd Triestino, Cosulich, Cunard Line, Anchor Line«, dalje predpisi in določbe za tržaška blagovna odpravUišča in za javna skladišča v Trstu.
X Avstrijska zlata pariteta za teden od 23. do 29. aprila znaša 14.400.
X Zavarovalnina v žitu. Madžarske zavarovalnice so pričele po vzoru rnadžar-sko-italijanske banke zaračunavati zavaro-vainino zoper točo in požar v žitu. Tudi obroki so določeni v žitu ter se izračunajo po borznem tečaju dotičnoga dneva, ko se obrok plača.
Borzna poroSSa.
Berlin, 21. apria. Dunaj 37.05, Budimpešta 513, Milan 128.677, Praga 79.301, Pariz 1722567, London 12Q.946.87, New York 25.984.87, Curlh 474.810, Beograd 26.333.
Cur ih, 21. aprila. Berlin 0.0215, New York 651, London 25.66, Pariz 36.60, Milan 2727, Praga 16.42, Budimpešta 0.11, Beograd 5,60, Sofija 4.20, Varšava 0.0120, Dunaj 0.0077.375, avstrijske krone 0.077.50.
Targa Florto.
Klasična avtomobflna dirka, id se Je vršila Štirinajstič v Siciliji pri Madoniji, je bita zelo ostra. Tik pred dirko so prenehale nevihte, ki so dva dni razsajale po Siciliji. Vsied dežja so bile ceste izvanredno polžke m dirka, se je vršita pod težktoi okoInostmL Večina dirkačev Je prenehata med dirkp. Rezultati: L Slvooci, na Aifa-Romeo (italj prediricaJ 432 km v 7. urah 18 min. */», torej povprečno 59 km. — ?, Ascari, na ATfa-Romeo, v 7. urah 20 min, 50 sek. */•. 3. Minoia, na Steyr (avstrj v 7. urah 32 min. 40 sek. 4. Grof Massettf na .Alfa-Romeo.
Slvocci je razen tega zmagovalec ka-tegorije 4 L 500 ta Ascari jßterske kategorije.
Glavni urednik: Ivan Podržai Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v I -juhifoni
THE REX Co,
LJUBU A\A.
telef. St. že« pit, ghapcšče to.
© MUm pisalne straft •
Pisalni strofi itd.
Mehanična delavnica (popravljalnica)
LJUBLJANA
Šetoaburgpva ulica tyl.
L. BARAGA.

Erail Oaborlan;
Akt štev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
Sprejel jo je s hladno vljudnostjo, kakor človek, ki je bil razžaljen ter se sedaj umika.
Zdelo se je, da je ogorčen nad vedenjem svojega nečaka in celo kletvica mu je ušla ter je rekel, da bo mladiča že še prijel za ušesa.
Ko mu je pa gospa Fauvel sporočila, da se je samo zaradi tega obrnila do njega, ker od njega ne mara ničesar sprejeti, so Clameranu zastale besede.
*Za vragal To je pa že preveč! Ta lopovi Jtlri mesece sem mu dal vsega skupaj sad 20.000 Tankov,«
Oospa Fauvel je bila vsa uničena.
»Od mene je dobil 40.000 frankov, torej je v ftrih mesecih izdal 60.000 frankov.«
»To bi bilo neverjetno,« je odgovorit Clameran, «Se bi ae bil zaljubljen, kakor pravi«
»Toda, kaj pa delata z vsem tem denarjem, ki (* izdajamo za onadva?,..«
»Tega mi pač ne bomo izvedeli..
Zdelo se je, da gospo Fauvel v resnici pomi-itfe, obljubil ji je, da bo Raoula še isti večer obiskal &r ga skušal izpreobrniti. In končno po dolgem raztovarjanju ji je stavil vse svoje premoženje na raz-jelago.
Oospa Fauvel je odklonila njegovo ponudbo, itndar je büa ginjena, in ko je prišla domov, je Kida svoji nečakinji:
»Morda sva se vendar motili in ta Ciameran Ü slab človek...«
Žalostno je Madelajna odkimala. Že dolgo se I je zdelo, da povzroča Ciameran vse te dogodke, đa dobi oblast čez njo; njegova lepa nesebičnost 4 Je to potrdila.
Raoul je bil med tem prišel k stricu, Id ga je «selo sprejel
»Ti si pravi biser. Moje čestitke, štirideset Osoč frankov v štirih mesecih!«
»Dä, toliko približno so mi dali na Mont du fliti; sedaj nimata ženski ničesar več in laz sem jft svoje vloge.«
»It si svojo vlogo doigral Nobenega centima I» boš več zahteval.«
»Kako daleč sva prišla? Povej mi!«
»Močno sva zakurila, sedaj bo kmalu prišla Kodna prilika.«
To priliko, na katero je Louis de Ciameran Čakal z mrzlično nestrpnostjo, naj bi Uma nudil Ptosper Bertomy.
Bil je preveč zaljubljen v Madelajno, da bi ne bS do besnosti ljubosumen na moža, ki si ga je ona sama izbrala. Sovražil ga je z vso strastjo In Prisegel si je, da bo pognal blagajnika predno se «Ženi on sam z Madelajno, tako globoko v sramoto^ da si ne bo več vedel pomoči
Najprej ga je hotel umoriti; zdelo se mu Je pa boljše, da mu ukrade čast Toda predstavljal si je prelahko uničiti mladega moža. Motil se je, ko je
mislfl, da mu bo dal Prosper sam sredstva v roke. Sicer je živel v en dan, kar ima navadno slabe posledice, vendar je tudi v tem nerednem življenju držal nekako red.
Dasiravno je bil njegov položaj nevaren in se je zatekal, če so ga upniki pritiskali, do nevarnih sredstev, je bil vendar vedno previden in tako spreten, da tega nobeden ni zapazil.
Vsi poskusi ga ugonobiti so ostali brezuspešni in zaman je igral Raoul, ki je z obema rokama razsipal denar, zapeljivca. Prosper je igral visoko, toda brez strasti, skoraj brez veselja in nikdar ni izgubil vsled veselja nad dobičkom ali iz jeze nad izgubo, svoje hladnokrvnosti.
Njegova ljubica Nina Qipsy je bila razsipna in prenapeta, bila mu je pa vdana in nikdar ni prekoračila gotovih mej.
Raoul kot intimni Prosperjev prijatelj je seveda poznal Prosperjeva tajna čustva.
»Nikar ne računaj s tem, da bo on kaj storil. Odkar je nesrečen ima razum zbran. Nikdo ne more vedeti, kaj pričakuje ©d prihodnjostl Morda se bo ustrelil, ko bo porabil ves svoj denar; to pa je gotovo, da ne bo storil nikdar ničesar, kar ni prav; j da bi se spozabil nad blagajno, ki mu je zaupana, j o tem ni niti govora.«
»Počakajva.«
Res sta čakala in v veliko začudenje gospe j Fauvel je bil Raoul nasproti njej zopet tak, kakršen j je bi!, ko Clamerana ni bilo v Parizu. Prej tako j razsipen, je bil sedaj skoraj skop; popolnoma se je odpovedal lahkomiselnemu življenju, da, pod pretvezo, da hoče hraniti, ni hote! niti čez zimo zapustiti hiše v Vesinetu. Rekel je, da se hoče v samoti pokoriti za svoje zmote. V resnici pa si je na ta način zajamčil svoj® prostost ter se je zavaroval prti obiskom svoje matere.
Oospa Fauvel, vesela nad to izpremembo, U mislila nato, da bi ga spravila v urad svojega možat '
Gospod Fauvel je bil zadovoljen. Slišal je govoriti o Raoulovi razsipnosti ter mu je bil večkrat posodil visoke vsote. Ker je bil prepričan, da dela mlad človek brez službe same neumnosti, mu je ponudil mesto korespondenta s plačo 500 frankov na mesec.	j
Raoul je bil s tem zadovoljen, toda na izrecni Clameranov ukaz je ponudbo odklonil in rekel, da
ne čuti v sebi poklica za bančne posle. To je bankirja tako razdražilo, da mu je rekel nekaj gorkih in mu dal razumeti, da v bodoče ne more več računati na njega. Raoul pa je porabil to priliko, da je prenehal prihajati v hišo.
Svojo mater je videi samo popoldne ali zvečer, če je dobro vedel, da ae bo srečal gospoda Fauvela in prihajal je samo tolikokrat, da je bil poučen o vsem, kar se je v hiši godilo.
Ta hipni mir po tolikih razburjenjih se je zdel Madelajni grozeč. Bolj kakor kedaj je bila prepričana, da je pripisovati to izpremembo dobro premišljenemu načrtu. Zdelo se ji je, da je to mir pred nevihto, pred zadnjim strašnim napadom. Ničesar ni povedala svoji teti o svojih slutnjah, pripravljena pa je bila na najhujše.
Niti Louis niti Raoul nista dala _ glasu in sta prežala kakor lovca m divjačino.' Cafc&k sta na ugodno priliko.
Raoul ki je zasledoval Prosperja korak za korakom, se je trudil na vso moč, da bi ga zapeljal v past, kjer bt izgubil svojo čast. Toda blagajnik s
PALMA
KaučuK pot pe tfiifce in potpiate
Moko
banatsko
koruzo, pšenico, otrobe, oves, prvovrstno robo od 5 kg dalje, prodaja po najnižji dnevni ceni pravkar otvorjena trgovina
Mii H Via
M. Biellc
lialfta Kila pr! lito
Oglašujte
¥
„Jutranjih
Novostih“,
■ poltmi
Sprejemam naročila za
novu Bleje
kakor tudi vsa popravila! Naslov v upravi lista.
GRADBENO POD7ET3E
ING. DUKIC IN DRUG
LJUBLJANA. Bohoričeva UL 20.
Poizkusite svojo srečo!
l2i.«t>anje V. razreda S. kola državne pazredne loterije traja od f. O. maja t. 1« V tezo razredu 3® žine izžrebati 40.000 »teviiic (od «sega iOO.OOO) s do-Cia 14^20.0001
Razea premije Dio 600.000 so is dobitki p©; 400.000, tOO.OOO, 150,000,100-000, £0-000, fV-000, 80.000, 50.000, ia v reŽjem številu po 30.000, 20.000 dinarjsv 1*4 Ceas irežlsam za V. razred 5. kola Ja nastopa»;
1 cela srečka s paltoiac „ * Cia 242---—
1L srečke *	»	,	.	»	122—
V, srečke »	.»	.	,	*	82*—»
Kdoc £»ii udeležiti s« tega poglavitnega žrebanja, naj takoj posije denar po poataä aaSaznieä, •i-saaake tožnega naslova, da si pravočasno osigura srečko. Po prejemu denarja takoj pošljem srečke.
Bržavne razredne leferlj©
©vlaičeM prodajalec
ALEKSANDER R. PAVLOVIČ,
BEOdRAD» JakSlčeva 15*
svojo ravnodušnostjo mu ni dal nobene prilike.
Ciameran je bil že nestrpen ter začel na uspešnejše sredstvo, ko ga je naenkrat ob treh ponoči Raoul zbudil
Vedel je, da je moralo biti nekaj izredno važnega, da je prišel njegov nečak ob tej uri k njemu,
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal v skrbeh.
pratei^-|Jire»se ;
Znianle naročnine.
Naročnina za najrazširjeni nemški dnevnik v češkoslovaški repuMad ia inozemstvu
„Prager Presse“
znaša sedaj za fcraljevmo SHS:
mesečno Din 40.-- za jutranje ia večerno izdanje; mesečno Din 28.— za samo jutranje izdanje; mesečno Din 1.80 za posamezno štev. jute z vtCL mesečno Din 3.— za posamezno štev. aedeli izdaji j a z ilustrirano prilogo.
„Prager Presse"
prinaša najboljše in objektivne informacije o dogodkih, trgovskih, finančnih in industrijskih razmerah Male antante, Srednje Evrope in vseh drugih držav, podpira vztrajno medsebojne poslovne zveze vsake vrste (vprašanja in ponudbe vsakega blaga), tako da je največji, in najuspešniji oglasnik.
Izvodi na ogled in ponudbe oglasov brezplačna.
Uprava »Prager Presse*
Praga I1I„ Nerudova S,
Rač. pošt. ček. urada v Zagrebu štev. 40156. Rač. pošt. ček. urada v Ljubljani štev. 20264, Rač. pri podruž. Ljubil kred. banke v Ma-,	riboni štev. 11253.
r.-*
liiiiiiiiiiiiiiii"
Zdravilišče
Slatina
ü&EBisa Ma|«S©ptemli©r
Zdravljen]© vseh želodčnih In črevesnih bolezni - Cene zmerne - V pred- in po sezoni znatni popusti - Največja udobnost - - - Zahtevajte prospekte I
Barvnateifstv© zdravilišča»

PosMiaftet
Naznanja s® Vam, da kupite suka®, volito, eefi?» platno, Mače-» vino, mođrovln® ter sploh vso manefak-tarn® vok® in perilo radi velikanskega in direktnega importa najceneje v veletrgovIM
M« St©risi©ekls c©ij©»
Rcstpovaaž. eeaÄ sastoaf.

jamski
m ed 3 ^ delžtn« ftöprgj Hupi	mn««
žlne frenK© i*eg©o l^remj^b pe^toj; Seni*
iaošSd premogovnik» ICmfešj-Dolenjsko.
Jadranska banka-Beograd
Delniška glavnica; Din 60,000.000.
Podružnice;
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Erceg novi	Ljubljana
Jelša	Maribor
Metković
AMEfciKANSKI ODDELEK,
Rezervat Din 30,000.000.
Prevalje Sarajevo • Split Šibenik Tržič Zagreb
i j Velika zaloga klobukov ] ] In slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
Hl I Stik poit« Mili
prevzamej© e« tudi start ürio- j Umki ia »lasnzaiki v popravilo j pri JKevačevid i TrSaa v Ljubljani, Prelomov* ul. $, j
Sprejemanje v sred©, isioasi. *- Colja 6e«pe«tea «Ue» Štev» 4.
mflU 0BLR5I
■
Cena ©siase® do SG besed Din 5»-; vseka eadalisa beseda 35 para.
. ž davižise wto'.	• -
Ml ■ uiiii ti-i-i??! müh
UUti piCUdUP bo kaudu dobilo .»o «sev Prodam serüo mamg
Naslov za brzojave: 3AöBANSkA.
Afiltran! zavodi t
JADRANSKA BANKA; Trst, Opadja, Wien, Zadar.
F8ANK SAkSEft STATE BANK, Cortiandt Street 82, Ne*»York Otsr.
BANCO TU GOSI AVO DE CHILE; Valparaiso, Antofegast& Punta Arena*, Puerto Natales, Porvenir.
L. Mlkui
Ljubljana,
Mestni trg 15
šzdeSovatelj dežnikov
M» drobno I Na debeiol
Zaloga
sprehajalnih palic.
PopravHe tošno In solidno,
H
tar ,§a aadSmc ■ jkj. zbAbo- sni-lani ceni. Trgovina * semeni Sever & Kbnp., Ljiibljsaa, Wol-fova ulica 12.
iii
v Ljubljeni sli okolici, hsasr®-' Učno kje. se Seli vzeti v najem. Ponudbe s ceno a® upravo lista pod „Dobro idoč*‘
Mi ml ii.
ki potuj« Tcduo p© vsej Slo-yer.iji, l:slt sa šakšna ugodna zastopstva konsumn* vrsta. Ponudb® ßa upravo pod „Zastopnik 4“.
s* ho kmalu dobilo po »set
Ljubljani.
“iöJiT"
* poltisisdko, prvorazredno, pso-; nižn« 1 sobeass slamu, zob t ku-I feurus, g v« zajamčeno suho i adravo, prodajem UZ anatno sniženo cijena u komptethim vagonima, Josip Weis«, Export sijena s slame, Zagreb, Ilica S>r. 82. Telefoa 645.
frodaos serijo znamk k©rw-šfcega pleoisclft. Poniidbe
s csao pod	a* uprav«.
Usta.
Mili
(besednjak!) *a srbsko-itrvsSki, fraacoaki, angleški ter WoU-Pietarinib; s« siovonsko-neas-ski jezik ss iščejo. Ponudbe na upravo pod „Slovar”.
