Nate zahteve mo postavili tako, da nam ijo-dovina ne bo mogla ničesar očitati, da zrno izkoriščali položaj zmagovalca v vojni in zahtevali nekaj, do česar nimamo moralne pniVks in nekaj, kar ni v popolnem skladn z načolt resnične demokracijo, nacionalne svobode ln samoodločbe, E. Kardelj too 2. štev 311) - Ppna 4 - lire Poštnina plačana v gotovini TRST, torek, 23. julija 1946 Uredništvo ln uprava, Plazza Goldoni št. 1-1. Tel, št. 93806 93307.93808. Rokopisi se oe vračalo Pariški sklepi nasprotuieio vsem zavezniškim izjavam v zadnji vojni List opozarja na divjo kampanjo italijanskega iovinistUSnega tiska v zvezi s popravilom itali-jansko-francosks meje. Tudi proti drugim sosedom, kakOr na primer Jugoslaviji, vodi Italija ostro kampanjo zaradi Julijske krajine. List poudarja, da je značaj te acmlje značilno jugoslovanski in sicer v treh smereh, to je etnično, zgodovinsko in gospodarsko. List zaključuje, da se zdi, da se mnogi v Italiji niso ničesar naučili v tej vojni. Svet ne ieli, da bi bil ponovno izigran in zahteva od predstavnikov 21 narodov, naj izdelajo mir, ki bo onemogočil vse bodoče napade s strani nacizma in fašizma, ki bi se lahko riškega dne ponovno porodila. Zaklinjamo se, da bomo branili našo mejo Mogočno protestno zborovanje v Renčah "ase pravice . Julija bo na mirovni kon. j.,enc‘ v Parizu jugoslovanska Llftcija s tovarišem Kardo-J5 ”a želu sodelovala pri l&jutvi mirovnih pogodb z t *uni satelitskimi državami J°, Finsko, Madžarsko, Bol-jjrj0J® Romunijo. Na konfete to® Iastopane vse držn-«’ 80 se udeležile vojne pro- tt2fažizmu- Teh držav j® v 2i . ^2, zastopanih pa bo le L' fav. Izostala je Albanija, »es s! nekatoro države do da-1'.So Priznale. Tudi v or-združenih narodov tliB. Ja ni bila sprejeta, Pfoti u’ J® ni®na borba to,: nacifašisti6nemu okupa-V, j. okro poznana; iste drža. svoio Albaniji osporavajo „..?rav'l®0 članstva v orga-Zdrnčenih narodov, si s* mogoče načine prizadejali' ^ bivšega napadalca CfJn°. 6|n>prej sprejeli v isto kjer še niso na-s štora za njeno žrtev. pa je največji ab-®®°Vne konference dej-JVojLr* 1)0 Jugoslavija pred Hiti »v .Zavezn'ki morala bra-I« i. °J® upravičene zahteve, WProti stališču nekaterih **#e*H ’ ki hočejo, ne le pri- bjea u®pak celo nagraditi i«la^napadalca Italijo. Na-*NoJb n ® Hmtlne so sicer kje, a »n občeveljavna, a na. sil u_ morejo sklicevati tl-Hift .’ W s® s svojo napa-ie jij.^uiitiko dokazali, da jim h „ °yu občečloveška vsebini1 P^uoma tuja; in v koli-“anes, po porazu, skli-Henon,11 jnJe’ Jel a jo to le z naličij’ ®a bi se izognili posle-ke, y Sv°je napadalne politi-Hib primerih se mora ,t,Samoodločbe narodov načelu varnosti, ki Ovlja osnovno pravico bwV> Irtev imperialistične. ■H S*Ja. Zgovoren dokaz te-Vzhodna Prusija, Polj-i°fer ®Ja na Odri, strateške ..na Irancosko - itall-^ J**, vprašanje Porenja P' a’ Schleswig-IIollsteIn 1 Vrn n°benega dvoma torej, ! ' »^."upadena država pravi-ati take meje, ki jo I °bvarovati pred bodoči« aPp>di. Isto pravico bi Kj Judi Jugoslavija, če bi V h, , zahtevala strate-Šv6j\ n® Blede na etnični H y ?aat®vanega ozemlja. In ein Primeru bi nobeden !\i~?.Ve*nlkov ne mogel u. 1 ujeni zahtevi, zlasti S in, J Uf10, da je protislovan-Estetična smer itali-imperialističnim za-in *** 0 reko® v krvi 3(JjVe Italijanskih «demo-'tani voditeljev in pisa-^ ^ Junskega tiska). MiSba?®111 Prim®TO n« Zv® u zaht®ve. Jugosla-^ jUuteva strateške meje, %3mo to, kar zahteva ,j°dstvo samo. Ju-86 v vprašanju Julijin in Trasta ne po. v J6 to ^uiilže zmagovalca 1,1 S *tav]ja svojih zahtev VjiN\i°jsk''11’ temveč le bra-Hli\lrt tukaj|njega prebl-Ci atl mu n,bže ne more državne pripadnosti, Hi® *avezniškc države, k fc denio torej do tega, M^avija — država, ki , 8vojega doslednega hJoflel ave*ništva poklicana, K^ih hJe Pri sklepanju mi-ipiJ^odb z bivšimi so-C? PreJria’vami — postav-NS^eJtv°, da mora k|„ z lfo,i. “el mirovne poki® »ev« kl 8® nanaša na ^Javez^u Japadno mej°’,n Hi, JaUsk^ braniti to, kar Vle{iitenega?vtem i® eHCe uosurd mirovne kon- ImHe *l!f,ino prebivalstvo CV°W l,tJin® ‘u Trsta prav 1 ^?**U i»- r\av'el° zato, da bo-V^ovi, ,Ulci mimo in pro-črtali meje, ki ! I&* 2 ° "jesovl usodi. \ ^'stičn^^^dtalijanskega |v našli, prebivalstva ^, ^14-i'11 ®no samo lam,°*? Vprašamo: ®U°to J° J“>o parti-^i^Uili,, . bl *® na na-|l?U? uorila proti naci. I S hfl8tv0 „8e ie antifašisti!