Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemnn, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". y A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak daii, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»C. uri popoludne. Štev. SO. 7 Ljubljani, v petek 10. aprila 1891. Letnilt XIX Državni zbor. Z Dunaja, 9. aprila. Pričetek zborovanja. Po slovesni sv. maši, ki jo je ob 9. uri dopoldne v prestolni cerkvi sv. Štefana daroval knez-nadškofdr. G rušeč, in katere se je poleg ministrov vdeležilo mnogo državnih poslancev, sošli so se člani poslaniške zbornice v dvorani, kjer so bile galerije od radovednega občinstva prenapolnjene. Ob 1/i 12. uro vstopi grof Taaffe z drugimi ministri v zbornico in prečita cesarjevo pismo, s katerim državni zbor sklicuje na 9. dan meseca aprila, ter naznanja, da ima po zakonitih določbah starosta pričeti zborovanje. Starosta je med poslanci dr. S mol k a, zato ga poživlja, da naj stori običajno obljubo potem pa prevzame predsedstvo. Kancelijski vodja državne zbornice, dvorni sovetnik Blumenstock, nato prečita prisego v nemškem in poljskem jeziku in Smolka v poljskem jeziku prireka, potem gre med živahnim ploskanjem na predsedniški sedež ter prijazno pozdravlja poslance, ki so bili skoraj vsi prišli. Najprej začasno imenuje večinoma vse dosedanje zapisnikarje, in naznanja, da se bode najprej vršila obljuba poslancev, ki naj jo po svoji prosti volji izražajo v katerem-koli jeziku hočejo. Ko zapisnikarji prečitaja obljubo v vseh avstrijskih jezikih, kličejo po imenih došle poslance, ki izražajo obljubo vsak v svojem materinem jeziku. Velika veselost je nastala v dvorani, ko je koroški poslanec Ghon, namesto „ich gelobe — obljubim" z močnim glasom zaklical »hier — tukaj". Po storjeni obljubi se g. predsednik spominja poslancev, ki sta po izvolitvi svoji umrla, namreč dr. Poklukarja in barona Nadhernya, katerim daje spričevanje, dasta pošteno izpolnjevala svojo dolžnost, in da ju zbornica zarad tega ohrani v blagem spominu. Potem še naznanja, da bodo cesar v soboto opoludne slovesno otvorili državni zbor s prestolnim govorom, in sklepa sejo z naznanilom, da bo prihodnja seja v ponedeljek ob 11. uri dopoldne. Opoludne sošla se je gospodska zbornica, kateri je ministerski predsednik grof Taaffe predstavil od cesarja imenovanega predsednika grofa Trauttmansdorfia, ki ie zbrane pozdravljal s prisrčnim nagovorom in svoje besede sklepal s trikratnimi »Hoch"-klici na presvetlega cesarja. Po dovršeni seji sošli so se razni poslanci k posvetovanjem zaradi sostave posameznih klubov. Slovenski poslanci imeli so prej svoj poseben razgovor, ki ga popoldne ob petih nadaljujejo. Kaj več o tej zadevi poročam prihodnjič. Rodoljub je naše mlajše duhovščine. Žalostno je, da strast in nehvaležoost naših nekaternikov že tako daleč sega, ker zdaj že rodo-ljubje naše mlajše duhovščine, osobito kraujske, polagajo na dvomljivo tehtnico. Ne mislim pa pisati Bog ve kako dolge apologije: Komur strast še ni povse razdrobila razsodnosti, obrne se tako se studom od takega sumničenja. Pač pa hočem prav na kratko se številkami dokazati, kako zlobna je naših nekaternikov trditev. Pri rokah imamo šematizem ljubljanske škofije. V desetih letih (od 1. 