Ehre d. Hereogtai«* Krain
r dobrom stanju bi supii ponudbe pod „Valvasor“ a* upravo,
im it,
f milio
In italijanščino poučuje |©-#p<?d po lahki metodi, ponudb» pod: „Hiter napredek”, nanpra-vo lista.
M i Stiit
ali nemcblovano soho * posebnim vhodom išče sa tako; uradnik. Ponudbe pod „Nagrada“ na upravo list*.
srednju, bi kupio na pruzi Ljubljana - Jesenice». Poauds a* upravu J. N.
m ? litii
s iaventerje® 160 HI dobre vin» ske posode, kompletno vinfko sosalko z 26 nit. ceri omaro z* led itd», zaradi bolezni takoj prodam ali zamenjam za m*l» hišico. Ponudbe pod „Gostiln» na upravo Usta.
j jg Bj* imšoM *gireIiqnfT	31AÖ JL V Id M 3 H *0 «biaoSo» «5|sji3>i»iuoH
izdaja ia tlaka »Zvezna tiskara* in kailasrna« x Li^jdiam
Priloga „Jutranllm M©w©stfm*" II, -5? 8 dne 21. assrRa IflS.
j. i mm mm ———— mmmtmtmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmm m mm mmmmm ■■i"'iitTii'rwr-^-<ii<iwnmi^-- -- --- r-|	.n ■--	■■	, ,	- mi,.
Oiijentski problem in II. Sausannska konferenca.
Ljubljana. 21. aprila.
V pondeljek. 23. t- m. se sestanejo v V tistih dnevih se je razvnela med antante in Turčije, da se končnoveljavno rešijo problemi bližnjega vzhoda. Kakor znano, se je prva orijentska konferenca v Lausanni razšla, ne da bi bila pogajanja privedla do definitivnih sklepov, ,V tistih dnevih se je razvnela med angleškim in francoskim časopisjem značilna kampanja, v kateri je angleško časopisje skušalo zvaliti ves neuspeh konference na turkonlno politiko, ki jo je preko F ranklm-B on ili on a inspirirala francoska vlada. Lord Curzon je zapustil konferenco kar čez noč in disgusti-rana Britanija se dalje časa ni hotela točneje izraziti o svojem stališču glede orijentskega vprašanja. Že na prvi kon ferend je igralo vprašanje, kdo bo imel prvenstvo glede koncesij, največjo vlogo. Francija si je L 1914 izposlovala za aeko privatno koncesijonarsko društvo predpravice na gradbo anatolskih železnic in drugo. Toda takratna velika narodna skupščina in p arlament tega dogovora nista ratificirala.
Kakor je poročal naš pariški dopisnik, so se vršile v francoskih vladnih krogih intimnejše konference, katerih rezultat je bil, da je komisija ekspertov izdelala natančen projekt za rešitev spornih vprašanj. Ni treba še posebej omenjati, da je francoska vlada ukrenila s svoje strani vse. da se zaščitijo interesi francoskih koncesionarjev. Na prvi konferenci je Francijo zastopal g. Bompard. Zdi se, da je bil ta diplomat starejše šole nekoliko preveč popustljiv, zlasti kar se tiče Anglije, ker bo sedaj zastopal interese vrhovni komisar v Carigradu, general Peile.
Zanimivo je, da se že množijo o ori-Jentski konferenci diplomatske knjige. Istočasno — včeraj — ko so odpotovali italijanski delegati v Lausanne, je izdala Italijanska vlada zeleno knjigo o mirovni konferenci v LausannL Dočim končujejo francoske in angleške knjige z zaključkom prve konference, se bavi italijanska zelena knjiga z dokumenti o pogajanjih po sklepu prve, ter do vpoklica druge konference.
Eno je gotovo: zadeva o konce: Chester bo prišla v zelo temeljito ra pravo. Borba se bo v glavnem bila m zainteresiranimi velesilami, Franci; Anglijo in Ameriko. Vprašanje Most fe na konferenci ne bo razpravljalo, k vwe ^3avü Izmed paša v Beograi ^or.^Khin£tonu pa zopet Pravijo, ^d ameriškim sindikatom
ÄÄ--
partementu so celo mnenja, da bi moi
narodno razsodišče. *. (To pravi ti sila, ki noče sodelovati v evropsk razsodišču.)
Na konferenci se bodo križali interesi treh velikih imperijev. Pokazalo se bo, kdo poseduje največ žilavosti, obenem Pa bo konferenca merilo za odpor, ki ga je Angora napovedala vsej Evropi Pravzaprav je Lausanne tržišče za čisto trgovsko spekulativne interese. Evropska javnost pa se temeljito vara, če misli, da bodo za zeleno mizo v Lausanni položili temelj pravega rniru v bližnjem orijeatu.
Angleška politikam Orijentii
Naši čitatelji se bodo še spominjali na politiko angleške vlade tekom zadnje grško-turške vojne. Anglija je dosledno podpirala Grško in britanska vlada je po Lloyd Georgeu pred polnim parlamentom nazivala Turke »divje zveri«, Balfour jih je proglašal za »bandite« in Društvo narodov se je moralo baviti z obtožbami lorda Cecila o turških grozovitostih.
Nekaj časa sem pa se more opažati osnovna izprememba v angleški politiki napram Turčiji. Anglija se vedno bolj trudi za angleško-turško zbtižanje. Uzroki za to leže v Angliji sami. Anglija, ki se je posluževala Grčije, da bi oslabila Turčijo in s tem dosegla svoje gospodarske cilje na bližnjem vzhodu in omajala edino nezavisno muslimansko državo, ki bi mogla ogroziti britansko gospodstvo nad muslimanskimi narodi, je obstala po porazu Grške pred dejstvom, da za enkrat ni mogoče premagati Turčije z orožjem in da ima ta Turčija velik moralni vpliv na ves muslimanski svet. Svojo politično moč je poleg tega Turčija ojačila še z zvezo z boijševiško Rusijo, ki jo neprestano ščuje na Anglijo in k osvoboditvi vseh muslimanskih narodov. Lastni interesi torej danes narekujejo Angliji, da si pridobi simpatije zmagovite Turčije, prepreči zvezo z Rusijo in si tako zagotovi mir v svojih kolonijah.
Na razprave zavezniških ekspertov v Londonu je Anglija vplivala, da so privolili skoro v vse turške zahteve, le da bi pridobili Turčijo s tem za sklep mirovne pogodbe. Predvsem pride vpo-štev vprašanje kapitulacij, ki so se skoraj popolnoma odstranile in kjer se je pokazala naklonjenost odstraniti tudi še zadnje ostanite in dovoliti, da se podrede tudi tuji državljani turškim sodiščem. To je dosegla Anglija preko interesov francoskih državljanov, katerih je največ v Turčiji. Francija se je morala ukloniti angleškemu pritisku, ker se nahaja vsled poruhrske akcije v težavah. V gospodarskih zadevah pa se je uravnala vsa zadeva tako, da se morajo vsi podjetniki radi koncesij pogajati direktno s turško vlado. S tem odnehavanjem hoče Anglija ojačiti moderno vladno smer Turčije, pridobiti si njene simpatije, ker pomeni zmaga modernizma v Turčiji in poraz proti-evropejske orijentacije za Anglijo mir v kolonijah in dovolitev koncesij nje nim državljanom v Turčiji. S to rešitvijo gospodarskih vprašanj bodo seveda zelo oškodovani francoski interesi, ki so v Turčiji do sedaj zelo ovirali ame-rikansko in angleško ekspanzijo in to tem bolj, ker se bodo Turki nedvomno potrudili, da vzamejo Francozom čim-preje vsa že dana jim privilegija.
V svrho, da bi imeli Turki gotov rešpekt pred angleškimi posredniki (za Anglijo delajo v Turčiji skoro edinole agenti trgovskih družb), se prakticira v Dardanefah in ob maloazijski obali Politika avtoritete: vojaške parade v Carigradu, prihod vojnih ladij v ožine, eskadre aeropianov itd. Ta politika po vesteh iz Turčije ni izgrešila svojega cilja in je znatno dvignila britanski prestiž, Turčija z nasprotne strani pa rabi podporo države z visoko valuto, ki bi ji pomagala obnoviti po vojni
opustošeno ozemlje in rešiti težke povojne probleme.
Z odnehavanjem napram Turčiji hoče Anglija doseči končno razdružitev turško-ruske zveze, ki jo stalno ogroža v njeni kolonijalni politiki, Dani so vsi predpogoji za angleški uspeh v tej zadevi Rusko-turška zveza je vznikla iz potrebe v svoji eksistenci ogrožene Turčije, ki je iskala opore in skušala izrabiti ruski odpor proti Britaniji, ravno tako kot se je hotela Rusija poslužiti Turčije k hujskanju na upor v mohamedanskem orijeatu, s čimur bi pod-kopala britansko silo. Trenotna kriza je prisilila Turčijo, da se je odrinila v stran rusko-turške divergence, ki niso bile nikdar majhne m ki so v politiki obeh držav vedno igrale važno vlogo. Carska Rusija je podjarmila Kavkaz. In to politiko zasleduje tudi sedanja bolj-ševiška vlada. Obvladanje Kavkaza, uničenje samostojnosti vseh tamkajšnjih narodov, katerih večina je sorodna s Turki, ni moglo napraviti dobrega utiša v Turčiji. Ker je Turčija sledila Pri zvezi z Moskvo trenotni cilj ohraniti svojo svobodo, Moskva pa cilj bodočnosti, je za Anglijo jasno, da z uresničenjem miru odpade glavni vzrok za nagibanje Turčije k Rusiji, a vse nadaljne urede zgoraj navedene sporne točke, ki bodo sčasoma same po sebi razbile rusko-turško prijateljstvo.
Da so se rusko-turški odnošaji že Precej ohladili, smo že enkrat omenili in to dokazuje tudi zapiranje komunistov v Turčiji, ne glede pa to, da sc Izmet paša na lausannski konferenci ni baš mnogo potegoval za ruske koristi v vprašanju morskih ožin. Ravno tako pa se ta napetost izraža tudi v napadih ruskega boljševiškega časopisja na »buržujsko« politiko Turčije in podobno. Čeprav se oficijelna Turčija drži še rezervirano in še vedno predstira sporazum z Rusijo, kar je zanjo za enkrat še oportuno, vendar se uspehi nove angleške politike kažejo tudi že tukaj.
IConceslja Chastsr.
Znani češki Orientalist prof. dr. Alojzij Musil je priobčil v »Prager Presse« zelo pregleden članek o koncesiji, ki jo je v Angori zagotovil ameriški admiral Chester družbi »American Turkish Development Co.« Iz Musilovega članka je razvidno, da so ameriški podjetniki že pred več leti predložili turški vladi načrt glede izgraditve kulturnih in gospodarskih temeljev Turčije. Pogajanja je uspešno vodil admiral Chester in pred par dnevi je prispela v Evropo vest, da je velika narodna skupščina v Angori sprejela predloge omenjene ameriške družbe ter da je z njo sklenila tozadevno pogodbo. To dejstvo je zgodovinskega pomena, saj odpira ero naraščujočega gospodarskega in političnega upliva Amerike na turški orijent
Družba American Turkish Development Co. hoče v Turčiji zgraditi vse mogoče industrije, rudnike, sezidati hoče nova mesta in vasi. V Anatoliji bi se imelo zgraditi novo prestolno mesto, nadalje pristanišča, železniško omrežje, ceste, mostove, kanalizacije, melijora-cije itd. Gre za ustanovitev kmetijskih
in tehniških šol, za ureditev meteorološke službe, brzojavnih in telefonskih naprav, za modernizacijo sanitarnih razmer, za interni in eksterni promet, hipotekarne banke in posojilnice — z eno besedo: gre za kulturno in gospodarsko povzdigo Turčije, *
V komisijah angorske skupščine se je zahtevalo od omenjene družbe, da se dovoli turški vladi pogodbena soudeležba pri vseh navedenih podjetjih. Vsa podjetja morajo imeti turški značaj. Uradniki družbe se morajo vzdržati vsake politične agitacije. Denar in materija! za izvedbo del se mora po možnosti poiskati v deželi. V prvi vrsti je uporabljati turško delavstvo. Pri malih podjetjih, kakor: električna razsvetljava, telefon, cestne železnice itd. se mora omogočiti soudeležba turškim občinam in družbam. Družba mora občevati z vlado v turškem jeziku. Poslovne knjige morajo biti sestavljene v turškem jeziku. Družba mora skrbeti za temeljito izobrazbo turških državljanov, da se jih more pozneje namestiti v navedenih podjetjih. Gotovo število delnic mora vložiti družba v sklad za turške sirote. Te obveznosti je družba »American Turkish Development Co.« sprejela. S tem, da je Turčija to pogodbo sklenila, je prejudicirala določbe lau-sannskega pakta ter si obenem osigurala mogočnega zaščitnika.
Ta koncesija se ne briga za kapitulacije, ne za predpravice ali zahteve, priznava pa ravnopravnost Turčije in se podreja turškim zakonom in sodstvu. Na to se bodo turški delegati sedaj v Lausanni sklicevali, zahtevajoč, da se kulturno-gospodarske določbe iz mirovne pogodbe eliminirajo. Seveda bodo zahtevali, da se gospodarska pogajanja prepustijo zainteresiranim in udeleženim državam.
Zanimivo je, kako stališče zavzemajo v tej zadevi ameriški listi. Ti listi zatrjujejo, da koncesije, ki so bile dane
1.	1914 Franciji, niso bile sprejete niti od takratnega parlamenta, niti od velike narodne skupščine, vsled česar nimajo nobena obvezne narave. Ameriško časopisje trdi nadalje, da društvo narodov še ni aprobiralo britanskega mandata nad Mezopotamijo. Tako more Turčija mirno razpolagati z ozemljem okoli Mozula. Ni še treba posebej po-vdarjati, da odmevajo ta izvajanja ameriških listov po vseh angorskih organih. Vsa znamenja torej kažejo, da se bo v Lausanni bila huda diplomatska bitka med zainteresiranimi velesilami. Francija ima v Turčiji ogromne interese, Anglija je že sedaj ljubosumna, Amerika pa — triumfira. Ce pomislimo, koliko bogastva je padlo Ameriki s koncesijo Chester v roke, nam je lažje razumljivo, zakaj pošilja Amerika na lausannsko konferenco bivšega »opazovalca« izza prvih pogajanj, polkovnika Childa, dočim se za Društvo narodov in za mednarodno razsodišče v Haagu noče pobrigati. Situacija je jasna: Amerika stremi za tem, da izpodrine na bližnjem vzhodu svoji ne varni trgovski konkurentki: Anglijo in Francijo. Evropske težave in krize se Amerike ne tičejo. Njo skrbi predvsem misel: kdo bo eksploatira! velikanska najdišča nafte v bližini Mozula. Prvo je dosegla s koncesijo Chester, v Lausan-
ni pa g. Child najbrže ne bo več »mo trii« poteka konference. Lausannska pogajanja nam obetajo zelo zanimive svetovno-poiitične perspektive.
Francija proti koncesiji Giesfer.
Iz Pariza poročajo, da bo predstavnik Francije, general Pelle odklonil svoj podpis na pogodbi, če ne bo turška vlada preklicala koncesije dane ameriški družbi »American Turkish Development Co.« Pri prvi konferenci je bila Anglija tista, ki je motila potek pogajanj preko svojega predstavnika lorda Curzona. Visok francoski komisar general Pelle je poslal angorski vladi protest, na katerega pa ni dobil odgovora. Protestiral je proti koncesiji, ki jo je angorska vlada dala Amerikancem, sklicujoč se na predpravice, ki jih je Turčija zagotovila Franciji že leta 1914 in ki so bile potrjene v poletju 1920-21. Kmalu nato je poslal drugi protest, sestavljen v izvanredno strogem' tonu.