-Nr°tt rvb uvoji zemlji bo- I lV«ltuiH»,iPatorju' 80 Pri' !CS :aa8tva* nosili vse sl,.?,10rm®- T® nni-X^ V e«»e tdlmit, ko WPHla ln začetkom Beograd, 22. Tanjug. — V da-nainji tPolitikis je napisal dr. Jote Vilfan, član jugoslovanske delegacije v Parizu, članek, v katerem poudarja, da Jugoslavija ne more sprejeti sklepov pariSke konference glede njenih meja s Italijo, ker so ti sklepi nasprotni vsem zavezniškim proklamacijam o vojnih otljlh med zadnjo vojno. Nadalje poudarja Vilfan, da so sklepi pariSke konference nasprotni sklepu, katerega so sprejeli v Londonu v septembru 19i5, kjer so postavili načelo za določitev italijansko - jugoslovanske meje. *Na podlagi tega sklepa 61 morala meja sloneti na narodnostnem načelu, tako da bi kolikor mogoče malo prebivalstva ostalo pod tujo vladavino. Nasprotno Italiji, ki po prvi in po drugi svetovni vojni zahteva, da to ozemlje, ne toliko iz ekonomskih 1« geografskih razlogov temveč iz streteSkih razlogov, ostane njeno driavno ozemlje, zahteva Jugoslavija izključno etniSko mejo. Iz teh razlogov je Jugoslavija lahko sprejela londonski sklep, toda ne more sprejeti načina, po katerem se je to načelo izvajalo v Parizu, 4» kakor so ga tam utemeljevali. V zvezi s tem piie dr. Vilfan, da «1 bilo določeno, kje se nahaja ta etniska črta, in so zato poslali izvedence na lioe mesta, da jo določijo. Niso objavili, na kakien način odgovarjajo predlagane meje et-nitki črti in zakaj so v nekaterih primerih odstopili od tega načela. Bdmo tak način reievanja tega vprašanja bi omogočil pravilne razgovore. Samo tako M se odstranil vtis, da pri postavljanju predlogov s strani zapadnih zaveznikov ni igralo vloge vprašanje politike inoč!, za katero bi bila *opravičilo» tradicija kolonialne politike proti malim narodom. Piseo odklanja teorijo etničnega ravnotežja, pri katerem bi po franepski črti ostalo 180.000 Jugoslovanov izven Jugoslavije in samo 80.000 Italijanov iz Julijske krajine bi pripadalo Jugoslaviji. Čudna so načela, po-fkaterih mislijo izvajati te ravnovesje, tako da je to vedno v Škodo zavezniške Jugoslavije. 'V zvezi s tem zaključuje pisec, ni niti sledu o kakem ctniSkem ravnovesju, temveč Je samo Izigravanje septembrskih sklepov, ki so določali, da bi morala bodoča meja med Jugoslavijo in Italijo sloneti v glavnem na etniiki črti. Na noben način se ne morejo primerjati Jugoslovani, ki bi po francoski črti ostali izven Jugoslavije, z Italijani, M bi prišli pod Jugoslavijo. Jugoslovani, ki žive na tej zemlji Se 13. stoletij, so autohtoni narod, ie več pokojen j navezani na svojo zemljo, medtem ko so Italijani po večini benečanski trgovski kolonizatorji. Zaradi vsega tega Jugoslavija ne more sprejeti take utemeljitve pri ■ določevanju meje ■in zahteva, da se ponovno vzame v pretres etnlika črta, ter naj se preneha razpravljati o et-niSkem ravnovesju. v katerem pravi, da svetovna javnost pričakuje, da bodo delali razliko med napadalnimi državami in državami, ki so. bile žrtev tega napada, in da bodo napravili vse potrebno, da se v bodoče onemogočijo novi napadi. V zvezi s tem je treba posvetiti tud\ Italiji pozornost. Ze pred vojno je napadla in anektirala dve mali državi; po letu 19i0 je napadla Francijo, natQ Jugoslavijo ln Grčijo. Danes odklanja Italija vsako krivdo. Po vsej Goriški ljudstvo zboruje In ogorčeno protestira proti krivičnim sklepom, ki »o jih sprajeli štirje veliki na pariški konferenci, ki cepijo in delijo našo sveto primorsko zemljo. Tako je bilo tudi v nedeljo, dne 21. julija, veličastno zborovanje bivših partizanov' mirenskega okraja. Vsa bližnja okolica se ga je udeležila in odločno terjala svoja pravice. ?,e v zgodnjih popoldanskih urah so se na trgu vrstile povorke partizanov in partizank, prepevali so borbene pesmi, kj so nas spominjale na junaštvo in odločno borbo proti okupatorju in fašizmu. V požganih Renčah, ki so jih uničili naši sovražnici, se je zbrala več tisočgiava množica. Na čelu povorke je bifa godba in jugoslovanske zastave so ponosno plapolale, pa jih je‘množica burno pozdravljala. Na trgu je spregovoril član okrajnega odbora ZPP za Miren, nato pa tov. Volga, tajnica okrajnega odbora ZAMJK za Miren, ki je slovesno izročila zastavo Zvezi primorskih partizanov, katero je podarila mladina mirenskega 'okraja. Med drugim je dejala: „Naše zemlje ne pustimo deliti** «Vam, hrabri borci in osvoboditelji naše svete primorske zemlje, članom Zveze primorskih partizanov, vam, našim osvoboditeljem, podarja mladina v znak priznanja ta prapor za vaše zasluge in opravljeno delo, za nadaljnjo spodbudo in borbenost v trenutku, ko se odloča usoda našega naroda. Izročam vam zastavo v dneh, ko za zeleno mzo sprejemajo krivične sklepe. Ti sklepi režejo po našem živem telesu našo slovensko zemljo. Na take krivične črte ne bomo nikdar pristali ne ml ne narodi Jugoslavije in niti noben demokratičen narod, ki se je štiri leta boril proti fašizmu. Pozivamo vas, naj vas vodi ta prapor naprej od zmage do zmage, do končne priključitve Julijske krajine s Trstom k materi Jugoslaviji.