1878—1888) je bilo posvečenih 112 duhovnikov. Ti so torej naša mlajša kranjska duhovščina. Zadnjih dveh let nismo hoteli v j poštev jemati, ker so ti duhovniki pred kratkim j časom zapustili semenišče in niso imeli prilike pokazati se več ali manj v javnosti. Kakšno je torej rodoljubje te duhovščine ? Izmej 111 je 23 pisateljev, več ali manj znanih v slovenski literaturi, 18 takih, ki imajo več ali manj zaslug bodisi pri bralnih društvih, požarnih brambah, v šoli, družbi sv. Cirila in Metoda, v politiki, pri agitacijah, pri razpisih daril za umetnost i. t. d. Bazven tega je še muogo takih, ki so sem in tja dali v javnost kak spis, dopisovali v liste krajše sestavke, trudili se v marsikakem odboru za narodne svečanosti itd., a teh nismo niti naštevali, da pa bode popis celoten, štejemo lahko tudi teh na 20, dasi bi gotovo dobili podvojeno število, ko bi utegnili natančneje naštevati in bi nam bil vsak osebno dobro znan. — Kakih pet je nadalje Nemcev, nekaj jih je pomrlo, nekaj odišlo drugam itd. Ako tudi te postavimo le na število deset, tedaj uvidimo, da jih je že 70, o katerih moremo s fakti dokazati delavnost v narodnem oziru. — Poglejte nadalje v imenik družbe sv. Mohorja in težko bodete našli koga iz-mej teh 112, da bi ne bil nje ud. Poglejte v imenik „S1. Matice" in prišli bodete do številke 70. Pove naj vam upravništvo »Slofenčevo," koliko jih podpira si. dnevnik, pove naj vam družba sv. Cirila in Metoda, koliko udov šteje iz mej te 112orice. Celo ustanovnike bodete našli pri marsikakem narodnem podjetju. Ko bi to 112orico teh ali po »Narodovih" ali »Brusovih" naročnikih, potem bi seveda lahko dol-žili mlajšo slov. duhovščino, da je njeno rodoljubje dvomljive vrednosti. Toda tako daleč venderše nismo, da bi rodoljubje merili po tem, ali je kdo »Naiv-dov" ali »Brusov" naročnik, še manj pa njihov somišljenik in sotrudnik? Kogar 'je mar resnica in čast, ne bode mu torej glave težilo vprašanje, ali je rodoljubje naše mlajše duhovščine, osobito kranjske, čisto ali ne? Kogar pa je volja, resnici še bolj na dno pogledati, naštej število vseh tistih, ki so v zadnjih desetih letih zapustili gimnazij, a si izbrali druge stanove nego duhovniški, in prerešetaj njih rodoljubje in preverili se bodemo sijajno, kako visoko stoji še zmerom rodoljubje naše duhovščine v primeri z drugimi stanovi. LISTEK, Pismo. x. Z let detskych, z krasn.vh ončeh dnu Kam ubiram se, kam se hnu, Vždy zni mi v duši, se mnou jest Vstal z mrtvych! ona velka zvest. V ni sile, kloubka, vrely eit! O nelze, nelze zapomnit V tiš noči a v dne shonu Ten slavny hlaho) svonu, Tech velkonočnich zvonil 1 Jaroslav Vrchlicky. Gospod vrednik! Velikonočni prazniki imajo nepopisno moč do srca človekovega. To Vam med drugim spričujejo navedene besede češkega pesnika-ateista. Niti Vrchlicky sam se ne more iznebiti vesti, katera mu še od otroških, krasnih let doni vedno nasproti, velike vesti: Vstal z mrtvych! V tej vesti je sila in globokost in ni je mogoče zatajiti, vzlasti v teh dnevih, ko se tako ljubo in milo razlega glas zvonov »tech velkonočnich zvonil!" Poln teh prazniških vtisov pisal sem Vam tudi jaz današnje pismo, opazuj6č, kako se med drugim tudi pri avstrijskih narodih javlja neki preporod ter se vršd prav živahne priprave za vstajenje krščanskih narodov iz teme brezverstva in iz gmotnih pro- padov. — Liberalizmu odzvanja tudi v Avstriji in bliža se mu veliki petek, v katerem le še kaka »raglja" spominja na neslavnega mrtveca. Tako imajo uprav te dni zloglasnega mrliča na Dunaju; ondi pokopavajo nemški liberalizem; pogrebci