Besedilo druge note je sporočil francoski diplomatski predstavnik v Washingtonu ter je opozoril merodajne kroge zelo prijateljsko na dvomljivo! korist, ki jo dozdevno namerava Amerika uradno dovoliti sindikatu Chestoir
Dopisnik lista »Manchester Guardian« je vprašal za mnenje Mutchar bei-ja, predsednika turške železniške komisije in je dobil glede koncesij sledeče podrobnosti. Mutchar-bei je izjavil, da je Chestrov projekt za Turčijo zelo koristen, ker gre za zgraditev 4000 km dolge železniške proge, pri čemur bo zaposlenih na tisoče turških delavcev. S temi progami bo Anatolija zvezana na vse strani z železniško mrežo, ki bo za njen napredek zelo koristna. V zvezi s tem se bo lahko razvijala tudi trgovina, ker bo Anatolija lahko računala na tri nova pristanišča, in sicer: na Samsum, Trebisonda in Jumurtalik. Samsum bo stal v direktni prometni zvezi z Angoro, Trebf-sonda bo služila trgovskemu razvoju vzhodne, Jumurtalik pa južne Anatolije in Cilicije.
Dotični dopisnik se Je razgovarja* tudi z Izmet pašo, ki se je odpeljal iz Carigrada naravnost v Lausanne. Izmet paša je izrazil svojo bojazen, da se bodo pogajanja v Švici zelo zavlekla, ker bo težko priti do miru, ki bi da! vsem zadoščenje.
VPRAŠANJE CHESTER.
Rešitev potom razsodišča,
»New York Herald« poroča iz Wa-shingtona, da so bili med Washingto-nom in Parizom uvedeni razgovori v svrho ureditve vprašanja koncesije Chester potom — mednarodnega razsodišča. V državnem departementu so mnenja, da to vprašanje ne bo povzročilo kakih mednarodnih težkoč.
MOSULSKA NAJDIŠČA NAFTE,
Iz New Yorka je dospela vest, da so evropske petrolejske družbe naklonjene koncesijam v vprašanju mosul-skih vrelcev, da bi tako onemogočile izključitev Evropejcev od ogromnih najdišč nafte v Oklahomi.
ßeforma turškega šolska, sankcionirana na IL orijentski konferenci.
V najkrajš^n času bodo otvorili II. orijeatsko konferenco,- računajo pa, da bo trajala najmanj 4 do 6 tedaov II, oiijentske konference se bo intenzivno udeležila tudi Japonska, ker se je pokapalo, da so vprašanja bližnjega Vzhoda važnega pomena tudi za Daljni Vzhod. Poročajo, da bo imel velik vpliv na po-tek konference bivši francoski poslanik v Berlinu, Laurent, Id je član nove francoske delegacije pod vodstvom generala Pellč-ja.
Temna točka obravnavanja II, orl-ientske konference bo nova stranka Mustafe Kemala paše, katere volilni Program obsega v 10- točkah v prvi vrsti grške reparacije v Anatoliji. potom pa enakopravnost inozemcev pre r turškim sodiščem. »Temps« poroča o Pogajanjih, ki da bodo zelo težko potekala ne samo pri obravnavanju gospodarskih problemov, temveč tudi prosvetnih, Mirovni načrt pravi namreč izrecno, da se morajo prilagoditi tuje šole v Turčiji zakonom turške države. Angorska narodna skupščina je tudi že sklenila, da smejo biti v vseh inozemskih šolah samo turški državljani profesorji turške zgodovine, zemljepisja, literature in jezika. S tem se hočejo Turki zavarovati proti protidržavni vzgoji, ter priti do profesorjev, katerim bodo lahko brez skrbi izročili svojo mladino v poduk.
Nova Turčija spoznava vedno bolj,
4* a* bo zmožna brez lastnega šolstva
ohraniti svoje države pri življenja, zato pa posveča angorska narodna skupščina največjo pažnjo naraščaju ljudsko-šolske in srednješolske mladine. Otvorila je še več pedagoških šol, na katerih podučujejo absolventi amerikanskih šol mladino, katero pripravljajo za visokošolske Študije. Turški jezik je seveda obligatni jezik, gojenci pa se uče tudi angleščine in francoščine. Karakteristično je, da imajo prednost na šolskem polju absolventi amerikanskih šol.
Ker smo se dotaknili domačih šol v Turčiji, ne bo odveč. Če se bomo še inozemskih, ki so bile spočetka samo šole za posamezne katoliške in judovske občine. Toda te šole so kmalu zgubile svoj misijonski karakter, ter so postale dostopne slušateljem vseh mogočnih ved. AngleŠke-amerikanske šole so se kmalu razpasle, kakor gobe po dežju, pa tudi francoske niso za njimi zaostajale, “Stole so letno okoli 200.0G0 učencev! Yse inozemske šole so bile avtonomn<
j- 1909, po L 1909 pa je imela turška v.™*a Pravico kontrole, ki pa se je ni fljicaar poslužila, ker je bila preveč zaposlena z drugimi državnimi honmti-jami.
, C© Peklimo, da se je vršil le v jjudskUr šolah pouk v turškem jeziku, sicer pa v francoščini m v angleščini, ter os so ''i višjih šolali dosledno podu-čevali zgodovino, zemljepis in. literatu- 1 ro tiste države, od katere je bila šola odvisna, tako da so bili dijaki natančno informirani o razmerah v Franciji, Ameriki, Angliji, Italiji in Grški, v Arabiji le j malo, o turških razmerah pa prav nič, 1 potem razumemo dalekosežni pomen j
načrtov Kemala paše, ki hoče prisiliti antanto na H. orijentski konferenci do kapitulacije tudi v šolskem vprašanju, ter na ta način poskrbeti za časten razvoj velike Turčije, ki je na obzorju. —-
-šek.
Proglas bivšega sultana na muslimane vsega sveta.
Bivši turški sultan Mehmed VI, ki se nahaja sedaj v Medini kot gost kralja Hegjasa je izdelal proglas, ki je izšel v vseh muslimanskih listih Egipta, Indije, Arabije In Mezopotamije.
Svoj proglas pričenja sultan z ugotovitvijo, da je bil on vedno nasproten vmešavanju Turčije v svetovno vojno. Radi tega se posledice, ki jih trpi otomansko cesarstvo, ne morejo pripisovati njegovi osebi. Ko so začele sovražnosti proti zaveznikom in je Turčija stopila na stran centralnih držav, se je on vedno trudil, da bi z ozirom na svojo državo sklenil separatni mir. Tu se sultan dotakne odbora mladcturkov in jih obdolžuje vseh posledic, ki so jih povzročili s svojo zmotno politiko. Oni so bili tisti faktor, ki je preprečil, da ni prišlo do ugodnega miru z zavezniki, čeravno bi bil ta očividno v korist turškega cesarstva.
Nato pravi, da fe bil sedanji ministrski predsednik angorske vlade ona oseba, ki je predsedovala turški delegaciji, ki je sklenila premirje v Mudrosu in da je med vojno Mustafa Kemal paša poveljeval glavni otomanski vojski. Mladoturki pa so zaveznikom olajšali zasedbo Carigrada, SmLrc.% Adam* In
MssjbJ* ■
Odločno odklanja vsako odgovornost za zadržanje zaveznikov napram Turčiji. Sultan povdarja, da je vedno ravnal po ustavi in da ni oviral turške vlade, niti tedaj ne, ko je poslala Kemal-pašo v Anatolijo, da organizira vstajo in tudi ne tedaj, ko je pozneje carigrajski kabinet proglasil istega Kemal pašo za vstaša.
Sevreškega miru sicer ne zagovarja, pač pa povdarja, da so ga zavezniki predložili kot nekak ultimat, ki ga je morala Turčija v očigled posledicam sprejeti. V vprašanju kalifata odklanja sultan sklep angorske vlade, ki je ločila kalifat od sultanata in povdarja, da to nasprotuje islamskim zakonom in da ga torej ne more priznati, ne da bi izvršil izdajstvo nad muslimansko vero, ki ga je postavila za strogega čuvaja Proroko-vih pravic.
Nadalje se bivši sultan upira premestitvi državne prestolice iz Carigrada v Angoro, ker bi to značilo predajo stare prestolice v boljševiške roke. Nato pravi: »Prestol in državo sem zapustil samo začasno, da ohranim prestiž kalifata in lastne osebe, pred atentati ljudstva, ki ne pozna niti zakonov niti pravice. Napravil sem tako, kot je napravil Prorok, ki je zapustil Mekko in šel v Medino. Ločitev sultanata od kalifata pomenja usodepolen napad na vse muslimane vsega sveta. Položaj kalifata ni zadeva, ki jo morejo rešiti nekateri neodgovorni ljudje mešane krvi, brez vere in patrijotizma. Niti soglasen sklep petih milijonov Turkov ne more spremeniti institucije, ki predstavlja oporno točko SOO miiüoßoy mustimapov. Xi niso
poklicani, da bi v tej zadevi odločali in radi tega se branimo sprejeti sklepe aa~ gorske vlade.«
Proglas končuje z zahvalo kralju Hegjasu njegovemu narodu za blagohotno gostoljubnost ubežnemu suverenu in njegovi hčerki
Moralni in mogoče tuđi materijalni uspeh tega proglasa se bo čutil šele v par mescih, ko bo prodrla beseda sultanova v velikansko maso muslimanov, ki So raztreseni po vsem svetu, predvsem pa v severno Afriko, Indijo in bližnji orijent
Poznavalci sveta pravijo, da bo lahko preteklo precej mesecev, predno bo muslimanski svet seznal za sultanovo besedo in predno se mu bo izpolnila njegova želja, toda v Angori se že danes bojijo reakcije in Kemal paša je pritisnil na skupščino, da izda zakon, ki bo strogo zabranjeval vsako propagando v svrho vzpostavitve sultanata v stari obliki. Kršilci se bodo kaznovati kot veleizdajalci. Kemal se boji, da bi izkoristila to opozicija pri sedanjih splošnih volitvah.
— Maščevalna mumija. Kakor neki ruski lečnik, tako je tudi Francoz dr. Mar-drus, zdravnik in prevajatelj »Tisoč in ene noči« ter soprog odlične pisateljice, napovedal, da se bo Tutankhamen osvetli skrit, n'teljem grobišč. Ko se Je seznalo za opa* ni položaj angleškega raziskovalca Carnai» vona, so v Novem Yorku v cerkvi svetega Marka obhajali verski obred v spomin st» rlh grških bogov. Peti so Ozirisov evaft. geiij in prastare litanije v nadi, da bo to poklonstvo potolažilo nekdanjim božanstvo«* srd in leso nad vstijivuni egpsfccJoa» Tod*
22. aprila f«Ä'
Društvo narodov«
Kritika D. Uoyd Georgea.
Dvojno je mSfjwije, M si ga je svet SstvarQ o druStvu narodov: Nasprotniki te institucije so nevoljni in prihajajo s protidokazi, še hoče kdo dokazati uspehe. Ekstremni zagovorniki pa se jezijo, če se hoče s te aii one strani pokazati na pomanjkljivosti tega začasnega foruma Evrope. Toda sedaj Je neumestno govoriti o tej strani problema. Društvo narodov Je bilo ustanovljeno Ide pred trend leti. Ta doba je prekratka, da id se mogla oceniti učinkovitost te ogromne, komplicirane, nežne in občutljive Človeške mašinerije. Čas je komaj pripustil, da se sto-tisoči živcev, razpredenih po tem organizmu, orišejo in rubricirajo. Na ženevskih pogajanjih se n« morete dotakniti nobenega prsta, da ne td vsaj enega izmed skritih živcev razdražili ter ga spravili v stanje drhtečega protesta.
Društvo narodov Je v kratkem času pokazalo svoje sile in slabosti, svojo moč, ter možnosti in nevarnosti. Doseglo je triumfe, ki se hh ustanovitelji lahko ponosno veselijo. Prvi uspeh je sanacija Avstrije, dežele, ki Je tonila brezupno v gospodarskem bankerotu. Ogromne zasluge si je društvo pridobilo z uspešnim pobijanjem legarja v Vzhodni Evropi S to Izborno zamišljeno ofenzivo proti omenjeni epidemiji je društvo preprečilo njeno razširjenje po Srednji Evropi
Ogromno delo Je izvršil delovni urad društva; stremljenja po povzdigi in koordinacij delovnih pogojev v vseh deželah Ima zaznamenovati prav lepe uspehe. Veliko zaupanje si je zaslužilo društvo narodov glede izdatne pomoči gladujočlm v Rusiji Koliko gorja je bilo olajšanega v lakotnih conah vzhodne Evrope, kjer so se begunci umikali pošasti zmagoslavnega boljševizma, predvsem pa strahu pred turško podivjanostjo.
Dasi so ta humanitarna dela zelo hvalevredna, pa vendarle niso prvotni namen ustanovitve društva narodov. Glavni namen je bfl, preprečiti bodoče vojne z ustanovitvijo tribunala, ki naj bi reševal pritožbe narodov, bodisi da so izvirale iz lastnih obveznosti ali na pritisk kakega drugega naroda. Uspehi ali neuspehi društva se morejo oceniti le s tega vidika.
Nepristransko je rešilo društvo narodov konflikt med Švedsko in Finsko glede posesti Alandskih otokov. V tem slučaju so vzbudile metode društva — zaupanje. To se pa ne da reči o odločitvi glede Gornje Šlezije. Bila je sicer Izvedena, ali stranki sta jo smatrali kot navadno regulacijo. Metode, ki jih je društvo apliciralo o priliki odločitve glede Alandskih otokov, se tu niso več uveljavile. M se postavilo sodišče in društvo je zašlo na pot, ki ga je osumila z intrigo. Pri Alandskih otokih tri bila zainteresirana nobena velesila, v
Gornji šleziji pa sta se trudni Francija in Poljska na vse kriplje, da dosežeta za Nemčijo neugodno rešitev. Nemčija rd imela v tej kupčiji nobenega prijatelja, poleg tega pa ni bila niti včlanjena v društvu narodov, če bi bilo društvo pozvalo par izven svoje organizacije stoječih, nepristranskih juristov, kakor v slučaju z Alandskind otoki, td se Mia zadeva rešila pravičneje.
Ta odločitev hi način, kako je Poljska, ne oziraje se na 2enevo, »reševala« vprašanje Vilne, je mnogo pripomogel da je Moskva bila trdno prepričana, da komandirata v društvu — Francija in Poljska. Fijasko v Vilni, dogodki v Armeniji sum glede odločitve v Gornji Šlezljl bojazljivost radi reparacfjskega problema, ničnostne komisije o razorožitvi, o kateri v6 vsak, da ne bodo uničile niti ene zračne eskadrile ali pehotne kompanije — vsa ta razočaranja so posledice glavnega vzroka.
Največja slabost društva narodov Je, da tvori ta institucija jedva polovico velesil sveta. To je kvečjemu Sveta Alljanca, ali če hočete: društvo narodov, če hoče postati društvo narodov nekaj realnega, mora obsegati ves kulturni svet Le to bi mu dalo ravnotežja In avtoritete. Bila je to prvotna misel; povpraševanje po razlogih ponesrečenja pa more roditi le srdite in brezpredmetne debate. Amerika ni pristopila k društvu in mu s tem pristrigla razvojne možnosti. V društvu so zastopane samo tri velesile: Anglija, Francija in Italija. Rusijo so izključili, Nemčijo tudi, Amerika pa je odklonila svoje sodelovanje... Učinek je W1 oči-viden. So vprašanja, kakor reparacije, ki jih društvo narodov sploh ne vzema v pretres. Francija se celo brani, prepustiti odločitev v francosko-nemškem konfliktu Ženevi vsled česar je evidentno, da društvo ne more vršiti svoje glavne naloge v smeri pacifikacije Evrope.
Borba za reparacije je zatemnila nebo, in dokler ta konflikt ne bo rešen, ni izgledov za normalni razvoj. Mogoče je, da bo ta konflikt končal z najstrašnejšo borbo, ki jo je do danes videl svet. Intervencija v tem pogledu je nujna. Francoska vlada jo odklanja in pristavlja, da bo smatrala vsak poskus v tej smeri za »neprijazen čin«.