* Tajnik okrajnega odbora ZPP je sprejel zastavo ter v imenu vseh članov obljubil, da ne bodo opustili govori o obnovitvi jugoslovanskih mest Dubrovnik, 22. - Tanjug — Mar-sni Tito je sprejel predstavnike ljudske oblasti mesta Dubrovnika. V daljnem razgovoru so članj delegacije seznanili maršala Tita z najvažnejšimi vprašanji te pokrajine Govorili so o vprašanju obnove mesta. Zlasti pa o zgraditvi novega vodnega sistema in o oskrbi mesta s ceneno električno energijo. Maršal Tito je dejal, da bodo zgradili novo električno centralo, ki bo prejemala električno energijo iz drugih dalmatinskih postaj. Na vprašanja maršala Tita o sta- Na koncu je maršal Tito govoril o potrebi vzgojitve novih kadrov in med drugim dejal: »Hočemo vzgojiti nove kadre, ki naj vzgajajo nove generacije, v katerih bo vkoreninjen patriofzem in ljubezen do nove FLRJ. Vzgajamo jih, da bodo razumeli veliki polet naših delovnih množic in naša nova stremljenja. Predvsem pa bomo vzgojili našo mladino, ki se je že izvrstno pokazala v izvrševanju nalog, ki so pred nami in v prvi vrsti v graditvi naše nove države. • Ne bomo prenovili samo Zagreba, Ljubljane, Splita in Dubrovnika, pač pa tudi ostala mesta ter jih oskrbeli z najmodernejšimi ustanovami in napravami. Pred nami ležijo težke, naloge in za njihovo izvršitev je potrebno vestno in natančno sodelovanje vseh jugoslovanskih* državljanov.* Enotni sindikati za Julijsko krajino in Trst se v lm*-nu žoo.ooo delavcev bratsko zahvaljujejo delavstvu kemične industrije pariSke pokrajine za vso moralno in materialno pomoč. Povezani z razredno vezjo bomo nadaljevali borbo proti faSizmu. Enotni sindikati aa Trst ln Julijsko krajin« nju ribolova v teh krajih so dele-gajj izjavili, da je ribolov za časa vejile Utrpel s Toliko Škodo zaradi hhiienjal ladij fn drugih naprav. Maršal T to je obljubil zgraditev novilj ribiških (adij. Nato so delegat poročali maršalu Titu o stanju vinogradništva in gojitvi oljk. Preprečiti trd* mn napadmaclzma is fašizma Pariz, 22. — *Le Progrčsz, nedeljski l^st, ti Gornje Savoje objavlja v svoji zadnji Itevilki članek o bližnji mirovni konferenci, Ako Je kdo ■ posebno bolečino občutil krivico Bldaultovegn, na pariški konferenci sprejetega predloga, ki popolnoma brez potrebe reže čisto slovenske predele od svojega matičnega ozemlja, gotovo so bili to Brici. Ravno Srda so bila znana po 'junaštvu -svojih ppeblvalcev- narodno osvobodilni borbi in ni'Jih brez razloga imenoval oni belogardi-, stični list, čigar dediščino Je se-daj prevzel »Slovenski Primorec*, »partizanski raj*. Najslavnejša udarna četa vsega IX. korpusa, ki Je pognala v zrak centralo industrijskega toka za Goriško, zavzela Pevmo in druge okupatorske postojanke tik Gorice, je bila briška in je imela svoj stalni sedež ravno med Steverjanom in Cerovem, obemi vasmi, katere Je zdaj Bidaultova črta oddelila od Jugoslavije. Brda so dala 241 mrtvih, preko 100 pogrešanih in nad 105 talcev kot žrtev za narodno osvoboditev. In zdaj? P|rav vasi, katere so največ žrtvovale, so odrezane od svoje domovine ln zopet določene na tako strašno sužnost pod Italijanskim imperializmom. Steverjan, Cerovo, Vi-polže, Neblo so stoodstotno slovenski kraji. V Hrušovljah ln Ne-blem Je porušenih nad dve tretl-nl hiš. Toda briške vasi so kaznovane za svoje Junaštvo s tem, da Jih skušajo ponovno izročiti na milost in nemilost rimskim gospodarjem. Niti najmanj se zato ne čudimo, da Brda niso spo-razumna s to usodo in jo Brici ogorčeni odklanjajo ter so pripravljeni na borbo do skrajnosti s vsem junaštvom, ki so ga že dokazali za časa partizanskih bojev, do popolne osvoboditve svojega domačega ozemlja. Več tisoč Bricev {e manifestiralo Veren izraz čustev, ki danes vrejo v briškem ljudstvu, je bilo ogromno množično zborovanje, ki se J« vršilo dne 21. Julija v Ste-verjanu. Okoli 17. ure so prikorakali mladi Brici — bivši parti- 29. JULIJ NE SME POMENITI NASE SMRTI SINDIKATU MARSEJSKEGA OKROŽJA Enotni sindikat se v imenu 200.000 stavkujočih delavcev Trsta in Julijske krajine bratsko zahvaljuje delavcem marsejske pokrajine za solidarnost v borbi proti far iizmu. Vedno združeni z delavci vsega