Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 32 / Leto 79 / 8. avgust 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU NAŠA TEMA Str. 12-13 Str. 7 PETROVČE PRIL OGA SPORED Življenje na tehtnici: »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« ŠT. 32 8. AVGUST 2024 PET. 9. 8. SOB. 10. 8. NED. 11. 8. PON. 12. 8. TOR. 13. 8. SRE. 14. 8. ČET. 15. 8. SPORED Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: »Treningi »Treningi »Treningi »Treningi »Treningi »Treningi »Treningi »Treningi »Treningi »Treningi »Treningi »Treningi »Treningi Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: »Treningi »Treningi »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« »Treningi »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« Življenje na tehtnici: bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« »Treningi bodo na začetku precej zahtevni« bodo na začetku precej zahtevni« ŠT. 32 8. AVGUST 2024 PET. 9. 8. SOB. 10. 8. NED. 11. 8. PON. 12. 8. TOR. 13. 8. SRE. 14. 8. ČET. 15. 8. SPORED »Imam najboljšo službo na svetu« Nina Cestnik Pavlič Nuša Lesar: »Naučila sem se neizmerne ljubezni in potrpežljivosti« Str. 8 GOSPODARSTVO Str. 22-23 Str. 4-5 PRAZNIČNO Z OBČINO LUČE Irena Friškovec, nova direktorica Kmetijsko- gozdarskega zavoda Celje Irena Friškovec, nova direktorica Kmetijsko- gozdarskega zavoda Celje Irena Friškovec, nova direktorica Kmetijsko- gozdarskega zavoda Celje Prodajna uspešnica so bile ukulele Ob obletnici najhujše ujme skušali razrešiti več vprašanj Predstavniki državnih organov so se ob obletnici poplav minuli teden ustavili v Savinjski dolini in poskušali odgovoriti na čim več vprašanj, ki se ob popoplavni obnovi porajajo ljudem. »Na terenu je na konkretnih primerih lažje prikazati problematiko,« je ob tem poudaril državni sekretar in vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Še c. V občini Ljubno so na zgradbi, ki je predvidena za rušitev, prikazali postopek cenitve, v občini Polzela pa je bilo med drugim govora o opravljenih in načrtovanih delih na vodotokih. Vam hrup sosedov ali okolice para živce? Mali pivovarji razpravljali o prihodnosti Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 32, 8. avgust 2024 AKTUALNO Spomnimo, da je vlada ko- nec maja sprejela izhodišča za pripravo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Med drugim predvidevajo ome- jitve za dodatno delo zapo- slenih v javnih zdravstvenih zavodih. Ti bi lahko ob neka- terih pogojih dodatno delali le v drugih javnih zdravstve- nih zavodih in ne več tudi pri zasebnikih. Na nastajajočo zakonsko novelo so se odzva- li v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer meni- jo, da zgolj urejanje zaposlo- vanja ne bo rešilo osnovnih težav javnih zavodov. Ključno težavo namreč vidijo v nee- nakosti med javnimi zavodi in koncesionarji. Po obstoječi zakonodaji namreč koncesi- onarji, ki nimajo enakih od- govornosti in obveznosti, kot so plačilo regresa in nadome- stila za bolniško odsotnost, prejmejo enako plačilo kot javni zavodi. Najprej pravične cene Prav javni zdravstveni zavodi, bolnišnice in zdra- vstveni domovi državljanom zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo in do- stop do vseh storitev ter nudi- jo celotno paleto zdravstvene oskrbe, so med drugim za- Bo nov Zakon o zdravstveni dejavnosti še povečal kadrovsko podhranjenost v javnem zdravstvu? Zahtevajo enakopraven položaj v primerjavi s koncesionarji Napovedane spremembe Zakona o zdravstveni dejav- nosti, s katerimi namerava vlada ločiti javno in zasebno zdravstvo, bodo javnim zavodom škodovale, če vlada ne bo najprej spremenila cen zdravstvenih storitev, so prepričani v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZZS), kjer menijo, da so v primerjavi s koncesionarji v nepravičnem položaju. Med drugim se bojijo, da bodo slabo domišljeni ukrepi še povečali odhode zdravnikov in drugega zdra- vstvenega osebja iz že tako kadrovsko podhranjenih javnih zdravstvenih ustanov. Zato so predlagali kar nekaj ukre- pov, ki jih podpirajo tudi direktorji javnih zdravstvenih ustanov v naših krajih. BARBARA FURMAN pisali v javnem pismu pred- stavniki združenja zdravstve- nih zavodov. Ministrstvo za zdravje pozivajo, naj pred sprejetjem zakonske novele uvede pravične cene. Opo- zorili so, da so v cenah zdra- vstvenih storitev na bolni- šnični ravni priznani stroški za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. A te storitve smejo po zakonodaji izvajati samo javni zdravstve- ni zavodi, čeprav so njihove cene enotne za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti. Moti jih, da tudi koncesionarji, ki teh storitev sploh ne smejo izvajati, prejemajo dodatek za neprekinjeno zdravstve- no varstvo. Ob tem izposta- vljajo primer, ko bolnišnice in koncesionarji prejemajo enako plačilo za opravljeno bolnišnično storitev, pri ka- teri je plačana tudi diagnosti- ka računalniške tomografije (CT) in magnetne resonance (MR). A tisti koncesionarji, ki nimajo lastne opreme za CT in MR, napotijo bolnike z napotnico k drugemu izva- jalcu, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije temu izvajalcu plača opravljeno storitev. Tako mu opravljeno storitev plača dvakrat, so kri- tični v združenju zdravstve- nih zavodov, ki mu predse- duje doc. dr. Milena Kramar Zupan. Drugačno podeljevanje koncesij Eden od ukrepov za zašči- to javnih zdravstvenih za- vodov mora biti po mnenju omenjenega združenja tudi sprememba načina podelje- vanja koncesij. Predlagajo, naj ministrstvo za zdravje koncesionarjem omeji ob- seg storitev glede na njiho- vo pogodbo in zmogljivosti. Pomembno se jim zdi, da koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene in da ne najemajo zdravstvenega osebja iz javnih zdravstve- nih zavodov, ki opravijo delo kot samostojni podjetniki ali s podjemnimi pogodba- mi. Prav tako morajo imeti vnaprej določen obseg stori- tev, ki ga ne smejo povečati brez spremembe koncesijske pogodbe ali podelitve nove koncesije. Trenutno je omo- gočena tudi skrajnost, ko se lahko vsi zdravniki neke spe- cialnosti dogovorijo in samo z eno koncesijo neomejeno izvajajo zdravstvene storitve za državljane, še opažajo v združenju. Super nadure? Kritični so tudi do načr- tovane uvedbe super nadur kot nove oblike stimulacije za zaposlene v javnih zdra- vstvenih zavodih. Če se stro- ški teh super nadur prenesejo v ceno zdravstvenih storitev, bo ta povečana cena veljala tudi za koncesionarje, ki že zdaj lahko bolje plačujejo svoje zaposlene. To bi samo še povečalo odhode zapo- slenih iz javnih zavodov h koncesionarjem. Zaradi šte- vilnih kritik na novelo Zako- na o zdravstveni dejavnosti v združenju zdravstvenih zavodov pričakujejo sesta- nek z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in direktorico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjano Mlakar. Kdaj bo do sestanka prišlo, še ni znano. Najverjetneje po poletnih dopustih, v za- četku septembra. Ministrica: Povečati dostopnost in kakovost Sicer je ministrica Valenti- na Prevolnik Rupel v svojih javnih nastopih že večkrat poudarila, da želi vlada s spremembami Zakona o zdravstveni dejavnosti okre- piti javno zdravstvo. »Izhodišč je kar nekaj, predvsem gre za ločitev jav- nega in zasebnega. Gre za določitev pogojev za prido- bitev soglasja, za ureditev koncesij ter za možnosti iz- menjevanja kadra med jav- nimi zavodi. Z novelo prav tako opredeljujemo omeji- tve, ki jih imajo zaposleni v javnih zavodih za delo zunaj javnega sektorja,« Ta korak je po prepričanju mi- nistrice potreben in dober za bolnike, saj povečuje do- stopnost in kakovost zdra- vstvenih storitev. Moratorij na koncesije za pet let? Mag. Janez Kramar, di- rektor Zdravstvenega doma Velenje, največjega zdra- vstvenega zavoda v Šaleški dolini, predloge oziroma opozorila združenja zdra- vstvenih zavodov podpira. »Prav je, da v zdravstvu tudi za koncesionarje ve- ljajo enaka pravila in zako- nodaja kot za javne zavode glede plačnega sistema z napredovanji, kolektivne pogodbe, akreditacije glede kakovosti, javno naročanje in podobno. Ob tem želim poudariti, da v javnem zdra- vstvenem zavodu ne more- mo nagrajevati zaposlenih, kot bi si želeli, upoštevati moramo zakonodajo. Tudi na področju naročanja. Tega koncesionarjem ni potreb- no. Večina koncesionarjev prav tako nima opravljenih akreditacij glede kakovosti, torej nima recertifikacij, nima stroškov glede tega in še bi lahko našteval.« Za izboljšanje delovanja javnih zdravstvenih za- vodov je po Kramarjevem mnenju treba dovoliti za- poslenim v javnih zavodih dopolnilno delo v lastnem zavodu. »Prav tako je treba uvesti moratorij na koncesi- je za pet let na primarni in sekundarni ravni. Zagotovi- ti je treba, da koncesionarji lastne zaposlene zaposluje- jo pod enakimi pogoji kot javni zdravstveni zavodi. Prav tako je potrebno pre- povedati opravljanje zdra- vstvene dejavnosti tistim zdravstvenim delavcem, ki svoje delo in znanje proda- jajo, niso pa nikjer zaposle- ni.« Storitev pod enakimi pogoji Prizadevanja Združe- nja zdravstvenih zavodov Slovenije podpira tudi dr. Hana Šuster Erjavec, direk- torica Zdravstvenega doma Žalec, pri čemer poudarja: »Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji tvorimo javno zdravstveno mrežo, da drža- vljani prejmejo zdravstvene storitve pod enakimi pogoji, ne glede na to, ali je stori- tev opravil javni zavod ali koncesionar. Vendar pravna podlaga za koncesionarje kot zasebnike, ki delujejo v obliki gospodarske druž- be (s. p., d. o. o. …), in za zdravstvene zavode ni ena- V Združenju zdravstvenih zavo- dov Slovenije upajo, da bo vlada upoštevala njihove predloge gle- de Zakona o zdravstveni dejavno- sti. (Foto: Andraž Purg) Direktor velenjskega zdravstvenega doma mag. Janez Kramar med drugim predlaga moratorij na koncesije za pet let. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 32, 8. avgust 2024 AKTUALNO Dijak Šolskega centra Ro- gaška Slatina Brest Lenarčič je na 21. Mednarodni lingvi- stični olimpijadi v Braziliji osvojil zlato medaljo. To je prvo zlato za Slovenijo na tej olimpijadi. V njegovi šoli so tako dijaki kot pro- fesorji zelo ponosni na nje- gov uspeh. Med letošnjimi štirimi slovenskimi udele- V Združenju zdravstvenih zavodov poudarjajo Javni zdravstveni zavodi zagotavljajo 24-urno zdravstve- no varstvo, odgovarjajo na krizne razmere in izvajajo ce- lostno zdravstveno oskrbo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pogosto plača dvakrat za iste storitve, saj koncesionarji bolnike napotijo k drugim izvajalcem za diagnostiko (CT, MR), ki so iz zdravstvene blagajne plačani posebej. Predlagana nova oblika stimulacije v javnih zavodih v obliki super nadur lahko privede do dviga cen storitev, kar bi samodejno veljalo tudi za koncesionarje. To bi pov- zročilo še večji prehod delavcev iz javnih zdravstvenih zavodov h koncesionarjem, ki lahko že zdaj zaposlene bolje plačujejo. Nujno je, da koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene pod enakimi pogoji kot javni zdravstveni zavodi in da se omeji obseg storitev v skladu z dodeljeno koncesijo. Brez predhodne ureditve razlikovanja cen med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji predlagane spre- membe v noveli zakona ne bodo dosegle želenih rezultatov. ka. To se odraža v različnih pogojih dela. Menim, da je prav, da na to javni zavodi opozorimo ter da nas Zdru- ženje zdravstvenih zavodov Slovenije kot naša krovna organizacija pri tem zastopa in podpira.« Prisiljeni v neučinkovitost? Na neenak položaj med javnimi zdravstvenimi zavo- di in koncesionarji opozarja tudi mag. Anton Zidar, di- rektor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah: »Zdra- vstveni domovi nimamo toliko svobode pri vodenju, iskanju rešitev in spreje- manju poslovnih odločitev, kot jih imajo koncesionarji. Upoštevati moramo števil- ne dodatne predpise, ki jih koncesionarjem ni treba. Prav je, da Združenje zdra- vstvenih zavodov Slovenije opozarja na omenjene nee- nakosti. Upam, da jih bodo pristojni čim prej odpravili.« Zdravstveni domovi ima- jo, kot še poudarja direktor Zidar, tudi več zakonskih omejitev pri iskanju nema- lokrat relativno preprostih rešitev, ki bi lahko bile hi- tre in učinkovite. »Zato smo prisiljeni iskati rešitve, ki niso najbolj učinkovite in uspešne niti za bolnike niti za poslovanje zdravstvene- ga doma.« Kaj pravijo v celjski bolnišnici? Predstavniki Splošne bolnišnice Celje so kot čla- ni komisije sodelovali pri oblikovanju opozoril Zdru- ženja zdravstvenih zavodov Slovenije glede predlaganih izhodišč za spremembo za- kona o zdravstveni dejav- nosti, zato soglašajo z iz- postavljenimi poudarki. »Z mnenjem o sprejetih izho- diščih smo v juliju seznanili tudi ministrstvo za zdravje, vendar končno oceno težko podamo, saj zaenkrat go- vorimo zgolj o izhodiščih novele. V Splošni bolnišni- ci Celje se neenakost med javnimi zavodi in koncesi- onarji odraža predvsem v organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki je zaradi pomanjkanja zdrav- nikov otežena predvsem na področju radiologije ter v ambulanti enote za splo- šno nujno medicinsko po- moč, kjer sodelujemo tudi z zunanjimi sodelavci,« so zapisali v odgovoru na naše vprašanje. Zlat uspeh Bresta Lenarčiča ženci je bila tudi dijakinja velenjske gimnazije Nives Gošnjak. Mednarodna lingvistična olimpijada je tekmovanje, kjer se dijaki iz celega sveta pomerijo v reševanju zaplete- nih jezikoslovnih problemov. Namen olimpijade je spod- bujanje zanimanja za jeziko- slovje, razvijanje analitičnega mišljenja in sposobnosti re- ševanja problemov. Letošnja, 21. Mednarodna lingvistična olimpijada (International Linguistics Olympiad – IOL 2024) je bila med 23. in 31. julijem v Braziliji. Slovenska ekipa, v kateri so bili dve dija- kinji in dva dijaka, je dosegla izjemen uspeh v konkurenci 212 tekmovalcev iz 39 držav. Poleg Bresta Lenarčiča in Nives Gošnjak sta slovenske barve zastopala še Patricia Ki- rály (Gimnazija Bežigrad) ter Bruno Žižmund (Zavod sv. Frančiška Saleškega, Gimna- zija Želimlje). Brest Lenarčič je poleg zlate medalje osvo- jil tudi nagrado za najboljšo rešitev naloge. Patricia si je s svojim znanjem priborila srebrno medaljo, na ekipni tekmi pa je celotna ekipa osvojila bron. Tekmovanje je bilo najprej posamično, kjer so tekmovalci šest ur reše- vali lingvistične naloge. En dan je bil rezerviran tudi za ekipno tekmo, kjer so ekipe lingvistične naloge reševale štiri ure. Mlade lingviste je na tek- movanju spremljala vodja ekipe dr. Simona Klemenčič. Kot je povedala, je dogodek združil mlade lingviste iz raz- ličnih kulturnih in jezikovnih okolij, ki so se pomerili v ana- lizi jezikovnih struktur, lo- gičnih ugank in dekodiranju starodavnih pisav. Ena od iz- stopajočih nalog je bila anali- za slovničnega sistema redke- ga amazonskega jezika, ki je zahtevala pozorno opazova- nje in prepoznavanje jezikov- nih vzorcev. BF Direktorica žalskega zdravstvenega doma Hana Šuster Erjavec podpira prizadevanja ZZZS. (Foto: osebni arhiv) Do razmer v zdravstvu je kritičen tudi direktor šmarskega zdravstvenega doma mag. Anton Zidar. (Foto: arhiv ZD) Ekipa slovenskih udeležencev na mednarodni lingvistični olimpijadi. Brest Lenarčič je drugi z desne. (Foto: osebni FB-profil Simone Klemenčič) ZADETKI 30 18 30 18 32 18 33 19 »Hmeljarji v večini pro- dajajo pridelek na osnovi večletnih pogodb, ki jih trenutno zaradi razmer na trgu ni možno sklepati. V večini hmelj prodajajo slovenskim in nemškim trgovcem s hmeljem.« Irena Friškovec, svetovalka za hmeljarstvo in nova direk- torica Kmetijsko-gozdarske- ga zavoda Celje »Zamisel za ustanovitev centra za promocijo podje- tništva se je porodila med razmišljanjem, kako bi v lokalni skupnosti spodbu- dili podjetniški duh med občani, predvsem med mladimi, ki bi si tako v domačem okolju zagotovili svoj vir zaslužka.« Peter Misja, župan Občine Podčetrtek »Vem, kaj pomeni nesti 20 kilogramov, a ne vem, kaj pomeni nesti 50 kilo- gramov. Ne predstavljam si, kdo bi danes zmogel nesti tolikšno težo 12 ur. To je bilo herojsko.« Anton Žunter, predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala – zveze gorni- ških klubov »Največji izziv tudi v prihajajočem letu je, kako zagotoviti mesta za nodo- mestitvene zgradbe, saj se s tem ukvarjamo že 10 mesecev in smo še vedno na začetni točki.« Klavdij Strmčnik, župan Občine Luče »Zdaj se sprejemajo vsi ustrezni ukrepi, da bodo za tiste, ki bodo želeli, nadomestitvene zgradbe tudi hitro narejene.