ISTRSKI
QfcASI&O OSVOBODILNE FRONTS KOPRSKEGA OKRAJA
LETO I* - Štev. 27
KOPER, 2. septembra 1950
Cena 3 din
Uspehi in pomanjkljivosti našega gospodarskega plana
'Naša borba za uresničenje gospodarskega piana de obrodila dobre sadove. Nič ni pomagala 'vsa gonja proti ljudski oblasti, ‘ki so jo zlasti v Trstu uprizarjali sovražniki delovnega i.dudtva, katerim so se priključili tudi kotnimformisti z Vida-jijem ¡na čelu. Visa .tai enotna fronta je -govorila, o nekem, bližnjem zllomu, ki 'ga pa niso dočakali. Dogodilo' se 'je prav nasprotno od tega, kar so si ti naši nasprotniki želeli. Dobrj uspehi potrjujejo, da naše delavno ljudstvo .ne bo popustilo v borbi za: krepitev svoje oblasti iari: me v borbi iza svojo gospo-dansko ¿izgradnjo. Konkretni uspehi govorijo o tem dovoilj zgovorno. Nove zgradbe vidi vsaik človek, ki prihaja v Koper. Vidi jih tudi v vseh naših vaseh. Vse to pomeni, da je naša borba za. uresničenje plana investicij dala dobre rezultate. V prvem poletju je bil t-a plan uresničen s 47 %. Tu lahko poudarjamo tudi, ida, se je naša gradbena dejavnost zelo razigibala šele koncem prvega polletja, ko tu pri na,s začenia prava 'gradbena se. zona. Naš plan investicij pa je kljub uspehom pokazali neke pomanjkljivosti, ki iih borno morali' v bodočem planskem letu na ysak način odpraviti; Največja pomanjkljivost je v tem, da niEino dovolj proučili vprašanja delovne sile, da nismo upoštevali vise možnosti nje. ne mobilizacije. Zaradi tega tempo gradenj ni bil na vseh objektih tak, kakršnega smo si želeli .Pokazalo se jp nadalje, da je pri naš razvoj že tako nagel, da je treba š tem dejstvom bolj računati. Dogodilo 'se je, da smo v p'an vk.iu-člili objekte, na katere v začetku nismo niti’ mislili, kar .je iseveda povzročilo težave z’asti -Ti razdeljevanju gradbenega materiala.
Fl’arn proizvodnje je bil v prvem polletju v vseh naših osnovnih tvor-nicah prekoračen. V induistriči za konzerviranje rib smo dosegli 51.2 odstotka letnega plana, v distileri-jah (likerji) 59 %, v tvornici krtač ’
53,5	%, v tvornici pohištva’ 84 %! •Naše soline so plan dosegle s 47,5 odstotkov, pa čeprav je bi a proizvodnja1 soli šele na začetku svoje sezone. V platnu ismo precej zaostali edinole v opekarnah, kjer se proizvodnja ni dvignila zaradi po-manjklliivei opreme. Ce govorimo o pomanjkljivostih v naši proizvodnji, moramo poudariti, da se ni dovolj pazilo na kvaliteto proizvodov, dosledno uvajanje norm ter 'boljša razdelitev strokovne daksvase si'e! Na splošno pa so uspehi za-davoMivi in pckaziujejo, da ima naš^ industrija pred seboj prav dobre perspektive.
Plan poljedelske proizvodnje nt bil dosežen. Deloma je kriva suša, deloma' pa je treba iskati vzroke v tem, da KLO niso našega delovnega kmeta dovdlj anobiilizirali. Letos je zaenkrat dobro obrodil le grah, vse .ostalo 'Pa 'je zadela .suša, ki je občutno skrčia našo pelje-deVko proizvodnjo! Da bi z uspehom dvigali naše poljedelstvo, bo treba v bodoče posvetiti več paižnje študiju klimatskih razmer, nadalje preskrbi kmetov ter kmečkih obdelovalnih zadrug s potrebnimi^ sredstvi za rapodiukcijo. Vprašanju 'delovne sile na poidročju poljedelstva ter vprašanju cen agrarnih ter industrijskih proizvodov. Pravilno reševanje vseh navedenih vprašanji bo vsekakor ugodno vpliva'o na dviganje naše poljedelske proizvod, nje! V našem poljedelstvu zaznamujemo ''etos prav lepe uspehe z’a-sti v vinogradništvu, saj je bilo Zasejanih 2,000.000 ¡novih trt! Z melioracijami bomo pridobili več ¡sto ha prvovrstne ¡zemlje za inten-
Za zboljšanje in razširitevdelovanja
Odobravanj
vseh masovni
Važni sklepi okrožnih
Prejšnji teden1 igo se vršili okrožni plenumi vseh množičnih organizacij, na katerih so bili «prejeti sklepi, da se vse množične organizacije vključijo iv enotno organizacijo iSIAU.
Enotni sindikati
Prejšnji četrtek je plenum E. S. odobril resolucijo, ki zavrača sklep, da bi ibiii -ES pri nas še nadalje samostojna organizacija, ter. poudarja, da ¡bodo sindikati vedno pobud, niki socialističnega tekmovanja, za dvig proizvodnje ,v naših tovarnah in sodelovali ¡za poglobitev bratstva Slovencev, Hrvatov in Italijanov našega okrožja v okviru SJA.U.
»Enotni -sindikati,« nadaljuje resolucija, »se vključijo v organizacijo SIAU, v kateri bodo sodelo-
plenumov za ;čim širše
vali v premagovanju, vseh napaki in vseh težav z največja požrtvovalnostjo .in odločnostjo.«
Ob zaključnih besedah poziva resolucija vse člane in simpaatizerje sindikalnih organizacij, naj razvijejo čim večjo aktivnost tudi v okviru zlasti iza izvršitev planskih nalog.
Zveza antilašistiOne mladine
V petek preteklega tedna .se je sestal tudi okrožni .plenum ZAM. V političnem poročilu je tovariš A’ido Fetronio prikazal dosedanje delo mladinskih .organizacij in nakazal smernice. Pa živahni; diskusiji je plenum soglasno odobril resolucijo, v kateri poudarila važnost vk jučitive ZAM v SIAU.
»S tem .sklepom,« poudarja med drugim resolucija, »je uresničen.
ITALIJANSKA BRIGADA ..A. BONIFACCIO"
proglašena za udarno
Delovna brigada Zveze Italijanov: našega okrožja, ki d e ai na gradbišču Novega Beograda, ,je zadnje čase s. pospešitvijo plemenitega socialističnega tekmovanja doseglai velike uspehe, za' kar je bila 22. avgusta prvič proglašena za udarno brigado iter ji je ob tej priložnosti glavni štab delovnih brigad dodelil prehodno zastavico.
Brigadirji pa ne bedo ostali pri
tem. Svoje delo bodo tem bolj pospešili, da bodo tako izpolnili obljubo ter postali šestkratna udarna brigada. Ti uspehi naših tovarišev pri izgradnji .socializma v Ju. gos’aviji ponovno dokazujejo, da hočejo tudi oni kakor) mnoge internacionalne brigade, ki delajo na raznih gradbiščih v Jugos'aviji, imeti svoj delež izai čimprejšnjo izpolnitev nalog, ki iih določa petletni plan v Jugoslaviji.
MLADINCI' »A. BO^ IFACCIO« PRI DELU
zivno obdelovanje zemlje. Omembe vredno je tudi dejstvo, da: smo letni pfam pogozdovanja dosegli 50%, v ribo’ovM pa 53,2 % predvidenega plana.
Velike uspehe izaiznamujemo tudi ■na) področju prometa in trgovine, kjer je bil plan v vsakem pogledu prekoračen! Iz pomanjkljivosti, ki iso se pojavile V prvem polletju, moramo sedaj izvajati vse potrebne zaključke- Paziti, da bomo v drugem polletju čim temeljiteje odpravljali pomanjkljivosti iz pr. ve ga .poletja in lih upoštevali tudi pri izdelavi gospodarskega plana za leto 1951.
Ogorčene Me n
Ofenziva severno korejiske vojske za enkrat še ni dala vidnih rezultatov, toda vedno jasnejši postaja širokopotezni obkoljevali ni manever. Najbolj ogorčene borbe se vodijo na sektorju Pohang ter sektorju Masam, Napredovam/ie rna teh dveh sektorjih bi pomenilo skoraj popolna abkroženje južnokorenjske vojske in seveda tudi anglo-ameriških čet. V zadnjem tednu se le fronta tu in tai>n premakni1 a le iza nekaj kilo-
sodelovanje pri izpolnjevanju planskih nalog
nadaljnji korak demokratizacije •naše ljudske oblasti v borbi ,za, izgradnjo novega družbenega reda, Ta sklep. b» novo. in močno sredstvo za hitrejšo rast socializma pri nas, za kar nam dače jamstvo naša čvrsta mladina « Nadalje pravi re-so’ueija, da bo mladinska organizacija' storila y.se, da boi vsak njen 18-letni član postal izveat in zaveden član SIAU.
V zak'južnem delu resolucije .se poudarja nadalje, da če treba do kraja razgaliti ,vse tiste, ki zavirajo naš razvoj, kakor tudi; vse hujskače za vojno.
Zveza borcev in bivših polit, preganjancev
Na svojem plenarnem zasedanju, je dkrožni odbor 'Zveze borcev in bivših političnih preganjancev odobril sklep o vključitvi v SIAU. Pienum je nato sog’asmo odobril program dela SIAU ter sprejel predlog, da bodo v bodoče bivši borci in politični preganjanci .storili vse, kakor1 v N.OB, za dobrobit in. poglo-
bitev bratstva med Slovenci, Italijani in Hrvati našega okrožja.
Resaucij.a, ki čo je .sprejel plenum, poudarja tudi, da bodo borci in aktivisti nadaljevali borbo y¡ sk epu SIAU .za .bratsto med narw di in izpolnjevanje planskih nalog.
Na temelju obsodbe fcominform;-stične gonje »partizanov miru« in) odobritve sklepa Jugoslovanskega! komiteja za obrambo miru v svetu, poziva plenum vse svoje člane, da razširijo svoje delovanje Vi okviru enotne in monolitne fronte!
Aiilifašistiesa fronta im
Kakor so se sestale ha svojih! plenarnih zasedanjih vse množične; organizacije, tako- niso hotele zaostati. ¡pri tem niti naše žene. Mal svojem okrožnem, zasedanju 5e okr, odbor žena >zi navdušenjem sprejel sklep o vključitvi množičnih organizacij v SIAU,	I ' ',ji
»Naše žene,« poudarila resolucija, bodo dale v okviru SIAU kar največ bodo mogle, napravile bodo vse, kar »e v njihovih močeh zai uresničenje našega gospodarskega plane-p
Kako bo izgledala
letošnja
GOSPODARSKA RAZSTAVA
Na seli odbora za organiziranje gospodarske razstave, ki je bila pred dnevi, je. bil odobren zamišljeni osnutek razstavišča, ki so ga izde'ali arhitekti ing. Kregar, ing. Bitenc in ing. Kocmet.
Letošnje razstavišče bo urejena Ijon, kjer bo prikazano kulturno stane našega okrožja v preteklosti tako, da bo takoj ob . vhodu pavl-
i.n sedanjosti. Tu bo prikazan tudi turizem iz lepimi slikami naših turističnih centrov ter njegov razvoji v našem okrožju.
Iiz tega paviljona bomo prišli vi g'aivno .dvorano, kjer 'boi podana perspektiva našega igospdarstva. V naslednjem, bomo videli, kakšen bo razvoj 'naših najvažnejših proizvodnih središč, kakor so: dolina Rokave, Mirna in ustje Rižane. Z razvojem teh središč bomo .pospešili obenem našo gradbeno dejavnost, predvsem z graditvijo stanovanjskih .naselij; Na razstavi bomo dobi’ i napotila, ki kažejo, kako se bo v bodoče razvida’» naše gospodarstvo, iziasti kmetijstvo, meliora-
metrov, vendar ipa kaže, da je iniciativa bolj v rokah severno korejske vojske kakor pa južno korejske. Pri vsakem udoru pade V roke severno korejske vojske mnoga naprotnikovega orojva in ujetnikov, Neuspehi ma Koreji 'povzročalo v vladnih krogih ZDA veliko razburjenje. Severno korejska vojska razpolaga z ogromnimi ljudskimi silami, kar je seveda v vojni vselej odločilnega pomena.
cije, sečoveljski rudnik, industrija! na sploh, gradnje itd.
V	tretji dvorani bo raizstavijeho:
vino, od tu pa bo prehod na dvorišče, kjer >bo razstavljena živina'. Ma’o da 'je bo imelo svoj razstavni. prostor poljedelstvo z vsemi isvoji-mi kulturami- Prj tem bo poseben .poudarek na našem vrtnarstvu, kil bo v .bližnji prihodnjosti doživelb še. večji raizvoj.	'	i ;
To je bežna slika letošnje gospodarske razstave, po zamisli raz-stavnega' odbora.
3000 IZBELKOT na razstavi v Splitu
V	počastitev petletnice vstaje vi
Dalmaciji je ljudski odbor v Splitu organiziral prvo' razstavo lokalnega gospodarstva. Na razstavi je bili zanimivo prikazan raizvoj: gospodarstva v Splitu odi osvoboditve dd danes, 130 razstavljalcev je raizsta-vi’o nad 300 izdelkov.	%
Zadružništvo v Jugoslaviji
NAD 18.000 KMETIJSKIH ZADRUG IMA ZDAJ JUGOSLAVIJA', KI VKLJUČUJEJO OKROG 416.000 GOSF ODARSTEV Z NAD 4 MILI-! JONI ZADRUŽNIKOV. SOCIALISTIČNI SEKTOR KMETIJSTVA OBSEGA 26 % VSE KMETIJSKE ZEMLšE V DRŽAVI, „	*.¿¿3
5 povečanjem izvoia dvigamo življensko raven našemu ljudstvu
V VSEH IZVOZNIH IN UVOZNIH PANOGAH
smo prekoračili polletni plan
Porast življenjske ravni v našem
Blagostanj« .naših delavnih ljudi je Odvisno predvsem od razvaja našega gospodarstva. V našem gospodarstvu ipa ima poleg proizvodnje zeiq važno mesto ¡zlasti trgovina. Izvoz in uvoz sta ¡za nas velikega pomena, kajti naše okrožje ne more proizvajati vsega, kar potrebujemo iza ¡kritje svodih .potreb - - proizvajati moramo zá-aradi tega e’asti to. kar lahko z ospehoni izvažamo. Krepili bomo v najvsjčji Ineri: sadjarstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo i,n ribolov. S trm bomo povečali iiz.voz in obenem tudi uvoz ter tako ¡zagotovili našim ljudem zadovoljive količine predmetov v široki potrošnji, ki to pi 1 nas ne proizvajamo,
•Važno je. da od časa. do časa ra,zč en'ujemo .naše uspehe ter ugotavljamo tudi pomanjkljivosti. Ob ■tej ¡priliki ¡bomo ugotovili, kaj smo dosegli v uivoizu in izvozu v pri-mei 1 z litem 1949.
Naš izvoz se .omejuje predvsem •na no-1, ,konservirane ribe. .sadje, ¡zelenja,o, vino in gradbeno kamenje. V primeri z lanskim letom se ,[e tendža našega izvoza v .prvem polletju .povečala ¡za 27 %. To ‘je ne.dvomnof velik uspeh, zlasti še, če apo’teivamo težave v zvezi s .sušo in g..-marnjkanjetn delovne sile. Po-«dariti moramo tudi, da so se ¡naši proizvodi prav ¡dobro plasirali zlasti v Jugoslaviji in Trstu. Toda, da bi ,v bodoče na .področju našega izvoza želi še večje ¡uspehe, je po-fretono, da izboljšujemo kvaliteto naših proizvodov, ¡kajti ¡po kvalitetnih proizvodih je vedno veliko povpraševanje.
Fc,večali ¡smo tudi naš uvoz in mašim delovnim ljudem zagotovili še večje količine industrijskih predmetov. Da nam bo to jasno, poglejmo nekaj primerov. Če ¡vzamemo. za indeks leto 1949. in ga primerjamo z letošnjim letom, bo-
mo opazili ¡velike uspehe tudi pri uvozu. Tako smo v prvem polletju z uvozom živil presegli ¡p an za
49,06	% nasproti lanskemu letu. V; oblačilih za 48.5' % pri obutvi pa s 44.7 %. Tako srno divigni'i življenj,siko raven najmanj za 20 %.
Tudi z ¡uvozetn tesnih, gradbenih, kemičnih in železnih proizvo-
okrožju za 20%
v primeri z lanskim letom presegli p an uvoza za 48.9 %, pri gradbenem materialu za 58.5%, pri kemičnih .proizvodih za 60.4 % in pri železnih za 54 %.
Kaj nam kažejo ti podatki? Brez dvoma =o to uspehi in zasluge naše ljudske.-oblasti, ki stremi za tem. da dvigne življenjsko raven našega ljudstva in nam zagotovi
dav .smo ¡prekoračili plan. Tako
smo ¡pri lesu in njegovih izdelkih lepše in srečnejše življenje.
-	Koper. 29, 8. 1950
OBVESTILO
Na podlagi drugega odstavka 80. člena ustave FLRJ v zvezi z zakonom o splošnem državnem proračunu za leto 1950. izdaja vlada FLRJ na predlog Ministrstva za finance FLRJ z d.ne 12. januarja 1950 .UREDBO O DRUGEM LJUDSKEM POSOJILU pet,letnega p ana za razvoj narodnega gospodastva Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
,Po čl. 1 is e razpiše drugo ljudsko posojilo .petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ v znesku treh mi ijardl
dinarjev.	i . ,
Po ¡61. 2 ,se ustvari posojilo s protovoljnim javnim vpisom. Pravico do vpisa imajo vsi državljani Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
Državljani FLRJ .bivajoči na -teritoriju Jugoslovanske cone STO se vabijo k' vpisu II. Ljudskega posoji a, ki se bo vršilo od 4. septembra 1950 do vštetega 20, septemjbra 1950.
Vpisna mesta so:
št. 1 Istrska banka d. d. Koper
št. 2 ¡Istrska banka d. d. podružnica. Phano
št. 3 Komunalna banka, Buje
Plačilo se opravi oib samem vpisu ali v mesečnih obrokih, ki morajo biti ¡V celoti plačani najkasneje do L februarja 1951.
Vsa potrebna pojasnila prejmejo vpisniki Ljudskega posodila na navedenih treh ¡vpisnih mestih.
Vpis se vrši, po določilih ¡za delo osnovnih komisij za vpis drugega ljudskega ¡posojila FLRJ.