sveta bomo nadaljevali borbo proti faSizmu. Enotni sindikati za Trst in Julijsko krajino Silfett mnbžičen protest proti Bidaultovi črti v Št e verjanu zani, večina v vojaških uniformah, ki so Jih nosili za časa borbe proti okupatorju. Med njimi so bili tudi častniki in funkcionarji ter borci s kolajnami in redi za hrabrost in borbene zasluge. Vsi tl fantje so se borili, da bodo njihovi domači kraji pripadali Jugoslaviji. Zato so tudi v nedeljo prišli na ta pravcati ljudski tabor, da vsemu svetu Izpričajo svojo odločnost v borbi za svojo svobodo. Tisoči vaščanov iz vseh Brd ip tudi nekaj Furlanov is nižine, ki so prinesli bratski pozdrav ljudstva to ln onstran za padne Morganove črt«, so se zbrali na obsežnem dvorišču, napolnili tudi okoli stoječe ceste In sosedno, gostilno ter dvorano, v kateri se je pozneje vršila prireditev. Ko se j« za nekaj časa vsul dež, so ljudje do zadnjega kotička napolnili velika dvorano, dvorišče in ves ostali prostor v okolici pa so kljub temu ni izpraznil in gosta množica je kljub dežju s svojo navzočnostjo pokazala odločnost svojih zahtev. ■proti pravici, predvsem pa proti zavezniškemu slovenskemu ljudstvu. Na vseh zborovanjih obsoja goriško ljudstvo ta krivičen sklep, ki je bil sprejet v Parizu a ki ga mi nikoli in nikdar ne bomo priznali, toliko manj pa sprejeli. Popolnoma se pridružujemo izjavi tov. Kardelja ln iz tega mesta mu zagotavljamo, da ga bo podprlo vse primorsko ljudstvo, vsa Brda, ker gre za našo svobodo, za naše življenje, za narodni obstoj. Strnjeni in enotni smo bili V boju, ko smo bili goloroki. Po teh izkušnjah naše slavne partizanske borbe, v kateri smo se sami osvobodili, prekalili v nove, ljudi, samozavestne in ne več suženjske, bomo branili naše priborjena in naravne pravice z istim junaštvom kot za časa oborožene borbe.* Po teh besedah Je množica tov. Beltramu burno odobravala in vzklikala: »Hočemo Jugoslavijo*, «zahtevamo ljudsko oblast*, »zahtevamo Molotovo črto*. Aplavzi so bili nenehni. Slišali so se klici «Tito, Tito reši has! S teboj v borbi — s teboj v svobodo!* Pri prireditvi so bili prisotni tudi neki tujci, ki so se čudili, -da so vse prometne vezi Brd z dolino 1». priročnim tekačem Gorico na tako aeprtvodon način ločeni med a »bo j. Pravinko so se tudi čudili krivični', usodi, ki je namenjena tako izrazito slover*. skim vasem kot sta, poleg Se omenjenih briških, tudi gtandrež ln Sovodnje. Ob 'zrazlh navdušene množice na prireditvi in pod silnim vtisom čustvenih in borbenih melodij pevskega zbora, so gostje vzkl knilt: Bidault gotovo ni pomislil, da ustvarja s ponovnim zasuznjenjem teh ljudi novo Makedonijo na tem kočljivem ■ozemlju! Krivičnega sklepa ne bomo sprejeli nikoli Sovjetska odlikovanja Jugoslovanom Beograd, 22. - Tass — Po odloku prezidija vrhovnega Sovjeta je sovjetski poslanik v Jugoslaviji Lav-rehtijev izročil odlikovanje reda «Obrambe Moskve* jugoslovanskim članom vseslovanskega odbora, voditelju Dim tru Vlahovu, generalnemu majorju Božidaru Maslariču in Ivanu Regentu. Kako je postopala policija Treba je poudariti, da je ljudstvo bilo disciplin rano in ni dalo nobsnega povoda civilni policiji in zavezniJkl vojski da nastopita. Kljub temu pa je, kot j?o navadi, civilna policija pojačena iz Gorice, pr šla na mesto zborovanja. Dogodilo se je celo to, da so padali streli v zrak brez vsakega vzroka in da so z nasajenimi bajoneti na cesti, ki pelje iz SUverjana v Kojsko, razganjali' množico, ki se je udeležila ljudskega tabora. Pregradili 1 so z dvema kamiona pot v Steverjan, da bi preprečili dotok novih ljudskih množic, ki so želele izraziti svoj ogorčeni protest v Sterevja-nu, ki ga je francoska črta pri*1 sodila Italiji. Izvedene so bile aretacije proti tovariSem, ki so bili oblečeni v svoje partizanske uniforme, katere so dobili za časa oboroiene borbe proti okupatorju in fašistom. S Bvoj mi bojnimi tovariši je tako zavezniška vojska postopala kot bi lahko samo z ujetniki ali s sovražni-množico, ki se je udeležila ljud part zani, ki so se borili v dolgoletni borbi, pravico do uniforme, ker uniforma jim je spomin in ljudstvo zato tako postopanje tembolj obsoja. Samo Jugoslavija Je za naš življenje Med drugim Je ljudski tabor v Steverjanu zgovorno dokazal, da se ljudska volja po svobodi ne da zadušiti, posebno ne danes, ko se odloča usoda junaškega bridkega ljudstva. Brici so bili enotni za časa najhujšega terorja ln trpljenja, tako bodo ostali enotni in strnjeni vse dotlej, dokler ne bodo priključeni k svoji