r Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-jjištvu mesečno K 1-—, z dostavljanjem ’na dom K 120; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9’—, četrtletno K 4-50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28 --. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo In upravnlštvo je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-Iranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača pctit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglaša nju popust. Za odgovor se priloži znamko Št. 256. V Ljubljani, ponedeljek dne 14. novembra 1910. ~----------------- Leto 1. Neodvisen političen dnevnik. Včerajšnja številka „Jutra“ je bila zaplenjena! Obveščeni smo bili o tem še-le ob uri, ko je že nastopil obligatni nedeljski počitek in tako nismo mogli prirediti druge izdaje! Zato včerajšnje številke »Jutra* nihče ni dobil, kakor bi sploh ne bila izšla! takimi mogočnimi strankami ter jim dovoljuje potujčevanje po narodnih mejah, je ona prva, ki je kriva vseh nemoralnosti, ki so posledica nenarodnih potujčujočih šol. Vlada, ki ne da narodom narodnih šol, duševno ubija lastne narode in s tem slabi samo sebe, oziroma državo, ker je šola podlaga vsega narodnega sovraštva, ki vodi tudi k slučajem, kakor je slučaj Kochaučik. In v tem oziru se najbolj jasno kažejo naše šolske razmere na severu in jugu. Katehet v Borovljah je učil otroke slovensko verouk, ker niso razumeli nemško, učiti jih je moral slovensko čitati, ker jih ni naučila šola, in vlada je smatrala to za greh. Tako se ubija duševno naša slovenska mladina. In kdo ji bo postavil spomenik? Nad njimi bo menda stal spomenik ubijalcem, ki se imenujejo kulturonosci. Od vseh strani se oglašajo glasovi za reiormo šole. Šolo ljudstvu! Dobro. Toda šola je za ljudstvo brez pomena, če ni narodna. Protinarodna šola je nekulturna in nemoralna, ker ubija mladino telesno in duševno. Ne enega, tisoče ubija. Koliko je grobov, koliko Kochaučikov. Ne samo na Poljskem, na Ruskem, tudi pri nas. Postavimo jim spomenik! In kdo je kriv? Slučaj Kochaučik. Zgodil se je kričeč slučaj. Poljski učitelj v podnožju Karpatov je zahteval od ruskega učenca Kochaučika, da moli po poljsko očenaš. Deček pa je odgovoril, da moli očenaš samo v svojem ruskem jeziku. Za to upornost je učitelj Kochaučika tako pretepel, da je umrl. Ta slučaj je zbudil med ljudstvom splošno ogorčenje in tudi časopisi so se obširno pečali z njim. Seveda so se za stvar zavzeli tudi Rusi v Rusiji. Znani nacijonalist in nasprotnik Poljakov grof Bobrinskij je dal razglas, da se zbirajo ruske knjige, ki se bodo poslale ruskemu narodu v Galiciji. Začele so se tudi denarne zbirke, da se postavi Ko-chaučiku spomenik in da se da pomoči 4 milijonom Rusov, ki baje trpe pod poljskim pritiskom. Na vsak način je slučaj Kochaučik značilen za današnji čas in za naše razmere. Kričeč slučaj je to posebno za polj-sko-ruske razmere. Vemo, da mora nasprotno tisoče poljskih otrok moliti očenaš po rusko — v ruskih šolah. Kochaučik je žrtev maščevanja za one tisoče. Kričeč slučaj pa je to tudi za avstrijske šolske razmere, kajti tudi pri nas na Koroškem ne smejo otroci moliti v svojem jeziku. Nemoralno postopanje napram šolam vodi do nemoralnih dejanj v šoli in izven šole, Slučaj Kochaučik ni osamljen: dogajajo se prestopki učiteljev nasproti otrokom v tej in oni obliki, pa tudi med otroki prihaja do bojev in sovraštva. To vse povzroča nenarodna šola, nasilno potujčevanje pri nas, v Rusiji in povsod. Namesto zbirk in spomenikov naj bi bil slučaj Kochaučik svarilen zgled vsem, ki jim je na mar blagor ljudstva, posebno pa šolskim oblastem. Boj za šolo je boj naše dobe, ko vse govori o izobrazbi in bodočnosti ljudstva. Vsak narod danes vidi v izobrazbi svojo rešitev, posebno odkar je postalo ljudstvo bolj in bolj odločujoč politični faktor. Odrekati narodu šolo se pravi: politično ga ubijati. To vedo dobro vsi oni, ki imajo moč v svojih rokah in ne dado slabšemu narodu šol. Poljski učitelj je telesno ubil učenca, ker ni hotel moliti po poljsko, mi pa pravimo: vsaka šola, ki se v nji ne poučuje v narodnem jeziku ubija duševno na tisoče otrok. Duševni umor ni manjši greh proti človeku; kakor telesni uboj. In kdo je tu ubijalec? Ali ne vsi oni, ki iz svojih fanatičnih političnih namenov ne dado otrokom šol v njih materinskem jeziku. In ako vlada gre z roko v roki s da so se vrlo dobro držali cigan Šandor (g. Žagar), Križnik (g, Koželj), ter dijak Ivan (g. Mesec) in častno rešili svoje naloge. Občinstvo je bilo ganjeno do solz, kar najbolj spričuje dobro igro naših diletantov. Vse osebe z g. Binterjem na čelu pa so pokazale, da se s slogo, pridnostjo tei medsebojnim prijateljstvom doseže več kakor z osebnostmi. Uspeh predstave naj bode mlajšim močem nekako zadoščenje za preziranj a od gotovih strani. Iz slovenskih krjjev. Iz Kamnika. Preteklo nedeljo, dne 6. t. m. nudila nam je »Čitalnica* z uprizoritvijo Meškove drame „Mati“ poseben užitek. S težkim srcem smo čakali, kedaj se dvigne zastor, ker nastopiti so imele večinoma samo nove moči. Drama sama na sebi nima posebnega dejanja, pač pa vsebuje prizore, ki morajo še tako trdo narodno srce omehčati. Ti prizori zahtevajo dobrih in odločnih