Društvo narodov mora sporna vprašanja držav razpravljati pred vsem svetom. S tem da bo klicalo sodbo sveta glede posameznih zahtev, bo izrinilo vojno kot sredstvo za poravnavo konfliktov. To je največja usluga, ki jo more napraviti svetu. Če se to ne zgodi bo izginilo, kakor marsikateri rešilni poizkus Človeštva. Ali v trenutku, ko društvo narodov umre, bodo v njegov grob položili tudi upanje In jamstvo miru. (»N. Zürcher Ztg.«)
— AO-Baba. To Je Junak ene naimlfi* «ejšlh povesti le Tisoč In ene noči Po naključju Izve za kubaltstičn! rek »Sezam, odpri se«. S to besedo dospe v votlino, kamor je 40 razbojnikov znašalo ukradena bogastva. Obe rečenici Alt-Baba In
tega pamaiurva. Uvodne mlati so prepisane b flooorsia Balzaca: »Nevlludnei Je gobavce v modnem »vetu. — Vsaj do retorike si moral priti. Če hočeš elegantno Življenje voditi. — Kdor ž«U biti uglajen flashlonafole), mora etiratl počitek, ne da
— Vlrgfl. L. 1930 bo 2000 let, kar se je rodil ta latinski pesnik. Romanski narodi so se jeli It pripravljati na primerno proslavo redke obletnice. AH nam ob tej priliki kdo pokloni kak prevod iz njegovih del? Slavni Mantuanec je bil, kakor znano, v srednjeveških pravljicah povzdignjen v čarovnika. V eni takih legend, zbranih pod naslovom Gesta Romanorum, nastopa Virgil v vlogi, ki zelo spominja na zapletek te razpletek Šekspirjevega Beneškega trgovca, Skoro gotovo se je avonski labud oplodil pri tej pripovedki
Is kulturnega sveta.
Divje cvetlice.
Gospa Augusta Amiel-La-peyre je izdala pri Chiberr-u zbirko »Samonikle misli« (Pensees sauvages). Pisatelj Francis Jammes nam predstavlja to delo, ki je dobilo nagrado Francoske Akademije, v ginljivem in pripravnem uvodu: »Po kateri kemiji po kakšnem adonizmu je prišla ta provincijalka, ki bi jo bil hvalil Pascal, do tega, da daje te takozvane divje cvetlice, ki pa so v resnici najbolj redke in najbolj koncentrirane?... Evo jih nekoliko, teh samosevnic:
Glokoka misel je odlomek duše. — Kadar trpiš, ne oblikuj tožbe; oblačiti v besede bolečino se pravi: dajati telo temu, kar bi bilo morda zgolj senca. —
Ljubezen, M kliče Ljubezen, Čuje pogosto le svoj lastni odmev. — Ne poznam Machianelovih ljubezni toda domnevam, da je mogla tega moža očarati zgolj odkrita in zaupna duša. — Premnoga srca so samo gostišča, kjer dobiš le mimogrede zavetja. —
Oči morejo zamenjati obzorje, duša pa ima vedno isto.
Pri selitvah srca se vselej kaj razbije.
Moliti pomeni zapustiti zemljo. — Lepe sanje so prazno veselje. — Srce? Manj ko bije.-, bolj živiš.
Vrnivši se domov, svetska gospa sname tenčico z obličja in sleče rokavice: s tem pa pogostokrat odloži tudi svoj smeh.
Katere bolečine so največje? — Tiste, ki jih jaz trpim.
PosmeŠjivec je spaka duhovitega človeka.
Kadar gre za žensko, se moški na-kloni pred njenim talentom, a pred njeno lepoto se pripogne.
Duše vidimo skoro vedno le v prorezu: druga plat ostane v senci
Iti v samoto (zbrati se) pomeni podvojiti se.
Za marsikoga ie delo ktoroforem
življenjem.
Senca Jalovi rastline, ter oplodi duše.
Kaj je bolj žalostno nego dom brez otrok? — Dom, ki je žalosten kljub otroku.
Ko reke, ki ne morejo prebiti brez prstanov.
Molk je vezaj razdvojencev.
Bolj ko je srce prazno, bolj je težko.
Dostojnost je higiena duše.
Ne jemljite svojemu bližnjemu sadja iz njegovega vrta; ukradite mu rajši njegovo srečo: zakoni vas ne bodo dosegli	Prev d A. D,
— Ruy Barbosa (1850—1923), brazilski Ivan Tavčar, je umrl pred nekaj tedni: jurist, poslanec liberalne stranke, senator v Riu-de-Janeiru. Mnogo se je potegoval za odpravo suženjstva. Na 2. haaškt konferenci je igral pomembno vlogo. Kot izvrsten novinar je vodil več dnevnikov. Smatrali so ga kot največjega govornika in pisatelja portugalskega jezika. Njegov upHv je bfl odločilen, da se je Brazilija udeležila svetovne vojne na strani zaveznikov. Takoj v početku evropskega spopada je prevzel predsedstvo »Brazilske lige za altiran-ce«; boril se je tolikanj Izrazito proti nevtralnosti, da se je čulo o njem po vsem svetu. Njegov prosluli stavek: »Med pravico In zločinom ne moreš ostati nepristranski«, je omajal dokaj nevtralcev. Bil je član brazilske Akademije in dopisnik francoskega Instituta ter sodnik mednarodnega sodišča v Haagu. Glasnika pravice in demokracije je francoska vlada odlikoval z višjim redom Častne legije.
Prlfafelli knjig na
Bibliofili vseh stopenj so zborovali na Veliki pondeljek na pariški univerzi sredi številnih inozemskih odposlancev. Predsednik Henry Mastin je obravnaval prejšnja mednarodna sestanka v Parizu 1. 1900 in 1910, ter razvil obširen program. Postaral akademik Louis Barth ou je v izbrušenem govoru — kakor da beseduje zlatar! — med drugim povedal tole: »Posvečena ljubav do knjig ustvarja najbolj blagotvorno skupnost, solidarnost reda, metode, jasnote, dela iti študija. Ni je plemenitejše zabave... Francija se je zopet poprijela dela v tej stroki, kakor v vseh ostalih, s tako vnemo, da vas bo gotovo nje plodnost in izvirnost osupnila. Sodite po njenih knjigah: te so njeni svedoki.« Obsodivši nekatere nezdrave publikacije iz poslednjega časa, jim je postavil v opreko obilico resne in pridne proizvodnje, ter dodal: »Kadar je dežela, krvaveča še iz ran invazije, zmožna takšnega in tolikšnega napora, osramoti neumornost obrekovalcev* ki bi radi potvorili njeno vlogo in njene načrte. Francija, ki jo vidite na poslu, ne stavi svoje prošlosti na laž. Njene knjige, tiste, ki so ji slične, vam pokažejo, da je ostala zvesta sama sebi in verna vedi, ter umetnosti, resnici in svobodi.« Predsednik bibliotekarskega odseka, Eugčne Morel je naznačil dvoje sredstev proti težkočam ixmatiskovanja:	pomnožitev javnih
knjižnic in filmirana reprodukcija tekstov. Za besedo so prijeli: dvoje predstavnikov Belgije, Japonske (Aro-Naito), Letonske (Gravit), Poljske (Bir-kelmevr in Korosowski), Češkoslovaške in Finske; Jugoslavije pa ni ob proslavi Knjige, ki je nositelj človeške misli.
D. A.
AVTORSKO PRAVO V AMERIKI.
Kakor patent zavaruje pravice Iznajditelja, tako »Copyright« zavaruje pravice avtorjev: pisateljev, založnikov, skladateljev in umetnikov. Zakon o Copyright (avtorski pravici) zasigura izključno pravico tiskati in ponatiskati, izdajati, prevajati dramatizirati, prodajati in (v slučaju gledaliških komadov) predstavljati umotvor, knjigo ali spis, za katero si je avtor zagotovil »Copyright«. Tiskanje in vezanje se mora vršiti v Zedinjenih državah razen v slučaju izvirnega teksta knjig inozemskega viia, pisanih v kakem tujem jeziku. Ta izključna pravica velja za 28 let in se more podaljšati za nadaljnih 28 let; za to podaljšanje sme prositi ne le avtor sam, ampak tudi njegova vdova, otroci oziroma dediči, ako se prošnja vloži tekom enega leta pred potekom izvirnega roka 28 let.
Copyright se lahko zahteva na knjige, časopise, članke, predavanja, propovedl, dramatične komade, glasbene skladbe, mape, slike, filme, umotvore in risbe.
Isto pravico, kakor državljani oziroma Stanovniki Zedinjenih držav, imajo v tem pogledu tudi državljani onih inozemskih držav, ki dajejo vzajemne pravice ameriškim državiajnom.
Kdor si hoče zagotoviti izključno pravico do kakega dela, tiskanega za prodajo ali splošno distribucijo, mora najprej uvrstiti v Istem na predpisanem mestu opombo, da si pridržuje vse pravice. Takoj ko je delo izdano, treba poslati dva iztisa tako-zvanemu »Copyright office« v kongresni knjižnici (Library of Congress), s prošnjo, da se zabeleži avtorska pravica do te knjige ali tiskovine. Ako je bila knjiga poprej tiskana v inozemstvu, le en iztis zadostuje.
Ni treba priložiti prevoda knjige ali tiskovine, tiskane v kakem tujem jeziku. Ako je bila angleška knjiga tiskana najprej v inozemstvu, treba napraviti to prijavo najkasneje tekom 60 dni po izdanju knjige in priložiti en iztis; ta prijava zasigura začasno izključno pravico za 30 dni; ta izključna pravica postane stalna, čim se knjiga izda v Zedinjenih državah.
Za prošnje na Copyright se rabijo posebni formularji, v katerih so navedene vse potrebne informacije; te tiskovine je dobiti od Copyright office. Pristojbina za registracijo stane en dolar za vsako delo; le za fotografije stane 50 centov.
Tekom 1. 1922 je bilo prijavljenih za Copyright nič manj kot 241.262 predmetov. Med vposlanimi predmeti je bilo 20.074 knjig, 41.414 brošur, 70.006 časopisov in revij, 3676 dram, 41.916 glasbenih komadov, 3659 filmov, 3718 zemljevidov, 12.772 fotografij, 16.566 časopisnih člankov, 4266 umotvorov in risb In 371 predavanj. Vse to je bilo domača proizvodnja. Iz Inozemstva pa je kongresna knjižnica dobila v svrho copyrighta 2901 tujejezičnih knjig te 372 angleških knjig.
Tekom 25 let, kar je bil Copyright Office reorganiziran, je kongresna knjižnica prejela približno pet milijonov knjig, skladb in drugih predmetov, kar gotovo predstavlja ogromen prispevek k bogastvu te slovite knjižnice. (New York: Jugoslov. oddelek F. L. L SJ
v
IGRALČEVA UMETNOST.
Kakšne morajo biti bistvene lastnosti igralca? V svojih »Opazovanjih« o gledališki umetnosti« je rekel Larive, da mora dober igralec združevati v sebi vse lastnosti fizične to moralične, kar Je seveda preveč zahtevano. Poglavita lastnost gledališkega Igralca je po mnenju Coquelina način govora. Nedavno so vprašali za mnenje v predmetni stvari nekatere pariške gledališke mojstre. Silvain je odgovoril, da mora Igralec umeti razumeti izraziti in temu primem' gestikulirati Bargy je rekel: »Igralec se ne razlikuje od slikarja ali glasbenika in trdi on mora imeti las», ne teorije, ki ne slone na temeljnih načelih. Kdor hoče biti dober igralec, mora znati vstvarjati in to izražati« Lucian Guitry se ni izrazil natančno, marveč je rekel; »Ne morem reči, da bi igralec, ki ima vse lastnosti, dopadel. Toda smelo trdim, da ima igralec, ki se mi dopade v mojih očeh vse potrebne lastnosti«
IBSEN OBOŽEVALEC ITALIJE.
Ibsen, tako piše »Corriere <FItalia«, le bil strasten ljubitelj Italije, kar dokazujejo njegova številna pisma, ki jih je pošiljal svoji tašči. »Oh, to potovanje,« je vzklik* nil, »oh, Italija! Čutil sem potrebo, da sera se odtegnil nižavam navadnega življenja la se očistil v tej solnčnl deželi.« Italija ga ji torej očistila. Nekega dne je vstopil v cer* kev sv. Petra, kjer je bil navdahnjen za eno izmed del ki mu je pridobila slava Morda je radi tega posvetil prvo svojo po* sem večnemu mestu Rimu. Pisal je svoji tašči: »Opisal bi Tl Rim In tukajšnje življe* nje, toda kako? Tu je vse veličastna vs« obdano s svečanim mirom, ki se razteza te objema vse stvari. Ta država je lepa te veličastna in kar je poglavitna ona je od* kilta. Živeti bi morala nekaj časa v tri blagoslovljeni deželi!« Nekoliko pozneje pa ji je pisal: »Pridi, pridi, toda ne za krate! čas, ampak za dolgo.« Drugič Je omenil t svojem pismu, da ga navdaja žalost nad domačimi razmerami nad ljudstvom, M samo klepeta In se zatajuje. Pisal Je: »Draga Italijal Kako zelo ljubim to mojo novo domovina kako rad bi tu preživel celo svoje življenje.« Toda denarne stiske so ga prisilile, da je odpotoval In tedaj ie pisal svojo dobrotnici Loweland: »Vem, da sein Vam potreben, toda Italijo zapuščam s težkim srcem, kakor se zapušča ljubljeno bitje. Zapuščam jo potrt in žalosten, toda dri mojega srca ostane tu. Koliko lepih in ideair nih misli se je rodilo v moji gkuti v tri sladki zemlji«
te
— Uspeh po smrti 80.000 Izvodov »e je razprodalo v nekoliko dneh romana »Ta krasotica« (La belle que voilä), kf ga Je spisal Kanadec Louis Hčmon. Pisatelj bi m dobil že predlani od Francoske akademije nagrado za najboljše leposlovno delo tisto* ga leta, namreč za kanadski roman »Maria Chapdelaine«, da ga ni povozil vlak v Ameriki Prav so rekli stari Grki: Mlad umrje, kogar ljubijo bogovi!
— Čez 23 let V novembru 1900. Je izdal londonski založnik Duckworth romanček »The visit of Elisabeth«, ki ga dva meseca ni nihče kupoval Potem se je P» mahoma sprožil: 1. 1901 je doživel do 30 izdaj! Autorica, gospa Eleonora GIya je pravkar objavila pri taistem Duckwortha že svoj šestdeseti roman: »The great moment.«
L Albrehte
Izpoved.
... tia sera po rvofl zadnji »povedi 3 sem jo opravil malo pred prihodom na ta piškavi »vet velikokrat is obilno grešil posebno pa so obtožim:
Da sem ostal otrok daleč preko svojih otroških let in mogoče celo vse do te ure.
Da sem ljubil vse; kar ce ml je zdelo ljubezni vredno: njega, ki me je tepel njega, ki me je gladil rožo na Osti preprogi pomladnega življenja in vlačugo v objemu močvirskega smradu, vse br:z pridržka in brez razlike.
Da sem nosil srce na dlani kc bi ga bil moral skrivati pod devet kamenitih plasti.
Da sem verjel v Lepoto, kakršne iti, in v Dobroto^ ki Je umrla, predno sem se jaz rodiL
Da sem podcenjeval sveto moč hinavščina laži in licemerstva.
Da sem sanjal ko M bil moral gledati z odprtimi očmi
Da sem hodil po raznih potih v svojih besedah in v svojih dejanjih, z vedno Idjo priti naravnost tja, kamor sem se W namenil
Da sem Ml svinja, ki ne zna do korita niti ne do korenja in do repnih (Ofnphov.
Da nisem znal Mti niti Logar, ki bi drobtine, padajoče ž mize boga-
Da sem verjel v solnce, čeprav sem ga gledal samo v mlakužl
Da se nisem bal blata, kadar sem slutil biser v njem.
želite še, duhovni oče? O, peza mojih grehov je brezmejna. Kapljice morja bi prežtel, pesek v Sahari bi preračunal mojih grehov ne bi mogel nikoli Predno sem se rodil sem že grešil, in ko me zdavnaj več ne bo, bom še počenjal grehe. Iz matere sem Jih pil in otroku jih bom dal, od prvega do zadnjega mu jih Izročim, kakor testament in imovino svojo.
Odveza? Odpuščanje? Ne govorite mi o tem, da mi ne bo treba tratiti toliko besedi! Kako naj bo odpuščeno roži da raste, kako materi da Je rodila? Ce mogoče človek pred človekom kdaj lahko zabriše svet, pred očesom božjim je ne more nikoh.