svobodno Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Samo Jugoslavija nes bo rešila, samo v Jugoslaviji Je za nas življenje, — tako tovora vsa Brda. Zbrano množico je nagovoril tovariš iz okraja, ki je obrazložil namen tega ljudskega tabora pred mirovno konferenco v Parizu. Med drugim je dejal, da se bije borba na življenje ln smrt za našo priključitev, s katero edino bomo lahko rešeni vsakega suženjstva. Podal J« besedo tajniku okrožnega odbora SIAU za Goriško, tov. Juliju Beltramu. Burno pozdravljen Je začel tov. Beltram svoj govor na ljudskem taboru. »Ni slučaj — je dejal — če smo se danes zbrali v tako velikem številu v Steverjanu, ki Je ena izmed, tistih junaških vasi, ki bi jo po pariških sklepih odrezali od svojega narodnega telesa, kajti nasilno bi hoteli, ne upoštevajoč ljudske volje, izročiti te kraje v suženjstvo stari zatiralki Italiji. V Parizu so sklepali brez nas, Imeli so pred sabo štiri razmejitvene črte, katere so pred- ložili izvedenci, ki so bili v teh krajih. Med štirimi črtami, ki so jih predložili Svetu zunanjih ministrov, .Je za nas sprejemljiva edino sovjetska Molotdva črta, katera obsega vse naše kraje in' v celoti zajema našo narodnostno mejo. Izmed ostalih treh je francoska nekako navidezno upoštevala gotove momente, ki, .se razločujejo od ostalih dveh črt: ameriške in angleške. Toda vsekakor je francoska Bidaultova črta skoz in skoz krivična, ker; ne upošteva niti gospodarskega niti etničnega in ne naravnega stanja. Le vzemimo primer Gorice in. vas Steverjan in zapadna Brda. Gorico, ki je gospodarsko, kulturno in upravno središče, kamor se stekajo vse poti Soške in Vipavske doline, Krasot Goriške ln So-vodertjsko n&ine ter vaših sončnih Brd, Je pariški' sklep iztočil Italiji. To je zločin proti naravi, Tov. Beltram je nadalje pozval množico in vse briško ljudstvo na okrepitev tjste enotnosti, ki smo Jo izvojevali tekom borbe in Jo je briško ljudstvo ohranilo vsa do danes. Poudaril je, da stojimo pred odločitvi j«, ki bo morali pg-sti tako kakor ljudstvo hoče, ker to terjajo žrtve briškega Ijud-Btva In ne smejo bit! zaman; to je tudi volja vsega primorskega ljudstva, ki jo podpirajo vsi jugoslovanski narodi in ves svobodoljubni svet. Ob .tej priliki je tov. Beltram pozdravil tudi francoske novinarje, ki so prisostvovali veličastnemu ljudskemu taboru v Steverjanu in jim dejal: »Ne zahtevamo od vas nič drugega kot to, da sporočite frnn-coskemu ljudstvu ln svetovni javnosti to kar ste videli na tem taboru J{i"v teh krajih. Povejte, da so tu Slovenci in da to ljudstva hoče samo pravice, ki mu pripadajo kot suverenemu narodu.* — Združeni pevski zbori so nastopali Po govoru tov. Beltrama je neki tovariš garibaldinec izrazil solidarnost in sporočil pozdrave bratskega furlanskega ljudstva. Kakor ob pričetku, je več tisočgiava množica tudi ob koncu zborovanja zapela nerodno himno «Hej Slovani*. Glas pesmi, klici novi Jugoslaviji in maršalu Titu — svojemu osvoboditelju, so »e zlili v en sam mogočen vzklik. Sledili so nastopi pevskih zborov, ki so s svojimi partizanskimi in narodnim,] pesmimi napravili na poslušalce mogočen vtis duatev in duha, ki vladajo med našim ljudstvom. v Brčkem Brčko, 22. - Tanjug — V Brčko je prispel predsednik vseslovanskega odbora v Moskv; general Aleksander Gundorov s dlani odbora Dobrovllskim in Stankovom. Goste so, na postaji prisrčno sprejeli. General Gundorov je pozdravil mla- Neznosni položaj j antifašističnega prebivalstva Trsta PRIMORSKI DNEVNIK — t — 23. julija 194®' »ČLOVEČANSKO ZASKRBLJENI** ŠKOF nas lira v novo suženjstvo Prepleskana brzojavka kardinalu Griffinu - Ugotovitve italijanskih vernikov o italijanski nacionalistični politiki v tržaških cerkvah in katoliških organizacijah Običaj je v svetu in med pcžteni-mi ljudmi da svojih nazorov in vidikov ne obračajo po vetru. Da jih ne spremene in ne sprevržejo čez noč-, ker je vreme včeraj kazalo lepo, danes pa slabo. In če to za koga velja, tedaj to velja £e posebej za cerkvenega dostojanstvenika. Vemo, da je običajno tudi res tako, na pr. pri praškem kardnalu Kasparju, ki Je znal biti vss svoje življenje in Se posebej tedaj, ko jp nacistični okupator tlačil fiešk narod, zvest svojemu ljudstvu in njegovi pravični - stvari. Msgr. Santin? Ki je. če preskočimo vso njegovo zlo preteklost, če zadnjič v svojem obrambnem ^ko-' fjskem pismu slovenskim verni* kom pretkano zapisal, da je »slovansko ljudstvo naSlo v škofu svojega pravičnega branitelja* (gl. točko 10. žkofijskega pisma z dne 9. junija 1946.) Zadnjič smo