Komisija! za vpisovanje II. Ljudskega posotii’a FLRJ pri Vo.ini Upravi J. A. jug. cone STO
MINIL JE AVGUST
brigadniki »Znidaričeve« brigade
so odp ra vili svojo dolžnost
za vse. Prav ¡zaradi tega tiči v Ri-
Sonce «nočno pripeka tudi v Rižanski dolini, Zelenje je mrtvo, požgano, Zrak suh, ubijajoč kakor ■sama sonce. Oči .si žele počitka na gričih, v gozdovih, gorah, ob morski obali. po'j a. sp tako ožgana, da se kar .praši, če ko ičfcaj zaipihl.ia veter, Zdi se, da je sonce, izpilo zemlji * zadnjo kapljo življenjskega soka. Latniki so letos bogati in težki, Na njih vi.se lepo vzrejeni .grozdi in kaže. da .bodo dekanski kme-tje imeli obilno trgatev, Le vroče sonce v avgustu. ,ki na latn.ike tako pripeka, se zdi, da neusmiljeno sesa jagodo za jagodo. Kmetje pa niso obupali! Nekaj bo ostalo tudi zanje-
Sonce Je vedno višje. Se nekaj minut in skoraj bo po'dne. Vzdolž Rižane začuje uho krepko doneče udarce. Mladinci, frontoviCj in vojaki bijejo boj na tej cesti. Nekaj .nenavadnega in izrednega je zadnje dni ob Rižarni. Za l>:p, ko se človek zamisli, se. inu vzbujajo spemini nečesa velikega, nečesa, kar bi utegnilo ¡biti. Ko se približaš velikemu Objektu, te prevzamejo udarci, šumenje kamionov in ta-čikev kamenja, vse je v najostrej-ši borbi izai cesto. Tako je od dne do dne na cesti v Rižaini,
Kamor .se ozre oko, povsod ga spremlja' množica kuto'kov zemlje, gramoza, kamenja, brigadnikov in zopet brigadnikov, fnorvtovce,v, mladincev. pripadnikov JA, .graditeljev cc-ste- Vsak mladinec, vsak vojak, v ak frontovec jma le eno željo. hrepenenje, cilj in voljo: dejati. .graditi, dati svoje mlade moči
■ žanski cesti nekaj velikega-
¡Ob tem' pogledu na) živo dejavnost se v človeku vse zgane: ni mogoče, da ne tol čutil silnega navdušenja. moči in ponosa.'. To pa
Pod vasjo Dekani, .na Križišču, dela frontna ¡brigada »Zidariča Ka-li,sta«. Sami krepki in močni, fantje! ¡Samo isikuipina mladih «noči. a vendar žilavih i.n odpomih de: s zase, .ker ni kos velikan,oia. ki presegajo norm,o tudi ,za 200 odstotkov, Med seboj tekmujejo vsi pr, svojih' možeh. Najboljša je, tretja četa. ki presega* n.ormo povprečno za 60 odstotkov. Njen komandir je Milič Viktor, močan in krepak fant,
trdnih, žilavih in odpor m h mišic Med te velikane moramo prišteti še Emila Stepančiči« A'b:n» Saua. Iv. Kaligariča. Ivana Babič«. Anten Pribca. Jadrana Bertoka In Jožefa Božiča. Zares, drugače te fante ne moremo imenovati kakor velikane, saj so ves čas v ¡brigadi naj,boljši in požrtvovalni ter stalno presegajo normo. tudi za 200 behiotk. v. Brigada kot celota bo te dni končala z delom. Velik de ež, k: ¡¡o ga dali brigadniki »Zidazičeve« brigade na gradnji ceste Bičana, moramo beležiti ,s povprečnim preseganjem norme cd 25 do 30 od, stot-
kord'med uspehi, ki so jih do sedaj dosegale frontne brigade na Rižani. Za dvoje delo pa so bili Zidaričev! brigadniki proglašeni- za udarne z dvajsetimi udarniki in 15 pohvaljenimi. Za priznanje doseženih uspehov jim bo Okrajni odbor' Ljudske fronte organiziral izlet ,v ■Slovenijo,- ¡katerega ¡se vsi zelo vese'e.
Vse to sem videl pred nekaj dnevi na cesti v .Rižani.	B- G.
OOO
000
PO NAŠIH
VASEH
Ankaran
M adina. žene, borci in frontov-c.i. vsi sodelujejo pri izpolnjevanju planskih na/ag- Tako se je v zadnjem tednu udarniškega dela udeležilo 207 prostoivo jcev in opravilo 1.456 prostovoljnih delovnih Ur v vrednosti nad 45,000 dinarjev pri loka n h delih. Toda to še ni v,se. Prebiva'ci Ankarana so aktivni tudi na drugih področjih. Ko le tovarišu Baldaslnu Antonu po nesreči zgorel a hiša, sq Ankarančani organizirali nabiralno akcijo in vsak je dal ¡po svojih «nočeh, tako so nabrali že nad 36,500 dinarjev, 70 kg moke, 130 ikig krompirja in 7 kg maščobe. S tem so nudi i n pe-šno pomoč tovarišu Baldahinu ter obenem pokazal« ostalim vasem, kako si znajo «ned seboj pomagati-
Sv. Lucija
Kaj delajo prebivalci pri Sv. Luciji? Nekdo b i morda rekel: »Kaj naj delajo, saj imajo že svoje ceste, ljudski dem itd.« Toda k.jub temu si znajo prebivalci Sv. Lucije najti delo. Zadnji dve nedelji so organizirali množično prostovoljno delo, ki se si je udeleži o nič manj kot 250 p. . tovoljcev frontovcev in tako opravili nad 1,300 prostovoljnih delo- h'h ur pri gradnji lokalnih cer' od Sv. Lucije do Sv. Jerneja. 1 { tem so ¡prištedi i ljudski oblast; naid 40,000 dinarjev.
Sv. Anton
Tri Sv.¡Antonu «o pred enim leto.) .položili prve temelje bodoče-^ r , t zadružnemu domu in prvo. kar ; ¡.gledaš ob prihodu v vas, so visoki ¡zidovi tega1 doma, ki zla.iti v zadnjem Času naglo rastejo po zaslugi domačih pro,stoivo jceiv. Tako je zadinja dva tedna 18D Svetoan-toračanov — prostovo'jcev opravilo pri gradnji ¡zadružnega doma nič manj kot 1.440 prostovoljnih delovnih ur in' s tem iprišteddi ljudski oblasti nad 50.000 dinarjev,
Tinjan
Iz Tinjana so nam sporeči i, da nočejo zaostajati za drugimi' vasmi, čeprav o njih malo pišemo. To je res. dragi Vinnčani, ,da o va? ma o pišejo, vendar ¡pa vairi svetujemo, da' kar nadaljujte vašo pot in večkrat poročajte o vn-em d.eju. Tokrat ,ste se žejo dobro izkazali, za kar priča vaše delo. saj ste zadnje dni s 64 prostovoljci opravil 640 prostovoljnih delovnih ur pri popravi a domačih cest in vodovoda. Zelo nas veseli, da pri vašem delu tako ie.po vztrajate.
Pa se še večkrat og'asite sami, qe se mi ne spomnimo na vas!
Bertoki
V Bertokih so zadm-ie čase dokaj delavni, say je .44 prostovoljcev de-
lala ob nedeljah pri gradnji zadružnega doma in so opravi'i 360 prostovoljnih .delovnih ur- Vendar pa moramo kljub tem.u ugotoviti. Abii ahko več napravili, če b; bi « požrtvovalni, kakor so člani kmečko delovne zadruge. To iko v opomin tistim ki ¡verjetno mislijo. da bodo ,z'dovi zadružnega doma sami ras.tli.
Čežarji
Cežerani so postali zadnje čase prav živahni i,n tudi de avni, le da se ga včasih kaj radi »nalezejo«, ¡kar ima seveda tudi hude posledice. ¡No. to ,pa še ni tako hudo. če upoštevamo dejstvo, da so .prejšnji mesec večkrat organizirali množično udarniško de'o. pri čemer so skupno opravili 424 prostovoljnih delovnih ur- pri gradnji zadružnega doma- To pa še tud; ni vse. V Cežarjiih imajo svoj rdeči kotiček- Čeprav še ni ¡bogato založen, vendar ima 35 knjig. katere domačini v prostem času radi.čita-jo. Pa tudi dramsko družino in pevski zbor imajo in se .sedaj pridno pripravljajo na »Teden s oven -ke kul ture« ,z raznimi igrami in pesmicami.
Dekani
Zadnjič simo morda malo preveč udarili po Dekančanih. Toda. da jih ne bi užaMIi. bomo sedaj pisali le o njihovem, delu. Deaiv.ni so in mnogo napravijo, če le hočejo, No-pa, pustimo za enkrat to ¡zadevo na strani. Aktivni so zlasti na kulturnem polju, saj imajo svoj. rdeči kotiček, ki prav dobro deluje, imajo dramsko družino, ¡pevski ¡zbor in folklorno skupino, ki je z'asti zadnje čase. v pripravah za »Teden slovenske kulture«.. zelo živahna. Njen program za ta teden bo obsegal več .točk ¡kakor po navadi.
V	prostcivcf j.necri delu Dekančani ne zaostajajo, saj. šo v zadnjih dveh tednih opravili 176 prostovo’(jn’h delovnih ur tako na gradnji ee-te Riža,na. kakor pri,' zadružnem -domu, V brigade ?o dali 9 delovnih moči. Vidimo torej, da Dekančani v svojem de u nočejo zaostajati.
Škofije
V	Skofiiaih gradijo zadružni dom. v katerem bodo imeli vse možnosti nadaljnjega razveja tamkajšnji prebivalci tako na kuHurno prosvetnem ¡pol.iu, kakor tudi na gospodarskem. Zidavi tega desna so že dokaj vii-dki in kaže. da. ga bodo kmalu ;pcikril'i. Domačini pomagajo Z . vsein« ■ svojimi močmi, da bi ga čunprej .zgradili. Tako so pretekli teden prostovo'jci opravili nad 100 prostovoljnih de’ovnih ur, pri čemer = o pomagali tudi z' vozmi pri prevažanju gradbenega materiala- * v
Tridnevni praznik Konferenca in izvolitev okrajnega
Ljudske tehnike 11	T m 1	• I •	1
v Umagu odbora Li za bujski okraj
Zadnji ¡petek je «krožni odbor Ljudske tehnike organizira, tridnevno, zabavo v Umagu, katere se le udeežilo nad 8000 ljudi, med temi ve’iko število ljubiteljev raznih panog Ljudske tehnike.
Pri temah i.n predstavah so so-deovali tudi člani ljudske tehnike Hrvatske. ki so zlasti z motociklistično dirko vzbudili «ned pub iko vlleiko ¡pozornost. Med tem časom pa je bila v Bujah ustanovna skupščina Ljudske tehnike. Člani tehnike so si začrtali bodoče naloge in pos'ali brzojavna ¡pozdrava. C K KFJ jin maršalu Titu.
Omeniti moramo še, da je pri vseh tekmah sodelovalo mnogo članov z našega okrožja, ki so se v nekaterih disciplinah prav dobro plasira'i. Tako je Spessot Fatoio, delavec i.z Izole, rta motociklističnih dirkah dosegel lep stil in tehniko. Z vozilom Matchless v skupini 350 can je ¡zasedel prvo mesto. Temu je sledil hrvatski mo.to.cL
k list Katnenar. ki je v skupini 350 kub. cenfanetrov prav tako zasedel orvo mesto.
Poleg motociklističnih tekem je bila zanimiva, opoldanska regata, na ¡kateri je sodelovalo 22 jadrnic iz Pirana. Tudi ipopo danski aereo-mitimg je vz,budil veliko pozornost med gleda’ci. Saj ,sta sodelovala tudi diva šolska a,vloma zna!U)ke Pod-vaj, ki sita ob ¡tej- pri. liki vlekla v zračine višine ¡jadralki in ju nato spustita. Jadralfca »Jadran« Je po uspelih akrobacijah pristal'a na m,orlu in »Zdral« ¡pa na kopnem. Avlona Poidiva pa sta zatem jemala
v zrak .števi ne civilne potnike, ker na ža'ost zaradi tehničnih ovir nista nastopila.
Zri vsem tem moramo poudariti, da je bila ta tridnevna zabava zelo velikega pomena za .nadaljnie vzpodbude ljubite, .jev Ljudske -tehnike. ki bodo v bodoče nedvc«nno pokazali še boljšo spretnost v vseh panogah.
\/<xúewxn^e- -eden. L&nt&d éemei^eu fáagó$tan{a	v iíopb&ki OKoijgi
Ena izmed najkoristnejših lastnost; -I eher ne »a - č o vek a je varčnost. to še pravi čut ;za varčevanje. Niti posameznik, '(pa tudi noben narod si .brez varčevanja ne more ut.svari ti ter ohraniti tistih pogojev, ki mu zagotavljati o udobnejše življenje. Zato je treba že majhnim otrokom vcepljati čut iza varčevanje. Poleg 'zgleda, ki .ga otrok vidi pri odraslih, 'j,e eno izmed najvažnejših sredstev .za dosego tega cilja z asti to, da .navajamo otroka k varčevanju z .njegovimi lastnimi manjšimi ali večjimi denarnimi vsotam', ki jih prejme ^ dar’ ali pa si jih sam zasluži.
Vsak otrok je na svoj denar po-no.seo, se rad' pogovarja o njem in dela načrte, kaj bo storil z njim. In tu imajo odrasli, posebno pa še matere, naj epišo .priložnost da koristno vplivajo na otrclka, Z razumno besedo bomo lahko skoraj zmeraj dosegli, da tega denarja ne bo zapravil iza nepotrebne ali celo škodljive stvari, marveč da sj bo z njim raje kupil knjige, šolske potrebščine ali ,pa hranil tako dolgo, da bo lahko šel >z .njim na kak
Seveda bo ipri tem vsaka razumna mati poskrbela, da otrok denarja. ne bp hranil doma. marveč da ga bo, pa če tudi za kratko dobo, vložil v' kakšno hranilnico, Ce hrani otrok denar doma. je vedno v večji ali manjši nevarnosti, da ga premaga skušnjava in zapravi denar p.o nepotrebnem. Ce pa ima vi hranilnici, drži doma hranilno knjižico, jo s ponosom hrani in gleda, kako bi še povečal vpisano vsoto.
Raizumni materi ne bo težko pregovoriti otroka, da bo vložil sv:, j denar v hranilnico, če bo tudi sama t6 storila. To se pravi, da bo tudi sama gledala, da bo vedno kje prihrani a' kakšno vsoto in jo takoj vložila, S takim ravnanjem bo dosegi dvoje (prvič bo svoji družini prihranila za morebitno .stisko mar-
sikateri stotak ali cejo tisočak, ki
bi bil drugače ip,o nepotrebnem izgubljen.'Drugič na ibo s takim zg'e-dom .vzbudila tudi v otroku željo, dal hrani.
Po’eig tega pa bo dosegla s tem
še tretji namen, ki ni prav nič man.) ivaženi: tudi iz najmanjšimi
vsotami, ki jih bo imela ona in njen; otroci v hranilnici, bo prispevala. k skupnemu ljudskemu blagostanju.
V Jugoslaviji imajo vsako leto »Teden varčevanja«, ki mnogo do-prinaša v koristi skupnosti.
Denar, ki ga imamo shranjenega v hranilnici, ni samo varno shranjen, ker jamči zanj država, marveč tudi n; mrtev. 3 tern denarjem gradi država nove tovarne in najrazličnejše objekte. Frav zaradi tega povečamo skupno ljudskp bogastvo, če vlagamo denar .v hranilnice. Obenem pa dvigamo tudi svoje lastno blagostanje, V ljudski državi je še posebno ¡Važen izrek: »Zrno do 'zrna — pogača, kamen do kamina — palača!«
Vzgajajmo sebe in svoje otroke k takemu skupnemu, splošno ljudskemu varčevanju ,kajti varčevanje je eden izmed pogojev blagostanju-
izlet, ali pa ceo kam na počitnice
¡. t. d.
Šmarčani so bili na izletu
Gradnja mestne tržnice in ribarnice bo do 15. septembra končana
Med I aitniki trt sem počasi Stop’ cal in opazoval; posledice letošnje suše. Nič koruze, grozdje drobno, Vsega, mao a i celo nič. Ožgana trava le samevala po čistinah, ponekod so te čistine preorali, ki se sedaj sveti ilk-ajo . ipad žgočim soncem. Kepe so trde, Ne moreš jih razbiti. Ozračlje je .suho, ovenele rastline, pič v-cde. sonce, ki močno pripeka. To je žalostna slika letošnje suše, z
Na dogi .njivi nad bivšo postajo, ki je last .kmetijske šole, so delavci kopali krompir- Droben kot kamenčki je bil, /trd in ožgan. Kmetovalec iz kmetijske šole je dejal: »Ce ne foj bilo letos nekaj .grozdja, iz katerefga bomo dob:]i dobro vino, bi nam pretila huda, z vinom pa se izvlečemo in de'amo v upanju, da bo drugo leto . boljše.«
■Ob latniku so. kepali krompir tudi priporniki. Nobeden jih ni silil, nihče mučil, temveč so po ■ .svoji moči delali v korist skupnosti- Po-'gcvaualL -so 'se prijateljsko, s kmeti in stražniki. Fa tudi nasmejani so 'bili, saj jih nihče ne priganja in na. njivah Je vsekakor lepše kot v zaporu, klier moratš čepeti .ves dan Hrana je
njki se smejejo tistim ki v Trsta trobijo o g adu, mučenju in podobnih bajkah.
Mahnil ,sem j0 proti Kopru, Skupina ljudi’ ob obali1 me. je zamoti a- Sel sem. k njim. Bili so Ber-tošani in Pobožani, k;, so postavili' mreže, da .bodo ob oseki loviti. Vprašal sem Pobežana. kakšne ribe, se bodo ujele v njihove mreže. Odgovori! mi je, da bodo ulovih: jegulje, lisičke, čevlje in druge 'ribe- Billi so večinoma slovenski kmetje ki se v potrebi razumejo tudi na ribolov, lovijo pa le ob .prilikah za svoje potrebe. Na povelje izkušenega ribiča je. vsa- truma bosonogih fantov, otrok , in mož naskočila morje in se lotila rib.
Globoko sem začutil', da imamo tudi m, Slovenci morije, ki je res. naše in nas lahkq preživlja,
P.	A.
Več delovne
discipline
Vso čast in priznanje je treba' dati našim delavcem in delavkam, enaka delavski, med . ki se vztrajno borijo za izpolnitev
Pred dnevi so Cmarčani š!