in grobarji njegovi so — bivši njegovi prijatelji, zatajili so ga in sramujejo se ga, svojega mnogoletnega ljubljenca. In to po pravici. Liberalizem se je preživel; prišla je i zanj jesen in tudi pri njem so iskali jesenskih sadov, a niso jih našli nobenih; autumni nomen et bona ignorantur. — Lep se je kazal liberalizem in mamljivo je vabil za seboj nesrečna ljudstva, a izjalovil se je in kakor sušeč jel je tudi on viti z repom. Desinit in piscem mulier formosa superne. In kaj je donesel ljudstvom obožavani liberalizem? Porušeni so v ljudstvih večni ideali, razdejano je gmotno blagostanje narodov — ostale so ljudstvom le oči, da vidijo, kako grdo da jih je prevaral liberalizem, in da se solzd nad svojim propadom. Zato se s studom odvračajo od njega, zato se pripravljajo na — vstajenje, za kar jih najprimernejše vnemajo zvonovi velikonočni. In v njih imenu govori že imenovani pesnik: My Velky Petek meli jii, i naš snad v prachu sk&cen križ; my dlouho šli pod jeho jihem a vzdichy znila celi zem ; však prečkavše svu Golgatu chcem slyšet v tichu sabatu ve zbožnein hlavy sklonu ten slavny hlahol zvonu teh velkonočnich zvonu! Tako drugod po svetu, a kako pri nas na Slovenskem ? Pri nas si sedaj išče od drugod prognani liberalizem svojega zavetja in pošilja radovoljce svoje v boj proti slovenskemu duhovništvu. Drugod ljudstva pozdravljajo radostna, ako se duhovniki bližajo torišču javnega življenja, pri nas jih hočejo stisniti med štiri cerkvene stene, češ, tam je polje vašemu delovanju, za javna posle uiste, ti so monopol dru-zih mož. No pa vsaj nam bodo naši obrušeni mladi Slovenci kmalu namestovali tudi duhovščino v cerkvi; jeli so se namreč prav resno pečati s teologičnimi vedami. Vrgli so se v prvi vrsti na sveto pismo in na kanonično pravo. Kako da je že v tem oziru napredovala »Narodova" gospoda, evo Vam par dokazov. Iz sv. pisma so namreč Vam hoteli dokazati, da ste na krivem, ker nečete nastavljati levega lica onim, ki Vas bi-jejo po desnem, marveč ste toli drzni, da delate razpor (!) med narodno stranko. Naveli so izrek iz svetega pisma, češ, saj je že Kristus učil: »Moja hiša je hiša miru." Ušesci najbrže spričujeti, da so to ipsissima verba našega Gospoda, katere je šel na-vlašč gledat v sveto pismo učeni mož, ki je pisal omenjeno novico v 70. številki »Slov. Nar." Neki Toliko se nam je zdelo potrebno zapisati, dasi bi lahko o tem napisali debelo knjigo. Cesar pa javnost ni povedala in je zapisano le v knjigi življenja, tega seveda nimao iriti apoitevali. —%— Iti hi (ii ost tnlajfe riuhovštlfte d* slovstva. (Iz duhovnftkik krogov.) Marsikoga mladega duhovnika je n*milo dip-nolo razmotrivanje v 6h«ko.: li 4«'hov- ščina naša mlačna lt> sli****«?* % %t. 7t. j z dnč 7. t. m., in jednomiselno smo rekli mlajši duhovniki, ako že svet hoče dandanes vse vedeti in imeti v novinah, ugodimo mu in mu podajmo vse — na lopati. Skoro se mi zdi, kakor bi hotel ta članek nekako pritrjevati tem predbacivanjem, koja sem že davno čul; v obče je pa to že postalo .