No. 4
Ameriška
sr 8os
0Wo '3SWO AA3H:-,
'IM
:jrSM3.tsas 3WH,,-.'\'.Sfr
y^t Ti i a y
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, January 1 7, 1 989
VOL. 91
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Ta petek postane George Herbert Walker Bush novi predsednik ZDA — Gospodarska vprašanja bodo zavzemala prvo mesto
WASHINGTON, D.C. — Ta petek pomeni konec osemletnega predsednikovanja Ronalda Reagana in pričetek zvezne vlade, ki ji bo prihodnja štiri leta načeloval George Bush. Reagan, ki bo prihodnji mesec praznoval svoj 78. rojstni dan, se bo umaknil v pokoj, 64-letni Bush pa je dejal v številnih srečanjih z novinarji zadnje tedne, da bo prva skrb njegove vlade reševanje več perečih gospodarskih problemov, tu predvsem v zvezi z velikim primanjkljajem zveznega proračuna in rastočimi trgovinskimi problemi z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Na področju zunanje politike obljublja Bush nadaljevanje procesa iskanja boljših političnih in gospodarskih stikov s Sovjetsko zvezo, vendar so Bush in njegovi najožji svetovalci previdnejši v svojih izjavah o možnostih za izboljšanje odnosov, kot je bil zadnje mesece predsednik Reagan, ki sedaj ima navado govoriti prav rožnato o tem.
Bush je že imenoval vse vodilne člane njegove administracije, vendar pristojni kongresni odbori še obravnavajo njihovo potrditev, kar je po zakonu obvezno. Tako bo senatni odbor za zunanje zadeve pričel danes zasliševati Jamesa Bakerja, Bushevega najbližjega svetovalca, ki je bil imenovan za državnega sekretarja ZDA. Dvoma ni. da bo Baker kaj kmalu potrjen, nekateri senatorji pa pravijo, da je Baker skoro brez izkušenj na področju zunanje politike. Nekatere radio in televizijske postaje (v glavnem javne) bodo vsaj del tega zasliševanja prenašale). Kot kaže, bo Busheva prva zunanjepolitična poteza njegovo prisostvovanje uradnemu pogrebu pred nedavnim umrlega japonskega cesarja Hirohita, ki bo proti koncu februarja. Na ta pogreb bodo prišli tudi drugi državniki in bo imel Bush priliko za osebna srečanja in pogovore z njimi.
Slovesno Bushovo zaprisego ta petek bodo seveda neposredno prenašale vse glavne televizijske mreže. Bush pravi, da bo njegov govor ob tej priliki dokaj kratek, morda samo kakih petnajst minut dolg.
Princip človečanskih pravic znova potrjen
na konferenci na Dunaju — Nadaljevanje procesa, pričetega v Helsinkih leta 1975
DUNAJ, Avstrija — V četrtek se bo slovesno zaključila Evropska konlerenca o varnosti in sodelovanju, na kateri je sodelovalo 32 evropskih držav ter tudi ZDA, Kanada in ZSSR. Konferenca je bila nadeljavanje procesa, predvidenega s podpisom leta 1975 Helsinških listin in je bila druga te vrste. Sodelujoče države bodo v četrtek podpisale novo izjavo, ki močno zagovarja pravico vsakega človeka do svojih svobodnih političnih in verskih prepričanj oziroma obsoja kršenje teh osnovnih pravic. Državni sekretar ZDA George Shultz, ki se je udeležil nekaj časa konference, je dejal novinarjem, da je v njegovih šestih letih kot državni sekretar najbolj ponosen na to, koliko napredka je bilo v zagovarjanju in širjenju koncepta človečanskih pravic. Demokratski kongresnik Stenv H. Hoyer iz Marylanda, ki načeljuje pristojnemu kongresnemu nadzornemu odboru glede izvrševanja obveznosti v zvezi s Helsinškim sporazumom, je dejal, da bi nihče ne verjel I. 1986, koliko bo ta proces nadaljeval.
Dejstvo je, seveda, da mnoge države, ki so Helsinške listine podpisale in bodo tudi izjavo podpisale ta četrtek podpisale, kljub
temu načrtno kršijo helsinška načela. Izstopajoč primer tega ta teden je Češkoslovaška. V zadnjih dneh so češke oblasti uporabile kruto policijsko silo zoper mirne demonstrante v Pragi, ki so želeli obhajati 20-letni-co samomora mladega Čeha, ki se je živo sežgal v znak protesta zoper sovjetsko zasedbo Češkoslovaške 1. 1968.
PLO baje sodeluje v preiskavi o storilcih atentata na Pan Am letalo — Arafatovo krilo se zadnje mesece izognilo terorizmu
LONDON, V. Br. — Dobro obveščeni viri v Angliji in Zahodni Nemčiji pravijo, da več agentov PLO sodeluje z angleškimi in za-hodnonemškimi preiskovalci v preiskavi, katere namen je odkriti storilce bombnega atentata na Pan Am letalu, v katerem je našlo smrt 270 ljudi. Po teh virih naj bi agenti PLO posredovali veliko zanimivih podatkov o osebah v palestinskih vrstah, ki so naklonjene in sposobne terorističnih dejanj in ki nasprotujejo liniji, ki ji zadnji čas sledi voditelj PLO Jasir Arafat.
V Izraelu je neki general jezil predsednika vlade Šamirja, ko je javno priznal, da Arafatovo krilo PLO v zadnjih mesecih ni izvršilo nobenega atentata, po najboljših izraelskih informacijah pa Arafatovo krilo tudi ne pripravlja nobenih atentatov. Izraelska obveščevalna služba glede aktivnosti PLO je namreč splošno dokaj dobro informirana.
Druga rastoča težava za izraelsko vlado v zadnjih tednih je znatno povišanje števila mladih Palestincev, nekateri celo manj kot deset let stari, ki so jih ustrelili in ubili ali ranili izraelski vojaki. Samo v zadnjih petih dneh je bilo ubitih 10 mladih Palestincev, Izraelci sami pa kot običajno v tej »vojni« niso utrpeli smrtnih žrtev. Nekateri člani Šamir-jeve vlade in poslanci v parlamentu so začeli stavljati vprašanja glede obnašanja vojske v zasedenih pokrajinah. Ugled Izraela v svetu, že itak nizek razen v ZDA, kjer se politiki od predsednikov do lokalnih funkcionarjev boje pro-izraelskega »lobbija«, ta molk pa prevladuje tudi pri za druge primere glasnih liberalcih in cerkvenih dostojanstvenikih.
— Kratke vesti —
Miami, Fla. — Sinoči je prišlo do izgreda v črnski četrti Overtowna. Črnci so se razjarili, ko so policisti ustrelili na mopedu bežečega osumljenca kaznivega dejanja. Izre-dniki so metali kamenje in zanetili več požarov, policiji pa je uspelo omejiti obseg izgreda in do drugih smrtnih žrtev ni prišlo. Zadnji izgredi v tkim. Overtovvnu so bili I. 1982, takrat pa je umrlo 18 oseb, 400 jih je bilo ranjenih, gmotna škoda pa je znašala okrog 100 milijonov dolarjev. Poleg običajnih težav med črnci in belci, situacijo v črnskih naselbinah v Miamiju komplicira navzočnost večjega števila kubanskih in drugih priseljencev iz južnoameriškega in karibskega območja.
Moskva, ZSSR — Lanska letina žitaric
v Sovjetski zvezi je bila najslabša od 1. 1985, poroča vlada. To pomeni, da bodo Sovjeti morda nabavili v tujini do 45 ali celo 50 milijonov ton žitaric. Kot kaže, je bila lani v mnogih sovjetskih žitorodnih krajih kot v ZDA dolgotrajna suša.
Ljubljana, Slovenija — Zadnji namigi
kažejo, da bo morda postal novi predsednik jugoslovanske vlade Slovenec Stefan Korošec. To so pa zaenkrat samo govorice. Dinar je ta teden padel na več kot 5400 na dolar.
Iz Clevelanda in okolice
Kosilo—
V	nedeljo, 29. januarja, bo letno kosilo Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. Kosilo bo deljeno od 11.30 do 1. pop., v šolski dvorani. Cena kosilu je $7 za odrasle in $3 za otroke. Za nakaznice lahko pokličete 731-3669 ali 481-3768.
Javna diskusija—
Jutri, v sredo, ob 12.15 bo v sobi št. 212, poslopje Mather Mansion na univerzi Cleveland State (bivša AAA pisarna na Euclid Ave.) diskusija o sedanjem položaju Slovenije in Jugoslavije v okviru Evropske skupnosti. Diskusijo bo vodil dr. Vladimir Klemenčič, profesor socialne geografije na ljubljanski univerzi. V preteklosti je bil dr. Klemenčič direktor Slovenskega instituta za geografijo ter predsednik Slovenskega raziskovalnega sveta. Avtor je mnogih razprav o demografskih problemih. Njegov sin, dr. Matjaž Klemenčič, je naš dobri znanec, prof. zgodovine na mariborski univerzi, ki raziskuje predvsem slovensko skupnost v ZDA. Javnost je na diskusijo vabljena.
Novi grobovi
Stanley V. Pockar st.
V	soboto, 14. januarja, je na svojem domu po kratki bolezni umrl 85 let stari Stanley V. Pockar st., rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Johnstown, Pa., 1. 1920, v Cleveland pa I. 1923, mož Anne, roj. Gorjup, oče Stanlevja ml., Marianne Johnson in Jeroma, 6-krat stari oče, 4-krat prastari oče, zaposlen pri Motch & Merriweather 32 let, do svoje upokojitve I. 1976, aktiven pri SDD na Recher Ave., katerega blagajnik je bil ter bil 1. 1976 izbran za Moža leta, član Kluba slov. upokojencev v Eucli-du in SNPJ št. 129, pred leti je pel pri moškem zboru Slovan. Pogreb je bil 16. januarja iz Želetovega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Roberta, kjer je maševal škof A. Edward Pevec, in od tam na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd.
John K. Stih st.
Dne 12. januarja je umrl lohn F. Stili st., vdovec po Mildred, roj. Kmet, oče Johna, Normana in Jamesa, 6-krat stari oče, brat Josepha, Louise Jedd, Frances lannare-lli ter že pok. Franka, Mary Lesiak, Christine Grebenc in Josephine Stachurski. Pogreb je bil 16. januarja iz Brickma-novega zavoda na 21900 Euclid Ave. v cCiKev sv. Felicite. K večnemu počitku je bil položen na Vernih duš pokopališču.
idalje na str BI
»Pristavska noč«—
Letošnja »Pristavska noč« bo v soboto, 28. jan., v SND na St. Clair Ave. Večerjo bodo začeli servirati okrog sedme ure zvečer. Vstopnice dobite pri odborniku SP Jožetu Koširju, 2085 Newcombe St., Richmond Hts., OH 44143, tel. 481-5621.
Ribje večerje pri Sv. Vidu—
(»kusne ribje večerje, ki jih prireja Očetovski klub pri Sv. Vidu, bodo pričele ta petek, ' od 4.30 do 7. zv., v dvorani. Te večerje bodo vsak petek do Velike noči, z izjemo Velikega petka. Pridite!
Spreten govornik—
Pretekli petek je imel govor na clevelandskem City Clubu jugoslovanski veleposlanik v ZDA Živorad Kovačevič. Navzočih je bilo kar precej rojakov in tudi Hrvatov in Srbov. Govor in odgovori na vprašanja — nekatera vprašanja so bila prav smešna — so bili neposredno prenašani po radiu, v soboto pa na televiziji. V petek zvečer je priredil sprejem za veleposlanika generalni konzul SFRJ Matjaž Jančar; tudi tu je bilo navzočih precej rojakov in rojakinj.
Koline—
V	torek, 7. februarja, bodo koline v avditoriju pri Sv. Vidu. Namen te večerje je zbirati gmotno podporo za verski mesečnik Ave Maria. Koline (na voljo bodo krvavice, riževe in sveže klobase ter rebra, tako bo za vsak okus primerna izbira) bo pripravil Vinko Rozman s sodelavci. Večerja stane samo $6, nakaznice lahko dobite v župnišču sv. Vida (361-1444), g. Rozmanu (881-2015), ali ge. Amaliji Košnik (881-4957). Zadnja leta so nakaznice hitro pošle, torej ne odlašajte.
V tiskovni sklad—
V	božičnem času so naš tiskovni sklad obogateli sledeči posamezniki in društva:
J F D Industries, Eastlake, Ohio, je prispeval $79.
Primorski klub je daroval $50.
Prav tako je nam poslal $50 g. Jean G. Bonča, Alphareta, Georgia.
Pevski zbor Korotan je poklonil $20.
Vsem se za podporo in naklonjenost iskreno zahvalimo!
VREME
Pretežno oblačno in vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 40° F. Oblačno in vetrovno tudi jutri, z možnostjo dežja. Najvišja temperatura bo okoli 42° F. V četrtek oblačno in hladneje, z najvišjo temperaturo okoli 35° F. Vremenarji pravijo, da bistvene spremembe v nenavadno mili zimi za nekaj tednov ne bo.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
Unjted States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter C hrislmas
No. 4 Tuesday, January 17, 1989	83
piše V. Slemensky:	Gorica, M). /2. m#
Slovenija ob koncu leta 1988
Zadnji tedni leta 1 988 so bili v znamenju popolne krize in krčevitih iskanj iz te krize. Tudi Miloševič se je moral s svojimi somišljeniki umiriti, čeprav srbsko časopisje še naprej ustvarja medijsko vojno proti Sloveniji. Prebivalstvo južnih jugoslovanskih republik živi v bedi, ki je zajela že tudi Slovenijo.
