Katolišk cerkven list.
V Ljubljani 21. prosenca 1858.	Li*t 2.
Teiaj XI.
Segorska dolina.
Cvetlice vse. ki raj so še poznale.
So rastle v krilu tvojim, zali dol; Nar slajši sapce so jim hlad pihljale;
O de bi zgubil jih ne bil nikol! Pa cvetke tvoje glav'ce pobesile So. in vsahnile!
Vse serca so po tebi hrepenele;
V	naročji tvojim dil je večni mir. Pozabljene so tam se pesmi pele.
Narave malo znan ti bil prepir. Al miljene soglasja se zgubile So. in vtihnile!
Le Abrahamovo serce preblago
Vmaknilo blo ee sreči Lotovi. Ker bolj mu še prijatelstvo je drago.
Ki krega bratovskiga ne terpi; Al v greha stud se ure pogreznile So. in v tonile!
O morje, morje! strašno si sprič'vanje —
Podoba strašna si. kaj greh stori. Tvoj puh. tvoj smrad. — naj svet ozre se nanje.
In trese se. prederzno kdor greši! Pač naglo bodo sanje odbežale. In žvepla žgale!
Precvitaj toraj lilija blišeča
V	zavetji mirnim deleč od sveta! Je tudi čednosti steza bodeča.
Pa nar več vender le sladii ima. Saj solnce clo. ki plava pota jasne. Tak naglo vgasne!
Le kratek dan od groba zibel loči. —
Ze raste zadnje hišice drevo ! Zatoraj predenj zadnji zor napoči.
Ozri se v segorsko dolinico! Ker rožica, ki tukaj ni cvetela. Bo t a in gorela!	..n..*..n..
pošteno!
Kaj se bo neki pori tem napisani bralo? Bo kmal. bo kmal! Poštenje! le pošteno! to so pri Slovencu tako tehtne besede, rie jih včasi čversto in krepko izgovori, kakor rie bi hotel že z besedo nekaj pribiti in globoko zako-reniniti. Poslušaj pa tudi, bravec. kaj ti bom od uekiga ne-Slovenca v ti ruti povedal.
Ubožin riružinsk oce gre nekiga rine po kolnerski cesti v Prusii ob Rajni in nese pisma in sporočila. Tako pripo-veriuje ..Missioiisblatf. Iz globočine serca moli: ^Očenaš .... daj nam daiis naš vsakdanji kruh". - -Kaj je pa to?" s t* začudi neprevidama. se pripogne in pobere zvezčič z višnjevim zavitkam, ki še zapečaten ni bil. in zapisano je bilo na lijem: ,,Sto tolarjev v papirji1*. \a pervi migljej moža presune veliko veselje in misli si: „ Prej d en sila rio verha prikipi, se že tudi pomoč glasiu. \evtegaina pa roke sklene in na glas moli: „Nas ne pelji v skušnjavo^. Po-
stoji nekoliko in si misli: rOn, ki jih je zgubil, jih tudi potrebuje; ko bi mu jih pač zamogel dati!- Take misli pa vselej Nekdo sliši, ki nič ne pozabi, kar je dobriga: Gospod v nebesih je, On, ki dobro ve, kaj rie z nami tlela. Sel gre neke stopinje tlalje, in glej, kar pričevlja nekdo za njim, de bi človek mislil: tudi ta je sel, in rie ga je krio še nalaš v naglici (express) poslal. Katlar bližej pride. razvidi pot, de je čedno napravljen gospod, ki mu menile ni treba kruha strariati. „Guten Morgen" (dobro jutro)! reče potu, -ali ste kej našli?" „Kaj ste pa zgubili?tt vpraša sel, de bi se prepričal, če je ta tisti, ki je zgubil. ..Zvezčič v višnjev papir zavit, nezapečaten. in na njem je zapisano to in to, in toliko in toliko je v njem", reče ptujic. „Poglejte, morebiti je toleu, reče sel in pomoli ptujcu. kar in kakor je bii pobral. Gospod se veselja zavzame ter gleda zvezčič iu človeka, izleče desetak za pet tolarjev in ga najriivcu potisne v roko. Le-ta se brani, posledtijič pa se ver«lcr da pregovoriti, ga vzame in se ne more nikoli do-^ti zahvaliti. Ptujic pa reče: Zahvaliti se moram le jest, g* vpraša po imenu, mu roko poda in gre. „K. ir najdeš, daj nazaj! so mi zniirej pravili rajnea mati", reče osrečeni sel sam pri sebi. „Pa prav zares je kakor ukradeno. ako človek najdeno zase priderži in ve čigavo de jc. t ni stoteri tolarji bi me bili na vesti pekli, tih pet pa, ki mi jih je dal ta pošteni mož, jc pravi blagoslov (iegen): pa kako bom Boga hvalil in se veselil, ko bom s tem če/, en teden skezal (izhajal) /.a kruh pri ženi in otrocih. On. ki jc dans poskerbel. bo skerbel tudi dalje. Aleluja!"
Lahka ko pero se mu vzdigiijc noga iu *c rio Cu«a dospe na določeni kraj. Pot nazaj mu je bila še ložji: im« I je riobro horinino iu še tistih pet terrinjakov na verh. Ko prisopiha v Soling. svoj domači kraj. iu ob levici znano pekarijo s prelepo dišečim kruham ugleda. si kupi « boduino »Iva hlebca, pa hajili domu. To je bilo veselje med otroci! Očka pa rečejo: ..Bogu se poprej zahvalite, potlej še le jejte!"* Iu naj mlajši rirobljancc začne:
r Ko m m , llerr Jesus, >ei unser tiu-t: Segne uii«. uas du uu^ bescheeret hast !u rPridi. Jezus, k nam se vserii. Blagoslovi nam te jedi: Prišle so iz tvoje roke. Nas napasti, tvoje otroke".
Vsi /. njim pobožno obmolijo: oče nacnejo hlebec in diši jim, dc nikoli tega. Pri jedi jim pripoveduje oče. kaj se mu je bilo s tistimi I<M* tolarji nateklo, iu jih opornima, rie naj bodo vselej pošteni, koriar hodijo. Med tem jim cvenkne tistih pet tolarjev na mizo. >e na>mcja iu rt-< •• ,.Lejte" . runih 100 tolarjev «im Bogu posodil, iu On mi je plačal obresti (čiuž l že za leto naprej". Pobožna mali roke sklene, se v nebo ozre in natihama moli. ter ll<»ga hvali: na to reče: rZares. ljubi otroci, poštenost je jistina i kapital), ki daje obresti v nebesih in na zemlji !u Z obla-godarjeno zetvo je bila za tisto leto lakota pregnana. blede
lira so .-c zopet zarudecile in poživile. Tudi naš tekavec je |el vnovič živeti in .je Boga hvalil za petere terdnjake, ki so mu prav dobro na noge pomagali. Sčasama pa je bil to dogodbo ze skorej čisto iz glave pustil. Božič zopet pride. Bilo je Sveti-dan zjutraj. deržinica iz cerkve pride in otroci se zveseljujejo nad božičnim drevesam (ki ga po več krajih namesto jaslic delajo; Vr.) in nad poticami, kar stopi v hišo dolgopetec pismonos. „Temu se meša", pravi žena. (Sveti-dan bi vender pri miru bil!) „Mi ne dobivamo pisem". Ali pisinar se ni bil zmotil, Napis je bil res do tekača, pismo sprosteno ali rfrankou in — pet tolarjev je bilo v njem. Začudeni gledajo in ne vedo, kaj bi rekli, oče se enkrat napis bere in meni: to bo kaka pomota; ali res je bilo njegovo ime in primek. Derhte ga odpre, in petak za "> tolarjev pogleda iz njega, zapisano pa jc bilo: ..ker ste mi bili na kolnerski poti ta — in takrat lOOterd-njakov posodili, bil sim jih namreč zgubil in vi ste jih bili našli in mi jih povernili: torej vam obresti plačam za to, kakor je prav in spodobno. Dobro jih obernite in učite svoje otroke, de bodo pošteni kakor ste vi, iu ne bodo vam nikoli pošle obresti za tako bogoljubno jistino. Vesele praznike. iu z BogatilTo je bilo pismice, sicer pa tebi nič — meni nič. ne kraj. ne dan, ne ime ni bilo zaznamnjano. Oce pa na ves glas Boga hvali, petere tolarje oberne za hišne obresti ali hišnino in serce mu veselja poskakuje. Mati se sladko nasineja in reče: ..Vidte. poštenost je jistina, in re* dobrolljivi Gospod Bog obresti pošilja, ali v zunanjim blagodaru. ali pa znotrej v sercu. nar večkrat pa po obojnim; torej si v serce zapišite, ljubi otroci: ..Ceh' i m mer Treu und Redlichkeit
Bis in dein kiihlcs Grab, Cnd ueiehe keinen Finger breit
Voli Gottes \Vegen ab!tt rI.e poštenje iu zvestoba Spremljata naj te do groba, Tud za noht od prave poti Se nikolj nikar ne zmoti!'4 Ud tistihmal je vselej o Božiči prišlo pismice in 5 tolarjev. in lep kosec hišnine je vselej ta denarec odrinil; pa tudi niso pozabili se hvaliti Bogu in svojimu skrivnimi! dobrotniku. Stavim pa. kar kdo hoče. de so te obresti tudi bla^imu dobrotniku v njegovim lepim sercu in v njegovih opravilih obresti rodile; zakaj take jistine in obresti sam Bog v nebesih v svoje bukve zapisuje.