šport", da se neka stranka zaletava v nas mlajše duhovnike in v duhovniški stan, češ, da ne podpiramo lepo-slovstva in nismo rodoljubni. Mislim, da je kričanje dandanes jako po ceni, še preveč ga je pri nas, toda kje so čini? Duhovnik je vselej deloval za domovino, ne najdete hitro med njimi izdajice, samo v tem je razloček, da svojih činov ne razobeša na trgu, kakor to činijo dandanes kaj radi dostatno poznati ljudje in se šopirijo, koliko so že storili za narod. S priobčenim člankom iz brnskega „Hlasa", gospod vrednik, nam niste kaj ustregli, baš nasprotno, kajti klevetniki naši so s tem uverjeni, da malo ali celo nič ne delamo. Nikarte misliti, da Vam bode kdo verjel, češ, mi duhovniki imamo prazne žepe. Saj to dan za dnevom čujemo povsod in to zlasti od ljudij, ki živ dan niso dnhovniku dali ni beliča in ga tudi ne dajo, rekoč: „Hid, gospodje se imajo dobro, nobenih skrbij nimajo, vedno hodijo lepo oblečeni, in denarja imajo tudi dosti, saj se vse znosi v farovž." Vprašam Vas: Ali niste sličnih besedij slišali že za vsakim oglom? Kar se mene tiče, večkrat, dasi sem samo nekaj let duhovnik. Nadrobno sem prečital pomen napominanega članka. Saj res, kdo neki bode pa pri denarju, če ne duhovnik? Nu, vidite. Toda drugo vprašaDje je: Je li to vse istina, kar je pisano v onem članku? Bes je, marsikdo izmed nas ima dolgove m uboge stariše, toda to ni istina, da mi ne spolnujemo narodnih dolžnostij. Zoper to protestujemo, in se ne pustimo od nikogar poniževati ali osramotiti. Deluje li mlajša duhovščina za narodna podjetja, ali ne? Idite in vprašajte vse kapelane iu v obče vse mlajše duhovnike, koliko oni potrošijo za časopise, knjige, druge prispevke, in videli bodete, da so to ogromne svote. Povprašujmo torej pri drugem, tretjem, in ko-nečno naj vsak kapelan objavi v novinah (če že svet to zahteva), kake račune je letos prejel od knjigoprodajalnice, a uverili se bodemo, če podpira mlajša duhovščina narodne koristi, ali ne. Videli bodemo in se prepričali, da osramote vse druge stanove. Oarimu se na druge naše .narodne" kroge, na IcapitaiHfte, koliko žrtvujejo za slovansko literaturo? Mm$t> j« med t$mi velfcih, patetftovanih rodoljubov, toda vprašajmo jih, na koliko slovenskih listov 80 Harofttoi? Motfcno, da za svoj stan in poklic na nem&a, in morda zaradi lepšega na »Slovenski ffarod" im »Brus"; tudi *a .Matico" žrtvujejo ; no, zdaj mbo p& pa feraju, sajj njihova imena bleste v novinlfc. Ugovarjal noi bode kdo in rekel, da profesor, učitelj in drugi narodnjaki podpirajo bolj slovstvo, nego duhovnik. Ne vem, toda osmelujem se trditi, da n. pr. v malih mestih in po vasčh ljudje hodijo k nam na posodo po knjige, a k nobenemu drugemu, ker jih nima. Drugi so na liste naročeni samo za-se, a to je jako neznatno. Vsaj to vidim in včm. Učitelj podpira svoja glasila, drugih mnogo ne čita. Dela li tako duhovnik? Nikdar. Duhovnik ni naročen samo na bogoslovske spise, temveč i na posvetne. Zakaj si te naroča? Da more ljudstvu po-sojevati in ljud izobraževati. Zdaj naj pa še kdo reče, da mladi duhovniki ne podpirajo slovstva. Da bi le vsak rodoljub tako goreče podpiral literaturo, kot duhovništvo, bolje bi se godilo slovenskim pisateljem! Mlajši duhovniki stor^ mnogo; plačo imamo kakor pisarji v mestu, ali pa še manjšo, izdamo pa v ta namen več, nego oni, koji imajo devetkrat več na leto. Poleg teh izdatkov za slovstvo imamo pa še druge troške. Če je kapelan ali v obče duhovnik v mestu ali trgu, umeje se, da je ondi najmenj pet društev. K vsem tem društvom je duhovnik morillno primoran pristopiti vsaj kot podporni član, in če ne, kar vpišejo te, ne da bi te vprašali, češ, saj je bil prednik tudi član našemu društvu. In zopet morate poseči v žep, in kaj imate od vsega tega? Kar nas je v bornih krajih, pač