Kesam naj se?! Kesanje?
... ti in vsi moji grehi so nd — Sa] ne morem. Nobenega mi ni žal in nobenega ne bom zatajili Berač ne zavrže svoje malhe in ne da popotne palice Iz rok, Jaz pa naj bi z mrzlo kretnjo zavrgel vse. kar je mojega? Nikoli Takole bom molil:
Bog, tl in vsi ostali grehi so življenje moje, sreča moja in moja pot. Ce so s« v trnju rodili, naj v trnju rastejo, naj se razcveto in razbohotijo do tiste najvišje popolnosti, ki jo ljubi solnce, kadar stopi v zenit. Daj, da mi bo mogoče tudi v najhujših, v najtemnejših dneh dobivati dovolj žive vode, da jim bom
In daj, da mi bo
Renatus:
Kai Je okultizem?
Dandanes se v našem časopisju po-gostoma omenja beseda »okultizem«, dasi mnogi ne vedo, kaj znači Z ozirom na to je umestno, da javnosti nekoliko pojasnimo, kaj je pravzaprav umeti pod tem Izrazom.
Okultizem Je sedanji skupni izraz za starodavne veda ki tolmačijo tajne prirodne rile in sicer v fizičnem, psihičnem, intriektualnem in spiritualnem smislu. K okultizmu spadajo torej vsa znanstvena, šolski vedi Se malo znana, raziskovanja hipnotizma, sugestije, somnambulizraa, telepatije, spiritizma, magije itd. Kar jc v teh vedah s sedanjimi fiztkaličnhni in drugimi umnimi sredstvi možno dognati, to okultizem sprejme v svoj okvir kot dokazana dejstva, dočim ostala vprašanja prepušča v rešitev prosvetljenejšim zanamcem. Besede »nemogočo« pa okultizem ne pozna.
Okultizem smatra celo prirodo za enotno in prožeto z duhom. Njene raznovrstnosti opira na dejstvo, da se za človeške čnte manifestira na razne načine po duševni evoluciji posameznika. Dalje uči da je vseobsegajoči in vse-napolnjujoči zakon prirodo zmožen razvitka do skrajnosti do božanskega Logosa; da se vse oblike materije lahko izpreminjajo, kakor se led izprend-nja v vodo in voda v paro. Na podlagi tega prihaja do zaključka, da nas obdajajo še drugi svetovi s svojimi kozmičnimi prebivalci katerih pa ne smatra izključno za duhov« »»komikov.
Da sem stoinstokrat verjel obljubam mogočnih ust in sem pital ž njimi sebe M ie tiste, ki so brez lastne krivde pri-
Jfaoteoi nara«
mogel prilivati novih moči. ne preminejo niti v trenutku, ko smrt zatisnila oči. Amen’
Ker okultizem smatra vse delovanje prirode za enotno, zavzema stališča da priroda vsako nji nasprotujoče dejanje uniči zato pa mora človek stremeti, da je v harmoniji z njenimi zakoni Ta zavest ga dovaja do prepričanja, da je le v ljubezni do splošnosti, v bratstvu In v stremljenju k dobremu iskati soglasja s prirodo, vse drugo ji nasprotuje in povzroča zlo. S tem okultizem ustvarja moralo na kozmični podlagi.
Okultizem je temelj vsem sistemom starih filozofij in vseh verstev. Sledove okultne modrosti najdemo v vseh časih in v vseh deželali Ne smemo meniti, da njegovi nauki izhajajo morda le iz enega vira, iz enega začetnika mino-losti. Njegovi adepti ustvarjajo nepretrgano verigo od prvih pojav Človeštva na našem planeta do današnjega dneva ter jo bodo ustvarjali dalje do njegovega razpada. Novega toraj v okuj. tizmu ni nič, marveč ie vse staro; da te po nekaterih krajih zemlje bolj razširjen, kakor drugod, je pa iskati povoda v duševni evoluciji posameznih narodov.
Da okultizem ni neumnost in da okultisti niso naivneži oziroma šarlatani nam pričajo imena svetovno znanih učenjakov — okultistov. Radi omejenega prostora jih ne moremo navajati pač pa hočemo omeniti par okultistov našega juga.
Prvi slovenski okultist modernejše ri Je bil vsekako dr. Josip Vošnjak. je temu tako, nam pričajo njegovi spisi, obenem pa tudi njegovi sestavki v listu »Zeitschrift für Spiritismus und verwandte Gebiete«, A tudi v današnji
dobi imamo več dobrih okultistov raznih smeri, ki ravno sedaj snujejo svoje društvo v Ljubljani
Med Hrvati je mi vzbudfl zanimanje za okultizem, ki se je tiste čas« kretal bolj v mejah spiritizma. Pet» Preradovič s svojo prekrasno odo »Novomu Suncu«.
Prerado viču je sledil glasoviti filozof Lazar baron Heilenbach, znan posebno glede raziskovanja mistike številk. V minolih dveh desetletjih sta nastopala dr. Gustav Gaj in dr. Hinko Hinkovič. Izdajala sta okultističen mesečnik »Novo Sunce«, ki je po 14 letnem obstoju prenehal izhajati leta 1914 ob smrti dr. Gaja. Med sotrudniki lista najdemo člana sedmorice dr. M. Mikulčiča, prof. de Gora, prot L. Ciprijanovlča, inž. Vavra, urednika Srečka Domiča. gospo Bomemiso in druge. Dr. Gaj Je dve leti tudi izdajal list »Tajlnstveni svijet« ter je spisal več znamenitih okultističnih del. Nekateri njegovi spisi so prevedeni na nemščino, italijanščino in francoščino.
Med Srbi sta iz italijanščine in francoščine prevajala okultistične knjige dr. Subotič in prof. Velike škole dr. Nedič. Njima je sledil z velezanimivimi originalnimi razpravami v »Trg. Glasniku« in v »Štampi« bivši ministrski predsednik in poznejši generalni konzul v Londonu Ceda Mijatovlč. Dalje so Srbi zaporedoma imeli tri okultistične liste: »Dva sveta«, »Duhovni svet« in »Usud«. Zal, da je temu pokretu med njinri ustavila pot balkanska in poznejša svetovna vojna.
ToUkp ngi za sedaj zadostuj«
'Prltega „iMteriäm S^owosfim“ lf. ?7 s dä%e 22. apTÜa 1923.
iiictefFiia
Naloge novega finančnega ministra.
Ko ie svoj 5as zapustil dr. Kumanudi svoje mesto kot finančni minister, je vse napeto pričakovalo, kdo bo za njim vzel v roke precej zavoženo gospodar-istvo naše države. Brez dvoma je bilo tedaj to vprašanje, kdo bo novi finančni minister, zelo važno. Treba je bilo izkušenega strokovnjaka, ki bi ne samo preprečil nadaijne razpadanje našega gospodarstva, temveč, ki bi ga tudi izboljšal Naloga tedaj ni bila lahka, zato }e marsikdo s skrbjo pričakoval, kdo bo prevzel finančni resori Ko je postalo znano, da je prevzel finančno ministrstvo df. Stojadinovič, se ta skrbljivost ni še nič zmanjšala, kajti moža tedaj širši krogi še niso poznali.
Toda ni trajalo dolgo, in vsa javnost ;Je spoznala, da je krenil dr. Stojadinovič na pravo pot. Izvedba deflacijske politike, zmanjšanje drž. dolga, štedenje na vseh koncih in krajih, so bili njegovi cilji Dobre štiri mesece je bil finančni minister, in v tem času je najprej preprečil padanje dinarja, nato ga je dvignil in končno stabiUziraL Njegova devizna politika in pa trgovinska politika sta našli povsod pritrjevanje. Kratko: odsev ministrovanja dr. Stojadinoviča je stabiliziran dinar, delna ureditev gospodarstva, oživljenje trgovine in s tem tudi povečanje produktivnosti našega kmetijstva, ki je vsled raznih zapornih odredb, ki so bile poprej e v modi, že močno nazadovala.
Novi finančni minister, pa naj bo to Že kdorkoli bo imel nesporno mnogo lažjo nalogo, kakor jo je imel dr. Stojadinovič pri svojem nastopu. Vendar pa ga čaka ureditev še zelo važnih stvari, predvsem preureditev in izenačenje davčnega sistema.
Naše gospodarstvo kaže izboljšanje r ton, da v precejšnji meri naraščajo državni dohodki in da dostikrat prekoračijo ono izmero, ki je bila predvidena v proračunu. Toda to so le dohodki iz indirektnih davkov. Vprašanje direktnih davkov še vedno ni urejeno niti ne izenačeno, In to bo treba pred vsem »rediti.
Država ima za vse večje izdatke že vnaprej določeno kritje. Zato ne bo pretežko, doseči uravnovesenje našega proračuna, zlasti še, ako se uvede kolikor mogoče izdatno štedenje pri vseh državnih izdatkih.
Ureditev obširnih državnih domen, ki niso do sedai donašale še zdaleka one koristi, kakor bi jo sicer, če bi bile opravljane po trgovskih načelih brez težkega birokratizma, je zelo pereče vprašanje. Kajti te domene bi lahko v veliki meri razbremenile državno gospo-darstvo, radi česar bo moral obračati .novi finančni minister nanje veliko paž-Jtfo.	A
Bodoči finančni minister bo moral Stopati PO isti Poti, ki jo je začrtal dr. Stojadinovič, če bo hotel doseči uspeh. Vsaka izprememba v finančni politiki bi mogla postati ttsodepolna za naše gospodarstvo. Radi tega tudi z gotovostjo pričakujemo, da se bo tudi nova vlada zavzela z vsemi silami za nadaljevanje ,seđanJe politike, ki bo edina prinesla na-šemq gospodarstvu ozdravljenje.
AH ste že obnovili naročnino za Jutranje Movosti»?
Državno posestvo Bele.
O tem ogromnem posestvu se je že mnogo pisalo, zato ne bo odveč, da na podlagi državnih statističnih podatkov podamo malo sliko o tem kompleksu, ki je bil svojčas lastnina bivšega nadvojvode Friedricha v Baranji
Posestvo obsega 93.547 oralov ki je razdeljeno na 12 gospodarskih okrožij, 18 pristav in 4 gozdna okrožja. Od tega kompleksa odpade 44.583 oralov na oranice, 48.991 oralov pa so gozdovi, pašniki, močvirja in brezplodna zemlja. Te slednje je 10.783 oralov. Za obdelovanje te površine ima posestvo 14 parnih plugov, 41 mlatilnih strojev, 144 strojev za sejanje, 193 sekalnih strojev 555 bran, 185 ekstirpatorjev in kultivatorjev, 329 kosilnic, preko 1000 plugov vseh vrst, 668 valjarjev, preko 1000 tovornih voz in sani in preko 1000 kosov drugega poljedelskega orodja. Za živinorejo in gospodarstvo z mlekom kna posestvo približno 5305 krav, bikov, mlade govedi, telet in volov vseh pasem. Konj je na posestvu 673, svinj pa 2029. Ovac je 4000, večina domače pasme, le majhen del je merino-pasme.
Za Izdelovanje surovega masla je zgrajena posebna tovarna s stroji z električnim obratom, ki more predelati 30 do 40.000 litrov mleka v 24 urah. Poleg tega ima posestvo lastno tovarno za led, klavnico in predelovalnico za meso ter tovarno za izdelovanje sladkorja, ki Pa producira do sedaj le kristalni siadkor ter more predelati v 24 urah 125 vagonov sladkorne pese. To pridelajo v glavnem na posestvu samem, primanjkljaj pa nakupijo pri privatnih producentih sladkorne pese. Sladkorna tovarna pa bo kmalu začela izdelovati tudi kockasti sladkor, ker je bila naročena na račun reparacij popolna oprema za izdelovanje takega sladkorja.
Razven teh tovarne se nahaja na posestvu še moderno uravnana strojna delavnica z 10. oddelki: kovačija, ključavničarstvo, mizarstvo, delavnica za predelavo konoplje, žaga itd.; dve opekarni ki izdelata letno okroglo 5 milijonov zidne in strešne opeke; v Kneževu mlin z električnim obratom, ki more v 24. urah predelati 2 vagona pšenice, dva vagona koruze in pol vagona ječmena. Dalje centrala za ribarstvo v Apatinu; vse orodje in ribiške priprave so lastnina ribičev, ki delijo ulovljene ribe z upravo posestva. Donos ribarstva se giblje med 350.000 in 1,000X100 kilogramov na leto. Nadalje se nahaja na posestvu delavnica za izdelovanje riževih metel j; surovine daje posestvo samo. Končno ima posestvo tudi svojo lastno železnico z omrežjem nič manj kakor 186 kilometrov. Vozni park te železnice tvori 10 lokomotiv in 1000 raznovrstnih vagonov, s katerimi se prevaža žito s polj v mlin. Železnica je zvezana z donavskim pristaniščem pri Kavuku. Za osuševanje mlakuž, ki varujejo posestvo pred poplavami ie instaliranih tamkaj več parnih sesalk.
Jasno je iz vsega tega, da mora upravljati vse to ogromno posestvo s tako številnimi podjetji precejšnje število uradništva. Sedaj je na posestvu Belje zaposlenih približno 100 uradnikov, (od katerih jih pa po naših privat-rdh informacijah precejšen del nič ne dela). Delavcev ima posestvo okrog 4000.
— wataf@,
inozemstvo in poSje-deistvo v Rusiji
Rusko poljedelsto je bilo zelo oškodovano z razdelitvijo veleposestev, M so bila najproduktivnejši faktor v tej stroki Veleposestva so bila pod spretnim gospodarstvom strokovnjakov ter so se obdelovala po modernih načelih kmetijstva, dočlm je obdeloval ruski mu-žik svojo zemljo zelo primitivno. Zanj se ni storilo že pod carskim režimom skoro ničesar; neuk, kakor je Ml, in pa vsled pomanjkanja zvez s kulturnejšlmi državami je životaril vedno na Isti način. Radi omenjene razdelitve veleposestev se je zmanjšala produktivnost ruskega poljedelstva tako, da je razmerje med prejšnjim in sedanjim stanjem 5 :4.
Ruski kmet je zelo dovzeten. Le pouka mu manjka, in pa tiste gonilne sile, ki bi ga naganjala, da izpopolni obdelovanje. Ne stalo pa bi ravno mnogo truda, da se vzbudi v njem oboje, in kakor se zdi bodo sovjetski komisarji poskušali to doseči. Treba bi bilo samo, vzbuditi pri kmetovalcu večje potrebe in mu obenem prožiti možnost, da tem potrebam ugodi, in sam od sebe bo pojačil produkcijo. Seznaniti ga je s poljedelskimi stroji, sploh z modernim kmetovanjem, in produkcija bo silno narastla, zlasti ker je sedaj precej zadovoljivo urejeno posestno stanje. Ako pride k temu še povečana možnost čim ugodnejše prodaje pridelkov, pa je uspeh gotov.
Seveda samo volja, povečati produkcijo, pri današnjem položaju poljedelstva v Rusiji ne zadostuje. Ruskemu poljedelstvu je treba tudi dejanske pomoči, da se ga spravi na noge. V tem oziru je prav hvalevredna In velik uspeh obetajoča uvedba poljedelskih kooperativ. To so organizacije, in sicer prostovoljne, ne prisilne, pristop ie vsakemu poljedelcu svoboden, in te organizacije urejujejo prodajo poljedelskih pridelkov in oskrbujejo vse, kar kmet rabi Do teh organizacij so dobili kmetje že veliko zaupanja, kar priča dejstvo, da jih je bilo koncem leta 1922. nič manj kakor 25 tisoč v »Vseruski uniji poljedelskih kooperativ«, ki obsega tri milijone kmetskih posestev. Kakor omenjeno, je njihova naloga, prodajati poljedelske produkte, zlasti surovine za tekstilije in kupovati poljedelske stroje in drugo orodje. Da se njihovo delovanje še bolj olajša in razširi, je to popolnoma svobodno, — celo v inozemstvo morejo pošiljati svoje zastopnike ter je odvisno le od privoljenja kontrole komisarijata za zunanjo trgovino.