igralcev, ki se ne strašijo nobenega truda To vse so zmogli naši diletantje ter pripo-pomogli uprizoritvi do velikanskega uspeha. Glavne filoge so bile razdeljene zelo srečno, kajti našle so hvaležne igralce. Milan (g. Zorko), župnik (g. Madronič) in Tinka (gospica Grajner) so bili tako dobro karakte-rizovani, da bi si boljših ne mogli predstavljati. Posebno naj pohvalimo ljubko gospico Grajner, ki je kot novinka težko ulogo Tinke izvedla v splošno razočaranje. Le naprej! Popolnoma kos svoji nalogi sta bili gospa Binterjeva kot dobra in ljubezni polna mati ter nje rejenka gospica Pohlin v ulogi Silve. Splošno je ugajala klepetava Tržačanka (gospica Loboda), kateri je občinstvo ploskalo pri odprti sceni. Majhna uloga toda dobro izvršena. Naj še omenim, Splošni pregled. Bolgarija In Turčija. Bolgarski listi so malo zadovoljni s prestolnim govorom bolgarskega carja Ferdinanda. Ferdinand ima lepo navado, da živi vsako leto skoraj več nego polovico časa izven Bolgarske na raznih krajih. Tudi ob času slovanskega kongresa ni bil doma. Car je bil letos v Petrogradu in v Parizu in je v svojem govoru povdarjal, da je Bolgarija z vsemi državami v najboljšem razmerju. To pa ne odgovarja resnici glede Turčije in listi pišejo, da je treba v tem oziru popolne jasnosti. Nemiri v Macedo-niji kažejo, da razmerje med obema državama ni normalno in da je Bolgarija prisiljena zavzeti svoje stališče, ako ne drugače pa z okupacijo Macedonije. Belgijski parlament. Socijalni demokratje so nejevoljni zaradi prestolnega govora, ker kralj ni omenjal niti šole niti volilne pravice. Soc. demokratje zehtevajo, da se parlament razpusti in da se voli po splošni volilni pravici. Ker je s tem združen tudi boj za šolo, so se socijalistom priklopili tudi naprednjaki. Priznanje portugalske republike. Poslaniki evropskih držav, angleški, španski, francoski, belgijski in norveški so podali portugalski vladi noto, v kateri izjavljajo, da ostanejo v trgovski zvezi s Portugalsko. To še ni popolno priznanje, vendar izraža zaupanje evropskih držav do nove republike. Isto je storila Nemčija. Francija. V francoski zbornici je prišlo do burnih prizorov med nacijonalisti in radikalci. Nacijonalisti so očitali ministru zunanjih zadev, da je smatral elzaško-lotrinško vprašanje za rešeno in da je ravnal nenarodno. Minister je izjavil, da pripada sicer k prostozidarjem, da pa so prostozidarji skozin-skozi narodni. Profesorska zaprisega proti modernizmu. Papež je izdal zapoved, da morajo vsi profesorji teologije in kanoniki priseči pri svojih škofih, da se drže zvesto rimske edinole zveličavne vere in da ne odobravajo nobenega nauka, ki je proti dobesed- nemu verskemu nauku, kakor ga zapoveduje rimski papež Pij X. To se pravi: papež se ne zanese več na svoje teologe in zahteva posebne prisege proti modernizmu. Ta zapoved je vzbudila razno mnenje. Bavarski in pruski profesorji na teoloških fakultetah resno premišljajo, kaj storiti. V Avstriji morajo profesorji priseči do konca decembra. Vlada se o tem ni izrazila, smatra to za stvar cerkve. Francoski profesorji so že prisegli. Papeževa zapoved je na vsak način značilna. Rimska kurija torej ne prizna vede in stavi s to zaprisego teološke fakultete v pravo luč. Angleški parlament. Asquith preti z demisijo, ako zbornica lordov ne prizna veto — pravice. V vsakem slučaju je razpust parlamenta skoraj neizogiben. Vojni minister Schonaich. Med prestolonaslednikom in vojnim ministrom že dalje časa ni bilo soglasja. Mažarske zahteve glede armade je prestolonaslednik odklanjal, dočim je vojni minister skušal uplivati pomirjevalno in se je spuščal v dogovore. Schonaich je moral pasti, ker ni odobraval konservativne smeri prestolonaslednika. Dnevne vesti. Včerajšnja zaplemba »Jutra" je pravi unicuin. Poslali smo list na cenzuro dosti zgodaj in da so nas o konfiskaciji takoj obvestili, bi lahko tiskati vsaj 4000 izvodov druge izdaje. Ali gospodje pri deželni vladi so nalašč čakali cele tri ure, samo da nam je bilo radi obligatnega nedeljskega počitka, ko mora počivati vsako delo, onemogočeno prirediti drugo izdajo! Tako se pri nas šikanira vladi na ljubo časopisje! Ker včerajšnje številke nihče ni dobil, prenašamo listek »Otroci papeža* iz včerajšnje števijke v današnjo, da imajo čitatelji zvezo. Kje je »Jutro?" tako so se povpraševali včeraj po Ljubljani vsakdanji čitatelji našega lista. Dobiti pa ni bilo »Jutra* nikjer, ker je bilo — pri deželni vladi. Z ene strani nas včerajšnja konfiskacija veseli: videli smo, da je postalo »Jutro* za tisoče in tisoče ljudi vsakdanja potreba, brez katere ne morejo biti. Umrl je sinoči ob 11. uri skladatelj Alojzij Saks, učitelj v ljubljanski prisilni delavnici, bivši pevovodja več ljubljanskih pevskih društev. N. v m. p. Žalostna, a gola resnica. Kako malo je zavedno ljubljansko občinstvo, nam priča dejstvo, da je v nemškem otroškem vrtcu v Streliških ulicah nad polovico otrok slovenske narodnosti, ki bodo čisto gotovo postali pozneje najhujši sovražniki slovenskega naroda. Nimamo namena preiskavah, kako se razumejo nemškutarske učiteljce si LISTEK. MICHEL ZČVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [155] „Ah“, je zamrmral Ragastens, pijan ljubezni in veselja, »govorite 1 . . .