Zato ni prav nič čudno, da so se ob popolni politični nemoči ZK, SZDL itd. pojavile težnje po organiziranju političnih strank. Kmečka zveza s sposobnim in radikalnim predsednikom Ivanom Omanom se je ustanovila že spomladi, v takšni naglici, da komunisti niti prav reagirati niso uspeli. Bavčarjev Odbor za varstvo človekovih pravic zaenkrat sicer ne gre v politično širino, vendar si pripravlja politični teren po celotni Sloveniji z ustanavljanjem pododborov, vendar striktno vztraja v svoji avtonomnosti izven SZDL. Nekoliko drugače je z bodočima novima »strankama«, Slovensko demokratično zvezo in Socialdemokratsko zvezo Slovenije, ki morata sprejeti okvir SZDL, če hočeta biti legalna, vendar se ob tem »vstopu v SZDL« veliko govori o remontu te »copate partije«.
Ob vsem tem se je tudi že začutila težnja komunistov, da si ustvarijo lastno »opozicijo« in sicer prav Socialdemokratsko zvezo Slovenije, ki je kadrovsko dosti šibkejša od Slovenske demokratične zveze, vendar bi ji naj s svojo populističnostjo odjedala politični prostor.
Zadnji teden starega leta so Slovenijo spet začele pretresati stavke. Najdražja je bila stavka železničarjev, ki je za dva dni ohromila potniški in tovorni promet. Veliki stavki sta trajali v kranjski Iskri Kibernetiki in v novomeškem IMV, podobne pa še v Peku Tržič, Emo Celje, Primat Maribor in še na več mestih. Vse stavke so posledica obubožanosti prebivalstva, ki bo vedno večja, saj je za januar že napovedana vrsta rigoroznih podražitev (npr. stanarine za 66, prevoz za 32, ogrevanje za 40, plin za 45 odstotkov).
Zvezni proračun naj bi leto 1989 znašal 21 bilijonov (21 tisoč milijard) dinarjev, kar je za 1 69 odstotkov več kot letos. In prav ob tem povečanju, ki je posledica vratolomne inflacije, je 30. decembra končno padla Mikuličeva (preveč ideološka) vlada. Žalostno je, da bi pred Mikoličem morali leteti drugi, predvsem predsedstvo Jugoslavije in predsedstvo ZKJ, kjer je pravo leglo vsega zla.
21. decembra je vojska končno uradno sporočila, da je Ljubljansko armadno območje ukinjeno. Odslej slovensko ozemlje pokriva poveljstvo v Zagrebu. Vojska je ukinjanje LAO prikrivala vse od pomladi, ko so o tem pricurljale v javnost prve novice, sama pa je spregovorila, ko je ukinitev bila že izvršena. Kaj vse pomeni prenos poveljstva iz Ljubljane v Zagreb se še ne ve, vendar bo odslej slovenska politika imela na vojsko občutno manjši vpliv. To je še en element spreminjanja Slovenije v provinco in tudi JLA je s tem
Kosilo Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti
CLEVELAND, O. — Že smo pospravili vse božično okrasje, le še kakemu zapoznelemu znancu želimo vse dobro v Novem letu. Življenje zopet teče po svojih tirnicah, društva pa načrtujejo kosila, večerje, zabave.
Tudi Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti ima pred seboj načrtovano kosilo in sicer za nedeljo, 29. januarja, v šolski dvorani. Kosilo bo na razpolago od pol dvanajste do ene ure in bo obsegalo svinjske zarebrnice v drobtinicah in goveji zrezek v omaki s prikuhami, solato, kavo in štrudeljnom. Cena kosilu je $7,- za odrasle in $3.- za otroke. Za vstopnice lahko kličete 731-3669 ali 481-3768.
Naše matere in dekleta, tudi nekdanje učenke, Vam bodo postregle pri mizah, očetje pa bodo skrbeli, da ne bo nihče trpel žeje. Tako se Vam obeta dobro družinsko kosilo med prijaznimi prireditelji.
Iskreno pa ste tudi vabljeni k sv. maši pred kosilom, ki bo ob deseti uri pri Mariji Vnebovzeti, katera bo s sodelovanjem otrok Slovenske šole.
Na vse zgoraj vabljeno Vas vabi tudi
Odbor staršev
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. - Že smo v polnem novoletnem življenju. Na dan Novega leta, 1. prosinca 1989, je bilo nebo jasno. Toplo sonce nas je pozdravljalo. Tudi v prejšnjem decembru je bilo za nas starejše ljudi lepo, znosno vreme, brez snega. Na sam Božič je sijalo sonce — mogoče bo to pot naš pregovor »Zelen Božič — Bela Velika noč« držal! Toda že naslednji dan, na sv. Stefana (26. dec.), nas je objel velik snežni zamet in zopet naš pregovor pravi: »če na sv. Štefana burja, snega previhra — kmetu in vinogradniku pridelek odnese.»
Čakajoč na sv. Miklavža
S.K.D. Triglav vsako leto ponavlja in se spominja našega starega običaja, prihod sv. Miklavža. Tako je bilo tudi v lanskem decembru. Pričakovali smo ga v nedeljo, 4. decembra, popoldne v spodnji dvorani sv. Janeza Evangelista, ki je bila nabito polna naših otrok, rojakov in rojakinj.
Še pred prihodom sv. Miklavža je kaplan fare p. Peter Jakopec prikazoval na belem platnu lepe filmske slikanice. V veselem pričakovanju so nastopili še otroci Slovenske šole, katero vodi p. Jakopec, pomagajo mu pa učiteljice Milka Modic, A. Sosič in M. Bregant. Ga. Modiceva je pozdravila navzoče s sledečimi besedami:
»Danes bodo v čast sv. Mi-
klavžu z branjem in pesmijo nastopili otroci Slovenske šole pri Sv. Janezu Evangelistu. Nastopili bodo: Mark in Kristina Škof in Melissa, Debbie, Natalie in Gregor Sosič. Pouk imamo vsak ponedeljek zvečer od pol sedmih do osmih zvečer. Otroci prihajajo redno k pouku. Midve z Ane Sosič si prizadevava, da bi v njih u-stvarila zanimanje za naš lep jezik. H koncu pouku pa pride še Mici Bregant, da jih uči slovenskega petja. Na nocojšnjem nastopu bosta vodili otroke Ane in Mici, ko bodo brali in peli par slovenskih znanih pesmi. Oprostite, če se komu kaj zatakne, saj smo imeli samo par vaj.«
Za svoj prvi nastop so otroci želi navdušen aplavz. Takoj nato je prišel — burno pozdravljen — sv. Miklavž (Janko Limoni) s svojim spremstvom. Na zvišanem prostoru v dvorani je pozdravil vse navzoče. Posebno zahvalo je izrekel otrokom Slovenske šole za njih lep nastop, učiteljskem zboru pa za njih trud na tem slovenskem kulturnem delu.
V spremstvu sv. Miklavža je bilo tudi nekaj nemirnih hudobcev, ki so nervozno ropotali z verigami, pa jih je sv. Miklavž s strogim pogledom takoj umiril. Veselo razpoloženje je postalo v dvorani, ko je sv. Miklavž začel s pomočjo sv. Antona (Ivan Bambič) in angelov razdeljevati darila
dejanjem pridobila še večjo podobo okupacijske vojske. Sporni dokument, zaradi katerega so bili obsojeni Janša, Borštner, Zavrl in Tasič, priča prav o okupacijski naravi JLA, saj je v tem spornem povelju pisalo, da bi naj vojska začela v določeni situaciji odvažati v svoje vojašnice kritične ljudi v Sloveniji.
Predsedstvo Jugoslavije je ob koncu leta pomilostilo precej oseb, ki so bile obsojene zaradi sovražne propagande (po zloglasnem 1 33. členu kazenskega zakonika). Med njimi je tudi Tomo Bogataj, znana žrtev srhljivega kazenskega konstrukta JLA. Komunisti pač. Najprej obsojajo, potem pa si s pomilostitvami in rehabilitacijami kujejo politični kapital.
Konec leta 1 988 je v Sloveniji značilen tudi po tem, da so morali komunisti sprostiti praznovanje Božiča. Nadškof Šuštar je lahko vernikom voščil preko televizije, radia in časopisja. Radio pa je prvič po vojni prenašal tudi polnočnico. Nasploh je bilo prvič po vojni čutiti pravo božično vzdušje. Časopisje, radio pa tudi televizija so precej prostora odmerili temu prazniku. Ljubljana je bila božično okrašena in v starem delu Ljubljane so preko ozvočenja cel dan vrteli božične pesmi. Tudi Miklavževanje ob stolnici je bilo letos končno spet veličastno, kot pred dolgimi desetletji. Vendar se je vse to dogajalo le v Sloveniji.
otrokom, pa tudi odraslim. To veselo razpoloženje je trajalo vse do zadnjega darila, ko se je sv. Miklavž z blagoslovom s svojim spremstvom poslovil od veselih otrok in članov ter članic društva Triglav.
Naj omenim, da že vsa leta nastop sv. Miklavža pripravlja in režira član Vlado Kralj, kar zasluži vse priznanje. Po odhodu sv. Miklavža smo navzoči ostali v dvorani v prijateljskem razgovoru. Bil je lep in domač praznik sv. Miklavža!
Božični utrinki po zraku
Za časa božičnih praznikov se naši ljudje, posebno oni, ki so bili rojeni v lepi Sloveniji, radi spominjajo naših staro-krajskih božičnih običajev in svetonočnega zvonjenja. V njih srcih vlada hrepenenje in topla želja, biti za praznike doma v objemu svojih dragih. Toda radi prevelike širine oceanskega morja, temu vročemu hrepenenju ni mogoče ustreči.
K sreči, kanček tistega božičnega starokrajskega časa pa sta nam preko Slovenske radijske oddaje skrbna voditelja Vladislav in Izabela Kralj nudila že par sobot pred Božičem, ko sta po zračnih valovih nanizala poleg božičnih voščil tudi lepe božične pesmi. Prisluhnili smo raznim božičnim zgodbam in običajem iz raznih krajev naše stare domovine. V kratkih utrinkih sta nam prikazala kanček naše božične domačnosti. Poslušalci smo bili, kot slišim od drugih, izredno zadovoljni in tudi hvaležni Vladislavu in Izabeli Kralj za te božične utrinke.
(dalje na str. 3)
V BLAG SPOMIN
OB 22. OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA ŽENA, MAMA, STARA MAMA IN TAŠČA
ANA KAMIN
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 14. januarja 1967.
Gospod, daruj ji večni mir, naj večna luč ji sveti, ker si dobrote vir, uliva raj naj sveti.
Žalujoči:
FRANC - mož:
Hčere: ANICA,
sestra MARIJA BERNARDKA, karmeličanka;
MARIJA, poročena KOŠIR; JOSEPHINE, poročena MANFREDA;
sin IVAN, vsi z družinami; vnuki in vnukinje le- ostali sorodniki-
Cleveland, O., 17. jan. 1989.
Škof Rožman je bil velik Slovenec
(T svoji št. 54 z dne 30. decembra 1988 je ljubljanska revija »Mladina«, ki jo izdaja Zveza socialistične mladine Slovenije, objavila daljši intervju s škofom dr. Stanislavom Leničem. Podnaslov intervjuja se glasi: »Stanislav Lenič, danes škof, nekoč eden od preganjanih duhovnikov«. V intervjuju obširneje govori o Uku in vlogi dr. G. Rožmana kot smo lahko brali v prejšnjem inter-vjuju v Novi reviji. Zato posredujemo celoten tekst Mladininega intervjuja bralcem A.D. V isti številki, mimogrede omenjeno, objavlja Mladina zelo dolg intervju s princom Aleksandrom Karadjordevi-čem, sinom že pokojnega kralja Petra II. Intervju bomo tudi objavili.	Ur. A.D.)
Resda današnja vladajoča garnitura ni neposredno vple-*ena v dogajanja med leti 1945 ■n 1955, vendar pa se oblast kot celota od njih ni nikoli distancirala ter se odpovedala sv»ji revolucionarni povam-Pirjenosti, ki jo je tedaj prakticirala. Nasprotno: o preganja-nju duhovnikov in »duhovniških procesih« je bilo vse do danes nezaželjeno govoriti, nenazadnje tudi zato, ker so nekateri režiserji ter procesov še *iv'- Kljub vsemu pa verjame-mo v iskrenost prizadevanj za demokratizacijo in humanizacijo te družbe, zalo si upamo trditi, da bo do naslednjih božičnih praznikov že stekel postopek za rehabilitacijo po nedolžnem obsojenih žrtev »bojujočega se ateizma«, ne glede na to, ali si bodo duhovniki za •o prizadevali ali ne. (Močne črke v originalu, op. ur. A.D.)