dobro vemo, kako se imamo. Toda kaj 6e hoče? Deluje torej duhovščina ali ne? Samo naduti, zlomiselni človek poreče, da ne; kdor imaš pa še zdrave oči in nisi gluh, pojdi in uveril se bodeš, da je vse to gola resnica! Politični pregled. V Ljubljani, 10. aprila. Notranje dežele. Mladočehi zaseli so državnem zboru iste stole, na katerih so sedeli Bieger in tovariši. Na levici imajo Poljake in Busine, na desnici pa Hohen-wartov klub. Pri včerajšnji seji bili so videti jako samozavestni. Pred sejo so se mnogo pogovarjali med seboj. Izročili so predsedništvu izjavo, v kateri se zavarujejo proti temu, da bi se bili odrekli češkemu državnemu pravu, ko so vstopili v državni zbor. V tej izjavi se tudi omenja, da Cehi žele, naj se dfl cesar kronati za kralja češkega. Ta izjava se ni prečitala in se morda tudi v zapisnik zbornice poslancev ne bode vsprejela. Opažalo se je pa baje prijatelj mi je sporočil, da pošlje dotičnemu gospodu nagrado desetih cekinov, kader bo omenjenemu citatu pridejal namestu ušesic knjigo, poglavje in vrsto, kjer stoje te besede zapisane v sv. pismu. Odpisal sem prijatelju, da takih nagrad sme še mnogo razpisati, ker bo vedno ostal pri svojih cekinih. Jako podkovane se kažejo tudi v kanoničnem pravu. Dnd 23. marca sem namreč čital v .Narodu" nastopno novico z naslovom: Toleranten župnik. .V vasi Kaptol pri Požegi umrlo je minoli teden židovsko dete, a ker ondi židje nemajo svojega pokopališča, določil je ondotni jako priljubljeni g. župnik Novakovič, da se pokoplje na katoliškem pokopališču to židovsko dete." — Bes tako .tolerantnih" župnikov ni mnogo, ker tu ne more biti govora o kaki toleranci, kajti tukaj je zakon zelo jasen in ko bi se v Ljubljani smrt primerila kakemu Židu, bo tudi tukaj se našla .toleranca". — Bes lepa skrb .Narodove" gospode za ljubljanske Žide 1 — Tudi v posameznih disciplinah teologične vede se kažejo strokovnjake, na pr. o zakonu. V tem oziru je prinesel .Narod" na Veliko soboto nastopno naznanilo: „Mlad železniški uradnik želi se seznaniti z iskreno Slovenko boljšega stanu. Zakon ni izključen." — To naznanilo je bilo najbrže natisneno pred Veliko nočjo v proslavo velikih praznikov velikonočnih, katere .Narod" v isti Številki toliko proslavlja na uvodnem mestu, govoreč o onih predstoletnih časih, -ko nam še ni bila prisijala .blagodejna luč krščanske | vere". Po omenjenem naznanilo soditi, tudi še dandanes luč krščanske vere ni prisijala v prostore »Narodove", sieer bi bile v njem nemogoče take nedosledne budalosti! Toda vse to lehko pozabimo, ker vidimo pri .Narodovi" gospodi toliko požrtvovalnosti za sveto narodno stvar. V tem oziru vstal je v mladosloven-skem taboru nov prorok Elija. Ta .židani trateur a la Nation" Vam je vzor požrtvovalnega rodoljubja slovenskega. On je pripravljen za slovensko domovino mnogo darovati; kakor je bajž govoril proslavljajoč pri banketu na klavnici lansko liberalno zmago pri mestnih volitvah v Ljubljani, pripravljen je darovati zanjo .Bvoju roku, svoju nogu, svoje srce, sve, sve" —sevčda dotlej, dokler je smel za mesto truge gramoza voziti za 2 gl. 40 kr. na dan dražje, kakor jih vozi sedanji podjetnik; a ko so mu odvzeli predrago vožnjo, precej se je pritoževal v .Narodu", .da najvernejši sluga dobi najslabeje plačilo." Kaj je torej v primeri ž njim ona uboga, a plemenita češka dekla, ki je prinesla v korist šolske matice češke v dar svoje — lepe lase; kajti lasje vnovič zrasejo; roka in noga pa ne, kakor rep pri martinčku. — Živelo torej požrtvovalno rodoljubjel Živeli vsi .