« Boštjan Šefic, državni se- kretar in vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 32, 8. avgust 2024 GOSPODARSTVO Kako zgraditi uspešno podjetniško pot, če prodajaš izdelke, ki jih potrebujejo le trije odstotki ljudi? Zakoncema Sabini in Bogdanu Trupej, profesorici biologije in učitelju glasbe, je uspelo. Prejšnji mesec je njuno podjetje Music Max proslavilo trideset let delovanja. Začela sta iz nič in brez ekonomskega znanja, danes Music Max, ki prodaja glasbila in glasbeno opremo, poznajo ljubiteljski in poklicni glasbeniki po vsej Sloveniji, na Balkanu in še v nekaj sosednjih državah. Ukvarja se z maloprodajo in veleprodajo, v ponudbi ima mnoge svetovno znane blagovne znamke glasbil, zadnjih dvanajst let pa tudi lastna glasbila, med katerimi so bile v času korone največja prodajna uspešnica ukulele. JANJA INTIHAR Med letošnjimi tridesetletniki tudi celjsko podjetje z glasbili Music Max Prodajna uspešnica korone so bile ukulele Savinjska regija najbolj podjetna Revija Podjetna Slovenija je pripravila novo lestvico naj- boljših petsto malih in srednje velikih podjetij. Na vrhu je ponovno podjetje Firšt iz Velenja. Med prvo deseterico so še tri podjetja iz statistične Savinjske regije, zato jo v reviji označujejo kot najbolj podjetniško v Sloveniji. Velenjsko družinsko podjetje Firšt izdeluje pogone, ventile in regulatorje ogrevanja, ki so nujni pri vgradnji toplotnih črpalk. Na trgu je že skoraj pol stoletja in v tem času je izvoz povečalo na kar 97 odstotkov celotne prodaje. Leta 2022 mu je prihodke uspelo povečati za kar 71 odstotkov, znašali so malo več kot 24 milijonov evrov. Lanska prodaja je bila še za dva milijona evrov boljša. Tako predlani kot lani je podjetje, ki zaposluje šestdeset ljudi, imelo malo več kot šest milijonov evrov čistega dobička, dodana vrednost na zaposlenega je presegla 200 tisoč evrov. Na tretjem mestu lestvice je družba Maksim v lasti celjske družine Bastl. Maksim se večinoma ukvarja z upravljanjem drugih svojih družb, lani je imel malo več kot 13 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot 6 milijonov evrov čistega dobička. Največji podjetji v lasti Maksima sta Container in Pocinkovalnica, ki sta se prav tako uvrstili med petsto najboljših malih in srednje velikih družb. Med prvo deseterico sta iz Savinjske regije še podjetje Ma- rovt, ki se ukvarja s kovanjem, z izdelavo in obdelavo odkov- kov ter z izdelavo stružnih delov za najbolj znane blagov- ne znamke v avtomobilski industriji, in Kronoterm, najbolj uspešen slovenski proizvajalec toplotnih črpalk. Tudi ti dve podjetji sta v družinski lasti. JI čarno ali trgovino z glasbili. Odločila sta se za glasbila in svojo novo dejavnost leta 1994 registrirala kot s. p. »No- benega predznanja ekonomi- je nisva imela takrat, kar je bilo pravzaprav zelo dobro. Če bi namreč vedela, kaj vse naju čaka, se za podjetništvo ne bi odločila,« danes iskre- no priznava. Podjetništva sta se lotila zelo previdno, kon- zervativno, pravi Trupej. Z ničemer nista upala tvegati. Ne s prehitrim pridobivanjem novih poslov ne z zadolževa- njem. Ker nista vedela, ali jima bo uspelo, sta ostala v svojih rednih službah – on kot učitelj kitare v glasbeni šoli v Sevnici, žena kot učite- ljica v Osnovni šoli Hudinja v Celju. Že po treh letih sa- mostojnega podjetništva sta ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo, pustila varni delovni mesti in se zaposlila v svojem podjetju. »Podjetje je raslo zelo po- časi in prav tako počasi se je povečevalo število zaposle- nih. Prvi, ki sva ga zaposlila še v času, ko sva imela s. p., je bil Vili Ograjenšek. Bil je duša podjetja in z nami je ostal vse do upokojitve,« se nekdanjega zvestega sodelav- ca spominja Trupej. Ker sta z ženo Laščana, sta v podjetju večinoma zaposlovala Lašča- ne. Naslednjega sodelavca sta zaposlila šele leta 1998, pet let kasneje jih je v podjetju delalo sedem. Zdaj jih v Slo- veniji dela že sedemnajst, v podjetju na Hrvaškem, ki sta ga ustanovila leta 2004, je pet zaposlenih. »Ko smo pripra- vljali praznovanje 30-letnice, smo želeli povabiti tudi vse nekdanje zaposlene. Seznam je bil zelo kratek, saj so bila na njem le štiri imena. Oči- tno se pri nas ljudje počutijo dobro,« zadovoljno ugotavlja Trupej. Novih trgovin ne bodo več odpirali Music Max že vseh trideset let vztraja pri svoji osnovni dejavnosti, to je prodaji glas- bil in glasbenih pripomočkov. Bogdan Trupej pravi, da se na- merno niso podajali v druge glasbene dejavnosti, na pri- mer odpiranje glasbenih šol. Pomembna rast podjetja se je začela s pridobitvijo gene- Gostilna Pri mostu še bolj poceni Po dveh neuspelih dražbah, prva je bila maja in druga julija, je stečajni upravitelj propadle celjske družbe Domine pripravil nov predlog za prodajo gostilne Pri mostu v središču Celja. Datum dražbe bo določen, ko bodo novo predlagano ceno potrdili tudi ločitveni upniki. Gostilna Pri mostu je zadnje še neprodano večje premoženje celjske nepremičninske družbe Domi- ne. Stečajnemu upravitelju Benjaminu Pačniku je v sedmih letih, kolikor traja stečaj, uspelo prodati hotel Turška mačka, slaščičarno Zvezda in kavarno Vrtnica. Z gostilno se je zataknilo zaradi sodnega postopka, povezanega s priznanjem izločitvene pravice za manj- ši del premoženja. Na prvi dražbi je bila izklicna cena za 308 kvadra- tnih metrov gostinskih prostorov, 115 kvadratnih me- trov poslovnih in 191 kvadratnih metrov pomožnih prostorov 300 tisoč evrov. Na naslednji dražbi je bila izklicna cena 243 tisoč evrov, a kljub ugodnejši po- nudbi zanimanja za nakup ni bilo. Za tretjo dražbo stečajni upravitelj predlaga izklicno ceno 215 tisoč evrov, kar je za poslovne prostore v središču Celja zelo nizek znesek, saj pomeni manj kot 350 evrov za kvadratni meter. JI Julija več brezposelnih Brezposelnost v državi se je julija v primerjavi z junijem nekoliko zvišala, a je bila vseeno nižja kot julija lani. Na republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo konec julija registriranih 44.384 brezposelnih, kar je 2,3 odstotka več kot junija in 6,1 odstotka manj kot pred letom. Zvišanje števila brezposelnih so prejšnji mesec zabeležili tudi v celjski in velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje. V celjski območni službi je bilo julija prijavljenih 5.122 brezposelnih oseb, kar je 3,1 odstotka več kot junija in 6,4 od- stotka manj kot julija lani. Še bolj kot v celjski se je v zadnjem letu znižala brezposelnost na območju savinjsko-šaleške in koroške regije. V velenjski območni službi so konec julija v svojih evidencah imeli 2.657 oseb, kar je 14 odstotkov manj kot pred letom, a tri odstotke več kot junija letos. V celotni državi se je julija na zavodu na novo prijavilo 5.220 oseb, kar je 43 odstotkov več kot junija. Med novoprijavlje- nimi je bilo 2.747 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 860 je bilo presežnih delavcev, 37 brezposelnih je službo izgubilo zaradi stečajev, 267 je bilo iskalcev prve zaposlitve. Med novimi brezposelnimi prevladujejo osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo na področju izobraževanja, v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja izo- braževanja, zdravstva in socialnega varstva ter predelovalnih dejavnosti, so julija zavodu sporočili 14.554 prostih delovnih mest, kar je več kot junija letos in tudi več kot julija lani. Največ povpraševanja je bilo spet po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. JI Bogdan Trupej pravi, da ga je za podjetništvo navdušila sestra, ki je v začetku devet- desetih let imela uspešno prodajalno čevljev. Z ženo sta tehtala, ali naj odpreta cvetli- Podjetje Music Max je svojo prvo prodajalno odprlo v Celju v Lev- stikovi ulici. Trgovine ima tudi v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 32, 8. avgust 2024 GOSPODARSTVO Kako zgraditi uspešno podjetniško pot, če prodajaš izdelke, ki jih potrebujejo le trije odstotki ljudi? Zakoncema Sabini in Bogdanu Trupej, profesorici biologije in učitelju glasbe, je uspelo. Prejšnji mesec je njuno podjetje Music Max proslavilo trideset let delovanja. Začela sta iz nič in brez ekonomskega znanja, danes Music Max, ki prodaja glasbila in glasbeno opremo, poznajo ljubiteljski in poklicni glasbeniki po vsej Sloveniji, na Balkanu in še v nekaj sosednjih državah. Ukvarja se z maloprodajo in veleprodajo, v ponudbi ima mnoge svetovno znane blagovne znamke glasbil, zadnjih dvanajst let pa tudi lastna glasbila, med katerimi so bile v času korone največja prodajna uspešnica ukulele. JANJA INTIHAR Med letošnjimi tridesetletniki tudi celjsko podjetje z glasbili Music Max Prodajna uspešnica korone so bile ukulele Savinjska regija najbolj podjetna Revija Podjetna Slovenija je pripravila novo lestvico naj- boljših petsto malih in srednje velikih podjetij. Na vrhu je ponovno podjetje Firšt iz Velenja. Med prvo deseterico so še tri podjetja iz statistične Savinjske regije, zato jo v reviji označujejo kot najbolj podjetniško v Sloveniji. Velenjsko družinsko podjetje Firšt izdeluje pogone, ventile in regulatorje ogrevanja, ki so nujni pri vgradnji toplotnih črpalk. Na trgu je že skoraj pol stoletja in v tem času je izvoz povečalo na kar 97 odstotkov celotne prodaje. Leta 2022 mu je prihodke uspelo povečati za kar 71 odstotkov, znašali so malo več kot 24 milijonov evrov. Lanska prodaja je bila še za dva milijona evrov boljša. Tako predlani kot lani je podjetje, ki zaposluje šestdeset ljudi, imelo malo več kot šest milijonov evrov čistega dobička, dodana vrednost na zaposlenega je presegla 200 tisoč evrov. Na tretjem mestu lestvice je družba Maksim v lasti celjske družine Bastl. Maksim se večinoma ukvarja z upravljanjem drugih svojih družb, lani je imel malo več kot 13 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot 6 milijonov evrov čistega dobička. Največji podjetji v lasti Maksima sta Container in Pocinkovalnica, ki sta se prav tako uvrstili med petsto najboljših malih in srednje velikih družb. Med prvo deseterico sta iz Savinjske regije še podjetje Ma- rovt, ki se ukvarja s kovanjem, z izdelavo in obdelavo odkov- kov ter z izdelavo stružnih delov za najbolj znane blagov- ne znamke v avtomobilski industriji, in Kronoterm, najbolj uspešen slovenski proizvajalec toplotnih črpalk. Tudi ti dve podjetji sta v družinski lasti. JI čarno ali trgovino z glasbili. Odločila sta se za glasbila in svojo novo dejavnost leta 1994 registrirala kot s. p. »No- benega predznanja ekonomi- je nisva imela takrat, kar je bilo pravzaprav zelo dobro. Če bi namreč vedela, kaj vse naju čaka, se za podjetništvo ne bi odločila,« danes iskre- no priznava. Podjetništva sta se lotila zelo previdno, kon- zervativno, pravi Trupej. Z ničemer nista upala tvegati. Ne s prehitrim pridobivanjem novih poslov ne z zadolževa- njem. Ker nista vedela, ali jima bo uspelo, sta ostala v svojih rednih službah – on kot učitelj kitare v glasbeni šoli v Sevnici, žena kot učite- ljica v Osnovni šoli Hudinja v Celju. Že po treh letih sa- mostojnega podjetništva sta ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo, pustila varni delovni mesti in se zaposlila v svojem podjetju. »Podjetje je raslo zelo po- časi in prav tako počasi se je povečevalo število zaposle- nih. Prvi, ki sva ga zaposlila še v času, ko sva imela s. p., je bil Vili Ograjenšek. Bil je duša podjetja in z nami je ostal vse do upokojitve,« se nekdanjega zvestega sodelav- ca spominja Trupej. Ker sta z ženo Laščana, sta v podjetju večinoma zaposlovala Lašča- ne. Naslednjega sodelavca sta zaposlila šele leta 1998, pet let kasneje jih je v podjetju delalo sedem. Zdaj jih v Slo- veniji dela že sedemnajst, v podjetju na Hrvaškem, ki sta ga ustanovila leta 2004, je pet zaposlenih. »Ko smo pripra- vljali praznovanje 30-letnice, smo želeli povabiti tudi vse nekdanje zaposlene. Seznam je bil zelo kratek, saj so bila na njem le štiri imena. Oči- tno se pri nas ljudje počutijo dobro,« zadovoljno ugotavlja Trupej. Novih trgovin ne bodo več odpirali Music Max že vseh trideset let vztraja pri svoji osnovni dejavnosti, to je prodaji glas- bil in glasbenih pripomočkov. Bogdan Trupej pravi, da se na- merno niso podajali v druge glasbene dejavnosti, na pri- mer odpiranje glasbenih šol. Pomembna rast podjetja se je začela s pridobitvijo gene- Gostilna Pri mostu še bolj poceni Po dveh neuspelih dražbah, prva je bila maja in druga julija, je stečajni upravitelj propadle celjske družbe Domine pripravil nov predlog za prodajo gostilne Pri mostu v središču Celja. Datum dražbe bo določen, ko bodo novo predlagano ceno potrdili tudi ločitveni upniki. Gostilna Pri mostu je zadnje še neprodano večje premoženje celjske nepremičninske družbe Domi- ne. Stečajnemu upravitelju Benjaminu Pačniku je v sedmih letih, kolikor traja stečaj, uspelo prodati hotel Turška mačka, slaščičarno Zvezda in kavarno Vrtnica. Z gostilno se je zataknilo zaradi sodnega postopka, povezanega s priznanjem izločitvene pravice za manj- ši del premoženja. Na prvi dražbi je bila izklicna cena za 308 kvadra- tnih metrov gostinskih prostorov, 115 kvadratnih me- trov poslovnih in 191 kvadratnih metrov pomožnih prostorov 300 tisoč evrov. Na naslednji dražbi je bila izklicna cena 243 tisoč evrov, a kljub ugodnejši po- nudbi zanimanja za nakup ni bilo. Za tretjo dražbo stečajni upravitelj predlaga izklicno ceno 215 tisoč evrov, kar je za poslovne prostore v središču Celja zelo nizek znesek, saj pomeni manj kot 350 evrov za kvadratni meter. JI Julija več brezposelnih Brezposelnost v državi se je julija v primerjavi z junijem nekoliko zvišala, a je bila vseeno nižja kot julija lani. Na republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo konec julija registriranih 44.384 brezposelnih, kar je 2,3 odstotka več kot junija in 6,1 odstotka manj kot pred letom. Zvišanje števila brezposelnih so prejšnji mesec zabeležili tudi v celjski in velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje. V celjski območni službi je bilo julija prijavljenih 5.122 brezposelnih oseb, kar je 3,1 odstotka več kot junija in 6,4 od- stotka manj kot julija lani. Še bolj kot v celjski se je v zadnjem letu znižala brezposelnost na območju savinjsko-šaleške in koroške regije. V velenjski območni službi so konec julija v svojih evidencah imeli 2.657 oseb, kar je 14 odstotkov manj kot pred letom, a tri odstotke več kot junija letos. V celotni državi se je julija na zavodu na novo prijavilo 5.220 oseb, kar je 43 odstotkov več kot junija. Med novoprijavlje- nimi je bilo 2.747 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 860 je bilo presežnih delavcev, 37 brezposelnih je službo izgubilo zaradi stečajev, 267 je bilo iskalcev prve zaposlitve. Med novimi brezposelnimi prevladujejo osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo na področju izobraževanja, v predelovalnih dejavnostih in trgovini. Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja izo- braževanja, zdravstva in socialnega varstva ter predelovalnih dejavnosti, so julija zavodu sporočili 14.554 prostih delovnih mest, kar je več kot junija letos in tudi več kot julija lani. Največ povpraševanja je bilo spet po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih. JI Bogdan Trupej pravi, da ga je za podjetništvo navdušila sestra, ki je v začetku devet- desetih let imela uspešno prodajalno čevljev. Z ženo sta tehtala, ali naj odpreta cvetli- Podjetje Music Max je svojo prvo prodajalno odprlo v Celju v Lev- stikovi ulici. Trgovine ima tudi v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 32, 8. avgust 2024 GOSPODARSTVO Gospodarstvenike skrbita vzdrževanje in čiščenje vodotokov Lansko poslovanje podjetij na območjih, ki jih je prizadela poplava, kažejo, da je divjanje visokih voda sicer pustilo sledi, a bi bili rezultati zagotovo slabši brez po- moči države, so sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije. Ob tem so opozorili, da gospodarstvo skrbi počasnost izvedbe protipoplavne zaščite. Škodo v skupni vrednosti 384 milijonov evrov je prijavilo približno tisoč podjetij. Gre za škodo, ki jo je povodenj povzročila na strojih, opremi in zalogah, ter škodo zaradi izgube prihodka. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je do konca julija predujem ter preostalo vrednost upravičenih sredstev dobilo 250 upravičencev v skupni vrednosti 88 milijonov evrov. Na ministrstvu so dokaze o upravičenosti za povračilo zbirali od februarja do maja. Pravijo, da je še veliko vlog nepopolnih, in pozivajo podjetja, naj jih dopolnijo. Zbornica je junija med prizadetimi podjetji izvedla anketo in kar 90 odstotkov tistih, ki so v njej sodelovali, je odgovorilo, da so obnovo svojih obratov končali precej hitro po poplavi. Več kot dve tretjini podjetij je izpostavilo, da je obnova infrastrukture prepočasna. Skrbi jih predvsem vzdrževanje in čiščenje vodotokov, ki so najšibkejša točka ob morebitni ponovitvi močnega deževja. Med srednjeročnimi predlogi ukrepov za razvoj prizadetih območij so podjetniki na prvo mesto postavili dokončanje 3. razvojne osi, kar je vlada že uvrstila v interventni zakon. Gospodarstveniki so v anketi pohvalili ukrep čakanja na delo in skrajšan delovni čas, ki ju je uvedel interventni zakon o popoplavni obnovi. Gospodarska zbornica Slovenije je že pred časom pozvala vlado, da je treba ukrepa sistemsko urediti s po- sebnim zakonom, kar naj bi pripravljali na ministrstvu za delo. Kljub trenutno nizki brezposelnosti je smisel sistemske ureditve teh ukrepov priprava na morebitne nove krize, poudarjajo v zbornici. JI Prostori v Ulici XIV. divizije v središču Celja, v katerih je bila nekoč gostilna Pri mostu, bodo kmalu spet na dražbi. Tokrat bo izklicna cena za malo več kot 600 kvadratnih metrov znašala le 215 tisoč evrov. (Foto: Andraž Purg) Music Max je včasih prodal največ kitar in pribora zanje, zdaj so na prvem mestu klavirji in klaviature. Kitare so zdrsnile na drugo mesto, na tretjem so že nekaj časa ukulele. Glasbilo, ki je odlično za popestritev razpoloženja, na Havajih pa pomeni način življenja, je bilo fenomen v času korone, pravi Bogdan Trupej. V treh letih so vsako leto prodali več kot 10 tisoč ukulel svoje blagovne znamke Flight. Sabina in Bogdan Trupej sta zelo ponosna, ker v Sloveniji in tudi drugih dr- žavah nekdanje Jugosla- vije sodelujeta z večino trgovin, ki prodajajo glasbila. Morda se komu zdi ta podatek nepomem- ben, pravi Bogdan Trupej, vendar je na Balkanu po- slovanje na tem področju zelo težko. Poslov namreč ne vodijo ekonomisti, ampak glasbeniki. ralnega zastopstva za svetov- no znano blagovno znamko električnih in akustičnih kitar Fender. Ob tem je podjetje v svoji ponudbi imelo še veliko drugih priznanih blagovnih znamk glasbil, namenjenih otrokom v glasbenih šolah, ljubiteljskim glasbenikom in glasbenim skupinam. Usme- rilo se je tudi v prodajo glas- benega pribora. »Naša konku- renca večinoma nima takšne ponudbe, mi pa verjamemo, da nobena kriza ne more uni- čiti prodaje tako imenovanega drobnega materiala. Trenutno imamo na zalogi več kot 7 ti- soč izdelkov.« Hkrati s pridobivanjem za- stopstev za različne blagovne znamke in s povečevanjem števila zaposlenih je podjetje svojo maloprodajno mrežo začelo širiti zunaj Celja, kjer ima 110 kvadratnih metrov velike prostore v središču me- sta. Od leta 2008 ima v naje- mu malo več kot 400 kvadra- tnih metrov veliko prodajalno v Ljubljani, leta 2017 je v Ma- riboru kupilo 215 kvadratnih metrov velike prostore enega od konkurenčnih podjetij, ki je šlo v stečaj, in v njih ure- dilo svojo trgovino. »V Lju- bljano bi morali iti vsaj osem let prej, vendar nismo želeli tvegati,« priznava Trupej in napoveduje, da novih trgovin ne bodo več odpirali, saj so v podjetju prepričani, da jim maloprodaja na bo prinesla nove rasti. Zato so se že pred časom usmerili predvsem v veleprodajo. Odločitev ni bila prava Leta 2004 je Music Max na Hrvaškem ustanovil podje- tje Max glazbala in kmalu v Zagrebu odprl še trgovino. »Prodaja glasbil je zelo ozka dejavnost. Zavedali smo se, da v Sloveniji na dolgi rok čude- žev ne bomo mogli narediti, zato smo se odločili iti čez mejo. Kasneje smo odprli še trgovino v Zadru, ki smo nato jo zaprli, zdaj delamo samo še v zagrebškem nakupovalnem središču King Cross, kjer ima- mo veliko več prometa, kot smo ga prej imeli v dveh tr- govinah,« pojasnjuje Trupej. Music Max je nekaj časa imel tudi podjetje v Bosni in Hercegovini. Za širitev v to dr- žavo se je odločil, ker je imel tam veliko trgovskih posredni- kov in kupcev. A se je po nekaj letih izkazalo, da odločitev ni bila prava, saj so posredniki prisotnost celjskega podjetja na svojem »terenu« spreje- li kot veliko konkurenco in prodaja je začela upadati. »Po nekaj letih smo podjetje v Brćkem zaprli. Rad povem, da je včasih treba tudi kaj za- preti. Zmaga ni samo takrat, ko ustanavljaš podjetja ali odpiraš trgovine, ampak tudi takrat, ko kaj zapreš, ker ne želiš več delati na silo in brez dobička,« poudarja Trupej. Prihodnost v veleprodaji Gonilo razvoja in rasti druž- be Music Max je že nekaj časa veleprodaja. Stopnja rasti maloprodaje je namreč v za- dnjem obdobju postala skro- mna, saj na leto znaša le pet odstotkov. Povsem drugače je z veleprodajo, pri kateri beleži od 20- do 30-odstotno poveča- nje letnih prihodkov. Razlog za tolikšno rast so novi trgi in novi prodajni posredniki, po- jasnjuje Bogdan Trupej. »Pred desetimi leti smo z malopro- dajo ustvarili 79 odstotkov prometa, zdaj znaša ta delež le 41 odstotkov. Zato bomo dolgoročno vlagali predvsem v veleprodajo, z maloproda- jo pa bomo ugotavljali, kako trg sprejema nove izdelke. Bo kot nekakšen laboratorij.