• Gospod Lenič, med vojno ste bili tajnik škofa Rožmana, Zato gotovo dobro poznate njegovo tedanje politično de-1° vanj e. Kako bi opredelili R°Žmanovo politično prepri-Čanje in angažma, ki je iz tega khajal?
■— Vesel sem, da lahko po-resnico o tem škofu, ki je d doslej v zgodovini tako očr-nien. Na škofijo sem prišel 1. SePtembra 1940, zato so mi ve-^etlje škofa Rožmana in vsi ti-st' nagibi, zaradi katerih se je 0dločii tako, da so ga kasneje ^glasili za narodnega izda-Ja'ca, zelo dobro znani.
Škof Rožman po svojem bi-stvu ni bil politik, bil je predv-SeiT1 izredno dober dušni pa-St‘r- Priljubljen je bil tudi kot najboljši pridigar, saj je zna-r'0, da je Plečnik o njem nekoč ^fkel; >» V Ljubljani je samo en nber pridigar in to je škof °Žman.« Politično se škof ni ^Postavljal, ko pa je prišla r°jna, ko je prišel ta popolni 2Pad, so kar naenkrat začeli vr,najati k njemu zastopniki en strank, razen seveda ko-dnistične partije, ki pa je ^ a tedaj sila neznatna stran-n ‘ šilili so ga, naj bi postal tC|- *en nov' slovenski vodi-J> kajti tudi ban Natlačen se
je počasi umikal v ozadje.
• Ali je imel škof Rožman res že od vsega začetka možnost, da bi se vključi! v OF in NOR?
— Rožman je vedel, da je v OF prevlada komunistov in vedel je tudi za njihove namene. To ni bila zgolj nacionalna osvoboditev, kar je bilo njihovo glavno geslo, s katerim so pridobivali narodno zavedne ljudi, ampak je bila tudi komunistična revolucija, ki jo je dobro poznal iz poročil iz Rusije, saj smo imeli po vatikanski strani morda najboljša poročila o tem, kaj se je tam pod Stalinom dogajalo.
Kakor vemo, je bil v OF kot zastopnik kristjanov povabljen Edi Kocbek, ki je vodil levo usmerjeni krog katoličanov. Rožmana niso nikoli povabili, da bi pristopil k Fronti, res pa so ga vabili na pogovore ter mu dajali tudi možnost, da bi prišel na osvobojeno ozemlje. Hoteli so se z njim pogovoriti ter ga pridobiti predvsem za to, da bi ne nasprotoval OF in da bi preprečeval vsako morebitno akcijo proti njej.
Mimogrede iz Milwaukeeja
(Nadaljevanje s str. 2)
Prijateljska zahvala
Prijateljsko se zahvalim vsem, ki so prišli od blizu in daleč, poveseliti se moje osemdesetletnice rojstva, v nedeljo 18. dec. 1988 zvečer v znani restavraciji »Old Town«. Hvaležen sem Bogu, da mi je vsa leta naklonil dobrega zdravja in večkrat rešil raznih življenjskih tragedij. Srčna hvala moji ženi Frances, ki je odlično pripravila ta prijateljski večer. Najlepša hvala predsedniku društva Triglav Jožetu Kuno-varju za njegove in društvene čestitke in za veselo razpoloženje, ko je predstavljal govornike.
Lepa hvala predsedniku občinskega odbora West Allis Johnu Turcku za njegove lepe in bodrilne besede ter predsedniku domobranske organizacije Ludviku Kolmanu za udaren in zanimiv govor, prijateljici in pevovodkinji Dolores Ivanchich za njeno voščilo, predsednici društva Slovenskih upokojencev Stavia Do-beršek, pevki Mari Kolmanovi in okrog nje zbranim pevcem in pevkam, ki so z letim petjem slovenskih pesmi počastili moj rojstni dan in s tem poživili ta večer.
Najlepša hvala Slovenski radijski uri oziroma Vladislavu in Izabeli Kralj za čestitke, izrečene po zračnih valovih, in vse priznanje Ameriški Domovini in uredniku dr. R. Suselu za napisana voščila.
Z ženo Frances bova ta prijateljski večer ohranila v lepem in trajnem spominu. Srčna hvala vsem in Bog naj Vas blagoslovi z dobrim zdravjem v novem letu 1989!
Lojze Galič
•	Maja 1945je škof Rožman zapusti! Ljubljano, vi pa ste ostali tukaj in doživeli prve povojne tedne. Kakšen je bil odnos nove oblasti do duhovnikov?
— Tisti dnevi niso bili prijetni. Dobivali smo razne obiske, s škofijo kot tako pa o-blast ni hotela imeti nikakršnega stika. Pač pa so nam naročili, da moramo zvoniti, ko bodo partizani prišli v Ljubljano in to smo tudi storili. Naredili so tudi slovesno mašo za-dušnico v stolnici za padle partizane, ki jo je opravil dr. Mikuž, in tudi to smo omogočili. Drugače pa so bili do nas zelo rezervirani.
Potem so se začele preiskave. Prišli so na ordinarco, vse premetali, razmetali naše zgodovinske arhive ter vzeli vse, kar se jim je zdelo pomembno. Z ordinarijatom pa niso imeli ves mesec nobenih stikov — vse do 13. junija, ko so zaprli generalnega vikarja Nadraha, ki je vodil škofijo po Rožma-novem odhodu in ki je bil takrat star že 77 let.
Potem je postal generalni vikar Anton Vovk. On je bil Finžgarjev rojak, tudi njegov prijatelj, zato so najbrž menili, da bo tudi Finžgarjevega mišljenja ter so takoj stopili v stik z njim. Škof se je tiste prve mesece največ ukvarjal z nerazumljivim ravjanjem o-blasti z našimi duhovniki, ki so se vrnili iz internacije. Kakor veste, so bili med vojno duhovniki iz vse Gorenjske izseljeni na Hrvaško in v Srbijo. Potem ko so se vsi srečni vračali domov, jim oblast ni dovolila, da bi se vrnili v svoje župnije, ker so vsakogar hoteli preveriti, ali ima kaj nad seboj, kako se je opredeljeval med vojno...
Zanimivo je, da so morali ti duhovniki čakati in niso smeli v svoje župnije, medtem ko so nemške duhovnike, ki so jih med vojno na Slovenskem nastavljali Nemci, pustili pri miru ter za nekatere celo želeli, naj ostanejo namesto slovenskih. To je bilo seveda za nas nerazumljivo.
•	Med številnimi preiskavami v škofiji so izginili tudi razbremenilni dokumenti, ki ste jih zbrali za Rožmanovega odvetnika. Kakšna je bila vsebina teh dokumentov? Izginil je tudi vaš osebni dnevnik...
— Ko se je začel proces proti škofu Rožmanu, je prišel k meni prelat Lukman ter mi rekel, da ve, koliko je škof v resnici storil za rešitev žrtev ita-
lijanskega terorja, kakšne proteste je pošiljal na obe strani, tako Italijanom kot Nemcem, koliko je storil za rešitev Toneta Tomšiča..., ter da naj zberem vse te dokumente, da jih bomo dali Rožmanovemu advokatu. Res sem zbral sveženj teh dokumentov, žal pa takrat še nismo imeli fotokopirnih aparatov, da bi jih preslikal, tako da sem mu izročil originale, on pa je podpisal reverz, da bo vse vrnil. In ko je prišel s temi dokumenti na razpravo, so mu jih gladko zaplenili in mu jih niso dovolili uporabljali.
Takrat se je javila tudi mati Toneta Tomšiča ter prosila, naj jo pustijo, da bo pričala in povedala, kaj vse je storil škof Rožman za rešitev njenega sina, pa ji tudi niso dovolili, da bi pričala v škofovo korist.
No, glede mojega dnevnika... Pisal sem ga zadnji dve leti vojne, potem pa sem spoznal, da bo to najbrž zelo nevarno in sem ga skril v zgodovinskem arhivu pod neke fascikle. Ko sem prišel iz zapora, sem ga skušal poiskati, pa ga ni bilo več na tistem mestu. Pri neki preiskavi je izginilo tudi to!
• Veliko duhovnikov je takrat bežalo pred partizani, pri čemer je gotovo imela velik vpliv domobranska propaganda, češ da partizani pobijajo vse duhovnike. Vendar, ali je bil ta strah res povsem neutemeljen?
— Ko so po Dolomitski izjavi vso oblast v partizanskem gibanju dobili komunisti, si jc vodstvo z vso silo prizadevalo za to, da bi se moralo vsakega
Škof Stanislav Lenič se je rodil 6. 11. 1911 v Župe-či vasi. Šolal se je v škofovih zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu. Po maturi leta 1933 je vstopil v ljubljansko bogoslovje, kjer je na teološki fakulteti leta 1937 diplomiral in leta 1947 tudi doktoriral. Na ljubljansko škofijo je prišel za škofijskega tajnika septembra 1940. Zaradi te pomembne službe je pomenil za povojno oblast eno ključnih figur slovenske Cerkve, saj so mu pripisovali vedenje o celotnem medvojnem angažiranju cerkvenega vrha, posebno škofa Rožmana. Po odhodu škofa Rožmana iz Ljubljane in po aretaciji generalnega vikarja Ignacija Nadraha je ostal na škofiji in nadaljeval službovanje pri škofu Vovku. 28. avgusta 1947 je bil zaradi domnevne špijonaže in povezovanja s sovražno emigracijo aretiran ter obsojen na 12 let zapora, kasneje pa pomiloščen na osem. Po izpustitvi leta 1955 je nadaljeval duhovniško službo kot župnik v Sodražici na Dolenjskem/ kjer je bil vse do leta 1964, ko je postal generalni vikar in pomožni škof pri nadškofu Pogačniku. Leta 1968 je bil posvečen v škofa.
morebitnega nasprotnika likvidirati. Ljudje so bili prepuščeni sami sebi, ponoči pa so prihajali in jih likvidirali. Tako so pobili tudi veliko nedolžnih duhovnikov, ne samo tistih, ki so res že lahko organizirali odpor proti njim. (Ta odstavek v originalu objavljen z vidnejšimi črkami, op. ur. A.D.)
Strah pred partizani ni bil popolnoma brez podlage, kajti partizani so pobili približno 70 naših duhovnikov kar na terenu, potem pa tudi veliko tistih, ki so jih vrnili. Imamo tudi seznam duhovnikov, pobitih med vojno. Največ sojih pobili partizani, potem Nemci in nato Italijani. Pa še 50 naših bogoslovcev so po vrnitvi s (dalje na str. 51
LETNA SEJA
K!uba Društev Slovenskega narodnega doma, 6417 St. Clair Ave., Cleveland se bo vršila v četrtek, 19. januarja, ob 7.30 zv. v prizidku Slovenskega narodnega doma
Pooblaščeni predstavniki društev vabljeni, da se te letne seje udeleže.
Letna Delničarska Seja
Slovenskega narodnega doma
6417 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
se bo vršila v nedeljo, 5. februarja 1989, ob 2. pop. v prizidku SND. Vsi delničarji in pooblaščeni predstavniki društev-lastnikov delnic vabljeni na to važno sejo.
Edward Kenik, predsednik

Po obisku rodne domovine...	piše ANZK
V deželi milijonarjev V. del	
Stranje
Del ceste na Logatec je najslabša, kar sem jih videl v Sloveniji. Sedaj jo popravljajo. Logačani so zamerili Žirov-cem, ker so se na svobodnem glasovanju odločili za odcep od Logatca in priključitev k škofjeloški občini.
V Logatcu smo se ustavili pri nečaku, ki je študiral medicino, pa ga bolj veseli mizarstvo in strojništvo; ima vse potrebne stroje in dela v prostem času vse, kar rabi doma in v službi.
Dalje po lepi, »cesarski« cesti skozi Vrhniko, Cankarjev rojstni kraj. Ko so odkrivali Cankarju spomenik v začetku tridesetih let, je bil položaj slovenskega naroda prav tako nevaren, kot je sedaj. General Živkovič je prepovedal slovenske zastave in hotel uvesti srbščino za edini državni jezik. Od slavnostnega govornika, pisatelja Franca Sal. Finžgarja smo pričakovali, da nam bo dal kako upanje na boljše čase, pa nas je razočaral, kakor tudi pozneje v in po revoluciji. Tudi nekaterim slovenskim literatom veljajo Cankarjeve besede: »Nikarte! Ta burka je stara že tisoč let!«
Po obisku nekaterih sorodnikov v Ljubljani, smo se odpeljali v Komendo obiskat našega rojaka, upokojenega župnika in dekala, č.g. Viktorija-na Demšarja, ki je letos pel svojo biserno mašo, še čil na duši in na telesu. Z raziskovanjem zgodovine rodbine Testa-ferrata, ki je imela svojo graščino v Komendi in katere član je bil tudi znani komendski župnik Peter Pavel Glavar, si je zaslužil častno članstvo Malteškega viteškega reda. Dva člana te rodbine sta se udeležila njegove slovesne daritve v Komendi.
Na naše besede, da gremo tudi v Stranje, je rekel: »O, to je pa čisto naraven pojav! Marijin kip je narejen iz mavca, v zemlji je pa tudi polno apnenca in celo rudnik kaolina je blizu, pa povzroča žarčenje. Pojdite raje pogledat župno cerkev v Stranjah; tam je polno Plečnikovih umetnin.«
Kapela v Županjih njivah ni nič posebnega. Le to, da stoji pred njo stojalo za sveče, ob strani pa velika tabla z molitvijo za bolnike. Če se res kaj čuti žarčenje, nismo preiskovali. Sta pa že blizu dve stojnici, ki prodajata sveče in razne spominčke.
