Poštnina plačana т »otovM.
Leto XI., št. 96
Ljubljana, sobota 26. aprila 1930
Cena 2 Din
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
št 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241.
Ureditev vzhodnih reparacij
Na pariških pogajanjih so Ьйе popolnoma uveljavljene češkoslovaške zahteve - Nov dokaz solidarnosti Male
antanw
Pariz, 25. aprila, d. Komisija za ureditev vzhodnih reparacij je imela včeraj pod predsedstvom Loucheurja plenarno sejo, na kateri je še enkrat razpravljala o dogovorih med Madžarsko in Malo antanto. Izdelane so štiri pogodbe, ki bodo bržkone že jutri podpisane. Te pogodbe vsebujejo splošen dogovor o ureditvi reparacij m vseh obveznosti na podlagi trianonske mirovne pogodbe, dogovor o splošni poravnavi dolgov med Madžarsko m njenimi upniki, dogovor o ustvaritvi skupne agrarne blagajne, ki naj bi razpolagala s fondom 240 milijonov zlatih kron za poravnavo obveznosti, ter končno dogovor o ustvaritvi posebne kompenzacijske blagajne s fondom 100 milijonov zlatih kron za pokritje odškodninskih zahtevkov, o kater'h mešana razsodišča še niso sklepala.
Budimpešta, 25. aprila, d. Zunanji minister dr. Valko je pred svojim odpotova-njem iz Pariza v Budimpešto izjav d, ca so pogajanja o vzhodnih reparacijah v velikih potezah zaključena, da pa mora konč-noveljavno besedilo pogodb predložiti ministrskemu predsedniku grofu Bethicnu, ker ne more prevzeti sam odgovornosti zanje. Minister dr. Valko je dos-pel danes v Budimpešto ter poročal grofu Bethlenu o pogajanjih in doseženih sporazumih v Pa-
rizu.
Praga, 25. aprila, d. Listi poročajo, da ic v bistvu bil v Parizu dosežen sporazum o vzhodnih reparacijah in da je Češkoslovaška na pogajanjih z uspehom uveljavila svoje zahteve. V bodoče ne bo mogoče proti češkoslovaški državi vložiti nobene tožbe zaradi vprašanja agrarne reforme. Češkoslovaška ne bo več plačala, kakor določajo zakoni o agrarni reformi. IzvedPa agrarne reforme v Češkoslovaški je zagotovljena v izmeri, kakor jo določajo obstoječi zakoni. Delegacije držav Male an-fante so na pogajanjih v Parizu dokazale vnovič svojo popolno solidarnost, ki je že v Haagu rodita učinkovite uspehe. »Prager Presse« poroča, da so se upoštevale tudi madžarske zahteve m da bodo madžarski državljani dobili večje odškodnine, seveda iz drugih sredstev in ne iz češkoslovaških oziroma jugoslovenskih ali rumunskih.
London, 25. aprila, d. Madžarski bančni predsednik Seitovszky je na veliki petek dokončal v Londonu z zastopniki angleških in ameriških bančnih konzorcijev pogajanja o zaključitvi madžarskega posojila. Posojilo bo uresničeno, kakor hitro bodo ratificirani reparacijski sporazumi, doseženi v Parizu. Kakor se doznava od merodajne strani, bo madžarsko posojilo izdano kot prvo po reparaci jskem posojilu in mogoče do še pred njim. Bržkone bo najprej izdana samo prva transa treh milijonov funtov šterlingov.
Vlada ČSR odobrila sporazum o vzhodnih
reparacijah
Dr. Beneš pooblaščen za podpis sporazuma — Pariški sporazum o vzhodnih reparacijah nov korak k likvidaciji vojne
Praga. 25. april? sgh. Parlament je danes nadalicval debato o preskrbi brezposelnih. Potekla je mirno, glasovanje pa je bilo odgodeno na eno prihodnjih sei. Prihodnja seja parlamenta bo 2. maja.
Ministrski svet je danes vzel na znanje poročilo delegatov, dveh sekci jskdh načelnikov zunanjega urada in predsednika agrarnega urada, ki so se za Češkoslovaško udeležili pogaianj o vzhodnih reparacijah v Parizu. Ministrski svet je nato sklenil, da telcionično sporoči zunanjemu ministru tír. Benešu, da ie vlada odobrila pariške dogovore med Češkoslovaško in Madžarsko, in ga pooblasti, da jih podpiše. Tudi na posvetovanjih zastopnikov vladnih strank je bilo poročilo delegatov sprejeto s pristankom. Minister dr. Beneš je še včeraj
nameraval odpotovati z letalom v Prago, da bi poročal današnjemu ministrskemu svetu, vendar pa je vlada to odklonila. Zunanii minister dr. Beneš bo sedaj podpisal pariško pogodbo in haaške protokole ter nato odpotoval naravnost v Ženevo. Kakor se izve iz agrarnih krogov, ne bo trgovinska pogodba z Madžarsko ukinjena, temveč samo pregledana
Praški tisk posveča sporazumu na pariških vzhodnih pogajanjih veliko pozornost in naglaša, da je bil ta uspeh potreben Pogoj za prijateljsko sodelovanje držav ob Dunavu in nadaljnjo likvidacijo vojne. Upati ie, da pomeni pariški sporazum pričetek nove dobe v odnošajih Madžarske napram sosedom. Češkoslovaška bo posvetila temu vso dobro voljo.
Kongres ruskih ateistov
Sistematična protiverska borba v Rusiji — Odgovor ruskih delavcev
papežu
Varšava, 25. aprila, d. »Kurjer War-
szawski« poroča iz Moskve, da se je vršil ob petletnici obstoja organizacije brezbož-nikov kongres, na katerem je predsednik Jaroslavski poročal, da ima zveza 3 milijone članov in 10 tisoč ateističnih celic. Zveza vodi borbo proti vsem veram ter ima protipravoslavno, protikatoliško, pro-timohamedansko in protižidovsko sekcijo. Listi, ki propagirajo brezboštvo, izhajajo v pol milijona izvodih. Za vzgojo agitatorjev je bilo osnovanih na univerzah 35 profesorskih stolic za brezbožništvo. Razen
tega je bilo osnovanih v prejšnjih samostanih in cerkvah 34 protiverskih muzejev. Jaroslavski je končno izjavil, da predstavlja zatiranje religije integralen del »peti-letkes, po kateri se mora število članov zveze brezbožcev zvišati na 17 milijonov odraslih ter 12 milijonov mladoletnih in otrok.
Moskva, 25. aprila. AA. Glavni odbor sveta strokovnih zvez je sklenil, da zgradi iz zaslužka delavstva na prvi dan velikonočnih praznikov aeroplan, ki se bo imenoval >Odgovor papežu«.
Povratek angleškega prestolonaslednika v Angliio
I,ondon, 25. aprila. AA. Parnik »Rawalpindi«, s katerim je potoval waleški princ iz Afrike, je prispel davi v Marseille. Princ je po prihodu v Marseille zasedel ob 7.35 eno izmed treh letal, ki so ga čakala. Letalo, ki je letelo z ugodnim vetrom, je pod vodstvom letalca Dona naglo preletelo Rhonsko dolino in pristalo na letališču Bron v Lyonu malo po 9. uri. Princa je spremljalo več letal 35. letalskega polka do letališča. Preden je nadaljeval pot, je izmenjal v častniški menzi pozdrave s francoskimi častniki. Princ je obkrožil letališče in odzdravljal zbrani množici. Ob 11.55 je prispel v Le Bourget, kjer ga je pozdravil med drugimi angleški poslanik v Parizu lord Tyrrell. Ob 13.44 je odletel dalje ter ga je na poti preko Rokavskega preliva spremljalo 9 francoskih in 10 angleških letal. Pristal je v velikem parku v V/ind-sorju, kjer živi kraljeva dvojica.
Princ je bil 4 mesece od doma in je imel v Afriki zelo razburljive doživljaje. S seboj prinaša več tisoč čevljev dolg film, ki ga je sam priredil in ki je zelo zanimiv. Potoval je več sto milj skozi najbolj gosto džunglo, kjer so ga sprejeli tamošnji rodovi s kraljevsko častjo. Princ je med drugim preletel Kilimandžaro in letel iz Kartuma v Kairo. Ozdravel je od malarije in izgleda zelo dobro.
London, 25. aprila AA. Danes ob 4, popoldne je pristal waleški princ v velikem parku v Windsorju. Ko je prestolonaslednik stopi! iz letala, ga je pozdravil princ Jurij. Prestolonaslednik se je odpeljal v Fort Belvedere v bližini Ascota, kjer ga je pričakovala kralieva dvojica. Kakor računajo je prestolonaslednik, odkar je zapustil Anglijo, prepotoval okrog 1S.OOO milj.
Uspehi sovjetskega šolstva
Moskva, 25. aprila AA. Sovjetsko časopisje poroča, da 23.534 učencev srednjih šol v Moskvi ni napravilo izpitov za prehod v višje razrede. Listi pri ted priliki na-glašajo. da povzroča to stanie poleg moralne škode tudi materialne posledice ter naknadne izdatke v znesku 5 milijonov rub-ljev na leto. »Krasnaia Neva« smatra, da ni nič čudnega, ako deca zaostaja, ker živi v zelo težkih okolnostih m se mora preživljati z nezadostno hrano. V Moskvi velja za luksus. ako dobi dete čaro mleka na dan. Anketa je ugotovila, da 11 */• vseh dijakov nima postelje in da spi na tleh. Razen teza ie uxotoväjeno, da stanujejo dejaki v sobah, v katerih živi 5 do 6 oseb.
Ustanovitev sveta konzumentov ▼ Angliji
London, 25. aprila AA Kakor poročajo, bo v kratkem ustanovljen svet konzumentov, ki bo nado-nestil sedanji svet za prebrano, ustanovljen L 1925. Ustanovitev sveta konzumentov je napovedal ob priliki debat o premogovnem zakonskem načrtu v spodní i zbornici trgovinski minister William Graham. Zakonski načrt za ustanovitev sveta konzumentov je že gotov in bo predložen v kratkem parlamentu. Svet konzumentov bo imel večja pooblastila kakor njegov prednik in bo njegova avtoriteta zelo ojačena. Ta svet bo tudi kontroliral cene. Sedanji svet za prehrano je odvisen popolnoma od javnosti v boju proti navijalceu cen živilom.
Grof Sternberg rnnrl
Donaf, 25. aprila, s. Bivši državoo-zborski poslanec erof Adalbert Sternberg j« danes 62 let star amrl v nekem dunajskem seoatoriju.
DRUGI DAN BEOGRAJSKEGA PROCESA
Zaslišanje glavnega obtoženca Bernardiča, ki pri razpravi vse zanika in nič ne ve — Ponovni incidenti z brani tel j i — Kaj je to: november ?
r _ Beograd, 25. aprila.
Proces proti zagrebškim teroristom, ki je včeraj pričel pred Državnim sodiščem za zaščito države, je dosedaj največji in najpomembnejši proces pred tem tribun alom. Po svojem političnem ozadji u ie v posredni zvezi s procesom proti dir. Paveliču in tovarišem, ki so bili zaradi veleizdaje obsojeni in contumaciam. Glavni namen tajne zagrebške teroristične organizacije je bil, izzvati z nasilnimi dejanji doma in v inozemstvu domnevo, da vlada v državi veliko nezadovoljstvo^ ki prihaja zlasti med hrvatskim delom naroda do izraza v rasnih atentatih. Ta akcija naj bi podprla protidržavno propagando hrvatskih emigrantov v inozemstvu, ki se v svojem, proti državi naperjenemu delovanju niso mogli opirati na ničesar, кат bi lahko služilo za dokaz upravičenosti njihovih zahtev. Razumljivo je zato. dia vlada za proces tudi v inozemstvu precejšnje zanimanje in da prisostvuje razpravi tudii več inozemskih novinarjev. Inozemstvo ima v tem garancijo, ďa bo dobivalo docela objektivna poročila o poteku procesa m o vsem, kar je ž njim v zvezi, kar pa bo tudi v veliki meri ovrglo lažnive trditve tako zvan-e »hrvatske emigracije« o balkanskih ratzmerah v naši državi.
Sodni dvor
Sodnemu dvoru predseduje predsednik Državnega sodišča za zaščito države dr. Dušan Subotič, prisedniki pa so dr. Vičko Dubokovič, Rusimir Jankovič, Mirko Koščee, Milu t rn Petrovič, doktor Vladislav Vučič in dr. Josrp Kavčič. Kot rezervni sodnik je dodeljen senatu sodnik Jovo Paljič za primer, da 'bi med procesom eden izmed sodnikov obolel ali bil kako drugače zadržan. Državno tožiiSstvo zastopa prvi državni tožiteli dir. Ucovic, kot pomočnik pa sodeluje dr. Radoslav Dobretíé.
Obtoženci
V treih doigili klopeh sede ob^uici. 24 jih je. Pripadajo skoraj vsem Slojem. Med njimi so profesorji, odvetniki, ab-sölwram filozofi in pravniki, trgovski sotrudniki, Obrtniški pomoánSki, delavci in poljedelci. Le par je ožen je rtih. večinoma so neoženjeni. Nekaj je tako žvanili starejših mladoletnikov, t. j. takih, ki v dobi, ko so izvršili inkriminirana dejanja, še niso bffi stari 21 let, pač pa. že preiko 17 let. Obtoženci se obnašajo mirno, nekateri dokaj samozavestno. Iz zapora so jih pripeljali na razpravo v zaprtem policijskem avtobusu v spremstvu orožniiške eskorte. Posamezno, v spremstvu orožnikov, prihajajo v dvorano in po vrstnem redu olbtožniice zavzemajo mesta na zatožni klopi. Na obeh straneh obtožencev so postirani orožniku po eden stoli tudi pod vsakim oknom so dme dvorane, pri vratih pa stražita dva. Celokupni straži poveljujeta dva orožniška oficirja, kapetan in poročnik. Z obtoženci se orožniki očividno dobro razumejo. Pač pa so obtoženci hudi na detektive. Ko se je včeraj tik pred početkom razprave pojavil v dvoranu policijsk» detektiv, so planili Obtoženci kakor na komando vsi hikraitu pokonci m ogorčeno zahtevali, da se detektiv takoj odstrani, kar se je tudi zgodilo.
Obtoženi so:
1.	Bernardič Ivan, privatni nameščenec
iz Zagreba, star 24 let. neoženien:
2.	Hadžija Cvetko, odvetniški pripravnik v Jastrebarskem. star 32 let neože-njen;
3.	Franekič Martin, trgovski pomočnik iz Zagreba, star 25 let, neoženjen;
4.	Kremzir LJabonrir, trgovski pomočnik iz Zagreba, žid, star 19 let, neoženjen;
5.	Matekovič Sflepan, železolivar iz Zagreba. star 31 let, oženjen;
6. Paver Filip, mizarska pomočnik iz Zagreba, star 21 let, neoženjen;
7. Ban Ivan, trgovski pomočnik iz Zagreba, star 21 let, neoženjen;
7.	Ban Ivan, trgovski pomočnik iz Zagreba, star 36 let, neoženien;
8.	Štrtak Ivan, mesarski obrtnik lz Ko-stošSie, star 27 let, oženj en;
9.	Mocna j Vefintir. absolviran filozof iz Zagreba, star 38 let, neoženjen;
10.	Vesetič Gfuro, diplomiran pravnik iz Zagreba, star 36 let, neoženjen;
U. Gašparac Albin, trgovski pomočnik it Zagreba, star 18 let, neoženjen;
12.	Prpič Ivan, študent prava iz Zagreba, star 19 let, neoženjen;
13.	Štefanac Anton, zasebni nraóirik iz Karlovca, star 21 let, neoženjen;
M. Margetič Pavel, mesarski pomočnik iz Zagreba, star 36 let, oženjen
15. Amšek Božo, mSzarski pomočnik iz Zagreba, star 21 let, neoženjen;
16 Ghišac Stjepan, krojaški pomočnik !z Zagreba, star 21 let, neoženjen;
17. Levnaič MIlan, stroini ključavničar iz JBroda na Savi, star 32 let, neoženjen;
18.	Štefanič Anton, kovač iz Kustošije, rojen v Krškem okraju, star 25 let, neoženjen;
19.	Debanič Mirko, poljedelec iz Vrapča, siar 36 let, neoženjen;
20.	Kuntič Franjo, gostilničar v Zagrebu, ■-'ar 55 let, oženjen;
21.	Jelašič Jakov, profesor učiteljišča v Sremskih Karlovcrh, star 33 let, oženjen;
33. Begič Vilko, bivši avstro-ogrski podpolkovnik v Zagrebu, star 56 let, neoženien
24.	dr. Maček Vladimir, odvetnik v Zagrebu, star 51 let, oženjen;
25.	dr. Lebovič, Ivan, odvetnik v Bjelo-varu, star 55 let, oženjen.
Drugi dan razprave
Tudi drugi dan razprave je potekel mirno brez vsakega pomembnejšega incidenta, pa tudi brez vsake senzacije. Po končni določitvi zagovornikov, o čemur se je tudi danes vršila precej dolgotrajna debata, se je pričelo zasliševanje obtožencev. Kot prvi je bil zaslišan Ivan Bernardič, ki je obtožen kot eden glavnih voditeljev teroristične organizacije.
Ukor odvetnikom
Ob napovedani uri so bili privedeni v razpravno dvorano obtoženci, ki so kakor včeraj po vrstnem redu obtožnice zavzeli svoja mesta. Po otvoritvi razprave je predsednik dr. Subotič ugotovil, da je prišel danes k razpravi Miško Derkos iz Be-lovara kot zagovornik Mirka Debaniča. Ker zagovorniki še niso bili polnoštevilno navzoči, marveč so začeli prihajati šele med razpravo, jih je predsednik precej ostro ukoril, ugotavljajoč, da zanemarjajo svojo dolžnost in da bo moralo sodišče, če se bo to ponavljalo, imenovati uradnega zagovornika vseh obtožencev v osebi kakega sodnega uradnika. Tako postopanje le zavlačuje razpravo in škoduje obtožencem samim. Nadalje je predsednik sporočil, da je bil po sklepu sodišča obtoženemu Arn-šku dovoljen branitelj v osebi odvetnika dr. Urbika za dobo, da pride na razpravo dr. Zanič.
Sklepi sodišča o včerajšnjih predlogih odvetnikov
Predsednik sodišča je nato prešel na včerajšnje predloge obrambe ter je po vrsti, kakor so bili predlagani, objavil odločitve sodnega dvora.
Glede na ugovor, da uredba o izvrševanju zakona o državnem sodišču, ki jo je izdalo ministrstvo pravde, zlasti pa čl. 14 in 15 nista v skladu s tozadevnimi zakoni, je sodišče ugotovilo, da sloni uredba na zakonskih določbah in da se zaradi tega mora izvajati. Po določbah te uredbe je obtožencem dovoljen razgovor z branitelji med razpravo, če to ne ovira poteka razprave. Izven razprave je dovoljen razgovor samo v navzočnosti preiskovalnega sodnika. Doslej pa po ugotovitvah sodnega dvora ni bilo na razpravi še nobenega utemeljenega razloga za to, da bi se odvetniki dogovarjali z obtoženci.
Predlog, naj bi se razprava odgodila, Je sodišče odklonilo, ker so branitelji imeli dovolj časa, da so pregledali in proučili spise, in preko velikonočnih praznikov jim je bil ves čas na razpolago dežurni uradnik. Toda le malo braniteljev se je za spise sploh zanimalo. Razprava je bila razpisana na željo braniteljev in obtožencev, da bi bila vsa zadeva čimprej končana.
O zahtevi, naj se vsakemu obtožencu dovoli po 7 odvetnikov, je sodišče mnenja, da je zagovornikov že dovolj, zlasti pa še, ker so bili dopuščeni vsi zagovorniki, ki so jih zahtevali obtoženci sami pred razpravo. Za večje število odvetnikov tudi ni prostora v dvorani. (Branitelj dr. Markovič protestira proti temu, češ, da je tako postopanje protizakonito, zaradi česar ga predsednik pozove k redu.)
O predlogu, naj Ы ее sodišče preselilo v Zagreb, je sodišče mhenja, da za to ni ni-kakega razloga.
Glede na zahtevo, naj sodišče dostavi pozivnico zagovorniku dr. Mačka, dr. Se-kuli Drljevicu, je sodišče ugotovilo, da je dr. Drljevič interniran in je torej izven kompetence sodišča. Glede na zahtevo, naj bi se namesto njega pripustil kot branitelj J оса Jovanovič, smatra sodišče, da je ta zahteva neumestna, ker g. Jovanovič ni niti odvetnik, niti profesor prava na univerzi. Prav tako je sodišče odklonilo, da bi se postavil namestnik dr. Dečaku, ker je dr. Dečak samovoljno zapustil razpravo. S tem je škodoval svojemu klijentu in naj zato sam nosi posledice. V ostalem pa ima dr. Maček že itak pet braniteljev, kar je dovolj.
Zamenjava zagovornikov
Obtoženi Matekovič se je odrekel bra-niteija dr. Urbiha. dr. Petroviča in dr. Mar-kotiča ter prosi, naj se namesto njih po-zoveta odvetnika dr. Mirko Kisič in dT. Ante Odič iz Čakovca.
Dr. Maček prosi, naj se mu dovol: razgovor z branitelji. da bi se dogovoril glede branitel j a namesto Joče Jovanoviča. Ko je predsednik temu ugovarjal, se ie oglasil k besedi dr. Trumbič. ki je pojasnjeval. da je vsekakor umestno, da se namesto odklonjenega Joče Jovanoviča določi drug zagovornik. Predsednik je končno pristal na to. da se dr. Maček doeovori z dr Truntbičeim.
Dr. Trumbič je zahteval, nai bi se vršil sestanek med njim in dr. Mačkom na samem v posebni sobi. Predsednik je to zahtevo odklonil m pokaizal na kotiček za klopmi zagovornikov, kjer se lahko pogovorita. Dr. Maček je stopil nato k dr. Trum-biču. s katerim se je obgel in poljubil. Ker
so padale razne opazke, je predsednik pozval odvetnike k redu. Po kratkem razgovoru z dr. Trumbičem ie dr. Maček izjavil, da predlaga za svojega zagovornika še dr. Dudo Boškoviča iz Pančeva. Sodišče .ie o tem predlogu sjdepalo naknadno. Med tem se je prijavil kot zagovornik obtoženega Paverja dr. Kisič. Ko so nekateri obtoženci zahtevali še nove zagovornike, je predsednik ponovno pojasnjeval, da v dvorani ni več prostora. Glede na to je odvetnik dr. Lamežič predlagal, naj bi se vršila razprava v kaki večji dvorani v Beogradu, morda v dvorani nove univerze. Predsednik dr. Subotič je v odgovoru naarlašal. da je to že poskušal, da pa je prišel do prepričanja. da je to nemogoče.
Branitelj dr. Milan Kostič je nato mter-peliral predsednika, naj b: se odvetnikom, ki doslej teea še m.so utegnili, dovol 1 pregled spisov. Predsednik je tej zahtevi ugodil in sporočil, da so vsi spisi zagovornikom na razpolago popoldne od 3.30 do 4.30. če jih v tem času ne bo potreboval sodni dvoT.
Po kratkem posvetovanju je predsednik dr. Subotič sporočil, da ie sodni dvor pristal na to. da zagovarja dr. Mačka še dr. Boskovic in da se pripust; tudi dr. Stam-buk kot zagovornik obtoženega Paverja.
Odvetnik dr. Hefer ugotavlja, da zagovornik obtoženeea Štrtaka ni prišel in prosi zato, da se mu dodeli kot zagovornik dr. Ivo Orlic iz Sušaka. Sodišče bo o tem sklepalo naknadno^
Zagovornik dr. Štambuk ugotavlja, da ic njegov klijent Ljubomir Kremzir, ki je mladoleten. težko bolan in da pljuva kri. Zato zahteva, da se mu preskrbi takojšnja zdravniška preiskava in bolniška nega. Predsednik dr. Subotič izjavlja, da bo ukrenil vse potrebno ter ie takoj naročil navzočemu žandarmerijskemu oficirju, naj preskrbi zdravnika.
Med tem .ie prispel pripuščeni zagovornik dr. Mačka dr. Duda Boskovic.
Predsednik: Ali sprejmete zagovor niš tvo za dr. Mačka?
Dr. Bojkovic: Z največjim zadovoljstvom.
Predsednik: Ali naj bo to protest? Smatram to za £elo neresno in vas pozivam k redu.
Dr. Boškovič: Tudi to sprejmem z zadovoljstvom.
Zagovornik dr. Zdravkovič ie nato v imenu obrambe izjavil, da so vsi odvetniki, ki so bili pripuščeni k razpravi, voljni zagovarjat- poleg svojih klijentov tudi dr. Mačka, če on sam na to pristane.
Dr. Maček (na tozadevno vprašanje predsednika): Meni bo to le zelo milo.
Predsednik: Dobro. Napravili bomo torej seznam gospodov, da jih moremo raz-vrstiti pri plaidoierjih.
Pričetek zasliševanja
S tem so bile končane vse uvodne formalnosti in predsednik ie zato ore-'c! na zasliševanje obtožencev. Odredil ie. da se kot prvi zasliši Ivan Bernardič. Za primer, da bi bilo zasliševanje hitro končano, nai ostaneta v poslopju sodišča še obtoženca Hadžija Franekič in Kremzir. Ostale obtožence so prepeljali z avtomobilom nazaj v zapor. Ko so odhajali n dvorane, je obtoženi Paver zaklical: »Tudi jaz že mesec dni zahtevam zdravnika.« Predsednik je takoj naročil žandarmerijskemu podporočniku. naj ga odvede k zdravniku.
Kaj izpoveduje Ivan Bernardič
Predsednik: «Bernardič. pristopite!« Lahnih korakov ie Bernardič stopil na mali oder pred senatom. Bernardič, ki je star šele 27 let, ipo poklicu zasebni nameščenec, rodom iz Banjskega sela. je lep mladenič visoke postave. Dolg; lasie mu med živahnimi kretnjami padajo na čelo. Je zelo živahen ter v svojem govoru gestikulira z rokami in kadar govori o osebah, ki sra břemene, mu odseva iz oči mržnja. Neprestano stopica sem in tja, skomiga z rame-IV in dela vtis nervoznega človeka.
Predsednik: »Ali ste razumeli obtožnico?«
Bernardič: Sem.
Predsednik: Ali ste razumeli, za kakšna kaizniva dejanja odgovarjate?
Bernardič: Tega pa nisem.
Predsednik (-žita iz obtožnice odstavke, ki se nanašajo nami, ter vpraša): AA; se smatrate krivega za dejanja, ki so tu navedena. aii ne?
Bernardič: Ne. nikakor.
Predsednik: Sedaj imate pravico, da řz-nesete v svojo obrambo vse. kar veste. Mirno in lepo nam pojasnite in razložite, kako je bilo. Ce bo treba, vas bom vprašal.
Bernardič začne živahno precej hitro govoriti, skače s predmeta na predmet in stalno zanika, da bi bil kriv tega, česar ga dol-ži obtožnica. O kaki teroristični organizaciji ali akciji mu sploh ni bilo ničesar znanega. Na policiji v Zagrebu so ga zasliševali šest ur in zahtevali od njega, naj vee prizna. Niso pa niti povedali, kaj naj priznam. Policija je imela svoj formular, po katerem je postopala. Podpisal sem, ko sem vidal, da me drugi obremenjujejo in da ni drugega izhoda. Dal sem lažno priznanje, da si s tem izboljšani svoj položaj. Giede denarja, ki ga je prejel od prof. Jelašiča, pravi, da ni bil namenjen v evrhe kakor to slika obtožnica, marveč za podporo preganjanih hrvatskih omladin cev.
Predsednik; Kafci omladinci eo to?
Bernardič: To so bivši pristaši Stjepana Radiča, ki eo bili pozneje odpuščeni iz službe in eo bili potrebni podpore. Zanje sem dobil denar. To sem izpovedal tudi na policiji, toda tam sem moral podpisati, da sem prejel denar za teroristično akcijo. Zapisnik eo sestavili brez mene», zvečer pa sem bil
pozvan, da ga podpisem. Šef zagrebške policije dr. Bedekovič mi je rekel, da zapisnika ni treba citati ker njemu že lahko verujem. Zato sem tudi podpisal.
Branitelji vpadajo z raznimi medklici. Predsednik jih ponovno poziva b redu. Zaslišanje ima namen, da se pride resnici do dna. Če gg. odvetniki že nimajo obzira na sodnike, naj imajo obzirnost vsaj do obtožencev. ki sede že štiri mesece v zaporu.
Predsednik pokaže obtožencu zapisnik zagrebške policije. ;>Ali je to vaš podpis? Obtoženec: Da.
Bernardič naglaša, da si je skušal pomagati z lažnim priznanjem in da Je samo zaradi tega v svoji izpovedbi tudi navedel, da mu je nekega Šifonija, ki v resnici sploh ne obstoja, poslal dr. Krnjevič da ž njim organizira teroristične akcije.
Predsednik: Potemtakem ne priznav;ite ničesar razen tega, da ste sprejeli 6000 Din, toda ne za terorisiično akcijo, marveč za druge svrhe. Bernardič: Da, samo to priznavam. Branitelj dr. Gvozdic: Sodišče naj blagovoli upoštevati, da gre za obtoženčevo дlavo in prosim, da se zaradi tega prečitajo zapisniki, da bo vedel, kaj izjavlja. Predsednik je to zahtevo odklonil.
Dr. Zanič: Ali Vam je dr. Arneri prečital zapisnik, predno ste ga podpisali?
Bernardič: Poslušal sem, kako je diktiral in sem potem podpisal.
Branitelji so stavili nato obtožencu razna vprašanja, zlasti v tem pravcu, ali pozna ostale obtožence. Bernardič izjavlja, da pozna natančneje le nekatere, večine pa poprej sploh še ni videl. Nekatere je videl šele na policiji v Zagrebu, nekatere pa šele o priliki zasliševanja v Beogradu.
Predsednik: Obtožnica pravi_ da sta Vi in soobtoženi Hadžija organizirala teroristična akcijo.
Bernardič: To ni res Predsednik: Pa vendar ste to priznali i na policiji i pri preiskovalnem sodniku. Kaj je potem res?
Bernardič: To kar sem povedal v Beogradu.
Predsednik (diktira zapisnikarju): Obtoženec preklicuje svoje prejšnje izjave ter zatrjuje, da ni z nikomur organiziral udru ženja s cilji, kakor jih navaja obtožnica in tudi ni bil član takega udruženja.
Dr. Gvozdič: Ali vam je znano, da je ob stojala v Zagrebu teroristična organizacija?
Bernardič: Nisem vedel za nobeno tako organizacijo.
Dr. Gvozdič: Ali ste vedeli za omladin sko organizacijo »Reunionc? Ali ste bili član te organizacije?
Bernardi?: To je docela druga stv3r. To jo legalna organizacija akademske omladino s posebnimi cilji. .Taz nisem mogel biti član te organizacije, ker nisem akademik.
Dr. Gvozdič zahteva, da so ugotovi, da so biii zapisniki na policiji diktirani.
Odvetniki so ponovno stavili na obtoženca razna vprašanja glede njegovega sodelovanja pri raznih akcijah. Obtoženec je vse no vrsti zanikal, zaradi česar je predsednik pripomnil da o sebi ne ve ničesar, bremeni pa samo druge.
Drž. tožilec dr. Ucovič ugotavlja, da je obtoženec na policiji potrdil, da so Franekič, Kremzir, Matekovič in Pavor bili za to, da se izvrši atentat na generala Belimarkovi-ča in Tomiča ter na druge predstavnike oblasti, da pa je on sam bii odločno proti temu. V Zagrebu je priznal, da je sodeloval pri teh razgovorih in na teh sestaukih. sedaj pa vse zanikuje.
Bernardič: Ničesar nisem priznai, nikdar nisem rekel, da so to nameravali. Nisem bil navzoč, ko so zapisnik sestavljali.
Dr. Ucovič: Nasprotno, vi ste izrecno izjavili da ste sodelovali na teh sestankih in pripravljali teroristično akcijo ln ste navedli tu li vse druge, ki so bili pri tem udeleženi.
Bernardič zopet vse oporeka. Dr. Ucovič: Na policiji ste Izjavili, da so Hadžija, Prpič, Štefanac in Matekovič glavni inicijatorji nameravanih atentatov na generala Beiimarkovica in Tomiča ter na policijskega šefa dr. Bedekoviča.
Bernardič: Res je samo to, kar sem tu izpovedal. Sploh ne vem, kaj je v zapisniku.
Dr. U covič: Kaj ste potem delali na teh sestankih?
Bernardič: To so bili samo prijateljski sestanki po gostilnah in kavarnah, da emo malo poveseijačili, ali pa igrali šah. Policija je napravila iz tega zarotniške sestanke.
Zagovornik dr. Gvozdic sprašuje obtoženca o posetu policijskega šefa dr. Bedekoviča pri njem v zaporu. Bernardih izpoveduje, da je dr. Bedekovič zahteval od njega priznanje, da obstoja teroristična zarota. On je tako izjavo odklonil. 0 dr. Mačku sploh ni bilo govora. Ko ga ponovno zaslišujejo glede lajne organizacije, izjavlja Bernardič, da po razpustu HSS ni pripadal nobeni organizaciji. Glede atentata na generala Beiimarkovica, ki so mu zarotniki glasom obtožnice večkrat sledili, da bi ga ubili, izjavlja Bernardič, da generala osebno sploh ne pozna. Slišal je o njem samo govoriti in ve samo to, kar je čital v listih.
Dr. čulič: Obtožnica pravi, da se bili vi organizator. Begič pa inicijator teroristične яке.'jo. Odkod poznate Begiča?
Bernardič: Begiča poznam samo na videz. Лет, da je bil upravnik pri »Hrvatskem listu in da je cesto prihajal v Seljački doni.
Predsednik ugotavlja, da je Bernardič na Beg ičevo zahtevo šel po orožje in ga prinesel. »Kako je mogoče, da vam je poveril tako zaupen posel, če se sploh ne poznata?«
Bernardič: Prosil me je za to uslugo in jaz mu ie nisem mogel odkloniti.
Predsednik: Kam ste dali onih šest revolverjev, ki ste jih dobili pri gostilničarju Kuntiču.