povzeli po tržaških llllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllll!lllllll!llllllltl Dvigamo vprašanje Novoimenovani upravnik ZVU za tukajšnje ladjedelnice g. podpolkovnik Foden je včeraj predpoldne povabil člane tovarniškega odbora Enotnih, sindikatov ter notranje komisije Delavske zbornice (bivii Julijski sindikati) tr-Saike ladjedelnice Sv. Marka. O-betal jim je nepristranost in zatrjeval, da ceni vsako politično mi-Sljenjf. Poudaril, pa Je, da ladjedelnice niso kraj za izražanje svojega političnega prepričanja, temveč izključno le za delo. le v naprej je pojasnil, da v ladjedelnicah ne bo dovoljeval nikakSnih političnih zborovanj in le v izjemnih primerih, pri predhodno pri njemu vloženi proinji, bo dovolil zgolj strokovna sindikalna zborovanja. Sporočil Je tudi prisotnim, da morajo delavci do t2. t. m. ob 11. uri odstraniti iz tovarne vse slike, embleme in napise. Pozvani delavski predstavniki so mu hoteli nato odgovoriti, g. podpolkovnik Foden pa je odločno odbil vsako razpravljanje, čeS da je treba nje-jgove besede razumeti kot vojaški ukaz. Poučil je delavce nadalje, da totjarniSki odbor in delavci zdaj ne odgovarjajo tovarn;Ski upratA temveč vojaikim oblastem ter je vse to odvisno od njega. Obetal je tudi te v naprej, da bo vsakdo, ki se bo upiral njegovim ukazom odpuščen ali pa lahko tudi takoj aretiran. Poseben poudarek je dal tem besedam Se s pripombo, da ima na razpolago v ladjedelnicah večjo skupino an-gloameriik« vojske. O. podpolkovnik Foden delavcem ni dopustil, da bi mu odgovorili, zato jim ni preostalo drugega kot da pozdravijo in odidejo. Sporočili so delavstvu, kar so sliSali. S tem so vzbudili sploSen val uialjeno-sti in delavstvo je pričelo primerjati nove razmere z dobo nemške okupacije. Novi ukrep vojaSkega nadzorstva nad ladjedelnicami sprejemamo z resno zaskrbljenostjo. Te ladjedelnice, ki so občega pomena ta naSo pokrajino, so vendar zasebna last, delujejo v zasebnem interesu lastnikov in dajejo do-piček zasebnemu kapitalu. Delavstvo v teh ladjedelnicah pa je istočasno prisiljeno da 2ivotari pri povsem nezadostnih plačah, da s$ povsem nezadostno hrani in da se oblači v cape, ZVV doslej ni pripomogla delavcem k izboljšanju njih gmotnega položaja v teh ladjedelnicah. Nasprotno — dovolila je množične odpuste, ki so v svoji dejanski izvedbi oškodovali antifašistično delavstvo. Sedaj pa stavlja ZVU na razpolago svoje vojaštvo kot izrazit pritisk proti političnemu udejstvovanju delavstva. Jasno je, da se delavstvo politično in sindikalno udejstvuje predvsem na kraju svojega dela, ker imajo skupne interese ravno delovni tovariši, ki sicer morda bivajo na med seboj telo oddaljenih mestih. Obče znano pa je tudi, da je ravno v zadnjih časih tukajSnja oblast vzela delavcem neb roj sedeiev njih političnih in kulturnih organizacij. Ovirajo jim torej politično organizacijo tako na mestu bivanja kot na mestu dela. Sindikalni boj delavstva je imel od nekdaj in bo v taki situaciji tud{ nujno vedno moral imeti izrazito političen značaj. Oviranje delavstva pri sindikalnem i« političnem udejstvovanju v borbi za pravice delovnega ljudstva je zato resno kršenje demokratičnega življenja v svojih najbistvenejših osnovah. V primeru tukajšnjih ladjedel-nio pa so organi zavezniške vojske dejansko v malo zavidanja vrednem položaju, da Ima njihovo delovanje nujno ne samo učinek resnega kršenja demokratičnega ustroja, ampak tudi učinek varstva Interesov podjetnikov proti delavstvti s pritiskom oborožene sile. Taktne primera poznamo doslej samo iz časov naj-večje vojne nujnosti ali pa le v fašističnih dttavah. Zato z vso resnostjo antifašističnega glasila. in posebno spričo današnjih očitnih zarodkov neofaSizma, dvigamo vprašanje, ali ndve razmere v ladjedelnicah ne bodo ograSale ugleda zavezniSke vojske pri nas. f. r. listih poslednji dokaz, ki ga Je podal o svojem zdajstvu ljudstva, ka. teremu naj bi služil. Saj je še vsem jasno v spominu brzojavka, ki jo je poslal vvestminstrskemu nadškofu kardinalu Griffinu. Vsi tuji in vsi tržaški 1 sti so jo povzeli in pri vseh je imela smiselno docela isto vsebino in besedilo: Da so pariške odločitve pognale v obuk tukajšnje prebivalstvo, da to užaljeno zahteva ‘zpolnitev narodnostnih načel, kakor so bila določena v Londonu, pa da «se priključi Italiji vse pretežno italijansko ozemlje* itd. Zares popolnoma v skladu s Santinovo cerkveno in drugačno politiko' v vsem malone poldrugem desetletju, odkar deluje po volj1 in z vso moralno in politično podporo