Miako se zanieevavcam svetih reci na zadnje godi.
(>»pi>al nekdo, ki je že tudi >odbo opravil.)
(Dalje.)
Zgodilo se je. de sim po opravilih zadel v neko drušiuo, kjer je bilo več duhovnov skupej .in naš pogovor se ravno od nekaciga zaničevavca svete vere vname, ki je v smertni nevarnosti bolan ležal. iu od spovedi ali svete popotnice kar slišati ni hotel. Več duhovnov je k njemu prihajalo, ki so ga zavoljo poslednjih Zakramentov opominjevali. pa vse zastonj. Nekdo izmed nas povzame in reče meni: Tudi vi prijatel. poskusite tega terdovratneža kej omehčati, posebno. ker vas tako rad ima. in večkrat na svojih potili k vam zahaja. Postopite k njemu, morebiti de se bo podal: ako ne. ga še ne smemo cerkveno pokopati, če umerje. To slišati, se k bolniku podam, iu pridši k njegovi postelji ga lepo pozdravim in boljši srečo vošim. Razveselil se je tako re-koe, de me vidi. Pripovedovati mi prične, de je že več duhovnov »:a obiskalo, in de mu le od hudiča pripovedujejo. \li jest. de 011 nadalje, nobeniga hudiča tukej ne vidim. kakošin d_' je. Od spovedi v me tise, ali kaj sečem spovedovati' Nie ne občutim, de bi mi kake spovedi potreba bilo. Cesarju sim zvest« služil, in spolnil sim vse
do čerke na tanko; zato se mi pa ni treba nikogar bati iu se tudi ne bojim ne Boga ne hudiča; spovedi mi pa tudi treba ni, ker nisim bil nikoli kaka pasja noga Tako mi je trabljal. Pri gostim kramljanji ž njim najdem in čutim, de je bolnik v veliki smertni nevarnosti, in de ni dolgo oprezovati zavoljo sklepa, in de mu smert že na vrata kljuka. - Hmeut vas vender poberi, de on, pa mi vender le vsi od hudiča pridigujete! Kje pa je? Jest nobeniga ne vidim, in tudi vere nimam, de bi kteri kje bil. Človek je človeku hudič, to verujem, druziga pa nič. Se ozeram na levo,,, na desno, gori in doli, p„ vsih krajih, ali vender ne moreni hudiča zagledati, kakošin de je. - Jest pa ga lepo poprasam: „Ljubi gospod in prijatel! mislim, de ste bili precej zurjen vojsak, in ste še znameniv cesarjev služabnik. Bi ne zamerili mar kakimu podložnimu slugu, ko bi vaših postav iu cesarjevih naredb ne vedil, in bi iz svoje nevednosti marsiktero vam nakalil. — vi bi ga večkrat opominjali, pa bilo bi vse skupej le bob v steno. Kaj bi naposled z njim počeli. - On de, strahovali bi ga in na vse zadnje iz službe iztirali. Mu dem: Prav ste odgovorili, lepa hvala vam zato; ali sami sebi ste sodbo izrekli. \i ste cesarjev sluga in dobro umete, kaj on od vas tirja, de vam vsakdanjo plačo deli. Nimamo pa mar tudi vse stvari na zemlji še druziga Gospoda nad seboj, ki je tudi po svojim Sinu nam postave dal, in pod večno kaznijo nam zapertil, jih ua tanko spolnovati. Vam je mar neznano stvarjenje vidnih in nevidnih reči? - Stvarjenje angelov, m zaverzenje napuhnjenih angelov v večno pogubljenje, ktere zdaj hudiče imenujemo. Kako tedaj morete hudiče tajiti, ker so verska resnica; akoravno jih tudi viditi ne morete, so vender le osebojniga bitja.
Tudi sim iz vaših ust ravno popred zaslišal, de vam spovedi treba ni? Niste še culi besedi sv. aposteljna Janeza, ki pravi: „Ce kdo de, de nima greha, je lažnik, in resnice ni v njem". Koliko let je že, kar niste pri nobeni spovedi bili? O, reče, ko sim še doma pri starših bil, so me stara mati k spovedi vodili, potlej me je pa vojna v svoje kar-delo zajela, pa tudi nisim več k spovedi hodil, in se nič več pečal s takimi rečmi, ktere vojšaku nečast delajo. — Kaj dem jest, sveta spoved vojšaku nečast dela!? — Kje ste to slišali? Iz ust pošteniga vojšaka gotovo ne! — Ali si pa upate, ves nevedin v Božjih rečeh in zaničevaje sv. Zakramente pred sodbo Božjo stopiti ? se na večne čase po-gubiti? — I kaj! de bolnik, sim mar že tako na koncu, de mi bo že umreti treba? Mu rečem: Nisim prerok, in se vam tudi za ouega ne nudim, ali toliko vam povem, de mi je vaša boleziu nekako sumljiva, berem nekako iz vašiga obraza, de ste zared življenja v veliki nevarnosti; posebno mi pa vaša spruga z otroci v serce sega, ker jih vidim jokati, de, gospod papa, nič od spovedi slišati nočete. O, reče, je to res, de se zato jokajo? Odgovorim: res, res! Prosim tedaj mi družo poklicati, de mi po spovednika pošlje. Ko žena k bolniku stopi, ji po vojaško zapove, naj mu po tega in tega gospoda pošlje, de bi enkrat mir imel. Res, de je po mojih imenovanih in več enakih opominkih svete Zakramente prejel, pa le zared iniru, ker mu duhovstvo in družnica ni dala pokoja v teh zadevah; — pa vse brez ponižnosti, brez strahu Božjiga in brez vere. — Slišal sim potein, de je besede govoril, ki kažejo, de je bil res Božji rop storil in nočem jih tukaj ponavljati, ker so preostudne. V ti neveri je revni slepuh umeri nektere dni potem, in šel je pred stol Božjiga sodnika brez vsiga strahu, brez vere in keršanstva! Strašno je to! V življenji nikoli nobene vere, v smerti pa tudi brez ponižnosti in pokore! Gorje človeku, ki po pasje živi: on tudi po pasje konec stori! Vera je podlaga ali temelj vsiga keršanstva, kdor je nima, se tudi zveličati ne more! — Naj se neverni napuh kakor hrast široko i košati, in psuje svete reči: ura priteče, zvon zaklenka, truplo se červam izroči, duša pa gre svojiga plačila iskat. Idi včasih, neveric! na grob svojiga verstnika, ki je v življe-
nji vse zasmehoval, kar je svetiga; se boš vender nekoliko aodrosti izučil, in spoznal, de brez vere živeti se pravi, brez perotnic po hlipu letati, in si v večno pogubo sam sebi jamo kopati. Kjer ni vere, ni dobriga nič, in tudi zveli-čanja biti ne more.