Župna cerkev v Stranjah je res zanimiva. Lep je strop (lesen), na koru in pod njim, najlepši pa prostor pod stolpom, ki je opremljen za krstilnico. Namesto krstilnega kamna, visi od stropa na dveh lepo obdelanih brunih (ki spominjata na totempole), nekak kotliček s krstilno vodo. Tudi drugod po cerkvi se vidijo razne Plečnikove umetnine. Cerkev stoji na strmem gričku in je bila
med vojno nemška utrdba. Pod njo je lepo urejeno, precej tesno pokopališče.
Stranje so znane tudi po njenih »ritmičnih« molivcih, ki jih je vodil č.g. župnik Gačnik, ki je pa sedaj hudo bolan.
Lep je trikot Ljubljana-Kamnik-Kranj; lepa je vsa Gorenjska, lepo tudi Sorško polje, o katerem je politkomisar Žirovnik vedel, da na njem raste najboljši krompir na vsem svetu, zato bodo »po zmagi« posadili vse Sorško polje s krompirjem. Najlepši je pa Bled, podoba raja.
Ljubljana
V Ljubljani je zaradi nepričakovanega porasta avtomobilizma prav tako težko najti prostor za parkiranje, kakor v središču Clevelanda. Mi smo ga dobili v neki ulici za Univerzitetno knjižnico in šli peš po mestu. V Maximarketu in v Nami trgovinah dobiš vse, kar si poželiš — če imaš denar. Obe trgovini sta polni kupcev. Cene so malo nižje kot v ZDA.
Naš glavni namen je bil obiskati Žale. Tudi tam je bilo vse polno ljudi, ki so krasili grobove. Pred vhodom je bilo veliko prodajalcev rož in še več tistih, ki so prodajali sveče v plastičnih posodah s pokrovi, ki varujejo ogenj, da ne ugasne.
Ustavili smo se v desnem kotu, kjer počivajo lazaristi in usmiljenke, med njimi naša teta, ustanoviteljica reda Marijinih sester, potem pa pri grobu brata Cirila, njegove žene Ivice in njene mame Ivanke. Vsi trije so bili ubiti v dveh avtomobilskih nesrečah. Malo naprej je grob nečaka Andreja, računskega genija, ki je bil tudi ubit v avtomobilski nesreči, po praznovanju mature. Koliko nepotrebnih žrtev in žalosti!
Opoldne k svakinji na kosilo, kamor je prišel njen vnuk, ki je pokazal poln vrč odlikovanj od usnjate do zlate, ki jih je zaslužil na raznih narodnih in mednarodnih plavalnih tekmah.
Popoldne še po slovo od obeh bolnih bratov in od drugih sorodnikov. Za ogled mesta je zmanjkalo časa. Vidi se pa, da Ljubljana v gradbeni tekmi ne zaostaja za podeželjem.
Žiri
Od nikoder drugod se Žiri ne vidijo tako lepo, kakor s strmega Žirka nad vasjo. Odtod se vidi, da je dolina napredovala v zadnjih štiridesetih letih več, kot prej v štiristo letih. Vse to po zaslugi tovarne športne obutve »Alpina«, ki zaposluje v Žireh in po okoliških podružnicah okoli 1800 ljudi. Ima tudi prodajalne po vsej Jugoslaviji.
Hudo krizo (ekonomsko) je preživelo od blizu 50 samostojnih čevljarskih mojstrov samo kakih deset. Drugi so se
pa združili v zadruge ali družbe, ali pa šli k drugim za pomočnike. Težki žirovski delavski čevlji so bili znani po šu-mah Bosne, Bukovine in Slavonije že kakih 100 let — bolj kot v Sloveniji.
Po vojni so se vsi žirovski čevljarji združili (ne čisto prostovoljno) in ustanovili tovarno. Polagoma so napredovali po obsegu in tehniki. Najtežja dela: zbiranje »bakanč« z lesenimi klinci in šivanje gojzeric na roko so prevzeli stroji, ki vse zlepijo. Namesto usnja se uporabljajo razna pogumana platna za gornje dele, plastične mase pa za podplate. Z ustanovitvijo podružnice v Čemur-ju pri Čedadu (Furlanija), si je družba odprla vrata na Skupni evropski trg, kamor izvažajo — posebno v Zahodno Nemčijo — smučarske čevlje in palice v velikih količinah, pod znamko »Made in Italy«. Pri tem so zaposleni največ furlanski Slovenci. »Alpina« tudi krije eno tretjino ameriške potrebe po smučarskih čevljih.
Čevljarstvo je bilo precej sezonsko delo, zato se je nekaj čevljarjev naučilo tudi klekljati čipke, da so jih delali, kadar ni bilo naročil za čevlje. Pred vojno, ko so začele nekatera podjetja izdelovati tudi lahko, poletno obutev in jo prodajati v lastnih trgovinah, je postalo delo bolj stalno. Med tem, ko je bilo včasih delo skoro izključno moška domena (le šte-parice so bile ženske), pa sedaj strežejo strojem večinoma ženske.
Vsi sveli
Na Vse svete popoldne smo navadno imeli v župni cerkvi petje in pridigo, pri kateri je vsa cerkev, običajno polna vernikov, jokala. Po vojni so vse te pobožnosti prenesli v skoro 2 km oddaljeno podružnično cerkev na Dobračevi, kjer je tudi pokopališče. Tudi letos (1988) je prišla na pokopališče velika množica molit na grobove rajnih.
Med potjo in na pokopališču me je pozdravilo več ljudi, ki jih nisem poznal. Nekaterih že nisem bil videl 45 let.
Kadar se poslavljam od domačih, se moram prisiliti, da nič ne mislim, da je to morda poslednjikrat; letos se nisem mogel otresti teh misli. Premišljeval sem: Le kaj sem zagrešil, da bom moral od desetčlanske družine ravno in samo jaz umreti in počivati v tujini? Stoječ ob grobu staršev, sem se spomnil, kako sem želel prva leta v Ameriki, da bi bil vsaj po smrti spet pri njih. Pozneje sem se vdal v usodo, da moram biti pri svoji družini.
Iz tega premišljevanja me je zbudil glas za hrbtom: »Dober dan, Tone! Kako se imaš?« Iz navade sem odgovoril: »Hvala lepa! Dobro!« Šele potem sem se obrnil in pogledal, kdo je. »Oprostite! Ne poznam Vas.
Kdo pa ste?« »Julka P. sem,« je rekla. V tistem trenutku so šli skozi moje možgane s kom-pjutersko naglico sledeči dogodki izpred 45 let:
V soboto, 23. oktobra 1943, so se Nemci umaknili iz naše vasi. Med 11 talci sem bil tudi jaz. Naslednji dan so partizani zasedli našo dolino in mi smo postali podložniki svobodne partizanske republike. Še tistega dne so se morali prijaviti za vojaško službo vsi moški od 16 do 60 leta. Z Julkinim možem sva se prijavila zadnja, že pod noč. Ni bilo druge poti. Nekaj so jih takoj mobilizirali, med drugimi tudi županovega sina Jankota. Ta odlični fant se je s svojimi junaštvi takoj priljubil pri vseh partizanih. Za njim so šli radi v napad na nemške bunkerje. Tudi predpostavljeni so mu začeli zaupati in mu dajati razne važne naloge.
Ker je bil trgovsko izučen in je poznal razne dobavitelje v Ljubljani, so mu nekoč naročili, naj gre v Ljubljano in skuša dobiti kaj blaga. Šel je in dobil toliko, da je moral organizirati posebno skupino fantov, da so prenesli vse varno iz Ljubljane v delavnico štaba.
Tudi po hajki sredi novembra, ko so Nemci pregnali partizane iz Žirov in jih precej pobili, so mu dali nalog, naj preskrbi razne potrebščine. Takrat je bila partizanska vojska v popolnem razsulu. Nemci so pa zagrozili, da bodo s topovi izravnali vas z zemljo, če bodo še kdaj našli partizane v Žireh.
Okrog 26. novembra je prišel domov z namenom, da se ne vrne več nazaj. 29. novembra je povabil nekaj fantov na razgovor. Prišla sta oba njegova svaka Jože in Ludvik, klepar Lovro, Tine in morda še kdo. V pogovoru je rekel Lovro: »Zapomnite si! Partizanov ne bo nikdar več v Žiri!« Tine mu je ugovarjal: »Ti jih še ne poznaš!« Lovro pa spet: »Štefan, vina stavim, da jih ne bo nikdar več. Pili bomo pa po vojski.«
Še tisti večer so prištorkljali v našo hišo, ko se je znočilo. Štiri oborožene mlade fante je vodila Ana-Marija, bivša učiteljica v Tolminu. Nova italijanska oficirska uniforma ji je kar lepo pristojala. »Tone! Ti greš z nami!« je ukazala. Ker sem že prej sklenil, da se jim
živ ne dam v roke, sem zavlačeval, da bi dobil priliko za kako rešitev. »Dajte mi vsaj en dan časa, da bom oddal ključe in blagajne v Čevljarski zadrugi in v Mlekarni,« sem prosil. »Sedaj ni časa za odlašanje, sedaj je vojna,« je odgovorila Ana-Marija.
»Jaz sem bil sedem let vojak in vem, kaj je vojna,« se je vmešal ata. »Pa to ni vojna, to je barabija,« je zaključil.
Začudil sem se, ko so vsi te besede kar preslišali. Še sem se obotavljal. Sestra me je prosila: »Tone, daj se hitro pripraviti, ti bom pomagala«. Dovolila mi je Ana-Marija, da sem šel v svojo sobo po perilo, toda trije oborožene! so bili vedno okrog mene, da nisem mogel seči na visoko peč v kotu. Ko bi bil mogel, bi se bil tisti večer drugače končal. Hvala Bogu, da se ni!
Težko se je bilo odločiti, zato sem vprašal ata: »Ali naj grem?« »Pošten bodi in pojdi!«
Partizanko je že jezilo moje obotavljanje, zato je nastavila revolver na moja prša in rekla: »Prekleti fant! Vsak gumb zapenjaš pet minut. Ali greš, ali ne?«
Oprtal sem nahrbtnik in šel. Isti nahrbtnik, ki mi ga je mama naredila kmalu po prihodu Nemcev, ko so govorili, da bodo vse moške pregnali v Nemčijo na delo. »Nas, žensk, ni škoda,« je rekla. »Toda vi, moški, morate ubežati! V vsakem nahrbtniku bo hrane za tri dni, potem boste pa že prišli do kakih dobrih judi, da Vam bodo pomagali.« Ko sem ji pozneje včasih rekel za šalo: »Vi ste bila prva partizanka,« je odgovorila: »Kdo je pa vedel, da bo iz tega nastala taka barabija?«
Zunaj je čakalo še več »tovarišev«. Ana-Marija je rekla: »Tone, sedaj si naš! Glej, da ne boš delal kakih neumnosti! Vedi, da imaš doma starše in sestri!« »Jaz bom že pameten, če boste vi,« sem rekel.
(dalje prihodnji torek}


ISKRICA
Ključna značilnost demokracije je stalna odzivnost javnih organov stališčem državljanov, ki imajo enakopraven položaj.	Kohcrl Dahi
--------------------------
Josefs Hair Design !
Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538
Škof Rožman je bil velik Slovenec
(nadaljevanje 3 str. 31
Kanadska Domovina
ODMEVI S PRERIJE...
LETHBRIDGE, Alta. - Zadnja adventna nedelja — četrta prižgana sveča na adventnem vencu dogoreva. V cerkvenem oznanilu berem pomembne misli: Kristus je ponovno rojen. Ne v raztrgani štalici, oddaljeni v času in prostoru. Kristus je ponovno rojen v nas, v vsakem trenutku, ko odgovorimo Njegovi stari zapovedi: Ljubi bližnjega, ustavi tok solza človeštva, zdravi njegove rane in priznaj tudi v drugih, da je Kristus rojen. Malo besed z velikim sporočilom.
Zadnja nedelja pred Božičem. Vse je v nekako mrzličnih pripravah na Njegov prihod. Kamorkoli se obrneš je čutiti razpoloženje, ki ga vzbujajo in obenem motijo polne trgovine (s kričavimi ponudbami), iz katerih odmevajo stotere božične melodije, ki pa te odrivajo od resne zbranosti in duhov-nega namena adventa. Veliko preveč je materialnega poudarka tehle dni, premalo pa duhovno vneme in zbranosti.
Nas je, kot že večkrat prej, obiskal naš dobri in vsem priljubljeni znanec g. Tine Batič, ki ga celo nove dolžnosti župnika v Torontu niso odvrnile, da se ne bi napotil na misijonarsko pot na zahod Kanade. Mlad je, agilen, in to ga žene, da nam dvakrat letno prinese možnost slovenske spovedi in ob mašni daritvi in v govoru zdrave in goreče misli in napotke duhovne hrane. Čas mu je v tejle sodobni naglici skopo odmerjen, zato se na žalost o-glasi in pomudi med nami samo en dan. V resnem, zbra-uem govoru nam natrese žlaht-nega semena; kako ga vsejemo in potlej negujemo in koliko 8a obrodi naj bo potem naša skrb. Kratka pa resna duhov-na priprava.