“ »Torej, vitez — potem naj združi smrt, kar je ločilo življenje 1 . . .* Ragastens je tiho vzkliknil in padel na kolena, po-krivaje ročico, ki se mu je iztegnila naproti, s solzami in strastnimi poljubi . . . »In zdaj,* je povzela ona z mirnejšim glasom, »idite, vitez . . . Ako podležete, jutri ali v kaki drugi bitki, recite si in zavedajte se, da sta vaša misel in moja misel odslej le še ena sama . . . Idite . . . Dajte mi, da premišljam o dogodku, ki se je nocoj izvršil v mojem življenju . . .* Ragastens je vstal. »Odhajam*, je dejal z vročim glasom, »toda ne prej, preden vam povem, da se odslej ne bojim niti smrti same, in da bom podrl ves svet, če te ne bi mogel pridobiti drugače kakor na njegovih razvalinah! . . .“ Obenem, preden se je mogla braniti, so njegove roke objele njen vitki stas, in njegove ustnice so se v žarkem poljubi prižele k ustnicam Primavere. Ona se je zgrudila na klop nazaj, skoraj nezavestna od čarobnih občutkov tega prvega poljuba ljubezni, dočim je Ragastens bežal po parku, ves brez uma in grizoč si ustnice do krvi, da ne bi do zvezd zakričal svoje sreče. Uro kasneje se je Primavera vrnila v svoje stanovanje. Rekli smo, da se je granitna klop s svojim hrbtom naslanjala ob temelj neke mramorne skupine. Na levi strani tega temelja, nekoliko zadaj za klopjo, se je dvigalo staro deblo vrbe žalujke; njene gibčne veje so se spuščale od vseh strani, pokrivaje mramor in klopico s svojo senco. Deblo pa je bilo do polovice votlo, kajti vrba je bila stara. Nekaj minut po odhodu Primavere se je navidezno jel goditi čudež: senca debla se je kakor podvojila, ali bolje rečeno, druga senca se je tiho ločila od nje . . . Bila je ženska . . . Z mračnim pogledom je sledila beli postavi Primavere, ki se je daleč tam izgubljala v noči. Nato je s porogljivim smehom stopila nazaj. »Ganljiv sestanekl Idila se razvija ... O, brezumnika, da ne slutita mrkle tragedije, ki vama sledi za petami! . ..“ Nato se je ta ženska postava naglo oddaljila proti ozadju parka. Tam so bila vrata. Poleg teh vrat je čakal moški, eden izmed služabnikov palače. Ženska mu je pomolila mošnjo, ki jo je lakaj lakomno pobasal v žep. »Ali naj čakam signoro tudi jutri zvečer?* je vprašal, odpiraje ji vrata. »Da, jutri in vsak naslednji večer, kakor včeraj in kakor nocoj! . . .“ Nato je ženska prožno prestopila prag ter se izgubila v črnih ulicah montefortskih. XLIX. Po bitki. Drugo jutro se je vršil na Pianosi spopad med vojsko Cezarja Borgia in četami zaveznikov , . . Uspeh bitke je bil neodločen. Najvažnejše za Cezarja je bilo to, da svobodno prodre v sotesko, ki je vodila pred vrata Monteforta — edina cesta, ki je mogla služiti vojaškim namenom. Ves trud zaveznikov je veljal torej obrambi dohoda v Peklensko sotesko. In dasi se Cezar ob tem prvem spopadu ni mogel polastiti soteske, vendar je bilo očividno, da kmalu doseže ta cilj. Proti njegovim dvajsetim tisočem vojakov so jih mogli zavezniki postaviti na bojišče le dvanajst tisoč. Vrhu tega je bilo znano, da papežev sin še pričakuje znatnih ojačenj. Ob rani zori, v trenotku, ko je dal knez Manfredi znamenje za naskok, se je pojavila mlada ženska v beli obleki, ki se je na iskrem konju pridrevila mimo fronte zavezniških čet. Bila je Primavera. S koncem svojega korbača je kazala na armado Cezarja, ki se je razvijala v dolgih valovitih črtah. In neizmeren krik je pozdravil mlado ženo. Skoraj v istem hipu so se pognale bojne vrste naprej. In kmalu se je široka plan napolnila z bučečim teptanjem korakajočih polkov in s tisočkrat ponavljanimi klici poveljnikov. Nato sta se z divjim rjovenjem in z done-besnim rožljanjem železa, ki so ga glušili kriki groze in bolečine, zagrabili sovražni armadi. Od kraja so se branili v popolnem redu. In ko je bila ura štiri, se Cezarjeva armada niti ni bila umaknila, niti ni napredovala. Polagoma pa je ponehal prvotni red; bitka se je bila razbila v deset ali dvajset posameznih manjših bitk. (Dalje.) i ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko »Elsa-fluid*. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajočem učinku. Dvanajsterica za ’ poskušnjo 5 kron, dve dvanajsterici K 8 60 franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 264 (Hrvatsko). slovenskimi otroci, konštatiramo le, da mora vsakega zavednega Slovenca zaboleti v srce, ko vidi iz nemškega vrtca idoče otroke govoriti slovenski. Starši! Ali ni dovolj slovenskih otroških vrtcev v Ljubljani ! Nemška občina. Z veseljem konsta-tiramo, da so po žalostnih septemberskih dogodkih v Ljubljani, zginili skoro po vseh zavednih slovenskih občinah nemški krajevni napisi. Le Stepanja vas pri Ljubljani ne more shajati brez nemškega napisa. Že takoj na prvi hiši se sveti napis »Stephans-dorf“. Kdo je temu kriv, si lahko vsak misli. Prepričani smo, da v Stepanji vasi ne razume nihče drugi nemškega jezika, kakor morda — in še to zelo dvomljivo — kak občinski svetovalec. Vse napreduje, vsakemu neizobraženemu kmetu se že odpirajo oči, le Stepanja vas spi. Pač žalostno! Kaj pa to pomeni g. Oražem! Kakor se čuje, namerava delniška družba kemične tovarne svoje prostore znatno razširiti in v to svrho kupiti od lastnikov bližnjih posestev, več sveta. Kot nekak