Nadalje tukej pristavim neki žalostin tretji zgled, kaj se hoče reči, pri spovedi svoje grehe zatajevati:
Zjutrej rano, ko sim še kaplanaril, pripiha neki spo-ročnik, in naprosi me v žagradu farne cerkve, ko sini bil sv. mašo opravil, de bi se naglo k bolnici pospešil. Ker tedaj oprezovati ni bilo, sim bil naglo gotov, vzamem na vso sapo iz cerkveniga hranilnika sv. Rešnje telo, in zdirjam na konji za hitropetim možakam. Bolnica se spove, jo obhajam in v sveto olje denem. Domu pridši se trudin za mizo vse-«!em, de bi pokrepčal svoj lačin želodec. Pa na! komej /ajmem dve žlici juhe. je že ravno tisti sporočnik za petami, de naj naglo spet stopim k bolnici, pri kteri sim ravnokar bil, de ima še nekaj posebniga govoriti. Popustivši kosilo se na konja vsedem in bil sim naglo pri nji. Našel sim jo v velicih telesnih in dušnih težavah; kar v solzah se je topila. Ji dem: No — M..! — kaj ti je pa, zakaj se tako grozno solziš? Mi odgovori: „Oh! kaj bo, kaj bo! kaj mi je početi! Ves njihov trud sim zahodila. — Smertna ura se približuje, jest pa pripravljena nisim!" Ji dem, kako je to? saj si se spovedala, popotnico v večnost si prejela , kaj ti še manjka ? Bolnica pa žalostno zastoka, rekoč: Oh, kaj meni vse to pomaga? Že šest celih let en greh pri spovedih zatajujem; pa sim ga tudi njim danes zatajila, ko so mi popotnico v večnost podelili! — Te besede, se ve de, so me grozno pretresle. Ali kaj je bilo storiti? Ves osupjen, sim vender pri ti boječi osebi mogel terdnost kazati, in sim jo na veliko spoved napeljeval, in njeno zaupanje v Božjo neskončno milost podperal. kar je bilo mogoče. Tudi povedal sim ji, de je obupljivost v milost Božjo in zasluge Jezusa Kristusa še veči greh. — Treba je bilo tedaj, se spet vsiga, kar se je dalo, od mla-diga življenja spovedati, posebno pa od šestih let sem, kar je zatajevaje svoj greh spovedi nekoristno opravljala. Sto-rivši po moči vse, in pripravši bolnico za dolgo večnost, se spet na konjiča veržem, in jaham na dom. Drugo jutro za rano, spet poročnika do mene pošlje ravno ta bolnica, in me prosi, naglo, kar mi je le mogoče, se zopet k nji podati. V sobico stopivši, me milo pogleda, se serpo okrog sebe oziraje me prime za roke, vsa mokra od groz-niga pota, rekoč: Oj, moj gospod spovednik! vidijo ondi pri mojim zglavji prestrašno pošast, hudič je! — Jest dem: nič ni ne, pozdeva se ti. O ne, gospod! je, je hudič! — Ji pravim: Kakošin je? Keče, ko čern maček: pa tudi ne, ko gerd pes; pa tudi ne, ni je na sveti nobene pošasti, de bi ti enaka bila. Oj, naj mi pomagajo, naj mi preženo to strašno pošast, ktera tukej preži, de bi me požerla! — Bolnico, posteljo in celo sobico sim z blagoslovljeno vodo pokropil, bolnico opominjal de naj v milost Božjo zaupa. Vse. karkoli sveto pismo nam tolažljiviga priporoča, sim ji pravil; pa vse je bilo zastonj. Ona je le naravnost terdila, de je vekomaj zgubljena. Ni bilo tedaj mogoče njeniga serca nikakor več podpreti. Vse se je okrog postelje te bolnice jokalo, molilo, zdihovalo, de bi se je Bog usmilil. — In glej! umerla je v tih nujah in obupu. Sam Bog nar bolj ve, kako. — Ti zatajevavec, zatajevavka svojih grehov, glej! praviš: se bom že še spovedal, spovedala. saj je še čas. Ce bi se ti pa pripetilo, de bi v takošne skušnjavi' prišel o smertni uri. kako pa misliš umreti? Ko bi t iiit i kak modroglavec pri tih mojih besedah z glavo majal, in si mislil: norela je, iu v svoji zmešnjavi je življenje sklenila, vidila pa nič ni; mu jest rečem, de njen dušni stan tudi ni bil druziga, kakor nasledljej njenih zatajb pri spovedih. — in pri pameti sim jo vender le vedno našel, in zmedeno ni nič govorila. Norec govori ko bi otrobe vezal . kar pa ta bolnica ni. Bog. dem. je pripustil to v zgled
drugim, de bi pri spovedih svojih grehov ne zatajevali, in z napravami Jezusa Kristusa ne norčevali. (K. si.)
Nekaj od Ifrtbffauhkih in druzih
kervenic.
V Ljubljani in tudi drugod je ljudstvo, ki je navadno pervo zjutraj na nogah, poslednje zvečer pri počitku; pogosto naj pridniši za Božjo službo in prav obilno pri Božji mizi. ^Ljubljanske keršenice- jih v Ljubljani sploh imenujejo. To ljudstvo iz delavskiga. služabniga stanu, ima veliko dobriga, praviga keršanskiga duha, in ne imenujejo se zastonj keršenice. Že večkrat smo premišljevali, od kod je to ime? In misel nas je obhajala, de je to ime že prav staro; najberže so se že nekdanji neverski slovenski gospodarji prepričevali, kako pridni, zvesti, pohlevni, delavni in pokorni so keršanski posli, in so jih veliko rajši v službo jemali kakor pa take, ki so bili šc ne-jeverski, desiravno sami še nekristjani. Zakaj verjetno je, de gospodi, gosposki, iu sploh premožniši so bili bolj počasni k spreobernjenju in so jih posli zadosti časa prehitevali, zlasti služništvo ženskiga spola, ker ima bolj zbujene čutila in je zavolj svojiga nizkiga stanu in ponižnosti ker-šanstvu bližej, kakor pa premožni, preopaseni in visoki, ki so zraven tega bolj pogosto v pregrehe zakopani in tudi iz tega konca manj spretni za trezno, sveto in čisto keršan-stvo. Taki tedaj, menimo, de so pa pri vsini tem rajši iskali keršanskih služabnic in so jih ob kratkim in sploh „keršeniceu, to je, keršene ali kristjane imenovali. Zdi se nam še k temu, de ni prav hvalno za služabništvo mo-škiga spola, de tudi „kcršenika, namesto služabnik, strežnik ali hlapec, ni bilo prišlo v navado. Še je mar to ali temu enako ime zgubilo? Bi rekli, de javalne.
Pa naj bo temu, kakor že je; gotovo se sme reči. de keršenice so lep delež keršanstva. Cbožne sicer, so vender povsod zraven, kjer se kej dobriga dela in napravIja. Štejte, kteriga ljudstva je nar več v hratovšinah: kteri nar pogostniši k spovedi in k Božji mizi hodijo; kteri v primeri s svojim majhnim imetkam prav veliko usmiljenja skažejo, ki sami sebi grižljeje pritergujejo iu z njimi lačne nasitu-jejo, kteri v razmeri tako pičliga časa nar več molitve store itd.? Povsod bote našli keršenice. Kje je pridiga, de bi ne bilo obilno kersenic? Kje darovanje ali ofer za cerkvene potrebe brez veliko keršenic? Kje nov altar, ali druga cerkvena oprava, de bi keršenice čedni ga deleža nad njim ne imele? Kje zapušen bolnik, de bi ga keršenice ne obiskale? Kje altar Jezusa križaniga, Marije Device, de bi kcršcuica pred njim prav pogosto ne klečala? Koliko izdajejo svojim nadložnim staršem, bratam. sestram, rodovincam! Koliko dajo za sv. mase. v cerkvene kupe itd., nar večkrat v prid svojih iu druzih rajucih! Koliko molitve store za svoje zanemarjene tovaršice in druge terdovratne. — tudi za svoje gospodinje in gospodarje! Koliko svetih Obhajil in bogoljubne molitve darujejo Bogu za spreobernjenje terdo-vratnih, zlasti tacih, ki so v njih zadevah. Ako pridejo nove lepe bukve na dan. naj pred jih imajo »ploh k»*rše-nice v rokah. Tudi našo „Danicou mnoge keršenice pridno prebirajo, v tem ko ji pa mnogi ne odprejo vrat. kteri bi I "žej dva tavžent tolarjev šteli za njo, kakor keršenica dva goldiuarčka. za ktera tolikrat prezebati, toliko preslikati mora! Še marsikaj dobriga bi se dalo povedati od tega ljudstva, pa naj bo zadosti za zdaj: moramo se nekoliko zderževati s pohvalo, ker so tudi keršenice. kterih ne zadeva. kar smo danes dobriga rekli. Od tacih molčim«, in jili le pri zveličanji njih duše prosimo: naj se obernejo za dobrimi svojimi tovaršicami. de svoje nespameti ali celo velike pregrehe ue bodo prepozno objokovale! Dobrim kerše-nicam pa njih zmotene in zbegane tovaršice v duhovne vaje ali eksercicije zročimo; naj zanje poskerbe. de svoje dobro
ime in poštenje pred Bogarn in pred ljudmi rešijo, zakaj
*
uiarsiktera gospodinja, ako bi ta spis brala, bi utegnila po-godernjati. de ho preveč hvaljene, ker ravno pri svoji ker-šenici vsi ga ne najde, kar je tu rečeno.
Zdaj pa še dobrim keršenicain majhno novo letn ico i/, zaklada ene izmed njih bogoljubnih iu zveličanih tovaršic.
Mako je neka sveta kerseniča s veje dfanfe posvečevala.
Sveta A rine I a, priprosta kmetiska deklica, je bila v nizkim dekelskim stanu visoko stopinjo svetosti dosegla. Neki prijatlici je bila na zadnje razodela, kako de je pri tako obilnim delu vse svoje dni tolikanj zvesto Bogu služila. Beri ne le en samkrat, ampak večkrat, kar je tukaj pisaniga, vtisni si globoko v serce in ravnaj se po tem, ti keršanska ker še niča in slehern delaven človek!