;Ji na
izlet z Častnim kamionom ipo delu Slovenije, a tudi na Reki so bili. Iz'et ;e organiziralo prosvetno društvo. Udeležili so se ga pevci in mlada dramska družina. Ni manjkalo ne petja, ne vesel'ja. Predvsem ob pogledu na. biser slovenske zemlje — Bled, pa tudi Kranj jih je navdušil. Postojnska jama pa je presenetila Šmarčane >s svojo čarobno podzemno lepoto. Bili so na Reki in seveda tudi v Ljutbfjani, kjer so se najdailje ustavili. Zvečer so v restavraciji »RIO« .zaipeli več pesmi, kar je privabilo številne poslušalce, kj So ,zeJo dobro oceni- i šmarske .pevce. Povsod, kjer so bil'i, so pokazali, da je tudi v Slovenski Istri globoko se,g. a'slovenska pesem, katero so Šmarčani ponesli v Slovenijo-
Vredno je tudi, da omenimo, da se Šmarčani pripravi'jaijo kar najbolje na' »Teden slovenske kulture«. Takrat! bodo nastopili s svojim mešanim pevskim zborom in dramsko družino, ki bo, najbrž uprizorila Finžgar,jevo dramo »Razvalina življenja«. Tako bodo Šmarčani pokazali, da naši kmetje razumejo kulturo boi j- kot kaki »dvatisočlet-niki«, kakor je bil Almerigcnia, ki je .požigal nekdaj slovenske knjige po naših vaseh.
Delo pri mestni tržnici in ribarnici v Kopru je zadnje dni oživelo. Vest, ,da bo v tej stavbi naša III. gospodarska razstava, je vse delavce razgibala- Čutijo za svojo dolžnost, da z delom pohitijo ter stavbo čimprej končajo in . izročijo ljudstvu. Število delavcev se je v zadnjem tednu dvignilo od 40 na 90.
Na gradbišču se seda.) vse giblje. Iz brnečih strojev tečeta v samokolnice malta in beton in bose no-■ ge hitrih delavcev hitijo sem in tja po gradbišču. Imamo vtis, da- je živa tudi sama stavba, da se premika. Komaj se obrneš in gledaš druge, kako tekajo, se ti že za hrbtom dvigne zid za en meter in tudi več. Ce! hodnjk so med tem že betonirali. V nekaj minutah je bi' že velik de] strehe pokrit in zaustavljal -pot sončnim žarkom, ki so pred nekaj minutami neusmiljeno žgali gol’e hrbte de'av.cev. Nekdo pravi: »Od prejšnjega tedna dalje tekmujemo v>?ak dan. Na sindikalnem sestanku smo skleni i, da bomo do 15. septembra dokončali stavbo popolnoma in dokončati Jo moramo. Končali bomo morda še prej, iker de;’amo tudi ob nedeljah in v|?ak -dan dve uri več kakor po navadi-«
Ko bo stavba končana, bodo vsi požrtvovalni delavci preje'i nagrade in pohvale. Tisti delavci, ki so položili pr-vj temeljni kamen, bodo
ponosni na svoje delo. ki je rodi'o v tem letu novo zgradbo za naše. gospodarstvo.
njimi in .prostim 'človekom pa je raiz ika V obleki in v tem, da poleg njih stoji stražnik, To Je ves »teror«, vse »mučenje« v coni B«, vsa »strahota prisilnega dela«. Pripor-
lepe
IZDALI SO svoj materni jezik
Vročina še vedno pritiska in marsikdo. si išče kotička v senci in hladu, Stara navada Tržačanov- da prihajajo v Istro med znance na kmete. je še vedno živa. Ljudje prihajajo kljub »terorju«. Na kmetih Je grozdja, je novo vino in še marsikaj, kar razvedri trudne.ga meščana. Med temi trudnimi »meščani« so tudi taki, ki iz različnih vzrokov ne morejo priti sem ali .se bojijo ljudstva, ker so nekdaj počenjali nad njim grozote. Pošiljajo pa svoje otroke in otroka vsakdo spoštuje, -ker je nedolžen, čeprav mu ie oče morda ve iko zločinec. Sorodniki ga‘lepo sprejmejo in skrbijo, da bi se v tem časiu kaj zredil, toda nekaj nenavadnega smo opazili v Sergašah, ko so ti otroci prišli. Vsi go-voriio namreč italijansko. Misli i smo. da znajo tudi .sfovenstko, toda po triletnem bivanju y Trstu sojpozabi, i na svoj materin jezik, Kako čudno in izdajalsko .zveni njih glas na vasi- Ali so res obsojeni ti malčki, da ne bodo znali v prihodnosti, da so 'Slovenci? Alj bodo tud' zmerjali Slovence a »sciavo«, kakor de-
judežev denar svojo slbvemsko mater vi 'Istri? Postali so h’apci ita-lijaini kih iredentistov, petolieci nekdanjih fašistov, policaji proti, judske policije- ki tlači poštene ljudi- v Trstu, posebno še Sbvence. Ali ni to—izdala? Vsak narod, pa naij si bo slovenski, ruski, italijanski a'!i nemški, bo prek'el take ljudi in jih smatral za izobčence. Izdajalcev ne mara nihče, vakdo jih sovraži. Tisti; ki -izda, naljsvetle jša č’ov«!Ška čustva, kot je narodnost in materinski jezik, je izdajalec in nič drugega, To čutijo tud: pošteni - Ser-gašani ki ne pri,poznajo take ljudi za svoje, temveč kot sovražnike svoje domovine.
Kaj je bil Sergaš Va’erio? V času vojne je ibil nemški zaupnik ¡z-dajalec-jn »Nanči« Ikaji sol biti? Ka-rabinerji, ki so že prej preganjali slovensko ljudstvo. Kaj pa Sergaš Franc, Priba c Stefan, Bern,bič Er-nesto? Ljudje, ki so pozabili, da so
S.	ovenci, ki se čutijo zvišene nad vaščani. To je odgovor na vprašanje, kaj so ti ljudje — kakšno preteklost imajo. Takšne ljudi sovražimo mi Sergašani. da smo Slovenci in nismo klonili pod fašizmom.
Ja-jo njihovi starši, ki .so zatajili za
«iiiiiimiiiiiMiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiimuiiiimiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiimmimiimiiiMimiiimiiiimmuiimuimimiiummimmiiiimiimiiiiuiimiiiuiimiiiiiiimimiiiiii iiiiiiimimiiiiimmimiiiiMiiimmmmimiuiiiimnmmiiiiiimiiimiiimiiimmiiiiimmmmiiiimimiiimmiiiiiiimuiuiim
BORIS ZIHERL:
DRŽAVA V PREHODNI DOBI
Naša- država, kjer je izvedena socibfetična revolucija, je bila kfjuto svo§i relativni 'zaostaJbebi na mnogo višji stopnji ne,go Rusija. Proletariat je bjl bolj razvit. Zaradi tega smo prvi naleteli na probleme- V Rusiji, pa naj si je bil pro’etariat še tako pripravljen, razvilja ta nvoje ustvarjalne sile in kjer jih je brez dvoma tf-Ddi' ratavil, je bil proces cdlstramjjevanja birokracije na podlagi uvajanja množic v upravo prav zaradi tega do-težaven .proces. Tisti, ki ni
•1
preučil tega procesa, ki ni stal trdno na stališču, da (ie treba pobijati birokracijo 'Z vBetetranskiim vključevanjem proletariata v upravo gospodarstva in s tem v satno upravljanjem države, ,je moral pred birokracijo popuščati. .Tako se je pričela (birokracija strahovito razvijati ,in je dosegla že tak obseg, da je p,cipo nama izmaličila liik prave socialistične države. Celo ton razvoja je pričela majati. Ni slučajno, da ¡se je Lenin prav pred svojo smrtjo tako Vztrajno in 'srdito boril .za pravilno poslovanje vseh tistih ustanov, po katerih so sodelovali de’av»i pri upravljanju gol-po-dar-jtva po Oktobrski revoluciji.
Vztrajno in ognjevito se je zavzemal za krepitev deiavsko-kmeoke inšpekcije, de’avskih svetov po-podjetjih, ker je spoznal, da je le v krepitvi teh ustanov zdravilo za tisto biirosratjčno stihijo, 'ki je prav v neki zaostali državi tako usodna.
Taka birokratična stihija je tudi pri nas, le da je vsekakor sorazmerno manij,ša 'glede na sorazmerno relativno večjo razvitost naše države. Vendar pa ahstotia in to tembolj, ker smo nekaj časa verno posnemali vse,' kar ¡smo videli v Sovjetski zvezi. Sele tisti udarec nas Je spamentoval, pričeli smo raziskovati, in treba je brez lažne skromnosti priznati, da smo napravili svetovnemu proletariatu nedvomno precejšnjo ulstugo v teoretičnem izgrajevanju.. Napravili smo u|s'iu)go svetovnemu proletariatu, pa tudi sebi, saij smo si pri raziskovanju vzrokov tega nečuveneg». ravnanja vodstva Sovjetske zveze z nami skovali orožje za borbo proti dal ovariju prav Iste stihfie pri nas. In ko 'smo spoznali, da obist oj a nevarunost zaradi delovanja takšne stihije, smo našli možnost, da, se upremo delovanju te
stihije, da Jo počasi izrinemo, ne pa -da ona izrinja ejemente novega stan.ia v procesu sociialbt čne izgradnje.
Cim bo .j, je država zaostala, tem bolj nevarna je birokracija. Ona namreč ne gre vzporedno s težnjami množic, ampak združuje v svojih rokah vse vodilne niti, V,se vodstvo .gospodarstva, to je nad neposrednimi proizvajalci. V njej se pera-ja misel, da se vsak problem, lahko reši po administrativni poti, V njej se -poraja nezaupanje množic. Dviga1 se in tako ie nastala' procedura -ter praktična izkušnja v sovjetski izvezi in to se opaža v nekaterih tendencah tudi pri nas. Prizadeva si, da bi ustvarila nekakšen monopo’, ljubosumno brani v svojih rokah vse. pridobitve, počasi prihaja do zanimanja, da je sama sebi namen, da ni samo nižji obraz ¡prehodnje dobe, ampak .pričenja samo sebe poveličevati namesto, da bi ustvarila element odmiranja države in s tem v konkretnih pogojih krepitvi države. Prizadeva si, da bi ohranila atribut .stare države, To lahko opazimo na vsakem ¡koraku. Namesto, da bi
prispevala (k videzu socialistične države, katere namen je, da sama odmira, namesto da bi se prilago-jeva a temu namenu, pa poživlja rekvizite one dobe ko Je bi’a država nekako -sama sebj nameri n. pr. v Rusiji. Vsem je znano, ki spremljate večno doktrino in njihove politične doktrine, je znano, kako oni nekako navdušeno ovekoveču-jejo stare rekvizite carske Rusije. Vsak vojskovodja je neprekosljiv inl geniji sin ruskega tnteroda ne glede na to, če je šel skozi francosko revolucijo ali številne kmečke vsta.ie. Za njih je najbo'j važno to, da je ¡bil idealni Rus. Oni uvajajo n. pr. c]o stare carske uniforme z zgodovinskim videzom stare države, o kateri smatramo, da se nikoli več ne povrne Z vsakovrstnimi suvorovci ustvarjajo nekakšen vojaški razred, namesto da bi bila .vojska vse bo'j orožje ljudstva, ne pa kakšna ločena kasta. Vse to so. stvari, do katerih vodi ob’ast birokracije. Ta birokracija smatra sebe za nezmotljivo, .postaja pa nesposobna, da bi spoznala svoje .lastne napake- Vsaka teh napak ,vcdi do velikih posledic. Tedaj so 'krivi vse drugi, samo oni ne. Recimo konkretno: nedvomno je bilo v zadnjih desetletjih v nacionalni politiki mnogo velikih napak, pred vsem velikih napak glede tistih, ¡ki jih je s.voj čas carska Ru-sta zatirala-
letnega plana in so dosegli is in vidne uspehe.
Ljudska oblast v Istrskem okrožju polaga veliko skrb delovnemu človeku. Medtem ko v Trstu iz dneva v dan narašča število brezposelnih, ko morajo de avci raznih, tovarn i,n podjetij voditi stalno 'borbo z. delodajalci, v strahu, da Jih) ti ne odpustijo z dela' in s tem vržejo v naj.večjo bedo, pa pri naš narašča, število delavcev v tovarnah in podjetjih. Samo v letošnjem letu je bi'o na novo zaposlenih na® 2000 delavcev i.n delavk. Kljub tenu» pa, še vedno primanjkuje delovne si e. Medtem ko v Trstu rešujejo vprašanje brezposelnosti, je pri nas pereče vprašanje pornanj,kanja; de'ovne sile.
Čeprav so doseženi vidni uspehi naših delavnih rok, se vendar ne smemo s tem zadovoliti. Fotrebna' je večja disciplina pri 'delu. tako da bi se tudi tako omililo pomanjkanje delovne sile. Borba za večje- ' storilnost, uvajanje de ovnih norim, zmanjšanje izostankov pri delu, kil so ponekod precej veliki, razkrinkanje in kaznovanje simulantov, ki hočejo sabotirati delo, podeitev; nalbo j.š;m delavcem priznanja inl primerne .nagrade iza njihovo požrtvovalno delo, to so vprašanja, k,;i jih moramo dosledno reševati! Pod. je*ja in sindikalne organizacije morajo polagati vsemu temu več pozornosti in nuditi čim večjo pomoč delavcem rv nfhovi, preskrbi, Vss to bo znatna olajšalo vprašanje delovne sile.
Nekatera podjetja z uspehom rešujejo navedena vprašanja, dočim se druga podjetja ne zmenijo preveč za .to. Res ee, da imamo velike težave, kj. jih Je treba premagovati. Ponekod tuidi nekateri delavci godrnjajo, češ da niso dobili tega ali onega, dračiin so pri drugem podjetju’ dobi i. Take in podobne stvari se dajo rešiti le v tesnem sodelovanju vseh delavcev vi okviru s.indika’ne organizacije. Godrnjanje in nekonstruktivna kriti, ka n,e bosta dala zaželenih uspehov.
iiiiiiiiiimiiiimiiHiiiiiiiiiMiiiiiiimiiimimiimmiwHmiiiuiiiiwiw
Čitajte in širite
«Istesld tednik»
mmNiMiimuHitimmmimmiiiiiiiiiiiiHtiimitiiiiiiiiiiniiimmiM
Za izvršitev de] ki 5ih predvideva naš p an, je potrebno, da dam® vse sile in moči za izvršitev plana. V delo moramo vključiti vse tistem ki do sedaj še niso polno zaposleni, Imamo tudi ljudi, ki hodijo iz naše c,one na de'o v Trst. Tj ljudje se; prav. .gotovo ,ne zavedajo svoje dolžnosti do ljudske oblasti, ne zavedajo se važnosti del, ki jih izvršuje naša; ljudska oblast. S tem» da hodijo na, delo v Trst, škodujejo trjaškim delavcem, ker jim odjedajo bori zaslužek- Tam .ie na deset tisoče brezposelnih! Po drug' strani pa škodujejo našim delovnim ljudem, iker ne sodelujejo v borbi za' izboljšanje življenjskih pogoj iv našega delovnega ljudstva,
, :	B. .V.. J
IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
IZ KONFERENCE ITALIJANSKIH DELAVCEV NA REKI
MfflM.fMORJEV,
med italijanskim delavstvom v FLR Jugoslaviji
Letošnji Zagrebški velesejem
tio razstavljat 21
V .--aboto se je na Rebi začela k diferenca italijanskih delavcev, priseljenih y Jugoslavijo, k[ jo le ek: ical Cente»1 ni odbor zveze- sindikatov Jugo s' av i j e.
Konference se je udeležilo okoli 100 delegatov italijanskih priseljencev. ki živijo v Beogradu, Zagrebu, L' ubljaoi, Sarajevu, Kočevju. Mariboru, Jesenicah. Novi Gorici, Splitu. Rebi in Piirt '•
Konferenco je otvoril član Centralnega odbora ZSJ Grga Jankaz, ki je pozdravil delegate in poudaril skrb, ki jo je Centralni odbor Ž;SJ vedno imeli za italijanske deje ve e, ki so se preseli’! V. Jugoslavijo-
Nato j p v imenu Centralnega odbira ZSJ prečita! tov. Abram poročijo, i‘z katerega' izhaja, da Italijani. ki sb -e preselil’! v Ju gos’a-vi jo, v veliki m eri prispevajo k . gradivi soda I ma. Dokaz ik temu je 29 udarnikov, novatorjev racio-nalteatorljev med Italijani v Sarajevu, ,90 novatorjev, racionalizator-iev in udarnikov, med Italijani v Ljubi jami. 100 udarnikov 'in racio-■cpf 'psi1,1 i t.hv v Puli in Reki, M udarnikov v Zagrebu, brigada »Garibaldi«. ki le sodelovala pri seka- • nju drv v gozdovih, brigada »Padlo Morgan«, ki je bila dvakrat proglašena za udarno in ki je .predi kratkim sodelova’a pri ,gradnji študentskega naselja v Zagrebu, 'junak def.a pieteo Ronsfei iz Ljubljane, bi je dal 2.500 prostovoljnih ur, An-
V Makedoniji odpravljajo
tonietta Bengamaseo. ki je bila 15-krat proglašena za udarnico in ki je bila prva med, priseljenimi Italijani končala svoj pet etni načrt itd.
Nato je tovariš Abram razpravljal o konkretnih vprašanjih .še posebej za priseljene -Italijane, kakor na .primer vprašanje pošiljanja pri- • hrankov družinam v Italijo, vprašanje delovnih pogodb, vprašanje delovanja italijanskih krožkov itd.
Na koncu je poudaril, da bodo na ■konferenci prise jenih italijanskih delavcev imeli besedo tisti, ki delajo- 'čast italijanskemu delavcu v inozemstvu. Konferenca je razkrin. kaT a vse klevete sovražnikov socia-liizma in konii-nformis-tičnih klevetnikov,
Sledi’a je diskusija, bi so se je udeležili številni tovariši. -
Z gradnjo lesenih silosov
bodo v Sloveniji povečali število goveje živine
nepismenost
Pa 'nedavnem popisovanju je v Makedoniji šs nekaj nad 66.100 ne-p j-menih prebivalcev do 50. leta 'starosti- Pri odpravljanju nepismenosti so v Makedoniji doslej doseženi -že lepi ulspahi. iPo osvoboditvi je bila šolska mreža raširiena ■ d 600 osnovnimi -šolami, V zadnjem šolskem ,'etu je bilo v republiki 1441 osnovnih iš-dl, po vaseh, v večjih podjetjih in igradiilLščih pa sc» Kili tečaj- za nepismene. Samo letos še je v njih naučilo brati in pisati nad 40-000 ljudi- Velike uspehe v prosvetnem pogledu sploh, .zlasti pa pri odpravljanju nepismenosti, ■so bili. dosežem i tudi-v okrajih, kjer je šiptarsbo prebivalstvo v večini.
Povečanje števila živine, ki bo š a za zakol, pomnožitev proizvodnje ■ mleka' je najvažnejša na’ega vsega našega kmetijstva, predvsem, pa naših socialističnih posestev. Brez izdatnih zalog krme tega mi mogoče doseči- Posebno so važne tiste zaloge, bi ji hzibiamo sedaj' z namenom, da jih bomo pcbrmi-li živini pozno jeseni, pozimi in zgodaj ■spomladi. Od zadostnosti teh zalog §o odvisni vsi naši plani in treba se je potruditi, da ne ba število živine odvisno od teh zalog, temveč da ibodo zafoge takšne, kakršno ¡bo število živine.