posredovalec se je ponudil znani klerikalni petelin iz Most, zeljar Oražem, ki pa posreduje v prid zagrizenim Nemcem, ne pa v prid posestnikom domačinom. Kaj to pomeni, g. Oražem! Ali si hočete morda napraviti fond za svoj prihodnji županski stolec. Svetujemo Vam, da opozorile vodstvo kemične tovarne, da bi bilo najbolje, če se samo direktno obrne do prizadetih posestnikov. Mislimo, da so posestniki sami dovolj pametni in ne potrebujejo nobenega posredovalca, posebno pa dičnega titular-župana, zeljarja Oražma ne! Hitra pošta. Avstrijska pošta v resnici lahko doseže rekord, kar se tiče hitrosti. Tako n. pr. je došel naš list, ki je bil oddan na pošti v Ljubljani že dne 5. t. m, v Mirno peč šele — 10. t. m., naročnik pa ga je dobil šele naslednjega dne. Od Ljubljane do Mirne peči je potreboval torej časopis pet dni, dočim bi lahko prišel že v treh urah. No ja, na svetu, oz. v Avstriji je vse mogoče. Društvena vest. C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani je ustanovitev podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda" s sedeži v Planini, okraj Logatec in v Premu, okraj Postojna, vzelo na znanje. »Slavčev" Martinov večer je izpadel sinoči tako lepo, kot se je to moglo pričakovati. Velika dvorana »Narodnega doma“ je bila popolnoma zasedena in nikomur, ki je bil pri prireditvi, ni bilo žal, da se je odzval vabilu zaslužnega pevskega društva »Slavca". Koncertne točke so bile izvajane z vso preciznostjo, ki je pri dobro izšolanih »Slavčevih“ pevcih sama ob sebi umljiva in dolgo trajajoč aplavz po vsaki točki je bil res zaslužen. Po koncertnem delu se je razvil v dvorani živahen ples, ki je zaključil popolnoma vspelo prireditev. Slovensko deželno gledališče. Obširnejše poročilo o sobotni in obeh nedeljskih predstavah priobčimo v torek. Ustanovitev podružnice „Branibor 1.“ Na povabilo neumornega rodoljuba gosp. Podkrajška, železniškega oficijala v p. se je vršil v četrtek zvečer v Zupančičevi gostilni na Martinovi cesti ustanovni občni zbor podružnice „Branibor I.“, katerega se je udeležil tudi predsednik osrednjega društva notar Hudovernik, ki je v kratkih besedah orisal veliko nevarnost, ki preti Slovencem ob mejah. Predsednik g. Podkrajšek je predvsem opisal neumorno delovanje »Sitdmarke" in „Schulvereina“, kojih edini namen je, kolikor mogoče veliko Slovencev potujčiti in jih izpodriniti iz grude. Društvena pravila so bila soglasno sprejeta. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika g. Podkrajšek; c. kr. stotnik v pokoju g. Maselj za podpredsednika; za tajnika g. Vučnik, železniški adjunkt; za blagajnika g. Potočnik, žel. revident; za namestnika Maii listek. Književnost, gledališče in umetnost. Samosvoj. Drama. Spisal Etbin Kristan. Založil L. Schwentner. Cena 2 K. Drama »Samosvoj" je bila naznanjena na letošnjem repertoarju slovenskega gledališča in se bo gotovo o nji mnogo pisalo, ko se uprizori. Videti je po slogu, da je pisana za oder in ji moramo prerokovati uspeh, v kolikor se more pri nas govoriti o uspehih, kajti bati se moramo, da je pri nas uspeh na odru — neuspeh v umetnosti. Toda Etbin Kristan ni mislil samo na teatralen uspeh, ampak je hotel podati dobro literarno delo, z globoko mislijo in s plemenito tendenco. Zato se drama zanimivo čita in le lapidarni slog in nekateri domači izrazi bodo na odru bolj prišli do veljave, nego v knjigi. Kaj je torej: samosvoj? Kdo je samosvoj? Tisti, ki vidi in pozna le sebe in nikogar drugega. Morda moderni individualist? Morda. Mogoče pa je tudi, da je to potomec in dedič starih liberalnih nazorov, ki proglašajo popolno svobodo posameznika napram skupini. Ali pa je to egoizem gosp. Mihael Verovšek, mag. uradnik. Nova podružnica šteje 90 članov, kar je naravnost veliko število. Boj za šolo v Clršaku. V Ciršaku ob Muri se bije hud boj za slovensko šolo. Ciršak je najbolj severna slovenska občina. Od 528 prebivalcev je 496 Slovencev. Toda Nemci so hoteli imeti svojo šolo in so si jo sezidali. Sedaj pa hočejo, da bi vanjo hodili slovenski otroci, kajti imajo samo 7 otrok za to šolo. Gode se pri nas v Avstriji čudne stvari. Nekje na severočeškem je lani vzdrževala država šolo in učitelja za pet nemških otrok. Ravnotako je zaprla država lani neko ljudsko nemško šolo na Pošumavi, ko ni bilo v nji že nobenega otroka. In sedaj kriče graški listi o veliki nemški večini v Ciršaku in o hujskanju ter napadih od strani Slovencev, ako se branijo nepotrebne nemške šole. Opozarjamo na ta boj na naši meji. Mizarska dela v državni obrtni šoli se bodo vsled odloka deželnega odbora na tozadevno pritožbo klerikalcev precej zavlekla. Vsled tega bo pa v zavodu spomladi tem več dela. Radovedni smo pa le, kako se bo stvar stekla. Predavanje ^Akademije". Danes zvečer predava v »Mestnem domu“ dr. Ivan Lah o svojem .Potovanju po slovanskih mestih." Začetek ob 8. uri zvečer. Predavanje pojasnuje čez 50 skioptičnih slik, ki kažejo zanimivosti slovanskih mest: Prage, Krakova, Varšave, Petrograda, Moskve, Kijeva, Sofije in Belgrada. Ruski kružok se začne danes ob 7. uri zvečer v sobi »Prosvete". Kdor se želi udeležiti učenja ruskega jezika, naj se udeleži tega večera. Učne ure bodo vsak pondeljek in petek od 7. do 8. ure zvečer. Zaradi važnosti, ki