„ \ko želiš vedite, kakošne so bile moje misli in čutila med delam, iu kako sini svoje dela opravljala: bi bilo potreba poprej še le ljubezen samo vprašati". — reče nekiga dne bogoljubna Armela svoji prijatlici, uršulinarici Joham. „l*o velikim usmiljenji Božjim nisim znala nikoli druge ueenosli kakor ljubezen. Vse moje želje, vsi moji uameni. vse moje vaje. vse moje opravila so na ljubezen merile: Ljubiti sini želela svojiga Boga in v ti ljubezni se vedno bolj in bolj vneti.u
..Beri k» sim se zjutraj zbudila, sim se podala v na-roeje ljubezni Božje, kakor se verze otrok v naročje svojima očeta. Vstala sim le de bi njemu služila, in svoje delo sim opravljala, samo de bi njemu v*tregla. Ako sini našla čas za molitev, sim klečala v njegovi pričujočnosti, iu govorila sini z njim kakor de bi ga bila s telesnimi očmi pred seboj vidila Njemu sim se darovala, in prosila sim ga, naj bi svojo voljo nad menoj spolnil in ne pripustil, de bi ga čez dan .udi le v mali reči razžalila. Razun tega sim mu darvala vse »vete maše, ki so se tisti dan po keršan-skim svetu brale, in sim ga prosila, de naj njih zasluženje tekne v tolažbo ubogim dušam v vicah.
Napravila sim se v njegovi pričujočnosti, in dal mi ie spoznati, de mi njegova ljubezen obleko daje. Ko sim pa na delo šla, me ni zapustil, in jest tudi njega nisim zapustila. On je z menoj delal, in jez z njim. O kako sladko in kako lahko mi je bilo, vse trude in težave v tako Ijubeznjivi družbi prenašati.
Toliko moči in serčnosti mi je to dajalo, de se mi je zdelo, vse domače delo bi zamogla sama opraviti. Moje telo je delo opravljalo, moje serce je bilo pri Njem. Bilo mi je. kakor de bi imela razločni očesi iu ušesi, praviga in leviga. I.evo je bilo na hišno delo obernjeno, desno pa iu vse moje serce si je vedno prizadevalo, Njegt gledati, ki se je ponižal v moji družbi biti, in slišala sini v globočini svojiga serca besede: „(J Ie j, kakor delam Jest, tako tudi ti delaj". (K. si.)
00g leti po Slovenskim.
Iz I juM.jaitf. Pretečem* saboto po T. zvečer je bilo na kolodvoru od Nji prevzvišenosti Mil. škofa in visokorod-niga poglavarja, deželskih in vojaških uradnij in velike množice ljudstva sprejeto truplo ranjciga maršala Radeckiga; po postanku kakih ti minut je hlapon z visokoslav-nini merličem dalje proti Dunaju odrinil in bil je IU. t. m. v \Velzcndorf-u na spodnjim Avstrijauskim materi zemlji zračen. Zvolil si je bil sam tako ter je želel vstrič stariga svojiga prijatla. poljniga maršala barona \Vimpfen-a počivati. Svitli nadvojvodi Albreht. Korl in Ernest in visoki udje c. k. generalstva so prišli z Dunaja v Milan, ga spremljati.
V pouedeljik 18. t. 111. so imeli Njih milost med priču-jočnostjo vojaštva in vsih uradnij in obilniga ljudstva sv. mašo ii< bilje za ranjciga maršala. Postavljen je bil mert-vaški oder z bauderi in 4 pušnimi slavovcilčanimi piramidami. Rojen je nad polstoletni general in grof 2. listop.
1766 v Trebnici na Češkim, je tedaj preživel 91 let, 2 mesca in 3 dni. V vojensko službo je bil stopil pod cesarjem Jožefam II., nosil je tedaj svoj viteški meč 76 let. — V pouedeljik, 18. t. m. je bil na Dunaji poslednji častni dan za poljuiga maršala Radeckiga. Svitli cesar sami so prevzeli poveljstvo nad neštevilnim vojaštvam, ki je slav-niga merliča spremilo v stolno cerkev sv. Štefana. Na vratih so ga pričakovali svitli kardinal s svojim duhovstvam in so v cerkvi bilje opravili. Na to je žalni voz šel mem nad-škofoviga dvora, na čigar oknih je bila svitla cesarica in cesarske vojvodinje v žalnim oblačilu. S severniga kolodvora dalje ga je spremljalo spremstvo, ki je z Laškiga z njim prišlo in 24 podčastnikov Radecki-husarjev proti Wetz-dorf-u ; in — tukaj je konec posvetne: Bog mu daj večno slavo! On je tolikanj bolj našiga spomina vreden, ker je bil mož katoliškiga duha in je z Bogam delal. Naj povemo majhin dokazek tega. Ko smo bili pred nekaj leti, še pri sv. Petru, spisali molitevne bukvice za slovenske vojake, „Ker-šanski-ga junak-a" in rajneimu iztis poklonili, nam je po svojim adjutantu rekel poslati zahvalni list s priloženim milodaram ..za revne ondotne fare". (Imenovane bukvice, na čelu s podobico sviti, cesarja, Radeckiga m Je-lačiča bana, zamore slehern pri Gerber-ji dobiti. So v njih tudi vojaške pesmi in ena od Radeckiga junaka. Vr.)
Iz Ljubljane. Predlansko in lansko leto se je v „Danicia za dobrotno djanje v. č. gosp. Nik. Olivieri-a 239 gold. nabralo: poslednjih 60 gold. smo pred malo dne-mi na pošto oddali, ker vemo. de je temu neutrudeniinu misijonarju zdaj spel posebno potreba denara, ko je vnovič na popotvanji v Fgiptu.
Z Verhnike. Mnogo mnogo naprav in stroškov se je že pokazalo na Verhniki pri farni cerkvi sv. Pavla; zdaj je nova cerkev dobila tudi nove orgije. Prejšnje orgije z desetemi spremembami ali regištri so bile za novo cerkev premalo veličastne, dali so jih tedaj k cerkvi sv. Trojice, ki stoji lepo na hribu, in se deleč okrog razgleduje; druge še manjši od ondod pa so dali k cerkvi sv. Leonarda na Bregu. Nove orgle tedaj je izdelal zadosti znani gosp. Malihovski, ljubljanski umetnik; zastran njego-viga dela mi ni potreba hvale posebej razglasovati, tudi nisim zadosti izurjen za to; delo samo hvali mojstra. Omenim le posebej tiste spremembe, ki se tudi tukaj izverstno skazuje, in je znajdba tega mojstra; imenuje jo sam „vox humana" (človeški glas), ker se posebno iepo primerja človcškimu glasu. bodi si v veselim ali v žalostnim petji, in se tudi dobro razločuje memo spremembe, ktero drugi umetniki imenujejo „Deutsche Flote" ali „Frauenfldte". Nove orgije tedaj so razstavljene v treh predalih, manjšiga v sredi spredej, in stranska dva bolj zadej, igrališe pa posebej v sredi vmes. Vsih pisal skupej se šteje 1208; sprememb je 21, in še 1 postranska; tipavke ali igravke so razdeljene na tri kraje ali klaviature, positiv ima 4, ma-nual 13, in pedal 4 spremembe. Trije predali za vse delo pa so tudi od zunaj lepo obravnani; podoba je priinerjena bizantinski šegi, barva posnema obličje lesa, in zlatnine so prav pristojno razdeljene. Vsi stroški so se nanesli na 2400 gold., zmed teh je šlo 2070 gold. orgljarskiinu umetniku za delo samo. Naj novo delo odslej toliko bolj raz-glasuje hvalo Gospodovo, serca človeške pa budi in kviško vzdiguje.
Razun farne cerkve so se pa tukaj začele lepšati tudi postranske ali podružne cerkve. Prejšnje leto so prezidali cerkev sv. Joba na Sinji gorici, ter so ji dali bizantinsko podobo; pretečeno leto so si pri Materi Božji na Lesnim berdu omislili nov zvon za 9 centov. Posebno pa se je zlepšala cerkev sv. Leonarda na Bregu. Dobila je orgije, kakor je bilo že spredej rečeno; dva nova v rin.-ski šegi izdelana stranska alta rja, novo prižnico, delo Franca Laha iz Mengša, vse iz prostovoljnih darov. Kar me pa posebno miee povedati, je to. kako lepo je vse
zidovje pobarvano znotraj in zunaj. Nekterim je nar bolj všeč bela stena; pravijo, to je barva nebeške luči in rajskiga veselja. Gotovo čez golo belo steno zmaguje lepa obrazarija ali malarija, ki se tudi nahaja po vsih bolj mogočnih cerkvenih stavbah. Pa pravi umetniki zlasti na sirov zid (al fresco") so predragi za vsaktero cerkvico na deželi; zadosti lepote in za manjši stroške se dobi tudi. če se stene prevlečejo h primerjeno barvo. Ze pri farni cerkvi sv. Pavla sim omenil svoj čas, koliko de povzdiguje vso stavbo to, de so stene, stebri, obkrajki in venci ali simsi ob zidu prevlečeni z različno barvo, in de ima obok nad altarjem podobo nebesa. Ravno to se je posnemalo pri cerkvi sv. Leonarda, ki je prav lično zidana na greški križ, pa v italijanski šegi. Zatorej tedaj je obok po celi cerkvi, nad altarjem in nad ladijo, višnjevo pretegnjen kakor nebes, in z zlatimi zvezdami obilno ozališan; zlate zvezdice so se sicer umno naredile z manjšimi stroški, izrezane so iz železnih plošic (lame ali pleha), pozlačene, in pribite z žebljički. Stena pa je sploh prevlečena znotrej in zunej s prijazno bledasto zeleno barvo (ultramarin), polstebri ali le-zene z bledasto rumeno, venci ali simsi po verhu pa z belo. Ali je tako barvanje ozidja po vsaki strani primerjeno. 110-*'čem naravnost soditi; toliko pa smem reči, de se zdi očem kaj prijetno, in de stavbi dajejo posebno lično podobo. Popisani cerkvi bi se smelo vošiti še noviga veliciga altarja. kar bodo dobri ljudje z Božjim blagoslovam časama tudi zamogli še izdelati.	Hicinger.