« Podjetje ima v Celju tudi 800 kvadratnih metrov veliko ve- leprodajno skladišče, iz kate- rega oskrbuje trge nekdanje Jugoslavije in tudi madžarsko tržišče. Delež izvoza v čistih prihodkih od prodaje, ki so lani znašali 4,9 milijona evrov, znaša 40 odstotkov in bo v pri- hodnje zagotovo še višji, saj je dolgoročni cilj podjetja na področju veleprodaje obvla- dovanje celotne jugovzhodne Evrope. Music Max ima približno dve desetletji tudi spletno tr- govino. Pravzaprav ima kar tri – za Slovenijo, Hrvaško in Evropsko unijo. Delež sple- tne prodaje v Sloveniji pred- stavlja približno 20 odstotkov maloprodaje, na Hrvaškem je nekoliko višji, v državah Evropske unije pa je spletna prodaja slabša. Podjetje ima posebno spletno stran tudi za veleprodajo. Lastne blagovne znamke Bogdan Trupej pojasnjuje, da so se v družbi na velepro- dajo osredotočili predvsem zaradi lastnih blagovnih znamk glasbil in glasbene opreme. Njihovi izdelki, od ukulel blagovne znamke Fli- ght do električnih kitar Jet ter glasbenega pribora znamke Veston, so plod domačega znanja. Proizvodnjo imajo v Aziji. »Če se ne bi odločili za la- stne blagovne znamke, nas čez deset let ne bi bilo več. Razlog je globalizacija. Naj pojasnim na primeru Fender- ja, ki nam je omogočil veliko začetno rast, leta 2012 pa je prekinil sodelovanje z nami. Odločil se je, da bo sam iz Ni- zozemske oskrboval Balkan. Podobno je bilo še z nekaj drugimi proizvajalci,« pravi Trupej in poudarja, da je trgo- vanje z lastnimi izdelki veliko lažje. »Če imaš lastno blagov- no znamko, sam določiš ceno in ko posredniki ugotovijo, da jim bo od marže ostalo še nekaj denarja, raje kupujejo tvoja glasbila. In samo lastne blagovne znamke ti omogo- čajo nadzor, vsi drugi proi- zvajalci te lahko zapustijo, kadar hočejo.« S tujimi partnerji začetek zgodbe o uspehu Proizvodnja in prodaja lastnih glasbil in glasbene opreme sta povezani s spre- membo lastništva Music Maxa. Ko je izgubil generalno zastopstvo kitar Fender, sta se zakonca Trupej odločila, da se bosta povezala s tujim poslovnem partnerjem, ki sicer živi in dela v Ljubljani. Prodala sta mu polovico pod- jetja. »Posledica te povezave je bila izjemna rast, saj smo v desetih letih potrojili obseg prihodkov. Tuj partner nam je odprl vrata do novih dobavi- teljev, ponudbo smo razširili z lastnimi izdelki, od njega smo prevzeli tudi miselnost, da ti nikoli ne sme biti žal de- narja, ki ga vložiš v trženje. Čeprav ne veš, ali bo uspe- šno,« pravi Bogdan Trupej in poudarja, da si sami lastne blagovne znamke ne bi mo- gli privoščiti. In kakšne načrte ima celj- ski prodajalec glasbil v pri- hodnjih letih? »Ponudbo lastnih blagovnih znamk že- limo razširiti z novimi izdel- ki. Naš končni cilj je takšna veleprodaja, kjer bodo kupci dobili vse, kar potrebujejo v svojih trgovinah. Povezati se želimo z velikimi spletnimi trgovinami na Balkanu in drugod po Evropi, seveda pa želimo obdržati tudi prodajo glasbil drugih svetovno zna- nih blagovnih znamk,« našte- va Trupej in kot pomembno spremembo, ki čaka podjetje v prihodnjih letih, omenja prenos poslov na naslednjo generacijo. Z ženo namreč upata, enako pričakuje tudi poslovni partner, da bo pod- jetje ostalo v družini. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 32, 8. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Ni jih več na vladnem seznamu V Medlogu stavb ne bodo odstranili CELJE – Mestna občina Celje bo letos financirala več ključnih naložb za Poklicno gasilsko enoto Celje. Gasilci lahko pri svojem delu že uporabljajo nov plinski viličar in dva nizko dvižna baterijska viličarja, v uporabi pa je že tudi nova prenosna satelitska antena z intervencijskim omrežjem Wi-Fi. Ta omogoča vzpostavitev spletne pove- zave na oddaljenih ali težko dostopnih območjih. Gre za večjo učinkovitost oziroma koordinacijo med posredovanji, kar je še posebej pomembno v primeru naravnih nesreč, ko se pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč pogosto soočajo z motnjami v omrežju. Nekaj nove opreme bodo dobila tudi nekatera prostovoljna gasilska društva. Letos bo Mestna občina Celje za delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč namenila 3,4 milijona evrov. (Foto: MOC) Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih ima za vseh 343 objektov v Sloveniji, ki so se znašli na seznamu za odstranitev zaradi poplavne ogrože- nosti po lanski uničujoči ujmi, končane strokovne podlage za nadaljnje dejavnosti. S seznama je vlada zdaj umaknila 85 objektov, nanj bo naknadno uvrstila dodatne. V Mestni občini Celje je bilo na seznamu za odstranitev devet stavb, šest v Medlogu, ena v Tre- merjah in dve v Pečovniku. Zdaj sta na seznamu za odstranitev v Celju samo še dve. Kateri? SIMONA ŠOLINIČ »Po celovitem strokovnem pregledu so strokovnjaki ge- ološke, hidrološke, gradbene, statične in drugih strok ugoto- vili, da je za nekatere stavbe s preventivnimi ukrepi možno zagotoviti varnost za osebe in njihovo premoženje,« so nave- dli na vladi. Spomnimo, da je največ jeze po lanski ujmi povzročila odločitev vlade, da je kar šest objektov predvidenih za od- stranitev samo v Medlogu. Če so mediji še leta 2021 poročali, da je direkcija za vode takrat »intenzivno izvajala protipo- plavne ukrepe na območju Me- dloga in Špice v Celju in da je vrednost naložbe znašala 3,5 milijona evrov«, se je ob lanski ujmi izkazalo nasprotno vsaj za del Medloga. Več hiš je bilo namreč tam poplavljenih, če- prav so tudi lani avgusta mnogi poročali, da poplave v Celju ni bilo. Bila je. V Medlogu. Stanovalci so bili jezni in razočarani, a tudi kritični do izvedbe protipoplavne zašči- te, ki tam ni zdržala. Nekateri so jezni tudi danes, saj da niti nabrežina Savinje na tem ob- močju še vedno ni ustrezno očiščena. A kljub temu se vsi niso želeli izseliti. Ko smo se neuradno pogovarjali z la- stnikom stavbe, ki zdaj ni več na seznamu za odstranitev, je povedal, da uradnega obvesti- la, da je stavba odstranjena s seznama, ni dobil. Novico o tem je izvedel na spletni strani vlade, je pa njegova ne- premičnina bila že ocenjena. Višina cenitvene vrednosti je po njegovem mnenju daleč od realne. Preverite lahko sami Na vladni strani po-popla- vah.si je leto po ujmi možno za vsak objekt, ki je na sezna- mu, javno preveriti, v kateri stopnji obdelave je, kakšna ogroženost mu grozi in ali je s seznama odstranjen ali pa je še vedno na seznamu. Čeprav je na vlado ob obletnici naravne katastrofe letelo zelo veliko kri- tik zaradi počasnosti, ponekod je namreč situacija na terenu enaka kot lani po poplavah, na vladi vidijo svojo pomoč kot hitro. V Medlogu torej šestih stavb ni več na seznamu za odstra- nitev. Razlog, ki je zapisan na spletni strani ob navedbah naslovov stavb, je: »Objekt, za katerega je Državna tehnična pisarna glede na strokovne podlage in mnenja ocenila, da ni ogrožen do stopnje, da bi ga bilo nujno treba od- straniti.« Sta pa na seznamu zaenkrat še dva objekta, in Vodenje celjskega Sektorja kriminalistične policije prevzel Aleš Slapnik CELJE – Damijan Turk, ki je Sektor kriminalistične policije (SKP) Policijske uprave Celje vodil približno 12 let, pred tem pa je več kot 20 let delal kot krimi- nalist, vodja skupine in vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto, se je upokojil. Na zadnji dan v juliju je njegovo delovno mesto prevzel Aleš Slapnik. Slapnik je v sektorju kriminalistične po- licije zaposlen že približno 32 let. V tem času je opravljal dela kriminalista v mobil- nem kriminalističnem oddelku in oddelku za organizirano kriminaliteto, kjer je bil tudi vodja skupine za ekstremno nasilje. Leta 2005 je prevzel vodenje Oddelka za splošno kriminaliteto SKP PU Celje, za- dnjih 12 let je bil pomočnik vodje SKP PU Celje. Primopredajo je spremljal Primož Seni- ca, vodje službe direktorja, ki nadomešča direktorja Policijske uprave Celje. Ta se je ob tej priložnosti Damijanu Turku zahvalil za dolgoletno odlično sodelovanje, Alešu Slapniku pa zaželel vse dobro na novem delovnem mestu. JF Damijan Turk (desno) se je po 12 letih vodenja sektorja kriminalistične policije upokojil. Na levi je Aleš Slapnik. (Foto: PU Celje) Stavba v Pečovniku, ki je ostala na seznamu za odstranitev. Trenutno je v fazi cenitve. (Foto: SŠol) Oprema za pomoč ljudem Poleg tega je MOC zagoto- vila tudi finančna sredstva za nakup večnamenskega gasilskega vozila z možnost- mi nadgradenj, ki omogoča- jo hitro prilagoditev vozila za različne vrste posredovanj, ter za nakup avtolestve. Med pomembnejšimi naložbami je tudi dopolnitev osebne za- ščitne opreme. Za te nalož- be je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih pri- bližno 200 tisoč evrov. Večja letošnja naložba, predvidena v jesenskih me- secih, je še nakup gasilskega vozila s cisterno za Prosto- voljno gasilsko društvo Lju- bečna. Skupna vrednost vo- zila znaša približno 300 tisoč evrov, delež občine je pred- viden v višini 66 tisoč evrov. Naložbo bosta sofinancirala še Gasilska zveza Celje in PGD Ljubečna. Novi vozili bodo letos prejeli tudi pripadniki PGD Trnovlje in PGD Lopata. Tr- noveljski gasilci so vozilo že prevzeli na junijskem slavju ob 100. obletnici delovanja PGD Trnovlje, člani PGD Lopata ga bodo začeli upo- rabljati v jesenskih mesecih. Mestna občina Celje je za na- kup obeh vozil prispevala 38 tisoč evrov. SŠol sicer stavba v Tremerjah, za katero trenutno obravnavajo strokovna mnenja na svetu vlade za obnovo, in stavba v Pečovniku, ki je v fazi ceni- tve. Vse stavbe v Celju, ki so na seznamu, so bile prvotno ocenjene kot ogrožene zara- di vode, čeprav naj bi celjska občina že pred časom vladi v pregled predlagala še nekaj stavb, ki naj bi bile ogrožene tudi zaradi plazov. Po lanski ujmi se je z lastni- ki stavb v Medlogu, dva se ta- krat sestanka nista udeležila, saj sta odstranitvi svojih stavb jasno nasprotovala, sestal tudi vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Bo- štjan Šefic. Slednji je takrat dejal, da so bili pogovori kon- struktivni. Spomnimo, da sta dva lastnika vložila celo ka- zensko ovadbo zoper usluž- benca Mestne občine Celje, saj sta menila, da naj bi bila pri podpisu nekaterih obraz- cev, ki so bili potrebni v po- stopkih ugotavljanja posledic na terenu, zavedena. Tudi če bi njuni hiši ostali na seznamu za odstranitev, bi proti državi vložila tudi tožbo, ki bi mo- rebitno razlastitev preprečila oziroma vsaj zamaknila. A zdaj se je izkazalo, da je dr- žava očitno uvidela, da se vse stavbe v Medlogu dajo proti- poplavno zaščititi. Kako naprej? To, da stavbe v Medlogu ne bodo odstranili, še ne po- meni, da je to območje popolnoma protipoplavno varno v primeru hudega deževja ali neurij. Tudi na Mestno ob- čino smo naslovili vprašanje, kaj takšna odločitev vlade pomeni za prebivalce in njihovo protipoplavno varnost vnaprej. »Glede na dejstvo, da je Državna tehnična pisarna s pomočjo strokovnih podlag in mnenj ocenila, da objekti v Medlogu niso ogroženi do stopnje, da bi jih bilo treba nujno odstraniti, ocenjujemo za nujno, da vlada pospeši postopke in čim hitreje sprejme državni prostorski načrt za zagotovitev poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. S tem naj izvede potrebne celovite ukrepe za protipoplavno varovanje stavb na tem območju. V vmesnem času do iz- vedbe celovitih ukrepov za zaščito območja pa pozivamo državne službe, da pri teh stavbah izvedejo lokalne ukrepe, ki bodo v največji možni meri zagotovili njihovo protipo- plavno zaščito,« so odgovorili iz celjske občine. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 32, 8. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Ni jih več na vladnem seznamu V Medlogu stavb ne bodo odstranili CELJE – Mestna občina Celje bo letos financirala več ključnih naložb za Poklicno gasilsko enoto Celje. Gasilci lahko pri svojem delu že uporabljajo nov plinski viličar in dva nizko dvižna baterijska viličarja, v uporabi pa je že tudi nova prenosna satelitska antena z intervencijskim omrežjem Wi-Fi. Ta omogoča vzpostavitev spletne pove- zave na oddaljenih ali težko dostopnih območjih. Gre za večjo učinkovitost oziroma koordinacijo med posredovanji, kar je še posebej pomembno v primeru naravnih nesreč, ko se pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč pogosto soočajo z motnjami v omrežju. Nekaj nove opreme bodo dobila tudi nekatera prostovoljna gasilska društva. Letos bo Mestna občina Celje za delovanje sistema za zaščito, reševanje in pomoč namenila 3,4 milijona evrov. (Foto: MOC) Vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih ima za vseh 343 objektov v Sloveniji, ki so se znašli na seznamu za odstranitev zaradi poplavne ogrože- nosti po lanski uničujoči ujmi, končane strokovne podlage za nadaljnje dejavnosti. S seznama je vlada zdaj umaknila 85 objektov, nanj bo naknadno uvrstila dodatne. V Mestni občini Celje je bilo na seznamu za odstranitev devet stavb, šest v Medlogu, ena v Tre- merjah in dve v Pečovniku. Zdaj sta na seznamu za odstranitev v Celju samo še dve. Kateri? SIMONA ŠOLINIČ »Po celovitem strokovnem pregledu so strokovnjaki ge- ološke, hidrološke, gradbene, statične in drugih strok ugoto- vili, da je za nekatere stavbe s preventivnimi ukrepi možno zagotoviti varnost za osebe in njihovo premoženje,« so nave- dli na vladi. Spomnimo, da je največ jeze po lanski ujmi povzročila odločitev vlade, da je kar šest objektov predvidenih za od- stranitev samo v Medlogu. Če so mediji še leta 2021 poročali, da je direkcija za vode takrat »intenzivno izvajala protipo- plavne ukrepe na območju Me- dloga in Špice v Celju in da je vrednost naložbe znašala 3,5 milijona evrov«, se je ob lanski ujmi izkazalo nasprotno vsaj za del Medloga. Več hiš je bilo namreč tam poplavljenih, če- prav so tudi lani avgusta mnogi poročali, da poplave v Celju ni bilo. Bila je. V Medlogu. Stanovalci so bili jezni in razočarani, a tudi kritični do izvedbe protipoplavne zašči- te, ki tam ni zdržala. Nekateri so jezni tudi danes, saj da niti nabrežina Savinje na tem ob- močju še vedno ni ustrezno očiščena. A kljub temu se vsi niso želeli izseliti. Ko smo se neuradno pogovarjali z la- stnikom stavbe, ki zdaj ni več na seznamu za odstranitev, je povedal, da uradnega obvesti- la, da je stavba odstranjena s seznama, ni dobil. Novico o tem je izvedel na spletni strani vlade, je pa njegova ne- premičnina bila že ocenjena. Višina cenitvene vrednosti je po njegovem mnenju daleč od realne. Preverite lahko sami Na vladni strani po-popla- vah.si je leto po ujmi možno za vsak objekt, ki je na sezna- mu, javno preveriti, v kateri stopnji obdelave je, kakšna ogroženost mu grozi in ali je s seznama odstranjen ali pa je še vedno na seznamu. Čeprav je na vlado ob obletnici naravne katastrofe letelo zelo veliko kri- tik zaradi počasnosti, ponekod je namreč situacija na terenu enaka kot lani po poplavah, na vladi vidijo svojo pomoč kot hitro. V Medlogu torej šestih stavb ni več na seznamu za odstra- nitev. Razlog, ki je zapisan na spletni strani ob navedbah naslovov stavb, je: »Objekt, za katerega je Državna tehnična pisarna glede na strokovne podlage in mnenja ocenila, da ni ogrožen do stopnje, da bi ga bilo nujno treba od- straniti.« Sta pa na seznamu zaenkrat še dva objekta, in Vodenje celjskega Sektorja kriminalistične policije prevzel Aleš Slapnik CELJE – Damijan Turk, ki je Sektor kriminalistične policije (SKP) Policijske uprave Celje vodil približno 12 let, pred tem pa je več kot 20 let delal kot krimi- nalist, vodja skupine in vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto, se je upokojil. Na zadnji dan v juliju je njegovo delovno mesto prevzel Aleš Slapnik. Slapnik je v sektorju kriminalistične po- licije zaposlen že približno 32 let. V tem času je opravljal dela kriminalista v mobil- nem kriminalističnem oddelku in oddelku za organizirano kriminaliteto, kjer je bil tudi vodja skupine za ekstremno nasilje. Leta 2005 je prevzel vodenje Oddelka za splošno kriminaliteto SKP PU Celje, za- dnjih 12 let je bil pomočnik vodje SKP PU Celje. Primopredajo je spremljal Primož Seni- ca, vodje službe direktorja, ki nadomešča direktorja Policijske uprave Celje. Ta se je ob tej priložnosti Damijanu Turku zahvalil za dolgoletno odlično sodelovanje, Alešu Slapniku pa zaželel vse dobro na novem delovnem mestu. JF Damijan Turk (desno) se je po 12 letih vodenja sektorja kriminalistične policije upokojil. Na levi je Aleš Slapnik. (Foto: PU Celje) Stavba v Pečovniku, ki je ostala na seznamu za odstranitev. Trenutno je v fazi cenitve. (Foto: SŠol) Oprema za pomoč ljudem Poleg tega je MOC zagoto- vila tudi finančna sredstva za nakup večnamenskega gasilskega vozila z možnost- mi nadgradenj, ki omogoča- jo hitro prilagoditev vozila za različne vrste posredovanj, ter za nakup avtolestve. Med pomembnejšimi naložbami je tudi dopolnitev osebne za- ščitne opreme. Za te nalož- be je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih pri- bližno 200 tisoč evrov. Večja letošnja naložba, predvidena v jesenskih me- secih, je še nakup gasilskega vozila s cisterno za Prosto- voljno gasilsko društvo Lju- bečna. Skupna vrednost vo- zila znaša približno 300 tisoč evrov, delež občine je pred- viden v višini 66 tisoč evrov. Naložbo bosta sofinancirala še Gasilska zveza Celje in PGD Ljubečna. Novi vozili bodo letos prejeli tudi pripadniki PGD Trnovlje in PGD Lopata. Tr- noveljski gasilci so vozilo že prevzeli na junijskem slavju ob 100. obletnici delovanja PGD Trnovlje, člani PGD Lopata ga bodo začeli upo- rabljati v jesenskih mesecih. Mestna občina Celje je za na- kup obeh vozil prispevala 38 tisoč evrov. SŠol sicer stavba v Tremerjah, za katero trenutno obravnavajo strokovna mnenja na svetu vlade za obnovo, in stavba v Pečovniku, ki je v fazi ceni- tve. Vse stavbe v Celju, ki so na seznamu, so bile prvotno ocenjene kot ogrožene zara- di vode, čeprav naj bi celjska občina že pred časom vladi v pregled predlagala še nekaj stavb, ki naj bi bile ogrožene tudi zaradi plazov. Po lanski ujmi se je z lastni- ki stavb v Medlogu, dva se ta- krat sestanka nista udeležila, saj sta odstranitvi svojih stavb jasno nasprotovala, sestal tudi vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Bo- štjan Šefic. Slednji je takrat dejal, da so bili pogovori kon- struktivni. Spomnimo, da sta dva lastnika vložila celo ka- zensko ovadbo zoper usluž- benca Mestne občine Celje, saj sta menila, da naj bi bila pri podpisu nekaterih obraz- cev, ki so bili potrebni v po- stopkih ugotavljanja posledic na terenu, zavedena. Tudi če bi njuni hiši ostali na seznamu za odstranitev, bi proti državi vložila tudi tožbo, ki bi mo- rebitno razlastitev preprečila oziroma vsaj zamaknila. A zdaj se je izkazalo, da je dr- žava očitno uvidela, da se vse stavbe v Medlogu dajo proti- poplavno zaščititi. Kako naprej? To, da stavbe v Medlogu ne bodo odstranili, še ne po- meni, da je to območje popolnoma protipoplavno varno v primeru hudega deževja ali neurij. Tudi na Mestno ob- čino smo naslovili vprašanje, kaj takšna odločitev vlade pomeni za prebivalce in njihovo protipoplavno varnost vnaprej. »Glede na dejstvo, da je Državna tehnična pisarna s pomočjo strokovnih podlag in mnenj ocenila, da objekti v Medlogu niso ogroženi do stopnje, da bi jih bilo treba nujno odstraniti, ocenjujemo za nujno, da vlada pospeši postopke in čim hitreje sprejme državni prostorski načrt za zagotovitev poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. S tem naj izvede potrebne celovite ukrepe za protipoplavno varovanje stavb na tem območju. V vmesnem času do iz- vedbe celovitih ukrepov za zaščito območja pa pozivamo državne službe, da pri teh stavbah izvedejo lokalne ukrepe, ki bodo v največji možni meri zagotovili njihovo protipo- plavno zaščito,« so odgovorili iz celjske občine. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 32, 8. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Skušali razrešiti več vprašanj Bratuškova zadovoljna s hitrostjo obnove cest LUČE – Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je na terenskem obisku ob obletnici ujme pohvalila hitro vzpostavitev prevoznosti med ujmo uničenih cest. Kot je napovedala, bodo sledile obnove, ki bodo terjale nekoliko več časa. Ministrica si je na terenskem obisku ogledala obnovljene državne cestne infrastrukture na odseku Ljubno ob Savinji– Struge–Žaga–Zgornje Stranje–Stahovica. Spomnila je, da je bilo v ujmi lani poškodovanih približno 2 tisoč kilometrov državnih cest, kar je skupno tretjina celotnega državnega omrežja. »Do danes smo prednostno obnovili in vzpostavili prevoznost skoraj vseh cest, delna zapora je le še na osmih kilometrih,« je povedala in dodala, da bo obnova na slednjih končana do konca letošnjega leta. S hitrostjo izvajanja sanacij cestnega omrežja je Bratuškova zadovoljna. Napovedala je, da sledi faza obnov cest. »To bo trajalo malo dlje, saj je treba projekte narediti ali nadgraditi tako, da bo cestna infrastruktura bolj odporna na vode,« je pojasnila in dodala, da vse projekte še enkrat preverjajo z vodarji. Glede obvoznice v Lučah je izpostavila, da imajo še nekaj izzivov zaradi nekaterih zemljišč, vendar tudi tam delajo z vodarji z roko v roki. »Obvoznica je hkrati del proti- poplavnih ukrepov in zavedamo se, da je za to območje zelo nujna,« je povedala. Kot je še poudarila ministrica, ostaja letos in v prihodnjih dveh letih popoplavna obnova prednostna naloga. »Želela bi si, da bi stvari lahko šle hitreje. Naš cilj je, da bi v nekaj letih na teh območjih naredili vse, kar je treba. Nato bodo prišli na vrsto projekti, ki jih zdaj pripravljamo,« je še napovedala Bratuškova. SJ S seznama umaknjene zgradbe čaka dodatni pregled SAVINJSKA REGIJA – Služba za obnovo po poplavah in plazovih je od Državne tehnične pisarne prejela zadnja strokovna mnenja za zgradbe z evidentiranega seznama za odstranitev. Po strokovnem pregledu so s seznama za odstranitev umaknili 85 zgradb, od tega 80 iz savinjske re- gije, za katere menijo, da se jih še lahko ustrezno zavaruje. Umaknjene zgradbe bodo pristojne službe še enkrat doda- tno pregledale in določile zelo kratkoročne ukrepe za zaščito pred morebitnimi novimi skrajnimi vremenskimi pojavi. Po celovitem strokovnem pregledu so strokovnjaki geolo- ške, hidrološke, gradbene, statične in drugih strok ugotovili, da je od prvotno 343 stavb z evidentiranega seznama za od- stranitev s preventivnimi ukrepi možno zagotoviti varnost za osebe in njihovo premoženje za 85 zgradb, od tega za 80 v savinjski regiji. Čeprav so pristojni za omenjene zgradbe v dosedanjih postopkih ugotovili, da se jih da s protipoplavnimi ukrepi ali sanacijo plazov ustrezno zaščititi, bodo po bese- dah vodje vladne službe za obnovo Boštjana Šefica vseh 85 zgradb še enkrat pregledali predstavniki državne tehnične pisarne, uprave za zaščito in reševanje, direkcije za vode in vladne službe za obnovo po poplavah. Sledila bo določitev zelo kratkoročnih ukrepov, da bodo tudi te zgradbe zavaro- vane za primer skrajnih vremenskih pojavov. Sicer pa se za vseh 343 zgradb, ki so bile na prvem seznamu za odstranitev, zdaj ve, kaj je treba v zvezi z njimi narediti, je ob tem še poudaril Šefic. Zadnja strokovna mnenja Državne tehnične pisarne so trenutno na svetu za obnovo v potrje- vanju, Šefic pa računa, da bo to kmalu urejeno. Nato bosta sledila še zadnja razgrnitev in potem sprejem na vladi. »S tem bo ta seznam obdelan in bodo izdani vsi sklepi,« je povedal Šefic. SJ V občinah Gornji Grad in Rečica ob Savinji je bilo s se- znama za odstranitev umaknjenih po 24 zgradb. V občinah Celje, Ljubno in Polzela je bilo umaknjenih po 7 zgradb, v občinah Nazarje in Braslovče so bile umaknjene po 3 zgradbe, v občini Luče sta bili umaknjeni 2, v občini Mo- zirje, Solčava in Šoštanj pa je bila umaknjena po 1 zgradba. Vse s seznama za odstranitev umaknjene zgradbe bodo pristojni še enkrat pregledali. Kaj je bilo storjeno do zdaj? Predstavniki državnih organov so se ob obletnici po- plav minuli teden ustavili v Savinjski dolini in posku- šali odgovoriti na čim več vprašanj, ki se ob popoplavni obnovi porajajo ljudem. »Na terenu je na konkretnih primerih lažje prikazati problematiko,« je ob tem ja- sno poudaril državni sekretar in vodja službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. V občini Ljubno so na zgradbi, ki je predvidena za rušitev, prika- zali postopek cenitve, v občini Polzela pa je bilo govora o opravljenih in načrtovanih delih na vodotokih. SINTIJA JURIČ Ob prvi obletnici poplav so se z Boštjanom Šeficem terenskega obiska udeleži- li predstavniki več organov, med njimi sta bila tudi držav- ni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladni- mi organizacijami v kabinetu predsednika vlade Jure Leben ter državna sekretarka z mini- strstva za naravne vire in pro- stor Lidija Kegljevič Zagorc. Cenitev hiš zelo zahtevna Vladna delegacija se je na terenskem obisku ustavila v Trbižu v občini Ljubno, kjer so na konkretni zgradbi, pred- videni za rušitev, predstavili proces cenitve zgradb. Kot je pojasnil Šefic, so cenitve zelo zahtevne zaradi dveh razlo- gov. »Prvi je, da morajo cenil- ci oceniti stanje izpred enega leta, torej na 31. 7. 2023. To je za njih poseben izziv, saj tega ne delajo tako. Treba je bilo kar nekaj priprav in delovnih pogovorov, da smo pojasnili nekatera vprašanja. Zelo zah- tevno je tudi oceniti vrednost nepremičnine, ki je sploh ni. in drugih različnih gradiv so morali cenilci rekonstruirati neko zgradbo, ki je, kot sem že omenil, ni več,« je pojasnil. Povedal je, da imajo naro- čenih 130 cenitev, 60 cenilnih poročil že imajo, druge bodo narejene do konca avgusta. Na vprašanje, kaj se bo zgo- dilo, če se ljudje iz stavb, predvidenih za odstranitev, v katerih zdaj še živijo, ne bodo uspeli v nove stavbe odseliti v predvidenem enem letu, je Še- fic odgovoril, da bo v primeru upravičenih razlogov možno Kaj prinaša drugo leto popoplavnih obnov? Kot je povedal vodja Službe vlade za obnovo po popla- vah in plazovih Boštjan Šefic, v drugem letu popoplavnih obnov vse prirotete po področjih ostajajo enake. »Še naprej bomo delali na področju cestne infrastrukture in vodo- tokov. Pomembno je, da poskrbimo za nadomestitvene gradnje, da podpiramo občine pri njihovih prizadevanjih pri sanaciji občinske infrastrukture in da še naprej poma- gamo tistim, ki so jih te poplave najbolj prizadele. To ostaja prioriteta in s tem bomo nadaljevali tudi v prihodnjih dveh letih,« je povedal Šefic. SAVINJSKA DOLINA, SLOVENIJA – Ministrstvo za na- ravne vire in prostor je po lanskih obsežnih poplavah in plazovih z direkcijo za vode do konca junija letos izvedlo izredne ukrepe na vodotokih ter občinam in lastnikom po- škodovanih stanovanj nakazalo predplačila za nujno obno- vo. Pripravilo je tudi petletni sanacijski program v vrednosti 2,33 milijarde evrov. nimi stroji. Skupna vrednost izvedenih del je bila 172 mili- jonov evrov. »Z izrednimi ukre- pi smo zagotovili predvsem pretočnost rek, trajne rešitve, ki bodo odporne tudi na pod- nebne spremembe, pa so del petletnega programa,« je ob tem povedal minister za narav- ne vire in prostor Jože Novak in dodal, da so v izdelavi novi projekti, ki bodo zmanjševali poplavno ogroženost. Na podlagi predhodno oce- njene škode, vnesene v apli- kacijo Ajda, je bil pripravljen tudi predhodni program za od- pravo posledic škode. V šestih paketih je bilo doslej 7.444 la- stnikom poškodovanjih stano- vanjskih objektov izplačanih 34,6 milijona evrov predplačil. 218,5 milijona evrov predplačil je na podlagi predhodne ocene škode in pripravljenega pred- hodnega programa za nujno obnovo poškodovane občinske infrastrukture prejelo tudi 115 občin. Po končni oceni škode je ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo tudi sana- cijski program, ki ga je vlada potrdila letos maja. Za sana- cijo vodne infrastrukture je v petih letih namenjenih 1,36 milijarde evrov, celoten sana- cijski program je sicer ocenjen na 2,33 milijarde evrov. SJ podaljšanje, a da je želja vseh, da se z ogroženih območij čim prej odselijo. »Odškodnine so zelo dobre« Po besedah državnega se- kretarja v kabinetu predse- dnika vlade Jureta Lebna so odškodnine za stavbe, predvi- dene za odstranitev, zelo do- bre. Med tistimi, ki cenitve že imajo, le dva razmišljata, da bi jima država zgradila nadome- stitveno zgradbo na drugem mestu. »Računam, da bo na koncu teh stavb zelo malo,« je še dodal Leben. Tisti, ki se bodo odločili in vzeli odško- dnino, bodo situacijo reševali naprej sami. Postopke glede nadomestitvene gradnje in rušenja zgradb bo vodila dr- žavna družba za upravljanje nepremičnin DSU. Leben ocenjuje, da so se dejavnosti med resorji in dr- žavnimi agencijami v zadnjem mesecu pospešile. Glede par- cel, ki jih za nadomestitveno gradnjo ponujajo občine, je dejal, da sta z državnim se- kretarjem na ministrstvu za naravne vire in prostor Mi- ranom Gajškom v zadnjem mesecu delala s 23 občina- mi, kjer je največ morebitnih upravičencev za nadome- stitveno gradnjo. »Z župani dejavno sodelujemo, da bi prostorske načrte izpeljali hi- treje. Ne more se zgoditi, da je župan slabe volje, ker nima pomoči države. V teh primerih predlagam, da župan z nami vzpostavi stik, in skupaj bomo pogledali, v katerem koraku sprejemanja prostorskega na- črta je občina in kakšne so težave,« je še dodal. Dolgotrajna tudi sanacija vodotokov V lanski ujmi je bilo poško- dovanih tudi 4 tisoč kilometrov vodotokov, kar je 15-krat več kot v katerikoli drugi naravni nesreči doslej. Kot je napo- vedala državna sekretarka z ministrstva za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc, je za petletno sanacijo vodoto- kov namenjenih 1,36 milijarde evrov, za redno vzdrževanje še 40 milijonov na leto. Če je država v prejšnjih le- tih za vodotoke v povprečju namenjala približno 30 milijo- nov evrov na leto, bo odslej na- menjala 300 milijonov evrov. Čeprav so struge zdaj precej dobro očiščene, so območja zaradi intenzivnih padavin v zadnjih letih še vedno ranjena, prav tako je poškodovano za- ledje. »Z nobenimi tehničnimi ukrepi ne moremo preprečiti naravnih procesov, lahko pa se jim prilagodimo,« je ob tem še poudarila Kegljevič Zagorčeva in dodala, da bo sanacija terjala veliko časa. Foto: Nik Jarh Na terenu so skušali prikazati, kaj vse je bilo narejeno v tem letu in kaj trenutno delajo. Na podlagi fotodokumentaci- je, javno dostopnih podatkov Ob Savinji še vedno brnijo delovni stroji. SAVINJSKA DOLINA – Ob obletnici najhujše ujme v zgodovini Slovenije Na poškodovanih vodoto- kih so bili v prvem mesecu po dogodku izvedeni nujni interventni ukrepi. Sledili so izredni ukrepi, katerih namen je bil odvračati neposredno ne- varnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljati predvsem pretočnost vodotokov. Izredni ukrepi so bili končani konec letošnjega junija. Šlo je za kon- čano delo na 1.486 deloviščih na 843 kilometrih vodotokov, pri čemer je v povprečju dela dnevno izvajalo več kot 1.500 delavcev z več kot tisoč delov- Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 32, 8. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Posinek v svetu zavoda DOBRNA – Vlada je na eni od svojih zadnjih sej sprejela sklep o raz- rešitvi Darije Lesnjak, članice sveta javnega zavoda Center za uspo- sabljanje, delo in var- stvo Dobrna. Ta naj bi podala odsto- pno izjavo. Za preosta- nek mandata, to je od 2. avgusta letos do 12. apri- la leta 2027, je za novega predstavnika ustanovite- lja na predlog Ministrstva RS za solidarno priho- dnost vlada imenovala Primoža Posinka. Ta je v svetu javnega zavoda CUDV Dobrna sedel že pred leti. SŠol V Nucarnico tudi po izposojo ledomata Člani Združenja slovenskih pivovarn so letošnji mednarodni dan piva obeležili z družabnim dogod- kom v Savinjski pivovarni v Petrovčah. Zavzeli so se za izboljšanje ugleda sektorja pivovarstva in za krepitev vključitve uživanja piva kot del ključnih turi- stičnih produktov Slovenije. Izpostavili so tudi pomen povezovanja različnih sektorjev, poseben poudarek so namenili tudi dvigu kulture pitja piva ter zmernemu in odgovornemu uživanju alkohola. SINTIJA JURIČ V Nucarnico prihajajo okoljsko osveščeni občani. (Foto: CPU Velenje) VELENJE – Nucarnica, ki je v sklopu centra ponovne upo- rabe (CPU) v Velenju odprla vrata spomladi, je med občani dobro sprejeta. Gre z trajnostni model izposoje gospodinj- skih in drugih naprav ter orodja. V sistem souporabe se je v prvih mesecih vključilo 130 občanov. Najpogosteje si ljudje izposojajo globinski sesalec, ledomat, zvočnike, teleskopsko žago in baterijski vrtalnik Sicer pa je v CPU še vedno na voljo pestra izbira pohištva in dodatkov za dom. delkov za dom in gospodinj- stvo. Najpogosteje oddani so bili pohištvo, bela tehnika, posoda, elektronske napra- ve, otroška oprema, športna oprema, knjige, gospodinjske naprave, stenske ure, slike in dekorativni izdelki. Lani so redno tedensko prevzemali predmete pri občanih in v zbirnem centru. Delovanje centra in poslanstvo trgovi- ne so predstavljali tudi skupi- nam iz Vrtca Velenje, osnov- nošolcem iz drugih krajev Slovenije, dijakom Šolskega centra Velenje, varovancem različnih varstveno-delovnih centrov, društvom in pod- jetjem. Ob različnih letnih akcijah so obiskovalcem centra podarjali knjige, ne- katere predmete so namenili društvom, izjemne starinske predmete tudi Muzeju Ve- lenje. V velenjski občinski upravi pravijo, da želijo z uvajanjem takšnih projektov vsaj nekoliko zmanjšati rast količin odpadkov. BF polnitvami zaposleni delavci nekoliko preoblikujejo, da so primerni za ponovno upora- bo. To ima pozitiven vpliv na okolje, ekonomijo in družbo, poudarjajo zaposleni v Cen- tru za ponovno uporabo Ve- lenje. Pohištvo iz prejšnjega stoletja daje vtis domačno- sti, hkrati je danes ponovno v modi. Izdelki iz druge roke so velikokrat še vedno kako- vostni, saj se nekateri lastniki kosa pohištva le naveličajo. Z nekaj idejami in z malo truda v CPU pohištvu vračajo dušo in ga spreminjajo v edinstve- ne kose. Kot še pravijo, so lani pro- dali 3.500 izdelkov, s kateri- mi je bilo v ponovno uporabo vrnjenih za več kot 28 ton iz- Trajnostno-inovativna tr- govina ima ključno vlogo pri spodbujanju krožnega gospo- darstva in zmanjševanju koli- čine odpadkov. Stare izdelke z manjšimi popravki ali do- V Nucarnico tudi po izposojo ledomata V Nucarnico tudi po izposojo ledomata Leta 2023 je bilo v Sloveniji 94 pivovarn, ki so bile zave- zane k plačevanju trošarine. Vključno z brezalkoholnim pivom je bilo proizvedenih 1,8 milijona hektolitrov piva, poraba piva na prebivalca je znašala 77 litrov. Delež pora- be piva je v gostinstvu znašal 36 odstotkov, v maloprodaji pa 64 odstotkov. »Verjamem, da je po vzoru vrhunskih slovenskih vinarjev, ki so pripeljali kupce na degustacije v svoje domačije in kleti, možno podobno uspešno narediti tudi pivovarskem sektorju v Sloveniji,« je povedal predsednik Združenja slovenskih pivovarn Andrej Sluga. Udeleženci so dogodek izkoristili tudi za druženje ob pokušini vin in vrhunski kulinariki. PETROVČE – Mali pivovarji ob mednarodnem dnevu piva razpravljali o prihodnosti V ospredju tudi dvig kulture pitja piva Dogodek je gosti- la Savinjska pivo- varna, ki velja za eno najbolj inova- tivnih pivovarn v državi. »Inovativnost je na dolgi rok edina možnost za preživetje v kraft pivovarstvu. Ljubitelji tovrstnih piv se namreč ne navežejo samo na en okus, temveč želijo preizkušati nove,« je dejal lastnik Savinjske pivovarne Jurij Gobec. Predsednik Združenja slovenskih pivovarn Andrej Sluga Kot je povedal predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri Gospodarski zbornici Slo- venije (GZS) – Zbornici kme- tijskih in živilskih podjetij An- drej Sluga, so se v združenju že pred leti odločili, da bodo mednarodni dan piva uporabili kot oporo za druženje pivovar- jev, hkrati se tako predstavijo tudi slovenski javnosti. »Po- membno je, da ob tem prazni- ku ne le nazdravimo, temveč javnosti predstavimo tudi svoje načrte in vizije, drug drugega navdihnemo in skušamo pivo- varsko panogo dvigniti na višjo raven,« je poudaril Sluga. Ob Andreju Slugi sta zbrane uvodoma nagovorila še direk- torica Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc in žalski župan Janko Kos. Na vodeni razpravi o okrepitvi vloge pivovarske pa- Združenja slovenskih pivovarn in žalskem županu sodelovala še področna podsekretarka za raziskave in razvoj pri Sloven- ski turistični organizaciji Petra Ložar in chef Restavracije Pa- vus Marko Pavčnik, ki je na dogodku skrbel tudi za kulina- rični del. Odgovorno in zmerno Sogovorniki so na vodeni razpravi velik poudarek na- menili dvigu kulture pitja piva ter zmernemu in odgovorne- mu uživanju alkohola. Po be- sedah Sluge člani Združenja slovenskih pivovarn k temu stremijo ves čas, kar se kaže tudi v širjenju ponudbe piv z nižjo stopnjo alkohola in bre- zalkoholnih piv. »Zavedamo se, da smo proizvajalci piva in drugega alkohola del proble- ma in del rešitve hkrati, zato se samoomejujemo tako pri promociji kot pri alkoholnih stopnjah,« je poudaril Sluga. Čeprav pivo že predstavlja pomemben del gastronomske in turistične ponudbe države, si v združenju s svojimi de- javnostmi prizadevajo tudi za dodatno okrepitev vloge pivo- varstva v slovenskem turizmu in želijo uživanje piva poveza- ti tudi s ključnimi turističnimi produkti Slovenije. Že lani so zato začeli tudi projekt Beer- Pass Slovenija. »Gre za pivsko transverzalo, na kateri lahko obiskovalci obiščejo 15 pivo- varn in v knjižici zbirajo žige,« je pojasnil Sluga in dodal, da trenutno s projektom nago- varjajo višje in tuje goste, pri širši javnosti pa si bodo morali prostor pod soncem še izboriti. Kako preživijo mali pivovarji? Dogodek ob mednarodnem dnevu piva je letos gostila Savinjska pivovarna, ki letno proizvede približno sto tisoč li- trov piva. Kot je povedal lastnik pivovarne Jurij Gobec, položaj malih pivovarjev v Sloveniji ni zavidljiv, saj je lani tako v sve- tu kot v Sloveniji kljub višjim stroškom proizvodnje proda- ja piva upadla za od 10 do 15 odstotkov. Čeprav se je veliko pivovarn kraft usmerilo v trgo- vinsko prodajo, so v Savinjski pivovarni ubrali drugo pot. »Mi smo butična pivovarna in kupce privabljamo z inovativ- nostjo. Lani smo naredili več kot 50 različnih piv. Vsak če- trtek in petek je obiskovalcem pod našim kozolcem na voljo vsaj eno novo pivo in tako ves čas privabljamo tiste, ki želijo preizkusiti nove okuse,« pove Gobec in doda, da jim je v prvi polovici leta glede na lansko leto prodaja zrasla za 30 od- stotkov, zato se nad prodajo ne morejo pritoževati. Kljub temu Gobec veliko težavo pivovarskega sektorja vidi v trošarinah, ki so že zdaj precej višje od trošarin v sose- dnjih državah. »Vlada želi tro- šarine še zvišati. Najbolj nas boli, da po eni strani pravijo, da gre za boj proti alkoholiz- mu in skrb za zdravje, na drugi strani pa vino nima trošarine. S tem spodbujajo nelojalno konkurenco,« je poudaril. Da bi država podprla dejavnosti za pivovarsko destinacijo, ki bi spodbujala turistični razvoj države in pivovarjem zagota- vljala konkurenčne pogoje za poslovanje, si želi tudi direk- torica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc. Foto: Nik Jarh noge v sodelovanju z drugimi panogami sta ob predsedniku Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 32, 8. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V središču Podčetrtka bo predvidoma septembra od- prl vrata center za promocijo podjetništva, ki bo delo- val v sklopu novoustanovljenega zavoda, v katerem se obeta nekaj novih zaposlitev. V pritličju novozgrajene stavbe s pisarnami bo tudi tržnica. Gre za 3,2 milijo- na evrov vredno naložbo. Za sofinanciranje je občina pridobila 1,6 milijona evrov nepovratnih kohezijskih sredstev. Po besedah župana Petra Misje naj bi v centru mladi razvijali podjetja z visoko dodano vrednostjo. BARBARA FURMAN Kmalu prenova ceste Planinski Vrh–Bistrica Priložnost za mlade s podjetniškim duhom PODČETRTEK – Izobražene mlade želijo v občini obdržati tudi z ustanovitvijo centra za promocijo podjetništva Zamisel za ustanovitev cen- tra za promocijo podjetništva se je porodila med razmišljanjem, kako bi v lokalni skupnosti spodbudili podjetniški duh med občani, predvsem med mladimi, ki bi si tako v doma- čem okolju zagotovili svoj vir zaslužka. Kot še pravi župan Peter Misja, so v občini zazna- li povpraševanje po urejenem poslovnem okolju s sodobno infrastrukturo ter z naborom svetovalnih in mentorskih sto- ritev, ki bi omogočile nastajanje in razvoj novih podjetij. Dvonadstropni objekt Zato je občina leta 2020 za gradnjo centra za promocijo podjetništva kupila zemlji- šče od Term Olimia. Delovni stroji so zabrneli lani. Dvo- nadstropno stavbo, v kateri bo približno 1.500 kvadratnih metrov uporabnih površin, gradi podjetje Ges iz Štor. Konec del je predviden sredi septembra. V spodnji etaži bodo pro- stori za skupno delo, zunanja terasa, vhodna avla z vetro- lovom, trgovina s spominki, skladišče ter pomožni pro- stori. V prvem nadstropju so predvideni pisarne s sej- no sobo, avla z izhodom na manjšo teraso, predavalnica z odrom in zaodrjem ter po- možni prostori. V pritličju bo tržnica. Pred stavbo je predvi- dena tlakovana površina, na katero bo možno postaviti premične stojnice, na plo- ščadi bosta postavljena tudi vodni element in pitnik. Stavba centra za promocijo podjetništva bo s sprehajalno potjo povezana s krožiščem in športno dvorano na eni strani ter krožiščem in z od- cepom za trgovska središča na drugi. Nove zaposlitve? Center za promocijo pod- jetništva bo deloval pod okri- ljem zavoda, ki ga občina namerava ustanoviti v nasle- dnjih mesecih. »V začetku po- letja je občinski svet že sprejel akt o ustanovitvi javnega za- voda, v katerem bomo nekaj ljudi zaposlili. Koliko, še ne vem. Po ustanovitvi zavoda bo občina imenovala vršilca dolžnosti direktorja in kmalu zatem objavila razpis za di- rektorja s polnim mandatom. Ta bo med drugim zadolžen za sistemizacijo delovnih mest v novem zavodu,« je pojasnil župan in dodal, da novoustanovljeni zavod ne bo upravljal le omenjenega podjetniškega centra, ampak tudi prenovljen grad Podče- trtek, športno dvorano, ki jo zdaj upravlja Turizem Podče- trtek, ter načrtovan podjetni- ški center Vonarje, ki naj bi spodbudil turistični razvoj v regiji. »Za ureditev centra Vo- narje, ki ga vidim kot središče novih poslovnih priložnosti, ima občina že pripravljeno dokumentacijo. V kratkem pričakujemo odobritev evrop- skega sofinanciranja.« Po zadnjih statističnih podatkih je Občina Podčetr- tek na Kozjanskem razvoj- no najbolj uspešna lokalna skupnost. »Veseli me, da so večletna prizadevanja naše lokalne skupnosti obrodila sadove, s katerimi lahko tudi mladim zagotovimo kako- vostno življenje v domačem kraju. Zato ne odhajajo dru- gam. Ker imajo v domačem kraju priložnost za delo, si lahko v njem ustvarijo druži- no. Podatki iz vrtca in osnov- ne šole v naši občini so spod- budni, saj se je število otrok v zadnjih letih povečalo za 150. Kot župan se zavedam, da moramo v naslednjih letih zagotoviti tudi dodatna sta- novanja. Predvidoma še letos in naslednje leto jih bodo za- sebni vlagatelji zagotovili pri- bližno 50, gradnja blokovskih stanovanj je predvidena tudi v naslednjih letih.« Župan Peter Misja (Foto: Andraž Purg) »Zamisel za ustanovitev centra za promocijo podjetništva se je porodila med razmišljanjem, kako bi v lokalni skupnosti spodbudili podjetniški duh med občani, predvsem med mladimi, ki bi si tako v domačem okolju zagotovili svoj vir zaslužka,« pravi župan Peter Misja. Pogodba je težka 511 tisoč evrov. Odsek ceste Planinski Vrh–Bistrica bodo začeli prenavljati konec avgusta. Župan Misja: »V začetku poletja je občinski svet že sprejel akt o ustanovitvi javnega zavoda, ki bo med drugim upravljal center za promocijo podjetništva. V novem javnem zavodu se obeta nekaj zaposlitev.« KOZJE – V občini Kozje imajo razvejano cestno omrežje, zato je za njeno vzdrževanje potrebnega precej občinskega denarja. Približno pol milijona evrov bo stala prenova v neurjih poškodovane ceste Planinski Vrh–Bistrica. Po be- sedah županje Milence Krajnc v občini upajo, da bo nekaj denarja za prenovo približno 1.500 metrov dolgega odseka prispevala tudi država. Milenca Krajnc je s predstav- nikom omenjenega podjetja že podpisala 511 tisoč evrov vredno pogodbo. »Na 1.500 metrov dolgem odseku bodo izvedli popolno prenovo spo- dnjega in zgornjega ustroja cestišča ter odvodnjavanje po sistemu linijskega zajema za- lednih vod ter meteornih vod ob desnem in levem robu ce- ste. Na kritičnih odsekih bodo uredili kamnite zložbe in varo- valne ograje ter prometno si- gnalizacijo. Cesta je v izjemno slabem stanju. Vsakoletna neurja z močnem deževjem stanje samo še poslabšujejo,« je povedala županja. Celovita prenova omenjenega cestnega odseka bo stala 511 tisoč evrov. Prenova ceste naj bi se začela po 20. avgustu in končala v je- senskih mesecih letos. Kje še prenove? Občina Kozje ima več kot 180 kilometrov kategoriziranih cest. Ker je potreb po obnovah lokalnih odsekov več, kot je na voljo občinskega denarja, se ce- stnih prenov občina loteva po- stopoma. »Vsako leto prenovi- mo kakšen odsek na različnih koncih naše lokalne skupnosti. Predvidoma jeseni bo občina s finančno pomočjo države zače- la uresničevati 800 tisoč evrov vreden projekt v naselju Gub- no. Tam bomo sanirali plaz ter uredili 1.200 metrov ceste. Izvajalca del je občina že izbra- la,« je pojasnila županja. Sicer pa je že v pomladnih mesecih Občina Kozje ob državni cesti v Podsredi prestavila avtobusna postajališča, prehod za pešce ter uredila javno razsvetljavo in pločnike. Omenjena dela so skupaj stala 560 tisoč evrov. Občina je zagotovila denar tudi za gradnjo pločnikov in javne razsvetljave, druga dela je fi- nancirala Direkcija Republike Slovenije za ceste. BF, foto: arhiv občine Poškodovano cesto bo prenovilo podjetje Gradnje – gradbeništvo in prevozništvo Boštanj. Županja Občine Kozje V centru naj bi razvi- jali podjetja z visoko dodano vrednostjo, pravi župan Misja. (Foto: arhiv občine) Gradnja centra za promocijo podjetništva teče po načrtih. (Foto: arhiv občine) Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 32, 8. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Posinek v svetu zavoda DOBRNA – Vlada je na eni od svojih zadnjih sej sprejela sklep o raz- rešitvi Darije Lesnjak, članice sveta javnega zavoda Center za uspo- sabljanje, delo in var- stvo Dobrna. Ta naj bi podala odsto- pno izjavo. Za preosta- nek mandata, to je od 2. avgusta letos do 12. apri- la leta 2027, je za novega predstavnika ustanovite- lja na predlog Ministrstva RS za solidarno priho- dnost vlada imenovala Primoža Posinka. Ta je v svetu javnega zavoda CUDV Dobrna sedel že pred leti. SŠol V Nucarnico tudi po izposojo ledomata Člani Združenja slovenskih pivovarn so letošnji mednarodni dan piva obeležili z družabnim dogod- kom v Savinjski pivovarni v Petrovčah. Zavzeli so se za izboljšanje ugleda sektorja pivovarstva in za krepitev vključitve uživanja piva kot del ključnih turi- stičnih produktov Slovenije. Izpostavili so tudi pomen povezovanja različnih sektorjev, poseben poudarek so namenili tudi dvigu kulture pitja piva ter zmernemu in odgovornemu uživanju alkohola. SINTIJA JURIČ V Nucarnico prihajajo okoljsko osveščeni občani. (Foto: CPU Velenje) VELENJE – Nucarnica, ki je v sklopu centra ponovne upo- rabe (CPU) v Velenju odprla vrata spomladi, je med občani dobro sprejeta. Gre z trajnostni model izposoje gospodinj- skih in drugih naprav ter orodja. V sistem souporabe se je v prvih mesecih vključilo 130 občanov. Najpogosteje si ljudje izposojajo globinski sesalec, ledomat, zvočnike, teleskopsko žago in baterijski vrtalnik Sicer pa je v CPU še vedno na voljo pestra izbira pohištva in dodatkov za dom. delkov za dom in gospodinj- stvo. Najpogosteje oddani so bili pohištvo, bela tehnika, posoda, elektronske napra- ve, otroška oprema, športna oprema, knjige, gospodinjske naprave, stenske ure, slike in dekorativni izdelki. Lani so redno tedensko prevzemali predmete pri občanih in v zbirnem centru. Delovanje centra in poslanstvo trgovi- ne so predstavljali tudi skupi- nam iz Vrtca Velenje, osnov- nošolcem iz drugih krajev Slovenije, dijakom Šolskega centra Velenje, varovancem različnih varstveno-delovnih centrov, društvom in pod- jetjem. Ob različnih letnih akcijah so obiskovalcem centra podarjali knjige, ne- katere predmete so namenili društvom, izjemne starinske predmete tudi Muzeju Ve- lenje. V velenjski občinski upravi pravijo, da želijo z uvajanjem takšnih projektov vsaj nekoliko zmanjšati rast količin odpadkov. BF polnitvami zaposleni delavci nekoliko preoblikujejo, da so primerni za ponovno upora- bo. To ima pozitiven vpliv na okolje, ekonomijo in družbo, poudarjajo zaposleni v Cen- tru za ponovno uporabo Ve- lenje. Pohištvo iz prejšnjega stoletja daje vtis domačno- sti, hkrati je danes ponovno v modi. Izdelki iz druge roke so velikokrat še vedno kako- vostni, saj se nekateri lastniki kosa pohištva le naveličajo. Z nekaj idejami in z malo truda v CPU pohištvu vračajo dušo in ga spreminjajo v edinstve- ne kose. Kot še pravijo, so lani pro- dali 3.500 izdelkov, s kateri- mi je bilo v ponovno uporabo vrnjenih za več kot 28 ton iz- Trajnostno-inovativna tr- govina ima ključno vlogo pri spodbujanju krožnega gospo- darstva in zmanjševanju koli- čine odpadkov. Stare izdelke z manjšimi popravki ali do- V Nucarnico tudi po izposojo ledomata V Nucarnico tudi po izposojo ledomata Leta 2023 je bilo v Sloveniji 94 pivovarn, ki so bile zave- zane k plačevanju trošarine. Vključno z brezalkoholnim pivom je bilo proizvedenih 1,8 milijona hektolitrov piva, poraba piva na prebivalca je znašala 77 litrov. Delež pora- be piva je v gostinstvu znašal 36 odstotkov, v maloprodaji pa 64 odstotkov. »Verjamem, da je po vzoru vrhunskih slovenskih vinarjev, ki so pripeljali kupce na degustacije v svoje domačije in kleti, možno podobno uspešno narediti tudi pivovarskem sektorju v Sloveniji,« je povedal predsednik Združenja slovenskih pivovarn Andrej Sluga. Udeleženci so dogodek izkoristili tudi za druženje ob pokušini vin in vrhunski kulinariki. PETROVČE – Mali pivovarji ob mednarodnem dnevu piva razpravljali o prihodnosti V ospredju tudi dvig kulture pitja piva Dogodek je gosti- la Savinjska pivo- varna, ki velja za eno najbolj inova- tivnih pivovarn v državi. »Inovativnost je na dolgi rok edina možnost za preživetje v kraft pivovarstvu. Ljubitelji tovrstnih piv se namreč ne navežejo samo na en okus, temveč želijo preizkušati nove,« je dejal lastnik Savinjske pivovarne Jurij Gobec. Predsednik Združenja slovenskih pivovarn Andrej Sluga Kot je povedal predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri Gospodarski zbornici Slo- venije (GZS) – Zbornici kme- tijskih in živilskih podjetij An- drej Sluga, so se v združenju že pred leti odločili, da bodo mednarodni dan piva uporabili kot oporo za druženje pivovar- jev, hkrati se tako predstavijo tudi slovenski javnosti. »Po- membno je, da ob tem prazni- ku ne le nazdravimo, temveč javnosti predstavimo tudi svoje načrte in vizije, drug drugega navdihnemo in skušamo pivo- varsko panogo dvigniti na višjo raven,« je poudaril Sluga. Ob Andreju Slugi sta zbrane uvodoma nagovorila še direk- torica Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc in žalski župan Janko Kos. Na vodeni razpravi o okrepitvi vloge pivovarske pa- Združenja slovenskih pivovarn in žalskem županu sodelovala še področna podsekretarka za raziskave in razvoj pri Sloven- ski turistični organizaciji Petra Ložar in chef Restavracije Pa- vus Marko Pavčnik, ki je na dogodku skrbel tudi za kulina- rični del. Odgovorno in zmerno Sogovorniki so na vodeni razpravi velik poudarek na- menili dvigu kulture pitja piva ter zmernemu in odgovorne- mu uživanju alkohola. Po be- sedah Sluge člani Združenja slovenskih pivovarn k temu stremijo ves čas, kar se kaže tudi v širjenju ponudbe piv z nižjo stopnjo alkohola in bre- zalkoholnih piv. »Zavedamo se, da smo proizvajalci piva in drugega alkohola del proble- ma in del rešitve hkrati, zato se samoomejujemo tako pri promociji kot pri alkoholnih stopnjah,« je poudaril Sluga. Čeprav pivo že predstavlja pomemben del gastronomske in turistične ponudbe države, si v združenju s svojimi de- javnostmi prizadevajo tudi za dodatno okrepitev vloge pivo- varstva v slovenskem turizmu in želijo uživanje piva poveza- ti tudi s ključnimi turističnimi produkti Slovenije. Že lani so zato začeli tudi projekt Beer- Pass Slovenija. »Gre za pivsko transverzalo, na kateri lahko obiskovalci obiščejo 15 pivo- varn in v knjižici zbirajo žige,« je pojasnil Sluga in dodal, da trenutno s projektom nago- varjajo višje in tuje goste, pri širši javnosti pa si bodo morali prostor pod soncem še izboriti. Kako preživijo mali pivovarji? Dogodek ob mednarodnem dnevu piva je letos gostila Savinjska pivovarna, ki letno proizvede približno sto tisoč li- trov piva. Kot je povedal lastnik pivovarne Jurij Gobec, položaj malih pivovarjev v Sloveniji ni zavidljiv, saj je lani tako v sve- tu kot v Sloveniji kljub višjim stroškom proizvodnje proda- ja piva upadla za od 10 do 15 odstotkov. Čeprav se je veliko pivovarn kraft usmerilo v trgo- vinsko prodajo, so v Savinjski pivovarni ubrali drugo pot. »Mi smo butična pivovarna in kupce privabljamo z inovativ- nostjo. Lani smo naredili več kot 50 različnih piv. Vsak če- trtek in petek je obiskovalcem pod našim kozolcem na voljo vsaj eno novo pivo in tako ves čas privabljamo tiste, ki želijo preizkusiti nove okuse,« pove Gobec in doda, da jim je v prvi polovici leta glede na lansko leto prodaja zrasla za 30 od- stotkov, zato se nad prodajo ne morejo pritoževati. Kljub temu Gobec veliko težavo pivovarskega sektorja vidi v trošarinah, ki so že zdaj precej višje od trošarin v sose- dnjih državah. »Vlada želi tro- šarine še zvišati. Najbolj nas boli, da po eni strani pravijo, da gre za boj proti alkoholiz- mu in skrb za zdravje, na drugi strani pa vino nima trošarine. S tem spodbujajo nelojalno konkurenco,« je poudaril. Da bi država podprla dejavnosti za pivovarsko destinacijo, ki bi spodbujala turistični razvoj države in pivovarjem zagota- vljala konkurenčne pogoje za poslovanje, si želi tudi direk- torica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij dr. Tatjana Zagorc. Foto: Nik Jarh noge v sodelovanju z drugimi panogami sta ob predsedniku Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 32, 8. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV V središču Podčetrtka bo predvidoma septembra od- prl vrata center za promocijo podjetništva, ki bo delo- val v sklopu novoustanovljenega zavoda, v katerem se obeta nekaj novih zaposlitev. V pritličju novozgrajene stavbe s pisarnami bo tudi tržnica. Gre za 3,2 milijo- na evrov vredno naložbo. Za sofinanciranje je občina pridobila 1,6 milijona evrov nepovratnih kohezijskih sredstev. Po besedah župana Petra Misje naj bi v centru mladi razvijali podjetja z visoko dodano vrednostjo. BARBARA FURMAN Kmalu prenova ceste Planinski Vrh–Bistrica Priložnost za mlade s podjetniškim duhom PODČETRTEK – Izobražene mlade želijo v občini obdržati tudi z ustanovitvijo centra za promocijo podjetništva Zamisel za ustanovitev cen- tra za promocijo podjetništva se je porodila med razmišljanjem, kako bi v lokalni skupnosti spodbudili podjetniški duh med občani, predvsem med mladimi, ki bi si tako v doma- čem okolju zagotovili svoj vir zaslužka. Kot še pravi župan Peter Misja, so v občini zazna- li povpraševanje po urejenem poslovnem okolju s sodobno infrastrukturo ter z naborom svetovalnih in mentorskih sto- ritev, ki bi omogočile nastajanje in razvoj novih podjetij. Dvonadstropni objekt Zato je občina leta 2020 za gradnjo centra za promocijo podjetništva kupila zemlji- šče od Term Olimia. Delovni stroji so zabrneli lani. Dvo- nadstropno stavbo, v kateri bo približno 1.500 kvadratnih metrov uporabnih površin, gradi podjetje Ges iz Štor. Konec del je predviden sredi septembra. V spodnji etaži bodo pro- stori za skupno delo, zunanja terasa, vhodna avla z vetro- lovom, trgovina s spominki, skladišče ter pomožni pro- stori. V prvem nadstropju so predvideni pisarne s sej- no sobo, avla z izhodom na manjšo teraso, predavalnica z odrom in zaodrjem ter po- možni prostori. V pritličju bo tržnica. Pred stavbo je predvi- dena tlakovana površina, na katero bo možno postaviti premične stojnice, na plo- ščadi bosta postavljena tudi vodni element in pitnik. Stavba centra za promocijo podjetništva bo s sprehajalno potjo povezana s krožiščem in športno dvorano na eni strani ter krožiščem in z od- cepom za trgovska središča na drugi. Nove zaposlitve? Center za promocijo pod- jetništva bo deloval pod okri- ljem zavoda, ki ga občina namerava ustanoviti v nasle- dnjih mesecih. »V začetku po- letja je občinski svet že sprejel akt o ustanovitvi javnega za- voda, v katerem bomo nekaj ljudi zaposlili. Koliko, še ne vem. Po ustanovitvi zavoda bo občina imenovala vršilca dolžnosti direktorja in kmalu zatem objavila razpis za di- rektorja s polnim mandatom. Ta bo med drugim zadolžen za sistemizacijo delovnih mest v novem zavodu,« je pojasnil župan in dodal, da novoustanovljeni zavod ne bo upravljal le omenjenega podjetniškega centra, ampak tudi prenovljen grad Podče- trtek, športno dvorano, ki jo zdaj upravlja Turizem Podče- trtek, ter načrtovan podjetni- ški center Vonarje, ki naj bi spodbudil turistični razvoj v regiji. »Za ureditev centra Vo- narje, ki ga vidim kot središče novih poslovnih priložnosti, ima občina že pripravljeno dokumentacijo. V kratkem pričakujemo odobritev evrop- skega sofinanciranja.« Po zadnjih statističnih podatkih je Občina Podčetr- tek na Kozjanskem razvoj- no najbolj uspešna lokalna skupnost. »Veseli me, da so večletna prizadevanja naše lokalne skupnosti obrodila sadove, s katerimi lahko tudi mladim zagotovimo kako- vostno življenje v domačem kraju. Zato ne odhajajo dru- gam. Ker imajo v domačem kraju priložnost za delo, si lahko v njem ustvarijo druži- no. Podatki iz vrtca in osnov- ne šole v naši občini so spod- budni, saj se je število otrok v zadnjih letih povečalo za 150. Kot župan se zavedam, da moramo v naslednjih letih zagotoviti tudi dodatna sta- novanja. Predvidoma še letos in naslednje leto jih bodo za- sebni vlagatelji zagotovili pri- bližno 50, gradnja blokovskih stanovanj je predvidena tudi v naslednjih letih.« Župan Peter Misja (Foto: Andraž Purg) »Zamisel za ustanovitev centra za promocijo podjetništva se je porodila med razmišljanjem, kako bi v lokalni skupnosti spodbudili podjetniški duh med občani, predvsem med mladimi, ki bi si tako v domačem okolju zagotovili svoj vir zaslužka,« pravi župan Peter Misja. Pogodba je težka 511 tisoč evrov. Odsek ceste Planinski Vrh–Bistrica bodo začeli prenavljati konec avgusta. Župan Misja: »V začetku poletja je občinski svet že sprejel akt o ustanovitvi javnega zavoda, ki bo med drugim upravljal center za promocijo podjetništva. V novem javnem zavodu se obeta nekaj zaposlitev.