Bernardič: Enega je vzel Begič. enega sem obdržal zase. ostale pa je vzel Štrtak in jih razdelil med druge.
Dr. čulič zahteva, da se glede na izpovedi obtoženca pozove na razpravo kot priča šef zagrebške policije dr. Bedekovič. Predsednik je to zahtevo odklonil in ob 10.20 odredil kratek odmor.
Po zopetni otvoritvi razprave se ie zasliševanje nadaljevalo. Glede nameravanih atentatov na generala Beiimarkovica in Tomiča predlaga odvetnik dr. Zdravkovič, naj sodišče ugotovi, kje sta bila omenjena generala v času, ko pravi obtožnica, da &so se pripravljali atentati. Po njegovih informacijah nobenega teh Generalov takrat ni bilo v Zagrebu. Predsednik osvoji ta predlog in bo sodišče izvršilo potrebne poizvedbe.
Dr. Hefer vpraša obtoženca, ali je pozna! Ivana Bana.
Obtoženec: Poznal sem ga, kot podvor-nika v hrvatski seljaški čitalnici; žnjim pa
nisem imel nobenih intimnih zvez. Nikdar nisem bil žnjim pri isti mizi. — Branitelj Smoljan pripomni, da trdi obtožnica, da je obstojala organizacija v svrho terorističnih akcij in da ji je načeloval1 obtoženec, ta pa izjavlja, da sploh ni bil član organizacije.
Branitelj Crnič hoče nekaj vprašati, toda predsednik Subotič ga prekine ter vpraša, kako se imenuje. — V tem pripomni dr. Trumbič zapisnikarju, da ima predsednik Subotič slab spomin. Predsednik zahteva zato od dr. Trumbiča, da se mu oprosti.
Dr. Trumbic: Nisem mislil slabo. Rekel
sem samo privatno, da ima predsednik slab spomin. Izjavljam lojalno, da to ni bila žalitev.
Dr. Subotič: Malko šale. Dr. Crnič: Vprašal sem obtoženca, če pozna Josipa Cvetkoviča in Pavlica. Obtoženec: Oba sta mi neznana. Advokat dr. Kardič vpraša obtoženca, jeli dajal kdaj Franekoviču naloge za izvrševanje atentatov.
Obtoženec: Nisem; nisem mogel dajati, ker nisem imel nobenega vpliva, da bi mogel dajati take naloge.
Dr. Hrvoj zahteva od sodišča, da se zaslišijo kot priče državni tožilec dr. Ucovič, sodnik dr. Hilda v Zagrebu, predsednik stola sedmoriee v Zagrebu Dragutin Bub-njak ter jetničar Lazič.
Predsednik Subotič: Državni tožitelj pravi v obtožnici, da je 19 obtožcncev, med katerimi ste vi prvi, skušalo delati na to, da se spremeni obstoječi red v državi ter da ste iskali po javnh lokalih generala Bclimarkoviča, generala Tomiča in dr. Bedekoviča ali katerega koli oficirja, da jih usmrtite. Ali ste hodili v družbi oborožen po ulicah v namenu, da usmrtite te osebe? Ali ste se dogovorili meseca novembra, da stopite na ulice ter poiščete imenovane osebe?
Bernardič: Prosim Vas, gospod predsednik, recite mi hrvatski, kateri mesec je to november, ker ne poznam tega meseca...
Advokati tolmačijo obtožcncu, da je november hrvatski »studeni«.
Bernardič: To je vse skupaj izmišljeno. Tu ni nobenega konkretnega dokaza.
Predsednik Subotič: Vi torej ničesar ne priznate Ah ste sploh hodili kdaj oboro žen po mestu?
Obtoženec: Nikoli. Iz principa nisem hodil nikdar z revolverjem. Dr. Subotič: Kaj pa z onimi 4 samokresi? Bernardič: Te sem vzel za druge, samo toliko, da jih izročim. Jaz nisem bil nikdar oborožen.
Državni tožilec čita Bernardiču oni del obtožnice, kjer ga obremenjujejo soobto-ženci.
Bernardič pravi, da prvič sliši, da ga obremenjuje Matekovič. Zahteva soočenje z njim.
Dr. Ucovič: Iz kakšnih razlogov vas je mogel Matekovič tako obremeniti? Bernardič: O tem ne vem ničesar. Sodnik Jankovič vpraša, kol ko časa .ie bil obtoženec v zaporu, da bi ugotovil, ali je bil med onimi, ki so iskali generale.
Bernardič: 5. ali 6. novembra sem prišel v zapore ter osta' do 5. decembra. Aretiran sem bil zaradi suma usmrtitve policijskeea agenta, isti večer, ko sem se ranil.
Advokat Božič prosi, naj se ugotovi, da ie policija sumničila Bernardiča usmrtitve Schlegla ter da mu ie hotela sugerirati ob stoj teroristične organizacije, katere član da ie on. To je zelo važna stvar, pravi advokat. ker se ie on zaradi tega upravičeno bal.
Državni tožilec dr. Ucovič: Kasneje boste videli, da Bernardič ni tako plašljiv.
Dr. Božič: Težak je zakon o zaščiti dr žave. Glava je glava.
Predsednik: Obtožnica pravi, da ste prišli k Strtku ter mu septembra 1929 pribavili revolverje. Kai pravite na to?
Bernardič: To so oni trije revolverji, ki sem jih prinesel k njemu, ko sem bil bolan in ki sem jih preiel od Kuntiča preko Begiča.
Predsednik: Kateri datum je bil takrat, ko ste prejeli revolverje? Bernardič: Se ne morem spomnti. Sodnik Jankovič: Ali ste kupovali muni cijo?
Bernardič: Sem. Vzel jo je Štrtek ter jo razdelil. Za sebe nisem obdržal nobenega samokresa in ne municije.
Ob 13.05 je predsednik razipravo prekinil ter naznani:! njeno nadaljevanje za jutri ob 8. dopoldne. Braniteljem je bilo sporočeno, da si moreio tekom popoldneva po-
Omejitev naseljevanja v Ameriki
Ameriški senat zavrgel svoj prvotni sklep о zmanjšanju števila evropskih naseljencev
Washington, 25. aprila, g. Ameriški senat je na današnjem posvetovanju z 41 proti 31 glasovom sprejel novi priselitveni zakon po zakonskem osnutku, ki ga je predložil
senator Harris in ki občutno omejuje priseljevanje iz evropskih držav v Ameriko. Predlog določa, da bo iz vseh držav Evrope pripuščenih v Ameriko samo 81.000 priseljencev na leto, če bi bil od senatorja Harrisa predlagani amandman sprejet tudi v poslanski zbornici. Po sedaj veljavnem priselitvenem zakonu znaša kvota samo za Nemčijo in Anglijo nad 81.000 na leto. Harrisov zakon določa novo ureditev za vse evropske države in sicer naj bi znašala nova kvota 1 odst. pripadnikov posameznih evropskih narodov, ki so bili 1. 1890 naseljeni v Ameriki. Podlago za to izra-čunanje tvori ljudstvo štetje iz 1. 1S90. v Ameriki. Pri poznejšem glasovanju o pri-selitv enem zakonu je senat s pičlo večino 37 proti 36 glasovom proti pričakovanju vse te sprejete izpremembe priselitvenih
zakonov zopet prevrgel in je bila prvotna klavzula o narodih zopet sprejeta v zakon. V preteklem mesecu napovedani Frazierov zakon je odpravil prvotno klavzulo o narodih in sprejel1 prvi predlog z 10 glasovi večine. Harrisov zakon je postal zaradi tega zaključnega glasovanja brezpredmeten. Ta rezultat je izzval v političnih krogih največje presenečenje. Menijo, da je senat svoje radikalno stališče, ki ga je vzdrževal pri dosedanjih posvetovanjih o priseljevanju, izpremenil samo zaradi tega, ker se zdi zelo verjetno, da bi se mu reprezentančna zbornica ne priključila. Po sebno so obstojali že v naprej dvomi, ali bi mogla reprezentančna zbornica osnutek novega priselitvenega zakona sploh rešiti do 30. junija, t. j. do konca tekočega fiskalnega leta. Ne glede na to, da jc treba v senatu računati z morebitnimi novimi presenečenji, se do sedaj v priselitvenih zakonih ni ničesar spremenilo.
Zapietijaji na Kitajskem
Ruski kmetje beže pred preganjanji v Mandžurijo — Stavka delavcev v Šanghaju — Ruski komunistični agitatorji na Kitajskem
Pariz, 25. aprila AA. Po vesteh iz Šang-haja se položaj na mandžurski mej; vedno bolj sLbša. Na tisoče sibirskih kmetov beži iz sovjetske Rusije zaradi fiskalnih in verskih preganjanj ter uhaja na kitajsko ozemlje.
Nanking, 25. aprila AA. Oblastva so doznala o velikih naročilih municije, ki io hočeio nabaviti vladi sovražni vojaški krogi iz Evrope in Amerike. Oblastva so odredila nai se zapleni ta munic i ta čim prispe na Kitajsko.
Pariz, 25. aprila AA. Poročajo iz Šangha-ja. da se je politična stavka razširila na vsa transportna sredstva v mednarodni koncesiji v Šangnaju. Delavci raznih tvor-nic zapuščajo delo. ne da bi postavliali kake zahteve.
Pariz, 25. aprila AA. Kakor poročajo iz Šanghaja, prihajajo na Kitajsko v čimda-Ije večjem številu študentje komunistične univerze v Moskvi, da prirede takozvani krvavi teden.
Dva nova člana VZS
Beograd, 25. aprila, p. Na preJlog ministra pravd« in na podlagi öl. 1. zakona o vrhovnem državnem svetu sta imenovana za člana vrhovnega zakonodajnega sveta bivši zastopnik vlade na Cetinju Mirko Mijušlkovilc in bivši poslanik v Pragi Ivan Hribar.
Poslanik Pešič v poslovilni avdijenci pri belgijskem kralju
Bruselj, 25. aprila. AA. Agenója »Belga« poroča: Danes ob 12.15 sta belgijski krabí in kraljica priredila v dvorcu Laecken obed na čast jugo-slovenskemu poslaniku na belgijskem dvoru generalu Petru Pešiču. Obedu so prisostvovali belgijski kralj in kraljica, jugoslovenski poslanik general Pešič s soprogo, tajnika jugoslovenskega poslanika Jovan Ristič in A. Bukovac s soprogama, maršal dvora grof Lanois, dvorna dama kraljice Van den Stendegey in grof Van Cobert. Pred obedom je bi! jugoslovenski poslanik general Pešič sprejet v avdijenci, kier ie tzroč:l belgijskemu kralju svojo odpcklicno listino. Obedu je prisostvoval tudi poslanik Kolumbije, ki te pred tem prav tako izročil belgiijskemu kralju svoio odpcklicno listino.
Iz državne tehnične službe
Beograd, 25. aprila. AA. Z ukazom N?. Vel. kralja je na predlog ministra za gradbe vpokojen tehnični inspektor banske uprave v Splitu Krunoslav Musanič v 1-3. Obenem je bil odlikovan z redom dvoglavega orla V. stopnje.
Novi zakoni
Beograd, 25. aprila, р. V ministrstvu pravde so dovršeni zakoni o beležnikih, o izvršitvi, o zemljiških k migali in o oživotvorjenju zakona o zemljiških knjigah.
Odklonjena odškodninska zahteva kneza Thum - Taxisa
Beograd, 25. aprila, p. Apelacijsko so-d.išče v Beogradu je danes odklonilo zahtevo kneza Alberta Thurn-Taxisa po odškodnini 4.5 milijonov dinarjev o-d naše države.
Kongres geografov v Splitu
Split, 25. aprila, n. Snoči se je vršil v mestni posvetovalnici sestanek zaradi ugotovitve programa kongresa geografo-v, ki bo dne 13. maija v
gledati na sodišču posamezne spise, ki jih Splitu. Takrat prispe v Split okoli 200 geogralov žele videti.	'	| ki pa ostanejo v Splitu le en dan in eno noč.
Krvav izgred pri cerkveni svečanosti
Beograd, 25. aprila, p. Iz Cuprije poročajo, da je v selu Židilju prišlo povodom cerkvene svečanosti do krvavega pretepa med mladeniči. V pretepu je bilo ubitih 5 oseb, 6 pa težko ranjenih. Kako je došlo do izgreda, nihče ne ve.
Uspešno zatiranje živinske kuge
Beograd, 25. aprila AA. Lani se je meseca avgusta razširila z rumunskega ozemlja v 106 naš'h obmejnih občinah (73 jih !ežř v timoškem okraiu) živinska kuga i;a parkljih in gobcu. Po dolgotrajnem delu ter z uporabo vseh razpoložljivih zdravilnih sredstev je ministrstvu za kmetijstvo in njegovim podrejenim organom uspelo, da so vse te kraje očistili te kuge, kar je treba še posebej priznati, ker dotična meja proti Rumuniji ni prirodno zaščitina. V
Letalske zveze s Solunom
Novi Sad, 25. aprila, č. Mednarodni zračni promet za potnike na progi Beograd-Zagreb-Gradec-Dunaj, ki je bil uveden dne 31. marca, se podaljša s 1. majem preko Skopi j a do Soluna. Potniški avijoni bodo vozili vsak dan v obe smeri. Dočim so pri irometu med Beogradom in Dunajem poleg našega Aerokluba bili angažirani tudi francoski in avstrijski klubi, se bo vršil promet med Beogradom in Solunom izključno v režiji naše zrakoplovne delniške družbe. Dovoljenje grške vlade za promet 1 ničnim ozemljem je že prispelo v Beograd. Za pot na tej novi zračni zvezi med Solunom in Dunajem bodo potrebovali avijoni samo II ur. Poleg tega bo s 1. majem uvedena dvakrat na "teden avijonska potniška zveza na progi Beograd-Podgorica s
pristajanjem na Cetinju. Na zračni progi ..____ -х-...-...j. ... ^
Pariz. Strasbourg, Nürnberg, Praga. Dunaj, I mnokidrugih državah Evrope o ob.astva fSíLSť' Bukarešta in Cari- bore po več let proti tei kusi, ne da bi
So f ij e do Oa rigr a d aTbo ^SÄ	»bele«, podobnih „pehaj. Mo-
takozvani brzi dnevni promet za potnike	rtaIltetra Je znašala v te.i naših kra.uh samo
in blago. Na tej pospešeni progi bodo po-	Vlada ie s svoiim prizadevanje-» re-
trebovaM potniki iz Carigrada do Pariza	б'1я "a ™'|;!ллл,Т ь-пм*«1г»»»а пгртгл. ali obratno samo 16 ur 10 minut.
Zaradi poneverbe obsojena uradnika
Beograd, 25. aprila p. Sodišče prve stopnje je danes izreklo razsodbo v procesu proti bivšima uradnikoma notranjega ministrstva Simeonu Stepiču in Karanoviču, ki sta bila obtožena zaradi poneverbe državnega denarja v znesku 6 milijonov dinarjev. Stepič je bil obsoien na 15 let ječe. Karanovič pa na 2 leti.
šila na stotine milijonov kmetskega nreno-ženia.
Zarota Ukrajincev v Lvovu
Varšava, 25. aprila, s. Po vesrteh poljskega tiska je bila v Lvovu razkrita ukrajinska bokva OTganiz.3Gi.ra, ki }e pripravljala razne atentate z razstrelili. Policija je aretirala v Lvovu 12 oseb. pri katerih je zaplenila ročne granate, razstrelivu in prepovedane brošure. Iz najdenega gradiva je razvidno, da je organizacija pripravljala tudi aten-tat na sovjetski konzulait v Lvovu. Drug atentat je bil namenjen bližnjemu mednarodnemu
zborovanju, ki se bo vršilo v Lvovu.
Povratek francoskega poslanika v | Franto Sisa zadela možganska kap
Praga, 25. aprila, h. Političnega ravnatelja s Na rodnih listov« Fran-to Sisa je ponoči zadela
Beograd
Beograd, 25. aprila. AA. Francoski poslanik v Beograd u Dard se je vrnil danes iz Franciie s svoöega dopusta m je prevzel posle francoskega poslaništva.
možganska kap. Sis se je onesvestil in se Je 5e:e proti jutru zavedel. Pozneje je zopet padel v gm-■boko nezavest, tako da ie njegovo stanje slej ko prej jako resno.
Natečaj za zgradbo zagrebške bolnice
Zagreb, 25. aprila, n. Danes se je vršila seja odbora zakladne bolnice, na kateri je bila prečitana odločitev ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, da se ima takoj pričeti z gradnjo nove bolnice brez vsakih prednačrtov in da se ima takoj i razpisati mednarodni arhitektski natečaj, i V jury pridejo arhitekti Švice, Nemčije, j Francije in Jugoslavije, delegati zdravni-I škega zbora v Zagrebu ter zastopniki za-j kladne bolnice. Vsak inozemec prejme v juriji nagrado 5000 švicarskih frankov, vsak domačin pa 1000 švicarskih. Za prvo nagrado je določenih 20.000, za drugo nagrado 15.000, za tretjo pa 10.000 švicarskih frankov.
Mednarodna železniška konferenca v Opatiji
Opatija, 25. aprila. AA. Včeraj je tu začela z delom konferenca, ki naj uredi razna vprašanja blagovnega železniškega prometa do Trsta in Reke ter iz Trsta in Reke. Na konferenci sodelujejo zastopniki Italije, Madžarske, Avstrije, češkoslovaške in Jugoslavije. Za predsednika je bil izvoljen Avstrijec Vanik, za tajnika tajnik železniške direkcije v Trstu dr. Accattino. Delegati so včeraj napravili izlet v okolico Opatije.
Danski poslanik v avdijenci
Beograd, 25. aprila. AA. Ob 12.30 je bii sprejet v svečani avdijenci od Nj. Vel. kralja danski poslanik na našem dvoru gospod N. Hest. Pri tej priliki je g. Hest izročil Nj. Vel. kralju po nalogu svojega suverena tradicijonalni danski redi Slona I. vrste, s katerim je bil Nj. Vel. kralj odlikovan od kralja Kristijana IX. Ob 13. je bil prirejen na dvoru obed na čast g. He-sta. Razen tega najvišjega odlikovanja je izročil g. Hest ministru za trgovino in industrijo J. Demetroviču red Daneborga I. vrste, načelniku ministrstva za trgovino in industrijo in delegatu naše kraljevine na razstavi v Kodanju dr. Steinmetzu pa isti red II. vrste, s katerim ga je odlikoval danski kralj Kristijan. Naš poslanik v Berlinu g. Balugdžic je bil odlikovan z redom Daneborga I. vrste.
Beograjski trgovski akademiki v Parizu
Pariz, 25. aprila. AA. Danes je bil prirejen v pariški mestni posvetovalnici svečan sprejem profesorjev in dijakov trgovske akademije v Beogradu. Predsednik pariške občine grof Dandinier je imel na jugoslovenske goste prisrčen nagovor in slavil prijateljstvo med obema narodoma, ki ga izpričuje tudi današnji sprejem. Grof Dandinier je nato govoril o prednostih beograjske trgovske akademije, ki predstavlja s svojim učnim načrtom sintezo ter vzorni zavod za mnoge moderne države. Učni načrt in delo beograjske trgovske akademije sta jasen dokaz, kakb je mogoče zadostiti modernim potrebam glede na sodelovanje raznih socijalnih sil. Za sprejem se je zahvalil v imenu jugoslovenskih profesorjev in dijakov šef prosvetnega oddelka jugoslovenskega poslaništva v Parizu prof. ar. Arnavtovič.
Trocki kapituliral pred Stalinom
Berlin, 25. apnla. Včeraj je izšla prva številka novega lista Trockega »Komunist«, organa združene levičarske opozicije komunistične stranke Nemčije. Iz pisave lista je razvidno, da je Trocki kaipituliral pred Stalinom, da odobrava njegovo politiko in da smatra enotno franto Stalin - Taelman -Neumann kot manjše zlo.
Vlomi v praška strankarska tajništva
Praga, 25. aprila, h. Polic:« je v čer aii ponoči baje aretirala vlomilca v obe politični tajništvi. Prijela je že večkrat kaznovanega poklicnega tatu Josipa Šu.bero, pri katerem ije našla stvari, ukradene v tajništvu agrarne stranke. Storilec ie izpovedal, da je izvršil vlome v tajništvu narodne socialistične řn agrarne stranke sam. Pozneje je vlomil tudi v nekatere cerkve. Nekateri listi dvomita, dtt bi bile te izjave poklicnega vlomilca resnične.
Praznovanje 1. maja
Bukarešta, 25. aprila AA. »Rador« poroča, da je minister za notranje zadeve dovolil socialnim demokratom sestanke in proslave na dan 1. maja, prepovedane pa so ulične manifestacije. Sestanki komunističnih oreanizacij so popolnoma prepovedani.
Pariz, 25. aprila AA. »Ilavas« poroča iz Aten. da je policija zaplenila zlat denar iz sovjetske Rusije, namenjen grškemu delavstvu za komunistično propagando. Glede na proslavo 1. maja so oblastva izdala varnostne ukrepe v mnogih makedonskih kraiih.
ranz, 25. aprila, s. Za I. mai so prepovedani ysi obhodi in vse manifestacije 'po ulicah. Števjio delavcev, k: bodo letos pro-slavljali praznik dela, bo znašalo okroglo 100.000, ker so tudi gradbena podjetja "in kovinska industrija dala svojim delavcem -t dan. Promet se bo vršil v polnem oosegu.
Francosko letalo ponesrečilo
Pariz. 25. aprila. Letalsko ministrstvo je izjavilo, da je izginila vsaka sled za letalom, ki je s kapetanom Gouletie in nje» sovíma tovarišema Marchesseauiem in Bourgeoisom letel iz Gaa proti Regganu. Letalo je startalo 22. aprila in bi moralo prispeti v Reggaun 23. aprila. Na povelje letalskega ministrstva so pričele oblasti v Alžiru poizvedovati po morebitnih ponesrečencih. Na pot, po kateri ie letalo brž. kone letelo, so odposlali več ekspedicii, ki iščejo ponesrečence.
Po požaru v jetmsmci v Columbusu
Columbust 25. aprila. V tukajšnjih zaporih vlada veliko nezadovoljstvo zaradi zadnjih dogodkov. Jetniki so zelo sovražno razpoloženi proti jetniškim paznikom in eo zahtevali, naj se ravnatelj kaznilnice odstavi. Doslej ni prišlo do dejanskih spopadov. Kljub temu je položaj zelo napet. Je<niške cd mže so bile ojačene. Ker so jih hoteli zopet spraviti nazaj v celice je pričelo protestirati 1000 jetnikov, ki eo nato uničili ključavnice v celicah. Vodstvo jetnišnice ni bo telo nastopiti proti njim e eilo ter je dovolilo jetnikom, da so prebili noč zunaj celie.
Problem elektrifikacije Dravske banovine
V zadnjem času se je načelo vprašanje elektrifikacije dravske banovine ter priključek Ljubljane na projektirano omrežje Velen je-Završnica.
Problem je treba skrajno objektivno proučiti, da nam ne bo treba leta in leta plačevati učnine v podobi pretiranih banovinskih ali pa mestnih davščin.
2e leta se bavim z gornjim problemom, zato naj mi bo dovoljeno, da skiciram v kratkih potezah postopek, ki bi po mojem mnenju koristil smotreni elektrifikaciji.
1.	Naj se zbere obilen materijal domačih in tujih izvedencev o tem predmetu, ki se nahaja v arhivih mestne elektrarne same. pri ljubljanski sekciji Udruženja jugoslovenskih inženjerjev ter v strokovnem iu dnevnem časopisju.
2.	Naj se počaka na izid garancijskih preizkušenj nove parne naprave mestne elektrarne v Ljubljani, ki se bodo vršile te dni. Rezultat teh preizkušenj naj tvori bazo za izračunanje obratnih stroškov mestne elektrarne.
3.	Naj se zainteresira ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovenskih inženjerjev, kjer so učlanjeni banski, banovinski, komunalni in privatni inženjerji vseh strok cele banovine, da prouči ob pritegnitvi direktno zainteresiranih pod točko 1. in 2. navedene podatke, predvsem pa načrt pogodbe med Kranjskimi deželnimi elektrarnami in mestom Ljubljana. Omenjam pri tej priliki, da je podobno postopalo pred leti v sličném predmetu mesto Zagreb.
4.	Ti izsledki bodo vsekakor interesirall našo javnost, zato naj bi se publicirali in komentirali v dnevnem časopisju, da dobijo na ta način sankcijo javnosti, ki je pri tem projektu direktno prizadeta.
Siguren sem, da bi pravočasno in pravilno usmerjena tehnična debata rodila obilen sad in pripomogla k zdravi elektrifikaciji dravske banovine v zadovoljnost vseh kontrahentov. Inž. Gulič Gvidon.
Seja novomeškega občinskega sveta
Novo mesto, 25. aprila.
Na današnji seji novomeškega občinskega sveta, ki se je pričela ob 5. popoldne, so poročali pregledovala računov o zgradbi novega poslopja za osnovno šolo. Račune so našli v redu. Pri pregledovanju so našli prošnje nekaterih obrtnikov, naj se upošteva pri obračunu večja poraba siro-vin, ki je prizadeti obrtniki niso imeli v kalkulaciji, ter se jim prizna odškodnina. Občinski svet je ugodil samo prošnji Jakoba Preželja, dočim so se vse druge zavrnile kot neutemeljene.
V	upravni odbor Mestne hranilnice v Novem mestu so bili izvoljeni: Ivan Ko-klič, Josip Kobe, notar Matija Marinček, fin. inspektor v p. Širne Mcršol, dentist Filip Ogrič, župan dr. Režek, trgovec Jos. Ogorelec. mag. nharm. Dragutin Andrijan, trgovec Jos. Türk, posestnik Fr. Perko, ži-vinozdravnik Otmar Skale in restavrater Josip Vindišer ml.
V	smislu zakona je bilo sklenjeno, da se ustanovi samostojna zdravstvena občina z lastnim zdravnikom, ki bo zdravil mestne uboge brezplačno.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se nabavi od tvrdke Greft & Stift škropilni avtomobil za ca 242.000 Din. Avtomobil bo mestna občina prejela že meseca maja.
Na prošnjo zletnega odbora Sokola kraljevine Jugoslavije je bilo sklenjeno, da se nakaže za beograjski vsesokolski zlet podpora 500 Din. Rešene so bi'e še nekatere prošnje manjšega pomena, nakar je bila seja zaključena.
Vsem podružnicam SLD
Odbor SLD je na plenarni seji dne 25. aprila pretresal kompromisne predloge, ki jih je določila konferenca delegatov pod predsedstvom društvenega predsednika dne 28. t. m. v Celju. Da se društvena reorganizacija končnoveljavno v interesa lovstva
reši, je odbor pristal na te predloge. _
Odbor SLD.
Naši kraji In ljudje
Jubilej zaslužnega slovenskega novinarja
Pet in dvajsetletnica novinarskega
Drevi prireja Mariborski novinarski klub častni večer svojemu članu uredniku g. Ve-koslavu Spindlerju. ki obhaja letos pet in dvajsetletnico novinarskega dela.
Četrt stoletja profesionalnega novinarstva — to je v naših nazmerah redek pojav. Pred pet in dvajsetimi leti je bilo težje, nego je danes, odločiti se za ta poklic. Novinarstvo je pomenilo boj. neprestani življenski boj na negotovih tleh. Novinar ie b:i pri nas že sam po sebi politik, a slovenska politika je bila preveč borna, prehudo bojevita, da bi lahko rezala novinarjem lagoden kruh. Zato je zahteval ta poklic mnogo požrtvovalnosti, daleko čez uradniški delovni čas segajoče neumorno-sti, bil je združen z napornim, nervoznim in odgovornim delom, vzlic vsemu naporu pa ni obetal sigurne bodočnosti. Marsikaka bridkost je še ostala, vendar se je novinarski poklic v novejšem času že ustalil in utrdil, njegov družabni ugled se je znatno dvignil. Z razmahom slovenskega novin-stva se porpravlja tud socialni položaj našega novinarja.
Vekoslav Spindler je še član tiste stare časnikarske garde, ki je opravljala v predvojnih letih poleg poklicnega tudi važno politično, narodno-obrambno in prosvetno delo. Tisoči čitatel.iev so užival; skozi četrt stoletia njegovo delo. se z «jim vnemali za narodna m politična gesla, se ob njem poučevali, črpali neštete informacije, sprejemali mnoge nasvete, se zabavali, si širili obzorje in bistrili pogled na javno življenje. Mnogim je bil v prejšnjih časih španska stena, ki so jo postavili med sebe in svojega nasprotnika, — saj vemo, kakšna slast ie bila. dati koga »v cajtenge«, in prav tako vemo, kako mučen je bil včasi urednikov položaj. Boj. neprestani boj s samimi drobnimi ft malenkostnimi, a trenutno in v lokalnih mejah važnimi zadevami. Pet in dvajset let takega nemirnega In hudo negotovega življenja, četrt stoletja v službi naroda in v zavisnosti od muhastih političnih vremen — no, to je že nekaj! Prav posebno pa to pomeni nekaj, ali denimo: veliko, če lahko človek po vsem tem še ohran; na obrazu dobrodušen, optimističen smehljaj, vesele, bistre oči. dobro srce in notranje uravnovešeno naturo. In to .ie ohranil Vekoslav Spindler v taki meri. da se mi mlajši tovariši začudeno vprašujemo: Kje je vzel — to vedro, neupogljivo naturo. to svojo optimistično zaupanje življenju. k- mu tri bilo nikdar preveč rožnato in nikdar tako lahko, da bi bil od srca zavřískal? Kje je vzel svojo idealistično ljubezen do novinarskega poklica, te naporne, nehvaležne, z anonimnostjo zagrnjene službe anonimni množici. K.ie se je napil navdušenja za delo. ki ne prinaša »zbranih spisov« in leksikonskih stolpcev in ki je vendar v modernem življenju naroda eno najvplivnejših in najzaslužnejših? Nič več ne bomo vpraševali: le čestitamo jubilantu iz naših vrst. da ie še vedno z bodrim zaupanjem in samozaupaniem v službi te naše ljubljene in nelitibljene publike, v službi teh neznanih tisočev, ki — ne vprašujoč o nas. o naših bolestih in radostih — uživajo sadove našeea truda, naših težkih :n veselih tvornih ur ter nam počasi, rahlo, a neizprosno izžema.io telo in duha. kakor
dela urednika Vekoslava Spindlerja
sok citrone, ki bo iutri — kdo ve kdaj? —
ležala pozabljena med grobno šaro . . . *
Vekoslav Spindler je najizrazitejši predstavnik slovensko-štajerskega naprednega novinarstva, ki se .ie razvilo kasneje nego v slovenskem osrčju, v Ljubljani. Rodil se je 16. julija 1881 v Moravcih v ljutomerskem okraju. Študiral .ie gimnazijo v Mariboru in se .ie že kot dijak mnogo udeistvoval v časnikih in časopisih. Pisal .ie pesm in nro-zo. Bil je sotrudnik »Nove Nade«. '»Domačega prijatelja« in zlasti v visokošolskih letih »Ljubljanskega Zvona« in »Slovana«. Ob istem času se ie že oglašal v »Domovini« in »Slovenskem Narodu« z raznimi članki. Pisal .ie zlasti o narodno-prosvet-nem delu, ki ie bilo takrat na Slovenskem Štajerskem najbolj pereče. Za njegov tem-prament in mladostno bojevitost je značilno. da je kot ostnošolec ostro kritiziral v listih vzgojne metode na srednjih šolah in je bil zarad: teh člankov izključen iz mariborske gimnazije. Študiral ie kot privatist in .ie še istega leta (1901) maturiral na celjski gimnaziji Nato se je vpisal na medicinski fakulteti dunajske univerze, vendar ga je preveč mikala žurnalistika. Po odsluženem enoletnem vojaškem roku je vstopil 1. oktobra 1905 kot urednik v službo celjske »Domovine«. Naslednje leto je bil že urednik novo ustanovljenega glasila bivúe Narodne stranke za Štajersko, tednika »Narodni list«, ki g-a je vodil vse do svetovne vojne. Ta list je imel velike zasluge za narodno in politično usmeritev štajerskih Slovencev in se ie posebno uveljavljal v boju zoper, nemškutarstvo. Med vojno so tudi V. Spindlerja mobilizirali, vendar ie redno dopisoval »Slovemskemu Narodu« in zagrebškemu »Pokretu«. Ob prevratu je kot tajnik Narodnega sveta fcdajal lisi »Glasnik Narodnega sveta v Celju« do Novega leta 1919. ko ie začela pod njegovim vodstvom izhajati »Nova Doba« trikrat v tednu. S 1. februarjem 1922 ie prevzel uredništvo mariborskega »Tabora«, sedaj pa redno sode-luie pri »Mariborskem Večerníku« in je stalen sotrudnik »Jutra«.
Omenili smo že Spindlerjevo književno delovanje. L. 1905. je izdal v Pragi zbirko svojih pesmi »Zapihal ie jug«. Kot urednik v Celiu je ustanovil in izdajal »Ljudsko knjižnico«; v kater.: ie 'izšlo več poljudnoznanstvenih spisov, med njimi o jetiki, alkoholizmu, o higijeni na kmetih ter obširen poliťčn.i katekizem o najvažnejših strankah in stru.iah. ki ga je spisa! pokojni novinar Ljudevit Furlani. Za kmečko ljudstvo je izdajal koledarje s prav čednimi prispevki.
Obenem z vstopom v žurnalistiko je stopal tud" na aktivno politično polje. Vneto ie sodeloval pri ustanovitvi bivše Narodne stranke za Štajersko, ki ie stopila pred ljudstvo z izborno izdelanim programom »Kaj hočemo?« Poslej je kot njen sila delavni in vzpodbudni tajnik sodeloval pri vseh političnih akcijah štajerskih naprednih Slovencev in nastopal na neštetih sestankih in zborovanjih. V Jugoslaviji je prevzel tajništvo demokratske stranke, nazadnje oblastno tajništvo v Mariboru, ki ga je vodil vse do novega stanja v državi. Bil ie tudi v politiki kakor v novinarstvu: vedno soliden, pošten in požrtvovalen, neumoren delavec na javnem poliu.