Ker nam naše spretne kuha-rice nudijo vsakokrat po verskem opravilu prigrizek, se po ^aši zbere večina srenje v cerkveni dvorani na srečanje z g. Tinetom in na klepet, za katera je snovi vedno dovolj. T°pot radi časa nismo zmogli ^i zapeti slovenske pesmi, če-Ptav je zborček v cerkvi trkal na naša srca in mehko božal
naše duše z nepozabnimi slovenskimi božičnimi melodijami.
G. Tine: Velik in iskren »boglonaj« za vaš trud in skrb za nas in veseli upamo na postno srečanje. Adventno srečanje je zbralo 48 članov naše skupnosti. Ne vseh. Kak ducat naših ljudi je bil kdo ve kako zadržan.
Seve pa poleg duhovne hrane potrebujemo še bolj tudi telesne. Ta je menda povsod kot dnevi »vseh sort«. Moja košta je enostavna, kuhati po zviža-nih receptih ne znam in se mi ne da, pa saj mi kot upokojencu vedno primanjkuje časa za kuho, torej najraje natepam enolončnice, ki mi menda ne škodijo, nudijo pa vse potrebne kalorije za moč in zdravja, kar mi pove po zaužitnih obrokih različno »porajkljan« pas.
Brat mi je trdil na obisku tule, da imamo v primeri z evropskimi možnostmi tukaj še vedno nebesa v marsičesa, če že ne v vsem. Seve so naju tiste dni sorojakinje crkljale s povabili in nato zvrhanimi krožniki dobrot, moški pa skrbeli za namakanje použitega. Skratka: zlati čas dveh samcev.
Nekega večera je zapel telefon s sladko melodijo ženskega povabila na udeležbo vese-lo-žalostnega dogodka, da bo tele dni odbrenkal Dimnikov Štefan 60 srečnih in uspešno preživetih let in naj bi prišli pomagat poriniti ga preko važnega življenjskega praga. To je, veste, tisti nabriti fant, ki je v špitalskem taborišču uganil kakšno svojevrstno dogodivščino v veselje in poredko soglasje žlahte.
To je isti Štefan, ki vkljub takrat lačnim dnem, na mamino skrb in jezo, ni kaj obrajtal domačega »soka«, se kujal itd. (Pa verjemite mi, je fantič zrastel, se oženil, si uspešno pomagal!) Saj vsega ne smem povedati, kajti če bi, bi ne bilo snovi za spoved. Štefan je raste! v taborišču z nami v veselih in oblačnih dneh in z nami odpotoval iskat srečo in kruha
v novo kanadsko domovino, ki ne pozna soka, pa nam je nudila debel kos celo pomazanega kruha. In še več.
Ja, ja, to je.tisti že doma iznajdljivi Štefan, ki seje ob priliki bratovega obiska izpovedoval. Telesnemu zdravniku za telesne težave. Če je namreč doma ukresal kaj takega, da so imeli v hišnem kotu za tako bolezen šibo, se je na večerni obračun z očetom za greh, spoved in pokoro seve zbrano pripravil. Trdi, da je dvoje ali celo troje hlač še kar uspešno ublažilo vse očetove napade in ihto s šibo na njegov telesni december. Ta brihta mu je seve uspešno pomagala v sprva trdem začetku tudi v Kanadi in odprla pot do uspehov. Te štorije nam je pripovedoval v lastno olajšanje mladih grehov in priznanje pokore v naše nasmejano. veselje.
Seveda smo se odzvali vabilu mnogi sorojaki in poleg Dimnikov nas je bilo kar precej. Že ko smo leta 1949 potovali z ladjo Scvntvo v Kanado, lahko trdim, da nobena ladja doslej ni imela na svojem krovu toliko dimnikov (z malo in seve veliko začetnico). Imela je tri velike za dim in tuljenje, na krovu pa bolne in zdelane Dimnike, ki so kot mi iskali o-brobja ladje za bolno krmljenje rib z nepredelanimi makaroni in drugo kuhano robo. Ja, sam vem, da tisti morski bolezni ne pomaga nobena molitev in noben žegen.
Ker je bilo že takrat članov z imenom Dimnik več kot je zmogla takrat moja računica na deset prstov, bi moral zdaj gotovo rabiti moderni računalnik za seštevanje in množenje, da bi vedel, koliko tega rodu je zdaj na zahodu, vzhodu in središču Kanade. Kot sami veste, zdaj naši preizkušeni matematični naravni pripomočki, kot so naši prsti, ne pomagajo kaj prida, moderni učenci jim tudi ne verjamejo več, ker niso na baterije kot sodobni računalniki. Smo pač v motorizirani dobi, ki gre kaj lahko v mlade, pa vse težje v stare butice.
Nekaj Dimnikov je pri tejle prijetni proslavi manjkalo, smo pa mi z bolj tujimi imeni izpopolnili vrste. Bila nas je tolikšna rajda, da je zmanjkalo mehkih in trdih sedišč, sajo so nekateri veselo in prostovoljno zavzeli stojišča v kotu z napisom »domača gostilna«. Veliko smo imeli opraviti z okusno jedačo in pijačo (vmes seveda nujno menjavanje novic in klepetanj). Ko smo že omahovali, je skrbna gospodinja Anica, Štefanova skrbna in podjetna žena, prinesla veliko torto. Pa kljub velikosti ne bi zmogla posaditi 60 sveč v Štefanov ponos. Samo ena velika je stala sredi gavtrož in drugih rož, verjetno zato, da bi ob gašenju Štefan ne mislil na preveč deklet. Samo en pih in ob ubrani pesmi »KoPkor kapljic, tol’ko let«, je ugasnila (dalje na str. 6)
Koroške likvidirali prav tako brez vsakršnega procesa. (Ta odstavek je bil v originalu objavljen z okvirjem, da bi bolj izstopal, op. ur. A.D.)
Vidite, take stvari so se dogajale. Zato je bilo duhovnike strah in so bežali. Konec vojne je odšlo čez mejo približno 200 ljubljanskih škofijskih duhovnikov in nekaj redovnikov. Žal je bilo med njimi tudi veliko takih, ki bi jim ne mogli ničesar očitati in nekaj se jih je kasneje vrnilo, vsi pa ne. Zdaj so v veliki večini umrli, vendar pa je zunaj še vedno okrog 100 naših duhovnikov, nekateri od teh so bili potem posvečeni tudi zunaj.
•	Kdaj se je potem začel prvi povojni val aretacij duhovnikov, ki se med vojno niso kompromitirali s sodelovanjem z okupatorjem?
— Tiste, za katere se jim je zdelo, da so bili povezani z belo gardo in z domobranci, so začeli zapirati takoj. Tako so bili že ob božičnem procesu leta 1945 nekateri obsojeni na smrt, na primer župnik Čerov-nik iz Šentjerneja, za katerega se je kasneje izkazalo, da so bile obtožbe zoper njega povsem izmišljene, potem dr. Križaj, no, ta je bil morda res preveč zapleten... pa še nekaj drugih. Takratni oblasti je šlo za utrditev, zato je morala odstraniti vse tisto, za kar se ji je zdelo, da bi jo lahko omajalo. In tako so prihajali po duhovnike in jih zapirali. Takrat so zaprli vse jezuite, jih približno 5 obsodili, hišo nacionalizirali, zaplenili cerkev... No, tako so zaprli tudi >se lazariste, da bi jim lahko zaplenili njihovo hišo. Kadar so kaj potrebovali, so pač našli žrtev.
•	Tako so leta 1947 aretirali tudi vas...
— Da, tudi mene, čeprav so me v začetku skoraj dve leti pustili pri miru in celo pohvalili moje ravnanje, ker nisem skupaj s škofom Rožmanom zapustil Ljubljane. Kasneje pa so mi neprestano nastavljali razne zanke in špijone. Moram reči, da so bili zelo nespametni tudi naši emigranti, saj so velikokrat pošiljali čez mejo svoje kurirje in ti so se zmeraj ustavljali tukaj. Tako sem bil leta 1947 aretiran kot špijon. Dokazovali so mi, da sem imel stike s kurirji naših emigrantov, da sem pomagal nekemu hrvaškemu frančiškanu pobegniti čez mejo in podobno. Predvsem pa so me obtoževali špijonaže za zaveznike. Obsojen sem bil na 12 let zapora, 8 pa sem jih odsedel.
•	Kako so z vami ravnali v zaporu? Kdo so bili vaši zasliševala'?
— Ne bom vam povedal imena, ker se je takratni zasli-ševalec pozneje zelo spremenil. Takrat je bil pač mlad komunist, ki se je obnašal bolj pobalinsko, kasneje pa se je res zelo spremenil. Lahko pa rečem, da meje najbolj brutalno zasliševal Mitja Ribičič. Na to zaslišanje imam najslabše spomine.
•	Kako je zaslišanje potekalo?
— Zaslišanje je potekalo takole: dali so me v bunker, to je podzemeljska celica brez svetlobe, kjer sem bil dobra dva meseca. Tam je bila samo ena deska, na katero sem se zvečer lahko ulegel. Nasproti vrat je gorela zelo močna žarnica, ki je svetila vso noč naravnost v obraz.
Ob devetih je bilo obvezno jpanje. Počakali so, da sem zaspal, nato pa so nenadoma odprli vrata in vpili: Kdo ste vi? Hitro na zaslišanje!... In tako vso noč, noč za nočjo... Po dveh mesecih bunkerja so me dali v samico, v kateri sem preživel dve leti in dva meseca — vseskozi popolnoma sam. Nazadnje je bilo lažje, ker sem bil v skupni sobi in sem delal tudi v pisarni.
•	Ali ste bili duhovniki v skupnih sobah?
— Jaz sem bil veliko časa popolnoma sam, potem pa smo bili skupaj. Kasneje so me zopet ločili od ostalih duhovnikov, ker so rekli, da nanje slabo vplivam. Večinoma sem bil med laiki. To so bili sami izobraženi ljudje, bili smo vseh prepričanj in zmeraj je bil med nami tudi kakšen član partije, ki so ga imeli za obveščevalca. To je bila posebna metoda. V vsako sobo so dali nekoga, ki je moral potem poročati, kaj govorijo duhovniki med seboj. Tako so si v ta namen izbrali nekega duhovnika, ki so ga poprej izstradali in popolnoma živčno uničili. Potem so ga pa dali v udobno celico, mu dali liter vina, salamo in kruh ter mu naročili, naj zapiše, kaj so se duhovniki med seboj menili. Ta človek je bil tako pošten, da mi je to povedal in je zmeraj pisal tako, da nam ni škodil. Vidite, to so bile čisto stalinistične metode.
•	Ali ste imeli po vrnitvi iz zapora še kakšne nevšečnosti z Ul) Bo?
— Prva nevšečnost je bila ta, da je minister Kraigher poklical škofa Vovka ter mu naročil, da ne smem nikdar več priti v škofijo v službo. Zato me je Škof poslal v službo na župnijo v Sodražico na Dolenjskem, kjer sem bil 9 let župnik.
Na župniji mi niso delali posebnih težav, nekoč pa so me klicali na UDBo, ker naj bi ob smrti škofa Rožmana na prižnici rekel: »Umrl je največji Slovenec!« Vedel sem, da je vse skonstruirano, saj tisto nedeljo, ko naj bi izrekel te besede, nisem maševal tam, ampak v sosednji fari. Potem so mi grozili, ko pa sem odločno protestiral, so naenkrat postali zelo prijazni. Drugače nisem imel posebnih težav. (Tudi ta odstavek je bil v originalu objavljen z okvirjem, op. ur. A.D.)
Ko je škof Vovk umrl, sem postal generalni vikar in pomožni škof pri pokojnem nadškofu Pogačniku in sem še velikokrat prišel v stik s temi (dalje na str. 6)
ŽUPNIJSKA HRANILNICA in POSOJILNICA “SLOVENIJA”
^arn nudi razne finančne usluge: Posojila za hiše, avtomobile, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji.
POSLUŽITE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE!
URADNE URE
1,8 618 Manning Ave. Toronto	Tel.: 531-8475
Torek — sreda_______ 10 a.m. — 3 p.m.
Četrtek — petek_____ 10 a.m. — 8 p.m.
Sobota______________ 10 a.m. — 1 p.m.
na 739 Brown’s Line, Toronto	Tel.: 255-1742
Torek — sreda_______ 10 a.m. — 3p.m.
Četrtek - petek_____ 12. p.m. 8 p.m.
Sobota______________ 10 a.m. — 1 p.m.
v Hamiltonu pri sv. Gregoriju Velikem	Tel.: 561-9952
Vsak petek od 4h do 8h zvečer.
Škof Rožman je bil velik Slovenec
(nadaljevanje s str bi
ljudmi, tudi z mojim zasliše-valcem, pa so bili kar prijazni. Ko se je nadškof' prvič uradno srečal z Ribičičem, mu je dejal: »No, saj midva se pa poznava«. Ribičič pa začudeno: »Od kod?« »Ju iz aresta,« mu je odgovoril Pogačnik. Potem pa je Ribičič rekel: »No ja, to so bdi časi nujnih administrativnih ukrepov!^
• Ali je Cerkev ie kaj storila za rehabilitacijo po nedolžnem obsojenih duhovnikov ter za razveljavitev krivičnih obsodb?