Da pa bo delo teh organizaci tem uspešnejše, rabijo mnogo kredita. Rusija sama bo ustanovila nekak bančni sindikat z zelo rajšlrjenimi poslovalnicami; svota pa, ki jo bo dala država na razpolago, je minimalna. Zato je pred vsem potrebna, da tu pomaga inozemstvo, ki itak težko pogreša ruska tržišča. Treba je pomagati pred vsem s krediti in to na način, da ruski kmet ne dobi občutka, kakor da tujec izrablja njego sedanji težavni položaj in mu odvzema njegovo zemljo. Ta občutek bi utegnilo povzročiti sedanje postopanje sovjetov, da namreč dovoljujejo obširne koncesije raznim inozemskim kapitalističnim družbam. Mnogo uspešneje in bolje bi bilo, podpirati direktno imenovane organizacije s krediti ter tako poljedelcu pomagati, da s svoji lastnim delom izboljša in utrdi svojo pozicijo.
izboljšanje gospodarskega položaja v Češkoslovaški.
Že v zadnjem tedenskem pregledu smo omenili, da je kriza v Češkoslovaški industriji precej popustila v svoji ostrosti, kar priča nazadovanje brezposelnosti. Položaj češkoslovaške industrije se splošno izboljšuje, dasiravno se Še vedno ne more govoriti o prestani krizi Da se pa sedanja, že pojemajoča faza industrijske krize ne bo obnovila, je gotova stvar, tem bolj, ker češkoslovaška vlada ne misli na ponovno stopnjevanje deflacijske politike. In v tesn ima za sedaj popolnoma prav. Deflacijska politika je češkoslovaško gospodarstvo sanirala in ga spravila na eno prvih mest v Evropi. Prizadejala pa je umevno tudi težke udarce češkoslovaški industriji Ti udarci so sedaj skoraj da že preboleni, vendar še ne popolnoma. Treba pa je, da se njena industrija učvrsti, da postane sposobna brez vsakršnih škodljivih posledic preživeti nadaljevanje deflacije, kadar pride čas za njo. Sedaj pa bi ta ne bila na mestu tudi zato, ker bi izgubila vsled nje češka industrija mnogo svoje konkurenčne sposobnosti.
V splošnem se lahko trdi da so že napočili za češko industrijo dobri časi To velja pred vsem za težko industrijo, premogovnike in železno industrijo. Tur dl tekstilna industrija je v obilni meri zaposlena, da pokrije potrebe domačega trgače bodo čehoslovaki upeijali še zmerno zaščitno carino na žito, se bo s tem izboljšala položaj ne samo kmetijstva, temveč tudi industrije same. Češkoslovaška ni samo industrijska, temveč tudi agrarna država. Kupna moč poljedelcev pa je sčasoma zelo osabela, in to je treba dvigniti na ta način, da se jih zaščiti pred prekomerno inozemsko konkurenco. S povečanjem kupne moči Icmetovalstva bo gotovo nastalo večje povpraševanje na domačem trgu, kar bo ugodno uplivalo na industrijo.
Vse to bo zmanjšalo še vedno precejšnjo brezposelnost in država bo s tem rešena velikega bremena — podpiranja brezposelnih. S tem Ji bo tudi omogočeno, polagoma zmanjševati davčna bremena ter povzdigniti produkcijo in spločno blagostanje. Da bo do tega kmalu prišlo, je zelo verjetno, ker koalirane stranke, kakor se zdi niso nasprotne zmernemu zaščiten ju domačega poljedelstva.
Kakor je videti, imajo Čehoslovaki pred seboj krasno bodočnost. Vztrajnost, delavnost, štedljivost ia požrtvovalnost voditeljev čsl. naroda se zrcalijo v plodovih narodnega dela, v teh izrednih uspehih.
Madžarska in Avstrija
Trgovinska in finančna politika Madžarske sta bili v zadnjih mesecih tako izgrešoni, da bo Madžarska še dolgo trpela na posledicah. Zlasti trgovinska politika je zakrivila, da je madžarska krona v drugi polovici marca silno padla. S svojo trgovinsko politiko mar džarska vlada ni nameravala ničesar slabega, nasprotno, hotela je ščititi prebivalstvo pred naraščajočo draginjo. Stvarno pa je bila ta skrb za konzumente izgrešena, kajti zabrana izvoza živil in drugih poljedelskih produktov
: je povzročila pomanjkanje deviz v državi pritiskala na tečaj krone in povzročala vsled tega nadaljnje notranje naraščanje cen.
Ra tudi otežkočanje uvoza industrijskih produktov je imelo končno iste posledice. Z zabrano uvoza industrijskih produktov so se pojavila nasprotja z sosedstvom in pa z oddaljenejšimi industrijskimi državami ter dovedla do reto rzijskih odredb. Razna devizna umet-ničenja, zlasti razločevanje tuzemske in inzomske krone, nezadostna preskrba z devizami itd. so uničila zaupanje inozemstva do madžarske krone, ki je morala radi tega še bol j nazadovati.
To postopanje je imelo odločilen vpliv na trgovinsko-politično razmerje Avstrije in Madžarske. Leta 1922 je Mo čuti prve glasove za gotove carinske olajšave med obema državama, ki bi omogočile, da bi se stvorila s pomočjo prednostnih carin carinska unija, obenem z valutno-političnimi dogovori S tem bi se razširilo obojestransko zelo pomanjkljivo carinsko ozemlje. Avstrija bi se bila za ta načrt zelo zavzela in tudi madžarska vlada bi tedaj lahko prekoračila vse zapreke, ki so se stavile izvedbi v osebah madžarskih fa-brikantov, Id so zahtevali za svoje produkte visoke zaščitne carine, da tako zavzamejo monopolski položaj v državi. Izvedba načrta je postala še lažja v jeseni L 1922, ko se je Avstrijcem posrečilo, svojo krono okrepiti in Jo stabilizirati. Od tedaj so avstrijski trgovci radi sprejemali avstrijske krone v plačilo, česar pa poprej ni bito. Za Madžare je bil položaj tedaj zelo ugoden, kajti oni imajo prav izdatne vsote avstrijskih kron, ki so se stekale v državo vsled živahnega prometa v prvih povojnih letih.
Ko je začetkom januarja opazila madžarska vlada prve škodljive vplive francoske akcije na svojo krono, je takoj odredila pretirane splošne devizno politične odredbe, ter zaprla svoj teritorij s prenagljenimi carinsko poititič-nirai odredbami. Mesto da bi te odredbe madžarski kroni koristile, so ji še celo prav izdatno škodovale. Toda niti to ni Madžarov izpametovalo. Vlada Je izdajala vedno znova slične odredbe. In že so se pojavite prve neprilike tudi v Avstriji Avstrijski trgovci in industrije! so imeli do tedaj še veliko zaupanje do madžarskih trgovcev in konsumentov, zato so dobavljali v Madžarsko velike količine blaga, seveda na kredit Ker pa ie vsled imenovanih odredb madžarske vlade jelo primanjkovati deviz; Jih uvozniki niso mogli dobiti in zato tudi ne plačati svojih dolgov Avstrijcem. To je umevno zelo ohladilo poslovne zveze med obema državama, in ker so Avstrijci vedno težje dosegali poravnavo svojih terjatev, niso hoteO več sprejemati oziroma izvrševati nar ročil iz Madžarske. Obenem se je v odgovor madžarskemu postopanji pojavil v Avstriji močan odpor proti znižanju visokih zapornih carin na vino. kar je bila največja želja Madžarske.
Da se to nevzdržno razmerje pre-. kine, bi bilo pred vsem potrebno skleniti trgovsko in tarifno pogodbo med obema državama. Ta pogodba bi morala odstraniti vse izvozne in uvozne zabrane, ki ovirajo trgovski promet ter se ne bi smele tudi nadomestiti z carinskimi odredbami z učinkom zapora. Dokler ne bo to doseženo, bo obstojalo sedanje razmerje, ki ne koristi ne eni ne drugi državi
Talisman.
Turška pripovedka.
£Eo francoskem prevodu Semauovem priredil P. V. B.)
Kakšno Psovanje, dragi moj, kakšno plrovanje! V ušesih mi kar brenči od brenkanja kitari In kakšno izobilje! Kakšno bogastvol O, Alah! Kaj šeni vse videla, kaj sem vse jedla! Zlatnina In drago kamenje in z zlatom vezane oblekel In slaščice! In Pilat! o, dragi moji
V eni sap! je Ajša pripovedovala, kaj je videla na Ženitovanju mukdaijeve hčerke, ki se je poročila z narednikom, ki se Je ravnokar vrnil iz turško-grške vojne. Bil je krasen dečko in ko Je stopal ob strani svoje neveste skozi vrsto s pajčolanom pokritih žensk, si ga je marsikatero mlado dekle zaželelo za moža; vse so proti zakonu vere malo dvignile svoj pajčolan, o čisto malo — samo da Iti jih opa zil
— In nevesta! O, dragi mol kako Je bila lepa, in kako nališpana! Pomisli okoli vrata je imela nakit po deset zlatnikov v petih vrstah, in svetili so se kot solnca; dovoli da z njimi kupi vse, kar imamo, našo hišo, naše posestvo in zraven še hišo in posestvo mojega brata. Vse to ji je viselo okoli vra-tui O, kako krasen par stal
Njen mož se je nasmehnil; vedel je «a je njegova žena Ajša malo lakomna! Tbka kaj zato, Če je bil narednik s svojo nevesto krasen par! Ali nista tudi 9»a4va imela velikega ia stasitoga sina.
ki se je lahko meril z vsakim, in ki je bil tudi vojak in odšel pred štirimi leti tja daleč nekam v Arabijo. Priti mora kmalu nazaj, kajti oproščen bo. Že mnogo mesecev ni bilo poročila od njega. Pri Alahu, njih sin je bi več vreden, kot vsi mukdarski sinovi na svetu:
— Ženska, nikomur se ne sme zavidati premoženje. Alah nam je dal kar nam je dal Imamo krepke roke našega sina za našo starost Moliva, da se nama vrne zdrav.
Ona mu je pa odvrnila:
— Življenje je težko; saj imamo komaj kaj jesti... O, ti zlatniki blesteli so se kot solnca!
In neka nema Jeza je vstajala v njej, pomešana z žalostjo, da je njen sin daleč, tako daleč. Kako rada bi dala Polovico svojega prostora v raju, če bi bil lepi narednik, ki se je danes poročil, njen sin. Res je, njen mož je imel prav, ®e ie bil ponosen na svojega sina, toda 1 a mukdar M visoki činovnik bi naj dovolil da ga vzame njegova hčerka. Bili sc tako revni! Zanje ne bo neveste z oblekami, vezenimi z zlatom m s cekini okoli vratu. Kakšno doto bo prinesla zaročenka? Morda dva vok in deset ovac!
Cel dan in celo noč je mislila in sanjala o bogastvu in o cekinih, ki so se blesteli v solnčnih žarkih. Naslednji dan je šla zgodaj v ženitovanjsko hišo.
Slavnost bi morala trajati tri dni in ta čas so samo prepevali, igrali, se gostili, se smejali in pripovedovali čudovite pripovedke pri poko obloženih
mizah.
V poročni sobi je sedela na baržu-nastem divanu med blazinami lepa no-voporočena žena, nepremično s svojim krasnim nakitom, in deset zlatnikov se ie bleščalo v dveh vrstah na njenem vratu kot solnca. In vsakokrat ko je stopila Ajša v to sobo, bi bila jokak od žalosti in jeze; in hitro je odšla, da ne bi storila nekal kar ne bi bilo prav in vsled česar bi jo nagnali iz hiše. Potem je pa žalostna stopala nazaj tja k svoji hiši, čisto na koncu vasi k tej hišici ki je bila tako majhna in tako slabo zidana, in tako na samem, da so se ponoči okoli nje plazili tatovi. Tako da so pogosto; kp so se zbudili zapazili da jim je zmanjkala kokoš ali ovca iz ograje, ki je stala poleg hiše. Tolovaji niso prišli v njo. Cernu pač? Kakšno večjo škodo bi pač mogli povzročiti?. Ovca. to je premoženje ubogih ljudi
— Zaželite sl zaželite sl duh bo prihitel; jaz poznam skrivnostno besedo, k! ga prikliče. Zdravje, moč, zlato, zaželite sl na besedo vam bo duh ubogal
Bil je svet človek, id Je sedel na fleh, pred seboj je imel malo mizico, polno različnih predmetov; skrivnostna zrna, rog čudovite kače, zobe nekega indijskega ptiča in razna mazfla. Ta mož je zdravil bolnike in začarane. Dolga brada mu je padala do trebuha in njegova glava, obdana od širokega turbana, jo bila podobna velikanski gobi.
je živali in za svojo živino, drugi za svoje otroke, žene in za same sebe. Zaljubljenci so zahtevali ljubezensko pijačo, ki osvaja sreč deklet ali omel čuje neizprosljivost starišev.
— Zaželite sl Jaz poznam skrivnostno besedo, ki prikliče duha.
Ajša se radovedno približa. Sveti mož je ravnokar razvozljal jezik mutcu in ozdravil hromega.
— Zaželite si, zaželite sl Jaz poznam skrivnostno besedo, ki prikliče duha.
— Sveti mož, je vprašala Ajša, M moreš vedeti kaj mi teži sreč?,
— Znano in neznano sta dvoj®; dan in noč sta dvoje, je odgovoril sveti mož. Sova vidi v noč, kot duh v neznano.
— Sveti mož, sveti medi povej ml kaj mi teži sreč.
— Miš je strah kramarja. Zakaj? Vprašaj oglodana dna njegovih mehov, ho kaj je vsebina mehov? Tisto sladko, slano in poprano, ki se vse plačuje z dobrim zlatom. In zlato je namen njegovega življenja...
Ajša se je stresla. Tu, ravno nasproti poročne sobe iz katere so se čuli veseli vzkliki in petje...
— Sveti mož, tvoja veda ie velika, je mrmrala vsa ganjena. Videla sem mlado poročno ženo, imela je na vratu deset cekinov v dveh vrstah hi svetili so se kot solnca... Račk Iti Imela te
— Zena, Je dejal če hočeš plačati vrednost treh meric ječmena, ti dam ta talisman. Zazdi sl kar si more človeško bitje zaželeti, in duh ti bo ubogal. Lo jaz sam ne morem ničesar prositi duha.
Ajša se je na videz umaknila, preplašena po ceni treh meric ječmena, ki je bila zanjo previsoka; toda sveti mož je živahno dodal:
— Vidim, da si dobra ta pridna žena, ki jo boče Alah varovati. Vdahnil mi Je misel da ti poklonim dar. Ne bom torej od tebe zahteval trdi meric Ječmena, niti dveh in pol niti dveh; zahtevam od tebe samo eno- merico in poi; malenkost v primeri z brezštevilnimi cakinl ki jih boš imela.
Dolgo je še Ajša prekupčevala, nazadnje je dobila talisman Za eno samo merico.
— Žena, je svaril sveti mož, zmanjšaj svoje želje, kaki pohlep ne ugaja duhovom,
Nato JI Je povedal besede ta obrede, ki so Mi pa zdb enostavni da prikliče duha.
Izberi si trenutek, ko te nihče ne more videti, In ko si trikrat poljubila talisman, zadostuje, da pokličeš: Ra-miimotl« — to Je ime duha — »Raradl-moti« Pri tem tatismenu, v katerem se nahaja ključ do tvofifc skrivnosti, zahtevam, da mi ubogaš...« nato pa povej. kaj hočeš; karkoli si boš boš imela.
Postavil je bil svojo malo potujočo prodajalno nasproti poročne hiše in množica se je že prerivala okoti njega
M	m mr
cekine.
Sveti mož je na pol zaprt oči in šepetal par molitev, nato je potegnil iz
Ajša se je vsa vesela vraik domov. Malo je Ma nemirna in tiščala je pod svojim pajčolanom k prsim dragoceni
miznlce mal trikot blaga, ki je jtgj i talisman, čuvala se je povedati svojemu i*	Site JtaJtactaite J» ti
Priloga „Jutranflm Novostim" St. t dne $2. mttta 192^.
"™ " 1 “.. rw. c.	, i _	■,	ni,
Habsburike oustoievižine.
Maksimllllan v Mehiki. — Nainovelia odkritja.