Naposled ne smemo prezreti še zasebnega življenja g. Vekoslava Spindlerja. Letos v oktobru poteče 25 let, kar se je poročil. V srečnem zakonu se mu .ie rodilo sedmero otrok: najstarejši Ciril ie politično-up ravni nripravnik ori banski upravi v Nišu, Metod je v 8. semestru medicine v Zagrebu, pa tudi ostali otroci se v šolali pridno pripravljajo za življenje.
V trenutku, ko mariborski novinarji slave svojega zaslužnega tovariša, se zavedamo. da je pet in dvajsetletnica novinarskega dela Vekoslava Spindlerja več kot lokalna zadeva: da je to datum slovenskega novinarstva sploh, počastitev moža. ki je žrtvoval ogromno energije in morda tudi boljšo kariero, ki bi jo bil lahko dosegel s svojimi- sposobnostmi, narodnemu in političnemu boju štajerskih Slovencev. Zavedamo se. da je to počastitev dela. Tovarhču Spin-dlerju. ki ga »Jutro« ponosno šteje med svoje, želimo še mnogo zadovoljnih in srečnih let!
Pride!	Veliki govoreči nemški film	РП0б!
99Лос Je najita66
(Die Nacht gehört uns) Pojeta in govorita: CHARLOTTE ANDER in HANS ALBERS.
Poleg tega wlesenzacija:
„Pariški koncert ljubljanske Glasbene Matice"
v zvoönem filmu!
Pride!
Draga trošarina
LjubUana. 25. a?«riia Zvišana mestna trošarina dela našim trgovcem nemale preglavice, zato J-kušaio e vsemi legalnimi sredstvi doseči vfsaj primerno omiljenie. Dočim pa nar j trgovci zaenkrat plačujejo poviške redno, so si neki tuji liferanti omislili drugačen način, da se ognejo plačilom. Tihotapstvo je prav primeren sport zlasti če se obnese. Če se ne — no. potem se stvar zasuče m sledi kes, »oda ne ostane samo pri tem.
Neki zagrebški dobavitelj galanterijske ca blaga dalmatinskim krošnjariem je to poskusil . . .
Na kolodvor v Zalogu ie prispela predvčerajšnjim večja množina galanterijskega blaga, k: ga je dobavitelj J. B. stovoril na tamošnjem kolodvoru in naložil zvečer na voz. Voz ie krenil iz Zaloga in zavil nekam čez polje.
Ponoči okrog. 11. .ie korakal neki stražnik do Pokopališki ulici. Vse naokrog je bilo tiho in zdelo se je. da nič ne moti nočne tišine. Naenkrat pa, tik evamgelskega pokopališča, ie frušknila ob zidu temna senca. Sledila je druga, tretja in četrta.
„Elitni kino MAT3CA"
»Zlomka. to vendar ni sestanek duhov?« si je mislil stražnik. Nenadoma .ie začul rezek žvižg, pri čemer se je stražnik zavedel. da ima opravka z liudmi. Zaradi tega se ie pognal v tek in zaklical: Stoj! Zadnji možak se ie energičnega poziva ustraši! in res obstal. Preden je prihite! stražnik do mega. se je skoro spotaknil ob velik zavoj.
»Kai vraga t>a imate tu?«
Mož sprva n hote! dati nikakega poias-n-ila. zato .ie stražnik računal, da ima oorav-ka s komunisti, razširievalci raznih letakov. Postal ie še boli oprezen in ie pograbil moža za zapestje, nakar je moral oni naložiti zavoj in oditi z njim na stražnico. Ko pa so tam odprli zavoj, so našli notri samo galanterijsko robo.
»No. vtihotapiti smo hoteli stvari v mesto, da ne bi bilo treba plačati trošarine!« se je izgovarjal aretirani možakar.
Policija ie pozvala nato več post.reščkov, ki so znosili na stražnico še ostale zavoje, v katerih se ie nahajalo enakega blaga za več tisoč dinarjev.
Na policij- se ie kmalu nato ziglasj! tudi lastnik blaga J. B. sam, ki .ie moral plačati prvič delo postreščkov. danes 650 Din trošarine in naposled še 2500 Din globe.
Kranj dobi že prihodnje leto novo šolo
Kranj. 25. aprila
V težavnem, toda nujnem vprašanju o gradbi novega modernega poslopja za mestno der-ko in dekliško osnovno šolo, o katerem ie izgledalo spočetka, da se bo zaradi financ zavleklo za več let. se ie v poslednjem času preokrenila akcija v toliko naprei, da danes že lahko z gotovostjo računamo. da bo novo poslopje vsai za deško osnovno šolo že stalo pod streho prihodnje leto.
Pretekli teden ie mestna občinska uprava sklenila, da nakupi v to svrho cerkveni svet za mestnim pokopališčem, ki je sicer izredno drago: v tem vprašanju je občina zamud Ia znatno cenejše in ugodnejše prilike. Včeraj pa se je vršil komisijski ogled, sklican od tukajšnjega sreskega načelnika, ter sipre.iel več važnih sklepov, ki bodo akciio bistveno pospešili k čim prejšnji realizacij;.
Komisijskega ogleda, ki je imel namen ugotoviti sedanje stanje starih šolskih poslopji, so se udeležili prosvetni šef dr. Lončar imenom banske uprave, inž. Emil Na-vinšek od banskega tehničnega oddelka kot gradbeni izvedenec, župain Ciril Pire, zastopniki občinske uprave, krajevnega šolskega odbora, odseka za gradnjo osnovnošolskega poslopja, prosvetni in sanitetni referent sreskega načelstva.
Komisija si je pod vodstvom sreskega načelnika g. Znidarčiča ogledala staro šolsko poslopje in mestno poslopje na Punratu, v katerih se sedaj nahajata deška in dekliška šola. Ueotovilo se je. da to poslopje ne odgovarja več gradbenim. bigijenskm. zdravstvenim in pedagoškim potrebam in da ie uporabljivo le še za par let s primernimi adaptacijami.
Pri sestanku v mestna posvetovalnici je bilo po daljša obravnavi sklenjeno, da bo pričela mestna občina z gradnjo novega poslopja za nastanitev deške osnovne šole že prihodnjo pomlad, tako da se bo redni oo-uk pričel s šolskim letom 1932/33. Z gradnjo poslopja za dekliško osnovno šolo in dekliško meščansko šolo se bo pričelo v naslednjih letih, tako da bo otvorjeno s šolskim letom 1937/38.
Tehnični oddelek ljubljanske banske uprave bo sedaj najorei napravil prvo skico, ki bo osnova gradbenim načrtom, ki morajo biti letos že izdelani in gradbena dela oddana. V načelu je bil sprejet pavi bonski sistem. Gradile se bodo enonadstropne stavbe z visokim parterjem posebej za deško, dekliško osnovno in meščansko šolo, za telovadnico in risalnico in za stanovanja šolskih upraviteljev. Paviljonski sistem eno-nadstropnh poslopij se je akceptiral zaradi harmonije z okolico, kjer se nahajajo samo manje vile z vrtovi.
Razstava naših skavtov
Pod pokroviteljstvom gospe inž. Serne-čeve. sopťoee bana dravske banovine, se vrši od 27. t. m. do 4. maja Skavtski teden z raznimi prireditvami, katerih dohodki so namenjeni fondu za Skavtski dom. Ves teden ie nameščena v paviljonu L na ljubljanskem velesejmu skavtska razstava, ki so jo ljubljanski skavti in planinke z velikim trudom sestavili do take popolnosti, da do vseh potankosti razkazuje življenje in delovanje skavtov.
Skavtizem je pokret organizacije, ki skuša svoie člane vzgojiti v dobre državljane in koristne člane človečke družbe. Zato ise organizacija poslu«uje sistema samostojnega organiziranega in pravilno usmerjenega življenja v naravi. To pa seveda ni tako lahko izvedljivo — treba se je marsičesa naučiti, treba je mnogo delati. Kako in kaj, pa pove skavtu obširna skavtska literatura. ki obstoja tudi v našem jeziku. Vsa ta literatura — naša in drugih narodov — je razpostavljena na razstavi. V popolnem številu sledi pionirska oprema, ki je potrebna za življenje v naravi, vsa potrebna oprema in skavtovo znanje za prvo pomoč, šotor z vso notranjo opremo, skav-tova osebna tehnična oprema. Dopolen skavtski tabor v naravn velikosti, gospodarski šotor z vso kuhinjsko opremo. Sledi oddelek kako skavti potujejo, paradne zastave ljubljanskih skavtov in planin k, skavtski znaki različnih narodov, oddelek planink, oddelek s svetovnega skavtskega tabora v Angliji 1929, oddelek vodnih skavtov itd.
Vsa razstava nazorno predočuje. kdo s« skavti in kaj delajo. Iz nje se bo videlo, da skavti niso romantična indijanska organizacija, temveč resna mladinska organizacija, ki ima določene smotre lepega in pravilnega človekovega življenja in srčnega družabnega prijateljstva.
Pismo iz Črnomlja
C morali, 26. aprila Z e parkrat smo poročali o vlomih, ki se vršijo že skozi štiri mesece po naših zidanicah. Na velikonočni ponedeljek so vlomilci ponovno obiskali zidanico hotelrrija Lakner-ja in mu odnesli vrednosti okoli 2000 Din. Nekateri posestniki sploh ne zapirajo svojih zidanic, ker na ta način zavarujejo vsaj vrata, ki bi jih sicer tatovi poškodovali.
Ljudje se čudijo, da ne morejo izslediti te vlomilske bände, ki pač ne more biti posebno oddaljena in je vedno bolj predrzna.
Kakor doznava.mo. na.s poseti v nedeljo 4. maja popoten orkester novomeškega Sokola, ki bo izvajal koncertne točke in spremljal opereto. Take vrste prireditve še ni bilo v Črnomlju. Upamo, da bo občinstvo zopet napolnilo dvorano Sokolskega doma m da bodo tudi okoličani kot vedno po!-noštevilno udeleženi pri prireditvi. Novomeški sokolski orkester poznamo že od pred-pusta in je brez dvoma najboljši na Dolenjskem.
6. maia imajo naSi pravoslavni bratje na Bojancih svoje jur.ievanne. Tudi mi jih bomo pošetili kakor druga leta. Saj je jurje-vanje na Bojancih nekai posebnega. Po pravoslavni službi se zapleše kolo v pestrih narodnih nošah in rajanje traja do noči.
Nar";a občina v resnic; skrbi, da se mesto modernizira. Saj imamo zdravo pitno vodo, moderno napeljano elektriko in sliši se. da si misli nabaviti voz za škropljenje trga in ulic, kar bi bilo vsekakor potrebno, ker je mesto zaradi razlitega prometa vedno v oblakih prahu.
Načrte in proračune za novogradnje in adaptacije izvršuje
■■ Tehnični biro „TEHNA", Ljubljana Mestni trg 25/1
Telefon 25-80.
5888
Velika vaja žalske gasilske župe
Pocosti požari vznemirjajo dolino in kratijo strpljenim kmetom prepotrebni nočni počitek. Kdo pa si bo upal mimo us.iut', ko ne ve č ne zafrfota prav to noi nad njegovim krovom rudeči petelin. Spimo tak^rekoč le z enim očesom, vedno pripravljeni pohiteti na pomoč, ko zatrobi gasilski rog svojo obupno pesem.
Vodne neprilike eo pokazal,? potrebo fiiw-'.renega sodelovanja več gasilnih druš+ev pri požarih. Pa ее izuri moštvo v hitrem kombiniranju motornih in ročnih brizsaln, priredi žalska gasilska župa v nedeljo 4. maja popoldna na Groblji pri savinjskem državnem mostu gasilno vajo, ki se je udeleži 10 društev z motornimi in ročnimi brizgalnami. Prireditev je za smotreno gašenje požarov velike važnosti, zalo se naj potrudijo gasilci iz cel? doline, da ne zamude ugotn > prilike, ko se lahko nauče mnogo koristnega 'er se spopolnijo v težavnem delu gašenja požarov.
Danen in jutri
/eoncert v hotelu ÚBellevue"
ff
6174
svírá „Jonny-јажж"
Izborna vina in prvovrstna kuhinja
Avtobusni promet v Črni gori
V Zetsk: banovini je letos izvedena enotna organizacija privatnega avtobusnega prometa. V to svrho so se združila podjetja »Grand Garaža« iz Podgorice. »Dad« iz Dubrovnika, »Lovčen« iz Cetinja. »Garač« in »Komovi« iz Podgorice ter izdelala skupni v ozn red. ki omogoča brzo in udobno potovanje. Avtobusi združenih podijetii vozijo iz Dubrovnika v eni smeri čez Ercegnovi, Kotor. Cetinie. Rijeko v Podgorieo, v drugi smeri čez Trebinje. Nikšič, Danilovgrad na Pod'gorico. Iz Podgorice vozi avtobus v Kolašin. čez Matrievo v Andrijevico (Berane) na Peč in od tam na Mitrovioo. odkoder ie železniška zrvoza s Skopljem.
Kako ugodno so urejene zveze, ie razvi-det; iz sledečega primera: Iz Oubrovnika odhaia avtobus ob 7. zjutraj, pride v Kotor ob 10.45 (eno uro postanka), na Cetinie ob 14 (eno uro časa. dovolj, da si o de daš mesto) ter prispe čez Rijeko ob Skadar-skem jezeru v Podgorieo ob 17. popoldne. Tu ie treba prenočiti. Drugi dan ob 6.30 odhaia avtobus proti Mateševu. ie ob 11.05 v Andrijevici. ob 15. v Peči in pride ob 19. v Kosovsko Mitrovico. kjer ima zvezo na vlak v Skoolie. Vrača se avtobus ob 6. zjutraj, v Podgorici. kamor pride ob 18.30, je treba zopet prenočiti, drugi dan popoldne ob 4. pa si zopet v Dubrovniku. Zveza je vsakodnevna.	.	_ , Organizacija avtobusnega prometa v Zet-ski banovini bo gotovo znatno pospešila tujski promet v tej lepi deželi in privabila tudi marsikaterega Slovenca, da s; ogleda romantične kraje skalovite Črne gore.
Mamice!
Kako živijo skavti v naravi? — Skavtska razstava, velesejem, paviljon »L«. 27. aprila — 4. maja
Po 16. letih iz ujetništva
Krašnla. 25. aprila
V četrtek je prispel iz ruskega ujetništva Janez Grilj. posestnikov sin iz Kraniega Brda nad Krašnjo. 2. avgusta 1914 ie bil vpoklican v 17. pešpolk. Po neka.itedenski vežbi ie bil z »maršbatal.ionom« poslan na galiirko mejo. kjer je bil IS. decembra 1914 težko ranjen in 22. decembra od Rusov zajet. Prekladali so ga po raznih bolifeah in slednjič ie priromal v Omsk v Sibiriji. Ko je okreval, ie žive! dalje neprijetno življenje avstrijskega uietnika dotlej, da [p izbruhnila revolucija. Pozneje ie dobil službo v Omsku, kjer izdelujejo pecivo.
Domači so ga smatrali za padleea. ker prvih 6 let ni ničesar pisal. Nenadoma pa k došlo pismo, v katerem ie iavil domačim. da je živ in da biva v Omskem, a domov ga ne puste. Pisal je nato še več dí-sem, v katerih ie vedno izrekal hrepenenje po domu. Kljub raznim intervencijam je Griljev Janez moral ostati še dal.ie v ujetništvu. Pred nekai meseci pa se mu .ie posrečilo preprosit; ruske oblasti, da so mu izdale potni list in tako se je po raznih zaprekah odpeljal 14. aprila t. 1. iz Omskega v Jugoslavijo.
Na rusko-pofjski postaji so rrru odvzeli vso gotovino — 50 rubljev. v Varšavi pa je dobi! na našem korxzulatu 100 zlotov za na-dalitrio vožn.io in prehrano.
Janez Grilj je star 37 let in od takrat, ko je zapustil domačo 1тчю. so se zgodile velike izioremembe v njej. Očeta so mu dali med tem časom v hladni grob. V razgovoru ie povedal, da so razmere v Rusiji slabše nego v Jugoslaviji. Kruh ie odmerien na dan. črn. 70 dkg za delavnega človeka moškega spola, za ženske in otroke po 30 dkg. Zaslužil ie kot nameščenec v slaščičarn; po 50 rubljev. delavska mezda je od 40—60 rubljev. uradniki so plačani približno isto-tako. učitelCii še slabše. V Rusiji je še na tisoče naših državljanov, ki si ne vedo pomagat- in ne morejo domov._
Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode
iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeni k i na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri oolustransko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju čjevesa. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh^karnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
Mlekarska zadruga v Žabnici
Žabnica. 24. aprila.
Da se izdatna količina mleka v Žabnici in rrieni nenosredni okolici kolikor mogoče ekonomično konsumira. je bila v okviru domačinov ustanovljena za Zabnico mlekarska zadruga z ustanovnim občnim zborom 14. novembra 1926. Prvotni skeptični nazori posameznikov so se z vztrajnim in uspešnim delovanjem narodno gospodarske ustanove dokai razpršili. Število zadružanov se je od začetnih 54 dvignilo na 89. Posebno, priznanje na ustanovitvi zadruge zaslužita idejni organizator ing. Oman Peter in agil ni Cegnar Ivan iz Žabnice. Funkcionarja zadruge Pa sta Ivan Cegnar v položaju predsednika ter Demšar Ivan. domači šo1 ki upravitelj s funkciio tajnika. V prvih početkih se ie mleko deloma dobavljalo Osrednji mlekarni v Liubliano. ostalo pa je konsum rala Mlekarska šola v Škofji Loki. ki ie sedaj za dobo 4 let prevzela vse mleko žabniške zadruge. Mleko se plačuje po maščobi: 0.1 toVče se računa 3 para več. obratno 3 para manj. V I. 1929. ie dal vsak član ca 3450 1 mleka: dnevna dobavna količina pa je 450 do 500 1 iti to v !. 1930. Denarni promet izkazuje v preteklem letu 753.369.32 Din za 174.066 litrov mleka, plačan zadružanom po 1.92 Din.
Zadruga skrbi za strokovn- naraščaj m je odposlala dva učenca v Mlekarsko šolo v Škofio Loko. Delnice zadruge so po 100.— Din. Eno delnico ima lastnik dveh krav: s tremi kravami lahko dobi tudi dve. Višje negre.
Ze'ia zadružnega odbora .ie. da bi člani pokazali za zadružno, organizatorično delo-vanie še več smisla in se ne bi preveč na-slaniali na voditelje zadruge. Ustanovo tvorijo vsi člani — ne oa samo predsednik in tajnik.	_
Težka obsodba dveh nevarnih vlomilcev
Maribor, 25. aprila
Davi se je bavil kazenski senat pod predsedstvom višjega sodnega svetnika Guzel.ia z dvema nevarnima vlomilcema in tatovoma. in sicer 22-letnim brezposelnim pekovskim pomočnikom Adolfom Pintariem ter 30-Ietnim ključavničarskim pomočnikom Filipom Jugom. Prvi je presedel že 6 let ječe. zadnjič je bil izpuščen iz zapora šele 6. decembra lanskega leta. Jug- pa je prišel na svobodo lani 1. januarja. Poleg njiju se je pred senatom zagovarjalo še sedem kmetic. ki so bile obtožene, da so od obeh kupovale ukradeno blago. Obtožnica očita Antonu Pintariu, da ie v noči 24. decembra 1929 med postajama Slovenska Bistrica in Pragersko vlom i v želentiški prtljažni voz in odnesel 23 komadov blaga v vrednosti 12.245 Din, dalje, da je pošetil Sipuševo trgovino na Pragerskem in ukradel nekaj drobiža in sladkorja ter skutial vlomiti v železno blagajno in da .ic s svojim obiskom osrečil tudi trgovca Smonoviča v Hočah, kateremu je odnesel za 2.232 Din manufak-turnega blaga. Soobtoženi Jug .ie bil osumljen sodelovanja pri vlomu v Hočah. vrh tega pa mu obtožnica očita, da se potepa brez poštenega zaslužka in dela po svetu. Tako Pintar. kakor Jug sta pri razpravi storjene zločine priznala. Jug pa se je izgovarjal. da ie bil zapeljan od Pntaria in da od vlomov in tatvin ni imel nobenih koristi. Soobtožene ženske so se izgovarjale, da pri nakupu niso imele pojma, da gre za ukradeno blago.
Senat ie po kratkem posvetovanju obsodil Pintaria in Juga na 5 let robije ter na istotako dolgotrajno izgubo častnih državljanskih pravic. Za Pintarja je predlagal, da se ga po prestani kazni izroči v prisilno delavnico, za Juga pa. da ga po končani kazni pridrže v očuvalnem priporu, dičim so bile soobtožene kmeťce oproščene. Pintar je kazen sprejel, dočim je Jug izjavil, da se pritoži.	_
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20 Sob >ta 20.: Konec poti. Red B. Nedelja, 27.: ob 15. I. N. R. I. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. Vdova Rošlinka. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Ponedeljek. 28.: Prisega ob polnoči. — Igra akad. društvo »Jadran«. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob pol 20. Sobota, 26.: Švanda dudak. Red D. Nedelja, 27.: Cigan baron. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.
Sobota. 26.: Caričine Amazonke. Red A. — Kuponi.
Nedelja, 27.: Adieu Mimi. Prvič.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Sreda. 30. aprila: Netopir. Gostovanje Mariborčanov in gdč. šuštarjeve.
CELJSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 4. maja: ob 16. Herman Celjski; ob 20. Caričine Amazonke. Gostovanje Mariborčanov.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15. Sobota, 26.: Revna kakor cerkvena miš. Nedelja. 27.: Ognjenik.
Trstie
107
za strope
izdelujem z najmodernejšimi stroji in iz najboljšega materiala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji eeni.
Jos. R. Pnh, Iijnbljana
Cr ra daška «ti. 22. Tel. 2513
Domače vesti
*	Imenovanje v ministrstvu prometa. S
kraljevim ukazom ie namesto upokojenega načelnika Borivoja Gjuriča imenovan Leonida Franič za predsednika strokovnega sveta pri prometnem ministrstvu.
*	Z zagrebške univerze. Na gospodar-sko-šumarski fakulteti zagrebške univerze sta. dosedanja univerzitetna docenta dr. Stepan Poštič in dr. Mihovil Gračanin imenovana za izredna profesorja.
*	»"Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 53. številki: konkurzni zakon za kraljevino Jugoslavijo; zakon o prisilni poravnavi izven konkurza; zakon, s katerim se uvajata konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi izven konkurza; uredbo o tarifah za nagrade upravitelju prisilne poravnave izven konkurza ter odredbo, s katero se odka-zulejo sreskemu načelstvu v Ptuju izvest-ni posli iz področja mestnega načelstva ptujskega.
*	Francoski dan. Iz poročil, ki so dose-daj prispela, ie razvidno, da se je ves naš narod iz vseh kraiev zelo prisrčno poslu-žil prilike, da poka/.e svoje stare občutke prijateljstva in zveste ljubezni napram našemu velikemu zavezniku in prijatelju. Da bj se o vsem dobila jasna slika, prosi akcijski odbor vse zbiratelje: državna oblast va. humana, športna in prosvetna društva ali poedince. nai izvolijo čim prei po-siati vse nabrane prispe-vke ali pododborom Rdečega križa ali pa svojim višjim obiastvom skupaj s seznami prispevalcev, ker bodo imena vseh teh natisnjena v posebni knjigi. Istotako želimo opisov kako se je vršila proslava Francoskega dneva. Akcijski odbor prosi, da se vse to pošlje giavnemu odboru Rdečega križa, ki bo uredil ves materija! in prispevke poslal v Francijo. — Akcijski odbor.
*	Fond za podpiranje pogorelcev in po-plavljencev izčrpan. Ministrstvo za soci-jalno politiko in narodno zdravje je s svojim razpisom od 3. t. m. razglasilo, da je fotid za podpiranje pogorcjcev, poplavTen-cev in sploh vseh po elementarnih nezgodah katerekoli vrste oškodovanih, docela izčrpan, zaradi česar se nobena prošnja, ki bo v tej zadevi predložena bodisi neposredno ali posredno omenjenemu ministrstvu, ne bo uvaževala. marveč se bodo vse prošnje zavrnile.
*	Osrednji občni zbor Slovenskega planinskega društva bo danes v soboto ob 20. v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Na to opozarja odbor, da se planinski občni zbor ne zamenja z drug;mi zbori. Čia-n' nai se ga v častnem številu udeležijo, ker gre za važne zadeve. Na dnevnem redu bo tudi volitev novega odbora.
' Odmera zgradarine za leto 1930 ie izvršena za vse v okolišu davčne uprave Ljublj an a-okolica se nahajajoče zgradbe, v kolikor niso po čl. 32. zakona o neposrednih davkih zgradarine trajno proste in je razpored v smislu čl. 131 cit. zakona razgrni en .ia javni vpogled med uradnimi urami v času od 28. t. m. do vštetega 5. maia 19.30 pri davčni upravi za okolico v L'iib'.iani (Justična palača, II. nadstropje, soba 107). Vsak davčni zavezanec bo o ugotovi"eni davčni osnovi in o odmerjenem davku po plačilnih nalogih še posebej obveščen. Prizivni rok 30 dni teče od dne-\a, ki sledi prejemu plačilnega naloga. Morebitne pritožbe je kolkovatn z 20 Din.
*	Turistični odsek zagrebških Slovencev v okrilju Narodne knjižnice in čitalnice priredi v nedeljo 27. t. m. v primeru ugodnega vremena celodnevni izlet v Za-grebačko goro. Zberemo se pri cerkvi sv. Duha (v zapadnem delu Zagreba) ob 7 ziutraj. Pot nas vodi preko vasi Mikuliči <io Pongračeve lugarnice. Od tam pojde-mo po slemenu preko sedla pod Rudarskim vrtom in preko Malega Slemena do piramide na vrhu Slemena (1035 m). Odhod v Zagreb bo izpred Tomislavovega doma po 15. Natančnejše informacije daje odbor (Gunduličeva 29, telefon 6S—65).
*	Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo ho zborovalo 3. maia ob 10. v Krapini skupno z učiteljskim društvom »Gai« za kotara Krapina in «Zlatar. Na sporedu bodo referati Kukovčeve, Vrhovnika in Kurbusa.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrl včeraj g. Fran L a v t i ž a r, šolski nadzorn k in ministrski tajnik v pokoju. Pokojnik je bil dolgoletni odbornik Liudske posojilnice v Ljubljani ter član upravnega sveta Prometne banke v Ljubljani. Pogreb pokojnika, ki ie vžival zaradi svoje neumorne delavnosti veliko spoštovanje, bo v nedeljo ob 16. — V ljubljanski splošnj bolnici ie umrl. g. Fr. Vol h ar, uradnik drž. žel. star 39. let Pogreb bo v nedeljo ob 15.30. — V Cerkljah pri Kranju je preminul g. Ivan C i m ž a r, posest/k iri lastnik elektrarne, star 50 let. Pokojnika bodo
pokopali v nedeljo na farnem pokopališču. — V Zagrebu je umrla ga. Marija Skoti a n č e v a, katere pogreb bo v nedeljo 27. t m. ob 17. na Mirogoj. — V starosti 73 let je izdihnil v Št. Vidu pri Stični g. Franc ißiv jc, posestnik. Pogreb bo v nedeljo ob 8. na pokopališče v Št. Vidu. -— Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Naše poslaništvo v Buenos-Airesu ie imenovalo za svojega pravnega zastopnika in svetovalca dr. Petra Pandol-Ta-dica. S tem ie rešeno vprašanje pravne zaščite priseljencev naših rojakov pred tamkajšnjimi oblastvi. Imenovanje dr. Pan-doI-Tadiča za pravnega zastopnika je za naše izseljence zelo koristno, ker se bodo sedaj lahko obračali v pravnih zadevah na odvetnika, ki govori naš jezik in se bo zavzemal za naše ljudi.
Menjanje sezone. Prehod od zime na ■pomlad povzroča pri mnogih ljudeh onemoglost in razpoloženje. Serraval-]o-vo »kina-vino z železom« lahko temu odpomore. Dobiva se v vsaki lekarni.
*	Vinarska podružnica iXa Bizetiskem,
priredi v nedeljo 4. maja ob pol 9. v šoli na Bizeljskem zborovanje vinogradnikov z naslednjim sporedom: strokovno predavanje iz vrtnarstva in kletarstva (predaval bo g. Zmavc, direktor vinarske šole v pokoju) volitev delegatov za občni zbor Vinarskega društva, predlogi in nasveti, slučajnosti. K obilnj udeležbi vabljeni.
*	Drugi zvezek letošnjih »Zborov« je v tisku. V glasbenem delu prinese skladbe O. D e v а. V. Mirka, B. A r n i č a, A. M i h e 1 č i č a in Z. P r e 1 o v с a, v književnem delu pa zanimive članke in razna glasbena poročila. Odslej bodo »Zbori« pri-občevali tudj solospeve s spremljevaniem klavirja, zato jih toplo priporočamo v na-ročbo vsem ljubiteljem glasbe, saj ie naročnina le 50 Din. Prosimo lanske naročnike, da naročnino za 1930 v začetku maja obnove, da bodo list v redu prejemali. Uprava »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljublian;.
*	Smrt rojakinje na Westfalskem. V Giadbecku na Westfalskem ie na velikonočno nedeljo umrla gospa Jera Urhova, rojena Hribarjeva, mati tamkajšnjega čevljarskega mojstra g. Urha, v starosti 70 let. Ranika se je s svojim sinom že pred leti z Gorenjskega izselila v slovensko naselbino pri Giadbecku. Blag ji pomin 1
45 Cerkev zaprta zaradi poskušanega samomora. Zaradi poskušanega samomora Josipa Dujiča v katoliški cerkvi v Zenici je bila po nalogu cerkvenega oblastva ta cerkev do nadaljnega zaprta, ker je bila pozorišče prelivanja krvi. Zaprta ostane tako dolgo, dokler se ne izvrši novo po-svečenje cerkve.
Danes vesela dunajska premijera:
„Vražji Rudi1'
Veseloigra, v glavnih vlogah
lepa Iris Arlan Veselje! Kopališče v Kloster-neuburgu! Zabava! Smeh! Danes ob 4.. K 8. in 9. uri.
Kino »ideal«.
i
*	Avto ga j'e povozil Prejeli smo: Dne 24. t. m. dopoldne je pridrvel z avtom po cesti proti Gomilskemu v Savinjski dolini trgovski potnik Janko Ogrizek iz Liubljane in podrl na tla ter povozil Blaža Mazila, po domače Pongraca. posestnika iz Grajske vasi. Sunek ie vrgel avtomobil daleč na njive. Mazil ie dobil hujše rane na glavi in notranje poškodbe. Avtomobilist je pripeljal takoi zdravniško pomoč, kar je vse hvale vredno, sai avtomobiii-sti po nesreči navadno kar odmegüio.
*	Požar v Sodražici. Pišejo nam:: V noči od sobote na velikonočno nedel.:o nas je predramil iz trdega spanja gasilski rog. Čeprav je bila ura okrog 2.. je bil v nekaj minutah ves trg na nogah, zakaj gorela je hiša posestnika Jožeta Cvara, ki stoji v tesnem kotu obdana z raznimi d 'ttgimi stavbami zlasti gospodarskimi poslopji, polnimi mrve. baš v sredini trga. Zlasti se ie b;!o bati, da se vnamejo poleg stoječe lesene gospodarske stavbe in s slamo kiita Modičeva hiša. Pridni gasi'ci so b li tirno na mestu z brizgalnami in orodjem. Dve brizgalni sta bili ob ognju in treba i:h ie bilo polniti z vodo. pri katerem delu se je izkazalo naše ženstvo. Nov&lša brizga'na tipa Smekal je pa črpala in oddaiala vc:áo iz blizu 200 metrov oddaiiene Bistrice Trije močni curki so oblivali goreče poslopje ter požar lokalizirali. tako da ie bila kmalu bojazen razsirien'a požara v kraiu. V dveh urah ie bil požar popolnoma udušen. Prizadet; Cvar ima občutno škodo, kajti pred kratk'im si ie bil hišo popravi in sedaj je zopet brez strehe. Zavarovan je bil le za manjšo vsoto. V gasihem d'mu 2, ki sto;i blizu cerkve, ie shranjena dobro delujoča brizgalna. Brez društvenega dovoljenja je pa bila založena z raznem 'esr.m, tako da je bilo le težko priti <1o brizga'ne. Zadnji čas je že. da si žuPna uprava preskrbi drugo shrambo, oziroma da se že stoječa baraka na drugo stran poda jša tako. da bi služila v obojestransko svrho. Na veliki poaedeljei: so se v cerkvi no'.inli darovi za pomoči potrebnega pogorelca. Vsi tržani sočustvujejo s prizadetim in vsakdo bo pomagal, da si bo Cvar čimprej zopet uredil svoj dom..
*	Dve nesreči pri Št. Pavlu v Savinjski dolini, Pišeio nam: Na veliko aoč je povozil v Dolenji vasi prj Št. Pavlu posestnik K. A. 85 letno Leberjevo mamo tako nesrečno, da ji ie zdrobil levo nrgo nad gležnjem. Prepeljali so io v eelisko bolnico. Istotam je te dni nasad-'la krava, ker ie bila besna, ko so ii vzeli teleta, gospodinjo Skokovo na roge, n razparala trebuh ter io vrgla preko sebe. Ker drobovje na srečo ni ranjeno, je upati, da bo bolnica okrevala.
*	Tatvine v Črni. V Črni je te dni nekdo vlomil v hlev gostilničarja Ivana Kobla in ukradel 9 belih kokoši, nakar je zaklal mlado svinjo in io tudi odnesel. Neznani tat je oškodoval imenovanega gostilničarja za okrog 670 Din vrednosti. Dalie .ie bržkone isti zlikovec ukradel isto noč tudi posestniku Josipu Ježu v Črni z dvorišča nekai perila, vrednega 140 Din. Obe tatvini je izvršil naibrže kak klatež, kakršnih v tamosn'i okolici ne maníka.
*	Najdba ukradenih cerkvenih predmetov. Ko je v četrtek šel proti domu na državni cesti zaposleni posestnikov sin Štrukelj Peregrin iz Kompolia, ie našel v vasi Trnjava pri Krašnji nekoliko nad državno cesto pri neki skali skrito monštranco, 2 ciborija in 1 manjši kelih. Monštran-
ca, ki so Й pobrani vsi okraski dragocenih kamnov, je zelo poškodovan. Istotako tudi maniši kelih. Ciborija se bosta dala še porabiti. Kje so' bili ti predmeti ukradeni, še ni znano. Vse najdene predmete je odda! Štrukelj v župnišče v Krašnji, kjer jih bodo lahko dobili tisti, ki so jim bih' ukradeni.