— Kolikor mi je znano, še nismo zahtevali obnovitve teh procesov. Veste, če moramo trpeti in biti zaprti, mi duhovniki to že nekako vštejemo v svoje duhovniško poslanstvo, ker moramo biti vedno pripravljeni tudi na to. Bilo pa bi zelo prav, da se obnovijo taki procesi, kot so bili jezuitski in lazaristovski, ker so bili skonstruirani samo zato, da so lahko zaplenili njihovo premoženje in cerkev Sv. Jožefa.
Za nas pa je velika krivica spomenik pred stolnico. Sem edina priča, da škof Rožman ni vedel za demonstracije žensk pred stolnico, ker je imel sobo na povsem drugem koncu. Ko je bila druga demonstracija, so štiri ženske prišle v škofijo in
Odmevi s prerije
(nadaljevanje s str. 5) sveča, z njo pa spomini 60ih let.
Vesel večer je brž minil, spotoma smo pa tudi zvedeli, da je tiho in skrivoma odteklo tudi ge. Danici Pahulje nekako toliko rojstnih let minule .dni. Koliko več kot Štefanu, kot olikana družba nismo spraševali. Seveda smo tudi njej veselo častitali.
Priden je bil in je tale Dimnikov Štefan, podjeten in ob vestni udeležbi in razumevanju sta si z ženo ustvarila kar razkošen dom, preprostoren, odkar sta sinova Leon in Marko po končanih študijah odšla na lastna pota. Leonov naraščaj je tudi Anici ih Štefanu v ponos in veselje, Marko je pa bolj prebrisane sprte in ko sem ga bolj potihoma vprašal, kdaj se bo poročil, je kar butnil: »Nikoli!« Ko.sem ga vprašal, kako mu gre, je bil spet hiter odgovor: »Predobro!« Da bi dolgo ostal sam, mu pa ne verjamemo.
Ko smo razgreti in veseli odhajali, smo vsi vsem želeli še več zdravih in zadovoljnih let, opomnili pa oba slavljenca naj se zavedata, da bo odslej vsako eno leto minilo podvojeno hitro. Vsi smo si izmenjali tudi prisrčna voščila za praznike. Domov grede sem pa premišljeval, kako to, da se razumni Štefan ni nikoli naučil nekako svete igre, ne zna namreč igrati taroka. Kak naš »izprašan ta-rokist« bi mu povedal, da bo brez znanja taroka trdo pred vrati Petra...
Vsem bralcem po širnem svetu pa: V novem letu mernik zdravja in tisoč sreč!
Pak
jaz sam sem jih odpeljal k škofu. Ta jih je lepo sprejel, se z njimi pogovoril, sprejel njihove prošnje in jim obljubil pomoč.
In ko zdaj nadškof ponovno apelira na najvišje institucije, naj vendar odstranijo ta krivični napis, smo dobili odgovor, da so po italijanskih virih ugotovili, da škof res ni dal s silo razgnati žensk, ampak da so to storili Italijani, in da bodo ta napis spremenili, vendar pa ga do zdaj še niso. Ljudje pa se ustavljajo in to berejo, kažejo v škofijo: »Na škofovo pobudo so bile ženske nasilno razgnane...«
Vidite, to je popolna laž. Jaz sam pa se ne bom nikoli potegoval za rehabilitacijo, zame ni več pomembna. Pomembno je, da sem to srečno prestal, da sem do dna spoznal stalinistične metode, ki so jih imeli v zaporih, da sem v zaporu doživel tudi veliko lepega, da smo se duhovniki, ki smo bili skupaj zaprti, med seboj spoznali, se drug drugega bogatili in tako je med nami nastalo lepo sožitje in bratstvo. Od nikogar pa ne bom zahteval rehabilitacije.
Za Mladino se pogovarjala Alenka Cotič
KOLEDAR
PRIREDITEV
JANUAR
28.	— Slovenska pristava priredi »Pristavsko noč« v SND na St. Clairju. Igrajo Veseli Slovenci.
29.	— Slov. šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi kosilo v šolski kafeteriji. Serviranj? od
11.30	do 1. pop.
FEBRUAR
4. — Dramatsko društvo Lilija priredi pustno zabavo z večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— Društvo Modern Crusaders št. 45 ADZ priredi večerjo in ples v SDD na Waterloo Rd. Igra Jeff Pecon orkester.
5.	— Letna delničarska seja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. s prične ob 2. pop.
7. — V avditoriju pri Sv. Vidu
bodo »koline« (tudi riževe). Prebitek je namenjen mesečniku Ave Maria.
12. — Misijonska Znamkar-
ska Akcija priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1. pop.
26. — Slov. šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do
1.30	pop.
MAREC
•■ri-ji;-'Ofir.i •!
5. — DNU pri Sv. Vidu
iredi »Pancake & Sausage« zajtrk v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 8.30 zj. do 1. pop.
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
JOSEF KUCKHOFF:


/i J J • m 0 A* t
'»jr*.
LVv.

S

V KRČMI »Pri veselih pajdaših« je bila zvečer velika moška druščina. Pili so in peli, se smejali in kvartali in hrušča in trušča ni bilo ne konca ne kraja. Marsikateri je pri pijači in kvartah v nekaj urah zabun-kal, kar je s trdim delom zaslužil ves dolgi teden. Hudobec si je lahko mencal roke: toliko uspeha s svojimi skušnjavami že dolgo ni imel.
Ob mizi, kjer je bila družba posebno glasna, je sedel sredi svoje tovarišije mlad moški. Stel je nemara svojih petindvajset let, ali pri pitju ter robantenju je bil hujši kakor marsikateri izmed starejših.
Svoje dni je bil France, tako je bilo fantu ime, dober dečko. Bilo je takrat, ko je bil še doma, kjer še zdaj žive njegovi priletni starši. Danes je na vse to pozabil. Iz veselega fanta je postal pijanec in kvartopirec, ki je svoj prosti čas zabijal v gostilni ter se vmešaval v sleherni prepir.
Dokaj časa je France nocoj že pil in igral, se drl z drugimi, ko so prepevali, ali pa zbijal svoje kosmate šale. Dokaj krati so si kozarce nalili in jih v dušku izpili. Marsikateri za mizo ni več vedel kaj počenja.
Ko so tako dolgo pili in razsajali, se je enemu izmed druščine zahotelo jedače. Na vsem lepem so tudi vsi drugi začutili lakoto. Natakarica je začela nositi na mizo, kar je krčma premogla: narezka in sira in kruha, lepega kruha z zlatorja-vo skorjo.
Hlastno kakor poprej po Šilcu žganja so segle zdaj roke po kruhu. Za hipec je v veliki gostilniški sobi trušč nekoliko potihnil. Vsak je jedel, kolikor je mogel.
Tedaj pa je nekomu, ki je s Francetom vred prej popival in razsajal, košček kruha padel pod mizo. France je to opazil, se sklonil in se rinil med tesno skupaj sedečimi pijanimi bratci, da bi košček kruha pobral. Ni ga sililo spoštovanje do božjega daru, da je pod mizo iskal zalogaj, ki je padel na tla. To spoštovanje je že zdavnaj pozabil. Zakaj pa je vendarle storil, sam ni vedel. Nemara ga je Bog na ta način skušal odvrniti od poti, ki ga vodi v pogubo.
Druščina je sprva z začudenjem, kolikor so ga bili zmožni pri svoji pijanosti, nato pa z glasnim krohotom spremljala čudno početje svojega tovariša. Čemu se sklanja France za neznatnim koščkom kruha, ki je nerodi padel na tla? Saj je bilo kruha še na mizi. Pokali so od smeha in se jeli zabavati s tem, da so Francetu, ki je še tičal pod mizo, nagajali. Podstavljali so mu noge, ga suvali s čevlji in topotali, da se jim je France komaj izogibal.
Naposled se je le prikazal izpod mize s pobranim koščkom kruha v roki. Že se je hotel razjarjen pognati nad najbližjega, da bi se maščeval zaradi
brc in suvanja. Tisti hip pa se je kakor po čudežu prikazala v njegovem spominu slika njegove domače hiše. Zagledal je pred seboj svojo dobro, zvesto mater, kakršno je poznal v svojih otroških letih: kako je s svojimi vdelanimi rokami jemala iz brente moko in jo v nečkah zamesila v testo. V peči je že gorelo. In predej je hlebec jela vsajati, je za hip sklenila roke, ki se jih je še držalo testo, in za hipec pomolila. Zahvaljevala se je Bogu za vsakdanji kruh, ki jim ga je danes spet pripravil kakor že tolikokrat. In medtem ko se je zlatila skorja ter je topel vonj po novem kruhu lezel iz kuhinje po hiši, mu je oče pripovedoval o ljubem Bogu, ki je dal semenu v zemlji vzkliti, ki pošilja veter in dež in žareče sonce, da iz nežnega semenja, ki ga je kmet raztrosil v brazde, lahko zraste zlati, težki klas.
Franček je bil zmeraj zraven, kadar je bila peka v hiši. Vedoželjen in veren je sprejemal vse vase, kar sta mu oče ali mati pravila o kruhu. In spominjal se je, kako je mati vsakokrat z nožem zarisala križ po spodnjem delu hlebca, preden ga je načela. In kako ga je navajala, da je poljubil vsak košček kruha, če mu je padel na tla. »Če pade kruhek ti na tla, poberi in poljubi ga!...«	;
Medtem ko so drugi za gostilniško mizo razsajali in se smejali ter ga zasmehovali, so v njem vstajali vsi ti spomini.
Hitro, kakor ga je obšla, ga je minila jeza nad brcami jn nad roganjem lažnih prijateljev. Tiho je spet vzel v roke košček kruha, ki ga je bil poiskal in pobral izpod mize, ga nesel k ustom in poljubil, potem pa zavil v ruto in ga skrbno spravil v žep.
Od tistihmal se je France izogibal krčme in kvart. Postal je marljiv in varčen mož, ki ga skušnjave žganja in kvartanja niso več premagale. Majhen košček kruha ga je spravil s poti v pogubo na stezo, ki vodi v nebesa.	MISLI
(okt. 1988)
MALI OGLASI
FOR SALE
Beverly Hills area of Euclid. Newly decorated. Raised Ranch. 5 bdrms. 2Vi baths. Call after 6 p.m. — 486-1964.
(2-5)
For Rent
Upstairs. 5 rooms. Lake Shore Blvd. Euclid. Near Holy Cross Church. Seniors preferred. 486-7098.
(x)
Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KR1STAVN1K Pokličite 423-4444
mali «|>lasi so tudi na sir. K
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACK HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $40, dvoposteljna soba $62. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš cimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI
PH-PALACE HOTEL, Corso llalia 63 VI 170 Gorizia-Gorica, Halj; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I
Janez Vasle	Buenos Aires, Arg.
Filadelfija: nepozabno doživetje
Mladi argentinski Slovenec Janez Vasle, ki večkrat piše v tednik ‘Svobodno Slovenijo’, je bil letos med tekmovalci mednarodno znanega pevskega tekmovanja, ki ga organizira v Filadelfiji, Pa., sloviti tenorist Luciano Pavarotti. O svojih vtisih je napisal dolg članek za Svob. Slov. (22. dec. 1988), ki ga posredujemo našim bralcem že zaradi tega, ker je bilo povabilo, da bi se na tako visokem nivoju tekmoval z najboljšimi mladimi pevci iz vsega sveta, lepo priznanje. V daljšem članku pa nič ne omenja, da je imel oziroma sploh iskal stike s tukajšnjimi Slovenci. Če jih je imel, bo morda ° le-teh pisal pozneje. Ur.
Med 30. septembrom in 10. oktobrom se je zbralo v Filadelfiji v Združenih državah, 141 pevcev iz 18 držav na finalu tretjega mednarodnega pevskega natečaja Luciano Pava-r°tti (Opera Company of Philadelphia — Luciano Pavarotti International Voice Competi-lion). Končnih zmagovalcev je bilo 40, med njimi tudi argentinski tenorist Eduardo Ayas. Enkratna izkušnja za vsakega Pevca, ki je imel možnost ne samo, da meri moči na mednarodnem polju, temveč tudi, da se kot človek močno obogati.
Skozi dva tedna so tekmovalci prešli skozi najrazličnejša razpoloženja: utrujenost po skoraj enodnevni vožnji, napetost priprave in trdih vaj, izbiranje arij (vsak jih je predstavil pet), nastopi in navsezadnje še čakanje rezultatov. Medtem so uživali skupne izlete, zbiranja in tudi naključna srečanja. Vse to jih je gotovo zbližalo, kljub razlikam v jeziku, navadh in načinih življenja. Prišli so skupaj Ameri-kanci, Italijani, Argentinci, zgovorni in Kitajci, Poljaki, Korejci, Japonci bolj rezervi-rani. Vsak po svoje zanimiv.