Letošnji pridelek sena ni bil naj-obilnejši. Posebno .pičla je bila ponekod košnja- otave- Ze med najtanjšo sušo so se nekatere delovne zadruge začele pripravljati, da ¡bodo manjkajoče količine krme nadomestile s setvijo koruze ter pripravljale na silažo vseh, v to svrho uporabljivih rastlin.
So pa tudi take delovne- zadruge, ki 'so do 'tega1 temeljnega' vprašanja' napredka naše živinoreje bolj brezbrižne, Največ jih pri «tem motijo še neurejene razmere, ko še nimajo velikih živinskih hlevov in je živina začasno raztresena po' večjih hlevih posameznih zadružnikov. Takih zadrug, ki -še nimajo stalnih večjih hlevov iza- živino, je oko. li 60 odstotkov.Te si še niso zgradile betonskih silosov, 'ker pač čakajo, da bo najprej rešeno vprašanje -gradnje. stalnih hlevo-v.
Vendar- ne bo mogla letos skoraj -nobena zadruga izhajati -brez 1 sllažne -krme, če bo hotela pozimi svetlo živino prerediti. Zato morajo prav vse 'zadruge misliti, kako si
bodo -pravočasno ¡pripravile čim. več siiaiže. Kmetijski znanstveni zavod v Ljubljani j,e te dlni izde’a! in tudi že razposlal vsem okrajem v Sloveniji -načrte in navodila za izdelavo in gradnjo treh tipov lesenih silosov. Ti -.silosi sd (zelo poceni — kubični meter prostornine stane približno 460 dinarjev — hitro izdelani, v nekaj urah. lahko prenosljivi in napravljeni večinoma iz •lesa ki ga je še najlaže dobiti. Njihova prednost je tudi v teni. da iih lahko napravimo za zalogo; in jih uporabimo tedaj, ko so nam potrebni, sicer jih lahko -shranimo v skladišču. Ko talk silos ne potrebujemo več, lahko les porabimo bot ¡gradbeni material-Kakor smo že povedali, so načrti za te silose že na okrajih, kiier si dih lahko interesenti ogledajo. Tam dobijo, vsa podrobna navodila.
Letos je 55' % razstavnih prostorov. zagrebškega velesejma določenih za naše razstavi jalee, ves drugi prostor pa- bo -zased o 250 inozemskih tvrdk iz 15 držav. Naše tovarne bodo razstavljale predvsem .proizvode, ki so znani v inozeti!-' stvu, razen tega pa tudi mnoge nove, katerih proizvodnja se :e začela št! e zadnja leta. Obiskovalci sejma bodo llahbo videli okrog dva tisoč domačih proizvodov, od katerih iih nad 800 izvažamo.
Najza-nimivejiši del razstave ho v veikem paviljonu. V njem bodo razstavljali svoje iz.de.ike generalna direkcija za gradnjo strojev, centralna uprava za gradnjo ladij in svet za energetiko in ekstraktiv.no industrijo. Razstavljeni izdelki bodo pokazali, kako se naša država čeda je bolj industrializira. V tem paviljonu bo tudi razstavljen doma izdelan tank. Skuipina delavcev postavlja pred vhodom, v ta paviljon 44 m visok vrtalni s,tolp za nafto in montira vrtafno garnituro,
. V drugih paviljonih bodo razstavljeni proizvodi našega rudarstva kakor baker, svinec, aluminij, železo in potem -nekovine: barit, gips, sadra, onibs in drugi- Kemična industrija bo razstavljala sred-tva za -zaščito rastlin, proizvode suhe destilacije 'lesa, kempeftne proizvode naših kemičnih tovarn »Zorka«, »Duigi Rat« -im drugih. Prvič bo razstav ljen tako imenovani suhi lednovi izdelek kemičnega kom-bi-nata v Zemunu,
Na letošnjem velesejmu v "Zagrebu, bomo videli tudi, kako je napredovala naša* -¡industrija stek1 a. V zadnjih treh letih je začela, izde-
Juini obronki Moslavažke -gore naglo spreminjajo svojo podobo, Okrog njih se vodi velik bqj ;:a nafto- Podobo kraja so poživeli vrtalni -stolpi in sonde. Po ceveh teče z vseh strani dragocena tekočina v zbirne, postaje.
Po letni plan vrtanja so v Sume-čam.i-h presegli za 8,5 %. posamezni stolpi pa so še mnogo ibo]j presegli svoje nailoge, (Tako je stolp »Masarenti« presegel p ari za 25 %, -stolp »Virt 800« za 26,6 % itd.
V Sumečamih so pri proizvodnji nafte uved.i električni pogon. Z
lllllilll!!UI!ini!illll[Ulllinii:illlUIIIIHIIIIII1liiIIIUUIIiimilIIIIHlIHIMllIII<I1l1ltlli:!IUIIIIimi!HU!HIII1!ltminillMIIIIII!HHIIIIII MI<iUllllllillllltjlllUItlll!!ltHllllllllllfl!llllll>illllllll<l|IIIIIHIIIIfl!lllllllililllllliMIHIllllllllllllIIIIIIM¡mil<lllll«flfljIllllllllllllllllllllllllllllllll1lllllt;milllllltmilli»tllllllllllt
Nikdar popre.: v Jugoslaviji niso izidejova'¡ umetniških filmov. Druge maniše države so imele visoko razvito filmsko industrijo. V Jugoslaviji Pa so morali vse filme uvažati. Zakajj jpg Jugoslavija n¡ imela razfaito fi insko industrijo? Mar ii je primanjkovalo filmskih .igralcev, za snemanje?. -Ne! -Vsega tega je imela JugOsiavlja dovolj. Glavni zavirači,, soi bili inozemski .tausti, k! so, driai i filmski monopol vsega sveta v svojih rokah. Seveda tem* ni šlo ,v račun, da bi kapitalistom podložna država, kot je bila nekdaj Jugoslavija sama izdelovala 'filme. Zato so pred vojno izdelo--li v Jugoslaviji tudi dokumentarnih fim-ov in filmskih áurna’ov bore malo.
Do ¡osvoboditvi pa se .ie vse sjpre-n-neilo. ¡Skoraj v vseh -republikah je bila ustanovljena državna filmska podj etja. -Seda.; jih Je že devet, V Jugoslaviji so začeli poleg dokumentarnih filmov misliti na umetniške filme. Dobro leto po osvoboditvi smo že lahko g'edali iprvi umetniški film »Slavica«.
Minjl-o ie koma.! pet let, ko so bili položeni prvi temelji novi jugoslovanski ' k inčama tografi ji, a do danes so izdelali .v Jugoslaviji že deset umetniških ,n» stotine dokumentarnih,- kulturnih in znanstvenih filmoV, ¡Letos ,pa šo se že za-
Nad 20 umetniških filmov
snemajo letos '■ v Jugoslaviji
čele, priprav® -za snemanje 20 novih umetniških filmov. V novih fiimskih ateljejih delajo filmski delavci, ih strokovnjaki z velikim delovnim ,p,oletem, ki je last vseh ljudi nove socialistične Ju gos’a vije. V Jugoslaviji gradijo nova filmska mesta, laboratorije. filmske šo. le, vzgajajo nove filmske kadre.
Od 20 umetniških filmov, za katere,. so ¡že začeli priprave, bodo do konica leta ¡dokončali 10 fitnov, ostalih deset pa v prvi polovici leta 1951, ¡Pred nekaj dnevi smo gleda'i premiieiro desetega jugoslovanskega -umetniškega fimia »Jezero«, ki ga je posnelo zvezno filmsko podjetje »Zvezda film«. V tem fjlnut ie .¡prikazana socialistična preobrazba vaši. Ves film- ;pa se dogalja na terenu okrog Neretve, kjer. sedaj gradijo cel niz -velikih hidroce-ntra',.
Sedaj so izačeli snemati več filmov’ po književnih delih znanih jugoslovanskih pisateljev. Film »Za-rabljenici« (¡Ujetniki) je izdelan po scenariju -znanega književnika Oto Biljana. -Merina, ki je napisal tal' .scenarij no svojem romanu »Dovi-djenfiai v oktobru«. Film govori o
življenju ujetnikov bivše jugoslovanske vojske p.o nemških taboriščih, Film prikazuje borbo napred-. nih šjudi med ujetniki -z' reakcionarnimi elementi in izdajalci. Podjetje »Ava a film«1 pa «nema fiffh »Hajduk Stanko« po retnanu Janka; . Veselinoviča. Po tudi vsem Istranom dobro poznanem romanu' hrvafcakega pisatelja -Sjma Matavu-l:ai »Bakonja fra Brne«, snema »Jadran film« ¡umetniški film. Na doživetjih Baikomja nam ta film pokaže reakcionarno vlogo cerkve V tistem času.
Kmalu bo -dcgotovl iena prva film. ska bajka »Čarobni meč«, za katero je napisan scenarij ipo -znani narodni pravljici »Baš-čeliki«. Glavni junak filmske bajke fle Nebojša — mladi junak človek, ki se bori proti .baiščelikovi tiraniji in osvo-boidi svoji -narod. V tej narodni bajki ie izražena to-onba proti vsemu hudemu iza -dobrobit svojega naroda-
Gotovo vam -je vsem ostal dobro v spominu, -prvi -slovenski umetniški film »Na ©voji zemlji«. Ne ;bo več dolgo, ,ko boste lahko gledali ria platno drugi slovenski umetni-
ški film »Trst«. V tem filmu1 boste lahko videli življenje v Trstu tik pred njegovo osvoboditvijo po JA. Nato prihod Jugoslovanske armade in njen odhod iz mesta- Ves film zajema živlenje petih tržaških družin — slovenskih in italijanskih, ki se -skupno borijo proti reakciji. Scenarij z>a film »Trst« je napisal naiš priljubljeni književnik France Bevk-
Drugi filmi, -ki ijih izdelujejo jugoslovanska' -filmska podjetja prikazujejo življenje iz jugoslovanske zgodovine. Film »Velike žrtve« obdeluje 'žalostne dogodke, ki so se odigrali v Kragujevcu leta 1941, ko so Nemci postrelili neka[j tisočev mož, žena in otrok. Zgodovinski film »Hvarska ibuna« slika resnične ž,g od av inišjk-e dogodke. Tudi v Bosni snemajo pinve umetniške filme: i)*Maj-or Banka:« po scenariju Branka Čopiča in film o življenju in delu rudarjev iiz rudniškega bazena Tuzle »Rudarji«. T.u-di Makedonci se pripravljajo za snemanje svojega, prvega! umetniškega fi ma. Prav tako pripravlja »Triglav film« v Ljubljani nove umetniške, filme-Prvi film bo o naiv-ečiem s’oveh-skem pesniku Francetu Prešernu,
Dragi, 'čitatelji, če vas izanimaljo še kakšne .stvari o filmu, napišite nam pismo in rade volje vam bomo v našem listu vse pojasnili.
I-ovati steklo, ki oe^ odporno proti ognju, termo steklenice, balone za električne žarnice, sitekeno volno in mnoge druge izdelke. Naj.večji uspeh ¡pa pomeni .proizvodnja kri-stailneiga -stekla, s katerim^se je naša držaiva postavil* v vrsto prvih projzva,'a,icev v Evropi.
10
Črpanje nafte na električni pogon
ovajanjem električnega pogona so ■znatno dvignili proizvodnjo.
Nedavno so v Sumečanih dosegli državni rekord vj vrtanju, V 24 urah je brigada' Tome Karašiča na vr-ta’nem stolpu »Masarenti« jzvrta'-a z40 metrov in tako presegla stari rekord Salka Kukiča iz Lendave za 35 metrov- Velik ¡napredek so doseg i tudi v tem, da privlečejo na predlog brigadirja Karašiča stolp z ene vrtine na' drugo, V sestavljenem, pokončnem položaju na posebnih drsalnih napravah. To izboljšanje poshemájo vse brigade.
Po vsej držav; bodo slovesno praznovali 10, september, dan Jugoslovanske vojne mornarice kot spomin na 10. september-1942, ko je bila ustanovljena, po odredbi vrhovnega štaba narodno osvobodilne vojske .prva enota Jugoslovanske vojne mornarice.
Friprave za proslavo so želo živahne. V Zagrebu in na Reki pripravljajo razstavo pomorstva, ki bo kazala raizvoj naše vojne mornarice, njene junaške borbe in povojno graditev. Na razstavi bo .prikaizan tudi napredek mornarskega kadra. Na Reki bodo razstavili fotografije iz junaške dobe partizanskih borcev. Nai dan proslave bodo -v Splitu odkrili spominsko piloščo znanemu borcu, „hrabremu heroju naše vojne mo-maii-ce Aniti Bagatu, V spomin na 10. september bo izdalo uredništvo 'glasila vojne,, mornarice s’av-mostno številko »Jugoslovanskega momar.ta« in a inanah »Bodoči oficirji naše voi-ne mornan-ice« z iiu-straciijaimi iz življenja in dela gojencev vojaške -pomorske oficirske šo'e, ki so doslej pokazali velike uspehe pri strokovnem, političnem in kulturnem -deju.
Gllavni del "proslave bo v Splitu. Priredili bodo svečano akademijo in »Jadralsko noč«. Predvaja i. bodo film »M’adi kader' Jugosovan-ske -vojne mornarice«. Na dan proslave bo slaivnostna parada oficirjev in vojaških uslužbencev vojne mornarice. Na praznik bodo tudi slovesno zaključili drugi razred vojaške pomorsk eoficirske šole ter prvi razred tehničnega učilišča. Razen tega bodo' v Šibeniku, na Reki, v Pulju in v drugih ¡krajih različna f i-zkult ur n a t ekm c-va n j. a.
Nova tovarna keramike na Kosmetn
-Pretekli mesec so prišli v prodalo prvi izdelki nove tovarne keramike. ki je bi a nedavno izgrajena v Prištini, 2e v kratkem času ■ soi
razpredali privo pošiljko plitvih in globokih krožnikov, .-kodalic za belo kavo in druge posode, ki po kakovosti' »e zaostaja za izdelki tovarne v Celju. Trgovska mreža bo kanatu debla že drugo pošiljko teh izdelkov. Ko bodo obratni prostori razširjeni, bo ¡začeia tovarna svoje izdel’ke prodajati tud: drugim republikam,
IMi liliji i ¡1É
Pobudniki vseh tfekmovanj ¡n borci za visoko produktivnost bo prav gotovo fcrigadinji-minerji iz tretje mladinske brigade »M adi proletarec«. Kje vse je že bila ta 'brigada! Na progi Brčko-Banoviči se je' Ustanovila, kjer je tudi dobila natslav udarne brigade. Njene brigadirje sl našel pri predoru Vran-dukd, kijer so vlažili vse sile v bombo z velikanskimi skalami, a tudi zmagali. Znašli so ise v Črni gori, kjer so gradili progo Nikšič-Titograd; dalje so gradili progo Se-žananDutcvlje in sedaj jih srečujemo v Istri, kjer ,ie 'brigada »Mladi proletarec« dosegla najboljše uspehe, ko ie Pri vrtanju tunela-pri Vranjem dosegla uipeh. svetovne vrednosti.
...... ®ss
SEDEM DNI PO SVETU
~------TTTi imnTnnrTTTmiii m.iim.iii.nun - n ..um«.....
			
Jugoslovani imajo jr a v, ko branijo svojo neodvisnost,
so izjavili Cassou, Rogge in Ziliiacus
V izjavi pod naslovom »Koreja, Jugo •.a.vDa in svetovni mir« poudarjajo Jean Cassou, John RPg-ge in K. Ziliacv-s. da niso spremenili svojega (stališča g ede borbe proti hladni vojni, .proti tekmovanju v oborožitvi,, proti mrtvi točki, .na kateri ja zgraditev miru in proti »drvjtvi v pogubo«, in pišejo nato o kor e iškem sporu.
segli priznanje upravičenosti njihove zahteve, da sami razpolagajo o isebi in da so doseg'; priznanje te svoje zahteve od vseh kan.unistie-nih part;.'.
Z druge strani in vzporedno 9 stališčem Sovjetske zveze bi- morale zahodne države smatrati komunistične partije kot notranjo zadevo vsake posamezne države in ne
kot zadevo mednarodnega reda. To bi pomenilo odpravo politike protikomunistične intervencij-e v mednarodnih bdn-oBih ter razpravljanje o glavnih evropskih in alžirskih vprašanjih na ¡pcda-gi popolnega sodelovanja Sovjetske zveze in Kitajske. Fri taki rešitvi1 bi se v največji meri poslužili OZN in obveznosti, ki iz njih izhajajo.
Zapostavljanje slovenskega šolstva v ceni A
Ko so prišli v Trat zavezniki, so
C e se hoče, da se ta spor ne . spremeni v svetovno vojno, je popolnoma; potrebno, da se konica S sporazumom medi (zahodnim; državami, Sovjett-ko zvezo in Kitajsko in da. temelji na načelu listine Združenih naroidov,
■O Jugoslaviji menijo podpisniki izjave., da »imajo. Jugoslovani prav, ko branijo svojo neodvisnost in da
j.e trebal sovjetske zahteve, da bi vodil komulnitične partije drugih držav, opustiti, če se hoče, da bo svet živel v miru. Sovjetska zveza -in države kominf-orma —• zaključujejo podpisniki — treba povabiti, naj prenehajo svojo kampanjo proti Jugoslaviji ta naj obnovijo normalne gospodarske in di-piomat-ke odnose s to državo. To bo ..pomenita, da so Jugoslovani do-
G'asilo iniciativnega odbora za ustanovitev neodvisne delavske stranke Nemčije »Freie Tribune« prinaša v zadnji stevi'ki obširen članek, v katerem je rečeno »Zadnje dni« je več tisoč nekdanjih nacističnih funkcionarjev, ki so seda,', r.a vodilnih ,po očalih v gospodarstvu in v raznih javnih službah Zapahne Nemčije in več tisoč višjih oficirjev, nekdanje nemške vojske prejelo javno pismo, ki jih poziva, naj sei politično aktivizira-io, s tem da stopijo v Narodno fronto. Podpisniki tega javnega pisma so nekdanji znani nacist; visoki in najvišji funkcionarji Wehrmacht in Hitlerjugend. Pismo je ¡bilo natisnjeno v obliki letaka! v Vizhodni Nemčiji od' koder je ibi'o poslano z vednostjo in odobritvijo Komunistične partije Nemčije v Zaipa-d-no Nemčijo«.