Iz Št.-Andreja na koroškim. 5. prosenca. Tudi malo kardelce za visoko nalogo svojiga sv. poklica v resnici vnetih duhovnov zamore za Božjo čast in blagor ker-šanskiga ljudstva veliko storiti. Tega se bodo gotovo v svoje veliko veselje prepričali bravci „Danicett iz uradniga naznanila ki ga je konec leta 1857 poslalo prečastitimu škofijstvu častilo društvo misijonskih duhovnov sv. Vincencija pri sv. Jožefu v Celji zastran misijonov in duhovnih vaj, ki jih je v pretečenim letu obhajalo, kakor tukaj nasledva:
M is i j ona:
Na Ljubnim od 1.—16. sušca. V Ločah od 30. vel. travna do 11. rožnika.
Duhovne vaje: V Konjicah za dekleta 18. proseuca. Yr St.-Jurji za dekleta 24. sušca. V Kalobji za žene 29. sušca. V Vitanji za mladenče 21. rožnika. V Vitanji za dekleta 29. rožnika. V Brežicah za žene 28. listopada. V Brežicah za dekleta 2. grudna. Na Ponkvi za može 13. grudna. Duhovne vaje v misijonski cerk. pri sv. Jožefu: Za dekleta iz Zavške fare 9. svečana. Za dekleta iz Št. -Ilske fare 16. svečana. Za dekleta iz Vojniške fare 20. mal. travna. Za dekleta iz Gomilske fare 4. vel. travna. Za žene iz St.-Ilske fare 11. vel. travna. Za mladenče iz Krainskiga 24. vel. travna. Za dekleta iz Krajnskiga 13. mal. strpana. Za može iz Krajnskiga 27. mal. serpana. Za družbenike tretjiga reda 10. vel. serpana. Za dekleta iz Kozjiške fare 31. vel. serpana. Za žene iz Krajnskiga 21. kimovca. Za družnike tretjiga reda 5. kozoperska. Za mladenče sploh 2. listopada. Za dekleta sploh 9. listopada.
Nekoliko o St.-Kocjanu in okolici. Kmalo bo poldrugo leto, kar sim željin svojo domovino bolj poznati, čez Osojenico se bil napotil. S tovaršem, ki ga ravno tak namen mojo pot pelje, obhodiva zelene berda košanske. in prijazno vremensko dolino. Oziraje se zdaj na bistro Reko. ki se mirna in prijazna med zelenimi travniki proti žrelu siviga skalovja vije. zdaj na bogate brajde iu sadnate verte, zdaj na goličave kamnitiga pogorja. zapazijo najine
*) Številka kaže dan, kteriga so se vaje začele, ki se večidel tako obhajajo, de se ta dan na večer s klicanjem sv. Duha v pomoč in z vvoJnim nagovorani začnejo, potlej se cele tri dni nadaljujejo in četerti dan se sklenejo s slovesnim opravilam. pri kterim je splošno obhajilo. z zahvalno peamijo.
radovidne oci vasico, zidano na visokim stermim pečevji. kakor taboriše zoper silniga sovražnika; od treh strani namreč jo obdaja naravna terdnjava, stermo pečevje. kakor ga je Stvarnik sostavil. in posamezne razvaline starima zidu. oklepa nekdanje terdnjave; od četerte. južne strani se nekoliko navkreber v vas dojde. Hiše nimajo nobene posebnosti, zidane so. kakor sploh severoistriške in kraške pohisja. Kamor naju radovednost nar pred vleče, je ondašnja cerkev; ali ljubeznjiva priljudnost ondašnjiga gospoda duhovni ga , ki sva se z njimi sred vasi sošla. naju ne pusti vročih v hladno vežo Božjo; mogla sva z njimi \ izbico. kjer sva se ohladila iu okrepčala. Potem naju spremijo gospod sami v cerkev, ki jo zaljšajo trije altarji iz belima. sivka-stiga in černiga marmorja kaj lepo delani: tem pristojna je vsa njih oprava, svečniki, altarni perli in zagrinjala. tudi zale suhe (papirnate) cvetice so zaljšale vse tri aliarje. desiravno na delavni dan, kar vse priča, de tudi revnima Kraševca serce bije za čast Božjo. Sicer je cerkev priprosto zidana in ni prostorna; zunanja podoba ne obeta veliko notranje lepote. Tudi zvonik je bil pred mende reven. ali tedaj ravno so noviga zidali; vogle so tnu Mavili i/, lepima rezaniga kamnja in kaj lepi stebri za line so še na tleh ležali.
Zapustivši vežo Božjo se podamo po precej stermi ulici iz vasi menio deheiiga zidovja. ki mende ze več sto let v razvalinah preži; tu so bile nekdaj vrata, menim de je skozi nje le »teza do vode peljala. Nar bolj zanimivo je, de izpod zgornjiga dela podertine. malo poti verham griča, virček teče, ki ga pa kmalo apnenik poserka. Ogledamo še sivo pečevje iu temne votline. kamor Reka sumi. in vernemo se nazaj skozi vas do druge kotlu enake votline zraven vožnje poti, ki je zavoljo varnosti od ene strani obzidana. Tukaj nama velijo gospod postati, in ver/.ejo kamen v votlino, ki po skalovji sem ter tje ropoče. dokler čez nekoliko trenutkov njegoviga šterbovnka v vodo ne zaslišimo, kar živo priča, de cela vas je gotovo z večini delam okolice nad podzemeljskim jezeram postavljena. Z začudenjem se oberneva h tovaršem v grospoda. ki be>edo poprimši tole resnično prigodbo povedo: Mlad en ee čverste postave, pa slabiga in zapeljivima obnašanja je nekdo deklino že delj časa zalezoval. Nekiga večera pri bledim svitu lune stoji imenovani ponočnjak za tem zidam. pokažejo gospod na zagrajo votline, čaka in preži brezbožne/., kakor volk na svoj rop, ker je namreč vedil. de deklina mora tu inemo od nekod priti. Primeri se. de mre duhoven v bližnjo vas bolnika previdit; ko ponočnjak zvonček zasliši, znamnje, de živi Bog gre menio, kteriga naj vse njegove stvari v ponižnosti molijo in poveličujejo, kterimu naj se vsaka duša s čistim sercam bliža, ker On je čista ljubezen in svetost; se hoče skriti in steče daljej okoli votline; ali pre-deleč stopi, o joj! zderkne mu nosa in — stok in plosk na duo globočine se iz jame razlega! Groza presune serca pobožne množice, spremljajoče Boga. ki je ljubezen — pa tudi pravica! Vse vpije za pomoč, ali kdo si upa toliko sežnjev globoko v podzemeljske vode! — Nesrečnež! odtegniti se je hotel ojstrimu pogledu slabiga človeškima očesa. pa Božje oko ga ni zgrešilo, kazni pravičniga in oj-striga maševavea se ni mogel odtegniti. Drugo jutro so njegovo vse razmesarjeno truplo najdli v votlini unstran vasi, kamor ga je bilo podzemeljsko valovje čez noč privalilo.
Tako so gospod končali prigodbo; midva pa se jim zahvaljiva za njih ljubeznjivost in srečen poslov nas je ločil. ter zamišljena dalje greva.	Bole.