Pevci so stanovali pri druži-nah, ki so jih prostovoljno sprejele v svoje domove. Ne-ai mesecev pred tekmovanjem so prireditelji (Filadelfij-ska opera) poslali vsakemu Pevcu formular z navodili in vPrašanji glede jezika, poseb-J^b prošenj, vere, zdravja, rane, vaj in izletov. Po odgo-v°rih so izbrali gostitelje.
. Kronist mora priznati, da je 'ntel izredno srečo. Stanoval je v Uaddonfieldu, v krasnem Predmestnem naselju, oddaljenem kake pol ure iz mesta.
ružino, pri kateri je bival, se-?tavljajo Sam, judovskega po-°*enja; Marija, italijanskega
rodu, in mala devetmesečna Glorija. Oba sta odvetnika, čeprav Sam ne dela v svojem poklicu temveč v veliki tekstilni trgovini. Marija je trenutno doma zaradi otroka. Sprejela sta pevce že prejšnja tekmovanja.
Okrog tipične in zelo prostorne ameriške hiše, oblečene z lesom, se razpreda polno zelenja, rož, dreves in miru. Kakih sto metrov naprej lepak oznanja, da so na tistem mestu leta 1850 prvič odkrili ostanke dinozavra, najbolj popularne živali med ameriškimi otroci. Na cesti skoraj ni videti ljudi. Tu pa tam avto. »Miru je včasih kar preveč, še posebno zame, ki sem vedno stanovala strogo v središču,« pravi Marija. »Pogrešam španski direndaj,« prizna soseda iz Barcelone, ki je že enajst let poročena v naselju. Neko nedeljo popoldne so sosedje pripravili skupno malico sredi ceste. Namen: boljše medsebojno poznanje.
Kronista so tudi povabili in zelo prijazno sprejeli. Ob pogrnjeni mizi se je bančni uradnik pogovarjal s prebiterijan-skim pastorjem, podjetnik s trgovcem, profesorica francoščine z mlado gospodinjo itd. Ljudje nimajo veliko priložnosti za srečanja med tednom, ker služba zahteva popolno posvetitev delu. Visoka življenjska raven je plod trdega dela in neusmiljene konkurence. Otroci so igrali nogomet, ki je zelo popularen šport v šolah, čeprav še ni vžgal med športno publiko.
Pevsko tekmovanje je vzbudilo veliko zanimanja v Filadelfiji, kjer so ga sprejeli kot važen kulturni dogodek. Izvrstno organizacijo vodi že od začetka Jane Grey Nemeth, ki odgovarja tudi za pripravo in kvalifikacijske tekme po vsem svetu. Ni lahko skrbeti za čez sto ljudi različnih jezikov, navad, lastnosti in napak.
Razdelitev pevcev po državah je bila sledeča: ZDA 62, Italija 25, Kanada 11, Argentina 10 (sopranistke: Laura Rizzo, Araceli Quijano; mezzosopranistka Nelibel Martinez; tenorista Carlos Duarte in Eduardo Ayas; baritonisti Omar Carrion, Enrique Gi-bert, Gustavo Gibert, Ricardo Ortale, in basist Janez Vasle); Koreja 8; Poljska 4; Kitajska 3; Madžarska 3; Mehika 2; Češkoslovaška 2; Urugvaj 2;, po 1 pa Bolgarija, Costa Rica, Izrael, Švedska, Čile in Venezuela. Večina Japoncev, Korejcev, Kitajcev in Južnoameri-kancev, razen Argentincev,
živi v Italiji ali v ZDA.
Po glasovih je bila razdelitev taka: sopranov 71, mezzosopranov 16, tenorjev 23, baritonov 19, basov 11. Vseh 141 pevcev je bilo izbranih med 2000 kolegi z vsega sveta. Preliminarne avdicije so bile v Bruslju, na Dunaju, v Londonu, Zagrebu, Pragi, Budimpešti, Pesaru, Varšavi, Ziirichu, Houstonu, San Frančišku in Chicagu. Kvalifikacijski nastopi pa v Buenos Airesu, v Caracas, Montrealu, Modeni in New Yorku. Luksuzno tiskani program je predstavil vsakega finalista s sliko in podatki.
Natečaj Pavarotti se je začel leta 1981. Vpisalo se je 300 pevcev iz 31 držav, 77 jih je bilo odbranih za Filadelfijo in 19 jih je zmagalo. Za drugo tekmovanje, leta 1985, seje število kandidatov zvišalo na 1500; 150 jih je prišlo v Filadelfijo. Zmagovalcev je bilo 54. Odločitev razsodišča je bila deležna glasnih kritik z vseh strani, zaradi števila izvoljenih, pa tudi ker dva sploh nista prišla v ZDA. Eden od teh je bil basist Paata Burchu-ladze, danes slaven, ki ni dobil dovoljenja za izhod iz Sovjetske zveze.
Krajevno časopisje je na dolgo in široko poročalo o dogodku. Najvažnejši dnevnik The Philadelphia Inquirer je posvečal cele strani, celo uvodnik in tudi nemalo kritik Pavarottiju in njegovim sodelavcem. Nekaj podobnega je storil Courier Post, krajeven časopis. New York Times se ni strinjal z letošnjim številom zmagovalcev. Televizija je izkoristila vsako priliko za snemanje tenorista, bodisi z mladimi pevci, na tiskovni konferenci, na tekmovanju in pri otvoritvi likovne razstave.
Pavarotti je bil skozi celo tekmovanje središče pozornosti in je vodil tekmovanje do najmanjših podrobnosti. Sredi parterja je bila miza z lučko, mikrofonom in steklenico mineralne vode. Tja je sedla žirija, ki so jo poleg tenorista sestavljali tudi Margaret Anne Everitt, direktorica Filadelfijske opere, in Antonio Tonini, starejši bivši učitelj v milanski Scali.
Pavarotti je poklical pevca na oder, ga prosil za prvo arijo, ustavil in poprosil, če mu ni bilo všeč, zapel tisti del, dirigiral ko se ni strinjal s tempom, izbral drugo arijo in tudi z žvižganjem spremljal nekatere melodije. Vedno je kaj opomnil in vsi so mu bili zvesto naklonjeni. Priredil je show po najboljšem ameriškem načinu.
Žirija je dvakrat ocenila vse pevce. Zadnji dan jo je Pavarotti za nekaj časa zapustil, da je otvoril lastno slikarsko razstavo. Že več let se ukvarja s to umetnostjo. Čeprav sam prizna, da ni genij, njegovo ime zadošča, da je otvoritev slavnostna. Pavarotti, ki je 1. oktobra izpolnil 53 let, se je tudi prikazal na cestni paradi, ki je na Columbus Day, prazniku odkritja Amerike, priredila v Filadelfiji italijanska
skupnost. Podarili so mu velikansko torto.
»Lansko leto sem prvič šel na Kitajsko z nekaterimi zmagovalci prejšnjega natečaja. Ko je letalo pristalo v Beijin-gu, sem se počutil kot operni Marco Polo. Naredili smo tako močan vtis na publiko, da nas je prvi minister povabil, naj zadnji koncert priredimo v Great Hall of the People. Odprli so dvorano posebej za nas,« je zaupal Pavarotti časnikarjem na tiskovni konferenci.
Spored tekmovanja je bil letos spremenjen. Najprej so ga prestavili iz junija na oktober. Potem so prvo predstavo prenesli v Bacon Theatre v New York, kjer je Pavarotti otvoril sezono Metropolitana, ko je pel Manrika pri Trubadurju. Med predstavami ni imel dovolj časa, da bi se s svojo belo limuzino pripeljal v Filadelfijo. Šele drugi teden je prišel in ocenjeval pevce v Academy of Music, najstarejši ameriški operni hiši, zgrajeni leta 1857. Medtem je skozi tri dni avtobus odpeljal zgodaj zjutraj skupino pevcev iz Filadelfije v New York, kamor je dospel približno ob pol enajstih po treh urah vožnje.
Predstave so se vršile skozi ves dan in večkrat do pozne noči. Vstopnina v Filadelfiji je stala deset dolarjev, trodnevni abonma pa petindvajset dolarjev. Tudi pevci so čakali po več ur do nastopa. Po dveh predstavah je žirija izbrala 70 pevcev za končni koncert v nedeljo, 9. oktobra. Med njimi sta bila tudi Argentinca Ayas in Ricardo. Ortale. Koncert je trajal sedem ur, od treh popoldne do desetih zvečer. Eno uro pozneje je sam Pavarotti stopil na oder in poklical 40 končnih zmagovalcev: 16 Američanov (5 bivajočih v Filadelfiji), 9 Italijanov, po dva zmagovalca iz Kanade, Madžarske, Poljske, in po enega iz Argentine, Češkoslovaške, Čila, Izraela, Japonske, Kostarike, Švedske, Kitajske in Koreje.
Po glasovih je zmagalo 17 sopranov, 8 tenorjev, 6 mezzosopranov, 5 basov in 4 baritonov. Tridesetletni tenorist Eduardo Ayas je prvi argentinski zmagovalec.
Tudi čas za izlete Filadelfija pripada državi Pennsylvania. Leži ob reki Delaware, Šteje dva milijona prebivalcev v mestu in skoraj pet s predmestjem. Je predvsem industrijski in trgovski center, znan tudi po številnih kulturnih, izobraževalnih inštitutih in univerzah. Pristanišče štejejo največje v državi. Mestne hiše so večinoma zgrajene v angleškem stilu. Najvišji nebotičnik je letos dokončani Liberty Palace, oblečen v plavem steklu. Prej je imel to prednost starejši City Hall, ki ima na vrhu spomenik Williamu Pen-nu, ustanovitelju mesta leta 1683.
Rekreacijski odbor je pripravil dva skupna izleta, enega v zgodovinski del mesta, ostalega pa v Arts Museum. Filadelfija je bila središče ameriške začetne zgodovine. V Hiši
osvoboditve (Independence Hall) sta se zgodila dva odločilna dogodka: 4. julija 1776 so kongresisti volili deklaracijo neodvisnosti, ki jo je sestavil Thomas Jefferson. Tam je bilo zapisano, da so vsi ljudje enaki in da ima vsak človek pravico do življenja in tudi iskanja sreče. Zastopniki dvanajsterih držav so 17. septembra 1787 volili ustavo, ki še danes navdihuje ameriške vladarje.
Pred to zgodovinsko hišo je spomenik George Washingto-nu, vojskovodju in državniku v vojni proti Angliji, vrhovni poveljnik, vodja ustavodajne skupščine, izvoljen kot prvi predsednik leta 1789 in ponovno leta 1792. Tretji izvolitvi se je odrekel 1. 1976. Simbol svobode je zvonik (Liberty Bell). Ko so prvič zazvonili ob velikem osvoboditeljskem slavju, je nastala razpoka, ki še danes spominja na svobodo.
Med zgodovinskimi zanimivostmi sta tudi bivši parlament (Congress Hall) in prva ameriška bolnica (The Pennsylvania Hospital). Ustanovil jo je Benjamin Franklin, najuglednješi Američan osemnajstega stoletja, rojen v Filadelfiji. Franklin je podpisal neodvisnost in tudi sodeloval pri ustavi. Filadelfija je bila glavno mesto Združenih držav skozi eno desetletje med 1790 in 1800.
Arts Museum je tretji ameri-ši muzej. Monet, Cezanne, Van Gogh, Renoir, Gauguin, Morales in Picasso so samo nekatera med velikimi slikarskimi imeni, katerih dela je mogoče občudovati. Obiskovalec si tudi lahko ogleda eno najvažnejših zbirk vojnih oprem.
Prijatelj je vprašal kronista, če je lahko tekmovanje brez zmage nepozabno. Vse, kar se je zgodilo ta dva tedna, je vredno spomina. Sprejeti z dobro voljo zmago kolegov pomeni vzgajati samega sebe. Posebej v pevskem področju, kjer je konkurenca krvava. The Philadelphia Inquirer je napisal v uvodniku: »Vsak, ki je prišel v Filadelfijo, zmagovalec ali ne, je odnesel nekaj dobrega iz našega mesta. To so bile resnično pevske olimpiade.«
(konec)
ISKRICE
Ljudje se rodijo svobodni in enaki v pravicah. Cilj vsakega političnega združevanja je ohranitev naravnih in nezastarljivih človekovih pravic. Te pravice so svoboda, varnost in upor proti zatiranju.
Deklaracija o človekovih pravicah 17X1
Svobodna izmenjava mišljenja in misli je ena najdragocenejših človekovih pravic; vsak državljan sme torej govoriti, pisati, tiskati svobodno in odgovarja samo za zlorabo te svobode v primerih, ki jih določi zakon.
Deklaracija o človekovih pravicah 1789
Ameriška Domovina je Vaš lisi!
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
Amerika in Amerikanci
Rev. J.M. Trunk
Trobec James, Rt. Rev., škof, se je rodil dne 10. julija 1835 v Logu pri Polhovem gradcu. Starši so nadarjenega dečka poslali v Ljubljano, kjer je dovršil gimnazijo in dva letnika bogoslovja. Ko je 1. 1864 Pirc prišel iskat pomočnikov za misijone, se mu je tudi on pridružil. V opatiji St. Vincent, Pa., je dovršil bogoslovje ter bil dne 8. septembra 1865 v Št. Pavlu, Minn., posvečen v mašnika.