*	Avto je skoro povozil nekega gospoda na Miklošičevi cesti. Šofer je v poslednjem trenutku zavozil na pločnik in tako preprečil hudo nesrečo. Dotični gospod je izjavil, da je baš čítal novo številko »Romana«, tednika za vse, ki ie tako zanimiv.
da je popolnoma preslišal avtomobilsko hupo. Da ie to mogoče, se lahko sami prepričate, če zahtevate najnovejšo številko »Romana« v trafiki. Stane samo 2 Din.
Restavracija .. E M O \ A-
toči prvovrstna vina in nudi izvrstno kuhinjo po jako solidnih cenah.
*	Adresarje, najnovejše, kakor tudi vsakovrstne dobre adrese bi kupili. Ponudbe pod »Za-23050« na »Publicitas« d. d. Zagreb. Gunduličeva 11.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva. plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Liubljane
ti— Pianistka Karmela Kosovelova priredi v petek, 2. maja ob 20. v dvorani Filharmonične družbe klavirski koncert z naslednjim sporedom. 1. J. Brahms. Sonata fis-mol; 2. R. Schumann: Etudes Sym-phoniques; 3. Fr. Chopin: Balade op. 23, 52; 4. Fr. Liszt: Apres une leeture du Dante, Fantasia quasi Sonata. Na ta koncert mlade umetnice opozarjamo občinstvo že danes. Vstopnice bodo od sobote popoldne dalje v predprodaii v Matični knjigami.
u— »Bremen«. Nepreklicno zadniikrat se bo ponovil poučnj in zanimivi film »Bremen« danes ob JA3. popoldne in jutri ob 11. dopoldne v kinu Ideal. Gradba ladje, niena zunanjost, razkošna in ogromna notranjost, splav in prva rekordna vožnja preko Oceana v Ameriko, vse ie predočeno v najlepših posnetkih. Cene najnižje od 2 Din dalje.
u— Francoski dan so priredile ljubljanske osnovne šole 14. t. m. s predavanji o Franciji in o vezeh te naše velike prijateljice z Jugoslavijo. Ob tej priliki je v prid poplavljencem v Franciji nabrala osnovno-šolska mladina 3516 Dim Znesek ie bil s seznami darovalcev po šolah poslan glavnemu odboru Rdečega Križa v Beogradu.
u— Iz gledališča. Danes v soboto se Weinbergerja opera »Švanda dudak« z g. Jankom v naslovni partiji. Predstava se vrši za abonma D. — V drami bo drevi druga repriza angleške vojne drame »Ko-net poti« za red B. Dramo je napisal Američan Sherriff. poslovenil pa io je Oton Župančič. Pasijonska igra «INRJi» se ponovi zadniič jutri v nedeljo ob 15. Cene zelo znižane. Na igro opozarjamo zlasti okoličane.
u— Sobota in nedelja na Šentjakobskem odru. V soboto 26. t. m. vprizori Šentjakobski oder desetič in zadniič v tej sezoni krasno veseloigro »Revna kakor cerkvena miš«. Dejanje ie izredno ljubka in humor prisrčen. Vsi posestniki so bili z vprizoritviio zelo zadovoljni. Naj n;hče ne zamudi prilike, ogledati si zadnjo predstavo te veseloigre. V nedeljo 27. t. m. bo šla petič preko odra velezabavna veseloigra »Ognjenik«, polna življenjskih eksplozij in zelo posrečenih situacij, igra je izvrstno naštudirana in so se dosedanji posetn'ki temeljito nasmejali. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničm-ka na Starem trgu.
u— Mestna elektrarna javlja konzumen-tom, da pobira v smislu uredbe o banovinskih davščinah (Uradni list od 16. t. m.) trošarino na porabljeni električni tok od 1. t- m. tega leta dalie in sicer: po 2% od odškodnine, ki jo plača konzument za tok v svrho razsvetljave. Ta postavka se se zniža za 50% pri toku, ki se uporablja kot pogonska sila, ter za 75% pri toku, ki služi v elektro-kemijske svrhe. Po prvotnem navodilu ie bilo predmetno trošarino računati za ves tok enako, in sicer od faktur, izdanih po 1. t. m. Zaradi tega se je trošarina zaračunala strankam deloma tudi za marčevo porabo, kar se bo tem štelo pri prihodnjih računih v dobro.
u— Oblastna strelska družina v Ljubljani obvešča članstvo, da bo v nedeljo 27. t. m. z začetkom ob 9. dopoldne ostro streljanje na vojaškem strelišču (Dolenjska cesta). Pridite točno in vsi! Prijatelji strelskega športa uljudno vabljeni.
u— Čuden patron. Lastnik fotografskega ateljeja Viktor Kune, ki ima poleg drugih reklamnih izložb eno tudi na poslopju Kazine, ie pred par dnevi opazil, da je steklo na sliki neke znane osebnosti namazano z neko črno tekočino. Kune je dal steklo očediti, kar pa je neznanega čudež-nika tako razjezilo, da se je odločil, sliko sploh odstraniti. V noči na petek je neznanec neopaženo s pomočjo dleta odprl okno in sliko odnesel. Fotograf Kune trpi zaradi tega nad 100 Din škode, kajti slika ie bila v lepem okvirju.
u— Hud gozdni mož. Delavčeva žena Marija Ovnova ter njena soseda Elizabeta Hočevarjeva, obe stanujoči v barakah na Cesti na Brdo, sta odšli predvčerarš-niim dopoldne v rožniškj gozd nabirat suh-Ijad. Ko sta se pa okrog poldneva vračali z butaro domov, ju je nad Večno potjo nenadoma ustavil nepoznan moški, ki jima je zastavil pot in ju hudo pobaral, kako se pišeta. Ženski sta se očividno hudega moža nemalo prestrašili, vendar se je Ovnova opogumila in ga zavrnila, Češ, r.aj raje on pove. kdo je. To pa 'e neznanca silno raztogótilo. Zakričal je, da hodita po
S AM O
še cl a n e s !
ob 4., 7. in 9. uri.
Veliki »Ufa« govoreči film
Hitite, da ne zamudite!
„Valček ljubezni"
Pojeta in govorita LILLYAN HARWEY — WILLY FRITSCH Predprodaja vstopnic od 10. ure dalje!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
njegovem gozdu in da jima že pokaže, kdo je. V naslednjem trenutku ie že pograbil Ovnovo za vrat ter jo pričel daviti, in sicer toliko časa, da ie skoro omedlela. Lotil se je tudi Hočevarjeve in jo opraskal na roki. Na niuno kričanje :u je slednjič izpustil ter izginil v gozd.i. Ženski sta ga pa zasledovali in po naključju zvedeli za njegovo ime. Napad £ta prijavili policiji, ki ie uvedla preiskavo.
u— Karambol v Gosposki ulici. Ko je pripeljal predsnočnjim pomočnik pri konjskem mesarju Marinšku France Podgoršek z enovprežnim mesarskim vozičkom po Gosposki ulici proti kinu Matici, se je nenadoma znašel pred osebnim avtomobv lom, ki ie zadel v njegovega koma in ga ranil v glavo, prsi in nogo, da so ga morali spraviti na klavnico. Avtomobilist ie škodo takoj poravnal, vendar pa se bo moral zagovarjati zaradi kršitve cestnega policijskega reda.
u— Deske so mu kradli. Delavec Alojz Vesič si je prihrani! nekaj denarja in se odločil, da si postavi lasten dom, skromno hišico na poliu v bližini pokopališča Sv. Križa. Komaj pa ie te dni pričel z zidavo, že so izrabili zaščito noči neznani zlikovci. ki so se okoristili z lesom, ki ie na stavbi. Odnesli so mu razne deske in trame. Tatov doslej policija še ni mogla izslediti.
u— Okradena v vlaku. Med vožnjo od
Grosuplja do Ljubljane ie neznan tat ukradel predvčerajšnjim Amaliji Zajčevi iz Liubljane črn usnjat kovčeg, v katerem se je nahaialo nekaj zdravil in nekaj perila. Tatvino ie Zaičeva opazila šele pred prihodom na glavni kolodvo- in zaradi tega tatu ni mogla zasledovati.
u— Jurjevan'e na Ljubljanskem gradu v korist Ciril Metodove družbe bo v nedeljo 4. maja.	609
Iz Celja
e— Sreski kmetski odbor naj posreduje v naslednji zadevi: Lastnikom licenci-ranih bikov, katerim je potekel predpisani rok za skakanje, nai se izplača priznana nagrada po pošti. Zopetni prigon teh živali je v živinorejskem pogledu brez koristi, za lastnika pa pomenia nevarnost, izgubo časa in precejšnje stroške, ki so v mnogih primerih višji kakor nagrada «ama.
e— Sprememba gledališkega repertorja.
Ker je dvakratno vprizarjanje »Hermana Celjskega« prenaporno, se v nedeljo 4. maia gledališki repertoar v toliko spremeni, da se uprizori zvečer namesto napovedanega »Hermana Celjskega« najboljša slovenska opereta pokojnega skladatelja. Parme »Caričine Amazonke«. Popoldanska predstava »Hermana Celjskega« ob 16. za okoličane pa se bo vršila.
e— Celiska obrtna nadaljevalna šola priredi na belo nedeljo 27. t. m. razstavo pismenih in risarskih izdelkov vseh dvanajstih razredov. Razstava se naJiaia v poslopju mestne osnovne šole (II. nadstropje) in bo trajala od 8. do 16. Vsi, ki se zanimajo za šolsko delo našega obrtnega naraščaja se iskreno vabijo k poisetu. Vstopnine ni.
e_ Opozorilo gostilničarjem! Sresko sodišče v Celju je obsodilo mesarskega pomočnika Bernarda Kneza iz Celja, stta-nujočega na Kralja Petra cesti 28, zaradi ponovnega javnega nasilstva. Po prestani kazni se bo za dobo 3 mesecev, to je od 28. t m. do 28. julija t. 1., uveljavila nad njim očuval.na odredba s prepovedjo pohajanja v gostilne. Celjski gostilničarji se opozarjajo, da jih lahko doleti v primeru, da bi dali Knezu v omenjenem času kakršnokoli pijačo ali ga pustili v svojem lokalu, občutna kazen in sicer zapor da 6 mesecev in v denarju do 5000 Din.
e— Trgovcem v opozorilo. Trgovci, člani Sreskega gremija trgovcev v Celju, ki se želiio udeleževati razpisanih dobav m licitacij ter hočejo izvedeti podrobnosti raznih pogojev za udeležbo na licitacijah, naj to sporočijo načelstvu. Interesentom bo gremij izposloval potrebna poročila o dobavah, ki se bodo stalno dostavljala proti malenkostni mesečni odškodnini. V po-štev pridejo zlasti trgovci z lesom, deželnimi pridelki, trgovcS s pisarniškimi potrebščinami. papirjem in yeletrgovci z manufakturo in specerijo.
e— Zatirajte majske hrošče! Celjsko mestno in okoliško prebivalstvo opozarjamo na razglas celjskega mestnega načel-ništva, ki odreja, da se mora zaradi obsežnega nastopanja majskega hrošča pričeti z nabiranjem in uničevanjem majsKega nro-šča 25. t. m. in se mora to delo nadalje-
vati vse dotlej, dokler se bodo opažal; ti škodljivci. Kier se .na drevju in grmičevju pokaže majski hrošč, ga je treba zlasti v jutranjih urah otresati. zbirati in na primeren način uničiti (najbolje s popar.ie-njem z vročo v odo). Poginuli hrošči se naj oddajajo v primernih posodah ali vrečah v mestnem parku pod hribom za to določenim paznikom dnevno do 10. dopoldne, nakar jih bodo zagrebii. Za vsako množino oddanih hroščev izda prevzemnik potrdilo v litrih. Na podlagi takega potrdila bo mestna blagaina izplačala nabiralcem hroščev man.i imovitih posestnikov nagrado pol dinarja za liter.
e— Smrtna kosa. Na Slomškovem trgu je umrla 59-Ietna knjigoveška mojstrica Antonija Schmidtova.
e— Dve prometni nezgodi. V četrtek ix>-poldne se je pripeljal po levi strani Kralja Petra ceste v smeri proti Gaberju na svojem novem motornem kolesu ključavničarski moister Franc M. iz Rečice ob Savinji. Na zadnjem sedežu je sedela njegova žena. Ker je vozil precej hitro in je še ne-izvežban vozač, razen tega pa zamenjal dtsno stran ceste z levo, se je na cestnem križišču pred Ljudsko posojilnico zaletel v mestni škropilni avtomobil Avto ie ostal nepoškodovan, istotako tudi oba motoci-kiista, pač pa je zadobil občutne rane novi niotocikel, ki je prevozil komaj 53 km. — Druga nezgoda pa se je pripetila pri izhodu Ozke ulice v Gosposko uiico Tik ob levem zidu je privozil po Ozki ulici 30-letni pisarniški sluga Ivan Z. in se z dvo-kolesom zaletel v 3 in polletnega Slavka Oražna, ki je šel v spremstvu neke odrasle ženske po Gosposki ulici. Deček je padel zaradi močnega sunka na tla in dobil na čeiu lahko poškodbo. Kolesar je urno zbežal, vendar ga je polic'ja dobro uro pozneje aretirala na Glavnem trgu.
Iz Maribora
a— Iz gledališča. Danes se ponovijo Parmové »Caričine Amazonke« za ab. A. Jutri bo premijera moderne operete »Adieu Mirni« z izredno veselo vsebino in temperamentno muziko. Nastopijo isti kot lani, re žira g. Harastovič, dirigira g. Hercog.
a— Češkoslovaško-jugoslovenska liga т Mariboru bo imela svoj občni zbor 2. maja ob 20. v Narodnem domu. Po občnem zboru bo družabni večer, pri katerem bo sodeloval salonski orkester.
a— Koncert v mestnem parku bo v nedeljo 27. t. m. od 10.30.—12. ako bo lepo vreme. Godba glasbenega društva. Kapelník g. Schönherr.
a— Ustanovitev krajevne protituberku-lezne lige pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pripravljalni odbor krajevne protituberku-lozne lige pri Sv. Lenartu sklicuje za nedeljo, 27. t. m. ob 10. dopoldne v občinskih prostorih trške občine ustanovna občni zbor krajevne protituberkulozne lige s sedežem pri Sv. Lenartu. Na to delo se vabi vse občinstvo Sv. Lenarta in sosednih občin. Pobiiajmo tuberkulozo kot našo največjo sovražnico, združimo se v organizirano ljudsko borbo proti tej kugi z ustanavljanjem takih podružnic in dosegli bomo z združenimi močmi zaželiene uspehe.
a— Mrtvaški ženin v Mariboru. Na koncertu, ki ga priredi šola Glasbene Matice v soboto, 3. maja, bodo nastopili sami Matični gojenci pod vodstvom svojega ravnatelja Hladeka-Bohinjskega. Pač edinstven primer, da bo izvajala tako ogromno skladbo, katere se sicer lotevajo Ie veliki in rutinirani zbori, sama mladina, dokazuje pa, na kako visoki stopnji stoji Matična šola. Nastopilo bo nad 230 oseb.
a— Smrtna kosa. V noči od četrtka na petek je umrla v Mariboru gospa Frančiška Zeleznik roi. Štular, soproga nadspre-vodnika v pokoju. Pogreb bo v nedelio, 27.. t. m. ob 15. izpred mrtvašnice splošne bolnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše sožajie!
a— Že od februarja pogrešajo 13 letnega
Roberta Pirkoviča, ki le stanoval pri svoji mačehi v Jadranski ulieft št. 21. Vse dosedanje poizvedbe po njem so ostale brezuspešne. Kdor kaj zve o njem, naj sporoči to socij-alno-političnemu uradu mestnega magistrata v Mariboru, Rotovški trg 9.
a— lz policijske kronike. Od četrtka na petek ie bila aretirana po ena oseba zaradi pijanasti in razgrajanja, zaradi prepovedanega povratka in zaradi splošnega suma. Štirje brezobzirni kolesarji so bili prijavljeiS zaradi prestopka kolesarskih predpisov. Vrši se ta;n tudi zasliševanje večjega števila oseb, osumljenih udeležbe pri nekem vlomu v Gradcu
Danes premijera ob 4„ h 8. m 9. imi.
Pod vročim solncem angleških kolonij se odigra film
99
S ii d a ii s ki l©véí
Oaze — mrtve straže Telefon 273Г
trdnjave — velika ljubezen ...
»Kino Ljubljanski dvor«.
a— Ustanovitev kluba »Meja« je ob vsej »everni meji izzvala živo zanimanje in ndobravanje. Od vseh strani prihajajo prošnje za izlete in podobno. Ponekod so se posamezniki že na podlagi časopisnih poročil o ustanovitvi odločili, da bodo priredili prostore za prenočevanje izletnikov. Vsekakor zelo hiter konkreten uspeh v interesu tuiskega prometa. V sredo zvečer je imel odbor kluba svojo prvo sejo in se je konstituiral. Predsednik je proi. Baš, podpredsednik dr. Irgolič, tajnik R. Rehar, blagajnik Ivan Kovačič. V odbor je bil kooptiran še znani poznavalec meje strokovni učitelj g. Ivan Robnik. Razdelilo se je delo glede prirejanja izletov ter zbiranja in urejevanja statističnega materijala Prvi klubov izlet bo 11. maja k otvoritvi prve planinske koče mariborske podružnice SPD pri Sv. Pankraciju nad Remšnikom. Ob binkoštih bo izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kasneje še k Mariji Snežni, ker je bilo obenem sklenjeno, ďa se delovanje takoj raztegne na vso severno mejo.
Iz Kranja
Г— Velikonočna obdaritev revezev 1 u-kaišria podružnica Kola jugoslovenskih se-ster ie tudi letos priredila svojo običajno velikonočno obdaritev mestn h rcvežev in revnih rodbin, da jim tako omogoči um veseleji praznike. Kolo je obdarilo z ,estvi-n,mi, obutvijo, obleko in perilom 2j mestnih revežev ter 5 revnih rodoin iz mesta. Nadalje je odbor Kola naklonil tukajšnji Dijaški kuhinji 250 Din.
r— Obisk študentov iz južne Srbije. \ torek so prispeli s popoldanskim vlakom z Gorenjskega dijaki m dijakinje trgovske akademije iz Skoplja. ki se nahajajo na ekskurziji po Sloveniji. V Kranju jc ď.ja ke in njihove profesorje sprejel direktor tukajšnje gimnazije g. Ivan Košnik. Eks-kurzisti so" si v spremstvu domačih dijakov ogledali tekstilne tvornice »Jugoče-ške« in tvornico gumijastih izdelkov «Vulkan«. Podali so <e tudi na mestno pokopališče, kjer so obiskali grobova naših pesnikov1 Prešerna in Jenka. Po večerji v Narodnem domu pri restavraterju g. Plahuti so se z večernim vlakom vrnili v Ljubljano. Gorenjska metropola je napravila na nje zelo ugoden vtis.
r— Današnji sokolski valčkov večer ob zvokih jazzbanda iz Ljubljane bo nudil vsem posetnikom dosti razvedrila. Občinstvo naj ne pozabi posetiti te sokolské prireditve.
Iz Kamnika
ka - Polkovniku Vladimiren Deroku v slo-
ч'о. Te dni je zapustil Kamnik upravnik tukajšnje smodnisnire, komandant mesta polkovnik g. Vladimir Derok Bil Je upokojen na lastno prošnjo in se je odpeljal v Beograd V teku svojega sedemletnega službo-V anja v našem mestu si je pridobil mnogo zaslug za razna društva Izredno je bil naklonjen tukajšnjemu Sokolu. Tenis sekciji -portnega kluba je dovolil igranje na igrišču v smodnišnici ter s tem omogočil razmah te sekcije. Kot strog, a dober predstojnik je z veščo roko vodil in upravljal veliko smod-nišnico. Oficirji, uradniki in delavci so ga spoštovali ter splošno obžalujejo njegov od hod. Želimo mu. da svoj zasluženi jiokoj uživa še mnogo let.
Iz Radovljice
rc— Prihodnjo nedeljo 27. t. m. ob pol 4.
bo gostovalo v Sokolském domu marijonet-no gledališče s Tabora. Uprizori se zabavna pravljična Švigljeva igra »Gašperjev junaški čin«. Tovrstna uprizoritev je za Radovljico nekaj povsem novega, zato vabimo staro in mlado, da si jo ogleda. To gledališče uživa v Ljubljani velik sloves in nam je v posebno veselje da ga bomo mogli pozdraviti v naši sredi.
Iz Laškega
1—• Z občinske seje. Na zadnji občinski seji, ki se je vršila 18. t. m., je odbor soglasno sklenil zaprositi, oziroma se pridružiti tozadevnemu zaprosilu zdravstvenega okrožja, da ostane tudi v bodoče 'sti zdravstveni okoliš, ki obsega občine Laško. Trbovlje, Sv. Krištof, Št. Lenart in Marija gradeč, zavedajoč se, da je le v tej sestavi mogoč zdravstveni napredek našega okraja. ■— Občina ne ugovarja krajevni potrebi lekarniške koncesije. — Zaradi dopisa, ki ga je tik pred sejo podal učitel jski zbor po g. Kislhigerju nekaterim odbornikom, in gleda na objavo učiteljskega zbora v »Učiteljskem tovarišu« se sklene na predlog g. Koschierja z vsemi proti enemu glasu izreči g. županu za njegovo postopanje v tej zadevi zahvala in popolno zaupanje, na predlog g. inž. Ilomana pa se je občinski odbor v istem glasovnem razmerju izrekel v tem pogledu za solidarnega z vsemi koraki g. župana — Občinski odbor vzame z obžalovanjem v vednost nepričakovano izjavo našega g. dekana, da ne zamenja ra-darbinske parcele od Smodija do Majcena. S tem je g. dekan onemogočil zgradbo 3 do 4 stanovanjski hiš (vil), ki bi se začele že letos graditi.
1— Smrtna kosa. Pretekli četrtek je v Trnovem pri Sv. Jederti nenadoma, zadet od kapi umrl posestnik g. Anton Pečnik. Pokojnik je bil odločen r.aprednjak, Nekaj časa je bil tudi predsednik bivše krajevne organizacije demokratske stranke. Značaine-mu možu prijazen spomin, j/rizadetlm naše sožalje l
1— Olepševalno druš-tvo pí je zbralo za predsednika g. Elsbacharja, za podpredsednika pa g. sv. dr Pernata, s čimer je plc-donosno delovanje tega društva tudi v bodoče zasigurano. Že dalje časa je odbor obravnaval zadevo postavitve ^vremenske hišice«. Pri zadnji se.ii je zastonnik toplic gosp. Golobic obljubil, da bo vremensko hiš;co postavilo kopališče, kar z veseljem pozdravljamo.
1— Prekinjena ribja drst. Pred zadniim deževjem sa je pričela v Savinji dret belic, ki so se zbirale v velikih množinah v plitvinah reke. Posebno živo je bilo pod okrajnim m oslom, kjer so Laščani in tujci z zanimanjem ogledovali živahno premikanje in gibanje tisočih belic. Pa je nastopilo deževje, Savinja je skalila svoje vode in dret je pre-Mnjena do toplejših dni.
Iz Ptufa
j— Straussov »Netopir« na ptujskem odru. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča у Ptuju bo 30. t. m. Uprizori se divna Straussova opereta »Netopir«.
GOSPODARSTVO
Delojemalci in načrt obrtnega zakona
Kakor smo že včeraij kratko poročali, se je v četrtek zvečer vršila v Delavski zbornici anketa predstavnikov delavskih organizacij in delavskih zaupnikov o načrtu enotnega obrtnega zakona.
Tajnik Delavske zbornice g. Filio Urat-nik je v svojem referatu poudarjal, da ta zakonski projekt obravnava s svojimi določbami tudi delovno pravo in de facto revidira odnosno dopolnjuje določbe zakona o zaščiti delavcev. Potrebne so spremembe sedanjega osnutka v nasledni h prav-cih. Glede delovne pogodbe je treba definiral pravno uL-jstvo kolektivne pogodbe. Treba ie določiti minimalne odpovedne roke z značajem prisilnega prava, in sicer tako. da z dogovorom ali delovnim redom nc bo mogoče skrajšati al' ukiniti teh rokov. Glede odpovednega roka navadnim delavcem ni v osnutku nobenega minimalnega roka. Kolektivni oogodbi ie treba dati veliavo pred individualno pogodbo.
Glede vajencev so potrebne določbe, ki bi v gotovi meri omeievale dotok vajen-cev :n bi zagotovile učni us,oeh. Načrt ne predvideva nikake omejitve. Ta bi se morala določiti tako. da mojster ne sme imeti več kakor 1 vajenca in na vsaka 2 pomočnika še po enega vajenca. Pri borzah dela nai bi se ustanovili uradi za poklicno izbiro. ki bi vodili evidenco in presled vajencev in pomočnikov ter bi na podlagi te evidence lahko omejeval: dotok tam. kjer je pogrebno.
Glede obrtnega šolstva ie nekaj izore-memb na bolje, zlas'i v tem oogledu. da se pouk lahko vrši tudi med delovnim časom. Vendar bi bilo še notrebno. da se obrtno šolstvo zaradi važnosti vzdržuje od države. Glede delavskih knjižic ie referent pripomnil. da so jih doslej izdajale občine in ni razloga, da naj v bodoče te knjižice izdajajo obrtniška udruženja (zadruge). V splošnem pa so odredbe glede delavskih knjižic nepotrebna novelizacija tozadevnih določb zakona o zaščiti delavcev. k: bi lahko iz obrtnega zakona izpadle, če se izda pravilnik o delavskih legitimacijah na podlagi zakona o zaščiti delavcev.
Določbe o delovni pogodbi zasebn h nameščencev so dobre, določbe o delovnem redu pa poslabšujejo sedanje stanje, ko odobruie delovni red inspektor dela. Določbe o obrtnih sodiščih so dobre, samo ni razumljivo, zakaj so potrebna še posebna sodišča pri udruženiih. ki bi imela enako sestavo in •isti teritorialni delokrog. V komisijah za mojstrske izp:te ie treba dati delavstvu primeren vpliv. Odločbe, ki se nanašajo na organizacije, pa je treba spremeniti predvsem glede podrejenosti strokovnih organizacij nadzorstvu trgovinskega ministrstva, ker spadaio te organizacije edino pod nadzorstvo ministrstva za socialno politiko.
V debati, ki se ie deloma razvila že v poteku referata, ie bila izne^ena želja, da se o tem važnem zakonskem osnutku razpravlja še na ponovni anketi, ker predstavniki organizacij in delavski zaupniki niso bili o vsebini zakonskega načrta dovolj-no poučen!:. Iznešcna ie bila tudi zahteva po koncesijoniraniu tiskarniške obrti.
Mestne trošarine in promet
Glede na pravkar uveljavljeno znatno razširjeno tarifo o občinskih trošarinah v Ljubljani so zanimive ugotovitve ki jih na uvodnem mestu objavlja beograjski »Trgovinski glasniki od 25. t. m. o vplivu prometnih da-iatev v Beogradu na posle in promet. (;,Daž-bine i ]>romet u Beogradu*). Iz članka j№-snemamo naslednje podrobnosti:
Promet v Beogradu pada. Vzroki zastoja poslov so številni, vendar je danes treba posebno opozoriti na gotova dejstva, ki neposredno vplivalo na promet v Beogradu in pokazati posledice gotovih finančnih odredb in finančnih ukrepov, ki pogosio niso bili dovolj proučeni. Beograd se mora razvijati, kajti njegovo nazadovanje aH oviranje njegovega razvoja ni niti v interesu države niti naroda. V dneh zastoja in krize ni treba mnogo ukrepov, da nastane nevarnost za nadaljnji razvoj mesta.
Danes je predvsem aktuelno razpravljati o ukrepih, ki lahko povzročijo ali povzročajo nazadovanje mesta in njegove delavnosti. Niti ena panoga gospodarskega poslovanja se v Beogradu ne more pohvaliti da napreduje. Vsi posli so v zastoju, mnogi v nazadovanju. V neki panogi veletrgovine je še 1. 1028. delovalo 6 grosistovskih tvrdk, danes pa le še 3 in navzlic odnadli konkurenci je promet tudi pri preostalih tvrdkah rapid-no nazadoval (pri srednji od teh 3 tvrdk je znašal promet 1. 1027. 85 milijonov Din. predlanskim 20 milijonov, lan? pa le še 8 milijonov). Ti podatki se nanašajo na trgovino s prometnim blagom in so značilni za veliko prometno krizo.
Dajatve se v mestu stalno dvigajo, s čemer se stanje poostruie. Nedavno je bila razširjena občinska trošarina, sedaj pa je prišla še banovina s svojimi davščinami. Trgovina in obrt bosta primorani čim bolj se izogibati Beograda. Veliki grosisti se v Beogradu že pripravljajo, da svoja skladišča prenesejo iz območja povišanih trošarin, odnos, uvoznin. Detajlna trgovina je zaradi povišanih dajatev primorana dvigniti cene, kar podražuje življenje in odvrača kupce iz bližnjih krajev. Vse to mora povzroči ti nadaljnje krčenje poslov in nazadovanje Beograda. Z drago električno strujo in vodo m z velikimi
bremeni je bilo že dovolj veliko število podjetij, zlasti manjših, prisiljeno zapustiti Ceograd. Sedaj bodo z novimi dajatvami prisiljena k temu še druga podjetja.
Ta dejstva iznašamo povsem lojalno in v najboljšem namenu. Ne smemo se skrivati pred dejstvi, temveč povedati moramo resnico. Vsako povečavanje bremen mora za razvoj Beograda postati fatalno, kajti z zmanjšanjem prometa in gospodarske delavnosti mora priti nazadovanje. Vee, kar ovira promet in poslovanje v mestu, ovira tudi razvoj mesta; zato je potrebno, da se fiskalne odredbe jwdvržejo reviziji, zlasti one. ki se tičejo samo Beograda.
= Občinska trošarina na vino v Zagrebu.
Zaradi protestov od strani gostilničarjev in konsumentov, kakor tudi vinogradnikov bo zagrebška občina najbrže obdržala dosedanjo občinsko trošarino na vino v višini 1 Din, čepiav je mestno zastopstvo sklenilo pobiranje občinske trošarine v višini 1.50 Din od litra, kakor je sedaj po navodilih finančnega ministrstva praktično maksimirana. Doslej se še pobira občinska trošarina na vino v stari izmeri 1 Din od litra.
Avstrijska trgovinska pogajanja z Jugoslavijo in Madžarsko se bodo po vesteh z Dunaja nadaljevala 2. maja. Gle<le pristanka obeh držav na povišanje avstrijskih agrarnih carinskih pozicij vladajo precejšnje težkoče. ker se avstrijska industrija odločno brani, da bi Avstrija pristala na zvišanje nekaterih jugoslovenskih in madžarskih industrijskih carin. Tudi vprašanje zahtevanega znižanja nekaterih avstrijskih carin na živino povzroča težkoče.
= Baissa na kovinskem trgn traja dalje. Na londonskem kovinskem trgu so cene svincu in cinku zadnje dni ponovno nazadovale in so dosegle najnižje povojno stanje. Svinec notira sedaj 17?i ang- funta, cink pa 17 in 3 osminke funta. Tudi baker,_kateremu je mednarodni kartel dolgo držal ceno na prilieni višini, je ponovno začel padati. Nedavno je kartel znižal ceno bakru za evropske luke od 18 na 14 dolarskih centov, sedaj pa se pričakuje ponovno znižanje na 12 čutov. Cena srebru se drži na višini 10 ?;iin-gov za unco, kar je kakor znano najnižje stanje v zadnjih 100 letih.
BOBZE
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda v Liubllanl
(Stevifk« za oinačbo kraia pomenijo- I. ta» opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %. 5 smer m brzino vetra, 6. oblačnosí I—10. 7 oadavitie v mm).
25. aprila
Ljubljana: 7. 761.9. 11, 75, mirno, j, —, —. Maribor: 7. 758.6, 12.0, 75, mirno, 10, —, —. Zagreb: 7. 760.4. 13, 75. W 4, S, —, —. Beograd: 7. 761.0. 17. 55. SE 2 1. —, - . Sarajevo: ni depeše. Skopi je: 763.8. 12, 75, I mirno, 7. Split: 7. 761.7, 16, 55, ESE 4. 5,
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 22, nainižja 10; v Mariboru 10; v Zagrebu 11; v Beogradu 14: v Skoplju 5; v Splitu 15.
Solnce vzhaja ob 4.58, zahaja ob 18.59, luna vzhaja ob 4.8, zahaja ob 1632.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Toplo vreme bo traialo dalje. Krajevne nevihte niso izključene.
25. aprila.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab ter je bilo nekaj več potrebe le v devizi Praga. Tečaji deviz kažejo tendenco k popuščanju, čeprav še niso znatneje nazadovali.
Na zagrebškem efektnem tržišču so bili tudi danes tečaji Vojne škode stabilni ter je prišlo do prometa za aranžma po 422 za kaso (ю 421. za maj jxi 422 in za december po 426. Investicijsko je bilo zaključeno po 87.5 — 87.75, agrarne po 54.25 in S/o Bia i-rovo jx>soji!o po 97.5. .Med bančnimi vrednotami je Srpska dalje čvrsta ter se je trgovala po 180, ostali papirji pa po nespremenjenih tečajih. Gutmann se je trgoval ]ю 170 — 175.
Devize in valut«»
Ljubljana. Amsterd. 22.75, Berlin 13 485 do 13.515 (13.50). Bruselj 7.&915. Budimpešta 9.S55, Crili 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 796.72, London 274.47—275.27 (274.87), Newyork 56.-11, Pariz 221.7, Praga 167.06—167.86 (167.46), Trst 296.25.
Zagreb. Amsterdam 22.75. Dunaj 705 22 do 798.22. Berlin 13.4850-13.5150. Bruselj 789.50, Budimpešta 987-990. Milan 295.15-29715, London 274.47—275 27 Newyork 56.31-56.51, Pariz 220.50 — 222.50. Praga 167-00 — 167-86, Curih 1094 40 — 1007.40, Madrid 703 bi.