Božič V Libiirilii. Gotov«) lepo in veselo seje obhajal pervi Božič v Betlehemu in okrožji njegovim, ker so celo anjeljski kori prepevali Bogu slavo v višavah iu mir ljudem, na zemlji, ki so svete volje. Spomin tistiga pre-veseliga petja nam še vedno iz vsih krajev odmeva, in go-
•) Na Notrajnskim in Pri moškim »e rabi ulica v edinim številu;
ulice le. če jih je več.
tovo ne mine leto, de bi kristjani sploh tega svetiga dne kolikor mogoče, praznično in veselo ne obhajali. Tako nočno je vtisnjen v keršanske serea spomin perviga Kristusoviga prihoda — hote ali nehote oznanaje vse nezmerno ljubezin nebeškiga Očeta, ki je poslal svojiga edinorojeniga Sina na svet. nas odrešit in zveličat! O de bi vsi Vanj verovali, in ta svojo vero tudi v djanji skazovali, de bi zamogli po njegovim drugim prihodu v neskončni večnosti z zvoljenimi nepo-pisljivo veselo božičnico obhajati! Bog daj! — Xe morem povedati, kako milo me še zdaj navdaja spomin nekdajnosti, kako radi smo o božičnih praznikih domu hiteli, Jezusovo rojstvo tam veselo obhajat; tode minuli so časi — letaš sim šel v l.iburnijo, kamor me je bil blag duhoven povabil. Koj nad Volovskiiu. kake pol ure hoda, stoji na hribu farna vas Kakavec. kjer bo po neutrudljivim prizadevanji ondas-njiga duhovnika sčasama lepa in dobra fara. Tukej se je Sveti-dan po navadi pričelo pervo duhovno opravilo ob 4. zjutrej. Tropama so dohajali ljudje z baklami proti cerkvi, ki nar višej v prav lepim in prijetnim kraji stoji. Tudi streljalo se je. de je odmevalo od vsih hribov. Pome pa so prišli inladenči z baklami, in šli smo urnih nog v daljno podgorsko podružnico. Zvoneče. Tu včasih ni bilo cerkve. Ker je bilo pa ondašnjim prebivavcam v cerkev na vse kraje deleč, in z upanjem, de bodo dobili lastniga duhovna, se lotijo pred tremi leti težavniga dela, in kmaloje stala lepa. svitla in prostorna cerkvica k časti sv. Antonu pušavniku. Tu se vidi. kaj pobožni in za čast Božjo vneti kristjan: premorejo. Kako trudno delo je moglo biti zanje, ker nimajo to-orne živine, in druzih posebnih pripomočkov, in je bilo treba vse na lastnim herbtu skupej znositi! Tudi zvonilo je primerno lepo. In njih veselje bi bilo zdaj polno, ko bi mogli lastniga duhovna dobiti, de bi se. kakor pravijo. v tem bolj pozabljenim kotu tudi Bogu slava pela. — Pervo sv. opravilo je zatnoglo še pred svita« biti, drugi dve potem ob 10. Poje se maša sploh v teh krajih po starostov euskim obredu, tedaj v slovenskim jeziku, ljudstvo pa po moči po cerkvi svete pesmi prepeva in mašniku odgovarja. Na koncu maše, ne de bi bliskama iz cerkve zleteli, ostanejo vsi zbrani skupej in enoglasno zadoui ob kratkim zakvalnica Bogu in Marii. Potem še le se razidejo. — Te dni se je pred in po opravilu streljalo. Sploh pa moram spoznati, de sim mnogo lepiga pri teh priprostih gorjancih vidi! in slišal, in poverh še s stoterimi ..Bog plati! Bog! Bog!- spremljen sim se vernil nazaj v poprejšnjo vas. Povedati tudi se moram, de sim povsod vidil goreti božični panj. kakor tudi. de ondi nimajo pri hiši ne ure. ne peči. ampak občno ognjiše. kjer se zdaj grejejo in sploh vse skuhajo, kar je treba. — Z veselim sercam sim zapustil po praznikih ta kraj in se vernil nazaj v mesto k svojim opra-vilam. — Tu je pa taias kej posebniga, de rodbine sem ter tje svoje gostujejo in se potem v prijatelskih pogovorih veselo radujejo. ravno kakor na Krajnskim o tako imenovanih s« mojih. kjer se tudi rodbine med seboj v gostije vabijo. — Se je tu navada, de se na večer k sv. trem Kraljem mlauenči prav lepo kakor trije kralji napravijo in potem po gosposkih hišah koledarske pesmi prepevajo. — Zdaj pa z Bogu m !	g
Hazgtert po ker ionskim svetu.
V Marijnim Celji je bila poslednji dan uniga leta sedma stoletnica vpričo več tavžent božjepotnikov dokončana. Knez in škof Otokar Marija, gr. iz Atems-a, so imeli sklepni »govor in potem veliko sv. mašo pri milostnim altarji, k koncu so pa blagoslov dali z moštranco, ki so jo Nj. svetost papež Pij IX. lansko leto ti Božji poti darovali. Precastitljivi vikši pastir so dali v spomin te stoletnice posebne svetinje kovati in bodo eno iz zlata tudi sv. Očetu poslali. Zmed romarjev je bilo pretečeno leto le spoveden-cuv do 264.000. tedaj vsih skupej gotovo še veliko več. ker pri vsi skerbljivosti zavolj velike gnječe gotovo niso
mogli vsi sv. zakramentov prejeti. Sv. Oče sami so ukazali apostoljskimu poslancu na Dunaji, de naj v njih imene ta kraj milosti obiše, in so po njem moštranco v dar poslali. Cesar s cesarico sami in njih veliko zmed cesarske rodovine so bili prišli pred sedež Matere milosti. K tem 21 škofov, nadškofov in kardinalov, in poslednjič do 1.200 duhovnov. — Iz Senja pišejo v „Katol. list", de v. č. g. dr. Fr. Rački, korar zborne cerkve pri sv. Jeronimu v Rimu, je imenovan za praviga družnika akademije, imenovane „dei (Ju i riti4'; ravno tako tudi gosp. Iv. Kukuljevič, herv. starinar in zgodovinar. Ta akademija ima 12 znanskih ločin, kterim bi se mogla se 13. dodati, za pretres slovanskih slovstnih izdelkov... Sv. Oče Pij IX. so dali k temu lep zgled, ko so propagandini skupšini ukazali, de naj se tudi ondi posebin odloček napravi, ki bo slovanske tvarine pretresal, in pripravljal za zedinjenje izhodnje cerkve. — V niinburški okrajini na Češkim se je pretečeno leto osem moških helvetiškiga verstva v katoliško Cerkev povernilo.
—	V Sat n. aru je 30. u. m. umeri ondotni škof, v. č. g. Jan. Ham v 77. letu svoje starosti. — Lutomeriški škof v pastirskim listu do vsih fabriških posestnikov le-te na njih dolžnosti opominjajo. Pred oči jim postavljajo med drugim, kako je takih vera in duša v nevarnosti, ki se na v široko tir fabrikarstva podajo, de naj se ne mislijo kakor gospodarjev, ampak le kakor hišnike svojih posestev, od kte-rih bodo mogli pač kmalo odgovor dajati. Dalje morajo gledati, de se pri podložnih potrebne čednosti ohranijo. Slehern, kteri bi se pregrešil zoper keršansko čednost z obrekovanjem, nesramnimi kvantami, zopervernim govorjenjem in bogokletstvam ali divjaškimi kletvinjami itd., se mora odpraviti, če bi bil tudi tako potrebin kakor oko v glavi. Skerbeti se mora tudi, de ob svojih časih, ko zvoni itd., spodobno molijo; zlasti pa. de naj nedelje in praznike na tanko praznujejo in vse ugovore in izgovore v tem premagajo. — Pač potrebin pastirski list! de bi se le spolnoval.