fašizma na tem ozemlju. Zares povsem dosledno, pa čeprav krivično in protiljudsko! Toda msgr. Santin bi menda ne bil msgr. Santin, ko bi ne stori tega, kar Je pred nekaj dnevi, ko je predložil poročevalcu anglo-amerifake agencije novo brzojavko, ki naj bi jo bil takrat »v dneh hude borbe, ki je bila značilna za prve dni meseca julija*, poslal v I«on-don. Pravimo novo, ker Je njeno besedilo po svojem duhu bistveno drugačno od prve, ker noben, pa se prav noben list takrat ni objavil niti ene od besed, ki ji sedaj naenkrat dajejo tako bistveno drugačno barvo in smisel. Ne listi ne kardinal Griiffin takrat niso ničesar vedeli o tem, kar pravi sedaj msgr. Santin: Da bi bili »nezadovoljni obe strani, da bi blo prebivalstvo obupano zato. ker »naj hi Trst sedaj postal torišče nenehnih, divjih borb in komplikacij* (seveda, če bodo še nadalje ločili duhove ljudje a. la msgr. Santin in Mar-gotti, op. ur.), da »je v dežel: že izginila slchema svoboda...* (Nc-dvobno, a po čigavi zaslugi, msgr. Santin, morda ljudstva, ki nima oblasti, ne politične ne drugačne? op. ur.) Pa je msgr. Sant'n uslužnemu novinarju še dodal, da vsega tega ni storil zato, da bi zavzel kakšno politično stališče, marveč r pričo »neke določene človečanske zaskrbljenosti*. Msgr. Santin! Ko so nacisti pobijali Cehe, jih preganjali in tlačili, je kardinal Kaspar celih šest let — vsaj molčal. Ko Je fašizem zatiral naše ljudstvo, ga s silo potujčeval, ste mu vi sekundira.il. Ko so fašisti razbijali — leta de-vetnajststosestinštridesetega — po Trstu ljudske ustanove, pobijali pripadnike ljudskih teženj — zato, da ste lahko vt reklamirali Trst za Italijo — kakšna je bila tedaj vaša človečanska zaskrbljenost? Ali pa se morda poročevalec kake časopisne agencije ni odzval vašemu povabilu, da bi mu jo položili na srce in papir? A da bodo stvari še jasnejše: Vi predobro veste, da so cerkve ne samo uradna javna poslopja, ka- kor na pr. sodišča in policijske stražn ce, jetničnice in davkarije, da so javna, da, toda ljudska, taka, ki so ljudstvu pri srcu in se nanje spomni, kadar ga kličejo verske dolžnosti, kadar ga tare srce in ko mu prekipeva od veselja. Da so bla taka, ko je turška horda navalila na naso zemljo ali kadar je toča pobila naša polja. Da so b la taka ljudska javna poslopja celo tudi tedaj, ko. je kak pravi ljudski duhovnik spregovoril v njih v ljudski govorici, ki jo je fašizem pregnal cd vsepovsod in ki ste jo celo vi omejevali. In kolikokrat so prav spričo tega vihrale na naših cerkvah naše ljudske, narodne zastave! Dokler ni prišel fašizem nad nas in pa — medzaveznl-ka komisija. Tudi v Skednju! .Msgr. Santin, kdo je tedaj ljudstvu odrekel pravico, da tudi v odločilnih trenutkih na svojih cerkvah brani sebe ’.n svoje svetinje, kakor celo v turških časih? Kdo razen in poleg fašizma? Sicer pa smo brali te dni protestno pismo italijanskih vem kov tržaške škofije, ki so ga poslali msgr. Santinu. In kaj pravijo? »Po cerkvah se čujejo s prižnic n izpred oltarjev pridige in nagovori, ki so dal tč bolj poptičn! kakor pa duhovni, tako da česčo onečasčajo svetest kraja. Na sestankih in sejah lašikatoliških organizacij je postala italijanska nacionalistična politika namen in razlog in cilj slehernega njihovega delovanja. Tisti, ki pravi, da je katoliški, pa je v resnici nestrpen in napadalen, preklinja vse, kar bi moglo biti v napoto namenom in interesom italijanskega nacionalizma in njegovim težnjam po gospod-3tvu. Mesto da bi propovcdovali mir, netijo vojno. Mesto da bi navajali duhove k miru in spravi, jih ščuvajo k sovraštvu in razkolu.* In na drugem mestu: »Ogromna večina katoliškega prebivalstva na Pr morskem, pa naj govori italijansko, slovensko, furlansko ali hrvat-skc. ni nikoli gojila (italijanskih) iredentističn h idej in ni nikoli odobravala politike, ki je vezala to deželo na Ital jo. Naj vedo tisti ljudje, ki izkoriščajo duhovniško obleko in se zavzemajo za to (italijansko) gospodstvo, ki je 27 let namakalo deželo ne z nebeško roso dobrote, marveč s krvjo In solzami, da je bilo za slehernega dobrega kristjana, »Kajnovo kraljestvo.