« KOZJE – V občini Kozje imajo razvejano cestno omrežje, zato je za njeno vzdrževanje potrebnega precej občinskega denarja. Približno pol milijona evrov bo stala prenova v neurjih poškodovane ceste Planinski Vrh–Bistrica. Po be- sedah županje Milence Krajnc v občini upajo, da bo nekaj denarja za prenovo približno 1.500 metrov dolgega odseka prispevala tudi država. Milenca Krajnc je s predstav- nikom omenjenega podjetja že podpisala 511 tisoč evrov vredno pogodbo. »Na 1.500 metrov dolgem odseku bodo izvedli popolno prenovo spo- dnjega in zgornjega ustroja cestišča ter odvodnjavanje po sistemu linijskega zajema za- lednih vod ter meteornih vod ob desnem in levem robu ce- ste. Na kritičnih odsekih bodo uredili kamnite zložbe in varo- valne ograje ter prometno si- gnalizacijo. Cesta je v izjemno slabem stanju. Vsakoletna neurja z močnem deževjem stanje samo še poslabšujejo,« je povedala županja. Celovita prenova omenjenega cestnega odseka bo stala 511 tisoč evrov. Prenova ceste naj bi se začela po 20. avgustu in končala v je- senskih mesecih letos. Kje še prenove? Občina Kozje ima več kot 180 kilometrov kategoriziranih cest. Ker je potreb po obnovah lokalnih odsekov več, kot je na voljo občinskega denarja, se ce- stnih prenov občina loteva po- stopoma. »Vsako leto prenovi- mo kakšen odsek na različnih koncih naše lokalne skupnosti. Predvidoma jeseni bo občina s finančno pomočjo države zače- la uresničevati 800 tisoč evrov vreden projekt v naselju Gub- no. Tam bomo sanirali plaz ter uredili 1.200 metrov ceste. Izvajalca del je občina že izbra- la,« je pojasnila županja. Sicer pa je že v pomladnih mesecih Občina Kozje ob državni cesti v Podsredi prestavila avtobusna postajališča, prehod za pešce ter uredila javno razsvetljavo in pločnike. Omenjena dela so skupaj stala 560 tisoč evrov. Občina je zagotovila denar tudi za gradnjo pločnikov in javne razsvetljave, druga dela je fi- nancirala Direkcija Republike Slovenije za ceste. BF, foto: arhiv občine Poškodovano cesto bo prenovilo podjetje Gradnje – gradbeništvo in prevozništvo Boštanj. Županja Občine Kozje V centru naj bi razvi- jali podjetja z visoko dodano vrednostjo, pravi župan Misja. (Foto: arhiv občine) Gradnja centra za promocijo podjetništva teče po načrtih. (Foto: arhiv občine) Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 32, 8. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV S posledicami vandalizma se soočajo tudi v krajih Dravinjske doline. V konjiški občini zelo pogosto. Pred dnevi so se nepridipravi ponovno znesli nad informacijskimi tablami na Zmajčkovi gozdni učni poti, poškodovali so tudi varovalno ograjo pod konji- škim starim gradom. Planinci medtem opozarjajo na poškodbe na pohodnih poteh, ki jih povzročajo obje- stni vozniki štirikolesnikov. Objestneži so največkrat domačini. Kazenski zakonik vandalizma ne označuje kot posebno kaznivo dejanje, ampak ga lahko obrav- navamo kot prekršek ali kaznivo dejanje. Višina globe se giblje od 200 do 400 evrov. BARBARA FURMAN Za pol kilometra asfalta 110 tisoč evrov Štirideset tisoč evrov za termostatske ventile VELENJE – Občina je objavila razpis za dodelitev subven- cij za nakup in vgradnjo termostatskih ventilov. Skupno je na voljo 40 tisoč evrov, za denar se lahko potegujejo občani, ki so odjemalci distribucijskega sistema toplote ali zemelj- skega plina v Mestni občini Velenje. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. oktobra letos. Kot poudarjajo v velenjski občinski upravi, želijo tako za- gotoviti večjo energijsko učinkovitost v stavbah, zmanjšati porabo toplotne energije in omogočiti boljšo kakovost bivanja. Višina subvencije za posameznega upravičenca znaša do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 40 evrov na posamezno grelno telo. Upravičenci do subvencije so fi zične osebe, ki so lastniki v večstanovanjski stavbi ali v eno- ali večdružinski stanovanjski hiši ter so odjemalci di- stribucijskega sistema toplote ali zemeljskega plina. Vlogo za večstanovanjske stavbe lahko vloži le upravnik oziroma pooblaščenec stanovalcev. Za razvrstitev vlog bodo upoštevali datum prejetja vloge. BF SLOVENSKE KONJICE – Tudi to poletje v konjiški občini nadaljujejo prenove dotrajanih cestnih odsekov. Odslej bo vožnja do nekdanjega gradu na Zbelovem bolj varna in prijetna. DRAVINJSKA DOLINA – Zakaj, kje in kako brezvestno uničujejo vandali? Zaustavimo vandalizem! Kot poudarjajo sociologi, je vandalizem ne- malokrat posledica prikritih napetosti v druž- bi oziroma odsev splošnega družbenega stanja in težav. Na njegove pojavne oblike vpliva tudi zloraba alkohola ali drugih prepovedanih sub- stanc. Mnogi se sami ali združeni v skupine agresivno vedejo do okolice in tako poskušajo prikazati svoj pomen za družbo, ravnanja pa lahko izhajajo iz napačnih vedenjskih vzorcev. Vandalizem na območju konjiškega starega gradu oziroma Konjiške gore je zelo pogost. Na tamkajšnji Zmajčkovi gozdni učni poti, ki je bila prenovljena junija lani, so bile v približno letu poškodovane oziroma ukra- dene že tri informacijske ta- ble. Prvo so vandali razbili s topim predmetom, najverje- tneje s sekiro. »Tablo smo ta- koj nadomestili z novo, ki so jo konec leta neznani storilci odtrgali z lesenih nosilcev in jo odnesli neznano kam. Tre- tja je izginila pred dnevi. Van- dali so poškodovali tudi ogra- jo, ki vodi proti razgledišču pri grajskem stolpu, in uničili dve mizi pri leseni hišici pod gradom. Katero od miz kdaj najdemo v gozdnem jarku ali jo celo vzamejo ognjeni zu- blji. Razbite so klopi, izruva- ne rože iz okrasnih loncev in še bi lahko naštevali,« zgrože- no pojasnjujejo v konjiški ob- činski upravi, kjer še pravijo, da vse primere vandalizma prijavijo policiji. »Človek ostane brez besed« Tudi konjiški planinci poro- čajo o poškodbah pohodnih poti, ki jih povzročajo obje- stni vozniki štirikolesnikov in motorjev za kros. Opa- žajo tudi, kako mladi uni- čujejo varovalne ograje ter odmetavajo smeti. To poč- nejo lokalni prebivalci in ne obiskovalci od drugod. Zato je vodstvo konjiške občine ponovno pozvalo občanke in občane k odgovornemu odnosu do skupne lastnine. »Težko je opisati razočaranje ob takšnem početju. V naši občini si prizadevamo obli- kovati prijetno okolje za vse generacije – urejamo igrišča, klopce, sprehajališča, parke, kopališča, skrbimo za kultur- no dediščino, organiziramo različne dogodke – vse, da bi bilo prijetno domačinom in posledično tudi obiskoval- cem, zato ob tovrstnih dogod- kih človek preprosto ostane brez besed,« je na družbe- nem omrežju zapisala Tjaša Kangler, vodja Turističnoin- formacijskega centra Sloven- ske Konjice. V zreški občini po besedah župana mag. Borisa Podvr- šnika primeri vandalizma niso zelo pogosti. »Seveda vsako takšno dejanje pusti posledice, ki jih nosimo vsi občani, saj ruši občutek var- nosti ter uničuje dobro poču- tje v okolju. Ker je naša obči- na turistična, si prizadevamo skrbno ravnati z okolico, da se občani in obiskovalci v njej dobro počutijo.« Po besedah župana Andraža Pogorevca se tudi v občini Vitanje sooča- jo z vandalizmom. »Nepridi- pravi uničujejo javno opremo, Nazadnje so bile njihova tarča športna igrišča. Zato smo na najbolj kritičnih mestih name- stili videonadzorni sistem.« Globe do 400 evrov Kazenski zakonik vanda- lizma ne označuje kot po- sebno kaznivo dejanje, sta pa vandalizem ter nasilno in drzno vedenje kot prekrška opredeljena v Zakonu o var- stvu javnega reda in miru, ki med drugim pravi: »Kdor namenoma poškoduje, prevr- ne, odstrani ali kako drugače neodgovorno ravna s spomin- skimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestno- prometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih po- vršinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 208 do 417 evrov.« Po podatkih Policijske po- staje Slovenske Konjice je bilo v zadnjih petih letih v konjiški, zreški in vitanjski občini na Okrožno državno tožilstvo v Celju skupno po- danih približno 70 kazenskih ovadb. »Policisti in kriminalisti, ki so prvi seznanjeni z dogod- kom, najprej zberejo obve- stila o dogodku in opravijo pogovore z morebitnimi pri- čami. Na podlagi informacij ugotavljajo, ali ima dogodek znake kaznivega dejanja ali prekrška. Vsaka situacija je specifi čna in ne more biti obravnavana po nekem vna- prej znanem vzorcu. Polici- sti vedno najprej preverjajo morebitne znake storitve kaznivega dejanja. Če jih ni, se osredotočijo na obravnavo prekrška,« je pojasnila Mile- na Trbulin, predstavnica za stike z javnostmi v Policijski upravi Celje. Uničena varovalna ograja na poti na konjiški stari grad (Foto: arhiv občine) Kot so še pojasnili v konji- ški občinski upravi, vrednost izvedenih del znaša malo več kot 110 tisoč evrov, denar je v celoti zagotovila Krajevna skupnost Zbelovo. BF Asfaltiranje približno 500 metrov dolgega cestnega odseka cesta v konjiški kra- jevni skupnosti Zbelovo se bo te dni končalo. Izvajalec del, podjetje Gradnje Marguč, mora ob tri metre široki ce- sti urediti še bankine, sistem za meteorne vode in iztoke iz muld ter vgraditi jeklene varnostne ograje. Ob cesti so urejena tri izogibališča, ki naj bi pripomogla k večji prometni varnosti. Ob ce- sti bo prenove deležna tudi javna razsvetljava, saj so pet svetilk poškodovala padajoča drevesa. Odslej bo vožnja do nekdanjega gradu na Zbelovem bolj varna. (Foto: arhiv občine) Razdejanje na Konjiški gori (Foto: arhiv občine) Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 32, 8. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV S posledicami vandalizma se soočajo tudi v krajih Dravinjske doline. V konjiški občini zelo pogosto. Pred dnevi so se nepridipravi ponovno znesli nad informacijskimi tablami na Zmajčkovi gozdni učni poti, poškodovali so tudi varovalno ograjo pod konji- škim starim gradom. Planinci medtem opozarjajo na poškodbe na pohodnih poteh, ki jih povzročajo obje- stni vozniki štirikolesnikov. Objestneži so največkrat domačini. Kazenski zakonik vandalizma ne označuje kot posebno kaznivo dejanje, ampak ga lahko obrav- navamo kot prekršek ali kaznivo dejanje. Višina globe se giblje od 200 do 400 evrov. BARBARA FURMAN Za pol kilometra asfalta 110 tisoč evrov Štirideset tisoč evrov za termostatske ventile VELENJE – Občina je objavila razpis za dodelitev subven- cij za nakup in vgradnjo termostatskih ventilov. Skupno je na voljo 40 tisoč evrov, za denar se lahko potegujejo občani, ki so odjemalci distribucijskega sistema toplote ali zemelj- skega plina v Mestni občini Velenje. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. oktobra letos. Kot poudarjajo v velenjski občinski upravi, želijo tako za- gotoviti večjo energijsko učinkovitost v stavbah, zmanjšati porabo toplotne energije in omogočiti boljšo kakovost bivanja. Višina subvencije za posameznega upravičenca znaša do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 40 evrov na posamezno grelno telo. Upravičenci do subvencije so fi zične osebe, ki so lastniki v večstanovanjski stavbi ali v eno- ali večdružinski stanovanjski hiši ter so odjemalci di- stribucijskega sistema toplote ali zemeljskega plina. Vlogo za večstanovanjske stavbe lahko vloži le upravnik oziroma pooblaščenec stanovalcev. Za razvrstitev vlog bodo upoštevali datum prejetja vloge. BF SLOVENSKE KONJICE – Tudi to poletje v konjiški občini nadaljujejo prenove dotrajanih cestnih odsekov. Odslej bo vožnja do nekdanjega gradu na Zbelovem bolj varna in prijetna. DRAVINJSKA DOLINA – Zakaj, kje in kako brezvestno uničujejo vandali? Zaustavimo vandalizem! Kot poudarjajo sociologi, je vandalizem ne- malokrat posledica prikritih napetosti v druž- bi oziroma odsev splošnega družbenega stanja in težav. Na njegove pojavne oblike vpliva tudi zloraba alkohola ali drugih prepovedanih sub- stanc. Mnogi se sami ali združeni v skupine agresivno vedejo do okolice in tako poskušajo prikazati svoj pomen za družbo, ravnanja pa lahko izhajajo iz napačnih vedenjskih vzorcev. Vandalizem na območju konjiškega starega gradu oziroma Konjiške gore je zelo pogost. Na tamkajšnji Zmajčkovi gozdni učni poti, ki je bila prenovljena junija lani, so bile v približno letu poškodovane oziroma ukra- dene že tri informacijske ta- ble. Prvo so vandali razbili s topim predmetom, najverje- tneje s sekiro. »Tablo smo ta- koj nadomestili z novo, ki so jo konec leta neznani storilci odtrgali z lesenih nosilcev in jo odnesli neznano kam. Tre- tja je izginila pred dnevi. Van- dali so poškodovali tudi ogra- jo, ki vodi proti razgledišču pri grajskem stolpu, in uničili dve mizi pri leseni hišici pod gradom. Katero od miz kdaj najdemo v gozdnem jarku ali jo celo vzamejo ognjeni zu- blji. Razbite so klopi, izruva- ne rože iz okrasnih loncev in še bi lahko naštevali,« zgrože- no pojasnjujejo v konjiški ob- činski upravi, kjer še pravijo, da vse primere vandalizma prijavijo policiji. »Človek ostane brez besed« Tudi konjiški planinci poro- čajo o poškodbah pohodnih poti, ki jih povzročajo obje- stni vozniki štirikolesnikov in motorjev za kros. Opa- žajo tudi, kako mladi uni- čujejo varovalne ograje ter odmetavajo smeti. To poč- nejo lokalni prebivalci in ne obiskovalci od drugod. Zato je vodstvo konjiške občine ponovno pozvalo občanke in občane k odgovornemu odnosu do skupne lastnine. »Težko je opisati razočaranje ob takšnem početju. V naši občini si prizadevamo obli- kovati prijetno okolje za vse generacije – urejamo igrišča, klopce, sprehajališča, parke, kopališča, skrbimo za kultur- no dediščino, organiziramo različne dogodke – vse, da bi bilo prijetno domačinom in posledično tudi obiskoval- cem, zato ob tovrstnih dogod- kih človek preprosto ostane brez besed,« je na družbe- nem omrežju zapisala Tjaša Kangler, vodja Turističnoin- formacijskega centra Sloven- ske Konjice. V zreški občini po besedah župana mag. Borisa Podvr- šnika primeri vandalizma niso zelo pogosti. »Seveda vsako takšno dejanje pusti posledice, ki jih nosimo vsi občani, saj ruši občutek var- nosti ter uničuje dobro poču- tje v okolju. Ker je naša obči- na turistična, si prizadevamo skrbno ravnati z okolico, da se občani in obiskovalci v njej dobro počutijo.« Po besedah župana Andraža Pogorevca se tudi v občini Vitanje sooča- jo z vandalizmom. »Nepridi- pravi uničujejo javno opremo, Nazadnje so bile njihova tarča športna igrišča. Zato smo na najbolj kritičnih mestih name- stili videonadzorni sistem.« Globe do 400 evrov Kazenski zakonik vanda- lizma ne označuje kot po- sebno kaznivo dejanje, sta pa vandalizem ter nasilno in drzno vedenje kot prekrška opredeljena v Zakonu o var- stvu javnega reda in miru, ki med drugim pravi: »Kdor namenoma poškoduje, prevr- ne, odstrani ali kako drugače neodgovorno ravna s spomin- skimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestno- prometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih po- vršinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 208 do 417 evrov.« Po podatkih Policijske po- staje Slovenske Konjice je bilo v zadnjih petih letih v konjiški, zreški in vitanjski občini na Okrožno državno tožilstvo v Celju skupno po- danih približno 70 kazenskih ovadb. »Policisti in kriminalisti, ki so prvi seznanjeni z dogod- kom, najprej zberejo obve- stila o dogodku in opravijo pogovore z morebitnimi pri- čami. Na podlagi informacij ugotavljajo, ali ima dogodek znake kaznivega dejanja ali prekrška. Vsaka situacija je specifi čna in ne more biti obravnavana po nekem vna- prej znanem vzorcu. Polici- sti vedno najprej preverjajo morebitne znake storitve kaznivega dejanja. Če jih ni, se osredotočijo na obravnavo prekrška,« je pojasnila Mile- na Trbulin, predstavnica za stike z javnostmi v Policijski upravi Celje. Uničena varovalna ograja na poti na konjiški stari grad (Foto: arhiv občine) Kot so še pojasnili v konji- ški občinski upravi, vrednost izvedenih del znaša malo več kot 110 tisoč evrov, denar je v celoti zagotovila Krajevna skupnost Zbelovo. BF Asfaltiranje približno 500 metrov dolgega cestnega odseka cesta v konjiški kra- jevni skupnosti Zbelovo se bo te dni končalo. Izvajalec del, podjetje Gradnje Marguč, mora ob tri metre široki ce- sti urediti še bankine, sistem za meteorne vode in iztoke iz muld ter vgraditi jeklene varnostne ograje. Ob cesti so urejena tri izogibališča, ki naj bi pripomogla k večji prometni varnosti. Ob ce- sti bo prenove deležna tudi javna razsvetljava, saj so pet svetilk poškodovala padajoča drevesa. Odslej bo vožnja do nekdanjega gradu na Zbelovem bolj varna. (Foto: arhiv občine) Razdejanje na Konjiški gori (Foto: arhiv občine) Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 32, 8. avgust 2024 KULTURA Bliža se podelitev Veronikine nagrade Kdo je prejemnik zlatnika poezije? Eden od programskih vrhuncev letošnjega Poletja v Celju bo zagotovo mednarodno uveljavljen festival stare glasbe Seviqc, ki letos s kar osmimi koncerti prvič prihaja tudi v Celje. Trajal bo od 9. avgusta do 23. avgusta, koncerti bodo na štirih lokacijah, ki predstavljajo pomemben steber mestne kulturne dediščine – v stolni cerkvi sv. Danijela Celje, Stari grofi ji, Narodnem domu in glasbeni šoli. Kot 121. enota nesnovne kulturne dediščine je bilo v register nesnovne kultur- ne dediščine vpisano klo- bučarstvo, njegova nosilka pa Celjanka Špela Strašek, ki s svojim delom skrbi za ohranjanje in razvoj klo- bučarske in modistovske obrti. »Klobučarstvo in modisto- vska obrt sta v slovenskem prostoru skoraj že povsem izginila. Obstaja le še nekaj posameznih klobučarjev in modistk, ki to obrt negujejo in jo prilagajajo sodobnim potrebam in željam. Skozi čas se spreminjajo tako obli- ke in slogi klobukov in različ- nih pokrival, pa tudi njihova vloga in pomen. Dandanes se pojavljajo kot del kolekcij v visoki modi, gledališčih, kot modni dodatki ali kot del uniforme različnih skupin in poklicev,« je v registru nesnovne kulturne dediščine vpisano kot utemeljitev vpisa klo- bučarstva. Še delujoči klobučarji in modistke na temelju nekdaj le me- stne obrti, o kateri pri- čajo številni arhivski viri, še vedno upora- bljajo tradicionalne tehnike izdelovanja klo- bukov. Pri tem v duhu časa v svoje znanje vključujejo tudi nove materia- le in tehnike, vse pogosteje pa se jim pri- družujejo tudi nove gene- racije oblikovalk pokrival in dodatkov za lase. Pobudo za vpis v register so poda- li v Muzeju novejše zgo- dovine Celje, predlog za vpis pa je pripravil koordinator varstva nesnovne dediščine Slovenski etnografski muzej. V Sloveniji deluje le še nekaj klobučarjev, Boris A. Novak, literat, teoretik, prevajalec, profesor, akademik in Prešernov nagrajenec za življenjsko delo (Foto: Tihomir Pinter) Znan je prejemnik zlatnika poezije, ki ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju podeljujejo od leta 2005. Zla- tnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika bo prejel Boris A. Novak, literat, teoretik, prevajalec, profesor, akademik in Pre- šernov nagrajenec za življenjsko delo. Mestna občina Celje bo letos podelila že 28. Veronikino nagrado. Večer poezije in glasbe bo 27 . avgusta na Starem gradu Celje. SIMONA ŠOLINIČ Letošnjo podelitev Veroniki- ne nagrade, zlatnika poezije in male Veronike pripravlja pod- jetje Bilbi & Band, slavnostni govornik bo Dušan Šarotar. Or- ganizatorka Veronikine nagra- de je od leta 2021 Hiša kulture Celje, prej jo je od leta 2005 organizirala družba Fit media. Prejemnika zlatnika poezije je letos izbral slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar Borut Gombač, ki ga je k sode- lovanju povabila Hiša kulture Celje. Boris A. Novak je leta 1978 diplomiral iz primerjalne knji- ževnosti in literarne teorije ter fi lozofi je na Filozofski fakul- teti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1996 tudi doktoriral. Uveljavljen je kot pisec poezi- je za odrasle in otroke ter kot dramatik, esejist, znanstveno pa se ukvarja s teorijo verza, te- orijo prevajanja, provansalsko liriko, klasicistično dramatiko, z evropsko simbolistično poe- zijo in sodobno slovensko in francosko liriko. Prostor poezije »Boris A. Novak ni le najve- čji slovenski mojster pesniških oblik in pretanjen ustvarjalec besednega ›zvena, ki pomeni, in pomena, ki zveni‹, ampak ›prostor poezije‹ z vsako novo pesmijo, bodisi z minimali- stično defi nicijo bodisi z eks- presivno razbohotenim epom, širi s tako polnokrvno poetiko, da njeni občudovalci nismo le presunjeni nad močjo njene ekspresivnosti, ampak smo vsakič znova nevsiljivo, a za- vezujoče povabljeni k samo- izpraševanju in iskanju lastne vloge v času in prostoru,« pra- vi Borut Gombač o letošnjem prejemniku zlatnika poezije. Boris A. Novak je bil sicer štiri- krat nominiran za Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, in sicer za zbirke Alba (2000), Odmev (2001), Žarenje (2003), Mom: mala osebna mitologija (2008). Veronikino nagrado je prejel leta 2017 za epsko pesnitev in mojstrsko delo v slovenskem literarnem prostoru Vrata ne- povrata, ob čemer je komisija zapisala: »Za naš apokaliptični čas in sofi sticirano tehno-mo- dernizirani svet se ep izkaže za še kako umestno in živo pesniško obliko postavljanja po robu nasilju zgodovine in krutosti pozabe.