jo ima dandanes ruščina za vsakega inteligenta, je želeti, da se priglasi mnogo članov. Pouk je brezplačen. Poučeval bo v prvem kurzu dr. Ivan Lah. »Ruski kružok" razpolaga z lepo rusko knjižnico, ki se jo lahko poslužujejo oni, ki jezik kolikortoliko obvladajo. »Ruski kružok" je pripravljen pomagati tudi onim, ki so na deželi in bi se hoteli učiti ruščine, z nasveti glede knjig in učnih pripomočkov. Lažiduhovnik aretiran. Nikolaj Piš-kurič, slovit slepar, ki je pred tremi leti po slovenskih deželah kot lažiduhovnik in menih izvršil več goljufij, je bil te dni v Her-nalsu pri Dunaju aretiran. Piškurič je bil zasledovan tudi od ljubljanskega in zagrebškega sodišča. Odbor deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem je v seji dne 14. oktobra t. 1. med drugim tudi sklenil prirediti pričetkom meseca decembra splošni gostilničarski shod v Ljubljani, na katerega se gostilničarstvo že sedaj opozarja. Podrobnosti se bodo pravočasno razglasile. Slovensko trgovsko društvo „Mer-kur“ priredi povodom desetletnice svojega obstoja dne 8. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v društvenih prostorih slavnostni občni zbor in isti dan zvečer v veliki dvorani Narodnega doma zabavni večer. Gg. člane in prijatelje društva že sedaj opozarjamo na to prireditev. Vspored bodemo pravočasno priobčili. Mlad postopač. Kakor smo že poročali, se je pred dnevi oglasil na ljubljanski policijski stražnici 27 letni brezposelni delavec Ivan Bizjak in prosil, da bi ga zaprli. Sedaj pa se je dognalo, da je ta postopač identičen z onim Ivanom Bizjakom, ki je dne 11. junija p. 1. pobegnil iz ječe v Pa-ternijonu na Koroškem, kjer je bil radi neke težke telesne poškodbe v preiskavi. Aretiranec je to tudi že priznal in bil izročen dež. sodišču. Nezgoda. Ko je predvčerajšnjem 23-letni Franc Kotnik, hlapec pri stavbeniku Accettu, vozil po Dolenjski cesti, so mu padli vajeti iz rok. Ko jih je iiotel pobrati, je izgubil ravnotežje in padel med oba polpretekle dobe, ki nima nikakega pojma za bratoljubje in so mu tuja vsa altruistična čuvstva. Zastopnik takega egoizma je junak te drame, ki govori na str. 88: »Naj pogine (namreč ljudstvo) če si ne zna pomagati". — »Ne vem, česa imaš iskati pri onih ljudeh? — Biti sam svoj se pravi: Ne imeti nikogar. Če bi imel tebe, imel bi tudi Ti mene. Jaz pa sem svoj in hočem ostati svoj." — Mižan: »Jaz pa sem človek, zato grem k ljudem." V Rometu, štiridesetletnemu graščaku, starinoslovcu vidimo torej samosvojega človeka, egoista. Ukvarja se z izkopinami, išče mrtve stvari, ki leže zakopane v zemlji, razne igle, kosti, okraske itd. itd. S svojimi spisi polni učene časopise in množi tako svojo slavo. Ta slava je nad vse drugo, njej na čast mora pasti vse drugo, kajti s to slavo je Rome velik in on ne pozna nikogar, nego sebe. Doseči mora vse, tudi če pri tem trpe drugi. Njegove sile, ugled, upliv niso na razpolago drugim, tudi če bi jim lahko služil in če bi s tem pomagal družbi, bližnjim. On ne pozna bližnjih, le sebe. Družba in bližnji so mu le sredstvo, da raste sam. Tako n. pr. dela kmetom v dolini reka Melnica poplave in škodo. Nikamor si ne vedo pomagati, grajščak Rome konja, vsled česar je prišel pod voz, ki ga je na desni nogi znatno poškodoval. Hlapca so odpeljali na stražnico na Karlovški cesti, kjer so mu podelili prvo pomoč, nato pa poslali domov. Pretep v trgovini. V neki špecerijski trgovini na Karlovški cesti sta se včeraj popoldne med hudim prepirom spopadla neki 66 letni posestnik iz Dolenjskega in neki 46 letni delavec. Stari mož je skušal svojega nasprotnika zabosti v trebuh, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga je delavec tako strahovito udaril, da je bil brez moči in mu pri tem še zbil en zob. Pretepača sta se nato vrgla na tla in toliko časa valjala, dokler ni prišel stražnik, ki je oba vročekrvneža odpeljal v zapore. Voda je začela polagoma upadati, a škodovala je barjanom vendarle že dovolj. V Gruberjevem prekopu se bo začelo delo zopet prihodnji teden. Zatekel se je mlad psiček rjave barve. Lastnik, ki je najbrže Mokronožan, naj se obrne na učitelja Tita Grčarja v St. Rupertu. Razkrinkani falzifikatorji. Senzacionalna razkritja o Forgachevih vohunih v Srbiji. — Avstrijski poslanik v Belgradu, grof Forgach, v diplomatskih krogih onemogočen. — Vasic je vse priznal. — Masaryk je zmagal, Aeh-renthal je osramočen. (Izvirna brzojavna poročila ,Jutru".) Dunaj, 13. novembra. Masaryk ima Vasičevo izjavo,da je po ukazu grofa Forgacha falzificiral dokumente; dalje se nahaja v Masaryko-vih rokah tudi vsa korespondenca med Vasičem in Sventohovskhn ter falziflkati zagrebške In belgrajske agenture. Bel grad, 13. novembra, Preiskava proti ponarejalcu dokumentov Vasiču je spravila na dan senzacijonalna razkritja. Vsi evropski poslaniki v Belgradu so edini v tem, da je Forgach v Belgradu nemogoč. Preiskava proti Vasiču je nadalje dognala, da je pri vsej zadevi skrajno kompromitiran tudi avstrijski minister za zunanje zadeve grof A e h rent hal. Srbska vlada je o avstrijskih spietkah poslala vladam vseh evropskih držav posebno spomenico, v kateri razjasnuje, kakih sramotnih sredstev se je posluževala Avstrija v dosego svojih namenov. Preiskava proti vohunu