Zu
O tragičnem atehikansketn podjetju tega nesrečnega nadvojvode, brata pred-žadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožeta, se je mndgo pisalo In le na.im čitateljem gotovo še dobro v spominu. Po raznih. razlskavanjib v zadnjem času se je dognalo, da je tragično smrt tega moža največ zakrivil njegov brat, avstrijski cesar sam. Emil Olivier je popisal v »Empire Liberalu« mehlkansko tragedijo nadvojvode Maksimilijana na podlagi novih podatkov, ki so mu bili sedal na razpolago.
Vzrok! za to nesrečno podjetje v Metliki. deželi, kjer vedno vre in se menjajo predsedniki, kakor drugod vlade, so bili v glavnem trije. Prvi vzrok Je bil francoski cesar Napoleon III., ki Je čutil, da gre njegova slava k zatonu in je poskušal vse mogoče, da zaplete druge v stvari. Iz katerih je hotel Imeti na koncu ves dobiček sam, ako se posrečijo. Maksimilijanova soproga KaTlota, hči belgijskega kralja Leopolda, je častihlepna žena, še bolj kot njen mož, poleg tega pa nemiren duh In skozi In skozi ekscentrična. Ona ga je gnala, da se ni mnogo pomišljal in se vrgel v pustolovščino, ki ga je stala glavo. Glavni vzrok pa je bilo razprtje med Maksimilijanom In njegovim bratom, avstrijskim cesarjem Francem Jožefom. Ta gospod ni mogel trpeti priljubljenosti in popularnosti svojega brata. Zato Je pri vsaki priliki gledal, da Jo zatemni in da mu dela ovire. Njegova največja želja je bUa, da odstrani brata iz države. Cim dalje, tem bolje; najbolje bi bilo, da se sploh nikdar več ne povrne. — Svoje prste je imela vmes tudi cerkev. Tedanji papež Pij IX. Je upal, da se bo dala napraviti iz mehikanskega cesarstva trdnjava sv. katoliške cerkve in tako pomagati ji zopet do nekdanje močL
POLITIČNI NAGIBI ZA EKSPEDICIJO.
Ko so torej vsi tl činitelji spoznali, da da porabiti truenotnl položaj v tej de-revolucIJ tn se Je moral predsednik Jaurez s svojimi razbitimi četami umakniti na sever in na zapad, je Napoleon UL organiziral ekspedicijske čete pod generalom Bazainom, ki so zasedle dobršen del Mehike in končno tudi glavno mesto Istega Imena. Z raznimi intrigami in podkupo-Vanji je dosegel, da se Je narodna skupščina izjavila za monarhijo in proklamirala cesarstvo Mehike. Seda) je prišel pravi das in Napoleon je ponudil mehlkansko krono avstrijskemu nadvojvodi Maksimill-Janu, k! se ni pomišljal niti trenotek in Jo I» sprejel. Toda s tem sl je podpisal smrtno obsodbo, Napoleon 1U. je zasledoval c mehlkansko pustolovščino še drug cilj. Ni mogel namreč pozabiti, da se njegovi načrti niso mogli uresničiti L 1859., ko je pomagal Italijanom pri Sollerinu in potolkel Avstrijce, odzvemši jim Lombardijo. Njegov cilj je bil. vzpostaviti staro francosko Cesarstvo prvega Napoleona in podjarmiti tudi Italijo. Najprej bi morala Italija dobiti ie Benečijo od Avstrije (ki jo je 1. 1866. tudi res dobila), tako, da bi bil francoski prirastek še večji in čira popolne].!. Ker pa Italija ni mogla dobiti Benečije mirnim potom in še ni prišel čas za vojno, Je mislil Napoleon pridobiti Avstrijo za to, da se prostovoljno odreče Benečiji v korist Italiji, ako dob! takorekoč mehlkansko cesarstvo pod svoj upliv, ker bi bil cesarjev brat prvi monarh v tej veliki ameriški de-čeli. No, Franc Jožef je za enkrat privolil, da se izvrši prvi del zamišljene transakcije, namreč da njegov brat sprejme mehi-kansko cesarsko krono, to tembolj, ker ga tako na lep način odstrani iz Avstrije in se iznebi osebe, kl mu je, dasi lastni brat, delala hudo konkurenco v popularnosti in priljubljenosti
1 SREČA SE OBRAČA.
Tragedija se je začela! General Bazalne je odšel z močno ekspedicijo v Mehiko In se izkrcal v Vera Cruzu, od koder J« prodiral dalje !n končno zasedel glavno mesto Mexiko. Maksimilijan mu Je kmalu aledil » soprogo Karloto, ki Je plavala v «reči» ker se Je uresničil njen sen in je po etala cesarica. Toda novi cesar Je bil slabo poučen o razmerah; da, popolnoma so ga prevarili. Dejali so mu, da Je skoro vsa dežela za monarhijo in zanj, kar pa nikakor ni bilo res. Nasprotno, Mehikanci se alkakor niso ogrevali za monarhijo, ampak bili slejkoprej večinoma za republiko. .Čeprav je moral predsednik Jaurez pobe-
gnit! na severozapad, je imel še vedno močno zaslombo v ljudstvu, ki je bilo precej pomešano z Indijanci, sam pa je bil iste krvi. Njegovih pristašev je bilo vedno več, monarhistov vedno manj. Maksimilijanov položaj je postajal vedno težavnejši, kos za kosom je odpadal od njegovega cesarstva. Napoleon III., videvši. da jo je zavozil s to pustolovščino, se je jel umikati in končno odpoklicati francoske čete iz Mehike.
NASPROTSTVO Z BRATOM.
To je Maksimilijana silno potrlo, zlasti, ker se je spor z bratom, cesarjem Francem Jožefom, poostril. Le-ta je namreč pri odhodu Maksimilijana zahteval, naj se odreče vsem pravicam, ki mu pristojalo kot članu vladarske hiše, med drugim tudi vsem posestvom, ki jih Je imel v Avstriji. AH Maksimilijan sa je branil podpisati abdikacijsko listino. Cesar Franc Jožef se ni hotel ukloniti Po dolgem premišljevanju, ali ne bi morda ostal, kar Je bil in odklonil mehlkansko krono, sa Je vendarle odločil za prvo In po hudem boju z bratom podpisal dokument, s katerim se odreka vsem pravicam, ki mu gredo kot drugprojencu cesarske hiše habsburške.
ŽENSKE INTRIGE.
Mehikansk! cesar je bil v hudi škripcih. Kaj storiti? Njegov položaj je postajal vedno slabši; katoliška stranka, ki se Je prva izrekla za monarhijo in zanj ,Je odpadla. Jaurezova zvezda se je začela zopet bliščati, Maksimilijanova temneti. Povrniti se skorajda ni mogel, ker Je pri odhodu v novi svet porušil za seboj vse mostove In bi ga brat več ne trpel v Avstriji, posebno, ker se je odrekel vsem pravicam. Cesar Franc Jožef je že predložil avstrijskemu parlamentu abdikacijsko pogodbo, sklenjeno v Miram aru pred bratovim odhodom v Ameriko, In sicer kljub vsem protestom Maksimilijana. General Bazalne Je začel Igrati dvomljivo Igro In se je na tihem bavil z mislijo, da si sam posadi cesarsko krono na glavo. Poročil se Je z Mehikanko Jožefo Pena y Ancante, s katero Je začel ljubimkati tudi sam cesar Maksimilijan. Cesarica Kariota le bila Strajno ljubosumna in Je prišlo večkrat do hudih scen. Kariota Je postala melanholična. Pojavili so se pri njej prvi znaki blaznosti
Ko je postal položaj nevzdržen. Je hotel Maksimilijan, odstopiti, toda njegova žena tega ni pustila v svojem častihlepju. Rekla je, da se napoti v Pariz ia naprosi Napoleona, naj Ju nikar ne zapusti in naj jima pomaga. Prepričana je bila, da ju ne bo pustil na cedilu. In res je odpotovala. Toda Napoleon j! Je odrekel vsako pomoč in odpoklical zadnje svoje čete iz Mehike. Kariota se je odpravila v Rim, da prosi papeža Pija IX. za Intervencija Toda tu se je njen duh omračil. Blazna Je bila do smrti
QUERETARO...
Cesar Maksimilijan je začel naravnost besneti Vse ga je začelo zapuščati, odpadali so najzvestejši, število pristašev se je skrčilo. Vladar je iskal tolažbe v pijači In ta mu je vzela zadnjo prožnost duha. Dajal Je nasprotujoča sl povelja, prehajal je z ekstrema v ekstrem, vse mu je šlo narobe, česar se je lotil. Šel je z zadnjimi ostanki čet v Queretaro 1 Hotel je zadati Jaurezu odločilen udarec. Toda to mu ni uspelo, nasprotna republikanske čete so obkolile mesto. Maksimilijanu so dali priliko, da pobegne, toda cesar tega ni hotel storiti Udal se je v svojo usodo in izročil sabljo Jaurezovemu generalu Escobedu. Mnogo se Je pisalo o tem, da je cesarjev pobočnik, polkovnik Lopez izdal Maksimilijana In da ]e Queretaro padel v sovražnikove roke z izdajstvom. Vendar to ne odgovarja resnici Lopez je le storil svojo dolžnost in izvršil povelje svojega vladarja, ki mu je velel, naj se mesto preda, ker oi-ma zmisia. še nadalje žrtvovat! vojake za propadlo stvar. Usoda Maksimilijana Je bila zapečatena. Jaurez se je ravnal le po dekretu, ki ga je izdal cesar sam in po katerem se vsak upor kaznuje s ,smrtjo. Cesar Maksimilijan je bii obsojene na smrt kot revolucijonar!
ZsktiHjti s iseli jasnih loial JUTRANJE NOVOSTI 1
SISTRELJBN! ..	'./
T IreHOttra, ke le Mia htetmt siegsva smrtna obsodba, je cesar zopet zadobil duševno ravnovesje. Ko so ga odvedli na morišče, Je bil miren in se je celo smehljal Tolažil Je svoje Zveste, ki jih Je doletela enaka usoda. Generalu Miramonu, svojemu najzvestejšemu in tudi najbrabrejšemu vojaku, je prepustil častno mesto v sredini, tako, da Je stal v smrtni uri na morišču Miramon med cesarjem in generalom Mejijo. Odpustil Je častniku, ki je poveljeval eksekuciji in pokazal vojakom, kara naj merijo. »Merite dobro, merite sera!« Z zadnjim vzklikom »Živela Mehika!* je padel $ svojima generaloma y Queretara dne 19. junija 1867.
Tragedija Habsburžana aa mehikan-skem prestol» je končana!
Zakon o kinematografih v Češkoslovaški.
Lastniki kinematografov v Češkoslovaški se nahajajo v precejšnji kriz!. Da se rešijo iz svojega neprijetnega položaja, so zaprosili vlado, da se izpremeni njihovo pravno in linancljeino razmerje do državne uprave, čemur se bo ugodilo z novim zakonom o kinematografih, ki ga sedaj pri-pravljajo. V zbornico pa pride zakon šele v prihodnjem zasedanju, ker pripravljalna dela še niso končana. Da pa se ne bo zavlačevala rešitev krize, se j! bo deloma odpomoglo v okviru sedaj veljajočih zakonov, dokler ne stoja v veljavo novi sakom
Lastniki kinematografov so zahtevali, da se Jih dodeli skupini obrtnikov, ker bi se s tem oprostili običajnih pristojbin in davkov, ki so predpisani za gledišča itd. V ostalem bo zakon preuredil dosedanji položaj zlasti s tem, da bo izpremeni! predpise glede dovolitve kinematografov. Do-sedaj je moral vsak, kdor je hotel otvoriti kinematograf, zaprositi za licenco, ki Je bila časovno omejena. Po preteku dobe, označene v licenci, ni Imel lastnik kinematografa nobenega nadaljnega pravnega zahtevka več. Licenco je dovoljevalo policijsko ob-lastvo. Zakon bo uvedel koncesije, od katere bo odvisna pravica, voditi kinematografsko podjetje. Ta koncesija bo zvezana s pravnim zahtevkom ter se bo smela odtegniti samo v slučajih, ki jih bo predpisal zakon.
Drugo novost bo uvedel zakon s tem, da se izpremeni sestava cenzurnega sosveta, — S tem zakonom bo v Češkoslovaški urejeno vprašanje kinematografov m povsem moderni poAhgL
Lov na volkove v Buslfl.
Svoječasno je bila Rusija obljubljena dežela za lovce na volkove. Sedaj ni več tako. široke pokrajine so prazne in gladne zveri prihajajo po svojo hrano do človeških bivališč, šport lova na volkove, ki so ga gojili ruski veleposestniki v svojo zabavo. Je prenehal. Tedaj so lovili volkove na dva načina, bodisi s psi ali pa s trojko. S psi so navadno šli na lov v jeseni in sicer na konjih in z velikim številom priganjačev. Starejše volkove so postreljali. mlajše pa so skušali vlovlt! žive. Boli zanimiv je bil seveda zimski lov s trojko. Tri najurnejše konje so podili izvežbanl priganjači preko pokrajine. Za trojko pa je bil privezan miad prašič, katerega so vlekli za rep ali ušesa. Prašičje cviljenje je privabilo .tevil» ne volkove, na katere so potem streljali. Seveda ni bilo to brez vsake nevarnosti. Konji so morali dirjati, niso smeli pasti in tudi se niso smeli splašiti ker drugače bi prišli lovci v resno nevarnost za svoje življenje. Danes lovijo muiiki volkove v pasti
— Po 30© letih izpolnjena želja. Tristo let je potekla odkar so položili k večnemu počitku slavnega Jezuita Bellarina, ki Je bi) svoječasno najboljši pridigar in pisatelj. Tristo let j® ležal v jezuitski cerkvi v Ri--mu, ne da bi se kdo spomnil na njegovo poslednjo željo. Kardinal je namreč v oporo» ki izjavil da bj bii rad pokopan poleg svojega najboljšega učenca sv. Alojzija Gonzaga. Ta želja mu je ostala neizpolnjena. Sedaj pa se je papež odločil, da prenesejo njegove ostanke v cerkev sv. Ignacija kjer je pokopan sv. Alojzij, Mogoče se to zgodi že 21. junija tega leta. Skrajni čas bi že bil da bi se izvedel testament.
Zanimivosti.

KOLIKO VZDRŽI BENCINOV MOTOR?
Odgovor na to vprašanje ie «a letalo mnogo važnejše nego za motorno vozilo. V amerikanski mornarici so v to svrho izvršili poskuse, koliko časa traja, da letalski motor, ki mu dovajajo trajno gorivo, olje in vodo — napravi »samomor«.
Motorje so postavili radi nevarnosti event. eksplozije, v poseben prostor. V porabo goriva olja in vode so nadzorovali od zunaj s pomočjo posebnih aparatov. Najboljše se je odrezal neki motor, ki je vzdržal v neprekinjenem teku celih 300 ur, dokler ni tudi ta čudak podlegel in postal za nadaljno delo nesposoben.
— Sara Bernhardt In Rostand. Slavna tragedinja se je sestala 1899. na Belle Isle s Edmondom Rostandom radi njegove drame Orlič (Aiglon). Po zgodnji večerji Je predlagala pesniku, da bi se šla donunat. Dasi Je Cyrauov avtor mrzil to zabavo, se Je vendar vdal svoji bodoči interpretki. Dobil je vse jgre. Proti polnoči se Sara divje dvigne, pošlje k vragu domine in reče pesniku:	»Srečo imate kakor nepismen člo-
vek!« Na srečo se ji je drugi dan Jeza ohladila.
— Dolgočasnež. L» 1891 Je Imela Karolina Karsdatter 13 let Stanovala je v švedskem selu; čas ji ie potekal med drsanjem po ledu in učenjem, ki ga je vodil pusti Krul Kloster, častitljivi vaški učitelj. Kopa je bil nekega dne suhoparni Krul še boij dolgočasen nego po navadi ie Karlsdattcr-jeva zaspala nad svojimi knjigami... Pravkar se je zdramila, 32 let pozneje, drugo jutro po smrti svojega starega profesorja. Ko jo je obiskal švedski časnikar, mu je 45 letna gospa izjavila, da ima eno samo željo; omoži se čimprej. Naj bi našla manj dremavega soproga, nego žužnjalo Krul!