—	V Bergamu se je zgodilo, kar je sicer blezo le bolj redko slišati; spreobernila se je namreč velika grešnica ..Gazetta d i Bergamo" ondotni politiški list, ki so ga bili mogli ondotni škof lansko leto prepovedati katoliškim bravcam zavolj njegovih pohujšljivih, veri nasprotnih spisov. Vrednik pa je ..popolnama zadostil pretečeno in se je zavezal sam, pa tudi po naj večiga spoštovanja in popolne škofove zaupnosti vrednih osebah, de se bo v vsim po tem ravnal, kar svete cerkvene postave velevajo zastran tiska4*. Tako pravijo visokočastiti cerkveni pastir v pastirskim listu, s kterim lansko prepoved tega lista preklicujejo. Pristavijo še tehtne besede, de od vrednika ne le zanesljivo pričakujejo, de jim njegov časnik v prihodnje ne bo dajal prilike k graji, temveč bo pomnil težkiga odgovora pred Bogam, Cerkevjo in derzavo. ki sloni na ramah katoliškiga časnikarja . in de bo odkritoserčno in vselej pripomogel, dobrotne vstanovitve katoliške vere in katoliške nrave ohraniti in pospeševati. Poslednjič skerbni in čujoči vikši pastir lepo pohvalijo gospoda vreduika Cremonesi-a. Res, čast in poštenje mu, ki svojo zmoto spozna in se ponižno podverže! Vsak moder človek taciga visoko čisla. Besede njegoviga podverženja so pa tudi take, de je očitno, de izhajajo iz odkritoserčuiga. poboljšaniga in ponižniga serca. — V Ne-apelnu se je neki v tistim kraji, kjei je bil potres, tudi 5 frančiškanskih samostanov poderlo. in nobedin mnihov se ni mogel rešiti. — V Moguncii je bil 11«. u. in. mašnik posvečen gosp. Sigmund Henrici. nekdaj protestanški faj-mošter v G6tzenhayn-u. — V M o na kovu je pred nekaj dnemi umerla ena zmed zamurk, ki so bile po v. č. gosp. 01 i v i e r i-u rešene. Naznanovavec voši, de naj bi za afri-kanski misijon pri Bogu močno prosila; kar je še živih, pa de naj bi odrastle, izučene v veri in svetim življenji uter-jene. kakor učenice za ženski spol podperale z obilnim bla-gram misijonarje ob gornjim Nilu. — V Bambergu je po noči od 8. do 9. t. in. umeri ondotni vikši škof Kašper
al. lTrban v 86. letu svoje starosti. — Virzbursko š k o-fijstvo je razglasilo poklic za podporo noviga katoliškiga misijona na Laponskim, Islandskim, Ferejskih otocih, v Gronlandii in po polarnih amerikanskih deželah, kjer je veliko, pa streseniga prebivavstva, ki je še zdaj po nekoliko v nejeverstvo. Ta misijon je bil v Rimu poterjen v dan razglašenja verske resnice od neomadežaniga spočetja, in v mal. travnu pretečeniga leta se je vpervič 5 misijonarjev tje gori podalo. Ze so pervo stajo v Laponii postavili in že podučujejo 3 duhovni ljudstvo v njegovim domačim jeziku . kteriga so si prilastili. Tako so se tudi vrata na ledeni sever odperle. — Na P o mer ans kini, v Prusii, je pred nekaj leti v katoliško Cerkev prestopil g. Becken-dorf, predsednik gospodarskiga društva. Ta verli mož. že v 80. letim, zida na svojih dobrovah v Griinho f-u ob svojih stroških katoliško cerkvico, in napravil bo v unim okrogu pervo katoliško šolo za uboge o t ročice, ktera bo usmiljenim sestram zročena. — Monastirski, hildesheimski in paderbornski škofje so poslali do druzih nemških škofov povabilo k novi družbi za zedinjenje izhodnje ali greške cerkve s poglavarjem katoliškiga keršanstva. Pomočki v to &*8ego imajo biti: molitev in učeni spisi zastran razločkov in sporazumljenja. Družba bo imela lastin časnik v nemški in francoski izdaji, in poiskalo se bo zanj obilno spisovavcov, kteri se bodo pečali s pretuhtovanjem greških cerkvenih učenikov, ki so bili pred razkolništvam, in s po-lemiškimi spisi greške cerkve, v kterih uni ločenje zagovarjajo. Pomočnik ali varh družbe bo sv. Peter; v njegov god bo splošno sv. Obhajilo družnikov. — Iz tega se mora kej do-briga upati, ker povsod se čutijo vošila in prizadevanja za zedinjenje ločenih grekov, na Francoskim, na Nemškim, na Ogerskim, in kakor je znano, naj poprej skorej na Slovenskim po bratovšini s s. Cirila in Metoda. — V Parizu sta bila tožena založnik in tiskar Evgen - Sue - evih poslednjih svinjarij zavolj žaljenja očitne čednosti in katoliške vere; pervi bo sedel v ječi 1 leto, drugi 1 mesec, in po 1000 frankov kazni morata plačati. — Ne prejde skorej teden, de bi se na Francoskim nov samostan ali samostanska naprava ne vstanovila. Samostani, ki so bili v pervim puntu v posvetne roke prišli, se polagama odkupujejo in začetnimu namenu povračujejo. Ne bo dolgo, de bo Francosko imelo toiiko samostanov, kolikor poprej. —V Del hi inCa\vnpore-u v Indii, kjer so nejeverniki v poslednjim puntu nar več kristjanov pomorili, bodo neki zidali dve keršanski cerkvi v spomin unih dni hude skušnje. V Ca\vn-por-u sta bila mende katoliška misijonarja, O. Adeodat in O. Bruno od puntarjev pred cerkvijo obešena. — Iz Tonge v Avstralii piše misijonar Cherron (Seron) nekimu duhovnu iz Marijne družbe: „Že imamo do 2000spreobernje-nih ali pripravljancov k sv. kerstu. Noben teden ne prejde, de bi se jih nekaj ne spreobernilo. Skorej vsi novi kristjani redno vsak mesec .svete zakramente prejemajo; de jih o praznikih po dve — tri sto k Božji mizi pristopi, ui nič redkiga. Sveta gorečnost podžiga napredovavce, druge učiti in na sv. kerst pripravljati. Ljudje, ki so v neverskim stanu komej občut človeštva imeli, bi zdaj v čednosti in vernin znanji deleč prekosili prebivavstvo vaših krajev4'. V Sid-ney-u, velikim mestu angleških naselstev. je zidana nova katoliška Cerkev.
Domače duhovne vafe,
sveto živeti in zveličano umreti.
(Dalje.)
Spoved. Ako je kesanje ali obžalovanje (grevinga) dobro, bo zanesljivo tudi spoved ponižna, čista in resnična. Narveč spoved je prava zmešnjava, brez raz I očka, brez jasnosti, brez števila smertnih grehov: nar hujši pregrehe se komej mera grede omenijo, velikrat še le kadar je grešnik poprej že nar manjši reči prav na tanko
razdrobil; in potrebno je spovedniku z mnogimi nadležnimi vprašanji zvediti, pri čem de je z grešnikam. Druzih spoved je goljufija in slepilo, kakor pri Ananii in Saifiri. Hujši del grehov namreč božjeropno zamolčijo. ali pa na vprašanje spovednikovo zvijačno in dvestransko odgovarjajo. ali tudi poboljšanje le na videz obetajo. Zopet drugi so razžaljeni kakor Kajn. ako jih spovednik tudi ie samo po potrebnih rečeh vpraša, renče in otresajo kakor de bi jim krivico delal. Oni hočejo mutastiga zdravnika in išejo veliko več pomočka za svojo napačno snunožljivost kakor pa za svojo dušno bolezen. Druzih obtožba zopet je le bolj zagovarjanje in izgovarjanje kot obtožba, kakor pri Adamu in Evi. Spoznajo sicer svoj greh. tode njih izgovora ni ne konca ne kraja.
De se pa vsi h enači h nesreč obvarujem, moram pravo obžalovanje svojih grehov imeti. Serčna bolečina zavolj grehov se ne »trasi pritežnosti v spraševanji vesti. premaga napčno sramežljivost. da poterpežljivost in moč, za grehe zadostovati: tudi pravo skesanje človeku ne pripusti, de bi dolgo spoved odlašal. Kadar nam bo bližnja smert vrata v hišo večnosti odperala. pač kodo nam spovedi prigrevale, ki smo jih brez prave grevinge opravljali. (Primeri Neumavr str. 17. 18.»
Stopinje spovedi iz serafmskiga bogoslovja sv. Bona-v e ti t u r a:
Perva stopinja. Enkrat v letu se s povedat i po cerkveni zapovedi, (kakor mlačni delajo). Druga stopinja. Enkrat v mescu se spovedati. Tretja stopinja. Enkrat v tednu se spovedati: zakaj pisano je: Sedemkrat pade pravični (namreč, v majhnih rečeh), in vstane. (Preg. 24.)
Perva stopinja. Spovedovati se. de bi se du.:ne nesnage očistil. Druga stopinja. Spovedovati se. de bi se s čistostjo Bogu podobniga storil. Tretja stopinja. Spovedovati se, de bi Bogu v svoji duši čisto stanovanje pripravil. (D. si.)
Drobtine.
Ncktere spreobernjenja poslednjih časov k katoliški Cerkvi.
VAugsburgu je zdaj protestautinja. poslednji dve leti pa kakih 8 oseb prestopilo v katoliško Cerkev; tudi 1 jud je sv. kerst prejel. V M on ako vu jud: v Virzburg ! judinja in 1 protestantinja. Na S v a b s k i m protestautinja, ki je že dolgo zdihovala po pravi veri. V Potzneusie-del-nu na Ogerskim so v kratkim 4 protestantje v pričo grofov Gust. Selderu-a in Jož. Batjanj-a v kat. Cerkev sprejeti, v poslednjih 2 letih pa njih 15. — V velikim avin-jonskim semeniši na Francoskim je 3. grud. keršem mlad afrikanec. Prišel je bil v to mesto ko strežnik nekiga vo-jaškiga častnika in je kinal potem v semeniše v službo prestopil. Ko je bil podučeu v lepotah katoliške vere in je njeno visokost spoznal, tudi z njenim upanjem napolnjen bil, je mladi Kasem sam prosil sv. kersta. kteriga je prejel in je bil Avguštin imenovan. Dva dni poprej sta bila v tem mestu 2 protestanta sprejeta v sv. kat. Cerkev. — Imenitno je tole iz Kitajskiga. Neki zdravnik iz Zi-ka-vej-a je dolgo času po bukvah iskal resnice. Kar koli so mu tudi lepiga povedali, nobena reč mu ni premogla duše vpokojiti in praznote v sercu napolniti. Napravi se na daljno popotvanje v slovečo pagodo (katajsk tempelj nekiga veli-kiga mesta. Tamkej najde 80letniga bonza (kitajskiga popa), ki je pri svojih slovel za nčeniga in svetiga moža. Tujic,kigaje gnalo po resnici, se ponudi starcu učenca :n mu razodene, de je k vsimu pripravljen, tudi honze biti, samo de mu dušni pokoj zopet verne. Velikrat in mnogotero se pogovarjata zastran verskih iu duhovnih zadev; ven-der mladimu zdravniku — ne le de se mu ne dani. se nn še bolj temni. Poslednjič da svojima ucenikh neko poglavitno vprašanje. Ne more mu ga odgovoriti in mu narav-
nost spozna. de v leni se ne zave; naslednjič pa kakor po Božjim nagonu reče: ..Ako želiš odgovor na to zamotano vprašanje, pojdi iu iši ga pri kristjanih; oni sami ti zamo-rejo odgovoriti. Vselej se vari, de ne boš hudobne besede bleknil zoper vero Nebeškiga učenika; zakaj ona je v vsakim oziru vsiga našiga spoštovanja in češenja vredna". Zdravnik ga začuden in pretresen gleda in mu reče na zadnje: „Če je pa temu tako, moj učenik! sim še v veči zmoti in zadergi; zakaj pa se vi ne pokristjanite, ker so vender kristjanje tako popolnama?" — „0h, kašice (rajza) mi je treba, de imam ej jesti", mu reče bonze. ,,Moji starši so bili revni: že v otročjih letih so me sem spravili, me rev-šine oteti. Ako v sedanjim stanu k drugi veri prestopim, je po meni; zanesljivo me kamnjajo". Dosti je bilo našimu zdravniku. Verne se domu. se združi s kristjani, sožge vse. kar ima vražniga. in že je pravi zgled pobožnosti in go-rečnosti. Proti koncu majnka je bil s svojo ženo in ti letnim . prav priljudnim sinkam keršen.