»Najodločneje,« piše časiprs »nasprotujemo takšni Narodni fronti, ki pačiva vse Nemce me glede ¡na
njihovo sedanjo politično in socialno ' koncepcijo. Nasprotujemo Narodni front; s proskimi ljunkerji, generali tankovskih enot in reak-
slovemski ljudje mislita da bodo držali obljube, ki iso jih dali tntd vojno, toda pokazalo se je v vsej trpkosti, da ,so zavezniki stopili na' isto pot kot okupator, ki le zatiral sloven ko . besedo in posebno pa. šolstvo. Namesto, da bi odgovorne šo'ske oblasti pri .ZVIJ upoštevale, težnje (slovenskega naroda, so zavezniške oblasti začele že. takoj od začetka zavirati razvoj slovenskega šolstva. Leta 1945. je prišel iz zavezniškega vojaškega stana v Italiji v Trst po'kovnik Wa.-:hiburne, ki je ¡Slovencem »ponudi « nekaj osnovnih šoi, toda naši ljudje se
cidnarnlm.i izkoriščevalci, ki iso še včeraj ¡z vsemi sredstvi podpirali Hitlerja.«
Časopis opozarja, da ,so poziv za priključitev Narodni fronti podpisali bivši polkovnik Wehrmacht Wilhelm Adam, bivši nacistični vodja študentske organizacije Siegfried Da'-mann, .'bivši poveljnik 24. tankovske divizije genera'ini majjor Arnoldi ven Lenski in njim podobni, in. poudarja, da je med fronto te prcfjtarske klike in Narodno fronto globoka 'vrzel.
»Kdor poveličuje enotnost med tema dvema frontama, je zapustil . socialiistična načeta in podpira tiste proti katerim se je še Včeraj boril,« je rečeno na koncu članka. »Sožitje s takimi -sovražniki de’ovnih ljudi in socializma si želi ¡samo tisti, ki ki se čuti krivega za našo sedanjo bedo. Pozivi k sodelovanju, ki jih pošiljajo iz vzhodne cone bivšim generalom, prav tako pa tudi podobni pozivi z Zapada, moralo, vse-kako vzbuditi ¡pozornost vseh tistih, ki sovražijo imperialistične vojne in se bore za boljšo družbeno ureditev, za socializem.
niso s tem (zadovoljili in zahtevali, kar jim po človeških pravicah pripada. S -crvenici v Trstu ro prišli do prvega in drugega letnika kla-ijičine (gim.na;fje., letos,’ ko bi se moral izač-eti tretji razred, so iz zavezniškega oddelka za šolstvo poročili, da tega1 ne bodo dovo iti. Dijakom so torej zaprli vrata pred nosom. To je -zavezniška demokracija, ki io 'toliko ¡hvalijo kol-abora-cionie-U iz »Gior.nale di Trieste«, ki še posebno poudarja, da ne -bodo mogle italijanske osnovne šole dobiti dovolj; uičlmic zaradi slovenskih šol. Medtem, ko delijo italijanskim cenovnim šoam nove Učilnice, iso jim na poti slovenske šole, iz katerih ¡bi ho-teli ¡slovenske otroke enostavno izignati. To je dvatisočletna kultura odgovornih funkcionarjev tipa Rubini, Andri in tudi sfcvenskih izdajalcev kot je Kosič (Gosi) in podobno. Vse je jasno. .Gre :za zatiranje slovenskega naroda na STO,
¡Da so se v zavezniški upravi
vg.nezidili fašisti in belogardisti, nam priča odgovor, ki iga je poslal oddelek za šolstvo pri ZVU tovarišici Zori Starihov!, ki je ip-ois’ai'a prošnjo za učiteljsko namestitev na katerikoli slovenski osnovni šo]; v coni A. Dobila pa je ta'e odgovor:
»Sporočam, Vam, da je bila Vaša prošnja za namestitev na slovenskih osnovnih So'ah v šolskem letu 1950-1951 naklonjena, ker je ia kazenskega lista razvidno, da ste bili obsojeni na zaporno kazen z vsemi zajkoinskim i ,posladicain i.«
Šolski superintendent Ruibini
Ni dobi;’a ¡službe, ker je bila leta 1943. v Ljubljani cd posebnega fašističnega sodišča obsojena na 15 let ječe. Torej veljalo še fašistični zakoni! Slovensko ljudstvo v Trstu upravičeno zahteva, da ,se ukinejo. Prav tako 'tudi, -da se Slovencem; na področju ‘šolstva -zagotovijo jste pravice, kakor jih uživajo Italijani.
Nemška KP sprejema naciste v „Narodno Ironie“
M!ada Kitajca Huie in Biaen o svoji domovini
»Teda to, lahko dovede do vojne med Kitaii ko- in Ameriko, ki je tudi Izjavila, da bo branila For-
Kita.V.ko je bilo treba rešit; pred
kucmjntanškimi izkoriščevalci, toda takrat je bil najvažnejši in še večji sovražnik Jjapone-c, pred katerim je bilo treba rešiti domovino. Zalo J6 to .¡•L-ka Vouka med tem ko se je reakcionarna, nankm-ška- .vlada zabavala v -razkošnih palačah na varnem, je Cu De prvi povedel vojsko proti Japoncem. Ljudska revo' uri»nama venska je našo deželo obvarovala japonskega suženjstva Takrat so bili Japonci pregnani iz d movine in je naša ljudska vojska slavi a veliko zmago Czngkajšek pa je našel zapet primeren čas, da je napadel Revolucijo, ki se .’e izčrpala v ,bombi z Japonci. Z vi» svoj» silo se le zagnal proti ljudski vojaki, misleč, «da. jo bo strl že® pri prvem -navalu in sam postal neomejen, -vladar Kitaiske. Toda prekleto se je. ¡zmo-dil, Ljudska vojska je, čeprav je foilai izčrpana, hrabro prestala kiuocnintanško ofen-r.ivo. io odbila in-prišla celo v ,pro-t i-ofenzivo-
Tako se je 20' dolgih let prelivala v naši deželi kri. Grobovi so se množili/ Itjudška vojska je rasla. Stela'- je že nad 2 milijona vojakov. • 'Ta'ava milijona sta se upirala sed-
mim milionom -ku-cmintangovcem. Ljudska vo.toika Ije vedela, zakaj se bori — 'za bokiše življenje, za svobodo Kitajske. Kuomintangovi veljaki pa ni o vedeli driugeiga, kot da so -rdečkarii razbojniki — tako so .jih -učili, spriva Nemci, pozneje amerlčani — ter jih je, zato treba uničevati.
Ljudska armada pa se je pripravljala na veliko ofenzivo. Teda tkad bi ti pripovedoval podrobnosti o tej ofenzivi.-O tem jg bilo zadnje dve ieti toliko pisanja in govorjenja, ¡da gotovo vre prav dobro veš, pa tudi vaši ljudje so prav gotovo dobro -seznaniahi v. naša borbo. Ljudska armada 'je izgnala naciana-lisftei. iz ■ vse kopne Kitajske, osvo-bedita-' je 400 mii-ijcnav; naših ljudi-Dame,s je naša armada ¡nočna in pripravljena za borbo, za osvoboditev. vSfega- našega okemiia«.
»Misliš .na Tibet in Fonnozo,« sem mx vpadel ¡v besedo.
»Tudi na to mislim. Saj, si gotovo -bral poziv Cu De-ja, Osvobodi'na. vojna pri nas še ni končana. Našo armado še čaka osvoboditev Tibeta- in Fortnoze. kjer se seda-j kesati še pod ameriškim pokrovitelj šivom Canigkaj-še-k in čaka svoj žalostni konec.
mcfec«.
»Reg je. da so sklenili Američani hraniti Formciz-O- —- svojo strateško področje, toda tudi Kitajci smo m,trajni, nemtrafc tfivi! Nas prav malo plašijo atomske in še ne vem kakšne fccrrribe. Zaradi' teh praiv gotovo ne -borzno 'opustili misli po osvoboditvi 'našega- e-zemljh — Tibeta i-ri Formoze. Toda -ali si ¡je lahko predstav jati vojno med moderno do ,zdb oboroženo armado jri 400 müidcai ljudi, ki .«o pripravljeni umreti do zadnjega, da obranijo svojo drenov ino?« ,
»Terke«.
»Zato ne «verjamem, -daitoodo ameriški dip’omatje- tako. zaletavi, da bi si razbili glavo ob 400 milijoni Kitajcev. Ne verjamem, da se bodo pustili zavesti od1 ¡zvitega ¡ruskega-načrta, bdi mosko-vliancv, ki si 'takšna večno 64 srca želijo. Saj bi v tej' vojni sami ne zgubili niti lazu, svojega' sovražnika pa bi lahko pepel nema izčrpali, seveda pa bi pri tem .ripet največ trpel naš narod, Mislite, da smo Kitajci .tako neumni, da ¡ne vidimo, kam mef-i pes svojo taco. Koreja mam je od-pr'a- oči- Po zadnjih vesteh vidimo, da ¡so Angleži bolj da-lekoviidni diplomatie. Njihove ladje se 11011-
Vpraašnje Koreje in Daljnega vahcdal na «¡plašno je stopilo zadnje čaše močno v ospredje. Kaže, da «e je močno povečala-zadrega vodilnih ameriških krogov okoli Triumana, ki so misli i-, da bo ameriška vojska zmagovito prodirala do 38 vzporednika in k teinu še, da se bodo države Atlantskega pakta edižvalg ¡z obillno -nemočjo. V takem ¡prepričanju ¡je dajal- Truman svojemu komandantu na Daljnem vzhodu, Mac Arthurju, precej preste roke. Ta je seveda takoj pohitel na For.-mo-zo, st o-pa’ v iz-vezo 3 porajenim Can-kazškom ter snoval velike vojne načrte. Ko je Truman videl, da. se zadeva na Koreji vleče, da se Mac Arthur že «keroda -zapleta v vojno z Ljudsko Republik o Kitaj-, ko, da se (povsod- v ZDA širi veliko nezadovoljstvo, je razveljavil Mae .Arthurjeva snovanja .s Fonnozo in za-čenjal predlagati, naj ¡zadevo Fo.r-moze, ki je velikega -strateškega-pomena, rešuje OZN, -Po-ložaj ZDA se je tako -poas abšal- Vodilni krc-gi ZDA odkrivajo svoj neuspeh, ¡ki bo ‘ ime' brez nadaljnj-ega dalefcosežne posledice. Ljudje v ZDA izkazujejo nezaupnico Mac Arthurju in, ga ob. t-ežujei-o, da ;e preveč meša v zunanjo jpoiiUko ZDA.
Varnostni svet, ki te d-ni zaseda, obravnava predvsem vprašanje Koreje in Formoze. -Na seji ie padel -predlog, da s-e povabi na ¡sejo predstavnik L-R Kitaiske. Sovjet ka zveza,_rFL'RJ, Indija im. Norveška- so ■glasovale ,za ta .predlog, štiri države proti, 3 pašo se vzdržale. Že Gamo to glasovanje kaže, da ZDA. ne bodo kar tako doseg e, da- bi iiin države At'ant:sfeega pakta slepo sledile. Zasedanje Varnostnega sveta je nadalje ¡pokazalo, da -se Z-DA bojijo odlgo-vornosti na Daljnem vzho-du ter želijo, da bi jim to vprašanje pomagala »reševati« celo vrsta drugih držav. Varnostnj svet je sprejel te dni ostro note LRK, ki ostro -obhaja ¡bombardiranie kitajskega ozemlja s strani ameriških avlo-nor/z »Nota pravi nadaliie, da marajo ZDA p-etpraviti -škodo n prede in ¡prevzeti vso odgovornost za taka ovoja dejanja. Ta ¡kitajska nota s.plravlja ZDst ,v .zelo neugoden položa-j,
tevilne vesti iz ZDA govore, da V Z.DA mrzlične priprave na vojno niso prav' nič popustile. Vsa ;go-¡spodarrka in dipbmatska dejavnost je podrejena temu imperialističnemu cilju. Vlada Z^A je sklenila, da ra-zdej^ 200.000 radijskih aparatov tistim deželam, ki so pod vpli-vcai kc.-nnnizma. K temu j-e Tru-
man te dni .zahteva', da m>u kongres c-dabri 13o tni'iiono.v dolarjev za graditev (zaklonišč! Podobne ak-cjje sm'o nskoč videli v Hitlerjevi Nem. č'jj (ki na jv danes že zopet kli-čejoi k življenju). Toda vse to ni me pomazalo, kajti komunizem je za de ov-no ljudstvo pomenil borbo za- svobodo, bc-rlbo za likvidirane razrednega- oo-vrajnika :n pra-v zaradi tega hi n'č pomazala niti pro--paganda in najmodernejše orožje.
Vprašanje spora med kom.inf.or-mom (SZ) ter FLRJ prodira globoko v svet. Na strani FLR, je vedno-več sm-patij. Prav značilna v tem pogledu je skupna izjava Roggeja, C a-s; si'a- ter! Ziliazusa. ki so stopili odtečno v- obrambo FLRJ.
'Pri navedenem- vprašanju pa 'e pravi pcebnoiga p-cmena prihod predsednika Odbora za mir v An-g iji v FLRJ, Predstavnika s,premila številna 'deregaciia. ki ima nar nie-n ugotoviti, če so resnične obtožbe ¡SZ ter ‘kcminfo-rmistov na ¡.Pli.-s-no.Jki trdijo, da se SLRJ spreminja v bazo ¡za vojno proti SZ. Laž ne mc-re prodreti in se zaradi tega p-av.'o-d v s-ve.tu kre-Di po'ožaj FLRJ, .ki 1 ahko ¡paka-že velike uspehe -na vseh področjih družbene de. javnosti. V tem po,g eiu je velikega p-osnena tudi -gosipadarska razstava v Trdu, kjer je FLRJ razstavila svoje -proizvode.
Meršal Tito oh Jugoslovansko - avstrijski meji
V zveizi z obiskom maršala Tita na ju.gostavansik'0-a'7'stri,iski meji- in v zvezi -s sklepanjem o tem obisku nekaterih avstrijskih časopisov se v* Beogradu Ugotavlja-:
1.	Maršal ni .prekoračil jugoldvan. skbravstrijsk-e meje; 2. ni se sestal z nobeno po’itii6no osebnostjo katerekoli države; 3. cmei-il se je na kratek in vi.luden pogovor z avstrijskimi Obmei-niimilGiražarji; 4. na meji se je iza-držal največ 15 minut im takoj- nato-odpotova’: 5. dbisfc ni imel nikakršnega posebnega čilija razen enostvane inšpekcije meje.
Posojilo mednarodne banke Jngoslaviji
Importna-eskpcrtna barka potr-' 5*iie, da je načehn sklenila dovoliti Jugoslaviji novp -pezo- io 15 milijonov dolarjev in da se: -nadaljujeia pogajanja, da se dpi-.oiči, kateri pro. izv-odii so boli potrebni jugoislovaru ake-m-u go^adar tvu.
ka-jo Fc-rmoze ter našim teritorialnim vodam. Pravzaprav, pa so An-gježi ,ze'o iv nerodnem- ipô’-oêai'lu, ■za' -njih skoraj težkem. Američane se' ne upajo ¡kritizirati, zel?, žejo pa jih skrbi Mac Arthurjeva- .pu-stpil-ovišči-na v Aziji. Angleži .postav* jljajo «¡tališče nevaie-šavanja v -zadeve' azijskih narodov. Teda kaj briga hal. nared, -kaj mirijo gospodje v cilindrih, kaj (ugibajo, kaj .ie '.nam mar, 'zakaj sè navdušujejo in- česa se bojijo. Fcome-za je naše Gzemle. .Zato ga fco • naša vojska prš7 ¡gotovo oovo-bpdila.
»Nekaj' se je ¡zato iskalo v malih poševnih očeh Biaena. Napravi; je odit j no s .ojstven-o kretnjo z roko in se zagie-dal tja daleč v daljino, kot "b¡ hotel videti -tam na koncu nçpreg’ed-ne s'avotiske ravnice' dvojo'.svobodno domovino a’i na morda. četo še zaišitžnjeno 'Formo.zo. Ca«, bo- "-ri-o.esel svelie, paše' J Jude. ¡¡tvc pa bo ztnaigalo, to- mi lahko verjameš.'«
(Ie Biaenovegai naglasa sern videl, da je v njem velika .gniev na ■Aimeričaine in na v e. ki ne pu-pii-al s-vejo usodo; Zato «etn obrnil pogovor na dsngo plat — na očistijo, da bi sl kitajski narod .sam nese Kitajske š Sovjetsko zvezo. Zanimata me ije mnenje ¡mladega-kit-al-kega študenta o sovjetsk-o-jki-taSJkem .pr i j a,tel j s tvu.
Biaen ie namršil ' č-0'0 in odsekano dejal z -zasmehom: »Hm, pri« ^ jatehiit-vo, to ¡pa tol Prija-teljst-vc kot so -ga- imeli Rr - s Korejci. Prijet-'ji.tvo., da .bi tali -naš nar,od preliva' kri za njhoive o'vajalne cjije. na.i fc; za njih krvaveli v Aziji, oni pa bi imeli ¡proste- roke v Eivroo-j. Ne, naš narod bo- prej a-ii slej moral stoc-zá-a-ti, kaj mu prinaša to prijate Jz-ivo. -Saj s,te tudi Jugo Aovan j fc ; Tí veliki pr.'jatelíi Í Sdvetsko -zvezo. Tbicta vi ste -pravo-časno spoznali .to' '»prij-.tel jtiva«, zato' ste 'danes banditi ir. Jaši ti. Trdno sem prepričan, da Í: -.do to spoznali tudi naši -vodi ljudje 13 kdo -ve. če čez čas t. - i j Mao Ca Tur.g ne bo cd jlfosfc.'proglaisS za faš.j .ta, če ne -berhr vej Ki-tajs! konirarevpliKionarj i, , la velifel bc-rba -(v kateri §evi-::,- niso g® rnagali. Rugi), -pa ,-iašt:' tona,.