židani" Slovenci, ki v stoletju praktičnih tvarinobrbcev gojijo s trudom cvetko idejalnega rodoljubja 1 Hristos voskres! 0. tudi, da so drugi poslanci 6e jako malo brigali za Mladočehe in so ti torej bili nekako osamljen'. JSTemSkonarodnu stranMom. Talce se bode odslej imenovalo dosedanje Bemškouarodoe tinte u je, ali Stehivvenderjeva frakcija. Pwi»6eraj je imela prvo posvetovanje in je pri tem posvetemogu že prišlo do razpora. Nekateri so hoteli, w v ta klub vsprejmejo tudi nemško-narodno irotisemitje, drugi so pa temu odločno vgovHpiS. Naposled so pa sklenili, da bodo nemflbonaroflai protisemitje v ta klnb pač smeli prihaj«& kot gM$e, ali fiftanovati pa ne bodo smeli. Poslanec Ksinr Ml pni tak gost in njemu se morda pridružijo Se ueSrateri. Občinske volitve na Dunaju. Z neugodnim izidom volitev v drugem razredu je zagotovljena židovskim liberalcem večina v mestnem zboru. Zaradi tega je pa veselje v Izraelu. .N. Fr. Pr." je jako vesela in pozivlje svoje somišljenike na boj proti antisemitom, s katerimi se ne sme sklepati nobena sprava. Pa tudi Aladni listi vesele se te zmage, ker jim pač ni v posebno čast. V nanje driarcu Bolgarija. Stambulova je obiskal dopisnik madjarskega lista .Magyar Hirlap" in ga povpraševal o položaju v Bolgariji. Stambulov mu je razloži), da je umor ministra Belčeva vsekako političen in je kroglja bila le njemu namenjena. Napačno pa mislijo oni, ki sodijo, da je ruska vlada najela morilce, kajti v Busiji nimajo povoda biti z Bolgarijo nezadovoljni, ker je iztirala nihiliste. Mogoče je pa, da kak ruski diplomat ruje na svojo roko. Dognano še ni, ali je migljej za ta napad izšel iz Bukurešta, Carjigrada, ali odkod drugod. Mali ruski diplomatje bi radi pokazali svojo sposobnost, zato pa napenjajo sile, da bi dobili Bolgarijo v rusko pest, predno pride do boja med Busijo in evropskimi državami. Mogoče, da so z atentatom hoteli napraviti zmešnjavo, da bi potem izprožili vzhodno-rumeljsko vprašanje. Stambulov je z veseljem se potem izrazil, da je sedaj zjedinjenje Bolgarov defi-nitivno, ker niti Busija ni ugovarjala, ko je pretekel petletni obrok vzhodno - rumeljskemu guvernerstvu kneta bolgarskega. O razmerah mej Bolgarijo in Srbijo se bolgarski ministerski predsednik ni posebno povoljno izrazil. Morilci Belčeva so brez ovir ubežali skozi Srbijo. V Bolgariji pa ni prav za prav nobene ruske stranke. Opozicija bi res rada z rusko pomočjo prišla na krmilo, ali ko bi dosegla namen svoj, poprijela bi se pa iste politike, katere se drži sedanja vlada. Za napad je najbrž vedel tudi Kara-velov, ker je zduj vedel Benderev. Karavelov sovraži Stambulova, ker ni na njegovem mestu. Stambulov je dopisniku zagotavljal, da on ni nikakor hrepenel po ministerskem predsedništvu in so ga le dogodki posadili na sedanje mesto. Dopisnik se je preveril, da ima Stambulov dobro stražo; kadar se pelje ven, spremljajo voz oboroženi žandarji. Bolgarski emigrantje v Srbiji. Bolgarski emigrant Bizov je dal v Belemgradu tiskati revolucijonarni oklic v bolgarščini in ga poslal v Pirot nekemu tam nastanjenemu Bolgaru, kateri je več izvodov vtihotapil v Bolgarijo. Ko je belgrajska policija to zvedela, pozvala je Bizova in mu zapre-tila, da bode iztirala vse bolgarske emigrante, če ne nehajo z revolucijonarnim