* In kaj prav’te na to, msgr. Santin? Ki ste z najnovejšim manevrom o neki »človečanski zaskrbljenosti* hoteli zabrisati sledove vaše fašistične, imperialistične politike! Mar jt končno v vaši prenovljeni in prepleskani brzojavki kaj drugega kakor zahteva po priključitvi dežele k Italiji? In po čigavem nalogu in pristanku služijo katoliške cerkve in italijanske katoliške organizacije v Trstu in drugod italijanski imperilistični politiki? Tatvine Unrinega blaga v Trstu Iziava ravnatelja Zavoda za Izredne nabavke Beograd, 22. Tanjug. — Sotrud-nik Tanjuga Je poslal Zavodu zs izredne nabavke ministrstva za zunanjo trgovino naslednje vprašanje: t/ Alt so točne vesti, da se v Trstu in coni A kradejo velike količine blaga, ki ga Unrra pošilja Jugoslaviji preko tržaške luke? 4 Direktor Zavoda za Izredne nabavke Miloš Vasič je odgovoril: Popolnoma točna so Vaša obvestila, da se v Trstu in coni A kradejo iz pristanišča, skladišč in vagonov velike količine blaga, ki ga Unrra pošilja Jugoslaviji. Te tatvine so desegle tak obseg, da Je resnično zadnji čas, da se o tein ne obv:sti samo naša, ampak tudi vsa svetovna demokratična javnost. Tu ne gre za manjše tatvine v pristanišču in na železniški postaji kar bi se še moglo razumeti, ampak za organizirane napade celih oboroženih tolp, ki odvažajo blago s kamioni in vagoni, drset in deset tisoče kilogramov. Pri teh tatvinah sodelujejo poleg poklicnih lopovov tudi organi železnic, pa tudi organi civilne policije. Bili so primeri, da so bili pri d;lu prijeti ljudje, ki io bili oblečeni v angleške vojaške uniforme. Navedel bom nekaj primerov: Dne 14 junija 1948. so organi Zavoda za izredne nabavke opazili na postaji S. Sabba vagon s slakorjem, iz katerega so neovirano nakladala na kamion št. TS 15334. Ko Je bil šef postaje, na to opozorjen, je odklonil. da bi karkoli podvzel. Primer Je bil prijavljen policijskim o-blastem, k| so napravile konec tatvine in deloma vrole ukradeni sladkor. Bilo je jasno, da so bili v tatvino vmešani tudi železniški organi, toda kljub vsem dokazom, so bile aretirane osebe izpuščene že naslednjega dne, to pa zato. ker baje ni šlo za tatvino, ampak z« »sabotažo proti Jugoslaviji*. Bili so primeri, da so pnšli na :ia*o mejo popolnoma izpraznjeni vagoni, kakor n. pr. vagon Si. 182.451, ki je vozil blago * parnika rCance* in ki je predel preko naše meje pri Divači 17. junija 1946. Dne 25. junija so organi Zavoda za izredne nabavke opazili kamion pred skladiščem št. 65 v Trstu, kjer so izkrcavali sladkor s parnika • Moris Soatman*. Dve osebi v uniformi angleške vojske in neka oseba v clvilu so pričele lztovarjati z ladje vreče s sladkorjem in kavo ter jih nakladati na kamion. Okrog 10 drugih ljudi jim Je pri tem delu pomagalo. V nepoarednl bližini so bili šc štirje ljudje v britanski uniformi, izmed katerln sta bila dva oborožena s puškami, ki sta bržkone stražila. Organi Zavoda za izredne nabavk* so prijavili ta primer vojaški policiji, ki Je izvedla aretacije ,na mestu in odkrila 17 vreč kave in sladkorja, kakor pa so organi Zavoda za izredne nabavke iz Trsta zvedeli, so bile tudi t« osebe naslednjega dne izpuščene. Zgodili so se primeri, ko so oborožene osebe v samem Trstu odpirale vagone im iz njih odnašale blago. Predstavniki Zavoda za izredne nabavke so zahtevali od civilne policije, naj intervenira, vendar je to odklanjala. Tajco je billa n, pr. 9. maja ob 9 dopoldne opažena kraja iz naših vagonov na pomolu Duca r^, tudi vsem vajencem, ki ,0^ t. 1.1101 vsem vajencem, *■' vj p ^ li. Pri izplačevanju vso®' jL, končalo 24. t. m. ob 19- T|j zaupniki ravnajo po '-st® lih. ki so veljala za odra« ' jr Nocoj ob 17.30 bo sestal^, tovalne komisije namei Nocoj ob 19. uri bo -rektlvnega sveta. $., Jutri ob 18 uri bo v ul^V ni 5 sestanek vseh kovin* ^ meščencev. , Nocoj ob 17.30 bo v «>^1 ni sestanek vseh kovin ^ p'1 meščencev, ki so vpisan1 sindikate. j»',y SINDIKAT PREHRA1^^ ,lt*F da bo danes ob 18.30 sor tivnega svoja, S* A* Odg. urednik DUŠAN I M _______A l c NA CESTI FIUME P?mU f" _* ah__. ./* 7 J prod neko gostilno na ^ r motoma pozabila d en* nifhl dokumenti na 1 kfSj Ema, H Hrastovlna °. 0,fi Najditelja naprošam v0 F UP1® proti nagradi na s k ega dnevnika. ..... *|tl Pevski koncert ki bi se moral *r Dutovljah v nedeljo 28. julija, se p 4 avgusta. POSESTVO S prodam, ZIRK MARIJA, SEŽANA 235 Hi*3 RADIJSKA POSTAJA ZAGRF®, razpisuje za svoj simfonični orkester, od 1. mesta: Prve violine......................... plača din 3.900 Druge violine ...... » » 3'80” viole.................................. * * S.500 1 violončelist (namestnik solista) » » *-400 1 kontrabas ........ * * 1 prvi rog (como) .... > » Ponudbe Ja treba bili nameščeni in šolskih o^tnirvai ^ metnoetneniu ravnateljstvu radijske poetaje Vls-ks ulica 116. Objavljamo da ravnateljstvo nem stlti samo prvovratnf sile, >).... * * n0v v vložiti s točnimi podatki u»t* julJ**8 iklh spričeval najkasnelje do t> (