Vasiču je konstatirala sledeče: Avstrija je v zadnjem času organizirala v Belgradu celo družbo vohunov, ki je imela nalog, napraviti različne dokumente, ki naj bi služili kot dokaz za srbsko-hrvatsko veleizdajo. Ta famozna družba je svoj nalog tudi v polni meri izvršila. Prva poročila o srbsko-hrvatski veleizdaji so došla na hrvatsko, budimpeštansko in dunajsko vlado. Toda prvič je prišla vsa zadeva na razgovor, ko je znani skrajno avstrijsko patrijotični Frank obelodanil v časopisu »Hrvatsko Pravo" neko pismo, v katerem je očital hrvatskemu poslancu Su-pilu, da je podkupljen od srbske vlade. Toda dr. Frank sam je izjavil, da smatra to pismo kot falzificirano. To pismo je služilo kot podlaga tudi znanim ponarejenim Friedjungovim dokumentom. Spiritus agnns (duša vsega tega podjetja) je bil uradnik ogrskega trgovskega ministrstva Horvath, ki je bil dodeljen avstrijskemu poslaništvu v Belgradu kot trgovinski referent. Pod njegovim vodstvom so se kar na debelo ponarejali različni dokumenti, ki so služili kot podlaga za zagrebški »v el e iz d a j n i š k i" proces inzaFriedjungov proces na D u- bi jim lahko pomagal, toda kaj so njemu kmetje. Ampak kmet Komar ima travnik, na katerem so stari grobovi. Od svojih dedov ga je podedoval Komar in ga ne proda za nobeno ceno: sveta mu je ta lastnina, ljubi svojo zemljo in jo hoče zapustiti svojim potomcem. Tudi ne pusti Rometu kopati na travniku. Tudi on je, kakor bi rekli samosvoj. V svojeglavnost se kaže njegova kmečka samozavest, zavest posestnika, rodbinska tradicija mu je sveta, hoče ostati samosvoj na svoji zemlji. Kaj njemu mar izkopine, ki leže v zemlji: kaj mu mar veda, arheologija, Rometova slava! Koplje naj, kjer hoče po njegovem ne, Toda tu se pokaže, da kar velja za enega, ne velja za drugega. Rome doseže eksproprija-cijo travnika. Pa kako? Ima sestro, ki je poročena s pl. Stramonom. Ta potrebuje denarja, oziroma podpis, za to pa bi njen mož mogel s svojim uplivom služiti Rometu pri njegovih podjetjih. Rome podpiše sestri menjico. Zato pa doseže, da se Komarjev travnik za pravo ceno proda Rometu, ker to zahteva veda. Rome torej zmaga nad Komarjem. Rome je bogat, gospod, Komar je kmet. Scena na travniku, ki bo imela gotovo na odru velik uspeh kaže to dvoje nasprotij: boj navadnega človeka proti vsemogočnemu samosvojemu mogotcu, ki pre- naju. Horvath je bil za svoje delo bogato plačan: dobil je plemstvo in visok avstrijski red. Ponarejeno je bilo znano »Supilo" pismo in sicer kar štirikrat Eno se je nahajalo pri ogrski, drugo pri hrvatski vladi, tretje pri zunanjem ministrstvu na Dunaju in četrto pri avstrijskem poslaniku v Belgradu, grofu Forgachu. Pomagači grofa Forgacha pri vsem sramotnem delu so bili: Dragoman Sven-tohovski, dalje legacijski svetnik avstrijskega poslaništva v Belgradu in informator vse veleizdaje dr. Frank. V. Vasič-Štefanovič je izjavil, da so bili dokumenti ponarejeni na najrazličnejše načine. Srbska vlada je bila natančno informirana o Vasičevih f al z i f i ka t i h, a ga ni mogla aretirati, ker je bil Vasič kot nekak uradnik avstrijskega poslaništva v Belgradu imun. Belgrad, 13. novembra. Vladimir Vasič-Štefanovič je priznal, da je bil soudeležen pri ponarejanju znanih famoznih dokumentov ki so se uporabljali pri zagrebškem in Friedjungovem procesu. Izjavil pa je, da je sokrivec tudi avstrijski poslanik v Belgradu, grof Forgach. Škandalozna politika avstrijskega zunanjega ministra je torej popolnoma razkrinkana. Aehrenthal je postavljen popolnoma na laž. Vsi evropski poslaniki v Belgradu so mneja, da je grof Forgach v Belgradu nemogoč, ker je utisnjen pečat, da so bili vsi škandalozni^ dokumenti falzificirani. Vladimir Vasič-Štefanovič je obtožen radi veleizdaje. Po novem srbskem kazenskem zakoniku je za to določena smrt na ve-šalih. A vsi srbski listi pristavljajo: Kaka kazen mora doleteti še inspiratorja vse ve-leizdajske afere od Sventohovskega do grofa Aehrenthala ? Dunaj, 3. novembra. Tudi na Dunaju prevladuje mnenje, da je grof Forgach v Belgradu popolnoma nemogoč. Sploh pa se bo vse osobje avstrijskega poslaništva v Belgradu v najkrajšem času spremenilo. Srbska javnost je vsled teh razkritij strahovito razburjena. Grofa Forgacha ni videti nikjer na ulici. wfttlon8ka Ib brzojavna. porotiito. Grof Tolstoj odšel iz Jasnaje Poljane v samoto. Varšava, 12. novembra. Slavni ruski pisatelj in filozof, grof Lev Nikolajevič Tolstoj je danes zjutraj v družbi svojega telesnega zdravnika Makovjeckega nenadoma zapustil Jasnajo Poljano in neznano kam odšel. Na mizi je pustil le pismo, v katerem izjavlja, da hoče zadnje dni svojega življenja prebiti v samoti, popolnoma ločen od sveta. Njegove prijatelje je ta vest strahovito razburila. Preiskali so vso okolico, Toda o Tolstoju niso ničesar zvedeli. Petrograd, 12. novembra. Petro-grajski ltsti poročajo, da je vest, da je Tolstoj odšel v samoto, kjer hoče preživeti zadnje dni svojega življenja, resnična. Varšava, 13. novembra. Varšavski časopisisi poročajo, da se je posrečilo izslediti bivališče grofa Leva Tolstoja. Lev Tolstoj se baje nahaja v samostanu Ka-moro-Dinski pri mestu Kalugi. Ex-kralj Manuel odide v Belgijo. ■Bruselj, 13. novembra. Bivši portugalski kralj Manuel se namerava stalno naseliti v Belgiji. Radi tega je prišel včeraj v Bruselj vojvoda orleanski, da nakupi za kralja in kraljico mati vsa potrebna posestva. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Miian Piut. Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani, maga tudi pravico. Rome izkopava na travniku grobove, njegova slava raste, toda živa sila ljudstva ni mrtva — raste bolj in bolj — nekoč pridejo kmetje na grad in razbijejo sohe, kipe, izkopnine. »Kje so moje izkopnine," tarna Rome, ko prihiti v sobo. »Melnica jih je vzela," pravi Komar. In mogočni samosvoj Rome se ozre po razbiti sobi in se vpraša: »Čemu sem živel? — Zakaj sem živel". S tem je drama končana. Drama egoizma. Izkopnine so bile mrtve, slava mrtva, veda mrtva, le ljudstvo, polje, travnik, Melnica — to so bile žive sile, ki so se nekoč z vso silo zlile v mogočen lok ter so uničile samosvojega človeka in njegovo slavo, ki je vzrastla iz njegovega egoizma. Boj človeka in družbe. Družba je živa vse-zmagujoča sila, ki uničuje vse, kar se stavi proti nji. »Gospod Rome je sam kriv, če je kdo kaj kriv," pravi kmet, ki je pomagal starine razbijati. Dejanje je zanimivo zapleteno in izpeljano. Razne karakteristične osebe spopol-njujejo razvoj. Želimo uspeha tudi na odru. Mali oglasi. Popolnoma ohrlilij«n Pueliov motor 31/* PH. se ceno proda ali zamenja za lažjega. Kje pove in-seratni biro .Jutra*. 394/15—1 Nova, eno»iidstrop»» hiš«, v bližini cerkve sv. Petra v Ljubljani, še več let davka prosta ter se dobro obrestuje, se proda pod najugodnejšimi pogoji. Vpraša se v konces. pisarni P. Mateliča, Škofja ulica štev. 14. 393/3—1 Meblovuna »11 nomelilovann ine»ežnn Nobn s posebnim vhodom se odda takoj v Gradaški ulici žt. 8, 1. nadstropje desno. 392/1—1 Lepo ineblovana soba sredi mesta, z dobro meščansko hrano, se odda solidnemu gospodu s 1. decembrom. Vpraša se v tobakarni Stritarjeva nlica. 371 3-2 Na dobro in tečno hrano se sprejema v sredini mesta.!!Kje pove uprav-ništvo „Jutra“. Iz dunajske lovske razstave mesto K 40-— samo K 6-— Bamsova slična jelenovi, iz jako lepe, 16 cm dolge, fine, tanke dlake. Stročnice iz starosrebra s križcem sv. Huberta, skupaj samo 6 K. — Zajamčeno naravna dlaka. Fenichel, Dunaj IX., AltmUtlerg. 3/10 y. izdelovatelj gamsovih brad. Pošilja se po poštnem povzetju. Gostilniški prostori se prodajo ali oddajo v najem. Odda se tudi velika klet. Natančnejša pojasnila daje inseratni biro „Jutra“. Lepo stanovanje v 11. nadstropju, 4 sobe s pritlikino, in del vrta, za februar prihodnjega leta po zmerni ceni, je oddati v prijazni, mirni in senčnati Novi ulici 3. BXZMranM g NAZNANILO. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam tem potom, da ne zapustim Ljubljane, temveč bom mojo, že čez 10 let obstoječo trgovino s klavirji in touzikalič. instrumenti kot doslej tudi dalje vodil. Prosim torej slavno občinstvo, da mi judi v prihodnje zaupa ter zatrjujem, da °m z največjo pozornostjo in postrežlji-v°stjo ohranil zaupanje cenjenih odjemalcev. Z odličnim spoštovanjem Alojzij Kraezmer izdelovatelj glasovirjev Ljubljana, Sv. Petra cesta 5. Več hiš katere se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih proda. Natančnejša pojasnila na Vodovodni cesti št. 26. ANT. ČERNE Stampilije vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. ANTON ČERNE graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij. LJUBLJANA, Sv. Petra c. 6. Ceniki franko. Naznanilo preselitve. Dovoljujem si vljudno naznaniti svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu, da sem preselil svojo čevljarsko obrt iz Čevljarske ulice št. 4 v Gosposko ulico ŠL 3 naspreti deželnega dvorca. Zahvaljujem se svojim cenjenim naročnikom za izkazano mi dosedanje zaupanje in se priporočam še za nadaljno njihovo naklonjenost ter beležim z odlič. spoštovanjem ALOJZIJ ERJAVEC, čevljarski mojster Ljubljana, Gosposka ulica 3. Brez konkurence! Brez konkurence! NAZNANILO. Podpisani si usojam slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem svojo trgovino z južnim sadjem na sv. Petra cesti št. 5. popolnoma na novo preuredil in povečal. Vse v mojo trgovino spapajoče stvari se dobe vedno sveže in v največji izbiri. Cene vedno najnižje in solidne. Točna postrežba. Nadejaje se obilnega obiska, se vljudno priporočam Anton Bucik trgovec z južnim sadjem v Ljubljani. HISE v dobrem stanju, nekatere z gostilniškimi koncesijami, se oddajo po Peter Mateliču c. kr. konces. posredovalcu za nakup in prodajo. Zavod za plakatiranje, sna-ženje in reklamo. : : : : Škofja ulica 10. Telefon 155. Vsi svoječasno pri meni službujoči in drugi zakotni posredovalci so neopravičeni izvrševati mojo obrt. tv Prip oročjiv preparati! c. in kr. dvorn. založnika in papeževega dvorn. založnika lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-H logr. steklenicah po K 150, v sodih K 1'— 1 kg. J Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin. Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2'—. Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin. Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2 —. Naročila se točno Izvršujejo. Tekoči kruh! Sladili! Prihranek mleka v gospodinjstvu. ¥Vj| daje samo dr. pl. Trnkdczy-ja L sladni čaj, imenovan »Sla- IMVjpI din“! Dobi se pri vsakem . L trgovcu, zavojček */* kg W 50 gdJavje! 