Curih. Zagreb 9.1275, Pari/. 20.23, London 25.08. Newvork 515.65, Bruselj 72. Milan 27.03 Madrid 64.30, Amsterdam 207.60, Berlin 123.15. Dunaj 72.70. Sofi'a 3.74. Praga 15.28, Varšava 57.80, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.07.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97 50 bL, 7% Blair 86.50 bL, Celjska 160 den.. Lj. kred. 120. den., Praštediona 905 den. Kreditni zavod 105 den., Vevče 132 den.. Ruše 260 _ 270, Kranjska industrijska 312 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma in kasa 422 — 423, za maj 422—423 za december 426—427. investicijsko 87 do 87.5, agrarne 54 — 54.5, 8% Blair 97 do 97.25. 7% Blair 85.25 — 85.75; bančne vrednote: Praštediona 900 — 905. Union 196 do 198. Jugo 81 — 82 Narodna 8SOO blago, Srpska 177.5 — 182.5, ZemaPska 146.5 do 150, Ljubljanska kreditna 120 den., Poljo 56 — 58.5; idustrijske vrednote: Narodna šuniska 20 — 40, Gutmann 170 — I75 Sla-veks 70 den., Slavonija 200—205. Drava 270 do 320, šecerana 372.5 — 385. Brod vagon HO den., Isis 30 — 40. Dubrovačka 442.5 den,. Trbovlje 477.5 — 487.5.
Beograd. Vojna škola 428.75 zaklj.. za maj 429 — 430 zaklj., investicijsko 87.5 zaklj., agrarne 55—56, Narodna banka 8720—8800.
Blagovna tržišča
Les
-f Ljubljanska borza (25. t. m.-). Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih pragov. Nudi se par-jena bílkovina in jelovina, dalje so na ponudbo trami, borovi plohi in hrastove pod-nice.
Žito.
-f Ljubljanska borza (25. t. m.). Tendenca mirna. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. — Nudi se pšenica (si. post, nilev. tarifa plač. 30 dni) • baška 80 kg po 255 — 257.50 78 kg po 250 — 252.50, 77 kg po 245 — 247.50: rž: baška, 72/73 kg po 202.50 - 205; koruza: baška promptna po 142.50 — 145 za maj po 145 — 147.50; ječmen: baški. 63/64 kg j)o 162.50 — 165; oves: baški, navadna tarifa j>o 180 _ 185: moka: »Og? fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 400 — 405.
4- Novosadska Wago>na borza (25. t. m.). Tendenca nespremenjena. — Promet: 15 vagonov pšenice. 2 vagona moke, 37 vagonov koruze in 2 vagona ovsa. — Pšenir-a: baška, 77 leg 195 — 200: 78 kg 200 do 205: eornjebaška in banaška. Tisa. Slep. 78 k« 202.5 — 207.5; gornjebanaška, 78 kg 197.5 — 202.5; sremska, 77 kg 180 do 182.5. Oves: baški in sremski 125-130. .Tei men - baški m sremski. 63/64 kilogramov 110 — 112.5 Koruza: baška in sremska 95 do 100; ladja Dunav 97.5 — 100: za maj 100 — 102.5; banaška 90 _ 92 5: ladja Dunav 97.5—ЮО.Иока: baška >0ggc 335 -345: ,0g< 330—8*0; з2« 295—305.,5< 240 - 250.-»6? 170 — 180; »7< 125 — 130; »8* 85 — 95 Otrobi: baški in banaški 65 — 75.
1254567690250907654521
5
4
5
6
7
2 5
4
5
6 7
Ö
Я
O 2
3
4
5
6 7
Ö
9
3
4
5 2
Krompir 890 kal.
Jajce 1560 kal.
Številke govorijo za
jedilno mast Schichtov Ceres
v
Človek potrebuje gorljivih snovi, da ohrani svojo telesno toploto in opravi svoje delo. Gorljiva toplota se meri po kalorijah. Najvažnejša živila vsebujejo na kg:
Največ kalorij vsebuje
£chichtov
JEDILNA MAST
Ceres 9000 kal.
6 9
O 2
3
4
5
6 7
б 9
2
3
4
5 2
4- Soniborska blagovna borza. (25. t. 111). Tendenca slaba. Promet 253 vagonov. — Pšenica: baška, Ti.-a, šlep 202.50 _ 207.50: baška, 77 kg 105 — 200; 78 kg 200 — 205: sremska in slavonska 180—185. Oves: baški 122.50 — 127.50. Rz: baška 130 — 135. Ječmen: briški, 63 64 kg 110 — 115. Koruza: baška 92.5!) — 97-50; za april - maj 95- -100. Moka: baška : Ogg 330 — 310: Og 325 do 335 ; 2 - 295 — 305: »5 r 230 — 240; >6. 165 do 175. Otrobi: 70 — 75.
-- Budiinpeštanska terminska borza (25. t. 111.). Tendenca mlačna; promet živahen. Pšeniea: za maj 20 — 20.01, za junij; 20.46 do 20.47. za oktober 10.04 _ 19.65; rž: za maj 10.10 — 10.11 za oktober 12.26 _ 12.28; koruza: za maj 11.49 — 11.50, za julij 11.89 o 11.90, tranzitna za maj 10.96 — 10.98.
SPORT
Nadaljevanje nogometnega prvenstva v Lj'ubljani
Jutri na igrišču Ilirije Ilirija : Primorje
Po velikonočni pavzi, ki sta jo oba vodilna ljubljanska kluba izkoristila za močnejše prijateljske tekme, se nadaljuje borba za ljubljansko prvenstvo. To nedsijo je na programu najzanimivejše srečanje v sezoni, športni dogodek, ki že dolgo vrsto let vzbuja interes najširših plasti ljubljanskega občinstva.
Dvakrat na leto, v jeseni in spomladi napolnijo naši športni prijatelji hišo. Prepričani smo. da se nam tudi tokrat ne bulo izneverili.
Podrobnejše razmotrivanje in druge detajlne podatke prinesemo v jutrišnji številki.
Športni drobiž
ZNP je dovolil zagrebškima igračami Mihelčiču in Prcmeriu nastop v jugoslovenski nogometni reprezentanci, ki bo igrala 4. maja \ Beogradu proti rumunski reprezentanci. ZNP poudarja, da ta sklep ne menja njegovega dosedanjega stališča proti JNS.
Zagrebška Concordija jc v sredo igrala proti oficiclni reprezentanci Kodanja ter izgubila tekmo z 1 : 5.
Gradjanski 1911, ki obstoji, kakor znano, iz disidentov Gradjanskega, se bo najbrže razšel. Čakati bi moral namreč štiri leta, da bi prišel v prvi razred. Igrači bodo, ker pogajanja z Gradjanskim za fuzijo niso uspela, pristopili najbrže v druge prvorazredne klube, največ v Viktorijo. Mika Bab:č, ki se že sedaj udeležuje turneje Haška na Malti, bo pristopil k temu klubu.
Lep uspeh je dosegla Ljubljančanka Ksenija Ravnikar (Atena), ki je na spomh-danskem teniškem turnirju za prvenstvo Dalmacije v Splitu v igri dam zasedla prvo mesto pred Darinko Žagarjevo iz Splita.
Manifestacije jugoslovenskih športnikov v Beogradu
Kakor smo že poročali, se bodo prve dni meseca maja vršile v Beogradu velike manifestacij« naših športnikov iz cele države.
Kralij Aleksander, visoki pokrovitelj Saveza športnih sa ve 2.0 v bo 2. maja sprejel v avdie-nci •predstavnike vseh športnih savezov. Kralju bo izročena a-dresa, v kaiteri bodo izražene vse Zelje. naloge in potrebe jugoslovenskega športa.
3. maja bodo zastopniki naših športnikov po-se'.ili posamezne ministre ter jim izročili elaborat v našem sportu. V tej spomenici bo obrazložen veliki napredek in važnost sponnega gibanja v Jugoslaviji.
Iz cele države bodo te dni prišli v Beograd naijodličnejši športni funkcionarji in najboljši športniki vseh športnih panog, -Ja manifestirajo slogo in moč jugoslovenskega športa. Dosedaj je prijavljenih približno 600. večinoma tekmovalcev. Ob tej priliki se bodo vršile razne športne prireditve.
JNS bo priredi! 4. maja meddržavno nogometno tekmo Rumunija - Jugoslavija z;. /.!;,:i pokal kralja Aleksandra.
Teniški savez bo priredil 2.. 3. in 4. maja mednarodno tekmovanje Švedska - Jugoslavija za Davisov pokal.
4. maja se bo vršila štafeta lahkoailetskih reprezentanc od groba neznanega vojaka na Ava': do kraljevega dvora. Sodelovale 1>н1о stafetv Maribora, Ljubljane, Zagreba, Punčeva ia dve г Beograda.
Jugoslovenski sabliaški savez bc pr'rcdi! 3. maja svečano akademijo v sabljanju. Sodelovali bodo najboljši borci iz Beograda, Suboiice. Bet-kereka, Novega Sada. Zagreba, Ljubljane. S;>
I'ne 3. maja se bo vršila svečana akade-nt:м težke atletike, pri kateri bodo sodelovali naši najboljši rokoborci in boksači.
Dne 4. ma>ja se bo vršila hazenska tekma med beograjsko Jugoslavijo in zagrebško Gnicordijo.
Okoli 100 naših najboljših kolesar '„-v bo 4. maja merilo svoj-e moči na seniorsk: dirki na 50 km, a na juniorski na 30 km.
Motosavez 1к> priredil prvi jugoslovenski kilometer lancé na ulici Kralja Aleksandra. N; š* na>jboljšj vozači bodo skušali na posebnih strojili postaviti jugoslovenski rekord v lr:- isti.
Velika revija jugoslovenskih veslačev iz Beograda, Smedereva, Pančeva, Vukovara. Novega Sada, Zagreba, Splita, Šiben ka, Dubrovnika .n Sušaka se bo vršila 4. maja.
Kakor se vid! 1>odo pri teh maniiesfaciitih 11a-šili športnikov sodelovali vsi športni savez! razen plavalnega in zMiiskosporinega. Tudi spor: dravske banovine bo zastopan s svoj :ui najboljšimi športniki.
liazensko prvenstvo. Prvenstvena ieknia bazenskih družin 'i'. K. D. Atene : S. K. Celje !>► v nedeljo 27. t. 111. na Igrišču TKD Atene v Tivoliju ob po! 11 dopoldne. Vstopnice po 10 Din n dijaške po 5 Din za dijake, ki se izkažejo z legitimacijo.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes, v sofbo-to o-b 1S.30 pri »Novem svetu sestanek J. moštva :n rezerve. Točno in vsi! Po sestanku istotani kratka seja sekcijskega načelstva.
SK Natakar poziva naslednje igralce, da se javijo vsi v nedeljo 27. t. m. ob S-30 na igrišiu Ilirije kapetanu in sicer: Ozebek, Do lin ar, Jelni-kar, Šušteršič, Wohlfart, Ciro, Pip II., Zaje. Novak, Mirtlč, Slapar; rezerva Sternad. Zahteva se najstrožja 'točnost. Stranski sotitftk Narobe, •ředitelii Roje. Kobal in Pip I.
Sekcija ZNS (službeno). Delegirajo se k tekmam 27. t. m. na igrišču Ilirije: ob 9. Natakar : Reka g. Dolinar, 10.30: Slovan : Grafika g. Pevalek, 15. Ilirija II. : Primorje II. g. Cimpernian, 16.30 Ilirija 1. : Primorje 1. zunanji sodnik. Stranska sodnika za glavno tekmo gg. Mahkovec in Czerny.
Ljubljanski plavalni podsavez. (Službeno). Odborová seja se vrši v ponedelje1:. 28. t. m. ob 20.30 v restavraciji Slon. Zaradi važnosti jirisotnost celokupnega odbora potrebna.
Jugoslovenski tahkoatletski savez. Službeno. Na temelju dogovora med ASK Pri-morjem in SK Ilirijo ter po nalogu JLASa iz Zagreba določam izbirni meeting r.i 3 in 5 km zaradi sestave ljubljanske lahko-atletskc reprezentance (ki nastopi v nedeljo, 4. maja v Beogradu pri stafetnem teku: Avala-Beograd), v nedeljo, 27. t. m. na igrišču SK Ilirije ob 16. Naslednji atleti imajo nastopiti pr; tem mitingu: SK Ilirija: &i>orn Stane, Kumer Ivo. Tinta Lado, Oswald Stane. Vrečko Priderik, March iotti Si! v o, Majhenič Alojz, Ilovar .Ijncz; ASK Primorje: Žorga Friderik. Slapničar Joža, Tručl Ciril, Putinja Josip, Ogrin Ivan Krevs Ivan, Škrabar Ivo. Wallner Leopold in Škrabar Ivo. Opravičila v primeru za-držanosri na odbornika JLASa do nede je ob 12. na naslov: Tavčarjeva ul. 1. Naprošajo se savezni sodniki gg. Slamič Lavo-siav, Sancin Danilo, Windisch Joža ter gg. geom. Černe in kapetan Vizjak, da sodelujejo v sodniškem zboru. Proga 5 km se teče v pavzi med tekmo rezerv in prvih moštev, proga 3 km pa med pavzo *ekmc ■rvih moštev. Ob 18.30 v kavarni Emoni sestanek s pooblaščenimi delegati ASS Primorja m SK Ilirije zaradi detajlnega do govora sestave reprezentance. — Savo San cín, odbornik JLASa.
Tehnični del rubrike нгејнје avtotehničm oddelek Vaeoem OH Cempanv. d. d.
Novi aeroplani sistema „Etrich-Taube"
Časopisi poročajo, da so se vršili v Trutnovu л a Češkoslovaškem poskusi z novim Et rieh - Taube, madel 8. ki во ее tako dobro obnesli, da bodo te aeroplane spet uvedli. in sirer v prvi vrsti v šolske svrhe. Letaia tega sistema odlikuje to, da so izredno varna in da se na njih lahko vsakdo nauči letati v nekaj dneh.
Etrieh - Taube ni prav za prav nič noven Sa. To je ime, ki ga pač od začetka svetovne vojne nismo več slišali. Pred vojno so bila ta letala znana v avstro - ogrski in nemški vojski. V avstrijskih vojaških letalskih šolah во bila najbolj priljubljena. Zato bo marsikaterega starega letalca, ki je preživel svetovno vojno in učakal naše dni, prijetno iznenadilo, da ie ta tip prišel spet do svoje zaslužene veljave. Žal mu bo samo, da -am ne more več letati z njim.
Kot rečeno, so ta letala zelo varna. Nasprotno pa nista bila njihov učinek in hitrost zadovoljiva in kadarkoli so jih poskušali v lem oziru izboljšati, se je varnost j-oelabšala. Zato so jih takrat opustili.
(/.najditelj tega tipa je Iso Etrieh. eden izmed pionirjev konstrukcije letal. S poskusi je začel v zadnjem desetletju minulega stoletja: najprej sam, potem v družbi znanega Lilienthála, ki se je pozneje smrtno ponesrečil, dalje s Kressom. Weleom in z drugimi. I'o mnogih naporih in ponesrečenih poskusih z raznimi kombinacijami z letalom brez aparata za vodstvo in s peščeno vrečo, pri poletih do največ 300 m daljave in v 20 m višine, ko je pri padcih večkrat polomil letalo in sebi rebra, je dose-gel Etrieh prvi praktični uspeh 1. 1910. Takrat je že lahko delal po zraku krivulje in osmice. V maju je dosegel avstrijski rekord v času. ker je vozil nepretrgoma 1 uro in S miifut. V istem mesecu je prvič prevozil daljšo progo, in sicer iz Dunaja v Dunajsko Novo mesto in nazaj. Po teh uspehih se je avstrijsko vojno ministrstvo odločilo nakupiti nekaj teli letal za vojaštvo in kmalu potem je storila isto tudi Nemčija.
L. 1928. je prišel Etrieh na misel, da bi zgradi! trpežno majhno letalo za dve osebi. Ta ideja se je uresničila v novem Etrieh - Taube modelu.
Ta model je lahko letalo za dve osebi, 'ozremIjeno s 40 k. s. močnim Salmsonovim motorjem in urejeno kot majhna limuzina z notranjim vodstvom. Konstruirano je tako. da se da spraviti v vsako avtomobilsko ga-
ražo ter se lahko transportira Cena letala ne presega ceno večjega avtomobila. Njegova oblika še bolj zasluži ime goloba kakor pa stari modeli. Seveda se je konstrukcija tega tipa naslonila v mnogo ozirih na moderne principe.
Pri poskusu z novim >Golobom«, ki se je vršil v okolici Trutnova kakor pred 24 leti z njegovim prednikom, je letel pilot breslavske Lufthanse Johannes Hentsehel. Dosegel je več, kakor bi bili pričakovali.
Prva zračna limuzina, zgrajena 1. 1911 po Etrichovem modelu
Čeprav je motor slab — 40 Ks rabi letalo samo kratek zalet ter odlično vzpenja. Aparat je tako okreten in stabilen, da po-dolžnega krmila med letom skoraj ni treba rabiti. Srednja hilrost znaša 150 km na uro. torej mnogo več nego pri podobnih lahkih letalih z majhnimi motorji, kar je vsekakor lepa številka. Letalec Hentsehei izjavlja, da prekaša novi Etrieh v vsakem oziru vsa lahka letala. Privatno letalo je pridobilo ž njim praktičen, hiter in varen model, čigar cena ni visoka in čigar pogonski stroški so nadvse zmerni. Na 100 km poti porabi samo 10 litrov bencina!
Letalo ima naslednje dimenzije: širina s krili 11 m, dolžina Ö m. višina 1.8 m, površina 15 m2. V trupu je zaprta kabina за dve osebi. Sedež za pilota je spredaj. Vhod je skozi vrata ob strani. Teža je oOO kg, akcijski radij 800 km.
Kot je videti iz teh podatkov, pomeni novo letalo lep napredek za civilno in vojno letalstvo. Zanimivo pri vsem tem je to, da se je zgradba povrnila k staremu, celo vrsto let pozabljenemu tipu.
1
Novi model letala Etrieh za dve osebi. Model
tvrdke Salmson)
razpolaga s 40 KS. (Izdelek
Stari parniki za avtomobile. Kakor ču-jemo, namerava Ford uporabiti stare par-nike pri produkciji svojih avtomobilov. Stroje bo razdrl, železne dele stalil in tako bodo drčali parniki v novi, elegantni obliki kot Fordovi avtomobili po cestah. Koliko bo pri tem zaslužil, si lahko mislimo po tem. da danes že leži v njegovih tovarnah v Detroitu 2000 (dva tisoč) parni-kov. ki so jih zgradili med svetovno vojno za bojne svrhe. Večine od njih sploh nikdar niso rabili. Tako je prišel Ford poceni do materiala.
To bi bilo dobro tudi pri nas! V Italiji so pritožbe tujcev, ki tam potujejo, centralizirali na ta način, da so uvedli pri glavnem ravnateljstvu za italijanski tujski promet poseben urad. ki ima nalogo zbirati vse pritožb^tujcev ter predloge bodisi z domače strani ali od drugod. Ta urad je tudi kompetenten, da zasleduje vse zadevne slučaje, v kolikor se mu zdi umestno.
Motociklistična dirka Targa Florio, ki
se bo vršila na velikonočno nedeljo, je premeščena s tradicionalne krožne proge Ma-donia na 5.6 km dolgo progo pri Palermu.
Društvo za proučevanje graditve avtomobilskih cest bo imelo letos svoj občni zbor v drugi polovici meseca junija v Gdaňskem.
Ameriški izvoz. Med statističnimi podatki za leto 1929, ki smo jih prejeli iz Amerike, čitamo, da je ameriška industrija avtomobilov izvozila za 564 milijone dolarjev svojih fabrikatov, torej za okroglo 8% več kakor pa lansko leto.
Koliko porabijo ameriški vozači bencina? Če seštejemo vse posestnike motornih vozil v Ameriki in preračunamo njihov kon-sum olja, vidimo, da porabijo vsi skupaj na minuto za 6 tisoč dolarjev olja in bencina! To se pravi 3 bilijone dolarjev v enem letu!
Kaj bo napravil? J. N. Willis, tovarnar znanih ameriških avtomobilov Willis Over-
André Mirabeau:
Nedeljski izlet
Sobarica je odmaknila zastore; gospodična Lina Mirelle je vzdihnila.
»O Bog! Danes je nedelja!... Kakšna strahota... Jožefina, recite mi, da dežuje in vam podarim zlatnik.«
»Malček dežuje, gospa.«
Gospodična Lina Mirelle je trikrat poskočila na postelji, potem se je umirila. Vse še rri končano: samo da bi deževalo do enajstih.
Nedelja je usoden dan: je dan gospodov in gospod, o Bog, je še predober, ker je prost samo ob nedeljah. Lina ve dobro, da bi težko dobila prijatelja, ki hi tako malo zahteval kakor Edmond Toussaint:- je zelo darežljiv, prav nič ljubosumen, ne zahteva zase več nego tri večere na mesec razen nedelje, a ko pride ta, takrat pride zadeva z avtomobilom.
Edmond nori za avtomobile; vse dni presedi na stolu v risarni svoje tovarne, a v nedeljo ga obide naravno otročja slast, da bi sedel ob krmilu, da bi dvigal prah in da bi trobil ob vsakem najmanjšem križišču, lina to strast, ki pa Lini ne ugaja: avtomobil sovraži kakor bi mogla sovražati le kakšno intimno prijateljico. Ali! samo da zagleda modro karoserijo pošasti, ki počiva, jo Obide glavobol, in kadar se ž njim vozi, pre-
land, je bil imenovan za ameriškega poslanika v VaršavL Ali bo za reprezentativne namene rabil svoj Willis Overland, ali ga bo pa zatajil in si vzel kakšen Cadillac, smo zelo radovedni.
Ford se spet pogaja. Nekateri časopisi poročajo, da se Ford poteguje v Rimu za večino akcij pri Isotta Fraschini.
Kdo največ kupuje iz Amerike? Iz raznih statistik posnemamo, da so bili glavni odjemalci ameriških vozil v preteklem letu Kanada, Avstralija, Britanska Južna Afrika, Brazilija, Belgija, Mehika in švedska. Iste države, kakor leto poprej. Vsekakor je zanimivo, da ni med njimi držav z razvito domačo industrijo, dasi Američani v nje vedno močneje prodirajo. Pričakovati je, da bo drugo leto švedska izostala iz te skupine, ker se v njej domača industrija vedno bolj postavlja na noge.
škodové akcije. V svrho nacionalizacije škodovih tovarn, se vrše pogajanja za odkup delnic, ki jih ima v rokah francoski koncern Schneider-Creuzot.
Boj Angležev proti Američanom. Britanska avtomobilska industrija je sestavila »črno listo«, vseh zastopnikov ameriških avtomobilskih tovarn. Ti ne bodo dobili niti enega angleškega motornega vozila.
češka vlada se bavi z idejo, da bi uvedla davek na bencin po ameriškem sistemu.
Iz Zagorja
z— Občinske zadeve zagorske občine. V
torek se je vršila seja občinskega odbora, na kateri so se obravnavale razne zadeve. Prošnja zidarskega mojstra Franceta Gorenca za zidarsko koncesijo v zagorskem okolišu ее je zavrnila, ker ni krajevne potrebe. Osvojil se je predlog za samostojno zdravstveno občino. Domovinska zadeva Ivane Vičičeve, katere mož je v Ameriki, se je po dobljenih informacijah zavrnila. Občinskemu dostavljnču Ivanu Uletu se je zvišala plača na 500 Din mesečno. Odklonjena je bila prošnja SPD za prepustitev ponišíva. ki je izrecno namenjeno za občinske reveže. V občinsko zvezo eo bili sprejeti: Janez Grošelj. Franc Šinkovc, Ivana Grnšičerjeva, Katarina Troštova Marija Oblakova, Anton Groboljšek, Leopolda So-retova. Anton Juhtnam, Anton Okrogar, Josip Dular. Ivan Ložina Anton Jezenšek in Vinko Jevševar. Prošnji R. K. za občinsko podporo belehnim otrokom za zdravljenje ob morju se ugodi, ko občina prejme še potrebne ugotovitve. Antoniji Slakovi ее dovoli Pil IV ratna podpora v znesku 300 Din. Ivanu Pa jer ju, stanujočemu v Smedniku. se plača najemnina njegovega stanovanja. Izredne podpore se dovolijo: Mariji Baševi in Ivani Primánovi, vsaki po 50 Din. Jeri Pre-mrlovi ее zviša podpora na 100 Din mesečno. Trebušakovim otrokom Mirku in Dušanu se dovoli za vsakega enkratna podpora po 200 Din. Občinski odbor je pooblastil g. župana, da končno uredi zadevo glede nekega občinskega uslužbenca ako bi se nadaljevale nerpdnosti v izvrševanju ehižbp. Končne je občinski odbor soglasno sklenil, da pomaga oženjenim rudarjpm. ki so bili prizadeti po rudarski krizi. V ta namen se je voliral znesek 7000 Din, ki se razdeli med rudarje zagorske občine
z— Predavanje. V nedeljo 27. t. m. se bo v Sokolském domu vršil članski sestanek NSZ s predavanjem g. Rudolfa Juvana 'z Ljubljane. Člani se pozivajo, da se predavanja, ki sc začne ob pol 9., gotovo udeleže.
z— Velikonočni prazniki in delavstv«. Letošnji prazniki niso bili tako živahni kakor prejšnja leta. saj je šelp v petek prišla razveseljiva vest, da i»e prične v potek popoldne redno delo in dä je zaenkrat konec rudarske krize. Oglasila se je sirena in klicala delavstvo na delo. ki jp z veseljem hitelo pe.d zemljo za kruhom. Pa tudi cbrtni ■vi, posebno mesarji, so bili zadovoljni, da so prodali svoje zaloge, ki bi jim v krizi goto* o ostale. Na praznike je hitplo vse v naravo: na Sv. Planino, Kuni. zlasti pa v ponedeljek na Sv. Gero, kier se je izbralo izredno mnogo občinstva. Od upravnega sveta TpD za rudarje voli rani znespk ее bo po skupnem dogovoru razdelil med rudarje, ki imajo manj kakor devet šihtov. narejpnih v polovici tega meseca. Izvzeti so rudarji posestniki, posebno tisti, ki eo za obdelovanje jemali dopuste. Deleži bo<jo na delovno moč po okrog 90 Din. Oženipni dobe za ženo рп dplež za vsakega ped 14 let starega družinskega člana pa po polovico deleža. Na podlagi seznama prejmejo nakaznice za živila, ki jih bodo oddajali rudniški In ostali konzum i.
z— Hitra smrt. V nedeljo opoldne je nenadoma umrla 661etna ga. Neža Sedlarjeva, soproga rudniškega upokojenca 2. Sedlarja v Toplicah. Par dni pml svojo smrtjo je tožila. da sp ne počuti dobro, vendar nikdo ni pričakoval nenadnp smrti, ker Je bila vpd-no zdrava. Ko je v nedeljo opoldne prišel domov njen mož, ki sp je mudil v Dolenji vasi pri svojem sinu Vinku, je našel ženo sedečo v kuhinji. V trdni veri da je maio zadrpmala, je ni hotel buditi in ее je šf-1 sončit ven pred hišo. Ko pa se je vrnil v
kuhinjo, jo je našel še vedno na svojem mestu. Hotel jo je zbuditi in jo je potresel. Šele iedaj je prestrašen opazil, a je brez življenja. Nenadna smrt priljubljene žene se je hitro razširila med prelbivalstvom. Lep po-creb. ki se je vršil v torek, je pričal, da je bila pokoju i ca zelo spoštovana. Pokojnici biag spomin, preostalim naše sožalje.
Iz Novega mesta
n— Večer slovenskih narodnih pesmi. G. —ar je poročal v »Jutru« od srede, kako lepo je uspel večer slovenskih narodnih pesmi v našem mestu. Da bo poročilo popolno, je pa treba dodati še nekatere pripombe. Poročevalčeva želja, naj zbere dirigent še druge pevce pod svojo taktirko, ni povsem utemeljena, saj mu je gotovo znano, da so ravno »Gorjanci« odnosno g. Puš in večina njegovih pevcev zapustili Glasbeno Matico in pa one medsebojne Razbili so na ta način izvrstni pevski zbor Glasbene Matice, ki ima ravno tako dobrega pevovodjo, kakor »Gorjanci«, čemur mislimo, tudi g. —ar ne bo oporekal. Da se zberejo dobri novomeški pevci in pevke v enoten zbor — kar je upravičena želja — za to treba predvsem vrnitve v Glasbeno Matice in pa one medsebojne solidarnosti in lojalnosti, ki je edino mogoča osnova kulturnega sodelovanja. In tu je treba g. —aru poklicati v spomin dogodek ob 70 letnici našega toli zaslužnega someščana in odličnega slovenskega znanstvenika g. svetnika Ferd. Seidla, ko so ravno nekateri pevci »Gorjancev« odrekli svoje sodelovanje pri njegovi počastitvi. V tem tiči tudi vzrok, da sc velik del odlične novomeške koncertne publike «Večera slovenskih narodnih pesmi« ni udeležil, in da se tudi za vsako kulturno delo po deželi vneti ljudje ne morejo ogrevati za zbor g. Puša. Nimamo nič proti objektivni kritiki prireditev v Rokodelskem domu (dvorano koncerta je g. poročevalec za-
molčal) zato pa tem iskrenejše želimo vsaj nekaj reciprocitete. Dosedaj smo n. pr. ▼ »Slovencu« zaman iskali poročil in objektivnih kritik prireditev, ki se vršijo v Sokolském domu. S temi pripombami smatramo zadevo za končano.
n— V Gornjih Lazah eta se sprla delavec Mirko Ilofer iz Radohe in vojak - dopustnik Miklič. Miklič je potegnil bajonet in ga zasačil Ilofprju v prsi. Hudo ranjenega Hofer-ja so takoj prepeljali v kandijsko bolnico. Proti Mikliču jp državno pravdništvo uvedlo kazensko postopanje.
n— Sreča v nesreči. Na ovinku pri Šmi-he'u se je prevrnil voz graščaka Stareta iz Ruprčvrha. Na vozu je sedelo sedem ljudi, ki so po čudnem naključju, razen malih prask, odnesli zdravo kožo.
Iz Trbovelj
t— Kino Sokol bo predvajal v soboto in nedeljo krasni in svetovnoznani zvočni film »Poganska ljubav«, v katerem poje Ramon Novaro božansko ljuhavno pesem. Film se je predvajal z največjim uspehom v vseh večjih mestih. Na ta film opozarjamo tudi sosedne kraje. Zveza z vlaki je zelo ugodna.
t— Gozdovuiki. V nedeljo so napravili iz-let v Trbovlje gozdovniki iz Ljubljane in iz Maribora. Tu jih je sprejpla domača družina »Črni diamant«. Skupno eo napravili izlet še k Sv. Marku, kjer so improvizirali taborjenje na prostpm. Gozdovniški pokret se med našo mladino razveseljivo širi.
Iz Radeč
ra— Huda nesreča z revolverjem. Lrar-ski mojster g. Ivan L'ravnik je pre g lede-v al svoj revolver, ki se jc po nesreči sprožil. Krogla ga je zadela v pljuča ter na hrbta izskočila. Pomoč mu je takoj nudil g. dc-Matko. Hudo ranjenega moža so spravili v bolnico v Rrežicc. G. L'ravnik je agilen delavec v narodnih društvih m znan lovec. Želimo mu, da bi kmalu okreval.
Štev. 13978/30. Ref. Vin.
61S1
Razglas
Cepljenje zoper koze
je po čl. 3. pravilnika z dne 14. marca 1925, Ur. L št, 93 21 iz L 1926. v prve« letu starosti za vsakogar obvezno.
Da bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti glede svojih otrok bre® vsakih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno brezplačno cepljenje zoper koze, hi sicer:
1.	za Barje v četrtek, dne 8. maja 1930 v ondotni šoli,
2.	za Spodnjo šiško v ponedeljek, dne 5. maja 1930 v ondotni šoli,
3.	za Krakovo in Trnovo v torek, dne 6. maja 1930 v mestnem otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21,
4* za Vodmat v soboto, dne 3. maja 1930 v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2,
5. za vse ostalo mesto v petek, 2. maja in v sredo, dne 7* maja 1930 v Mestnem domu
VSAKOKRAT OB ŠTIRIH POPOLDNE.
K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh še niso bili cepljeni, in pa oni, pri katerih cepljenje doslej ni imelo uspeha. K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. Vsak otrok, rojen v prejšnjem letu, mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se lahko cepi v tekočem letu. Opozarja se, da je k cepljenju prinesti iz mesta tudi vse necepljene otroke, čeprav niso izrecno s posebnim vabilom k cepljenju povabljeni (n. pr. doseljeni, neprijavljeni itd.).
Starši, ki so prejeli poziv za otrokovo cepljenje, ga morajo k cepljenju prinesti s seboj in se morajo točno držati v pozivu določenega kraja in dneva.
Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljencev na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu, katerega se morajo udeležiti vsi cepljenci, se bodo izročila tudi izpričevala o cepljenju.
Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi arami na mestnem fizikatu mogoče, ni pa brezplačno.
Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, MORAJO predložiti mestnemu fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti.
Otroci, ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. zaradi bolezni) ne mogH cepiti, se morajo opravičiti ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem časa in kraju ali pa med uradnimi urami v mestnem fizikatu v Mestnem domu, in sicer najkasneje do dneva, ko izpolnijo prvo leto starosti.
Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega zakona, bo kaznovan po Č3, 3. z globo do Din 250.— ali z zaporom do 6 tednov.
MESTNI MAGISTRAT LJURLJANSKI.
dne 15. aprila 1930.
izkuša pravcate občutke gnusa. In potem ves dan, s prahom v očeh, z raz-mršenimi lasmi, z ostarelim obrazom, kakršnega ji ga kaže v njeno nevoljo žepno ogledalce. obed pri kakšnem »Belem konjičku«, v katerem pripravljajo dobre »omelettes aux comfitures« in slabe vse ostale jedi, in potem spet vožnja, nove muke, slaba prebava in ... običajna nezgoda! Edmond pod vozilom, rdeč v obraz, oznojen, z oljnatimi rokami, besen, razdražen, surov! Edmond je najboljši dečko na svetu, a je naravnost zoprn, kadar se ujezi.