rovanjem. Več bolgarskih emigrantov se baje sedaj misli preseliti v Bukarešt. Francoski generalni sveti začeli so v ponedeljek zborovati. V 78 generalnih svetih je republikanska, v 12 pa konservativna večina. Trije generalni sveti, ki imajo sedaj republikansko večino, so lani imeli še monarhistično, pa so jo izgubili pri dopolnilnih volitvah. Z važnimi političnimi vprašanji se ti sveti ne bodo letos bavili, pač pa bodo nekateri povedali svoje mnenje o carinskih zadevah. Bismarckova kandidatura. Volitev v 19. nemškem državnozborskem okraju bode dnd 15. t. m. in tedaj se odloči, če bode bivši kancelar tudi poslanec. Sedaj je sam Bismarck napovedal kandidaturo ter izjavil se narodnoliberalnemu odboru, da bode zmatral si v čast, zastopati devetnajsti okraj. NemSki državni »bor sešel se je zopet v torek in je takoj začel nadaljevati posvetovanje o varstvu delavcev. Vsprejel je hitro več paragrafov. Pri tej priliki je pa pokazala nemško-socij&lua stranka, da jej ni za blagostanje delavcev, temveč hoče vsekako, da nezadovoljnost mej delavci še dalje narašča in pride nazadnje do kake prekucije. Socijalno-demokratični vodje bi Tadi v kalni vodi ribarili. Dobro je, da se druge stranke ne ozirajo na ugovore socijalistov, temveč hitd, da se poprej reši zakon, ki bode v prid delavcem. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Do^ 8. aprila. (Konec.) Odbornik gosp. Ba v nikar poroča v imenu finančnega odseka o računskem zaključku mes-ne hranilnice za prvo upravno dobo. Bačunski zaključek smo že objavili v št. 72. Poročevalec nasvetuje, naj se računski zaključek odobri, meatni magistrat naj ga elavui vladi predloži v pregled, upravnemu odboru naj se izreče zahvala in d si absolutorij. —• Sprejeto. Odbornik gosp. Hribar poroča o premestitvi vojaške oskrbovalniee in bolnišnice in po obširnem utemeljevanju nasvetuje: 1. da se takoj pričn6 s c. in kr. vojnim mini-sterstvom obravnave zaradi nakupa vojaške oskrbo-vmluice in bolnišnice; 2. naj se ponudi za oboje poslopje in poleg tega vojnemu eraru lastno zemljišče svota 150.000 glfl. in pa pripravno zemljišče za gradnjo vojaške bohiišniee opazovanja zr&komera t min toplomera po Celziji ■gss fi S nI O 9 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Ml 6 732 1 7332 36 122 78 brezv. sl. svzh. >i megla del. jasno n 0 00 Srednja temperatura 7'9°, za 1"1° pod normalom. JDuna)ska borza. (Telegrafično poročilo.) 10. aprila. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% Srebrna „ 5% » 100 » » 1(5% 5% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta......101 Akcije avFtr.-ogerske banke Kreditne akcije . . . London .... Srebro . ... Francoski napoleond. Cesarski cekini .... Nemške marke 57 „ — . (Stanje avstr o-ogerske banke dne 7. aprila 1891. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 400,926.000 (— 1,529.000) „ 245,113.000 (+ 86.000) „ 140,952.000 (+ 323.000) 23,756.000 (+ 1,263.000) ,1 92 gld 75 Sr 92 » 60 » 110 „ 90 „ . 101 . 80 „ 989 „ 301 , 25 „ • 116 „ 15 „ ■ 9 - n 25 » . 5 „ 49 » Kovinski zaklad Listnica „ Lombard » Davka prosta bančna rezerva gld. 53,049.000 (+ 799.000) Ta tovarna kdeluje po prav nizki ceni cerlcvBUB orgije in Uarmonije Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni. Ceniki orgel j in harmonijev pošiljajo se zastonj. V kratki dobi 16 let uarejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in re- elnosti fe tvrd*e. (24—6)