Najprej je pomagal skozi 11 mesecev monsignorju Buhu v Belle Prairiji ter oskrboval še misijone Two Rivers (zdaj N. Prairie), Royalton in Rich Prairie. Zadnji kraj se imenuje zdaj Pierz, na čast našemu rojaku misionarju Pircu. L. 1866 ga pošljejo za župnika v kraj Wabasha, kakih 70 milj jugovzhodno od Št. Pavla ob reki Mississippi. Tam je kot župnik in misijonar s sijajnim uspehom deloval celih 21 let ter poleg cerkve sv. Feliksa oskrboval tudi misijone vsega okraja Wabasha, tako:	Highland,
Oakland, Minneiska, Peli in Sherman, ter misijonske postaje Snake Creek, Sand Prairie, Plainview in Backers Settlement.
Postavil je več cerkva ter storil mnogo dobrega v izpo-vednici, na prižnici in v župni šoli. Bil je splošno priljubljen med svojimi župljani vsled svoje gorečnosti, dobrotljivosti in mnogih osebnih vrlin. L. 1877 je bilo treba v Št. Pavlu izvesti važno podjetje, ki je zahtevalo zmožnega, gorečega in odločnega moža. Šlo je za ustanovitev nove župnije sv. Neže. To nalogo je nadškof izročil Trobcu.
Prišedši meseca oktobra v Št. Pavel, se je Trobec z vso vnemo lotil izročenega mu dela. Župnija sv. Neže je v teku 10 let postala ena največjih vse nadškofije. Dne 28. julija 1897 je dobil Trobec obvestilo, da ga je papež dne 6. julija i. L imenoval za škofa v St. Cloudu. Nadškof J. Ireland ga je dne 21. septembra posvetil v škofa. Navzoča sta bila nadškof F. Ks. Katzer iz Milwau-keeja in škof J. Vrtin iz Mar-quetta. Pri slovesnosti je bilo še 7 drugih škofov, nad 100 duhovnikov in mnogo vernikov.
Teden pozneje je novi škof zasedel stolico v St. Cloudu, Minnl., kjer deluje še zdaj s prav mladeniško vnetostjo. O njegovih uspehih pričajo številke, da se je v škofiji v teku 14 let pomnožilo število duhovnikov za 35, župnij za 36, bolnišnic za 2 in duš za 25.000.
Zanimivo je, da je tej škofiji položil temelj naš rojak F. Pirc, ki je začet 1. 1852 tu misi-jonariti in spoznavši rodovitnost zemlje vabiti sem katoliške naseljence. Pokrajina je postala I. 1875 apostolski vika-rijat in 1. 1889 samostojna ško-
fija; površje meri 31.700 kv. km. Škof Trobec je plemenit, nesebičen značaj, da je Slovenija nanj lahko ponosna. Trobec John, Rev., nečak škofa J. Trobca, se je rodil dne 7. septembra 1875 na Logu pri Polhovem gradcu. Študiral je v Ljubljani in Št. Pavlu, Minn., ter bil po svojem stricu v St. Cloudu, Minn., dne 15. avgusta 1900 posvečen v mašnika. Novo mašo je obhajal v Polhovem gradcu dne 16. septembra 1900. Nekaj časa je deloval v St. Cloudu, potem v Kraintownu in od 1. 1901 je župnik v slovenski naselbini Brockway, Minn.
Tschopp A., Rev., je bil 1. 1859 profesor v benediktinskem zavodu St. Meinrad, Ind. Baje je bil Slovenec.
Turk Anton je bil rojen v Črnomlju in je umrl kot premožen tovarnar v Chicagu, 111.
Turk Francis, Rev., seje rodil nekje pri Novem mestu, kjer je nekaj let zahajal v gimnazijo. Prišedši v Ameriko je dovršil študije v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je bil dne 12. junija 1903 posvečen v mašnika. Nato je odšel v Kalifornijo, kjer je v mestu San Francisco ustanovil hrva-ško-slovensko župnijo in postavil potrebna poslopja, ki jih je dne 20. aprila 1906 razdejal strašen potres in ogenj. Sam se je komaj rešil. Pozneje je cerkvena poslopja zopet zgradih, tu deluje še zdaj.
Valjavec Viktorje bil dolgoleten urednik dnevnika »Glas Naroda« in je zdaj državni uradnik pri izseljeniškem oddelku v New Yorku.
Varh Josip, Rev., rojen dne 9. oktobra 1876 v Košentavri na Koroškem, je prišel leta 1905 kot bogoslovec v St. Paul, Minn., kjer je bil dne 10. junija 1905 posvečen v mašnika. Deloval je na župnijah sv. Matevža in Srca Jezusovega v Št. Pavlu in je zdaj župnik v Marystownu, Minn.
Vilinan Anton, Rev., že mnogo let župnik v kraju Watkins, Minn., kjer zida novo cerkev, je znan tudi kot pisatelj; prestavil je v slovenščino znani roman »Ben Hur«.
Virant A. je izmed prvih naseljencev v S. Lorainu, O.
Vouk Alojzij je fotograf v St. Cloudu, Minn.
Vrhunec Joseph, Rev., rojen dne 6. oktobra 1883 v Železnikih, je študiral v Kranju, dospel dne 30. avgusta 1902 z Rev. Rantom v Ameriko ter dovršil študije v Št. Pavlu, Minn., kjer je bil dne 12. junija 1908 posvečen v mašnika za škofijo Pittsburgh, Pa. Nekaj časa je bil v mestu New Castle, zdaj je župnik slovaške cerkve sv. Joahima v Pittsburghu, Pa.
Vrtin John, Rt. Rev., škof,
tretja svetla zvezda na velikem severozapadu proste Amerike,
je sin Bele Krajine, kjer je bil rojen v Dobličah dne 17. julija 1844. Baraga in Mrak sta kot prava »pioneers« orala trdo ledino, Vrtin je zemljo zrahljal in pripravljal tla za setev.
Njegov oče je bil krošnjar in kot tak prepotoval mnogo sveta. L. 1852 se je podal v Ameriko, odkoder se je vrnil po petih letih. Najmlajšega sina je spravil v gimnazijo v Novo mesto. Leta 1863 je očetu sledila v novo domovino vsa obi-telj.
Ivan se je že kot abiturient odločil za mašništvo. Očetov prijatelj Čebul mu nasvetuje, naj stopi v škofijo Marquette. Baraga je nadarjenega mladeniča z veseljem sprejel, in Čebul ga je poučeval v modroslo-vju, angleščini in francoščini.
Vrtin je bil zadnji, kateremu je Baraga dne 31. julija 1866 podelil mašnikovo posvečenje. Sin je od očeta-trgovca dobil kos trgovskega duha. Vrtin se je povsod in vedno izkaza! praktičnega Amerikanca. Najprej je bil za župnika v Hough-tonu, kjer je prezidal in povečal cerkev. Potem ga je Mrak poslal v Negaunee, kjer je župnija stala pred polomom. Že po preteku treh let je Vrtin poplačal skoraj ves dolg 15.000 dolarjev. Ko se je Mrak odpovedal škofiji, je na prigovarjanje o. Weningerja, S. J., spretni Vrtin prevzel odlično, a tudi težko škofovo čast. Tako je zasedel tretji slovenski škof stolico v Marquettu.
Pri škofovem posvečevanju dne 14. septembra 1879 mu je bil slavnostni pripovednik sedanji slavni nadškof v Št. Pavlu, Minn., John Ireland. Vrtin je bil najmlajši škof v Ameriki, komaj 35 let star. V škofiji je imel pri nastopu 28 cerkva, 20.000 vernikov in 18 duhovnikov.
Z mladeniškim ognjem in s prav amerikansko odločnostjo se je lotil dela. Škofija je brez-dvomno napredovala pod Baragom in Mrakom, a župnijam je nedostajalo gmotne podpore. Ravno to delo je pa izvršil s prav trgovsko spretnostjo odločni Vrtin. Kdor pozna Ameriko, ve, da to tam nekaj po-menja. Preden je dospel v svojo stolnico, je ta dne 2. oktobra 1879 pogorela do tal; našel je le kup podrtin.
V 10 letih je Vrtin sezidal novo in krasnejšo. Sam je dal vso svojo škofovsko plačo, podpirali so ga pa izdatno tudi oče in bratje, ki so po izredni-pridnosti jako obogateli (Tvrdka Vrtin Brothers ima v Calu-metu store (prodajalno), ki obsega cel Squareblock (četve-rokot med 4 ulicami) in je največja severno od Chicaga.).
Kot škof je Vrtin večkrat obiskal Evropo. L. 1887 je potoval v Rim »ad limina« in obiskal tudi svojo rojstno vas Dobliče, kjer so slavnega rojaka sprejeli z nepopisnim vese-
ljem.
Vrtin stoji že popolnoma v modernem času. Vsa njegova navodila glede šol, cerkvenega premoženja, društev itd. so v duhu modernih zahtev. Pastirska lista iz 1. 1882 in 1886 o-braviavata pereče vprašanje o versl i vzgoji; škof ukazuje, naj se pri vsaki župniji ustanovi katoliška šola.
Umestne in času primerne so tudi odredbe za duhovnike.
L. 1891 je Vrtin drugič potoval v Rim. Začel je bolehati in iskal zdravja v Karlovih Varih, žal, brez uspeha. Umrl je 26. februarja 1899; pokopan je poleg svojih prednikov.
Pri delu je bil Vrtin skozinskoz! Amerikanec. Vodil je sam vso svojo korespondenco, hodil sam na pošto, misijona-ril, prepovedoval, rad izpovedoval, v vsem pravi »pastor fi-delis«. Zgradil je petdeset cer-kva, posvetil mnogo duhovnikov, med njimi sedanjega župnika in pisatelja v Houghtonu, A. J. Režka, in Slovenca A. Hodnika, ki je ponesrečil na potu v domovino dne 4. julija na parniku »Bourgoyne«. Škofija Marquette bo škofu Vrtinu ohranila trajen spomin.
Zakrajšek Kazimir, Rev., O.F.M., rojen dne 31. maja 1878 v Preserju, je vstopil dne 28. septembra 1897 v frančiškanski red, bil dne 17. julija 1902 posvečen v mašnika ter dospel v Ameriko novembra 1. 1906, kamor gaje povabil škof Horstmann. V Clevelandu, O., so nastale homatije, nakar je odšel v Lorain, O., in potem kot naseljeniški misijonar v New York, kjer je prevzel tudi Slovence.
L. 1908 je ustanovil družbo sv. Rafaela, potem mesečnik »Ave Maria«. Kardinal Farley je podelil slovenskim frančiškanom 1. 1909 župnijo Rockland Lake, N.Y., in leta 1912 župnijo sv. Neže v Brooklvnu, N.Y. V tem letu je bil imenovan za komisarja frančiškan-
MALI OGLASI
Help Wanted
Bartender needed. For more information, call 341-7540 or 341-6136.
(4-7)
Beauty Shop For Sale Call 486-3069 after 5 p.m.
(FX)
ske naselbine. Sodeloval je pri več listih in spisal nekaj črtic za Družbo sv. Mohorja.
Zalar John je večleten tajnik KSKJ v Jolietu, 111.
Zaplotnik John L., Rev., je bil rojen dne 19. septembra 1883 na Lužah pri Kranju. Gimnazijo je cbiskaval šest let v Kranju. Dne 30. avgusta 1902 je prišel v Ameriko, kjer je vstopil v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., in tam študiral dve leti filozofijo in štiri leta bogoslovje. V mašnika je bil posvečen dne 12. junija 1908, in sicer za škofijo Omaha, Neb. Devet dni pozneje je pel novo mašo pri sv. Elizabeti v Minneapolisu, Minn. Nato je odšel v svoj delokrog v Nebrasko, kjer od 1. julija 1908 deluje pri sv. Neži v mestu South Omaha in poleg Angležev, ki tvorijo jedro one župnije, oskrbuje tudi Slovence, Hrvate, Nemce, Madžare, Ru-munce in druge, ki so tam naseljeni. O velikonočnem času obiskuje tudi rojake po okolici.
(Dalje prihodnji torek)
Novi grobovi
(Nadaljevanje s str. 1)
Isabelle Hirsch
V nedeljo, 15. januarja, je v Meridia Euclid bolnišnici umrla 76 let stara Isabelle Hirsch z Euclida, rojena Apanites, vdova po Edmundu, mati Edmun-da, 3-krat stara mati, sestra Johna (pok.), Mary Morris in Camille Cook, zaposlena kot šivilja pri Richman Bros. 50 let, do svoje upokojitve L 1977, članica SŽZ št. 50. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Viljema dop. ob
9.30	in od tam na pokopališče Whitehaven. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Frank Lesienjak Dne 13. januarja je na svojem domu v Euclidu po dolgi bolezni umrl 60 let stari Frank Lesičnjak, rojen v Zagrebm od koder je prišel v ZDA 1-1970, vdovec po Mariji (r. Su-par), oče Ann Grahovac, Mili' voja, Biserke in Jurje, 5-krat stari oče, brat Ljubice in Erze (obe v Hrvatski). Pogreb je bil iz Želetovega zavoda na E. 152 St. 16. januarja s sv. mašo v cerkvi sv. Kristine. Pokopan je bil na pokopališču Vernih duš-
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413St^lai^ve^^^^^teK881-2388^