Lina ga je dobro razumela tisti dve zaporedni nedelji, ko je bila bolna. O. saj ni dejal ne bele ne črne, gotovo: zdravnikovi recepti so vzbujali vero in Lina je igrala svojo ulogo izborno. Ali, o Bog! Kakšen obraz je delal! Kako je obračal svoje poglede proti nebu za šipami, kako trdovratno je stal na nogah: »Saj sedim ves teden!« in kako nevarno se je zanimal za hišne zadeve, za Linine zveze in posle v preteklih dneh! Lina mu je predlagala:
»Pojdi sam z avtomobilom: saj ti ni treba mene!«
r\aj še ... sam se ne zabavam.« Tedaj, ob štirih popoldne je napravila veliko žrtev:
»Povedi me malo na zrak. dobro mi bo delo.«
Kakšna radost! Radost ptička, ki mu
odpreš vrata. Toliko vznesene radosti bi Lini res lahko poplačalo žrtev, če bi bila Edmondova strast tudi njena strast.
Končno se je udala: nima miru. kveč-.ieimi kadar dežuje: In danes dežuje. Dežek sicer, a dovolj ga je; samo da bi trajal do Edmondovega prihoda.
»Kako? Nisi pripravljena?«
»Prijatelj moj, saij ne moreva ven; dežuje.«
»Kaj bi tisto, pohleven dežek! Pojdi pogledat na okno. Da, da, poglej: kupil sem pokrivalo za avto! Torej lahko greva na najin sprehod ob vsakem vremenu! Kaj praviš?«
Kaj pravi? Joče! Z resničnimi solzami! S solzami iz jeze, ki je ne more zadržati.
Edmond se čudi:
»Kaj je? Kaj ti je? Ne maraš danes z avtomobilom? Tako? In zakaj? Hočeš kam drugam? Kam?«
Lina ne ve, kaj bi odgovorila. O, da bi našla izhod, ki bi jo rešil avtomobila! Hipoma se je oglasil na ulici glas, glas šoferja, ki vozi ljudi k dirkam:
»Longchamp! Longchamp!...« Lina se zasmeje in dvigne glavo:
»Da, prijatelj moj, hotela sem k dirkam. .. nisem si upala povedati... dirke mi zelo ugajajo... Povedi me tja, dragi!.. .«
In za joče täko dobro in tako iskreno,
da se Edmond omehča. Pojdiva k dirkam. Edmond ni slab; ta koncesija se mu zdi otročja — ni jih vajen — a od časa do časa je pač treba ugoditi svoji mali prijateljici. Poidiva k dirkam!
In gresta: Edmond se da voditi od Line s prezirljivo dobrohotnostjo. Uboga mala, kako se zabava! Ali bi igrala? In kje igrajo? Kako igrajo? Kateri so favoriti? Lina mora imeti srečo, mora poznati vrednost jockeyev, saj ji dirke ugajajo tako, da joče, če jim ne prisostvuje. In Lina se pretvarja, da ima izkušenost, ki je nima: navede, na slepo, toda z mirnostjo, neko ime na seznamu.
»Lina! Lina! Dobila si! Haha!«
Edmond je ne gleda več prezirljivo.
Saj končno je prav lepa ta tekma med izbranimi živalmi, in potem ves ta ljud. te svetle toalete pod solncem, ki ie znova posijalo . . .
»In sedaj na koga igrava, Lina?«
Izgubila je, potem spet dobila, potem dobi iznova, potem izgubi. Edmond se vrača k barakam ves vesel, ves hrupen, ves navdušen. Je boíj vesel nego Lina, ki ji dirke ne n ga j a jo mnogo. Tista zmešnjava jo utruja in če bi ne bilo radi avtomobila, bi se dolgočasila. Toda zadoščenje, da je ušla avtomobilu! . . .
»Torej, Lina!« vzklikne on, »ne sme-ješ se? Jaz pa se zabavam, zelo se zabavam.«
Zabava se, denar, ki si ga zasluži? slučajno, te vedno dela veselega. Dobila sta tri sto pet in sedemdeset frankov! Cela vsota! In čeprav bi bila maoj-ša, bi zadivila vseeno gospoda Edmonda Toussainta, veleidustrijalca. A njemu gre za to, da vse takoj zapravi.
»Dobro večerjo, Una, potem pa x gledališče . . .«
Večerja je izvrstna, v elegantni dvorani; gledališče je zabavno. In proti svoji navadi spremlja Edmond Lino domov.
»-Molči! Vse eno je!« reče. »Naj bo enkrat drugače. Ne, naj bo vse drugače! Neumno je, da bi človek vstajal ob šestih zjutraj in delal ves dan v pisarni, če ima takšnega angela, kakršna si ti, in če živi v takšnem položaju kakor jaz. Ker sem mlad in bogat, hočem malo živeti, evo v$e. Ta dan me je razsvetlil in za to bi se moral zahvaliti tebi, moja mala Lina! Z jutrišnjim dnem ostavim pisarno. In se vrževa v vrtinec vsakodnevne nore radosti, draga! In da bo zadoščeno obema okusoma: ob nedeljah bova obiskovala dirke in druge dni prevoziva z avtomobilom! . . .«
Naročajte
«»Našo dobo",9
KULTURNI PREGLED
Kaj bo z Zvonimirjem Rogozom?
Clan Narodnega divadla v Pragi g. Zvonimir Rogoz je gostoval minuli teden v Zagrebu. Ob tej priliki so tamkaj odkrili, da je ta igralec iz Prage, ki igra Hamleta v slovenskem jeziku, prav za prav H r-V a t, Zagrebčan po rodu. Ker je igral iz-borno in je imel zelo dobro kritiko, so se v Zagrebu spomnili, da bi bilo prav, če bi ga bili angažirali za zagrebško dramo. Medtem pa je neki slovenski dnevnik zabeležil, da ie gosp. Rogoz prav za prav še vidno član ljubljanske drame in da ее bo v maju vrnil v Ljubljano.
Med Rogozovim povratkom Iz Zagreba v Prago je imel pisec teli vrstic priliko, govoriti"/ "osp. Rogozom. V »Jutru« so ponovno izšli citati iz praških listov, ki pričujejo, da jf." oros p K 02 oz na najbolj reprezentativnem češkem odru nad vse lepo uveljavil svoje sposobnosti. Zaradi tega so docela napač.ie řrovorice, da se Zvonimir Rogo/. v Pragi ne more dovolj razmahniti, ker premalo пачо-pa. V velikomestnih gledališčih igralci seveda niso tako hudo obremenjeni, kakor pri nas. kjer komaj vzdržujemo erednji ansambl. Ce je ondi manj nastopov, pa je zato znatno več vaj. kar je za umetniško višino igre neobhodno potrebno. Saj je lairov oni dan izjavil, da njegovo komorno gledališče naštudira na leto povprečno komaj tri komade! Gosp. Rogoz ni v Pragi zapostavljen in na moje prvo vprašanje o tem, kako se počuti v češki prestolnici so mu veselo zableščale oči in obraz se mu je razširil v odkritosrčen smehljaj:
—	Izborno. — je dejal. — tako da bi silno obžaloval, če bi se res moral kmalu vrniti. Zame je Narodni divadlo taka šola, da si boljše želeti ne moreni. Človek čuti, da v takem okolju kar rase v samem sebi. da se prenavlja i.i usovršuje tako. kakor se v domačih razmerah, kjer ni tolikih in takih impulzov in vzgledov, nikdar ne bi mogel. Š"f drame je g. dr. Hilar, ki je danes najbistrejša glava med vsemi češkimi gledališkimi voditelji: njegove sposobnosti so uprav čudovite. V dramaturgu gosp. dr. Františku Götzu imam drugega vapodbud-nika in voditelja, ki se odlikuje^po sila širokem obzorju in nenavadno močni dramat-ski in splošno literarni izobrazbi. Pa režiserski kolegij, pa množica tovarišic in tovarišev (Narod, divadlo šteje več ko 700 članov) iti v nemalí meri celotno praško vzdušje. umetniško življenje bujno se razvijajočega mesta — ali ni to za igralca, ki hoče naprej, k novim n.ožnoetim, uprav idealno okolje?!
Gosp. Rogoz se je ves razvnel v hvali Prage, nalo pa je povedal še to-Ie:
—	Prvo leto kar sem zgoraj, sem moral potrošiti ogromno energije za učenje jezika. Dobro veste, kako je z jezikom na odru; da mora biti silno izbrušen, ubran na najtanjše finoče. V tem oziru sem v nekaj meseci! — brez lastne hvale! — zelo napredoval. Profesor Vodák je tankočuten kritik in vrhu tega znan jezikoslovec. Ta se je ob mojih prvih nastopih zmerom ustavil pri mojih diferencah v izgovorjavi In naglasu. Zadnjič je priznal, da sem dosegel tisto točko jezikovne popolnosti, kjer mi ne more nič več oporekati — on, ki Je šel v sáme rahle odtenke! Kajpa. to uglaševanje mojega posluha in jezika na češčino, ki nikakor ni lahek jezik, me je stalo precej časa. po-l'.g vsega poštenega in obilnega truda. Zato bi se hotel v drugi sezoni s tem večjo vnemo polotiti igralsko - umetniških in režiserskih nalog, tako da bi se bil vrnil notranje mnogo bogatejši v domovino . . .
Kolikor sem mogel izvabiti iz gosp. Ro-goza. je položaj glede njega trenutno takle: Gosp. Rogoz je dobil lani enoletni brezplačni dopust za Prago ostal pa je še član ljubljanske drame. Sedaj zahteva ljubljansko gledališče — ali nemara katera nadrejena oblast, to me ne zanima, — da se g. Rogcz vrne na svoje mesto. Ob istem času se zanima zanj tudi zagrebško gledališče, in ka.kor sem izvedel iz drugega vira, bi ga hoteli pritegniti v Beograd. Pragi bi bilo seveda ljubo, če bi mogel g. Zvonimir Rogoz še ostati v Nar. divadlu tem bolj. Icer nameravajo v prihodnji sezoni, če pojde vse po sreči, malo bolj upoštevati jugoslovensko dramatsko produkcijo; tu bo gosp. Rogoz zopet pokazal svoje režiserske sposobnosti. Vrhu tega se je v Pragi osnovalo jugoslovensko gledališče, ki bo uprizarjalo naše komade v izvirniku in Zvoniniirju Rogozu je bilo poverjeno umetniško vodstvo tega odra. Torej načrtov — zrelih in napol zrelih _ dovolj, hvaležnega dola še več ko dovolj.
Nt pozabimo, da ima gosp. Rogoz brez-
plačen dopust in da je šel v Prago s hvalevrednim namenom da bi kaj pridobil zase, pa ludi za naše gledališče, ki mu ne more bili vseeno, ali se njegovi dobri igralci razvijajo ali ne Gosp. Rogoz se: je prvo sezono v Pragi lepo uveljavil, vendar je — kakor smo videli — potrošil največ časa in energije za jezikovno izpopolnitev. Ce ne gledamo na njegovo zadevo z birokratskega vidika, marveč se zavemo, da imamo opraviti z umetnikom in umetnostjo, se moramo vprašati: Ali je gesp. Rogoz mogel v eni sami sezoni dovolj koristiti sebi in s tem jugosiovenski dramski umetnosti? Ali bi imela splošnost večjo korist, če bi se gosp. Rogoz zaradi nekih upravnotehničnih formalnosti takoj vrnil v Ljubljano, oziroma preselil v Zagreb ali Beograd, nego če bi bil ostal vsaj še prihodnjo sezono na brez-olačnem dopustu v Pragi? Mislim, da se ne bo težko odločiti za drugo tezo, da je namreč za splošnost in za gesp. Rogoza koristnejše, če se mu njegov brezplačni dopust podaljša.
V tem smislu je treba apelirati na pristojne kroge ki sigurno ne bodo nedostopni za tako jasne in logične razloge. Naša gledališča bi sploh morala večkrat poslati nadarjene igralce v velika središča gledališke umetnosti. Nikar ne mislimo, da dobremu igralcu ni treba še boljše Sole. Tn najboljša šola je brez dvoma polno sodelovanje na velikem, glasovitem tujem odru, pred očmi izbrane, kritične velemestne publike, pod vodstvom prvovrstnih gledali-kih teoretikov in praktikov.	bb.
Kultura Julijske Krajine
V	nedeljo se bo otvorila Beogradu paviljon Cvijete Zuzorič) kulturna razstava Julijske Kraj.ne, ki jo prireja Organizacija jugoslovenskih emigrantov. Razstava bo imela dva dela: umetnostnega s slikami, risbami in kipi v Julijski krajini rojenih umetnikov in publicističnega, ki bo obsegal jugoslovenske periodične in književne publikacije, ki so izšle na današnjem ozemlju Italije. Za časa razstave (do 7. maja) se bo vršila v Beogradu vrsta informativnih predavanj.
V	zvezi s to razstavo je Orjem izdala dve lepi in zanimivi publikaciji v srbohrvaščini in cirlici, ki sta se natisnili v Ljubljani (Delniška tiskarna). Prva je zbornik »Julijska Krajina. Nacionalno kulturni pregled«, knjižica na 76 straneh velike 8", z zemljepisno karto Julijske Krajine. Zbornik je uredil dr. Lavo Čermelj. Razen uvodne besede iz peresa drja J. M. Čoka so tu priobčent: Cermeljev splošni članek »Julijska Krajina«, drja V. Bohinca »Zemljepisni obris Julijske Krajine«, Vinka Zormana »Nacionalno-statistični pregled«, dr. M. Kosa »Istorija«, dr. J. Lovrenčiča »Slove-načka reč na obalama Soče i Jadrana« (literarni pregled), Iva Mihajloviča »Hrvatske publikacije u Istri«. Davida Doktoriča »Murička kultura Slovenaca Julijske Krajine« in dr. Frana Mesesnela »Slovenačka likovna umetnost u Juliskoj Krajini«. Članki so informativni in temeljito podprti z argumenti. Knjižica te vrste v srbohrvaščini in cirilici je bila že dolgo potrebna.
Druga, manjša publikacija je katalog umetnostne razstave. Kaže nam, da bo razstavilo svoja dela 21 naših umetnikov. 21 slik je posrečeno reproduciranih in že te kažejo, da bo razstava pričevala Beogradu o veliki duhovni sili našega naroda v Julijski Krajini, ki ima tako močno umetnost.
Razstavo toplo pozdravljamo in želimo prirediteljem, da bi imela popoln uspeh.
Danilovi „Spomini"
Spomine pisati ie mnogo težje nego spomine obujati. »Opisal sem le svoje življenje in boj za obstanek v humoristični obliki, pri kateri naj se moja publika zabava, da ji ostanem v prijetnem spominu''. To je med drugim zapisal Danilo, starosta slovenskih igralcev, v uvodu svoji knjigi »Spomini«, ki je izšla za veliko noč. Iz datuma pod uvodom posnemamo, da je začel pisati knjigo svojih spominov ob petdesetletnici odrskega delovanja L 1925, vendar pa segajo časovno tudi nekaj let preko tega, vse do Kregarjevega odstopa z upravniškega mesta.
Najzanimivejše, kar nam je Danilo v svoji knjigi povedal, je to, kar je najstarejše. To je prvj del njegovih spominov, ki nam daje nič kaj plastično, vendar pa zanimivo sliko Ljubljane v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih minolega stoletja.
Ta doba se nam je že precej odmaknila, njene generacije so se sila razredčile ;n postarale, zato so za mlajši in mlad: rod, ki živi v Ljubljani zanimive tudi take podrobnosti, kakor jih pripoveduje Danilo.
Zgodovino našega gledališča prepuščam boli poklicanim rokam.« ie zapisal avtor v nvodu in vendar ie na straneh teh »Spominov« tudi nekaj dobrega gradiva za bodočega zgodovinarja slovenskega gledališča. Ostala pa ima v glavnem le oseben pomen: kaže nam leno kariero temperamentnega, za gledališče rojenega mladeniča, ki se iz skromnih začetkov, brez šol in nrotekciie. razvije v priznanega igralca in ki spreieina ob petdesetletnici izraze narodne hvaležnosti. Kakor g. Danilo tudi na višku svoiega razvoja ni posegal v globine umetniških problemov, ni iskal teoretičnega izraza svojemu jgralsko-kreativnemu delu in stremljenju. tako se tudi v tei kniigi ne dotika bistvenih problemov in zadev slov. igralca in gledališča, ne beleži svojih izkušenj tako sistematično in metodično, da bi se iz :ijili kaj naučili. Vedno je imel velik respekt pred j publiko, svojo ljubljansko publiko; nji je 1 namenil svoje spomine, spisane v njenem j domnevanem duhu. slogu in jeziku. Pri tem | mu je pojem »pubiika« očividno precej širok, malomeščanski, skoraj galerijski. To svojo široko publiko je Danilo vzljubil, nji je ostal zvest in — ne dvomimo, da ona tudi njemu.
Danilo ima kot igralec in slovenski gledališki človek velike zasluge, njegova ljubezen do našega gledališča je iskrena in pristna. Gledališče mu bo ostalo vse do smrti tako kakor se mu je videlo v mladih letih, v dobi rodoljubno-naivnega navdušenja za našo Talijo, navdušenja, ki ga morda mi mlajši danes nc razumemo več. Izraz takega pojmovanja je tudi ta knjiga. Ni je spisal peresa vajeni človek, ni se nam razodel sijajni memoarist, kakor je n. pr. R. akopič; spisa niso rodile literarne ambicije, marveč želja, da pisec ostane svoji publiki »v prijetnem spominu«. Zato ga je treba i sprejeti takega, kakršen je. Knjiga je opremljena z ilustracijami in se tudi po opremi lepo uvršča v našo sicer borno memoarsko književnost.
„Ljubimec svoje žene" v ljubljanski drami
Reč ni tako slaba, da bi jo morali odkloniti. Kot domače delo ima apriorno pravico do uprizoritve na domačem odru, tem bolj ker lahko mirno tekmuje s povprečno tujo odrsko literaturo, ki nam običajno izpolnjuje vrzeli v repertoáru. Dimitrijevič zna biti v svojih pogovorih toliko zanimiv, da pričakuješ z radovednostjo, kaj bo povedal na koncu. O tej sklepni besedi bi seveda lahko debatirali. Morala: Zakonski mož ne zanemarjaj svoje žene, da ne do-živiš kakšnega neprijetnega presenečenja — in: Zakon je nerazdružljiva enota v dveh in temelj vsake zdrave družbene uredbe — je za današnji dan vendarle nekam preveč zguncana, zastarela in hipotetična. To je končno stvar osebnega nazira-nja. Bolj oporečno pa je to, da eksperimentira avtor v dramskem delu s svojimi tezami v položajih, ki izključujejo že od vsega začetka možnost dramatičnih zapletljajev tn nevarnejših preizkušenj. Čisto naravno, da bo zmagalo v trikotni situaciji načelo svetega in ncrazdružljivega zakona — če je mož v njej duševno in fizično najaktivnejši element in če je usodni »tretji« brezkrvna, samo sentimentna izdaja donhuanskega tipa. Ženska gre na lim romantike, mesečine in sočustvovanja ž njeno zapostavljenostjo, a v prvi vrsti jo premaguje vendarle možatost in dejavnost — tudi če se t: dve lastnosti družita v njenem možu. Kako pa, če bi se družili v usodnem »tretjem«? Brez pretirane prakse v teh zadevah garantiram, da jo zapeljem v treh obrokih. In Dimitrijevič naj mi napiše potem drugo komedijo in sem radoveden, kam bi vanjo spravil svoje nazore. Bila bi zanimivejša.
Z dvema besedama: Za komedijo je stvar pretežka, za dramo prelahka. Navadna družinska epizoda, ki ji dramatični element nadomešča dobro mišljena, visoka krilatica. In sama ta nc prepričuje. Zlasti ne na odru.
Ga. Nablocka je morala imeti pri svoji znani temperamentnosti precej težko stališče, da je postavila v življenju na odru pasivni in malce nerazviti tip ženske, ka-
kršna jc Pola v Dimitrijevičevcm delu. Postavila ga je tako naravno, da je moral človek hote ali nehote sprejeti avtorjevo filozofijo tako, kakor sem jo. sprejel jaz. Glej zgoraj. Lcvarjcv mož je solidna kreacija, nekoliko papirnata — ampak to gre na račun avtorjeve zasnove, ki zamenjuje mestoma psihologijo za papirnato besedičenje. Gregorinov odbiti ljubimec kabineten vzorec mladega čioveka, ki jc premalo slab, da bi bil nevaren, in premalo strastno zaljubljen. da bi nc znal preboleti svoje zaljubljenosti z rahlo b!az ranostjo in s skep-tizmom izučenega diplomata. Ostaie, manjše ulogc (ga. Ncffatova, gdč. Juvaao-va, g. Cesar) zadovoljive. Režija (prof. šest) ni imela težkih nalog in v kolikor ji je bilo mogoče zabrisati nedostatke v delu, jih je tudi zabrisala. K. Kocjančič
Nemška sodba o jugoslo' venski glasbi
V aprilskem zvezku > Sozialistische Monatsheftes je izšel članek o jugosiovenski glasbi, ki ga .je spisal .Max Buiiing. V dobro urejevat: i h pregledih tega ugieanega me-sečnika so vesti iz našega kulturnega vzdušja sila redke, zato je članek vreden, da ga registriramo, čeprav je sicer zelo pomanjkljiv. Kaže nam namreč, kako začenja nemški svet, v katerem je bilo doslej naše tnu-zikalno življenje do malega neznano, sprejemati ir. priznavati tudi jugoslovensko glasbo. Za nas je to razveseljiv znak. ki pričuje, da je prenehala doba našega epigouetva in da se jugoslovenska glasba začenja včle-njati v svetovno glasbo, s čimer je rrebita naša dosedanja izolacija na tem polju.
Nemški pisec izvaja med drugim: V novejšem času v Jugoslaviji komponirana glasba je, kolikor je postala pri nas znana, v svojem stilu dokaj enovita. Predvsem moramo reči, da so Jugosloveni dobri muziki; oni so se marsičesa naučili, večinoma na Dunaju, pa zdaj dobro poznajo svoje rokodelstvo. Preko tega sta pri njih čuvsivo in občutje močnejša nego razum ln volja do forme; individualno občutje stoji dokaj v ozadju. Med deli, ki so postala znana v zadnjem času, ni nih' enega, ki bi iz njega govorila močno tvorna individualnost. Človeku se celo vidi, kakor da bi si avtor sam prizadeval, da stopi čim bolj zadi za kolektivno občutje. Naj bo že to hoté, ali pa je samo ob sebi umevna notranja zveza med tvorcem in življenjem njegove dežele tu tako zelo močna: vedno prevladuje splošno - naci jonalna plat. Imaš vtisk kakor da se trenutno ustvarja v Jugoslaviji muzika, ki je v našem smislu docela nenroderna, Ijudsko-nacijonalna.
Prva dela, ki smo jih spoznali, so bila komorna glasba. Godalni kvartet Josipa Slavenskega je imel pred nekaj leti velik uspeh. Prav tako je bila njegova Balkano-fonija v celi vrsti mest sprejeta z mo?n m vnanjim priznanjem. Nato pisec karakteri-zira in kritizira Balkanofonijo, ki jo označuje kot »Effektstück* in sklepa: Iz skladbe dobivamo sliko, ki lahko velja skoraj za vsa ostala jugoslovenska dela: da muzika izgubi karakter, brž ko se odtuji nacionalnemu obeležju Po lakem bi smeli sklepati, da je moč naeijonalnega znatno večja od inoči nam znane individualnosti. To pa postane že mučno, kadar avtorji pišejo v formah, ki brezpogojno zahtevajo individualen jezik, predvsem vsaka vrsta komorne glasbe. Ne moremo brez nadaljnjega spoznati, čemu pišejo jugosiovenski avtorji toliko brezperso-nalne komorne glasbe. Toda dejstvo je. da so godalni kvarteti Slovenskega prav kakor Škerjanca, Mandiča in Odaka ali docela brez-personalni, ali pa opažamo v njih nekako nacijonalnost (folkioristiko), ki je po našem občutju nasprotna stilu komorne glasbe. V orkestralnih skladbah ta moment toliko ne moti. ne pri Slavenskem niti pri drugih avtorjih: Jugosiovenski ples Jakova G'.'tovca, dve hrvaški rapsodiji Frana Lhotke, Balka-nofcniia Slavenskega in neka Mandičeva simfonija zvene zaradi svoje barvite instru-mentacijs tudi v smislu nacijonalne glasb? prav živo in omogočajo čisto drugačno ritmično plastiko, nego jo lahko daje v tem stilu komorna glasba. Pri tem pa je treba znova naglasiti, da ie muzika vedno dobro narejena da zmerom dobro zveni, kakor smo že vajeni iz del starejših slovanskih avtorjev.
Nato pisec opozarja na Concerfo de Camera Borisa Popandopula in ko ugotavlja, da je to nekaka zelo ekspreslvna vrsta bel canta, sklepa: »In tu ie ključ k vsemu iugo-slovenskeinu muziciranju. Želja in volja p) ekspresivnem izrazu stoji na prvem, lepa zvočnost celote pa na drugem mestu. Indi-
vidualni in karakteristični momenti s? močno zanemarjajo.« Naposled opozarja písečná oratorij (pisec napačno imenuje В »ris) Božidara širole o sv. Cirilu in Metodu in pravi, da je spisan v starem plemenitem cerkvenem stilu in zapušča globok vtisk, dasi je sicer predolg.
Ne da bi hoteli kaj več kot registrirati zgornji članek nemškega kritika, pripominjamo samo to, da je slovenski del jugoslovenske glasbe tu premalo zastopan in uváží van. Sedaj ko so avtorji mednarodno organizirani. ne bi bilo napak, če bi naši skušali svojim skladbam odpreti vrata tudi v Nemčijo.
Petdesetletnica smrti Gustava Flauberta
Dne 7. maja t. 1. poseče petdeset jot, kar je umrl v Croissetu pri Rouenu- nesmrt.ii avtor i ud i pri n;ič dobro znanega romana * Gospa Bova ry jeva" in drugih mojstrskih del, Gustave Flaubert. V zadnji številki pariških vl.es Nouvelles Litterairess čitanto nekaj novih zanimivoti o Flauberlovesn i>o-grebu. Jules Claretie je dan pred Flauber-tovim pogrebom večerjal pri Victorju Hugo ju, katerega je Flaubert zelo čislal. Vprašal je Hugo ja, ali bo izpregovoril ob grobu kakšno poslovilno besedo? Hugo je odvrnil s svojim znanim ponosom:
—	Bi govoril, če bi me bil kdo za to naprosil.
Nato pa jo dejal:
—	Ljubil sem Flauberta, ker je bil dober. Človeštvo se pred vsemi drugimi razlikami deli v dve kategoriji: v dobre ljudi in v ljudi, ki niso dobri. Ne trdim, da so ti ljudje že zli. Flaubert je bil med dobrimi in njegova velika dobrota je bila združena z velikim talentom. To bi rad povedal ob grobu.
Vendar je Flauberfov pogreb potekel brez govorov, čisto po žel i i in okusu rajnkega mojstra. Ljudi je bilo malo. Devet mož je trudoma nosilo ogromno rakev. Dan je bil napol oblačen — prava slika mlačne pomladi. Ko je začel duhovnik z dvema ministrantom;: v rdečih oblačilih opravljati pogrebne obrede, se je sklonil h Claretieju Guy de Maupassant in mu dejal:
—	Glejte, to je prav kot na pogrebu Eme Bovaryjeve. Ali se spomnite?
In zares, vse je bilo podobno, kot je opisal Flaubert v svojem slavnem romanu: majhno zaprto pokopališče na griču in na desni cerkev. I.j ko ^o Ир obr-'i lOiičani, se pogrebci krenili z vozovi na drugo stran doline, proti inonumentalnemu pokopališču, kier je bilo določeno za Flaubcria poslednje počivališče. Ta pot je živo spominjala na sloveče bprehode Leona in Eme v kočiji po rouenski okolici.
Flaubert .ie bil znan v pariških literarnih krogih, njegova slava pa je obsinila samo vrhunce takratne francoske družbe, zato se ne čudimo, če ga njegovi ožji rojaki niso poznali kot avtorja »Gospe Bovaryjeve; in »Salamba -::, marveč kot sina kirurga roum-ske bolnice, na daleč in široko priljubljenega zdravnika Flauberta. Ko so ce odlični pogrebci razhajali, je slišal Claretie nekega Rouenca. ki je dejal znancu-.
—	Veš, koga so pokopalii? Flaubertove-ga sina!
—	Torej so ga poznali celo v Parizu! — se je čudil dobrodušen Rouenec, ki se je bil pridružil pogrebu in opazil, da so navzoči tudi gospodje iz Pariza.
Usoda pisateljeva!
Danes je tudi Normandija ponosna na Flnuberla in skrbno varuje spomine na svojega velikega mojstra.
Pogreb Gustava Flauberta je lepo opisal tudi Emile Zola. ki je bil velik častilec avtorja »Gospe Bovaryjeve". Ne pozabimo, da ie 'v aprilu istega leta. ko je umrl Flauberl, izšel zbornik -Medanski večeri-, s katerim je stopil na plan naturalizem.
Iz kronike
Zagrebška drama je vprizorila novo dramo Ahmeda Muradbegoviča »Mlinar An-drija«. Noviteta je imela lep uspeh.
V	Zagrebu se bo otvorila prve dni maja velika razstava francoske sodobne umetnosti. Zastopani bodo najuglednejši umetniki današnje Francije.
Slavna ruska igraika, tudi pri nas znana bivša članica Hudožestvenega teatra Marija Germanova je zaključila svoja gostovanja v Ameriki. Nastopala je z velikim uspehom. Vrnila se je v ansambl pariškega ruskega gledališča.
V	maju se bo otvorila v Pragi razstava jugoslovenskih arhitektov.
+ VI. Majakovski:
Jutro v New-Yorku
(Odlomek iz proze minule dni umrlega ruskega pesnika.)
Liubitn Newyork ob delavnikih v jeseni.
Ob šestih zjutraj. Nevihta in dež. Temno je vsenaokrog in temno bo ostalo do pol-dneva. Oblač-š se pri električni luči. Na ulicah ie električna luč. Hiše s kvadrati svojih oken. ki so vsa razsvetljena, ti daieio vtis, kakor da vidiš milje dolg reklamni kliše. Na ulicah leže v debelin svežnjih i u t rani- listi — danes pokriti, ob lepih dnevih enostavno na hodniku.
V majhnih kavarnah se samci ogrevajo za vsakdanje delo s kozarci slabe kave. ki io izpiieio z enim pož.rkom in nato žvečijo gorke preste, kakor iih stotine meče stroj v kotel kipeče vode z mastjo.
^oodai töje zategel. kompakten tok množíce. V prvih jutranjih urah se I i.i e črnovi-ioličasta masa črncev. (Le ti morajo opravljati naitežie delo.) Pozneje, ob sedmih, poplav: ulice tok belih. Sto tisoč ljudi, vsi v eno smer: na delo. Samo rumeno im-pregnirani deževni plašči brbotajo v dežju kakor saimiovari. Bolj mokri ne morejo biti. kakor so. Celo siloviti dež jih ne more ugnati.
Avtomobil in taksiji so še redki. Tok se T>očasi premika po ulicah, poplavlja vhode k Subwavu in se vzpenja k višinskim kolodvorom. Višinska železnica seka v petih istosmernih linijah vzdušje. Vidiš, kako drve nad teboj ekspresni in lokalni vlaki in se. ustavljajo po vsakem petem »blok««.
Teh pet paralelnih linij teče v višini tretiega nadstropja, na 120. streetu celo osem, devet nadstropij visoko. Tu nosijo žične železnice pasante naravnost z ulic in trgov kvišku.
Vozovnic ni,- Vržeš v maihno pušico 5 centov. Lupa poveča denar m ga pokaže uradniku, ki menjava večji novec. Tako se znaio izogniti napačnemu plačevanju.
б centov! Za ta denar se pelješ, kamor hočeš — kajpa. le v eno smer.
Prevozi in železni oporni stebri višinske železnice ponekod prepletajo ves prostor nad ulico, tako da ne vidiš ne neba niti hiš z obeh stráni ceste. Ne slišiš nič drugega ko grmemie vlakov nad seboi in tovornih avtomobilov pod seboi — trušč. da ne razumeš človeške besede. Če se nočeš odvaditi gibanja z ustnicami, ti res ne preostane drugega kakor da molčé žvečiš svoj »Che-wimg gum«.
Ziutrai in ob nevihtah in dežju ie v New-vorku najlepše. Takrat ne vidiš na ulicah lenih zijal in flaneriev. takrat so zunaj sami delavci. Velika delavska vojska v deset-milijonskem mestu .ie na poti v tovarne za oblačila, k novim predorom podzemne železnice. ki iih še delaio, pa v številne pristaniške delavnice. Ob osmih odhajajo delavke v kontorje. pisarne, skladilča; vse so snažne, nežne, kratkolase: vse gredo z golimi koleni in zavihanimi nogavicami. Od sedenja so vitke in sloke In donebnice Downtona, v čijih neštetih nadstropjih šumijo ducati dvigal, požirajo njih ogromne mase. da .iih vržejo šele zvečer iz sebe.
Ducat liftov. ki se ustavljajo v vsakem nadstropju m ducat ekspresnih vozov. Sled-
nji se ustavljajo samo trikrat: v 7.. 20. in 30. nadstropju. In če imaš kake opravke — enega v sedmem, drugega v 24. nadstropju, tedaj se popelješ v lokalnem liftu v sedmo nadstropje in vstopiš v sedmem v ekspres. Tako prihraniš polnih šest minut.
In vse do enih klcplieio nenehoma stroii, Pole se ljudje s pisarniškimi rokavi, rastejo tabele številk . . .
Duhovna kriza in literatura
Češki pisatelj Jaroslav Durych ie zavzel svode stališče nasproti duhovni krizi sedanjosti in še napisal (v »Rospr. Aventina«. št. 16) med drugim:
Če ie beseda o duhovni krizi, je treba biti s-ila previden in dobro premisliti, kaj mislijo s to krizo.
Lahko se govori o krizi na raznih področjih po merilu splošne ali specialne koristnosti. o krizii. ki ie zakrivljena in krizi, ki je ni nihče zakrivil, o nagli in počasni krizi, pa o splošni in delmi. Če sie beseda o »Plošnd kr-iizi, tedaj to »nuno vodi na moralistično ai teološko polje in vzibuia debato, ki bo končana kdaj ob koncu sveta.