¿a-tna. '
■2e v Amsterdamu e.n se dote-J seznanil s ci ji -Rus¡to. Zeic-'-.ne JJ zanimal ta »spor« s ker. RlormffSgS Toda se-daj sem. se že v tem križi kem času odkar sem r zasl drž&3 prepričal, zakaj te v; :az tto6 stali »fašisti«. Globok .in spo-iiEii reenjc-o ■ o - Sov-j etski zve;:, zato fjgjiâ ne iri-arem več zaupati e :®emujpi jateijatvu' z moj-im narodom-
NAŠ KULTURNI E KOTIČEK
Pm4 mudm ieiskim teie-m
September je tu. Treba bo pomi-s !t tudi na šo'o. Dijaki se že pri-i .tvi.iajn, da-bedo zopet začeli bru-■ ti šolske kllc/pi. Nekateri veselo, dv,- ;i pa žalostno. Nekateri so sploh ra šola pozabili, ker so ve vsidrali v kaka* prlietito službo. Pozabili so, rio o več let prejemali štipendije c:! i'uidlske oblasti, ki jih je podpi-i,■ a v upanju, da bodo v bodočno-: t: kot dobro raizjviti izobraženci, v m 1 ljudstvu to, kar je ljudstvo sanje dalo. Mislili so si: »Kaj si L t . jaz razbijal glavo z raznimi š" kimi predmeti, ko pa lahko
1.	:: -i plačo kot profesor.« Izrabili trebiutek, ¡ko imamo pomanjkanje 'delovne sile, Neke naše usta-!...ve so to*ko nepravilno postopanje d .1 kov celo podpirale. Kdor je to (’.-'•a!, je mislih da koristi skupno-r toda ¡zmotil' 'se de. Adi ni škoda, d ostane mladinec, ki je morda 1; 'iat četrti razred in /bi lahko r: Vjeval študij, da bi postal vi*
•. k izobraženec, na sredi poti, na k študija in se poda v delo. To n: nikakršen odnos do šole. Po-.. c.'r.'.o v Slovenijo, kjer so po mest h vse ujce polne dijakov: Tam ' avno nasprotno. Zakaj ne bi turi ¡.¡'adlna v Istri, -kjer je razme-i' '■ malo izobraženih ljudi, čim več doprinašala pri gradnji naše z - a.v * ti in kulture. Mi imamo ljud1. sk : oblast. Zagrabiti moramo to r 'r- ¡bitev' ter dvigati kakor Slovenci v ostalih pokrajinah, kar nam v n S ovenci onstran meje želijo. Ti si šolske oblasti in vsakdo, ki 1 n.n količkaj besede -pri ¡šolstvu, ra: pomaga zavreti škodljiv pojav su n canda šol. To je moje mne--n mnenje vseh Istranov, vseh rari:i kmetov in de avcev, ki si že-7 .'o. da bi se tudi njihovi, otroci čim bolj dvignili:
Naše gospodarsko življenje nad-f: o ;n.:e kulturno, z drugo besedo, n kultura zaostaja za razvojem c . riarstiva. Razvoj ¡zahteva od nas vedno več. Potrebno ie zaradi tega- da se tudi pri nas uvede ,	. dno obvezno šolanje, da ¡se
uvedejo tako imenovane osemletke, iz katerih >bi dobili mladino 3 srednješolsko izobrazi«,'ki ¡bi bila sposobna stopiti v vsako srednjo tehnično šolo, višjo ¡gimnazijo, pomorski tehnikujm in podobne šol e. Take naj bi bile 6-letke po naših vaseh. T- je tudi želi ja našega ljudstva. K govorimo o šolstvu, moramo
grajati naše dijake, ki se ¡premalo zanimajo za vinarsko šolo in pomorski tehnikami.
To je v kratkem moje mnenje o šo'stvu. Glede načina učenja v naših šolah pa moram povedati, da so bili dioaki .nekajkrat ogorčeno nezadovoljni. Zgodi o se je, da so ves dan študirati in celo po 11 ur, kar je za1 mladega človeka preveč, To seveda škoduje zdravju in 'tudi
Istrske' ¡vasi ¡so ¡zanimive v vsakem pogledu. Ko eo se4u naseljevali Slovani, so naleteli na številna rimske razva’ine in tudi zgradbe, ¡ki so bile ¡še dobro ohranjene. Pri gradnji svojih hiš so se .začeli posluževati kamenja*, ki je bilo že obde ano, V (svoji nekdanji domovini SO' Slovani poznali ¡e lesene hiše. Živel; so na ¡prostranih ravninah. ki so jih obkrožati temni gozdovi. Razumljivo je, da se v takem položaju rnil.o mogli posiuže-vati kamna. Docela drugače ie bilo pri Rimljanih, k; so doma že v starih ¡časih močno iehtaljiU gozdove in tudi v ¡Istri ,iki je ib M- .že v pred-rirn/lk; ¡dobi zelo gclslo nalseijena. Zaradi pomanjkanja gradbenega lesa so bili Slovani v Istri ¡prisiljeni, da si gradijo hiše in zgradbe za živino iz kamna. To pa ni- šlo tako hitro. Prisiljeni so ¡bili ¡posnemati tiste, ki so bii'i tu ¡še pred njimi. In ¡prav zaradi tega ima kmečka hiša v Istri na sebi nekaj, kar ne more biti le plod. s ovain-ke ustvarjalnosti. Kljub temu pa zasledimo v vsaki istrski vasi nekaj, kar odkriva slovansko tradicijo, slovanski stil in okus. To je razvidno na primer pri razporeditvi prostorov v hiši sami. Pri starih Slovanih je bila hiša (bivališče) sestavljena- v glavnem i'z treh delov: prostora za kuhanlje (ognjišče), spalnice (izbe) in podstrešja (kašče), V istrskih vasica hje nešteto vasic, kjer hišice nimajo več prostorov, kakor jih tu navajamo.
Ko bomo naše istrske vasi ¡preure-jeva’i, bo prišlo marsikaj na dan. Naši; bomo še dobro ohranjene rimske ¡kaline z napisi in kaj podobnega tudi iz predrimske dobe. S!o-
usgehu dijakov. Prekourno učenje škoduje *in močno utrudi. Dijak se znajde pred profesorjem in ne more odgovarjati. V tem primeru pa uspeh; ne morejo, biti dobri.
Letos ¡bo treba ¡bolj paziti nat'vse in temeljito odpravljati dosedanje pomanjkljivosti. Dijaki pa naj de ajo ;n se učijo z ¡zavestjo, da ustvarjajo -Istri novo življenje. Berto
vami v Istri so si ¡svoje hiše- najrajši gradili, kjer so bile kake rimske raziva iine. Tu so našli vodo in obdelano kamenje.
Rimske nazive so Slovani prekrojili po svoje in jim da’i izgovarjavo, ki jim je najbolj odgovar-ala. Prav zaradi tega imamo ravno v zapadn; Istri nešteto vasi, ki imajo zelo čudna imena. Vzemimo na primer Truške (lat. Trueculium), Kubed, Fomjarn, Tinjan, Marezige, Korte, Osp. Gažon itd. Seveda je v Istri tudi mnogo vasi, ki so nastale v novejši ¡dobi in še posebno ¡za časa naseljevanja Uskokov. V prvem trenutku b; bilo videti, da1 je taka vas na primer Pobegi, ki pomeni isto kakor Uskoki, Pri tem pa se lahko pošteno zmotimo. Zaradi doselitve Uskokov v ¡staro vas je pač ta ¡prav lahko spremenila tudi svoj naziv.
Najbolj stare istrske vasi so nastale .po navad: na vzvišenem prostoru, griču ali hribčku, Ta stvar ima svoje globoke korenine. Vi ¡starih /časih niso v naših kraljih naselja nikdar gradili na ravnini, NI bilo varno. Ko so ¡Rimljani zasedli. Istro, so. naš ; telo vrsto naselbin na hribčkih (.grad:šča) ter si take kraje izferaM za svoj naselja. Pozneje » ¡priišfi Slovani! in si na istem mestu gradil; ¡svoje vasi. Za časa beneške republike 5e prišlo do velikega uničevanja i trških gozdov. Mesta ob obali so ¡se razširi.a ter uporabljala velike količine lesa in drv- Znancu je, da so Benečani gradbeni les iz .Istre .uvaža’i tudi v čarne Benetke in ga uporablja i v svojih ladjedelnicah. Zaradi navedenega pojava se je Istra precej spremenila. Izgubila je svojo
PREGOVORI
Kdor plača, ta obrača-
Dejo.ne laže.	*
Ob jutoa dela dolg. ,
Kdor ne posuta, naj poizkuša. Kdor se boji, ničesar ne dobi. Se prase je slabo,, če Še pri Več koritih.
Vzemi pc eno besedo od vsakega pregovora in sestavi z njimi nov pregovor.
nekdanjo vlago in »gmajne« je bilo vedno več. Izseljevanje iz vasi ter graditev novih naselbin e bilo ved. no težje, pa čeprav je v Istri vse polno ostankov starih naselbin, kjer je tudi dovoli obdelanega kamenja. Pc gmajnah naletimo povsod na groblja, k; jih domači ¡ljudje imenujejo: gradišče, gradeč, grad ¡na, gornj a, kaštei in podobno. Odkritje -velike ko ¡čin rimskega denarja v .Vanganelu nam dovolj zgovorno priča, o tem. da je naše ozemlje zelo ¡bogato na ostankih iz davne preteklosti. Nekdo se bo morda čudil, da se tega ne naljde še več! No, tu je treba upoštevati, da je zapadn» obala Istre precej gosto na-se’jena, da imamo tiu intenzivno obdelovanje zemlje (vrtovi) in da ie bil ¡zaradi tega teren že prečiščen. Vse drugače še v »gmajnah«, kjer se zemlja ne obdeluje. Tam notri tiči še marsikaj in s časom bo prišlo tudi na dan,
¡Skromne istrske vasice so zigo-vornai slik» razvoja slovenskega, člo. veka. Ce se ¡bomo vanje poglobili, bomo iz njih še marsikaj razbrali in si ustvarili še jasnejšo sliko o naši -preteklosti.	Istran
Ali si lahko utešimo žejo s slano vodo?
Znano je, da soline raztopine povzročajo v človeku žejo. Toda voda z nizko raztopino sefci uteši žejo b ¡11 kot čista studenčnica.
Ce dodamo telesu vodo, moramo dodati tudi sol v določenem razmerju, da se ohrani v telesu normalen krvni pritisk. Kadar se potimo, zgubimo tudi soil. Človek izgubiš potenjem v dveh urah 10 gr so’i. Torej po potenju moramo nadoknaditi tudi izgub'.'!eno so; ;n iie samo vodo!
Kako so nastale
In kakšne so naše vasi?
Križanka
1	2	3 |4			5
6		*			
7		•*•.• .j:	s		
		ŽvS’::		v".v-	
9	10	i11 j		12 •	
		; 13	14	.	13
16					
Vodoravno: 1. priljubljen ¡poletni šport; 6. domala žival; 7. naeprotno od aktiven: 9. mesto v Sremu; 13, majhna naselja: 16. vimen.
N a vpična: 1. 'mesto v naši ceni; 2. žuže ka; 3. to, kar ¡pojemo;
4.	veznik; 5. vulkan v Italiji; 8. osebni zaimek; 10. reka v Bosni; 11. rimsk; pozdrav; 12. glej 2. navpično (v množini); 14. narobe ta;
15.	veznik.
Kaj Jedo R iajci
Jedila v Severni Kitajski so zelo enostavna in ne d.užijo za podražitev apetita, temveč da ¡utešujejo glad. Le v druigih delih Kitajske se laže dobijo okusna jedi’a z različnim; začimbami.
Od glavnih Jedil zavzema riž prvo trte sto v Južni Kitajski, medtem ko ima na severu to vlogo sirek in razne vrste proso. Povsod imajo česen, grah, bab, repo. dinje, od sadja ¡pa največ hrušk. Najbolj priljubljeno je svinjsko meso. Jedo tudi jajca, ribe — slane in sveže. Imajo tudi jedila, ki jih v Evropi ne poznamo. Take vrste jed pa je ». astavičJe gnezda« in sveže bambusovo listje, zrezano zelo na drobno. Dnevna hrana sestoj; iz dveh ali treh jedi. Najvažneje je kosilo- Kitajci. Jedo .s karakterističnimi palčicami in žlicami iz keramike.
Ščurki so t večini
Na zemlji živi oko:; 915-000 živa skih vrst, od katerih je 320.000 vrst ščurkov. Zaradi tega so ščiurki največja skupina živih ¡bitij na' zemlji.
iimiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiuimiiiiimNiiiiiumniiiiiiiHmmiiiiimiiiiiHimmiimiMimiimmiiiiimiiuiiiiimiiimmiiiiiiMiimiHMiiimMiimmiiiiiiiMiiimimmiimmiiiimiiiiiiiimmmiiiiiiimmmiiiiiiiuiiiiMim
NEKAJ MIŠU 0 NARODNEM GIBANJU SLOVENCEV V ISTRI
Prve .začetke narodnega gibanja-Slovencev v Istr; moramo iskati v dcV. ko je Beneška republika do-iilv!ya’ai svidj nia/Jvečiji (razmah, v d-rbi. ko se fie močno povečal dotok beneških kolonistov in so se r:;e ta na ¡zapadlni oibali vidno (krepila bediš; zaradi svoje povečane ■ op danske ¡dejavnosti, bodisi zaradi tega, ker so Benečani ta« mesta spreihinjači v .pravcate vptjaš-n:.-e in trdnjave, da bi si ¡tako ustvarili trdne temelje za prodiranje ,v vzhodno Istro in od tu še Tianuef v smeri Balkana-! Tu mislimo na važno zgodovinsko obdobje, k: rajema predvsem XV. in prvi del
XVI.	stoletja. Značilno ea to ob* d obje Je tudi trdnejša povezava med. -mešanim mestnim prebivali stvcji ter ¡popolnoma slovanskim pr:-biva*stanom v zaledju. Benečani sc začeli obnavljati zapuščene ritnice ceste ter gradili tudi nove, če je to )’e količkali koristilo njihovi trgovini ter ugodno vplivao na varnost vzdolž meja. Na tisoče in tisoče beneških (italijanskih) kolo. n': tov si je našlo ¡zaposlitve v drže /nem aparatu, v proizvodnja (polj ed? ¡istv<o, o-brt) ipa ¡je začelo pri-Vkovat; de’ovme sile! Dotok sveč; ga slovanskega prebivalstva V me ta se v tem položaju močno •	••/,. ¡Slovenci v Koprščini so
::.; . ii i, da ii ¡hBeneška republika petruboje, ¡da niso karsifoodi itd. Za ali dobre povezave -z mestom, fo* ’..Z; sedaj Slovenci dobro obveščeni o veem, kar še ae dogajalo v mestu ali ipa celo na ozemlju
Beneške republike. Ta novonasta’i po’ožaj je dal slovanskemu ¡podeželskemu prebivalstvu precejšnjega poleta. Verjetno je, da se Se so vansko bogoslužje v Kopru okrepilo ravmo v tem času. K jačanju pozicij slovanskega prebivalstva' sta dcprines'a tudi naseljevanje Uskokov in širtienje .g agolice. Benečani so biti prisiljeni računati s Slovenci. Bali so ise na- eni strani upora, na drugi strani pa stremeli zaradi občutnega pomanjkanja delovne sile ¡za tem, da S ovence vpre-žejo v sv-Oj ¡državni voz. Iz listin, ki jih čuvajo, v beneških arhivih, izhaja, da sa ¡nekateri Slovenc; postaji poglavarji z različnimi sunk-cijami zato, ker so bili S'ovenci in ie slovensko prebivalstvo to zahtevalo. Najbolj ¡značilen Je primer Luke Muzca. V tem času je biti pritilsk ¡S’ovanoy tako močan, da se Benečani niso upali na linijo grobega in odkritega poitaljančeva-nja ter narodnega zatiranja- Pri volitvah vaških županov imajo zdaj ljudje več moči in lažje postavljajo na odgovorna mejita, tiste, za aktere mislijo, dai ¡bodo branili njihove interese. Vse to se je dogajalo v Istri še pred pojavom protestantizma. Zeto neugodno za Slo-
vence v Kop.rščini pa je bilo to, da so bili odrezani od ostalega slovenskega prebivalstva, ¡da jih ni bilo mnogo in, da si zaradi tega niso mogl; stvoriti nekega večjega go-spodarsko-poutičnega centra. Ce bi tedaj popusti ibeneški pritisk, bi se kmalu pokaza’o, da je itali/.an-stvo Kopra le nekaj umetnega in nenaravnega! Mišljenja smo, da .ie pri nastanku slovenske narodne zavest; igrala veliko vlogo močna gospodarska povezava, ki je ljudi spravljala v spF.ošen dotik, vodila k nadaljnji delitvi' de’a. in kazšria zaradi tega tudi na važnost jezika. Pri na.tura.nem gospodarstvu se ljudje niso mogl'.; ¡zavedati, da, je jezik važen. Sel ie mimo ,nDih, ne da bi mu posvečali večjo, pažn.io. Vse drugače je pri močni gospodarski povezavi! Narodna zavest ni nastal preko noči. Ra!s’a je ravno tako kakor samo gospodarstvo in paidala. če je prišlo do gospodarskega nazadovanja ter zastoja. V dolbi, ki Jo omenjamo, je nešteto dogodkov, ki kažejo, da so se Slovenci v tein časp precej spremenili. Višja proizvodnja ter živahna trgovina jih je prekvasila ter jim polagoma kazala, da so -Slovenci, da morajo branit; ¡svoje gospodarstvo
in ¡svoj jezik! Bleščeča zapadna kultura zdaji ni bila -več tako mikavna in. iie zaradi teiga1 proces poitalijančevanja za nekaj časa sko-ro ¡popolnoma ¡zastal.
¡Pozneje se je položaj za S ovence zopet pa-labšal. Fropadanje Beneške republike je imeto za posledico. da'je na tem ozemlju pad a tudi gospodarska dejavnost. Gospo, darske vez; so pokale, dotik med ljudmi se iie rahla!’. in zaradi tega Slovenci tudi ne pokažejo tiste odpornosti kakor v preašnjiih časih. Mestne uprave (Koper, lzo'a, Piran itd.) ,-o odkrivale v vedno večji mer; svojo reakcionarno plat. Fevdalni običaji iso se 'jeli zapet utrjevati. Nekoč so S ovenci lahko prihajali oboroženi v Koper, hodi i samozavestno ,po mestu, zdaj pa prihauaio le kot ošitoe!i kmetiči in koloni, ki jim je beda strla nekdanji ponot;. V tej dobi je bila v Kopru borba za privilegije ter ploden«;,ne funkcije kaj ostra. Vsak bogataš se j.e bal, da ga ne bi kdo izpodrinil.
Narodna mržna si vedno bolj utira ’po*{. V tej dobi, ki sega tja v
XVII.	ter XVIII. ¡stoletje, imamo že značilne pojave italijanskega šo-
viniizma- Vsak koprski bogataš je imel s’ovenske kolone in si želel, da =e ti ne bi nikdar- dvignili ter okrepili. Bal! se je toliko bolj, ker se je zavedal, da bi se iahiro dvignil, če bi imeli le ve« možnosti za svojo gospodarsko krepitev. V tem pogleda ¡so imeli italijanski mestni bogataši dovolj bogata izkustva! Ko je slovenski kolon stopil na Mudo je moral še tu sneti klobuk iz gfave ter hoditi proti škofiji ter mimo Lctgge gologlav. Na tej poti je moral' izkazovati ponižnost in skromnost, ker bi ga sicer fantalini, sinovi italijanskih bogatašev, lahka napadli. Ta hoja brez klobuka po navedeni poti ie pris'a¡ za tem v1 običaj, 'ki se je držal malodane do naj novejše dobe.