=* Bela vrana. —- Zdravniško glasilo L a n c e t (Puščalo) v Londonu popisuje sijajnega bolnika v članku s podpisom doktorja Sttvena, načelnika bolnice v Port-Saidu. Ta bolnik Je »zamorec s popolnoma belo poltjo«. Osa družina tega Sudanca ]e dočlsta črna; tu gre za črnskega beličnika (albinoa).
— Ženski Jeziki to. »zapeljano dekle«, V neki francoski vasi je živelo mlado dekle» kar ni sicer ničesar čudnega. No. imela je tudi fanta, ki pa Je moral žal v vojsko. Po vasi so raznesle stare klepetulje govorico, da Je dekle zapeljano. Govorilo s® Je najprej tiha sčasoma pa vedno glasneje. Te novice so se posebno razveselile njene Škodoželjne tovarišice, ki so ji to vest prinesle na nos. Dekle pa se kar nič ni sramovalo, ampak ]ih Je še podkrepilo s tem, da si Je zavezalo okoli pasu polno cunj. Ko so se ljudje priučili, so umolknili. Tedaj Je dekle svoj tovor razložilo, niti najmanj sluteč, da bo to imelo, neprijetne posledice. Prišli so orožniki in Jo odvedli v zapor, češ, da Je umorila svojega novorojenčka. Dekletu pa se Je posrečilo dokazati da so to samo zlobne govorice.
— Zdravniški Izum. Znana francoska zdravnika dr. GiU In Anri Glover sta baje znašia aparat, s pomočjo katerega bo možno ugotoviti marsikatero bolezen, ki se danes ugotovi le z velikimi težavami ali pa sploh ne. Gre namreč za nekak električni aparat, s pomočjo katerega se natančno sliši gibanje človeškega organizma. Aparat je vrsta mikroskopa, ki le obenem telefon, mikrofon in galvanometer.
— Šola za klovna Cirkuški ravnatelji se pritožujejo, da ni več dobiti dobrih klovnov. Bati se Je, da ta vrsta zabavnikov izumrje. Zato je družba Fratelllni sklenila otvoriti šolo za pavlihe, ki se morajo učiti od mladih nog, ako hočejo doseči kaj uspeha,
— Čudna so pota Gospodova, Zakaj dzžč včasih narazen? Načelnik prezbiteri* Janške Cerkve v Philadelphii! Je Imel soprogo, ki je bila častita kot on sam In je trošila svoj Čas s tem, da le izpreobračala hudodelce po ječah. A človek izpreobrača». No, lepega dne je sveta gospa naletela v zaporu na mladega tatu, ki ji je v svoji zgovornosd ukradel srce. Pobegnila sta, da bl skupno izpreobračala ali se preobračala. Varam mož, zlata duša, je pa zadovoljen s sladkimi rožički Rekel je ob svoji nesreči da je ta dogodek neizogibna posledica prestrogega življenja.
— Zenske za
brojnih zločinov.
iraške. Spričo mnoga ki jih vozači avtotaks uganjajo nad potnicami se je v Novem Yorku osnovala družba, ki bo sprejemala same kočijažlnie v službo In prevažala zgolj Evine hčere. »Fcr women by women* je niih geslo.
— Priletna kača. O brazilski pokrajini Motto Grosso so jo ujeli Dolga je 8 m tn Ima 95 cm v premeru. Ravnatelj zoološkega muzeja v Buenos Aires sodi da ogromna zmija utegne šteti 200 let.
— Sežiganje mrličev na Češkoslovaškem. Praški listi poročajo, da je bilo v času od 23. novembra 1921 do 10. aprila L i sežganih v praškem krematorij« dvaiisoC oseb.
— Dragocenosti VUjema R Zakladni» kraljevske palače v Berlinu se je cenila na okoli 5 milijonov zlatih mark. Zaklad je pričel naraščati od časa Friderika-Viljema I. in Friderika Velikega, ki se je hvalil, da poseduje najbogatejšo zakladnico tedanje Evrope. Velik del zlata In srebra, kakor vaz, svečnikov, krožnikov it<L se je v sedemdesetletni vojni uporabil za kovanje denarja. Isto usodo je imela tudi srebrn* ograja na nekem balkonu v palači Zamenjana je bila z leseno, ki je bila posrebrnje-na in obstoja taka še danes. Toda po končani vojni le bfla zakladnica izpopolnjena. Toda tudi nove dragocenosti so morale za časa Napoleonskih vojsk v kovnico. Toda praznine so se izpolnile in sicer mnogo bogatejše kot kdaj prej. Pod bivšim cesarjem Viljemom IL je bila zakladnica najdragocenejša na celem svetu. Noč in dan so jo stražile številne straže. V njej se nahaja tudi namizni Service, k! so ga daroval® Viljemu pruske dežele ob priliki njegov® poroke. Stala je tedanjih 420 tisoč mark iS je štela 257 komadov.
Šah.
Mirko Kragelj:
ŠAHOVSKI AFORIZMI
(Iz dnevnika fanatičnega predsednika dr» šiva za pokončavanje šahovske golazni)
1.	Kaj je — Sah?
Šah Je trdovratno in neprestano ščeg» tanje šahovske deske potom obeh šahovski! partnerjev toliko časa, da ne prižgečkata na lice mesta široko se režeči obraz skrbnega redarja, ki jima v imenu postave oznanja kavarniško policijsko uro.
2.	Šahista smatramo za povprečnega mteiigenta, dokler ne izpregovori prve besede.
3.	Znani nemški pisatelj piše: »Človek Je najinteligentnejša žival z rodu bi dl Imenom: opipa.«
O tej zlati resnici se Je gotovo že vsakdo sam prepričal, ako ie opazoval, kdaj kje pri igri dva fanatična šahista...
4.	Kateremu bitju primanjkuje vsaktcrl moralni čut?
šahistu, ki večkrat hladnokrvno dopt» šča, da se njegova lastna dama na odprtem polju sreča eventualno za kakim samotnim stolpom s popolnoma navadnim — kmetom.
5.	Katera figura igra. nf^°at^no ,** konji na šahovski deski najodličnejšo Vi» go?
Dvonogi osel k! sedi na stolu...
6.	Kdo je Izumil šah?
Najbrže preprost, omejen pastir, ki je dobrodušno s svojo Iznajdbo ponudil svojim šahovskim potomcem 64 kvadratov obsežno polje za nekaznovano preobračajte svojih fenomenalnih »kozlov«.
7.	Kaj imenujemo nedoslednost?
Ako se n. pr, šahist, ki Je odločni so* vražnlk nežnega spola na svojo damo te preveč zanaša,
8.	Pravijo, da je šah — mogočna svetlika, ki razsvetljuje liki solne« duševna trao dekadentov,
Ako primerjamo šah s svetilke, najdemo vsekakor med obema nekaj podobnosti;
Zibelka luči tiči v — stenju
zibelka šaha pa v Stenievcu.
9.	Kaj je paradoksno?
Če se mlad gospod, ki igra s 3 km starejšo damo, tej na, zahtevo brez vsakega -sramu — vda
10.	Kateri nedeljski lovec Je aajbe**-teje oblagodarjen?
Šahovski diletant, jfc s eae potez® ustreli na mah 10 kozlov.
hala, da bl jo trpinčil, toda kdo v€, ali »e bi bil izgubil svoje skrivnostne moči £e bi kdo o njej zvedel?
In ta večer ni več spregovorila o ifatnikih, o katerih je od prejšnjega ve-8era neprestano besedičila» k čemur je 9jen mož pripomnil;
. — Sreča je, da si rešena svoje obsedenosti Človek mora biti zadovoljen i tem, kar ima.
Oj, kako bf mu bfla rada zavpila, da fr bedak, da je prinesla seboj zaklad, da se h bo na njeno željo roka napolnila x zlatom — kaj pravim? — obe roke in roke njenega moža in njih žepi, čepice in ček» velfld meh na stropu, poln živeža. Vendar se je vzdržala; toda v mislih s» je ie videla lepo in okrašeno in z dvema vrstama zlatnikov okoli vratu. Dvema vrstama? Ne, štirimi petimi vrstami. Ojoj, zaželela si jih bo toliko, da bo mukdarjeva hčerka y primeri z njo prava reva.
Tako je med večerjo vladal molk. Možak je zastonj poskušal, da bi spregovorila, Z naravnost junaškim naporom je zamolčala to, kar jo je peklo na, Jeziku. Sicer ga je pa hotela z vsem tem presenetiti
Kako ji bo torej duh prinesel zlatnike? Ali bo videla duha? Morda bo našla svoje zlatnike drugo jutro pod vzglavjem? Morda ne bodo naenkrat padli v ognjišče, medtem ko bo kuhala, AH Äh bo pa morda čisto enostavno našla pred vrati?. Kako bodo prišli? Kako?
Predstavljala sl je tisoč načinov, a
pri nobenem se ni ustavila.
ge. kpnč*id sečerjl je šla m samote®
kraj. trikrat poljubila talisman in poklicala duha:
— Ramilmot! Pri tem talismanu, v katerem se nahaja ključ do tvojih skrivnosti, zahtevam, da mi ubogaš. Hočem» da mi prinešeš,,.
Nisi bila na jasnem o številu, kajti spomnila se je, da Ji je sveti mož priporočal nai ne bo lakomna. In srež ji je trepetalo. Koliko naj si zaželi? Deset zlatnikov? Dvajset? Trideset? Slednjič se je odločila.
— Ramilmot, hočem, da od prineseš dvajset zlatnikov.
Ko je izgovorila te besede, je nenadoma silen vihar zabučal pri hišnih vratih, Ajša #e je prestrašila: prvič se Ä je zdelo, da je bilo število previsoko. Morda se bi morala zadovoljiti z desetimi zlatniki kot poročenca. Ali naj pokliče duha nazaj? Morda bi bH hud?
— Želela sem si dvajset, je vzdihnila in v srcu je molila k Bogo. da ji izpolni željo, nato je šla v svojo posteljo poleg moža,
Ajša ni mogla zatisniti očesa, neprestano se ie premetavala ta premišljevala,
— Kako mi bo duh prinesel, kar sest» si želela?... Kaka sprememba!... Kako premoženje!... Imela boni polno zlata!...
Delala Je tisoč načrtov.
Sezidali si bodo hišo tam sredi mesta; hišo * vsem, kar je treba. In tudi oni bodo napravfli slavnpst za sinovo poroko. In kakšno poroko. Ona, mati, bo imela obleko vezeno z zlatom ta okoli vrat» bi nosila toliko vrst cekinov, <k_sssadiaj*)«i8H bt w
kot solnca. Imeli bodo zaboj, kamor bodo spravljali vse to bogastvo in pred vsem talisman ta mnogo služinčadi da jih bodo branila pred tatovi... Oj, ti tatovi j
Tiščala je talisman v roki ta se stire-sla ta ga pritisnila z vso silo na sreč. Toda kaj, samo ta noč bo še minula. Kdo ve, da je talisman v tej hiši? Sicer pa tatovi niso nikoli udrli v hišo. Naj odneso eno ali dve ovce, če hočejo. Kaj ji je za ovce, ali ne bo imela dovolj, da kupi vse črede v vasi? Vendar pozno je že in duh še vedno
ni prišel? In premišljevala je, aa kak
način bo prišel duh, da ä prinese zlatnike. Za vsak slučaj je potipala pod vzglavje. Nič. Skušala se je še pomiriti par trenutkov; potem se pa ni mogla več vzdržati, potipala je v meh, kjer so imeli hrano. Tudi nič. V loncih. Nič, nič! Zlezla je nazaj v posteljo. Njen mož je spal spanje pravičnih, ki ga ne moti nobena previsoka želja,
•— Kako bo duh prinesel zlatnike? Toda Črn, od daleč se začuje ropot, od daleč, pa vendar razločen; nekdo koraka po veliki cesti. Duh, da. to mora biti duh, nihče drug ne more biti ob tej Pozni uri. Ajša sl iz vsega srca zaželi te ropot ta ga kliče... 1° klej, že je čisto blizu, prihaja hiši, stopi na prag... skuša odpreti vrata.
Kakol Ali duhovi ae morejo vstopiti, ae da bi odprU vrat?...
Naenkrat se prebudi »le» mteh — Tatovi! Ajša!
— Tatovi?	-v >'
Ib napol še v saajarenlte napol m* j .flsiea» poaaviiwi
~~ Tatovi? Tatovi?
— Da, tatovi ali ne čuješ? Kdo M pač skušal udreti v hišo?
•— Res je.	•••'•' v .v
Ajša se je zdramila popolnoma.
— Tatovi je mrmrala preplašeno; ali hočejo moj talisman? Menda ne!
Naglo ga je skrila v nedrije, s» dvignila ta prijela veliko sekiro za cepljenje drv. Mož je snel staro puško s klina ta tako oborožena sta se postavila v temi za vrata v obramba.
Vrata so se «dajala pod udarci Bila so stara in možak, ki Je v tej pozni uri udrihal po njih, je moral biti zelo močan. Morda jih je bilo več? Kako bi si en sam tat upal napasti celo hiša? Slednjič so se vrsta zrušila. V noči pri slabi luči zvezd, se je visoka, krepka senca približevala počasi, previdno, kakor bi se bala, da ne prebudi ljudi v hiši
Ajša je skočite te kote * visoko dvignjeno sekiro...
En udarec, en sam ta senca je trg. ščite brez krika na tla.
— Dolgo časa je že prežal na aaa Sedaj pa ne bo več kradel.
Mož je ukrasa) ogenj ta prižgal tresko.
Na tieh je ležal ves okrvavljen s preklano glavo njih edini sin, ki je bil oproščen vojaščine ta hotel napraviti svojim starišem veselje, ter jih presenetiti aa ta način, da pride nepričakovano.
Ko ao naslednji dan slekli mrtveca, da ga umijejo, so našli v njegovem pasu dvajset zlatnikov, velikih kot dten ta
«rotita
Moška moda.
Po plahih poskusih preteklega, leta Bo tokrat izvršila v Paris« znatna pistai-clla v moški noši Prvovrstna uniforma — frak — se bori sa obstanek.. Crno na be= lem, belo pod črnim: tega žalovanja so s* že najtrdovratnejši staroverci naveličali Letos bodo račeli šivati barvaste frake: modre (kakor .sl jih opažal že lani), sive, amarantov« (marjetica), morda tudi zelene. dasi se je pri tej barvi bati domišljav* sličnosti z akademiki! Kroj pa ostane de-' sedanji.
Poročevalec »Eclairs« svari pred pretiravanjem. Tako pravi da s* ne bi strt nial z barvitim smokingom, niti z belim telovnikom, in le za silo se mu zde primerne nekatere svoboščine kot presivazui srajca (piquč) ali mehak ovratnik, kar daj* te) noši preveč ohlapnosti. Glede klobuka topot ni spremembe; visok cilinder ali pa sklopni klobuk pri fraku, mehak klobuk tal slamnik pri smokingu. Toda sa božjo volja pravi Eclair, ogibljite s® grozne čepice, ki je vse prej nego odlična in pušča mučno sliko v spominu žensk, ki se jim hočete prikupiti Car moške mode leži zlasti v brezhibnosti oprave.	n. le
— Kravata. Ta kos naše oprave je de» hfl svoje tae po nazivu naših bratov Hrvatov, ki so pred stoletji služili po raznih državah kot vojaški najemniki. Nosili so nekake rdeče rute okoli vratu, kakor jih vadimo še tupa tam po kmetih v naši domovini Hrvatje so bili tako znani, da so % njihovim imenom v 17. veku označevali Francozi vse cesarske najetce, slično pa Itail jasa v 19. stoletju. Glej Gaston Roupnel »La Vlile et la Campagne au XVHe slede« 192Ž»
* Pasijonske Igr» v Itali». NavdaS««
, vsied mnogoštevilnih, obiskov Italije, _ a» I merodajni italijanski krogi skletoh prtorijta ! v «urinskem stadionu v dneh od ra- apna ; do 31. maja pasijonske igre, Oder *tecu»a* s meri § tisoč kvadratnih metrov (Obera»
* mergau kom« ta ti j maa