To pa ie tudi zadeva svetovnega nazora, ki ga imajo posamezniki. Kar se nekomu zdi propadamje. je lahko drugemu zaželjeni cilj. Ateist bo videl v ojačeniu verskega čuvstvovanja krizo razuma in napredka, katoliku pa bo razmah ateizma pot v pogubo: prav tako se lahko razhajajo interesi indi-vidualistov in kolektivistov. absolutistov in pragmatistov. Važno je Potemtakem samo to. s katere strani se ina.itrdovratneie govori o krizi in kako odeovanja nasprotna stran.
Če ostanemo ori slovstvu, si lahko preskrbimo izkaze napisanih, izdanih, razprodanih in zahtevanih knjig. Zdi se. da smemo govoriti o vsem drugem, samo ne o kvantitativni knjižni krizi. Nekatere knjige lahko danes dosežeio uspeh, kakor ga svet dosihnial še <ni poznal: imaio svoie advokate i pri čitatel i i Ii i pri založnikih. Druge kmi'ige gredo dobro, zadostno, nezadostno. Kdo in kako naj presoja ni h kvaliteto? Če odrečemo ogromni množici čitateliev kritično razsodmost. se s tem že -Dostavimo na neko ekskluzivno stališče, proti kateremu takoj vstanejo zopet druga sta'išča. Opozicija proti večini pa. kajpa. ne more hiti program.
Govoreč o današnji krizi, hočemo nemara reči. da danes ni dovoli takih liudi. ki bi šli spredaj pred svojo dobo. Ko pa bi jih imeli, bi le-ti morali vzeti nase posledice svojega izjemnega položaja, namreč n ©priznani e in bedo. Treba je računati z nekako deterministično pravilnostjo. Novi impulzi prihajajo le v zelo omejenem številu in v nekih, ne docela pravilnih presledkih. Po tvorno - samonikli generaciji prihaia rod epigomov in eklektikov. Zaradi tega pa ni treba obuDavati. marveč se raie tolažimo z nadeio. da bo bodočnost prinesla nove tvorne generacije. Tisti, ki so med njimi. Da skušalo, kajpada, napolniti svoio dobo, ro-kazati svoio samozavest in izkoristiti kredit. ki ga ie zapustila predhodna tvorna tre-neraciia. Ta kredit se nujno izčrouie in nova tvorna getnerac'iia mora nastopiti v dobi ki bo zooet boli nezaupljiva. To se bo ponavljalo po zakonu železne nuinosti v neskončnost. Tak krogotok pa ni docela eno-
staven. marveč teče več takih valov ob istem času drug poleg drugega, zato nasta-iaio ugodne koniunkture umetnosti in duhovne tvorbe v kai različnem času. Mnogo zavisi od zdravja in dolgosti življenja. Tragično ic. če kdo umrje mlad ob neugodni konjunkturi. Lahko Da se zgodi, da človek, ki ie ustvarjal za mladih let v tiekoniumk-turnem času. doživi, če dočaka pozna leta, dobo svoiega uspeha. Taka ie vsakdanja resničnost.
Scomnimo se zopet čitateliev. Govori se s prerirom o njihovem ckusu. vendar io bi moglo biti zopet snov za neskončno diskusijo. Treba ie priznati, da vsaka dobra kmii-ga prei ali slei najde zadostno število dobrih čitateliev. Toda včasi traia to preeei časa. Liudie hrepenijo do utehi in io tudi umeio spoznati. Zavjsj tedaj od onih. ki uravnavajo pota knjižnega trga. kaj hočejo dat;_ na mizo ljudem, ki si ne moreio ali ne znaio izbrati sami in ki čakajo, kaj jim bo kdo postavil na rrc'zo. To na zadeva tako izobrazbe založnikov in knjigarnarjev, kakor n iih svetovnega nazora in vesti. O teh rečeh bi lahko govor H zopet brez kraia in konca . . .
Ostala codročia duhovnega življenja so prav tako zamešana in nazori o njih so takisto neenotni, kakor pri literaturi. Vendar tudi tu velia. da velikih mož in velikih idej ni mogoče šiloma ustvariti: kadar pa se po-iaviio. morajo premagati večno iste težke ovire . . . Če oa /ivimo v meddobju velikih generacii. na prehodu, ie edina pot. na kateri lahko prebijemo duhovno kri-'o. vneto in splošno izobraževanje srca in duha.
Iz življenja in sveta
Vratolomne vaje na letalu
Neraškj akrobat Schindler proizvaja drzne vaje na letalu v zraku o priliki nemškega letalskega dneva. Levo: Telovadba na navpičnem drogu. Desno: Prestop z drvečega avtomobila na letalo
po lestvici jz vrvi.
Dogodivščine švedske kraljice Kristine v Rimu
Živahna kraljica in nje razuzdano spremstvo — Kraljica oblega s topovi palačo kardinala Medici — Samolastna smrtna obsodba markiza Moldaneschija — Konec duhovite spokornice
O priliki nedavne smrti švedske kraljice Viktorije v Rimu so se zgo« dopisci spomnili neke druge srednje« veške švedske kraljice, ki je zaključiš la svoje življenje v večnem mestu. Bií la je to v svojem času znamenita kra« Ijica Kristina Avgusta, hči Gustava Adolfa II., žena globoke naobrazbe ali nebrzdane bohemske prirode. Via? do na Švedskem je nastopila kot šest« letna deklica in je kraljevala od leta 1632. do 1654. Zadnjih deset let je via« dala samostojno, ali kraljevanje je ni veselilo, zato sc je odpovedala presto« lu in odpotovala na jug. Prepotovala je Srednjo Evropo ter se naselila v Rimu, kjer je prestopila v katoliško vero.
Njeno življenje v papeški prestolnici je zanimiva slika tedanjih kulturnih in nravnih prilik katoliškega verskega središča po tridesetletni vojni. Papeži so se na vso moč trudili, da vrnejo Rimu prejšnji pomen središča vsega krščanstva in prestop kraljice Kristine je bil eden izmed uspehov tega priza«
Žrtve požara v rumunski cerkvi
V rumunski cerkvi župnije Costesci je na veliki petek med pasijonskimi molitvami nastal požar, Ki je zahteval 110 človeških žrtev, po večini žensK in otrok. Cerkev je bila lesena in ogenj se je razširil z bliskovito brzino. V splošni zmešnjavi m grozi ie vse drlo proti izhodu ter tako povečalo nesrečo. Rešila se je komaj četrtina ljudi in Se «d teh je kakih 40 težko ranjenih. Slika nam prikazuje strahovito vrsto mrličev izkopanih izpod razvalin cerkve.
devanja. Kraljica je imela svoj dvor v palači Riario pod janikulskim gri« čem in v njenih salonih se je razvilo življenje, kakršnega Rim do tlej ni po» znal. Rimljanke one dobe niso odločale v družbi, ker so bile premalo omikane in izobražene. V modi in v lepih umet« nostih so odločevali edino moški. Kras Ijica z daljnjega severa pa je prinesla v večno mesto novo življenje, kakršno je že dolgo vladalo v salonih franco« skih plemiških dam. V svojem salonu je ustanovila nekako akademijo pod nazivom Arkadija, kjer so se zbirali vsi umetniki, leposlovci in pesniki te« danje dobe. Kardinal Abbani, kasnejši papež Klement XI. je bil tu eden iz« med najbolj priljubljenih pesnikov raznih prigodnic.
Po načrtu kraljice Kristine je Arka« dija priredila v amfiteatru Bosca Para« vija pastirsko igro »Endymion,« kjer se je slavila ljubezen kot edino prava združitev dveh src, v nasprotju s te« danjo surovo vojaško navado, ki je dajala moškemu popolno pravico nad žensko na temelju nasilja. Kraljica Kristina je celibatsko osamljenemu Rimu dodala ženski čar in lahkotno ro« kokoško igravost, ki se je kasneje razvila do izredne popolnosti.
Vendar pa ta slava ni trajala dolgo. V nje salonu so se začele bohotno raz« vijati гаяпе spletke in kraljica sama je dajala največ povoda za opravljanje in obrekovanje. S plemiči in kardinali se je vedla zelo svobodno ter je zlasti višjo duhovščino rada smešila. Kardi« nalski škrlat mladih protežirancev, ki jih je papež določil za stalno sprem« stvo kraljici, ji je bil v stalno spotiko in francoski poslanik poroča v Pariz o Kristini in njenem spremstvu takole: »Karkoli se v Rimu zgodi pohujšljive« ga, kakršenkoli škandal nastane bodisi pri maši (!), v gledališču ali na ulici, povsod je gotovo kraljica s svojim kardinalskim spremstvom.« Na enega izmed teh mladih razuzdancev kardi« nala Medicija se je kraljica tako zeio razsrdila, da je njegovi palači napove« dala vojno. Odpravila se je s svojimi ljudmi pred kardinalov dvorec in s to« povi streljala v vrata. Dosti škode si« cer ni napravila, pač pa so se sledovi obstreljevanja poznali dolga leta na vratih. Pri tem je kraljica utemeljevala svoje ravnanje z modrim izrekom: »Potrpežljivost je vrlina tistih, ki ni« majo niti poguma niti sile.«
Vendar je postalo samemu papežu preveč teh kraljičinih podvigov. Ka« kor jo je prej vabil v Rim. češ da bo« do angeli v nebesih priredili proslavo
njenega spreobrnenja, tako jo je zdaj rotil, naj se za božjo voljo izseli iz R;-ma. Odpotovala jc v Francijo, kjer pn si je dovolila zopet stvari, ki so bile samim Francozom le preveč svobodne. V svojem spremstvu je řrneii markiza Moldaneschija, ki je bil obenem njen ljubimec. Ko se je uvorila o njegovih sleparstvih in nezvestobah, je v Eon« taine=bleauju sklicala posebno sodi« šče, ki je obsodilo italijanskega marki« za na smrt in kraljičini sluge so ga v kleti zadušili.
Tiste čase je bilo kraljem kaj takega dovoljeno in francoske oblasti se то brigale za čine tujih suverenov. Kina« lu po tem umoru je kraljica pošetila francosko akademijo, ki jc ravno raz« pravljala o francoskem slovarju. Raz« prava je bila ravno pri besedi »jeu« (igra) in predavatelj je z lromčnim nasmehom začel svoje poročilo: »Igre kne« zov so take, da so všeč samo njim sa« mim.« Vse se je ozrlo na kraljico, ki jo je zapustila nje običajna du'napri« sotnost, da je zardela in se komaj pri« silila do kislega smeha. Takoj na to pa se je dvignila in se kar najvijud> neje poslovila od učenjakov. P >s'oviIa pa se je še isti dan tudi od Pariza
Po daljših blodnjah in po kratkem bivanju v dom»1, гјгл sc j с vrni-а \ Rim in je tam 19. april.i 1. 1669. umrla. Z velikimi častmi so jo pokopali v cer« Kvi sv. Petra.
Jabolko ne pade daleč od drevesa
Znameniti angleški nogometni vratar Yates ima 19-mesečnega sinka, ki je navdušen pristaš očetove umetnosti. Mlademu Peterčku je nogomet očividno v krvj
Ali imajo čebele spomin
za čas?
Naziranje, da imajo čebele spomin za čas, je zelo razširjeno. Priložnostna opazovanja so pokazala, da obiskujejo čebele ob gotovem času, n. pr. v go'-O« vih dopoldanskih urah, gotove cveto« vc. Tako so med drugim ugotovili, da so čebele nekega kraja s;n:o do ena.j? stih dopoldne obletavale ajdovo cvet« je, čeprav sta bila vonj in baiva с vc« tov vsaj za človeška čutila ves dan enaka. Forel poroča v svoji knjigi o čutnem življenju žuželk, da so čebele, ki so nekoč odkrile sladkarijo na nje« govi mizi, vsako jutro redno priletele v obisk ob istem času. In ludi m-u-si« kdo drugi je v svojo jezo prišel do enake ugotovitve. Smotrena raziska« vanja o tem vprašanju pa so bila izvr« sena šele v zadnjem času v zooljšk.-m zavodu monakovske univerze, o čemer poroča tedenska revija »Življenje in svet«.
I
Gozdna semena
SAŠA STARE. Mengeš.
Zahtevajte cenik.
J
Nepoznana zemlja
Byrd, ki se je zdaj vrnil z Južnega tečaja, je prepotoval z letalom in v saneh razsežne dežele. A vendar je skrita pod večnim ledom planota, ki je poldrugokrat večja od Zedinjenih dr« žav in čaka na bodoče raziskovalec. Isto velja za dežele ob Severnem tc« čaju: Grenlandije, otoke v Severnem Ledenem oceanu in celo Severne Ka« nade. Nepoznane kraje imamo celo v severni Sibiriji. Pred letom dni so na« šli geografi leningrajske akademije znanosti severozapadno od polotoka Kamčatke ob reki Indigirki do sedaj nepopisano deželo, ki je približno ta« ko velika kakor Nemčija. Na jugu na« še zemlje ni prehodil še noben razisko« valeč 2 in pol milijonov kvadratnih kilometrov razsežne puščave, ki tvori notranjost Zapadne in Osrednje Av« stralije: bogve koliko skrivnosti bi tam srečal. Še bolj vabljiv jc velikanski otok Nova Gvineja. Poraščen jc s pragozdom. Vroče in vlažno podnebje, številna močvirja in bohotne ovijalke zapirajo pot tudi najbolj vztrajnim znanstvenikom. Lani so potrebovali neki ameriški potniki tri tedne, da so prehodili pet kilometrov dolgo progo. Otok je obljuden, a nam ni nič znanega o domačinih. Sredi otoka sc dvigajo z večnim snegom pokrite, rlo ň m pol tisoč metrov visoke gore. Nihče ni bil к njihovem vznožju. A tudi v osredju najstarejšega azijskega kulturnega sve« ta, sredi Arabije, zavzema 1200 kva« dratnih kilometrov puščava Ruba«El= Kali, t. j. »Dom praznine«. Samo njen rob je znan romarskim karavanam na poti v Meko. Arabci pripovedujejo, da ležijo sredi puščave bogate oaze. Raziskovalci bodo našli tam nedvomno zanimive razvaline: pred tisoči let je bila to umetno namakana, cvetoča de« žela. Najpodrobncjši zemljevid Sever« ne in Južne Amerike, ki ga je lani na« tisnilo Ameriško geografsko društvo, kaže nebroj belih madežev. Pričenjajo se južno od Mehike. Brazilija jc drža« va, ki ne ve ničesar o lastni notranjo« sti. Vsa mesta ležijo ob morju ali ob rekah. Isto velja za Argentino. Južno« ameriški pragozd je tako razsežen, da bi lahko potovali na razdalji kakor od Edinburga na Škotskem do Carigrada, pa ne bi prišli iz gozda. Tam bivajoči Indijanci nam niso znani. Ognjena de« žela (južno od Argentine) jc prava uganka. Omeniti je še Afriko ob rav« niku in visoko gorovje oziroma stepe v Mongoliji in na Himalaji. Človeštvo bo imelo skratka še dosti posla z ze« meljsko površino, preden bo lahko po« svetilo nedeljeno pažnjo uganki ze« meljske notranjosti ali pa celo medpla« netnemu prometu.
Zakaj so zamorci črni
Nedavno se je vrnila iz Afrike znanstvena odprava lipskega profesorja dr. Pavla Hermanna, ki je raziskoval neznana pogorja v severni Liberiji. Poleg ■obilo drugega materijala je prof. Hermann nabral tudi mnogo zamorskih 'legend jn pripovedk. Med temi je zanimiva bajka o tem, kako si črnci razlagajo pojav, da so razna človeška plemena razne barve. Ko je Bog ustvaril ljudi, so bili spočetka vsi črni. Zato jc ustvaril tudi vodo, ki se je v nji vsak lahko okopal in umil do popolne belote. Najprej so se skopali v čudodelni vodi bistroumni ljudje iz severnih pokrajin in postali čisto beli. Za njimi pa so prišli na vrsto Arabci in Mavri. Ali voda je bela že precej skaljena, tako da so se oprali samo na pol in postali rjavi. Ko so se hoteli okopat i še črnci, pa je voda nenadoma začela ponikavati in črnci so je ujeli le še toliko, da so si lahko omo-čilli dlani in podplate Zato imajo tam svetlo kožo, vse ostalo telo pa je črno, kakor ga je ustvaril Bog.
Zagonetni zakon
Iz Buenos-Airesa poročajo, da je tam umrl visok državni uradnik ministrstva zunanjih del La Fuente. Umrl je v bolnici, kjer bi se bil moral dati operirati, pa ga ni bilo moči pripraviti do tega. Po smrti se je izkazalo, da je bil pokojnik - ženska. Bil je tudi oženjeti in ko so oblasti iskale vdovo, da ji javijo žalostno vest o smrti njenega »moža«, je niso mogle najti. Izginila je brez sledu. Oblasti si belijo glave s to zagonetko, ki jo je še bolj zamotal beg »vdove«.
Radio Therma
Laško
Vsem cenjenim obiskovalcem kopališča sporočamo, da ie kopališče na novo preurejeno in adaptirano. Vsa dela so dovršena in bo kopališče v cclem obsegu od 27. aprila dalje
zopet odprto.
UPRAVA KOPALIŠČA
Sokobka župa Ljubljana priredi v d:i"h 8. m 5). junija t. I. ž'.ip:ii zlet in župne izbirne tekme v Ljubljani na letnem telovadis'U Ljubljanskega Sokola. Kakor so na vsak.^n sokolském zletu. tako bodo tudi na te'ii žup-rifin. ki br. javna preizkušnja pred odhodom na vsesokolski zlet. proste vaje glavna torka i» najznamenitejša manifestacija sokolské misli. V nekaterih društvih se najmar-Ijivejse pripravljajo in dovršujejo. Zkisti so s? krepko opri j I i dela tekmovalci in tekmovalke, ki bodo morali na župnih izbirnih tekmah doseči predpisano število točk, ker sicer ne morejo biti pripuščenl k savezni tekmi. V vzpodbudo in v poglobitev so nekatera društva že priredila interne društvene pregledne tekme. Za zmago v dneh velikega čina na vsesokolskem zletu. treba da se ta kratek čas. kar ga je š do zleta. smo-treno in najkrepkejše izkoristi. Med društvi naj bi se razvila vesela, krepka in plemenita tekma, katero društvo postavi na žujv nern in na vsesokolskem zletu največje število Sokolov. Sokolie. resničnih telovadcev in telovadk. ki bodo vajeni najstrožje discipline in trdega dela. Župno načelništvo in župna uprava sta že pričela s prvimi pripravami za župni zlet. Po svojih članih žup. tehničnega cdboni je župno načtlništvo nudilo svojo pomoč na okrožnih delavnih sestankih že skoro vsem društvom. Za čini najlepši uspeh župnega zleta treba sedaj, da vsak posameznik in vsaka posameznica prispeva z vsemi svojimi močmi in silami. Za lo pa, še s krepkejšo voljo na krepkejše delo!
Sokolská župa Celje. П. seja zbora društvenih načelnikov in náčelnic se vrši v пгъ-deljo. 4. maja ob S. dopoldne v telovadnici celjskega Sokola (mestna osnovna šola). Spored: Poročilo načelništva o programu in pripravah za župni zlet. župne tekme in vs' -sckolski zlet v Beogradu; poročila društvenih načelnikov itd. Po seji je pregled prostih vaj. Udeleženci naj zaradi tega vzamejo s seboj telovadno obleko.
Sokolská župa Novo mesto je imenovala sledečo upravo Sokol>kega društva v Kostanjevici na Krki: Valetnin Uršič. starosta; Lavo Bučar, podstarosta; Lujo Burja pro-svetar; načelnik Milan Žagar; nacelnica Božiča Jankovič; tajnica Jelica Lebanova; odborniki: Franjo Rabuse, Kobi Ercigoj, dr. Ivo Ivaniševič, Zora G liboví, Karel Türk; odbor, namestniki: Franjo Levak, Gruden Alojz. Zagorc Franjo, Malči Kobau: revizorji: Franjo Strašček, Gorjup Ivan, Zupančič Erna; reviz. namestniki: Jelica Gorjup, Ger-lovič Ivan, Ema Schmidt.
IZVLEČEK PROGRAMOV
Sobota, 26. aprila
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, rcproducirana glasba.
—	13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17-30: radk» orkester. — is.30: V dolini gradov, Viktor P -nat. _ 19: Nemščina. — 19.30: Delavska ura. — 20: Prenos iz Beograda — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. — 12.40: Koncert radio-kwteta. — 20: Prenos z Novega Sada. — 22: Poročila* — 22.15: Koncert radio-kvarteta. — ZAGREB 12.30: Reprodu-тапц. glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Zabaven program. — 20.05: Španske pesmi. — 20.30: Violinski koncert. — 21: ItaFianski d«e-ti. — 21-30: Klavirski koncert. — Lahka sodba.
—	BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Prenos iz Prage. — 20.30: Godba za ples. —• DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18: Pomladni glasovi v Drniai-kem lesu. — 19.20: Glasbena akademija. — 20.05: Komedija. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.45: Zabaven program. — 20.30: Vesek>;sra. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Pren s vsega programa iz Stuitgarta. — LANGENBERG 17.30: Dunajska glasba. — 20: Zabaven večer. — STUTTGART 20.30: Mešan program. — 22.30: Godba 7,a ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — IS: Popoldanski koncert. — 20.-15: Klavirski koncert. — Lahka gudba.
0 spodobnem vedenju
Za podnajemnike.
Podnajemnik se loči v mebliranega gospoda in meblirano damo. Prvim dajejo prednost gospodinje med štiridesetim in šestdesetim letom, drugim pa one preko šestdesetih let. Samo ob sebi umevno, da mora podnajemnik imeti svoj poklic. Sicer bi se mu komaj posrečilo, da bi postal podnajemnik. Poklic naj bo takšen, da bo ostavil podnajemnik stanovanje okrog 8. zjutraj, da se bo vrnil okoli 9. zvečer in se kmalu spravil v posteljo. To seveda sam. Podnajemnik naj ne kadi, ker to maže zastore.
Prijateljice seveda ne sme imeti, pa tudi ne sestre ali drugačne sumljive ženske sorodnice. Najboljše bo, če je sirota, ki živi sama na svetu.
Če uporablja gospodinja njegovo sobo čez dan za svoje kavne družbice, naj se tega veseli in naj ne moti razpoloženja s tem, da bi se vračal prezgodaj domov.
Kopalnico naj uporablja kvečjemu enkrat v tednu. Če živi solidno, mu več tudi ni treba!
Gospodinjo, vratarico, gospodinjinega sina in gospodinjinega prijatelja naj ob vsakem srečanju spodobno pozdravi. Za
rojstni dan, ob praznikih, ob nedeljah naj se gospodinje spomni s kakšnim šopkom.
Če se je gospodinji po dolgem trudu posrečilo najti poleg luči, kurjave, postrežbe, kopalnice, plina, uporabe balkona, telefona in vode še kakšne malenkosti, ki jih je plačati posebe, tedaj naj podnajemnik ta trud prizna in naj plača brez obotavljanja.
Posteljno perilo, brisače in klosetni papir naj si omisli sam.
Nikoli naj se ne da klicati. Če se to že zgodi, naj se lepo oprosti. Podnajemnik si mora biti svest, da je gospodinja videla že lepše dni in da je prava žalost, če mora tuj človek stanovati v lepi sobi, in da se ta žalost ne da nikoli poravnati z denarjem in da lahko hvali Boga, da sme stanovati pri tako odlični družini, ki si tega ni zaslužila; tostvarna pojasnila poslušaj vsako krat z zanimanjem in skromno in vsako krat naj prosi za odpuščanje. Najboljše je, če najme sobo, jo plača za celo leto naprej in se poda potem na dvanajstmesečno potovanje. V tem slučaju bi skoraj lahko jamčili, da bo njegovo podnajemniško razmerje poteklo brez posebnih trenj.
Za kadilce.
Vsak kadilec naj bi si osvojil pred vsem to spoznanje: Nikotin ni škodljiv.
Škodljiva je samo namera, da bi se kajenja odvadil. Ta neizvedljiva sanja uničuje človeka, mu vsiljuje občutek manjvrednosti, mu zlomi samozavest, ga napravi zrelega za psihoanalitika in ga vodi do predčasnega poapnjenja. Rajši naj zjutraj sklene: Danes bom mnogo, prav mnogo kadil — in videl bo, kako mu bo dobro delo! Kaditi bi bilo treba: po vsakem razburjenju, ker cigareta miri človeka; po vsaki utrujenosti, ker cigareta draži.
Da bi bilo kajenje pred zajtrkom, med obedom in med plavanjem škodljivo, to so zastarele modrosti. Vendar med spanjem ne bi smeli kaditi.
Posebno rad kadi kadilec v oddelku za nekadilce; to je nekakšen ventil za vse revolucionarno v človeku, ki bi su'T lahko kdaj prekipelo. Vendar drži cigareto pod klobukom, če bi se pojavil sprevodnik.
Vprašati kakšno damo, da-li jo moti, če kadiš, je toliko kolikor žaljivka drug^ stopnje. Nasprotno pa učinkuje zelo lepo in športno, če se obrne dama z isti :a vprašanjem do kakšnega gospoda.
Če vas dve dami prosu,— -genj, pomislite, za katero se potegujete, in potem postrežite najprvo to. Tudi najrazbori-tejše ženske se poslužujejo namreč
takšnih malenkosti v nadomestek za marjetice.
Če vam prižigalnik, ki vam ga je podaril kakšen prijatelj za Božič, nikoli ne deluje, naj vas to ne spravi v nekoristno preklinjanje. Temveč čisto mirno in stvarno sklenite, da mu za Veliko noč podarite enak prižigalnik. Škatlica z žve-plenkami postane blago brez gospodarja šele tedaj, ko leži na mizi. Ribariti jo iz tujih žepov, je tatvina. Končno bi bilo reči, da bi moral kadilec včasih pomisliti na to, da imajo nekateri drugi ljudje svoje preproge prav tako radi kakor on svoje (namreč kar se tiče pepela); in da bi kazalo cigareto, ki si jo odkadil, udu-šiti. Drugače ne diši nič prida.
Za nekadilce.
Nekadilci bi morali osnovati društvo, ki bi stremilo za ustanavljanjem majhnih, idilično ležečih in zaščitenih naravnih parkov s kanalizacijskimi napravami. Tja naj bi se potem podali. Tam bi si lahko neprisiljeno pripovedovali zgodbice o duhovih in ljudeh, ki so se kajenja odvadili (čeprav so prej pokadili po 40 do 60 cigaret na dan). Tam bi se lahko pomudili cel dan in več nad strašljivim primerom cvetočega mladega moža, ki ga je nikotin v kratkih tednih spravil v grob, ne da bi šli normalnim ljudem na živce. Tu pa tam bi se lahko izmenja-
vali prijateljske sestanke z antialkoho-liki in člani društev za zaščito živali. Dotlej pa se ne bi smeli delati nepriljubljene z opazkami, kakor: »Tu pa je hudičevo zakajeno l« ali >,že spet cigareto, mladi mož?«
Tisti košček, ki jim manjka do normalnega človeka, bi morali marveč priznati kot nedostatek in bi se mo^li n i praviti vredne svojih prijateljev s skromnim vedenjem in potrpežljivostjo. Potem jim ne bo noben pravičen človek štel v zlo, da ne kadijo.
OTROŠKE MOGAVICE
li»GOM
Najboljše, najtrdnejše, zato 13	najcenejše!
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
Mdor Лесе
da «e mu рояЦя po postí паж/ею aK ßaßo círw^c m^crmocífc iicoeo «e tnalih с f lasov naj pritoži v яnantßah ^
sicer rte b« pre/e/ odgovora
'1П
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-kл beseda i Din. S'aj• manjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
tok


Dekle
za vse
aianjivo, pošteno. ljubiteljico otrok, veščo vseh hišnih Jel, event. tudi kuhanja in šivanja «p-icjmcm takoj. L« one, ki reflckti-raio na stalno mesto, dobr postopek in dobro prehrano, naj naslovijo svoje oferto ла E-no Wortmanu, Sušak, poštni pretinac 03.
1»5Í
Učenca
X orkrbo v hiši sprejmem tak"' za soboshkarsko :n pleskarsko obrt. Ivan Ko-:-ac:č, eoboslikarstvo, Metlika.	13783
Trgovski pomočnik
želczninar. asrťen. dober in zanesljiv prodajalec, vešč slev. in nemškega jezika, dobi dobro stalno mesto. Ponudbe pod »Zelezomar« a podružnico »Jutra« v Maribora.	10034
Frizerko
ki dobro on.luH.ra in m a
niklra. r roti dobri р'аб: •■prejme Peter Ursulescu. mo»ki in damski frizer v Murrki Sob.-.i.	16029
Starejši industrijalec
z otroci — ki nuna žene, sprejme v pisarno gospodič-no ali vdovo, ki ni imela otrok. Ženite" ni izključena. Ponudbe na oglasni cd-d"!i 1; -Jutra, pod »Pismena j]. P -ělnr-«.	1601Ö
Vzgojiteljico
za takojšen aastop k 9-ietne-mu dečku in lDletni d' k' с i. z znanjem nemščine in francoščine sprejmem Ponudbe e fotografijo na - n| pretinac 53. Brod na Savi.	159S5
Čevljar, pomočnika
я"e*šo moč, za najfinejša šiva:.a in zbita dela sprejme v trajno delo Ivan (j .-: '-a. Sinja gorica št. 23
— Vrhnika.	15S7Ž
Prodajalka
t- a m o prvovrstna moč. z večletno prakso v aranžiran !u izliožb. dobi takoj ali kasneje namešěenje v zlata • -i : ::govini Predstaviti c-e .'e med .5. in 6. uro popoldne na naslov, ki ga pove oglas, oddelek Jutra.
13924
Kroj. pomočnika
sprejmem. Naslov v og'as. oddelku »Juwa«. 16045
Sposobno frizerko
sprejme ,-alon Tantz in Zahradník v Maribcru. 16046
Fino kuharico
dobro iz/urjeno išče za se-zijo manjši pension na Bledu. — Na-lov pove og'as-ni oddelek »Jta-a«. 16106
Za pouk nemščine
in sicer dvakrat v tednu т večernih u~ah; iščem so-spoda ali gospodično. Pis mene ponudbe na oglasni oddelek --Jutra« pod šifro »Večerne ure«.	1378
iu
Šolerja
treznega in zanesljivega, dcbrrga mehanika, po možnosti neoženjenega. išče za čimprejšnji nastop večje industrijsko podjetje na deželi v Sloveniji. — Ponudbe z referencami in navedbo plače na oslasni oddel k -Jutra« pod značko »Sofer-mehanik«. 16050
Pisarniška moč
s kavcijo 10—15.000 Din dobi takoj službo г nastopom 1. maja. Ponudbe na o™Ias. oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna moč e kavcijo«.	16132
Prodajalko
izučeno v trgovini čevljev, eventuelní tudi zvežbano v drugi stroki, sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. '16126
Kro.iačico
za moško krojaštvo. in sicer za rečno delo sprejme takoj Ludvik Wohin z. Vegova ulica 8.	16119
Dva brivska
pomočnika
dobra in hitra delavca — ondulerjd imajo prednost — «-nrejrao Jurij Simunac Kranju.	16135
Kovaškega
pomočnika
za kovanje konj in vozov sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16149
Klepar, pomočnika
vešč—ga stavbinskega dela sr-re'mc takoj Ig, Teme,. Meng ; 84.	16082
Absolventa
sr d-.je šole po možnosti trgovske akademije, zmožnega tuli popolnoma nem-ščine .vojaščine prostega, is,*p viška družba za stalil- -.-Ijensko eksistenco.—-JV.jia<it«.- r.a oglas, oddelek »Jutrac pod »Bodočnost*.
16006
Brivskega
pomočnika
m.:	dobrega delavca.
„- hr,.no in stanovanjem v Mši sprejme v stalno služba Josip Doič, brivec, Preval je.	10072
Čevljarskega
prikro.ievalca
k: jf sposoben tudi spodní'h del in dva rrvo-vrstna
pomočnika
«■pre'iiK takoj Josip Poga-čar. Radomlje.	16074
Zanesljivo osebo
тя nakup, prevzem in eks-••"dirijo lesa iščo firma v J'.i'-U.l . Ponudbe z referencam1 na oglasni oddelek - -Гц- - - < pod značko »Do 5. maja«.'	16097
Slaščičarskega
pomočnika
sprejme takoj ,-laščičarna Voltmann v Ljubljani.
16083
Vrtnar
prvovrsten, strokovno izšolan in s prakso, vešč dela v parku, cvetličnjaku in pri steklenih gredeh (Glashaus). ki bi vodil majhno postransko ekonomijo, ее išče za veliko industrijsko podjetje v Srbiji. Dobra plača in ostalo. Ponudbe pod »96 Strokovnjak« na Jugoslovansko Rudolf Mos-se A D.. Beocrrad. 16145
Služinčad!
Iščem več kuharic, sobaric, pestunj, natakaric ter leidet začetnic, ki znajo kuhati. Obiltica sbvžb proti dobri p!ači. Služinski za-V :i. Zagreb. Marovska 13.
16141
Dobrega pevovodjo
iščemo. Predstaviti se je v ponedeljek med 4. in 6. uro popoldne na na-lov. ki ga pove oglasni oddelek Jutra 16179
Ж. i л j» Л ^С—Arft ^ •'
Stroiepjska
vzame dele na dom. Naslov riove oglasni oddelek •Jutra- "	16059
Oblastveno koucesijor.irana
šoferska šola
1. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Blenveisova cesta št. 52 Prihodnji redni tečaj prične 1. maja.	16009
l. oblastv. Koocesijouirara
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta itev. 36
;Jugoavto). let. 2236 Pouk in oraktičnf vožnje ?51
G. Th. Rot man:
Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa
49.
Avtomobil strica Šteflca med tem tudi ii miroval. Zanašalo ga je zdaj sem, zdaj tja, dokler ni mahoma zletel v morje. Ko je stric Štefic videl, da gre njegov Jjiib-ijeni avtomobil po vodi. je ladrno skočil /a »i'm in ostali tovariši so brez obotavljanja storili po njegovem zgledu.