Beneška’ -reputo* ika je ustvarjala v slovenski Istri ugodne pogoje za razvoj itaii.iañ/kega šovinizma. Ce je nekajkrat iz špeflculantskih razlogov podprla Slovence, se stvar seveda ¡Prav nič ne spremeni. Fo-zinejši položaj je pokazal, da je .brl tu v Istri italijani ki šovinizem močnejši kakor kjerkoli drugje. Istrska mesteca so bila še podi Avstrijo pravo leglo itaf iianiskega šovinizma. Va Uissi, ki je 'kmalu po letu 1848. napisal, da se morajo slovanski kmetje v Istri poitalijančiti in krepiti itaiiianko gospodaristvo, je našel ravno tu celo vrsto pobornikov in pristašev. Oto ¡ugodnenn položaj« pa¡ je slovensko narodno gibanje kljub temu vlzplamtello ter si utrlo pot.	J*
S-OOOOOOOOOO ===. 5= OOOOOOOOOO ■■
v
OOOOOOOOOO =
OOOOOOOOOO =
Kipenje mošta - kdo ga pospešuje, zavira
Cepit! bomo morali vse ovce in koze proti brucelozi
Obstoja nevarnost, da se ta bolezen razširi med ljudi
Ker <v moštu in vinu delujejo razne glivice, bakterije in kvasila, je pri pripravljanju vina spoznavanje vseh teh živih bitij in vplivov, ki pospešujejo njih razvoj, važnega pomena.
Za kletarstvo so najpomembnejše kipelme g Ivice alkoholnega kipenja. Glivice, ki povzročajo a'kohol-no kipenje, imenujemo saca>rainyces, Pri pravilnem kipenju: dobimo iz mošta stanovitno vino harmoničnega okusa. Nepravilno kipenje ¡pa da nestanoviten in manj vreden proizvod. Na' kjpelne ¡glivice in njihovo aktivnost vplivajo razen pomenskih lastnosti njihova večja ali manjša selekcija j* razni zunanji elementi kakor: se.,tava mošta, prosta .kislina, sorazmerje tanina in ■beljakovin.
Alkoholne givice zahtevajo za svoj razvoj in razmnožitev Znatne množine dušičnih snovi, da morejo zadostiti zahtevam glivic, zato da se naglo množijo in razvijajo. Dušične snovi so v moštu neobhodno potrebne. Nasprotno je v vinu, kjer so te snov; škodljive, ¡ker dajejo hrano raznim bakterijam, ¡kj nam vino ¡pokvarijo. Zato pazimo, ko je vino pek:pelo, da s pretakanjem te sinovi (beljakovine) odstranimo. Pri pretakanju pridajo beljakovine v dotiko -z zrakom, se razkrojijo in padejo na dno soda v tako 'imenovano drožje.
Da se morejo kipi:'ne ghvice dobro razvijati in proizvajati alkoholno kipenje, potrebujejo že od začetka zadostno množino 'kisika, Ce kipenje prenaglo poneha in ie mošt še sladak, moramo mošt prezračiti. Na ta način se kiiperije spet ob.nc-
S čim feoiTiO letos razkužili semensko pšenica?
Bliža se jesenska setev žitaric. Da se' ne bi kakor pred nekaj leti po-
novina pojavi a na naših njivah »trda ali smrdljiva žitna snet« (napačno imenoavano »Carbone), bomo sega'; po spodaj navedenih raz. kulžiljih. ki jih icnauno dovolj in za katere navajamo uporabo in količino.
CERETAN prašjvo. Za 100 kg ¡pšenice ali rži porabimo T50-.gr praška. iza enajko količino ječmena 200 gramov, ,za 100 kg ovsa pa 350. gr tega prašiva-
BAKRENO APNO »SPINKS« je prah „ki vsebuje baker in apno. Za 100 kg pšenice porabimo 200 igr, ječmena 300 gr, ovsa 700 gr tega prašiva,
Poeg suhih razkužil imamo več vrst mokrih razkužil. Najraje raz-kužujelo s prašiti, ker. je delo ¡z njimi na.ihitrejše. in najenostavnejše- Napraš.cnje najlaže izvedemo v posebnih sodčkih (bobni za razku-ževane semen). V tak sodček vsujemo setne do polovice, nato dodamo določeno količino prašiva, zatem sodček zapremo in ga 10 ¡minut vrtimo okroig osi, dokler se seme dobro ne napraiši, Naprašeno seme moramo za setev čitnprej uporabiti-
V Istri, zlasti ¡pa v morskem pasu, primanjkuje v po etnrh mesecih skoraj redno Zemeljske vlage. Zaradi tega so v teh krajih močno zastopane kulture, ki sušo dobro prenašajo, kakor na primer sadno drevje in vinska trta- Povrtnine se pa skozi leto gaje le tam, kjer še pri roki voda iza iza ivanje. Folijske rastline gojijo tukaj le zgoda.: spomladi da dorastejo še pred nastankom'suše. V krajih, kjer primanjkuje vode, ise bodo morali v bodoče omejiti le na gojitev zelo izgod-niih spccniadamsikiih in pozn;h jesenskih ter zimskih’pevrtnin. ko je zopet dovolj- vlage. Vse fe stvari je ■tukajšnji kmet že več ali manj spozna in se prilagodil razmeram. V te; smeri pa bodo vendarle potrebni še ukrepi. -
Drugače je z gojitvijo travnikov in deteljišč. Na tem področju kme-
vi. Tudi množina vode vpliva na aktivnost kiipelinih snovi. Slabo kipijo ravno tako tudi pregosti mo-šti, v katerih je preveč sladkorja. Kipe)ne .givice se -najbolj razvijajo y moštu, ki vsebuje 5 do 13 odstotkov isladkorja. V moštu iz gostoto 13 do 20 % sladkorja- je kipenje že počasnejše. Ako pa je v moštu iveč kakor 20 odstotkov sladkorja, moramo skrbeti za nijegavo zračenje in iza višjo temperaturo, ako hočemo, da' vse pokipi in nam da dobro" vino.
Kako pa je s temperaturo pri kipenju? Za alkoholno kipenje !je -najugodnejša toplota med 15 do 25 stopinj Cefeija, Ce vre mošt pri nižji temperaturi, na. primer 5 do 15 stopinj Celzija, je kipenje -žeto počasno in nepopo no. posebno če vsebuje mošt večje količine sladkorja. Razen itega lahko pri nizki temperaturi razne škodljive bakterije, ki so v moštu, premagajo ki-pelne glivice in nam s- tem -pokvarijo -pridelek.
Pazite pri uporabi ogljikovega žveplenca
Fïi naših zadrugah ise ravno te dni deli og'jikov žveplec. ki ga uporabljamo ,z-a uničevanje škodljivcev v žitnih shrambah, za- borbo proti -graharju in fižol’ar ju. Ker je ta snov zelo strupena in nevarna, podajamo našim kmetovalcem neka-j navodil,
¡Ogljikov žveplec je ze'o strupena tekočina, ki na ¡zraku naglo h a-pi. ¡Plim. ki se pri teni razvija., uniči vsako živo bitje, ki je -prL-i-iijeno vdihavati to strupen,o snov.
Kako uporabljamo ogljikov žveplec? Seme rarakužujem-o v hermetično zaprtih sodih ali drugih -pro-stor'h. ki se dado nepredušno zapreti. Tekoč'no vlijemo v posodico, ki jo po -ožimo vrh temena, Ker so hjapi žvepleca težii' od Zraka, prodrejo «ned zrnje, ki še nižje od posodice. V prostorih, kjer razkužit jemo,.. nà'ji ostane se-me zaprto od: 24 do 48 ur.
Kci'fco tega razkužila rabimo? Na vsak hi prcfiornine (ne 1 cj ¡semena kakor nekateri ikmeaie -de'ajo-) uporabimo 2 ,dk-g ogljikovega žv.epleca. Večje. ik-o ičine so nevarne za kali-vost semena. Ker imajo naše zadruge ¡zelo dobro raakuž&valn-o -sredstvo v DD.T (Pamitakan ali Pepein), se priporoča, da se zrnje. ki', je namenjeno- setvi- razkuži s temi razkužili. ogljikov' žveplec pa naj se raibi iza zrnje. ki je namenjeno -prehrani.
POZOR PR-I UPORABI 2VEFLE-CA! Omenili smo, da je-ogljikov žveplec :ze o hud -strup, ki iahko zastrupi ljudi ai’: živali. Omeniti moramo tudi. da se -gl; kav žveplec rad vname in ck plodira. Zaradi te njegove lastnosti moramo biti z n j‘m .zelo previdni, Najbo še je. da
tiijske proizvodnje se je doslej prav malo naprav' o. Vs,; veuno. da ie prehrana živine in-poeg tega preskrba krme «za ¡povečanje in izboljšanje živine v teh krajih -najtežje in najbolj pereče vprašanje in ¡zaradi tega mora zanimat: vakega posameznika-
V bodoče bo treba posvetiti več pažnje gojitvi krin.-vkih rastlin, ki suši kolikor toi 'ko kljubujejo m nam, dajejo kljub suši deber pride'ek- Skoraj vse krmilne rastline potrebujejo sorazmerno veliko vlage, Glede tega je -najbolj .¡fcroanna lucerna, ker gre .s svojimi koreninami tud; do meter, in še več globoko -v zemljo. V primeru suše čr-
in kako ravnati z njim
Pri temperaturi od 7? do 35 stopinj Celzija je kipenje zello nag'o in temeljito, toda vino nima nikdar tistega- prijetnega, finega -okusa- kakor -pri kipenju pri temperaturi od 15 do 25 stopinj Celzija-Zato je popolnoma razumljivo, zakaj ¡se fina, svetovna znana vina pridelujejo bol; v «fflzrlih krajih in ■ne v vročem podmebiju.
Pri temperaturi 40 stopinj, Celzija kipenje pojema in končno poneha.
Pasteur Je ugotovil!, da pro'zva-ja.io kipetoe glivice razen alkohola in ogljikovega- dvakisa pri kipenju še glicerin, jantarjevo kislino, razne ¡dišave itd.
Ce ie ¡kipenje normalno, se pri aikoholne-m ¡kipenju razvija tudi nekaj ocetne kisline. Njena množina je ¡vedno iv sorazmerju iz množino sladkorja ¡v moštu in sicer je je približno ena dvajsetina s’adkorja, Pri kipenju najdemo v moštu-tudi sledove drugih slin, ki pa v praksi nimajo nobenega ¡pcmeina.
Naši kmetovalci nas več-kra-t vprašujejo, -kaj je ukreniti, da se prepreči škoda, ki jo povzročajo čebele in ose v vinogradu in sadovnjaku. Poudariti moramo taikoj, da čebele koristijo vinogradu in adju, samo ose 'so tiste, ki povzročajo večkrat občutno škodo in te moramo uničevati- ...
Čebela prinaša našemu sadjarstvu dvojno korist, Spomladi prenaša cvetni prah, jz -cveta na cvet in s tem p-cmaga -oploditi cvetje. Brez tega sadje ne ¡h;, ohrddi'-o.: Omeniti moramo tudi, da čebela nima pripravnih čeljusti, da bi načela sadje ali ¡grozdne jagode. ¡¿adše poškodujejo' le os'S. pi ", ,gr-ezdini črvi. veter in druge vremenske nezgode, Čebel a e - rlka-slaliik: sok rajaj enega sadja- To pa ni—škodi šiv o. temveč koristno, ker se s tem prepreči ignitlie in ¡prenašanje gni *; iz -b-oi-.re-ga' ::adu na zdravega
Najbolj -zgovoren dokaz, da Čehe la sploh ne more ,poškodovati sad,'a ali ¡grozdja, nam daje karlovški profetor jn če-be ar Zivan-ov-ič, pri katerem' so se kuietje pritoži, l za* radi. škode, -ki s-o jo po njihovem mišljenju p-ovzr-očile njegove, čebele.. Prošes-or -Živanc-v-.č je na sod niji -ugna viiuogradoiike m im do kazar, da imajo napačno hrienie o čebelah.
Na sedišče ie ipr'ne’e] panj s oe-be’am.j -m.-postavi1- -pred čebele po-iiiuiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiliiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiim
•	X
Kmetje zadružniki!
Pripravljajte se za HI. gospodarsko razstavo
pa ,zeme'is,ka vlago i,z isp-odlnš’h ,p’a-sti, zaradi česar kljub suši doraste. Druige detelje in trava na splošna pa -zelo rade poidiežej-o. Druga in tretja ¡košnja sipToih odpade. De-te-liiišče ucerne pa daje v naislab-šem primeru tri ¡košnje. Tako pridelamo 'še ivedno od 35 ¡da 40 q na 1 ha- Medtem ko nam da travnik v najbolj,šem primeru, cid 25 do 30 q, nam vrže lucerna v normalnih razmerah od 70 do 75 na ha, Potrebno je. da se kmetovalca/ in ¡zlasti ažmetijsiko delovne zadruge že sedaj •odkknbj.šo z dobrim »semenom’ lucerne i.n ,jo - pom adj sejejo na čim večjih površinah. Dabra lucer-ninal ¡deteljišča bodo dala tri do Šti-\
V teku meseča septembra tega leta bomo v okraju- -Koper izvedli razpoznavno cepljenje ovac in koz na- -brucelozo. Da bo ta akcija čim bolj uspela, seznanjamo naše živinorejci s to boleznijo, «ki povzroča pri ovcah in kozah izvržemje, pri ljudeh ,pa tako imenovano ma -teš-ko mrzlico. Ta bolezen ¡se ¡pojavlja pri ljudeh s sledečimi znaki: pogosti mrizli-čni napadi, utrujenost po najmanjšem tetosnem de.u, glavoboli, hujšanje in čestokrat tudi -otečeni sklepi. Bolezen je kronična in je v 2—10 % smrtna.
Človek se naleze boe-zmi od ovac ¡n, kozi ker se okuži predvsem z uživanjem mladega sira. ¡ki je napravljen iz neipasteri-ziramega m'e-ka. Tudi ,se' človek lahko okuži, če uživa surovo ovčje ali kozje m’ek-o ali maslo od takega mleka. Veteri-
polnoma- z-di-av in nedotaknjen grozd. Panji še sodišče zapečatilo. P-o 24 urah so ipa-ni -odpečati L in ugotovili, da ?-o ¡grozdne jagode popolnoma zdrave in -cele. Niti ena ia-g-oda ni bila načeta. Profesor 2;-van-cvič ie nato ranil .polovico jagod grozda *z i-glo in potožil .grozd naizaj, v.panj, ki ga je sodišče ponovno zapečati o, Drugega dne. ko so .panj odprli, se še -izkazalo, -da so čebele izsesale le ranjene jagode medtem ko se celih jagod sploh nico dotaknile. Sodišče ie 2:vano-viča oprostilo.
Dr. Juriševič
Na posestvu kmetijske šole v Skoc janu šo- zrastU lepi paradižniki.
pa tudi šest odkosav okusne in na hranilnih snoveh ¡najbolj -bogate -krme. Lucerna.. <ki jo kosimo v pravem času jn pravi ,no pravilno, -ni le dobra Ikmp-a iza govedo, in kon.ie. temveč tudi izborna, krma za pl-e-meh-tce Ln druge svinje, sai prav majo zaostaja za krmi ino vredno-st-jo pšeničnih -otrobov. Po -krmil.ni vrednosti velja 1 k-g lucerne za 3 do 4 klg otrobov.
Lucerna ali okt jo nekateri imenujejo »nemška detelja«, /je več etra kultura, k-i uspeva-- -na istem mestu od 6 -do 8 let. Dobro uspeva na težj'h ijevna-ti-h tleh. Pozneje io gnojilno s. fosfatnimi in -kafijevimi gnojili,, z dušikom ,pa. ni potrebno, ker -ga vsrkava iz zraka. Na 1 ha površine potrebujemo od 28 do 30 kilogramov semena- NajboL.e je, če jo sejemo v zgodnji pomladi. T. G.
nar Ji in ovčarji se- okužijo največkrat, ko pomagajo pri porodih. Posebno .nevarne so tiste ovce in koze, ki so izvrg'e (abor-tirale).--, Povzročitelj a malteške muz'ice ;e odkril že teta 1887 učenjak Bruce na Malti, po njem se lolezen ims-nuzje bruceloza.
¡Pri živa’ih poteka bo'ezen «to cajno brez vidnih znakov. Samo tu in tani se opaža. d.-a ovce ena za drv ; breiz zunanjih vzrokov izv-rgaivajo. Zgodi ¡se včasih, ¡da v eni čredi zvrže 40 do 90 % ovac.
Okužene živali, ki so na -videz še zdrave, raznesejo bolezen tudi z mfekem, blatom in sicalnico, Zdr «-ve živali se Okužijo -z onesnažen.:, hrano, jagnjeta tudi z mlekom okuženih mater. Tudi ovili in ¡kozli c večkrat vlzrcjk oikuženšu.
Iz vsega zgoraj «pisanega je razvidno, da: predstav ja ta foo’ezen veliko nevarnost iza ljudi. Zato je naša ■ dolžnost, da podvza-memo jn-aj-ene-rg'óneijáe mere, da ¡se bol'ne in sumljive živali 'čimiprej izločijo. To se bo izvrsi’o, kot seen že ome-n: , v mesecu septembru tega- leta na 't-j nalči-n, da bcido veterinarji -s pomožnim osebjem z razpozna,-«': o cepljenjem in-pregledom izl’o.čili -luían e j iva)1 i -Oid zdravih,
¡Sam-o raizp-cranaivno ¡cepljenje a’i bruceitnizacij-a cib-sic-ji v tem. r’a se izvrši -najprej točen popis lastnikov ovac in koz ¡brez ozira, ra starost, potem se po gotovem načrtu ovce cepijo ter se -zaznamujejo z ušesn-o znamko, P-o treh a’i štirih dneh se ovce ponovno pregledajo. Ovca ali koza, ki bo r a-glrala p-ozit-ivn-o, bo morala p-od noš.
Do žn-out krajevnih ljudskih c.i-borer/. -zlasti še kmeti irk'to pctr-cie« valceiv in tudi množičnih or ra ¡ -za lij naj -bo, da gledajo zlasti n to, da ¡bedo vse ovce najprej. : «* pisane, potem pa tudi pri-pelljane rz cepljenje in ¡na -pregled reakcije. Ce ¡nam ta-a-kciia-u pe kakor treta, polten -ne bo veič množič.ne-ga ¡zv-i" gavan,:a pri ovcah in kozah, ]ji r-s’ivb pa bo ahiko brez skrbi pi’-a ovčje in kioizše- mleko ter jedlo' ni e« čne izdelke-
(Serrada bo treba tud-i ■ pooš.lr ' ti kontrolo nad -priprav’-ia-njem, yskja-di-šičeinljem im prodajanjem sira. ša rme- priti v prod,ajó sanio dobro- rio. zore', in. lUležam.	Vet, B. M.
Kako čuvamo volnene obleke pred molji
Molji so na-jhiujši -s-ovražniki -volnene oblake. Od tn-olieiv razjeden:j ob pka- ¡cj ne da več -popraviti.
Oko’i maja. junija in jupia se: pojavlja pr-a-v ova';hem meteui1 jčak, k¡ mu ipravimo ¡moli. Kjer na:d-£ kaj. primernega, tam izleže jajce: a-iz -katerih -se razvijejo ličinke, ki .se hranijo z '.vo ne,njuni tikapi-nami, na, ta način, da jih razjedajo.
Moll, je -zel’o izbirčen in ofoču!« tt j iv. Všeč.sta mu le iv-olina in kr to mo. Ne prenese terpentina, petro*: leja. rožmarina, ¡naftalina, pcjgr.a» ka-fre in -tiskar.-keiga črni a.