I'unlar*ka kri je vender strašna reč! Ze spet -»o cesarja Napoleona 14. t. m. hotli umoriti. Ko se cesar in cesarica k igro-pe\nici pripeljala, se izsuje obiln pušni strel na nji. Precej ljudi jc bilo ranjenih, en konj ubit. voz razdert in dva strežnika oplazena. tudi cesarju je šla svinčeiika skoz klobuk, vender cesar in cesarica nista nič poškodovana, Dosti očitno je tukaj varstvo Božje; in ni zgubljena inolite\ *v. Cerkve za katoliške poglavarje.
Zveličana plesavha.
Devica žlahtniga rodu. prav čedne postave, iz pobožne keršanske deržine je s toliko strastjo ples ljubila, de je nobena reč ni mogla berzdati. Starši to plesljivost svoje hčere nekiga dne potožijo duhovnu pridigarskiga reda. ki jih je večkrat obiskal. Če/, nekaj časa pridigar nasnuje govor s to devico in na ples zak 'iie. kteriga je ona čez vse reči lega sveta ljubila, kakor je sama rekla. Pater pa ji reče: ..Povejte mi. žlahtna gospodična! ko bi sevam na zbiranje dalo. >e za teden pleni zdcržati, de bi bilo vam potlej na voljo dano. celo leto plesati, kakor koli bi se vam zljubilo; ali se celo leto ple>u zderžati. potlej pa vse žive dni po volji plesati: kaj bi /.volili?" ....V tacih okolišiuah bi bil
hitro sklep storjen"", reče devica.....rada bi se nekoliko
ča-a zderzala. de bi potlej toliko veselje vživala"".
Duhoven reče dalje: ..Kaj pa. ko bi se vam na zbiranje dalo. te kratke dni življenja ples opustiti, de bi potlej v nebesih vse večne ča>e vse veselje, naj veči veselje vži-vali. kakoršniga kuli si vaše serce zaniore misliti?" Na to vprašanje je bila de\iea v zadergi. Poslednjič pa zdihne iu rece: ...,Za nobeno časno rec. kakoršna koli si bodi, bi nikakor ne zapustila plesa: \ender bi se k temu odločila, ako bi za goto\o \edila, de bi zamogla to veselje v nebesih\ži-vati. Ako mi tedaj zamorctc jasno dokazati, de se v nebesih ple-e. bom .»polnila, kar /elite"".
Modri ma>nik odgovori: ..V sv. pismu se bere: ,..>e b<>- stopil v verste tistih, ki plešejo"". (Jerem. 31.) Tudi se v sv. pismu večkrat bere od praznika večniga zaročeva-nja. od lepogla-be: in verh \»iga tega je gotovo iu obdelano. ile se /.voljenim vse njih želje popolnama in čezobilno
spolnujejo.....Vse, kar tvoje serce želi. ti bo Gospod dal!""
tPsalm 31». i Ako bi tedaj kdo tam gori želel plesati, in bi lit- bilo ple>a. bi njegova blaženost ne bila popolnama.
Po tacih in enačili pogovorih se je devica — Jezusu na kri/u iu Dt\i«i Maiii pod križem /.a ljubo — ple.-u za vselej odpovedala. Veliko je bilo veselje njenih staršev za-volj tega. ki so ji na njeno prošnjo priprosto obleko napravili. % kteri je Bogu iu staršem pokorno služila, in bila »a ponižna in priljudna do vsili.
Ze ceterto leto pa je zbolela in merzlica se je v ne-
ozdravljivo bolezen zvergla. V bolezni je imela nektere-krat čudne prikazni in viditi je bila kakor mertva; torej so jo starši opominjali, de naj sv. zakramente prejme. Rekla je pa z veliko zanesljivostjo: „„Prosim vas, nikar naj ne prejmem še sv. poslednjiga olja, dokler ne bo mojiga du-hovniga očeta s popotvanja, ki so me moje steklosti ozdravili. Za gotovo vem, de ne bom umerla, dokler jih ne bo. Prosila sim nebeškiga Ženina te milosti in sim jo dosegla, de bom dotle še živela!"" — Cez tri dni pride ta pobožni služabnik Božji iz daljne dežele, desiravno od njene bolezni nič ni vedil. in bil je sprejet z velikim veseljem. Po prejetih sv. zakramentih dolgo nepremakljivo v nebesa gleda in potlej reče s sladkim glasam: .,ljubljeni oče! o mojim spreobernjenji ste mi večno plesanje v nebesih obetali; od te obljube Vas pa zdaj za vselej odvežein. V svojo neizrečeno žalost sim vidila kraje, v ktcrih so tiste neumne device. ki so bile posvetnim plešam vdane; vidila sim tudi Jezusa in njegovo ljubeznjivo Mater v korih devic, ki so se leskatale kakor vnovič paden sneg. in razveseljevale so se v večnih rajanjih" (se ve, de vse drugač kot si jih po-svetneži mislijo). ..Hvalite Gospoda z menoj, ki mi za tako kratko zatajevanje z neskončnim veseljem povračuje, in i^e je s tako kratko boleznijo očistil, de se brez pomude k njemu povzdignem. Naj bo hvaljen vekomaj!" (Missionsbl.)
Slovstvo*
Sechb Biicher von dem Priesterstande, v.
Overberg. Minister 1858, so bukvice, malo čez 200 strani, iz kterih se zamore človek v pol ure več naučiti, kot iz marsikterih drugih v pol leta.
Zwo!f Krklarungeii des Ciiebefes des llerrn, nebst Rathschliigen fur eine junge Person, \venn sie in die \Velt tritt itd., ima marsikaj prav koristniga in ginljiviga v sebi; mora pa se pregledati do strani 184 in dalje.
Kalender fur Zeit uud Knigkeit. ki ga je Al-ban Stolz — 10 let od tega premolknil — zopet spisal, razlaga Češeno-Marijo v duhu kakor je njemu lastno.
Pogovori » gg* rfopisovavci.
G. Š. Prejeli in smo prav hvaležni. — G. H.: Hvala.'
—	Ci. K.: Prav tako, bo kmalo. — G. K —r.: Bog plati!
—	G. B.: Svagda verlo i jako! — G. P. P.: Vse poslali iu mislimo. de že imate.
JMili darovi*
Za afrikanski misijon:
Neža Valjavee v po-dednji volji 1 cekin. t. j.. 4 gold 30 kr. — Dve dobrotni osebi 2 gold.
Dnhovske zatieve.
V ljubljanski škofii. Gosp. Simon Kosmač, duh. poni. na Trati, pride ravno za taciga v Kover; g. Anton Zor in a u pa s Kovera na Trato; gosp. Blažu L i povit- u, fajm. v Koveru. je privoljeno v pokoj se podati, in imenovana duhovnija je od 8. t. m. razpisana. Tudi lokalija Poljanica in fara Stari terg pri Ložu ste izpraznjeni in 11. t. m. razpisani. 1'merli so čč. gg.: Matija Jclovčan. vpokojeni fajm. iz Povira na Teržaškim. v Zalogu na Cirk-lanskiui 5. t. m. Anton Pagon, vpokojeni kostanjeviški fajm. v Radečah, tudi 5. t. m. Jožef Gramer. lokalist v Polj a niči. 7. t. ni. Leonard Janež, fajm. v Starim tergu pri Ložu. 10. t. m. R. L 1» !
Spremembe čč. gg. v I a van t in s k i škofii. Antob Jerala, fajmošter v Obirji. je zvoljen fajmošter za Vovbre (llaimburg). - Martin Godina, kaplan v slov. Bistrici, stopi zavolj bolehnosti v začasni počitek. Rajmund K o c e 1 i. kaplan pri Materi Božji na jezeru, pride za kaplana > Smartin pri Saleku.
Odgovorni \rednik: Luka Jeran — Založnik: Jožef Blaznik