2$ M 50°1° prihranka I ^ Jubijanfv Najboljši zajtrki sSf0kt narjev, katere se pošlje v znamkah. aSa Vincenc Ricbtcrj« d je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Scbampos“, prašek za umivanje glave, Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. Viaceac BicMor, Dunaj IX. Sobieskygasscs. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj I., Tuchlauben št. 9. Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spaine čepice so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi- velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo. 1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6'— 1 „ „ trojno „ . . „ 8 — Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom 1 stekleničica ... K 2.— 1 n . • . ,4'- 1 ,6'- Naročila iz province po pošti le proti povzetju. Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naročPu čepice naj se navede obseg .glave. P. FROTSCHER, Dunaj III., Barlchgasse 17. ? I ? I K 0 ? O ? Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, in jeklena se dobi ? i ? I K 0 ? O ? nikelnasta samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. I! ? 1 ? I K O ? O ? luvunusiia var- stvena znamka: „IKO“. ? 1 ? I K O ? O ? "VeliLkra, zaloga trboveljskega premoga v kosih (Stuckkohle) in orehovnika (Nuss-kohle oddaja in sicer vsako množino od 50 kg naprej do celega vagona. Dobivajo se tudi briketi in cepljena drva na sežnje in metre. — Vsako množino bodisi premoga, drv ali pa briketov dostavljam franko na dom. — Za mnogobrojna cenjena naročila se priporočam s spoštovanjem IVANA TREO. Cesta na Rudolfovo železnico. Številka telefona 74. TEODOR KOM poprej HENRIK KORN pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10 Podružnica: Sturl trg 9. Priporoča se p. n občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z usbest - cementnim škriljem (Eternit) patent Hntschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno In ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Izučen kurjač in strojni sluga (Izučen ključavničar ali kovač) se sprejmeta takoj v trajno delo. Ponudbe pod „Trajna služba 500“ na upravništvo tega lista. -— Sprejme se tudi nekaj delavcev za kamnolom. Prostovoljna dražba kmetije v Gorenjivasi pri Medvodah h. št. 2 dne 15. novembra ob 2. uri popoldne. Lepa moderno zidana hiša z 10 sobami itd. ter velikim lepo zarašenim vrtom, gospodarska poslopja vse v najboljšem stanu. Njive, travnik in gozdi. Proda se skupaj ali posamezno, tudi samo hiša z vrtom. — Lepa priložnost za trgovce, penzijoniste, kapitaliste, pripravno za letovišče, zlasti za one, ki žele odpočiti v svežem gorenjskem zraku. Plačati je treba samo par tisoč kron, drugo ostane lahko vknjiženo. Od postaje Medvode samo 15 minut. Proda se ker je lastnik že več let v drugem kraju. Pojasnila daje pred dražbo lastnik v nedeljo 13., ponedeljek 14. in torek 15. t. m. — Natančen popis se poizve v inseratnem biro „Jutra\ aA* 'A* •Vi *vi Modni • * salon Ivane Schiller Sv. Petra cesta 31. Priporoča (kot bivša dolgoletna uslužbenka klo-bučnega oddelka Henrika Kende) lepo in ceno izbiro damskih, dekliških, otroških klobukov finih mo-“■ delov in čepic. -...... Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila točno in ceno. Naročajte in kupujte „JUTRO“! 3*£©> 6'— Prekupovalcl specijalni cenik. Razpošlljatev po povzetju. Telefon interurban štev. 129. I Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. MAKSIMILIJAN SART0RY : Ljubljana, Rožna ulica št. 15. : Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistLk'h motorjev za : zobozdravnike. : M. DRENIK LJUBLJANA — VSAKOVRSTNA ROČNA DELA- In pripadajoči materijal. Predtiskanje, tamburiranje, plesiranje. — Zunanja naročila se vestno izvršujejo. NG RES NI TRG Velika zaloga telovadske obleke. 35 -35 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri Alojziji! kamenarskem mojstru = Ljubljana = Kolodvorska = ulica = Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllHHMMIIIIIIIIHIHIIMiMIIMtIMMMIIIIIiMIMIiM um M Hlinim i n •• iiuiii iiiiiiiliiiliilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliniiiiiiiiiiiiiiiii iilllllillllllllllllllllttlllllllllllllllllllllllllllllilllt Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d. Pozor sadjerejci! Redka prilika! Ugodni čas! 200.000 vsakovrstnih dreves (hruške, jabolka, češnje, kostanje, orehe, slive itd.) proda radi opustitve umnega sadjarstva. Dalje imam naprodaj tudi 3000 kilogr. „ananas“ jabolk. Ivan Gerjovich, veleposestnilc v UDoToc-^i, pošta in postaja Dobova (Spod. Štajersko). Lfublfasiska kreditna tanka vLfuMfaitl Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. Z Ueservni fond K 450.000. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča žrebanje glavni dobitek promese na ogrske premijske srečke, cele a K 16, polovice a K 9, 15. novembra, K 240.000. promese na ogrske hipotečne srečke, a K 5, .................15. novembra, K 40.000. promese na 3 % zemljiške kreditne srečke a K 5*50..............16. novembra, K 90.000. Tri promese skupaj samo K 25. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti obrestovanju od dne vloga do dne dviga po čistili 41.1 oi 2 o.