Za shranjevanje -vo nenih oblek» perila tai (knzma vzemi zaboj, k.i ni« ma razpok ali šlkaitjjo iz nočne:.i. kartona in io ofcioži s' sveže t.-: sikanim -časopis-nim papirjem, r.j. katerega razgirn.i rjuho iz dar.»**, čeiga, ip-latna. te,ga ¡se narmr-eč molj' /Zelo rad izogne. Dobro je tudi, ca se prej namažejo notranje steni, zaboja ,s petrolejem al'i terpentinom- V tako pr'prav .¡jen zaboj ,z-v>i ži po-sameizne kose obleke, med 'ka-, tero polagaj nov 'časopisni papir. Lahko pai uporabiš tudi «tcTčen r-a** iter, ¡naftalin, kafro, v nalašč ,za tc ,pripravljenih vrečicah, da se ni. raztrese. Ko je zaboj poln, ga P'-krij iz rjuho,, obtoži s c-asoip'sn'.n , papirjem, žabo,; zapri in shrani v, suhi, ¡zračni shrambi.
seme rarakuzujemo da ec od stanovanjske hiše.
..............................................................................................................................................................
ri odikose, ,y letih z -d-civolin-o vi’ago
Sejati bomo morali več lucerne
Gabela pospešuje oplojevanje cvetov

Z°A ° ¥°SoAoKoOoGoA°R ° N°EoKoA°J
Kaj smo zvedeli in opazili Kifajlijol^ Pomjanu Breja eno Bepo čakolajo
Pozabilijso . . .
Na Križišču pod Smarja-m; 'so bili kmetje nekaj dni brez embalaže. Seveda je bilo vpitja, prekli-nanja in vsega. Najbolj :ih je padlo na račun »Fructuisa«, »Fructus« je menda kr.iv, morda pa ne, in; o tem, ne betno sodili, ker ne vemo in naša agencija ni, mtegnila vprašanja proučiti do kraja- Deistivo pa je, da jedo črvi že nekaj tednov «krog 500 zabojev za Taverno, otroci -pa so v nji,h našli kawiboyska- zatočišča. Nič čudnega, že ¡naš kmet zakolne. »Fructus« pravi, da zaboji niso nje-
govi. Čigavi so- vendar, ¡za božjo sfcreto? Zgodi.o se je, da so se na Križišču skoraj stepli, ko je prišel prvi kamion zabojev, vendar ni bilo nobenega ranjenega. Kaj ,bi bilo, če bi bil tam zraven tudi zastopnik »Fruetuisa«?
Prelepa zahvala
BrlgadnLkMromtoivci delavne brigade »Kalist Zidarič«, ki dela na Cesti Križišče-Rižana, se zelo 'lepo in prisrčno zahvaljujejo podjetju »GLOBUS FILM« v Kopru za obljubljene obiske s kino predstavami, jkcraet za nekaj dni.
Pcmjamci imajo v svojih hišah že rnekai mesecev inštalirane električne žarnice. Žarnice visijo, 'Svetijo ipa ne. Medtem ko je šla liniia že da je do Sergaš, ni v Pomjanu še zasetiia električna luč. poanjančaai ¡se sprašujejo: »Kdaj se bo to .zgodilo?« NaJ ELTE odgovori, Pom-janičani čakajo na ostali material,
STANOVANJSKO VPRAŠANJE 'Stanovanjsko vprašanje v Kopru bi bilo kaj hitro rešeno,, če 'bi bilo 300 stanovanj več, a 400 prošenj manj, ¡petem ¡bi stranke dale nekaj miru tovarišu Peresu, da bi ¡šel na
ZA NAŠE PIONIRJE
BesmiSm mladim
Ugotovili smo, da nekateri pionirji zelo radi rešujejo križanke, uiganke in, ostalo iz svojega pionirskega kotička. Našim pionirjem se morama mace oprostiti, ker smo bili neko'iko preskromni pri razde, ljeva-nju nagrad. No, pa videli boste, da znamo tudi mi držati besedo! Tisti, ki bo kaj rešili ali napisal kaj dobrega za pionirski kotiček, ibo dobil v nagrado zelo iapo pionirsko knjigo, Iki ga 'bo gotovo razveselila in nam ibo še bolj dopisoval in pošilja! rešitve. Zdaj. poj. dete spet v šole in boste ime’i tudi več čapa, da pišete za svoj kotiček. Pričakujemo, da nam bodo največ poslali predvsem pionirji, ki bodo letos obiskovali osemletke. Ti so že starejša, bo’j resni in tudi več znajo. No, morda danes čujete prvič besedo osemletka? Veste, kakšna, šola je tal ¡šota, pionirji? Po končani osnovnj ¡šoli boste hodili vsi še tri do štiri Četa obvezno v šolo, ki bodo samo v nekaterih naših večjih vaseh. Kdor bo končal to šolo, pojde lahko na višjo gimnazijo ali druge ¡srednje žofe. Torej, pionirji,
UGANITE?
1.	Švigam tukaj, švigam tam,
¡gorje pa, ča ¡pridem kam
2.	V ¡zemljo 'gleda, v nebo vpije krščen je, a niAa duše, kdo'je to?
stopite z veseiiem v novo šo’o, ki vam bo pokazala marsikaj novega, kar vam je bilo do sedaj neznanega.
Povemo vam tudi to, da smo v tej številki prejeli kar tri dobre rešitve, nagradil; pa bomo le rešitve tovariša Bojana Adamiča iz Gradišča pri 'Renčah in Čoka Zla-tana- iz Semedele, drug; pa boste gotovo prihodmj.iič na vrsti!
Rešitev križanke iz zadnje številke
Vodoravno: 1. EST, 3. osa;
5.	potepač; 7. sin: 8. Nil, Navpično: 1, enoten; 2. tra-pin; 4. se; 5. pes; 6. čil.
KVADRATA
KRIŽANKA
!0
Vodoravno.: 2. šahovski izraz; 4. denarna enota; 6. ¡gozdni proizvod; 7, veže vasi med seboj;
8.	kmečko opravilo Ov jeseni in spomladi); 10. šahovski izraz.
Navpično: 1, ima dolge ¡prste; 2 kar pojemo; 3, drugi izraz za preprogo; 4. domača žival; 5, obdelava kovine; 9. znana jugoslovanska avtomata i gka tovarna.
I.	feradrat —	2. kvadrat
1.	kvadrat: KK, OOOO, SS, M.
Iz teh črk' sestavi besede naslednjega pomena:
Vodoravno in manično: 1, ptica;
2.	človeški organ; 3. velika morska riba-
2,	kvadrat: AAAA, SS, P, D.
Iz teh črk sestavi besede naslednjega pomena:
Vodoravno in navpično: 1. usnjeni trak; 2. žensko ime; 3, dar drevja.
Črkovmca
Ob morju je mesto veliko, ¡začenja mu s »t« se ime.
Na -nogah in rokah imaš jih, kar s »ip« ti beseda pove. Drevo pa spem adi pokaže, kar e »b« nam beseda veli.
DRE J A (tuče po vroteh): Koj ni no-
benga nutre?
BERO; O, napred, napred strmi-
DREJA: Ošča ma ke se skrit, ke te
ne viden?
BEZ-O; Ma te sen, somo hodi no-pret. Vzemi kar ego eno sedi. les ičon prič vaije. Gren jeskat som o farmenonte za zanet oganj,
DRFiJA: Koj - jimaš še zaprte škure Bepo, pa ke te je žena? Jo ni doma?
BERO: Jo ni ne. Je Ha zgudaj ča. Tam. da jimajo te njhove volitve od AFZ pa ona ni telo zamedet, somo da ke bo prva. Pa jes ne znon zakoj jima bet ipreu ona prva. Koj ni daste žen, mlodeh eno broveh za usbko stvor. Ma ona je sigurno še vojena ko tobot, ke ie tta bet šoIdo piva za noset pai-tezanom jes u boške eno Zatu če se pokozat anka saj,
DREJA: Jo, ona je prev kor Juca Farlinka iz Planj ov. Je vre siva odran ke ie štora, m a usenoko sa ni še itufoia delat za koriste useh na’s- Uselen teče eno dela.
BERO: Za reč jušto kor ke je, veram ant e jo molo poznam, ma kor. viden, teče ioldo tam ipa les• Lej pni as jimamo vre to otroške vrtač, ke so ga nardile preu žene z noš. Eno otroče se tam igroio eno jimajo kar čejo, use komo-deto.
DREJA: Ben, videi Bepo. danas ji-mamd anka po vaseh tošne vrtce, ma ambot so jih jimeCe somo po masteh, ko sa spuneš ke smo ¡im provle ožite! N ose otroče niso mogle je t trim nutre. Tam so Kodele somo une, ke so imele pune skaršele.
BEPO: E, videi, mi može se ne bemo spunle kaj toinega. Mi čemo zidat somo zadružne dome, delat pote eno taku nopret, ma žene pansojo anka tu, da se noie otroče devrtirajo, da bojo rekle an druge don, da delamo zonjeh so-čaližmo.
DREJA: Mn ne stuj vervat, da je somo pmas tu? Anka žene iz Lo-
Tudi v Šmarjah ga pijejo dobro
Naša agencija »PRIMIGA« je dobila vest, ki na ni popolnoma potrjena. Foveda-i so ji namreč, da' spijejo v Šmarjah n,a leto okoli 150 hekto’itrov vina. Nič zato, Šmarčani! Podatek gotovo ni točen, tisti,
ki id to ¡povedal, sel je gotovo zmotil, ker najbrž ste ga spili precej več. Torej na zdravje, zdaj, ko je novo vino!
Skače kakor kotel, vendar kozel ni; v o ,b]eki hodi, vendar človek ni; kaj m!aj to pomeni? Kaj ¡se tebi ¡zdi?
Vise -kaže, da so bile vedeževalki-
IZ AVTO-BIOGRA-F I J E
BRANIMIR NUSIC
Ko smo ¡se ¡po tej hudi premagi komaj otresli strahu, smo se ¡zbrali na našem podstrešju, da bi dognali, kako je ¡z ¡našo vojsko. .Spoznali smo tole: moralno stanje: zelo slabo; številčno stanje: vsi ¡na mestu, le eden težko ranjen in eden mrtev. Ministra ,za vojsko smo namreč šteli za mrtvega in sem bil odločno za to, da bi g.a pokopali na državne stroške, česar pa- ni bilo mo-, gače storiti, -zgolj zato ne, ker ¡nismo mogli -najti njegovega trupla, Sele pozneje smo zvedeli tole: brž ko je vojni minister. zagledal hlapca, se jje srečno-skril v drvarnico, prikufcal na dan še'e. ko se je vse pomiti'o, ter odnesel domov »glavnik, poln ¡gosjega perja. Po zaupnih -dognanjih, ki jih je pozneje zbral minister policije, srno se
vojskovali z-gcTj za to. ker je mati Davida Mešulama žele’a nabasati
zglavnik z. gosjim perjem. Tako se je enkrat p-otr-d-iia zgodovinska resnica, da r-ode majhni vzroki velike posledice.
Seveda pa se naša premaga ni kar 'takole ko-nča a. ¡Posledice velikih svetovnih s-p-apadav čutijo šele po vojni. In najsi je naša vlada p o svoji' sestav; vzbujala vti-s, da ni ustavna, vam vendar ¡zagotavljam, da- smo bili edina vlada v. Srbiji, ki je v tem primeru bridko,čuti’a vse breme ministrske odgovornosti.
SOJENICE
Kajpada ¡so vs; moji podvigi v vnanjem svetu- odmevali ne ¡samo na-moji ¡zadnji plati, marveč tudi ■ v duši mojih staršev in vse naše družine. Zavladata je med -njimi nekakšna ¡nepotrebna skrb zastran m-oje -prihodnosti, o kateri ¡.si je moj oče pogostokrat dajal od-duška in vzklikal: »Tabo na-vesa’ih končal!« Mati ¡pa z vzk.ikoni: »Bo]> hi bilo, če bi- ¡ga, -bila -z lastnimi rokami za-
davila, čini, je 'zavekal, kakor da sem doji.ia razbojnika,«
Jaz se nisem ¡ž agal b takimi nazori svojih staršev in tšt&i-h misli tudi niso- bife moje tetke, ki so me zagovarjale, zlasti tista, ki si je bila, vtepla v ¡glavo, da sem j; po-dobgn; one ¡so trdile, da sem -prav razumen in bister otrok.
Znano je, da -zaradi razumnih in bistrih -otrok starše rada gaiva ibo-li, zato ni čudno, da je bif.o vprašanje ¡moje bodočnosti ena -najhUjših skrbi -mojih ¡staršev.
To. skrb jg skušala olajšati moja tetka s tem, da je vedeževa-ia' o moji prihodnosti. V ta- namen je nekoč utrgala nitk» z «noje srajce in jo dala vede-žeivalki; ta je niti položila v pel'n krožnik vode, premešala vodo e ¡palčico, se globoko zamjshla An tako'e razbrala mojo usodo: »Preležal bo hudo bolezen, a se bo reš-J; zabredel ¡bo v vciJKo sl-roščino, a se -bo rešil; padel bo v , roke ljudem, ¡ki bi bi i pripravljeni ubiti ga*, a se ¡bo rešils prežive; bo hud vihar na morju, a se bo rešil; oženil e bo, a rešil! se ne bo!«
ne ¡besede preroške, ker so se v mojem življenju do kraja izpolnile.
»Bogat bo, da ¡se mu -bo obillie kar razvijao, in bo srečen, da ga bo zavidal svet,« te preroško besede vedeževalke ¡pa se, kakor kaže, v . mojem življenju niso uresničile.
Mater je takšna prerokba res da pomirila, toda očeta ni mogla potolažiti, zato so v družini -pogostokrat tekili- ¡pogovori ¡zastran teh reči, Sj-cer -pa se Vsi starši radi bavjjo s tem, da ugiibajS otrokovo usodo. Spominjam is-e nekega svojega botra, ki je imeli tri sine moje vrstnike in je pogostokrat govoril:
»Tale je modrijan in bo profesor,« -pri tem je pokazal na najstarejšega, »tega -drugega bom daj za trgovca, najmlajšega gizdalina pa za častnika,«
¡Ne vem, ali usoda ni čuto teh njegovih -žeMa, a'i ie boter -kako drugače ¡prišel navzkriž z usodo; le to vem, da je naj starejši — profesor — -postal branjevec; tisti na-j-irjlajši — trgovec — je ¡postal pod-naredinik pri vojaški godbi; in tretji je resda oblekel uniformo, toda ne častniško, marveč tisto ¡z osemnajsto črko abesede na hrbtu (kaznjenec). pa kakor goje starši želje za bodočnost svojih otrok, tako jih goje tudi otroci, samo da ¡so ie-ti mnogo bolj skromni kakor starši.
(Nadaljevanje)
bcn-ja, Borita eno tani od uneh kroju delajo tošna dela, kc prnas, BEPO: Sa zno, posod imajo danas rošiblto za se naredet kar some čejo. Zodnje dneve pa so se žene noiega okraja pokazale najbulše, zatu ke jimajo tekmovanje, cla du . bo napravic več ded saj v teh volitvah,
DREJA: Jo, kar je za reč, noie žene so ble ioldo brove.
BEPO: Tu menka šrojat. Ma strnjč muj, jes sem se čikoli, čakoli usto-vu s tobomo. Sen teti zanet ogenj-eno skuhat anomo'jo kafe, da ko bo prsta moja, da. bo nesla gorko, ke ji bo strilo preu, Satu ke je bi'a anka snuičer ča, tam kamar jimajo voliiče, eno ko je pršla damu je blo vre kasno, pa je mogla jes mrzlo vačerjo. Ko je prsta me je provla, da: so iz zelenjavo eno z banderame ukra.si'e volčiče, kordebi da bo lepše zgle-dnllo na volitvah.
DREJA: Ma ti se pozobu na farme-nonti. A jes pa sen te reku, da jimaš ie zaprte škure eno da je Zatu te taku tarna. Ben hodi ti noč valje farmenortte eno zaneme oganj, daj nonj vret kaje, jes bon opru škure. Pcnjer bon te pomo-gau popet anamolo kafe.
BEPO: Ben jo! -	a
Kako si zamišljamo
sodelovanje
Naš; delovni kmetje in zadružniki čutijo vedno bolj potrebo ¡po razširjenju ¡znanja in razumejo, da ne moremo ostati piri starem načinu obde’ovanja zemlje in ¡prav tako, da bi v nasprotnem pr; mer U zaostajali in ,nazadovali!	Mnogi
naši ljudje ¡sledijo z zanimaniietn nasvetom ter izvajanju kmetijskih sta-okovnjakov. ker se -zavedajo, da bodo talko razširili Svoje znanje in. izboljšali svojo gospodarsko dejavnost. Medtem ko se trudimo, da bi v našem listu podeželskemu prebiva'st-vu mudili čim več in v primerni obliki, pa moramo ugotoviti ,da 7. doseženimi uspehi nikakor nismo zadovoljni. Našim strokovnjakom pravimo: Več sodelovanja in več temeljitosti pri zbiranju jn obdelovanju kmetijske snovi! Pri nas v Okrožju imamo kmetijsko šolo, ki deluje že nekaj let. Posta a je. lahko rečemo, središče našega naprednega poljedelstva jn kmetijstva. In prav ¡zaradi ¡tega ¡pričakujemo, da nam ravno ta- -šola s svojim; ¡strokovnjaki -nudi še uspešnejšo pomoč. Tu imamo svoj list, ki bo razširi) vsako novo izkustvo tudi v sleherno našo vasico, spodbujal kmeta in mu kazal pot v -njegovem’ delni1 in trudu. Naši ■strokovnjaki naj bi na rednih sestankih ugotavljali, kaj je v določenem trenutku za naše poljedelstvo najvažnejše, si med seboj razdeliti delo ter tako pripravljali snov po dobro premišljenem načrtu. Zavedati se moraano, da naš list ne bo mogel ostati pri svoj; ¡doseda-n.ji skromni «b'iki. Po našem mišljenju, ib| morali naši strokovnjaki druig drugemu nuditi uspešno pomoč, zlasti ko je treba snovi dati primerno jezikovno obliko. Tako bi našemu uredništvu prištedili na dragocenem -času. Poudarjati moramo nadalje, da- računamo tudi na pcm-oč -naših -kmetovalcev in zadružnikov samih. Prav radi bomo priobčili njihove dopise iz terena in tudi odgovarjali na morebitna vprašanja. Ob taki povezavi -bomo našo kmetijsko stran, dvignili, si zaradi boljše kvalitete pridobili ¡novih čitatoev ter sotrudnikov in še uspešneje reševali vprašanja našega kmetijskega gospodarstva.
Uredništvo.
Odgovorni urednik VILHAR SREČKO
Tiskala tiskarna »JADRAN« v Kopru
Uredništvo in uprava RLva Caslelleone 2