Deklica
stara 16 let. z 2 razredoma meščanske šole. sirota brez staršev, pridna, pri-kupljive zunanjosti, zanesljiva in poštena, ki ima veselje do trgovine, želi kot učenka vstopiti v trgovino k dobrim ljudem. Ponudbe pod značko »Hvaležna in pridna 16« na og'asni oddelek »Jutra«	15682
Gospodična
vešča vseh pisarniških, blagajniških in prodajalskih poslov, slov. ter nemškega jezika, z daljše prakso, želi premeniti e'užbo. Cenj. ponuibe pod »Zanesljiva« na podružnico »Jutra« v IIa,; iboru	1603S
Prodajalka
mešane stroke, z večletno p-akso. želi mesta za takoj ali s 1. maiem. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna in poštena--.	15855
Šofer
trezen in zanesljiv vozač išče službo pri tovornem ali osebnem avtomobilu — Zmožen več samostojnih popravil i.n ima prakso tudi pri Diesel motorju Zadovoljil bi se tudi z manjšo plačo Naslov pove oi'as. oddelek »Jutra.-;. 16022
Fant
star 25 let. poštenega in resnega obnašania. ki govori slov., hrv. in malo nemško, želi službo po-strežnika v kakem kopališču. Obrnem bi oprav!'al tudi šofersko službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	16023
Mesto zobotehnice
išče perfektna v kavčuku in zlatu. Naslov peve oci. oddelek »Jutra«. 16085
Avtobus
Katera gospodinja
boljša, bi vzela čez dan v kuhinjo pridno dekle, da bi se priučilo kuhi. Brezplačno bi oomagala pri vsem gospodinjskem delu. Nasl-ov nove oglasni oddelek Jutra 16087
B!ag;ajničarka
dobra računarica. vešča knjigovodstva in drujih pisarniških del. išče službo Pripravna tudii za hotelsko ali kavarniško blagajniča-r-ko, ter v vseh ozirih zanesljiva. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Novem mestu.	15959
Postrežnica
ki zna tudi kuhati, išče zaposlenja. Priporočena in [>oštena. Naslov v oglasnem od'delku »Jutra«. 16127
Mesto plačilnega
natakarja iščem kjerkoli. Naslov pri podružnici Jut.^a v Celju.	16170

Železna postelja
zložljiva, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Juťra 15151
Premog in drva
prodaja Jezeršflk. Vodmat.
200
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisv btio gosje kg po 130 Dir. in čist beli suh kg pa 300 Din L. В ozovió Zagreb. Rica Itev 82 — Kemičn? čistilnica perja.
Napravo za mletje in šlemanje barv
marmor za grobnii-o in železno ocrrajo (ročno deio) proda F. Cv-ek, Kamnik.
15988
Kuhinjsko garnituro
■kompletno, .predtiskano na močno rumvo patno (no-lino). 10 komadov najmodernejših vzorcev za " 150 Din nudi Fani Urek. pred-tiskariju. áoštan-j. ít>066
Metertu* tvs^a
Osebni avto
petsedezen. m a! o	rab-je-n.
v d-obrem et^nju	prodam.
Naslov pove ogia-s.	oddelek »ЈчФпа«. 15817
Poltovorni avto
znamke »Lo-reley«. dobro ohranjen poceni naprodaj. Na cgled v Slomškovi uTioi
8— lOsedežen, nov ali rabljen si želim nabaviti. Zato prosim interesente za ponudbe s plačilnimi pogoji na podružnico »Jutrac v Mariboru pod značko »Avtobus 8—10«.	15950
Avtomobil
trisedežnl. zelo dobro . hranjen, v najboljšem stanju, z'a--ti pripraven za zdravnika a!i potnika. ugodne pro lam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Auto III«.	15926
Motorno kolo
»Peugeot«, manjše tipe, v zelo dobrem stanju proda Svetič. gostilna. Ljubljana. Gerbičeva ulica 7. 16078
Motorno kolo
D К. V., 6 konjskih <-il, dobro ohranjeno proda Se-benik. Knezova ul. 16107
»Rudge Whitworth«
s torpedo prikolico proda Vidmar, elektrarna Bonač pri Kamniku.	16110
2 koles;
dobro ohranjeni poceni naprodaj v Novem Vod matu. Pod ježami 11.	15983
Žensko kolo
rabljeno, kompletno, ali samo ogrodje kupi Viršček. Črnomelj.	16136
2 kolesi
moško in žensko, skoraj novi prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
16155
Hiša z vrtom
v sredini št. Vida, 5 minut od kolodvora takoj naprodaj. Poizve se v at. Vidu nad Ljubljane št. 62.
160Ö1
Stavbišča
Ako nameravate zidati nove hiše, prodam stavbišča 7 minut od po.-1 a» le Jezica pri Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
15966
Pekarna
z enonadstropno hišo v velikem industrijskem t-rgu Slovenije napr-olaj Naslov pove oglas, oddelek Jutra.
160«)
Hišo
na prometni cesti v periferiji Marib ra pod ugodnimi plačilnimi pogoji radi selitve prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Kapital 60.000 16159
št. 6.
15220
Limuzino
peteede-řno. šestcilinderski motor, voženo 12.000 km. proda Zirovnik, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 6. 154

Parni kotel
s 7.50—10 kv. m. kurilne ploskve in e 4—3 atm. pri-tis'ka, kupim. Ponudbe s potrebnimi podatki na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Parni 6«.	' 16096
Orehove podboje
parjene kupi R. Schenk. Sušak.	16144
10 % obrestovanje
Vašega denarja za vsaki znesek od 1000 Din naprej. Pismene ponudbe na poštni predal št. 4. Maribor.
16163
Spalnico
kompletno ter spalni divan, skoro nov. in umivalno garnituro radi selitve p -ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«-.
16051
Samska oprava
ske-raj nova po ugodni ceni naprodaj,. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
16031
Snažne postelje
debro ohranjene, z žimni-cami po 200 Din. omare po 100 Din in razno prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	"	16077
Gostilno v Zagrebu
dobro idočo, v centru mesta, s stanovanjem prodam radi bolezni. Osemletna pogodba in nizka najemnina. Pojasnila daje V. Latinčič. Zagreb, Ilica 131. 15980
Lokal za trgovino
z mešanim blagom, v in-du-stri.jskcm kraju oddam poil ugo Inimi pogoji. Naslov pjve oglasni oddelek »Jutra«.	16043
Mesnico
s kompletnim inventarjem, na nsjpronietnejši cesti sredi Ljubljane, zelo dob-o vipellumo takoj prodam radi dru-žšnskih razmer. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesar«.
1.5982
Pozor, trgovke!
Trgovina z mešanim blagom in primernim stanovanjem v industrijskem mestu oddam кя daljšo dobo v zakup. Ponudbe na oglas, -oddelek »Jutra« pod »Eksistenca«.	1*5070
Prvovrstno restavracijo in kavarno
oddam radi smrti. Nov inventar prodam za 18.000 Din. — Mesečna najemnina 2000 Din: dnevni inkaso do 9000 Din. Split, Dukljau ska S.	16123
Pozor, mesarji;
Mesarijo z vsem inventarjem in opremljenim stanovanjem, na zelo promet-I nem kraju v inestu. kjer i se p-av dobro izvršuje me-1 sarska in peka jevalska obrt, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Ju4r.a«.
16116
Spalnici
hrastovo in črešnjevo. masivni preda Anton Bergan t. Dravij-e 55	16100
Nekaj trg. pohištva
lesene okvirje za okna in vrata, šaluzije in razno drugo takoj prodam. Lepo, zelo veliko svetlo klet
pa oddam v najem. Pojasnila v Gledališki ulici 4/1.
16130
Radi selitve
prodam nekaj pohištva. — Naslov pove ogW. oddelek »Jutra«.'	16154
Urejeno delavnico
z inventarjem za ključavničarstvo, kleparstvo in mehaniko, v večjem mestu na Gorenjskem oddam v najem. Interesenti naj spo-roče svoje naslovr na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Delavnica — Gorenjsko«.
15852
Prometno gostilno
v Ljubljani ali okolici vzamem t najem. Ponudbe na oglas, oddelfik »Jutra« pod »Prometna 820«	15994
Delavnico
pripravno za obrt odda v najem Rutar. Bled t. 16067
Mlin
vzamem v najem, ali z deležem. Cenj. ponudbe na podružnico »Jubra« v Mariboru pol šifro »Tako'«.
16165
АЛ Ж
Hišo
V Guneljah št. 6. št. Vid nad Ljubljano, z gospodar, poslopjem, sadnim vrtom, vodovwdom in elektriko prod<im Poifcve se v го-stilni pri Gruški. GuncMp.
16004
Enonadstropno hišo
nc vozi dano. z novim gospodarskim poslopjem in komolcem, njivami, travniki in gozdom prodam. — Elektr. napeljava, lep sadovnjak. minute o! postaje Polzela. — Poiasnila daje J. Rojnik, trg.i Poi-
Hiša
z dobro vpeijano trgovino mešanega blaga, v bližini me*ta na Gorenjskem, z lepim vrtom in travnikom naprodaj blizu cerkve in
šole. Za prevzeti takoj _
tudi brez Ыага. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16046
Za 3 dijakinje
iščem hrano in stanovanje
blizu šole sv. Jakoba samo pri boljši vdovi a!; u ö'tel jski TOtfbini. Event. posodim tudi pohištvo. — Ponudbe na ог'.а*. oddelek »Jut-гас pod šifro »Takoj stanovanje«.	1605<>
Stanovanje
na Bledu
obstoječe !* 5 sob in kompletne kuhinje, event tudi posamezno oddam za vso sezijo. Pojasnila daje Fer-:an. poštno ležeče. Bled.
15963
Lepo stanovanje
trisobno oddam « 1. junijem v Ljubljani. Vodovodna cesta M. — Natančneje istotam.	159S3
Zamenjam
enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami v Ljubljani, za dvosobno. Ponudbe -na oglasni odde'ek »Jirt.-a« r>od »Zamenjam takoj«.
Ш47
Stanovanje
scstsobno. z vstiu komfo-r-tom oddamo z novembrom na Miklošičevi cesti v I. nad-,-tr. Ponudl>e na. og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »November 1930«. 15970
Stanovanje
2 sob išče za takoi ali s 1. avgustom mirna družina Cenjene ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »Cista«.	16073
Stanovanje
2—3 sob. za takoj ali i>o-zneje išče ugledna rolbina Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« ood šifro »Mirna 422:.	16057
Stanovanje
sobe in kuhinje Iščem v Vodmatu. Z"leni jami. Ko-deljevem ali v bližini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	16111
Stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin. po možnosti e kopalnico išče mirna stranka za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam točno«.
16118
Stanovanje
soba ic kuhinja in druga velika soba v bližini, oddam strar.ki brez otrok. — Naslov v oglasnem oddplku »Jutra«. "	16105
Stanovanje
enosobno oddam Ljubljana VII. Aleševčeva cesta 24 16150
Stanovanje
sobe. kuhinje, shrambe in veže. z e'ektr. razsvetljavo takoj oddam. — Pojasnila d-a.ie Mahnič. Gaberje 150 Celje.	16173

Lepo sobo
separirano. v bližini opere išče gospodična. — Event gre pod istimi pogoji tudi kot sostanovalka. — Рч nudbe na oglasni oddele »Jutra« pod »Lepa soba«.
16012
Prazno sobico
preprosto, v mestu aii oko-iici išče gospodična za 1. maj,. Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod šifr »Starejša«.	16060
Dva gospoda
iščeta sobo s posebnim vhodom, elektriko in postrežbo. Cenjene .ponudbe z označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za maj«.	16084
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje v \eliko in zračno sobo, po 100 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16061
Sostanovalca
sprejmem take j. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
16055
Sostanovalca
sprejmem na Dunajski cesti št. 5/1	16131
Čedno sobo
« posebnim vhodom oddam Naslov uove oglas, oddelek »Jutra«.'	16124
Separirano sobo
blizu sodnije o l-lam boljšemu gospjdu. Naslov v oglasnem oldelku »Jutra«.
16128
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom s stop-njic, elektr. razsvetljavo, pa-keti in 2 posteljama, v sredini mesta oddam s 1. majem 2 gospodičnama aH gospodoma. Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 16131
Prazno sobico
svetlo, suterensko oddam Cesta v Rožno dolino 24.
16146
flabtovi matih qqCo&qv
ln druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRA«r v
71 с vem me.stu
Ljubljanska cesta št. 42
in na (Jesenicah
pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
iT»'
fcí
ii
Gospoda
sprejmem taki.' na stanovanje v Ulici na grad 7.
16178
Sobo
s posebnim vhodom oddam s 1. majem. Naslov pove ogla-ni oddelek »Jutra«.
16157
Lepo sobo
parketirano. z elektriko in posebnim vhodom oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	16151
Separirano sobico
z elektriko in parketom oddam za 200 Din. Naslov r og'asnem oddelku Jutra.
16153
T+UUtlijM
Škartnih nakaznic
e portovnimi znamkami je nekaj zavojev naprodaj v trafiki na Mestnem trgu 8.
16177
Nikar ne odlašajte
temveč pustite kajenje, ki Vam škoduje nr- zdravju in denarju! Nikoprost, stane enkrat za vselej 56 Din! Učinkuje tafkoj! če ne verjamete. pridite se prepričat — Josip Liud-ič. Ljubljana. K me-nskega 17/b.	72

Gospodična
inteligentna, lepa in elegantna. išče inteligentnega gospoda, najraje veletrg v-ca — radi zabave in skui>-nih iz'etov. Lastniki avtomobilov imajo prednost. — C'-njene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ;►»•! šifro »Senorita«.	16102
»Upanje 1930«
V izogib event. čakanja r-rosim '/i ure pozneje.
15063
Koprena
zakriva tudi Vas — odstranite jo malo. Marija Neumann.	16101
Vsak misli,
da zna ljubiti
V resnici pa je le malo ljudi, ki se naučijo te redke umetnosti in šn manj je onih. ki jo obvladajo. Tako pravi znameniti ameriški pisatelj Frank Crane. čigar »Misli o ljubezni« priobčuje zadnja številka ilustrirane tedenske revije »Življenje i.n svet«, ki jo dobite po vseh trafikah za samo 2 Din. Me-ečna naročnina 8 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana. Knnf-ljeva ulica 5.	15095
» SŽ Л é
áJÁAJJl
Klavirji in pianini
svetovnih tvrdk po zuiža-Dih cenah vedno v zalogi. Oddsjem zelo ugodno na mesečne obroke! Vsa popravila in uglaševanje strokovno in po zmernih cenah. M. Ropaš. Celje.
14903
Pianino
dobro ohranjen naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	16099
Pianino ali klavir
nov ali dobro ohranjen ku-pim proti mesečnemu odplačilu po 400 Din. — Ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Planino«.
16091
Harmonika
triglasua, skoraj nova, za 15011 Din naorodaj na Celovški cesti '68.	16110
Kovčeg-gramofon
nov. izvrsten, s ploščami za 700 Din in brač III. za 150 Din proda Zarkovič. Ruše 140	16063
Pes
rujav-bel. brez znamke, ki sliši na ime Lovček. se je zatekel. Oddati ga je proti nažrali v hotelu Beib vue.
16134
Parno lokomobilo
stabilno in prevozno, z vozom vred, dobro ohranjeno pro lam vsled elektrifikacije po zelo nizki ceni. — Franjo Jcremic. umetni mlin. Oruiož. Slovenija.
16064
Pletilni stroj
12/30. skoro nov poceni naprodaj. Naslov pove oglaí. oddelek »Jutra«. 16079
Rabljen motor
za enakosmerni tok (Gleichstrom) l'i-2 HP 220 voltov kupim. Ponudbe z na-edbo ' cene na naslov: Franc Praprotnik. kovač. Križe '	16068
Stružni stroj
(Hobelmaschine) dobro oli.-a-' mi in stroj tračne žage ind sägemaschine) na lepi p-dlagi. poceni prola trgovina železnine Lötz. Maribor. Jurčičeva ulica. 16160
Elektromotor
izdelek A E G Union, skoro nov. 220/380 voltov. !>.)0 obratov, po zelo ugodni ceni proda Fr. Pererle.-. Maribor. Mlinska ulica st. 44
16164
Konc. elektrotehnik
IVAN ČERNE
Sv. Petra nasip 53, izvršuje vsa v elektrotehniško stroko spadajoča dela. Zahtevajte proračune! — Domača izdelovalnica
svilenih senčnikov
po nizkih cenah v raznih oblikah in velikostih.	5883

Novost) Rovosti Železna služinsha Brozovfč« patent postelja zlo2>
Siva, s tapeciranlm ma-racom, zelo praktična za vsako hiéo. hotele, prcncči&ca, nočne stui-be In га potu|o£e ose* be stane Din. 4b0.— Ras pošiljam po poit-nem tovzetiu.
tesen« patent postefla tložliiva. s upeciramm mždratom, ге!е р'ак-tična stane Oin. 28<X—
Ležalka za sunčanje — Jlfe, ícituhl)ínajnoviic vrsti sU*
p с Din. ISO—
t. BHOZQflC, Zagreb» Uiea 82.
dnevno sveže rezan, po najnižji ccni pri tvrdki Ferdo Greiner, Maribor, Gosposka ul. 2. 6179
JSolezni
přeli ada, gripe, španske, artrike, revmatične, živčne ia dr. dobe najlažje c-ne osebe. ]>ri katerih je kri ou-tčiščena s, sečno ki-lino. Ta strup se ob hladnem ali vlažnem vremenu zgosti in zapira kai-ilarne cevi pri organih za dihanje in krvotok. draži te poslednje in dovede često celo de vnetja, kar je opasno za organizem Da bi če obvarovali te bolezni ali radi lažjega njenega zdravljenja je potrebno, da od časa do časa očistite kri sečne kislin«1. To se najbolje d;seže s pomočjo po vsem svetu znan«ga čistilca »KaleTIuida« D. Kaleničenka On razkraja in odstranjuje iz organizma sečno kislino in druge otrove narušené n: zni ene materije — teh temeljnih vzrokov večine bolezni. Radi tega je Kale-fluid potreben vsem. ki trpe na raznih boleznih slabo prehrane, želodčnih bolečinah, nespanju. duševni a'i telesu-i preutnvi,er..sti živčni prenapetosti ali radi velikih skrbi itd.
Brezplačno franko se pošlje nov način: Pomlajevanja in zdravljenja organizma«. — Obrnite se na:
Miloš Markovič
Beograd. Kralja Milana 58.
»Kaleriuid« se dobiva v vseh lekarnah in droge:Ijah
Čevlje
kemično barva s strojen
M. Trebar. Ljubljana. Sv Petra cesta 6.	1521-Í
Ležalne stole
ä Dm 140.—
po povzetju Din 150.—
tIMNICE
(matrace), posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divape in tapetniške izdelke nudi naj« ceneje
RUDOLF
RADOVAN
tapetnik Krekov trg štev. 1
poleg Mestnega doma
Krapinske Toplice
(poleg Zagreba)
42° C prirodno vroči termalni viri in blato zdravijo revmo, protin, ischias, ženske bolezni itd. V pred- in poseziji znatna znižanja cen kakor tudi specialni 20dnevni aranžmaji po pavšalnih cenah Din 1280 (soba, prehrana, kopelji in takse). Avtobusni promet, dobra prehrana, zmerne cene. Začetek sezije 16. aprila. Zahtevajte prospekte!	79
Prodajalka
vešča damske konfekcijske stroke se sprejme takoj.
Reflektira se samo na prvovrstno moč. Naslov pove oglasni oddelek „Jutra"
AVINAL ozdravi pijančevanje
Preparat berlinskega lekarnarja Franka je edino sredstvo in zdravju popolnoma neškodljivo. Z njegovo pomočjo morete odvaditi ljudi pijančevanja, ne da bi oni o tem vedeli.' — Polno zahvalnic od ozdravljenih. — Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovic, Beograd, Kolarčeva ulica 7.
Ěiiiajliraiie tablice
točno po zakonu o imenih kraiev in ulic in o oznaiuenovanju hiš s številkami dobavita najhitreje in po izredno nizkih cenah
Ш№Г SLOCirRAD-Iijubl jaiia~W
Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul 25. t. m. naš predobri soprog, oče, stari oče, svak, itd., gospod
Franc Bi vi с
posestnik
v št. Vidu pri Stični, v 73. letu starosti.
Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. t. m., ob 8. uri zjutraj na pokopališče v št. Vidu. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi. Pokojnega priporočamo v blag spomin!
št. Vid pri Stični, dne 25. aprila 1930.
Žalujoči ostali.
Brez posebnega naznanila
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je tiaša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, sestra in teta, gospa
Frančiška Železnik, roj. Štular
soproga nadsprevodnika v pokoju
v četrtek, dne 24. aprila 1930, ob 23. uri po dolgi bolezni in previdena s tolažili sv. vere, v 45. letu svoje dobe, baguvdano preminula.
Pogreb nepozabne p kojnice se bo vršil v nedeljo, dne 27. aprila 1930, ob 15. uri iz mrtvašnice Splošne bolnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 28. aprila 1930 ob 6. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. 6176
Maribor, dne 25. aprila 1930. PETER ŽELEZNIK, soprog. ERNST ŽELEZNIK,
sin ter vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod Haňbor
tO
vO
Einers on Hougti:
MOŽJE
Roman
XXXVIII. POGLAVJE
»Mislim, da vem,« sem rekel počasi. »A recimo, če bi vaša sestra pojasnila svojim prijateljem, da ji zveza z mojo rodbino ■glede na izpremembo naših imovinskih razmer ni več zaželjena?«
; A1 i to predlagate?«
»Ne, tega nisem stori!.«
»Ali ie morda sama sprožila io misel?«
»Govorila o tem nisva, a nemara bi bilo za vašo sestro težko, Ce bi morala prenašati tako nizko in negotovo usodo.«
> Mislim, da bo morala to sama odločiti,« je počasi odvrnil. »Priznam. da je to vobče težko vprašanje. Mislim pa, da je v takih zadevah na možu, da prenaša usodo, če je res težka. Ce pade tako breme na vas, se gotovo ne boste pritoževali.«
»Nikakor ne, upam, da ne,« sem dejal.
Njegovo čelo je bilo še vedno nabrano v tiste značilne gube Sheratonovih ljudi. Zdelo se mi je, da je postal slabe volje. Naposled ie izbruhnil in se ves rdeč v obraz obrnil k meni: »Tako mi Jupitra! Časih je tovarišu težko povedati, kar nam je na umu, mar ne? Jack, vi se gotovo spominjate Wiliiamsove Jennie tam .pod Catoetinom?«
Prikimal sem in dejal: »Nekdaj sem mislil, da bosta vidva kedaj pa r.«
»Da, to je najlepše dekle v vsej dolini,« je pritrdil, »a njena Todblna ni ravno taka, da bi jo mogli prištevati med najboljše, razumete.« Pri teh besedah sem ga kaj trdo pogledal.
»Zakaj ste potem zadnje leto tako pogosto hodili tja?« sem ga vprašal. »Ali ni morda mislila —«
бе bolj je zardel in ustnice so se mu krčevito skrivile. »Jack,« mi je rekel, »dajte, da vas vprašam: dolžan sem, da vzamem Jennie Williamsovo, ali —«
Tedaj sem mu strogo pogledal v oči in uganil. Morda je bil moj obraz zelo resen. Obšla me je želja, da bi zvedel, ali je na vsem svetu vobče še kaj čistega.
»O, poroči se lahko,« je nadaljeval Harry. »V tem pogledu ni ovire. Ima tudi drugega častilca, ki jo do blaznosti ljubi in nima niti najmanjšega suma — tak spodoben dečko ie, veste, mlad farmar iz njenega lastnega družabnega sloja.«
»A vi mislite, da mora priti do te svatbe?«
V zadregi je skomignil z rameni.
»Kdaj pa mora biti poroka?« sem vprašal.
»O, seveda prej ko mogoče,« je odvrnil. »Storiti hočem zanjo, kar le morem. Časih je zelo težko presoditi, kaj je v takem in takem položaju najboljše.«
»Da,« sem dejal. A kakšen sem bil sam, da bi ga bil mogel soditi?
»Ce bi bili vi na mojem mestu,« me je počasi vprašal Harry Sheraton, »kaj bi napravili? Veste, rad bi storil to, kar je najbolj prav.«
»O ne, Harry, do tega vam ni,« sem izbruhnil. »Vi hočete storiti to, kar je najlažje. Ce bi hoteli storiti tisto, kar je najbolj prav, ne bi vpraševali ne mene ne koga drugega za svet. Nikar me ne vprašujte, zakaj jaz tega nc vem. Predstavite si, da ste na mestu onega drugega mladega moža, ki jo ima rad. Predstavite si, da ne ve o tem ničesar — ali si pa predstavite, da ve. Kaj bi moral prav za prav storiti?«
»To je zanj težka usoda,« je mrko priznal.
»Ce kdo kakega dekleta nima rad in ne vidi nikake sreče v misli na to, da bo živel z njo vse življenje — kako sc to ujema, Harry, kaj mislite?«
»Prav zaradi tega sem vas vprašal.« je odvrnil. »Zakaj vpra-
šujete vi mene? Sami pravite, da mora človek vedeti, kaj ie v njegovem lastnem primeru prav, ne da bi koga vpraševal o tem, jaz pa trdim, da to ni zmerom res. O, vrag naj vzame vse to! Zakaj smo takšni, kakršni smo?«
XXXIX. POGLAVJE Kako sem razkrinkal Gordona Ormea
Ni mi treba povedati, da večerja v obednici Sheratonovih z njenim mirnim, mahagenastim pohištvom, ki se je lesketalo od stekla in srebra, zame ni bila dosti prijetnejša od nočne móre, čeprav bi se bil moral šteti zelo srečnega. Vesel sem bil, da se je pogovor vrtil okoli politike in vojne; nikoli mi ni bil ta predmet ■tako dobro došel kakor tisti večer. Cas večerje je končno nekako minil. Gospodična Grace se je izgovorila, da jo glava boli, in nas je zapustila; mati se je opravičila, da bi šla rada leč; čez nekaj časa sta odšla tudi naš domačin in njegova žena. Tako sva ostala samo Harry in jaz, ki sva še nekaj časa mrko gledala drug na drugega. Ves srečen sem bil, ko je naposled rekel, da pojde spat.
Sluga mi je pokazal mojo sobo; stopil sem vanjo nekaj pred polnočjo, nadejaje se, da bom zaspal. Ker sem bil živel toliko časa v divji prirodi, so me sobe in stropi tesnili in moj spanec je bil tudi v najboljši postelji slab. Nemir je nocoj tako narasel v meni, da sem kmalu po polnoči vstal; tiho sem krenil po stopnicah nizdol in zapustil hišo skozi glavna vrata, da bi poizkusil najti pod milim nebom več miru. Sedel sem v travo, se oprl s hrbtom ob velik hrast in nadaljeval mračno premišljevanje o svojih razmerah, ki so bile zdaj tako zamotane.
Vsi domaČi so bili med tem že legli spat. Zato me je iznenadilo, k« sem videl, da sega preko travnika bleda proga svetlobe, ki je pr1. Jala iz nekega okna. Oprezno sem vstal in se presedel tako, da sem gledal proti hiši. V naslednjem trenutku sem opazil moško postavo, ki se je prikazala iz grmovja in krenila naravnost proii hiši. v smeri razsvetljenega okna.
Objava
Upravni odbor samostalne monopolske uprave donco }c na svom 6.3. sastanku dr-,i:incm 4. ovog meseca, a na osnovu čl. 6. Uredbe o Sjmostal-noj mono.polskoj upravi odluka M. Br. 73S3, koju je o-dobrio i go-spcditi .Ministar íinansija pod Br. 101 od 9. IV. t. g. kola glasi:
»Da se él. i. Pravilnika za denaturisanje i prodajů denaturisanog petroleuma doda 5oš »kra-pača sečka za sečkanie lirane za stoku*, ist- da isti glasi:
U cilju poaiasanja domače poljoprivrede, odobrava se domačim rafinerijama denatun-sanje i prodaja denaturisanog petroleuma namenienog za pogon traktora poljoprivred-nili mas i li a. i to samo za plug, drljaču, se-jaiicu, žetelicu, vršalicu, selektor, trijer, kru-tiíaéu, kruiaij i sečku za sečkanje stočne hrane, cr.pku za navodnjavanje i isušivanje, inkubátore za lezenje piliča, veštačke kvoč-kc, motorne prskalice za vočnjake i vinograde, motorne iiltr-a.parate. za vino za zadružne podrume, presu za grozdje i muljače za cjvi'enie v-oca i po vrča za vimogradarske i večarske zadruge uz naplatu minimalne rnonopolske takse od 0.10 Din po kilogramu denaturisanog petroleuma.«
Iz karicelarüe Uprave državnih monopola n Beogradu, .M Br. 14258 od 15. IV. 1930. g. (A. A.)	6166
PoJasnuločo brošuro
o protinu, ishiasu, revmi, želodčnih bolečinah. žolčnih kamenih in živčnih boleznih proti plačilu poštnine 10 Din pošlje vsakemu trpečemu vodstvo F. Toplak, Ljubljana, Gerbičeva 19 pod »K'adiumshema«.	108
illHščite!
Vlil. Osijcški YefesejcEi!
in gos;io«Bar.4ko razstavo
od - 13. maja 1930
Potovanje po železnici ali parobrodih za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh mestih ali neposredno pri upravi velesejma v Osijeku
ШШШ 'I III III 11 Ml
m
V najglobji žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da nam je nad vse ljubljeni soprog, predobri oče, sin, svak, stric, nečak, gospod
Franc
uradnik državne železnice
danes dne 25. t. m. ob 9.20 uri po dolgi, mukapolni bolezni, prt-viden s tolažili sv. vere, v 39. letu starosii, za večno dokončal svoje trudapolno življenje.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 27. aprila ob 15.30 iz mrtvašnice splošne bolnice k sv. Križu.
V Ljubljani, 25. aprila. 1930.
Globoko žalujoči
MARIJA WOLHAR, soproga, MIRA, D ANČI, FRANCI, otroci, ANA WOLHAR, mati in vsi ostali sorodniki.
Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh
t
V neizmerni- tugi naznanjava, da je Božja roka poklicala k sebi nad vse ljubljenega soproga in očeta, gospoda	G169
Ivana Čimžarja
posestnika in lastnika elektrarne
danes, 25. t. m., po dolgi in mučni bolezni v 50. Jetu starosti, previdenega s tolažili sv. vere.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, 27. t. m., izpred hiše žalosti na farno pokopališče.
Cerklje pri Kranju, 25. aprila 1930.
MARIJA, soproga. FERDINAND, sin.
t
Vsem sorodnikom in znancem javljamo, da je umrla danes ob 1. uri zjutraj naša ljubljena mati, oz. stara mati, sestra in teta. gospa
Marija S ko flaue
roj. Ihišak
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto dne 27. aprila ob 17. uri iz mrtvaške veže na Mi-rogoj.
Zagreb - Kamnik, dne 25. aprila 1930.
Žalujoči rodbini: Škoílanc, Vodě. 6170
CHHYSLEH PRAVI
AVTOMOBILISTI
lahko še več zahtevajo za svoj denar
Večji tenipo in živahnejši moment polazka pri dirjanju po najprometnejših ulicah velemesta. Motor z vrtinčastim tokom, ki preide iz navadnega tempa v 100 km. tempo v direktnem teku.
Ugodnejša vožnja, večja moč in vztrajnost-hitrejša vožnja po slabih in strmih cestah.
Večje sposobnosti pri pasiranju ovinkov v hitrem tempu. Paralelne vzmeti so nameščene v posebnih gumijastih ležiščih, ki so pritrjena na kolesa in katera ni treba stalno mazati. Še lažji za vožnjo. Pogonska kolesa z redkimi zobci se upravljajo nenavadno lahko in preprosto. Večji komfort. Široka prostorna karoserija. Večja varnost. Hidravlične notranje čeljustne zavore, ki delujejo absolutno sigurno pri vsakem vremenu.
Chrysler pravi: Avtomobilisti imajo lahko avto z vsemi temi lastnostmi po zelo nizki ceni.
Chrysler je napravil tak avto. Chrysler 66. Njegove sposobnosti presenetijo vse one, ki že vedo kaj lahko Chrysler producira. Oglejte si ga in ga preizkusite.
Chrysler 66. Štiricilin-derski'Plymoutlť
Dobite lahko avtemo* bil vsake vrste proti odplačevanju na obr roke.
Oglejte si takoj Cryslerja 66 pri najbližjem zastopniki
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEVINO JUGOSLAVIJO W.H. SMYTH-CENTRALA BEOGRAD, MILOŠA VE LIK O G 2}
PODRUŽNICA ZAGREB, AMRUŠEVA 4 ZASTOPSTVA: American Motors Ltd., Dunajska c. 9, Ljubljana;
American Irr.por: Co. Aleksandrova c. 6, Maribor; Алгол Пгетее. Celje.
Sporočamo prijateljem in znancem, da je naš dolgoletni odbornik,
gospod
Fran ILavtižar
šolski nadzornik in tajnik ministrstva v pok.
včeraj 25. aprila 1930 ob 6. zjutraj svojemu Stvarniku vrnil svojo plemenito dušo.
Pogreb bo v nedeljo 27. aprila 1930 ob 16. izpred hiše na Jegli-čevi (Ahacljevi) cesti št. 9.
Blagemu sotrudniku ohranimo zvest spomin, vse njegovo delo pa naj mu obilo poplača Bog.
Ljubljana, dne 25. aprila 1930.
Ljudska posojilnica v Ljubljani.
••v.'--	T •-.
шМЗШШЈ
s * ^шрл
Upravni svet Prometne banke d. d. v Ljubljani sporoča, da je umrl danes po hudem trpljenju njegov član, gospod
Fran Lartižar
šolski nadzornik in tajnik ministrstva v pok.
Pogreb bo v nedeljo 27. aprila 1930 ob 16. izpred hiše na Jegli-čevi (Ahacljevi) cesti št. 9.
Neumorni delavec prejmi za svoj trud in svojo požrtvovalnost božje plačilo.
Ljubljana, dne 25. aprila 1930.
Upravni svet Prometne banke d. d.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij * Jutra« Adolí Ribnikar. Za Narodih tiskarno d d. kot &sJc*rnaxia Franc Jezeršek. Za inseratni de! je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubili ani.