« Festival stare glasbe prvič v Celju Program festivala Seviqc, ki je bil prvič leta 1982 v Radovljici, je zdaj v Sloveniji sinonim za staro glasbo in predstavlja enega pomembnejših kulturnih dogodkov tako v Sloveniji kot širše. V več kot štirih desetletjih je fe- stival pridobil status vrhunske in visoko cenjene priredi- tve ter požel priznanja številnih umetnikov, producentov, strokovne kritike, poslovnega sveta in ljubiteljev glasbe. Krajnc, ki bosta na tem pri- zorišču 23. avgusta izvedli tudi sklepni koncert. V Stari grofi ji bodo v sklopu festivala trije dogodki. 13. avgusta bo koncert Ensemble Bastion, 19. avgusta bo nastopil Richard Boothby, 21. avgusta pa bodo lahko obiskovalci prisluhnili koncertu zasedbe The Legacy of Bach, ki bo posvečen moj- strskemu skladatelju Johannu Sebastianu Bachu,« so sporo- čili iz Mestne občine Celje. V Glasbeni šoli Celje bo 11. avgusta na sporedu predstava OperArija, v Narodnem domu bosta dva koncerta, in sicer 17 . avgusta Baroque Arabesque, predzadnji dan festivala, 22. avgusta, pa Capilla del Sol. Vsi koncerti bodo imeli tudi t. i. festivalski predtakt, novost letošnjega festivala je Seviqc Camp – odprta vaja umetnikov, ki bodo nastopili v Celju. Ohranjanje dediščine »Festival Seviqc ni le pra- znik glasbe, temveč je tudi po- memben dogodek, ki prispe- va k ohranjanju in promociji stavbne ter vizualne dedišči- ne. Z velikim ponosom bomo letos ta vrhunski mednarodno priznan festival prvič gostili tudi v Celju. Naše mesto, bo- gato z zgodovino, bo obisko- valcem ponudilo priložnost, da doživijo čarobnost stare glasbe v resnično edinstve- nih okoljih, kot jih prinašajo stolnica sv. Danijela, dvorana pod Celjskim stropom v Stari grofi ji ter Narodni dom. Obi- skovalci bodo lahko uživali v koncertih na zgodovinskih prizoriščih, ki bodo s svojo veličastnostjo in pristnostjo dodatno obogatila izkušnjo tega izjemnega festivala,« je dejal župan Mestne občine Celje Matija Kovač. »Glavnina našega uspeha, saj je uvodni koncert polno zaseden že dva tedna prej, leži v izjemnem razumevanju občine in obilni dobrodošlici okolja, v katero vstopamo. To ni le uspeh festivala in pri- spevka za razvoj mesta, to je tektonski premik slovenske scene stare glasbe, ki smo ga začeli že pred štirimi desetletji. Je tudi podpora vedno več na- šim mladim talentom, ki so se posvetili stari glasbi,« je pred festivalom poudaril Klemen Ramovš, direktor zavoda Ars Ramovš. Omenjeni zavod že vrsto let daje velik pomen razvoju domače scene stare glasbe in si prizadeva, da slovenske umetnike povezuje z medna- rodnimi. Organizatorji koncept razvoja festivala Seviqc gradijo na teh osnovnih stebrih – poleg stare glasbe sta to še kulturna dediščina, koncerti so namreč v prostorih pomembnih stavb kulturne dediščine, in kulturni turizem. SŠol »Festival bosta jutri v stol- ni cerkvi sv. Danijela odprli violinistka Adriana Alcaide in čembalistka Ana Marija Prejemnika zlatnika poe- zije Borisa A. Novaka bodo gostili v Celju na Veroniki- nem tednu poezije, ki bo letos prvič v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje, in sicer 22. avgusta ob 18. uri v Kavarni Zvezda. Z njim se bo pogovarjal idejni oče Veroni- kine nagrade Jože Volfand. Veronikin teden poezije prinaša tudi bralno delavnico nominiranih pesniških zbirk, večer uglasbene poezije z Esa- dom Babačićem in Andražem Poličem ter dopoldne z mla- dimi pesniki, malo Veroniko in Gimnazijo Celje – Center. V Sloveniji deluje le še nekaj klobučarjev, skoraj stoletno tradicijo Klobučarstva To- mažin in dela celjskih modistk pa v Celju nadaljuje Špela Strašek. (Foto: RV, ŠS) kot modni dodatki ali kot del uniforme različnih skupin in poklicev,« je v registru nesnovne kulturne dediščine vpisano kot utemeljitev vpisa klo- bučarstva. Še delujoči klobučarji in modistke na temelju nekdaj le me- stne obrti, o kateri pri- čajo številni arhivski viri, še vedno upora- bljajo tradicionalne tehnike izdelovanja klo- pogosteje pa se jim pri- družujejo tudi nove gene- racije oblikovalk pokrival in dodatkov za lase. Pobudo za vpis v register so poda- li v Muzeju novejše zgo- dovine Celje, predlog za vpis pa je pripravil koordinator varstva nesnovne dediščine Ohranja pomembno tradicijo skoraj stoletno tradicijo Klo- bučarstva Tomažin in dela celjskih modistk pa v Ce- lju nadaljuje Špela Strašek. »Hvaležna sem, da mi je bil mojster Tomažin pripravljen pokazati tradicionalne tehni- ke izdelave klobukov in mi v uporabo celo predal orodja, da lahko danes njegovo tra- dicijo nadaljujem,« je dejala Straškova. Ta unikatne klo- buke in pokrivala izdeluje za stranke iz Slovenije in tujine, z delavnicami in urbanimi dogodki skrbi za promocijo klobučarstva in izdelovanja pokrival, sodeluje z ume- tniki, modnimi kreatorji, ustvarjalci kreativnega sek- torja, spodbuja trajnostne prakse ter se aktivno vklju- čuje v drugo dogajanje v starem mestnem jedru Celja. Sšol Dvorana s Celjskim stropom v Stari grofiji bo prav tako prizorišče festivala. (Foto: Nataša Žmaher) Festival skozi različne programske sklope predstavlja evropsko in svetovno glasbeno dedi- ščino od srednjega veka do začetka 20. stoletja, njegov bogat in raznolik program pa omogoča obiskovalcem, da spoznajo in uživajo v glasbi različnih obdobij in slogov, hkrati prispeva k ohranjanju in širjenju kulturne dediščine. Znani tudi nominiranci za Veronikino nagrado Strokovna komisija leto- šnje Veronikine nagrade je izbrala tudi pet nominiranih pesniških zbirk, ki so izšle med lanskim junijem in leto- šnjim majem. Gre za zbirke Vidno polje Maje Miloševič Čustić, Drobne opazke Jure- ta Jakoba, Od točke nič Tonje Jelen, Vnazaj Barbare Korun in T uskulum Denisa Škofi ča. Celjani bodo lahko vsem petim pesniškim zbirkam prisluhnili na bralni delavnici Knjige v mreži, ki bo 20. av- gusta ob 18. uri v Slaščičarni Zvezda. Takrat se bo tudi za- čel program v okviru Veroni- kinega tedna poezije v mestu. V komisiji, ki je izbrala no- minirance, so bili Veronikina nagrajenka, prevajalka, dok- torica angleške in ameriške književnosti Kristina Kočan, literarna zgodovinarka in teoretičarka Alojzija Zupan Sosič ter pisateljica, prevajal- ka in publicistka Pia Prezelj. Prejemnika ali prejemnico Veronikine nagrade bodo raz- glasili na Veronikinem večeru poezije in glasbe v torek, 27. avgusta, ob 20. uri na Starem gradu. 27 . avgusta bodo na Starem gradu podelili tudi malo Ve- roniko za najboljšo dijaško pesem, in sicer Timoteju Kristi- janu Kovaču za pesem Ko sem potrkal. Slavnostni govornik bo Dušan Šarotar, vsestranski ustvarjalec, spremljevalec in premišljevalec o slovenskem literarnem področju. Glas- beno bo Veronikin večer obarvala Bilbi s spremljevalno skupino. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 32, 8. avgust 2024 NAŠA TEMA Kaj storiti, če vas moti hrup? Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učin- ki se med drugim kažejo kot motnje spanja, povečano tveganje za bole- zni srca in ožilja, kot povečana vznemirjenost ter zmanjšana uspešnost pri delu in učenju. Včasih pa zaradi kršitev s prekomernim hrupom kdo skorajda izgubi živce. Treba se je zavedati, da je povzročiteljev prekomernega hrupa več. Nekoga lahko moti divjanje brezvestneža po cesti, drugega lajež sosedovega psa, tretjega sosed s preglasno glasbo ali preglasnim govorjenjem, četrtega bližnji industrijski obrat ali celo cerkveni zvonovi. Gre za večplastno temo, za katero sta dve časopisni strani premalo. A ne glede na različne povzročitelje hrupa je daleč naj- več primerov, kjer je vzrok, da nekomu »poči fi lm«, preglasna glasba v sosednjem stanovanju ali gostinskem lokalu. Policija zaradi tega tudi največkrat posreduje. Vlogo pri posredovanju imajo tudi občinski re- darji in inšpektorji, a ko se postopki zoper kršitelja začnejo, to še zdaleč ne pomeni, da bo ta prenehal kršiti predpise ali da bo kmalu kaznovan. Tudi takšni postopki terjajo čas. Predpisov, ki urejajo področje hrupa, je ogromno. Vprašanje je, koliko jih ljudje upoštevajo. SIMONA ŠOLINIČ Hrup doma ali v okolju lahko para živce Dobro je poznati zakonodajo Ker je prekomeren hrup ena od pogostih težav, ob ka- tero ljudje trčijo, je dobro, da poznajo tudi zakonodajo. »Glede na okolje, v katerem smo hrupu izpostavljeni, in glede na vire hrupa ločimo pet področij, ki so ureje- na s posebnimi predpisi: delovno okolje, javne priredi- tve, varovanje javnega reda in miru, bivalno okolje, ko hrup povzročajo obrati, naprave in/ali infrastruktura, ter bivalno okolje, ko hrup povzročajo drugi viri, kot so prezračevalne naprave, toplotne črpalke, kosilnice in druga orodja. »Z izboljšanjem zakonodaje, učinkovitimi ukrepi za zmanjševanje hrupa in z dobrim prostorskim načrtova- njem bi lahko obremenjenost okolja s hrupom v veliki meri zmanjšali in zagotovili vsem prebivalcem zdravo bivalno okolje,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdrav- je, ki vsako leto opozarja na negativne posledice hrupa. Zapisano z drugimi besedami pomeni, da mora oseba, ki jo hrup moti, vedeti tudi, kam se obrniti po pomoč, kam zadevo, če gre za kršitev, prijaviti in kako se obvarovati pred hrupom. Hkrati to pomeni še, da morajo svoj del opraviti tudi država in občine, saj se velik del ekološke osveščenosti nanaša na zmanjševanje onesnaževanja s hrupom. Že zaradi ustreznega prostorskega načrtovanja v preteklosti bi lahko bilo danes manj hrupa tam, kjer je bilo še včasih samoumevno, da težka industrija spada v bližino spalnih naselij. Inšpekcija za okolje, ki deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo, nadzoruje izvrše- vanje določil veljavnih pred- pisov, ki spadajo pod njeno delovno področje, med dru- gim tudi določil, ki urejajo vrednosti kazalcev hrupa v okolje. Temeljni predpisi za inšpektorje so Zakon o var- stvu okolja, Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju ter Pravilnik o prvem ocenjeva- nju in obratovalnem moni- toringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje. Prijave, ki jih dobi inšpek- torat, so enako zahtevne kot predpisi. Uredba o mejnih vre- dnostih kazalcev hrupa v oko- lju predpisuje, da se določbe te uredbe nanašajo na hrup v okolju, ki ga povzročajo »stal- ne ali občasne vrednosti hrupa enega ali več virov obremenje- vanja okolja s hrupom«. 3. člen omenjene uredbe kot vire one- snaževanja okolja s hrupom navaja med drugim cesto, na kateri letni pretok presega mi- lijon vozil, železniško progo z letnimi prevozi več kot deset Kup predpisov in težka naloga inšpektorjev tisoč vlakov, letališče, heli- port ali pristanišče, skladišče ali druge odprte površine za pretovor blaga, če letna masa tega blaga presega deset tisoč ton, in odprto parkirišče, na katerem letni pretok vozil pre- sega milijon vozil. Uredba kot vir prekomernega hrupa ome- nja tudi naprave v industriji in proizvodnih dejavnostih, ki povzročajo v okolju stalen ali občasen hrup, industrijski kompleks, gradbišče ali obrat. Hkrati se omenjene uredbe ne uporabljajo za hrup v okolju, ki nastaja v gospodinjstvih, na delovnem mestu, v stano- vanjih, ali v primeru hrupa, ki ga povzročajo živali. Pomemb- no je torej razlikovati med viri hrupa. Podjetja morajo izvajati meritve »Ukrepi varstva pred hru- pom za ceste so določeni v operativnih programih varstva pred hrupom, a glede na to, da prevozna cestna sredstva niso naprave oziroma nepremični viri onesnaževanja, ki lahko povzročajo emisije snovi v zrak zaradi nekaterih tehno- loških procesov, inšpekcija za okolje nima pristojnosti za ukrepanje,« so dejali na ome- njenem inšpektoratu. Omenja- jo, da morajo »upravljavci vira hrupa«, kot jih poimenujejo predpisi, torej podjetja, druž- be ali lokali, sami zagotavljati izvajanje ukrepov varstva pred hrupom. Najpogosteje ugotovljeni neskladnosti, kadar gre po- stopke o onesnaževanju oko- lja s prekomernim hrupom, ki spadajo v domeno inšpek- torata za okolje, sta neredno izvajanje obratovalnega monitoringa in neizvajanje obveznosti poročanja. Po- leg tega so še vedno pogoste prijave gostinskih obratov z živo ali mehansko glasbo. In- špektorji povprečno prejmejo letno od 350 do 450 prijav. »Dolžni so zagotoviti obra- tovalni monitoring vplivov svojega delovanja na okolje. Predpisi določajo, na koliko časa morajo opravljati me- ritve, in natančne pogoje za njihovo opravljanje. Pri tem ločimo prvo ocenjevanje hru- pa, ki je izvedeno po prvem zagonu vira hrupa ali po večji spremembi v njegovem obra- tovanju, ter občasno ocenjeva- nje hrupa, kar pomeni, da je upravljavec dolžan zagotoviti obratovalni monitoring vplivov svojega delovanja na okolje na vsaka tri leta oziroma vsakih pet let. Predpisi prav tako določajo natančne pogoje za opravljanje meritev. Obseg in način izvajanja obratovalne- ga monitoringa sta določena v okoljevarstvenem dovolje- nju oziroma za vire hrupa, ki dovoljenja ne potrebujejo, v strokovni oceni skladnosti. Pooblaščeni izvajalec mora o opravljenem obratovalnem monitoringu izdelati poročilo o ocenjevanju hrupa, ki ga upra- vljavec vira hrupa najkasneje v 30 dneh po izdelavi posreduje agenciji za okolje,« še dodajajo na inšpektoratu. Agencija za okolje zbira po- ročila o ocenjevanju hrupa. Če je iz poročila o ocenjevanju razvidno, da obremenjeva- nje okolja s hrupom presega predpisane mejne vrednosti, oziroma v primeru drugih ugo- tovljenih nepravilnosti agenci- ja o tem obvesti inšpekcijo za okolje. Inšpektor lahko pre- verja meritve hrupa v okviru rednih inšpekcijskih pregledov in na podlagi prijav. Za nadzor zadolžena tudi občina »Najpogosteje ugotovljeni neskladnosti sta neredno iz- vajanje obratovalnega moni- toringa in neizvajanje obve- znosti poročanja. Poleg tega so še vedno pogoste prijave gostinskih obratov z živo ali mehansko glasbo, predvsem prijave hrupnih prireditev, kar ni predmet neposrednega nad- zora inšpekcije za okolje, tem- Tudi glasnost javnih prireditev gre včasih komu v nos. (Foto: Pixabay) več nadzora občine,« navajajo na inšpektoratu. »15. člen Uredbe o nači- nu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, določa, da mora pristojni občinski organ zagotoviti reden nadzor nad izvajanjem ukrepov zaradi uporabe zvočnih naprav na prireditvah. Šele ko v okvi- ru nadzora občinski organ ugotovi kršitve, na primer da prireditev ni v skladu s pogoji iz dovoljenja za začasno čez- merno obremenitev okolja s hrupom ali da organizator ni poslal predpisanega poročila o izvajanju meritev hrupa, mora o tem obvestiti pristojnega inšpektorja, ki nato ukrepa v skladu s svojimi pooblasti- li. Prav tako Zakon o varstvu okolja določa, da občina izvaja nadzor nad izvrševanjem do- voljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. »Če inšpektor ugotovi, da zavezanec čezmerno obreme- njuje okolje s hrupom, mu z odločbo odredi, da mora iz- vesti ukrepe za odpravo virov čezmerne obremenitve okolja s hrupom,« še dodajajo na in- špektoratu. »Inšpekcijskih nadzorov ne beležimo po geografskih območjih, ampak glede na kršitev, ki jo obravnavamo v postopku. Tako nimamo na voljo podatkov, katerih krši- tev je največ. Postopek zoper kršitelje se konča z vzpostavi- tvijo zakonitega stanja. Traja- nje postopka je odvisno tudi od uporabe pravnih sredstev, ki jih ima v postopku na voljo inšpekcijski zavezanec, torej od pritožb ali tožbe,« še nava- jajo na inšpektoratu. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 32, 8. avgust 2024 NAŠA TEMA Kaj pa cerkveni zvonovi? Če vas moti prekomeren hrup … … je dobro poznati vsaj osnove zakonodaje. Tudi zato, da posa- meznik natančno ve, kam podati prijavo, če mu prekomeren hrup greni življenje. Če vas moti vpitje sosedov, boste poklicali policijo ali upravnika ali lastnika stanovanja (če je v slednjem najemnik). Če vas moti glasen pes, ki vas vsako jutro zbudi, ko se z lastnikom sprehaja po mestnih ulicah, boste poklicali občinske redarje. Če vas moti hrup zaradi industrijskega obrata v soseščini, se boste verjetno obrnili tudi na pristojne inšpektorje. Ljudje se morajo zavedati, da hrup ni enolično opre- deljen, saj vsebuje poleg fi ziološke tudi osebno noto, torej odnos posameznika do nekega zvoka. Kajti zvok in hrup nista isto. Morda lajež sosedovega psa ne bo motil drugega soseda, vas pa bo. Zaznavanje hrupa je v veliki meri torej subjektivno, kar predstavlja težavo pri določanju sprejemljivih mejnih vrednosti v okolju, hkrati lahko predstavlja težavo policistom in inšpektorjem, ki zadevo preiskujejo. Slovenska zakonodaja, ki ureja hrup v okolju, določa mejne in kritične vrednosti hrupa, in sicer letne pov- prečne vrednosti za neko obdobje dneva (dan, večer, noč) in končne vrednosti, predvsem v primeru hrupa krajših dogodkov (na primer prelet letala). Prav tako je pomembno, kje prihaja do prekomernega hrupa, ali je to na naravovarstvenem območju, v industrijski coni ali stanovanjskem naselju. Torej vsaka prijava potrebuje svojo zakonodajo, predpis ali uredbo. S tem želimo samo predstaviti, kako zapletene so situ- acije zaradi hrupa. In da neka prijava o prekomernem hrupu še ne pomeni, da bo kršitelj dobil spisano kazen in da ga bo ta izučila. Prav tako prijava glasnega podjetja v soseščini še ne pomeni, da bo lastnik zaradi motenja miru v okolici zaprl svoje podjetje. Hkrati tudi ne pomeni, da bodo na sodišču priznali, da imajo sosedje prav, ker so vložili tožbo zoper hrupnega posameznika in zahtevali njegovo izselitev. Stvari niso tako preproste. Načenjajo pa živce marsikomu. OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ Največ težav zaradi preko- mernega hrupa, ki povzro- ča težave stanovalcem, je v večstanovanjskih stavbah. Največkrat tisti, ki jih hrup moti, pokličejo policijo, a so tudi primeri, kjer niti kazni zoper kršitelje ne zaležejo. Kaj v takšnem primeru? Kakšna je odgovornost ali pristojnost upravnika, ki upravlja stavbo? »Upravnik je zgolj zakoniti pooblaščenec etažnih lastni- kov in nima javnih pooblastil za preprečevanje kršitev ali celo kaznovanje kršiteljev. Vse njegove pristojnosti tako izvirajo iz pristojnosti drugih etažnih lastnikov, saj ravna v njihovem imenu. Seveda lahko kršitelja na ravnanje – v imenu etažnih lastnikov – opozori in ga pozove k pre- nehanju. Če gre za kršitev, ki je v hišnem redu opredelje- na kot groba kršitev, lahko v Kadar gre za hrup, ki moti ljudi v naseljih ali večstano- vanjskih stavbah, to podro- čje na splošno ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru. Po tem zakonu javni red in mir krši vsak, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro s hrupom moti mir in počitek preostalih stanoval- cev. Takšno kršitev policija kaznuje z globo od 83 do 208 evrov. Prav tako ni do- voljeno povzročanje hrupa s preglasno uporabo televi- zijskega ali radijskega spre- jemnika, drugega akustič- nega aparata ali glasbila. V tem primeru povzročanje hrupa ni časovno oprede- ljeno, torej predpis velja ves dan. Za tovrsten prekršek je predpisana kazen približno 105 evrov. »Policisti prijave preverimo in glede na ugotovitve ter v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepamo. Izreče- mo lahko opozorilo ali izsta- vimo plačilni nalog,« pravijo v Policijski upravi Celje. Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka in škoduje nje- Med motilci miru največ povratnikov Celjski policisti so lani zaradi prepiranja ali vpitja posredovali 257-krat, zaradi povzročanja hrupa z akustičnimi aparati 231-krat in zaradi motenja nočnega miru s hrupom 167-krat. Največ kršitev se je nanašalo na javni kraj, ogromno posredovanj je bilo na zasebnih površinah, največkrat v stanovanjih. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) govemu zdravju ali počutju. Lahko moti našo sposobnost zbranosti pri opravljanju nalog, razmišljanju in delu, lahko nas prestraši, moti naše spanje in ogroža zdravje. Po tem opisu se ravna tudi poli- cija, kadar preverja podobne prijave. Anonimne prijave »Če je javni red in mir kršen na druge načine, na primer da gre za kričanje, razgraja- nje, prepiranje in podobno, policija ukrepa v skladu z Zakonom o prekrških zoper javni red in mir. V posame- znih primerih lahko policist kršitelju na kraju kršitve izre- če globo in izda plačilni nalog oziroma lahko kot pristojni prekrškovni organ v skladu z določbami Zakona o prekr- ških kršitelju izda odločbo o prekršku ali poda obdolžilni predlog pristojnemu sodi- šču,« navajajo na policiji. Toda ob hrupu, ki je mo- teč, se vsak prijavitelj ne želi izpostaviti. Zato je težava, če policija ob prihodu na kraj kršitve, ki je pred tem motila nekoga, ne zazna, saj kršitelja ne more kaznovati. Lahko ga, če dobi izjavo od prijavitelja. »Če ne gre za neposredno za- znavo kršitve hrupa, policisti na kraju zberemo obvestila od prijavitelja, torej pridobi- mo njegovo pisno izjavo in na podlagi te uvedemo postopek o prekršku zoper kršitelja, ki mu izdamo plačilni nalog, ali še dodatno zberemo ob- vestila in uvedemo postopek o prekršku, ki se konča z izdajo odločbe o prekršku,« dodajajo na policiji. Sicer pa med kršitelji zaznavajo več povratnikov. Glasni lokali V poletnih mesecih beležijo tudi več prijav zaradi glasne in moteče glasbe iz gostinskih lokalov v strnjenih naseljih, Hrup v stanovanjih: kaj lahko stori upravnik? Ob hrupu sosedov je prva stvar, ki bo morda obro- dila sadove ali pa tudi ne osebni pogovor. Šele nato prijava. (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) skladu z določbo 52. člena Stanovanjskega zakona in 123. člena Stvarnopravnega zakonika spet v imenu dru- gih etažnih lastnikov vloži izključitveno tožbo. Drugih pristojnosti upravnik nima,« pravi direktor Zbornice za poslovanje z nepremičnina- mi pri Gospodarski zbornici Slovenije Boštjan Udovič. Dodaja, da gre pogosto pri teh kršitvah za kršitve javne- ga reda in miru, za ugotavlja- nje in kaznovanje kršiteljev pa je pristojna policija, ki v primeru prijav tudi ustrezno posreduje. Udovič dodaja, da nima občutka, da je hrup, ki ga povzročajo posamezni eta- žni lastniki, največja težava v večstanovanjskih stavbah: »Če sodim po pogovorih z na- šimi člani, bi rekel, da so po- gosto večja težava druge kr- šitve. Nekatere predstavljajo tudi povzročanje nevarnosti za druge etažne lastnike. Na splošno lahko rečemo, da je nespoštovanje pravil bivanja v skupnosti v Sloveniji kar izrazito.« Udovič še dodaja, da mu primer, da bi zaradi povzro- čanja hrupa prišlo do tožbe ali izselitve kršitelja iz več- stanovanjske stavbe, ni znan: »Tudi sicer je sodna praksa glede t. i. izključitvenih tožb relativno skopa. So pa sodi- šča takšnim tožbam relativno nenaklonjena,« še omenja so- govornik. saj imajo stanovalci zaradi temperatur odprta okna in jih glasba ali hrup motita pri počitku. »Kadar se kršitelji ne odzivajo na izrečene kazni in ne upoštevajo odredb polici- stov ter še naprej povzročajo kršitev, ki ima za posledico motenje miru in počitka lju- di, imamo policisti pooblasti- lo, da v skladu z določili 26. člena Zakona o javnem redu in miru za preprečitev nada- ljevanja prekrška, s katerim se moti ali vznemirja javnost, z ustno odredbo ukažemo upra- vljavcu začasen izklop doba- ve elektrike, plina ali vode pri kršitelju, če to nima hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. Izklop lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur. Kršitelj plača stroške izklo- pa in priklopa ter morebitno nastalo škodo,« še dodajajo na policiji. Korist za lokalno skupnost pomembnejša od miru? Na policiji pravijo, da imajo predvsem v poletnem času več prijav zaradi glasne glasbe in hrupa v gostinskih lo- kalih v strnjenih naseljih. »Gostinci in turistični ponudniki zagotovo upoštevajo pred- pise na tem področju, a v času visoke sezone je skoraj ne- mogoče pričakovati, da bo v nekem kraju, kjer je ogromno turistov, popolnoma mirno in tiho. Verjamemo, da se tudi lokalna skupnost zaveda, da prisotnost turistov pomeni tudi številne prednosti za lokalno okolje, posredno zagotavljajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu, več se vlaga v razvoj infrastrukture, bogatejša je tudi ponudba izdelkov in sto- ritev …« pravijo pri Obrtno podjetniški zbornici Sloveniji, kjer dodajajo, da na ravni zbornice tovrstnih razprav, ki bi odprle temo prekomernega hrupa zaradi gostinskih obratov, ni. Enako pravi Fedja Pobegajlo iz Turistično-gostinske zbor- nice Slovenije, ki dodaja, da verjame, da morebitne dileme na tem področju gostinski ponudniki rešujejo neposredno z lokalnimi skupnostmi: »Seveda morajo poslovati skladno z obratovalnim časom in drugimi predpisi. Poudarjamo, da je v turističnih krajih v visoki sezoni težko pričakovati popoln mir, kar na drugi strani odtehtajo številne prednosti, na primer delovna mesta za lokalno prebivalstvo, vrednost nepremičnin, razvita infrastruktura in dobra ponudba storitev …« Tudi cerkveni zvonovi koga motijo … (Foto: Pixabay) Marsikje krajane ali stanovalce v naseljih motijo cer- kveni zvonovi, čeprav prijav zaradi tega ni veliko ali jih sploh ni. Manj znano je, da so v Katoliški cerkvi sloven- ski škofje že leta 2013 sprejeli smernice za zvonjenje, ki urejajo področje zvonjenja in pritrkavanja. V smernicah je zapisano, da je zvonjenje del verske svobo- de in del slovenske kulturne tradicije. Hkrati smernice omenjajo, naj se ne bi zvo- nilo v času nočnega počitka, med 22. in 6. uro. »Obenem naj župniki glede zvonjenja vzpostavijo primeren dialog s širšo družbo in iščejo pri- merno rešitev glede časa in dolžine zvonjenja. Omenjene smernice ne govorijo o gla- snosti zvonjenja, saj zvonov ni mogoče neposredno utiša- ti. Tiste, ki jih zvonjenje moti, vabimo, da na ravni župnije oziroma škofi je vzpostavijo dialog z odgovorno osebo, obenem naj upoštevajo, da na tem področju v Sloveniji veljata evropska direktiva, ki zvonjenja ne uvršča med hrup, ter odločba Ustavne- ga sodišča RS, po kateri je zvonjenje v skladu z ustavo. Omenjeno sodišče je odloči- lo, da ›sama po sebi vidna ali zvočna zaznava verskih obeležij, na primer pogled na cerkev ali mošejo, na versko procesijo, vernika v verskih oblačilih, petje muezina ali zvok cerkvenih zvonov, ne more pomeni- ti prisilne konfrontacije z vero, pred katero mora država obvarovati posame- znika‹,« so nam odgovorili iz Slovenske škofovske kon- ference. V Sloveniji so pred leti že bile opravljene meritve jakosti zvonjenja zvonov, ugotovljeno je bilo, da nji- hova moč ne presega za- konsko določenih norm. Zvoka zvonov ni mogoče zmanjšati, je pa mogoče prilagoditi čas in dolžino zvonjenja. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 32, 8. avgust 2024 NAŠA TEMA Kaj storiti, če vas moti hrup? Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učin- ki se med drugim kažejo kot motnje spanja, povečano tveganje za bole- zni srca in ožilja, kot povečana vznemirjenost ter zmanjšana uspešnost pri delu in učenju. Včasih pa zaradi kršitev s prekomernim hrupom kdo skorajda izgubi živce. Treba se je zavedati, da je povzročiteljev prekomernega hrupa več. Nekoga lahko moti divjanje brezvestneža po cesti, drugega lajež sosedovega psa, tretjega sosed s preglasno glasbo ali preglasnim govorjenjem, četrtega bližnji industrijski obrat ali celo cerkveni zvonovi. Gre za večplastno temo, za katero sta dve časopisni strani premalo. A ne glede na različne povzročitelje hrupa je daleč naj- več primerov, kjer je vzrok, da nekomu »poči fi lm«, preglasna glasba v sosednjem stanovanju ali gostinskem lokalu. Policija zaradi tega tudi največkrat posreduje. Vlogo pri posredovanju imajo tudi občinski re- darji in inšpektorji, a ko se postopki zoper kršitelja začnejo, to še zdaleč ne pomeni, da bo ta prenehal kršiti predpise ali da bo kmalu kaznovan. Tudi takšni postopki terjajo čas. Predpisov, ki urejajo področje hrupa, je ogromno. Vprašanje je, koliko jih ljudje upoštevajo. SIMONA ŠOLINIČ Hrup doma ali v okolju lahko para živce Dobro je poznati zakonodajo Ker je prekomeren hrup ena od pogostih težav, ob ka- tero ljudje trčijo, je dobro, da poznajo tudi zakonodajo. »Glede na okolje, v katerem smo hrupu izpostavljeni, in glede na vire hrupa ločimo pet področij, ki so ureje- na s posebnimi predpisi: delovno okolje, javne priredi- tve, varovanje javnega reda in miru, bivalno okolje, ko hrup povzročajo obrati, naprave in/ali infrastruktura, ter bivalno okolje, ko hrup povzročajo drugi viri, kot so prezračevalne naprave, toplotne črpalke, kosilnice in druga orodja. »Z izboljšanjem zakonodaje, učinkovitimi ukrepi za zmanjševanje hrupa in z dobrim prostorskim načrtova- njem bi lahko obremenjenost okolja s hrupom v veliki meri zmanjšali in zagotovili vsem prebivalcem zdravo bivalno okolje,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdrav- je, ki vsako leto opozarja na negativne posledice hrupa. Zapisano z drugimi besedami pomeni, da mora oseba, ki jo hrup moti, vedeti tudi, kam se obrniti po pomoč, kam zadevo, če gre za kršitev, prijaviti in kako se obvarovati pred hrupom. Hkrati to pomeni še, da morajo svoj del opraviti tudi država in občine, saj se velik del ekološke osveščenosti nanaša na zmanjševanje onesnaževanja s hrupom. Že zaradi ustreznega prostorskega načrtovanja v preteklosti bi lahko bilo danes manj hrupa tam, kjer je bilo še včasih samoumevno, da težka industrija spada v bližino spalnih naselij. Inšpekcija za okolje, ki deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in energijo, nadzoruje izvrše- vanje določil veljavnih pred- pisov, ki spadajo pod njeno delovno področje, med dru- gim tudi določil, ki urejajo vrednosti kazalcev hrupa v okolje. Temeljni predpisi za inšpektorje so Zakon o var- stvu okolja, Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju ter Pravilnik o prvem ocenjeva- nju in obratovalnem moni- toringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje. Prijave, ki jih dobi inšpek- torat, so enako zahtevne kot predpisi. Uredba o mejnih vre- dnostih kazalcev hrupa v oko- lju predpisuje, da se določbe te uredbe nanašajo na hrup v okolju, ki ga povzročajo »stal- ne ali občasne vrednosti hrupa enega ali več virov obremenje- vanja okolja s hrupom«. 3. člen omenjene uredbe kot vire one- snaževanja okolja s hrupom navaja med drugim cesto, na kateri letni pretok presega mi- lijon vozil, železniško progo z letnimi prevozi več kot deset Kup predpisov in težka naloga inšpektorjev tisoč vlakov, letališče, heli- port ali pristanišče, skladišče ali druge odprte površine za pretovor blaga, če letna masa tega blaga presega deset tisoč ton, in odprto parkirišče, na katerem letni pretok vozil pre- sega milijon vozil. Uredba kot vir prekomernega hrupa ome- nja tudi naprave v industriji in proizvodnih dejavnostih, ki povzročajo v okolju stalen ali občasen hrup, industrijski kompleks, gradbišče ali obrat. Hkrati se omenjene uredbe ne uporabljajo za hrup v okolju, ki nastaja v gospodinjstvih, na delovnem mestu, v stano- vanjih, ali v primeru hrupa, ki ga povzročajo živali. Pomemb- no je torej razlikovati med viri hrupa. Podjetja morajo izvajati meritve »Ukrepi varstva pred hru- pom za ceste so določeni v operativnih programih varstva pred hrupom, a glede na to, da prevozna cestna sredstva niso naprave oziroma nepremični viri onesnaževanja, ki lahko povzročajo emisije snovi v zrak zaradi nekaterih tehno- loških procesov, inšpekcija za okolje nima pristojnosti za ukrepanje,« so dejali na ome- njenem inšpektoratu. Omenja- jo, da morajo »upravljavci vira hrupa«, kot jih poimenujejo predpisi, torej podjetja, druž- be ali lokali, sami zagotavljati izvajanje ukrepov varstva pred hrupom. Najpogosteje ugotovljeni neskladnosti, kadar gre po- stopke o onesnaževanju oko- lja s prekomernim hrupom, ki spadajo v domeno inšpek- torata za okolje, sta neredno izvajanje obratovalnega monitoringa in neizvajanje obveznosti poročanja. Po- leg tega so še vedno pogoste prijave gostinskih obratov z živo ali mehansko glasbo. In- špektorji povprečno prejmejo letno od 350 do 450 prijav. »Dolžni so zagotoviti obra- tovalni monitoring vplivov svojega delovanja na okolje. Predpisi določajo, na koliko časa morajo opravljati me- ritve, in natančne pogoje za njihovo opravljanje. Pri tem ločimo prvo ocenjevanje hru- pa, ki je izvedeno po prvem zagonu vira hrupa ali po večji spremembi v njegovem obra- tovanju, ter občasno ocenjeva- nje hrupa, kar pomeni, da je upravljavec dolžan zagotoviti obratovalni monitoring vplivov svojega delovanja na okolje na vsaka tri leta oziroma vsakih pet let. Predpisi prav tako določajo natančne pogoje za opravljanje meritev. Obseg in način izvajanja obratovalne- ga monitoringa sta določena v okoljevarstvenem dovolje- nju oziroma za vire hrupa, ki dovoljenja ne potrebujejo, v strokovni oceni skladnosti. Pooblaščeni izvajalec mora o opravljenem obratovalnem monitoringu izdelati poročilo o ocenjevanju hrupa, ki ga upra- vljavec vira hrupa najkasneje v 30 dneh po izdelavi posreduje agenciji za okolje,« še dodajajo na inšpektoratu. Agencija za okolje zbira po- ročila o ocenjevanju hrupa. Če je iz poročila o ocenjevanju razvidno, da obremenjeva- nje okolja s hrupom presega predpisane mejne vrednosti, oziroma v primeru drugih ugo- tovljenih nepravilnosti agenci- ja o tem obvesti inšpekcijo za okolje. Inšpektor lahko pre- verja meritve hrupa v okviru rednih inšpekcijskih pregledov in na podlagi prijav. Za nadzor zadolžena tudi občina »Najpogosteje ugotovljeni neskladnosti sta neredno iz- vajanje obratovalnega moni- toringa in neizvajanje obve- znosti poročanja. Poleg tega so še vedno pogoste prijave gostinskih obratov z živo ali mehansko glasbo, predvsem prijave hrupnih prireditev, kar ni predmet neposrednega nad- zora inšpekcije za okolje, tem- Tudi glasnost javnih prireditev gre včasih komu v nos. (Foto: Pixabay) več nadzora občine,« navajajo na inšpektoratu. »15. člen Uredbe o nači- nu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, določa, da mora pristojni občinski organ zagotoviti reden nadzor nad izvajanjem ukrepov zaradi uporabe zvočnih naprav na prireditvah. Šele ko v okvi- ru nadzora občinski organ ugotovi kršitve, na primer da prireditev ni v skladu s pogoji iz dovoljenja za začasno čez- merno obremenitev okolja s hrupom ali da organizator ni poslal predpisanega poročila o izvajanju meritev hrupa, mora o tem obvestiti pristojnega inšpektorja, ki nato ukrepa v skladu s svojimi pooblasti- li. Prav tako Zakon o varstvu okolja določa, da občina izvaja nadzor nad izvrševanjem do- voljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. »Če inšpektor ugotovi, da zavezanec čezmerno obreme- njuje okolje s hrupom, mu z odločbo odredi, da mora iz- vesti ukrepe za odpravo virov čezmerne obremenitve okolja s hrupom,« še dodajajo na in- špektoratu. »Inšpekcijskih nadzorov ne beležimo po geografskih območjih, ampak glede na kršitev, ki jo obravnavamo v postopku. Tako nimamo na voljo podatkov, katerih krši- tev je največ. Postopek zoper kršitelje se konča z vzpostavi- tvijo zakonitega stanja. Traja- nje postopka je odvisno tudi od uporabe pravnih sredstev, ki jih ima v postopku na voljo inšpekcijski zavezanec, torej od pritožb ali tožbe,« še nava- jajo na inšpektoratu. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 32, 8. avgust 2024 NAŠA TEMA Kaj pa cerkveni zvonovi? Če vas moti prekomeren hrup … … je dobro poznati vsaj osnove zakonodaje. Tudi zato, da posa- meznik natančno ve, kam podati prijavo, če mu prekomeren hrup greni življenje. Če vas moti vpitje sosedov, boste poklicali policijo ali upravnika ali lastnika stanovanja (če je v slednjem najemnik). Če vas moti glasen pes, ki vas vsako jutro zbudi, ko se z lastnikom sprehaja po mestnih ulicah, boste poklicali občinske redarje. Če vas moti hrup zaradi industrijskega obrata v soseščini, se boste verjetno obrnili tudi na pristojne inšpektorje. Ljudje se morajo zavedati, da hrup ni enolično opre- deljen, saj vsebuje poleg fi ziološke tudi osebno noto, torej odnos posameznika do nekega zvoka. Kajti zvok in hrup nista isto. Morda lajež sosedovega psa ne bo motil drugega soseda, vas pa bo. Zaznavanje hrupa je v veliki meri torej subjektivno, kar predstavlja težavo pri določanju sprejemljivih mejnih vrednosti v okolju, hkrati lahko predstavlja težavo policistom in inšpektorjem, ki zadevo preiskujejo. Slovenska zakonodaja, ki ureja hrup v okolju, določa mejne in kritične vrednosti hrupa, in sicer letne pov- prečne vrednosti za neko obdobje dneva (dan, večer, noč) in končne vrednosti, predvsem v primeru hrupa krajših dogodkov (na primer prelet letala). Prav tako je pomembno, kje prihaja do prekomernega hrupa, ali je to na naravovarstvenem območju, v industrijski coni ali stanovanjskem naselju. Torej vsaka prijava potrebuje svojo zakonodajo, predpis ali uredbo. S tem želimo samo predstaviti, kako zapletene so situ- acije zaradi hrupa. In da neka prijava o prekomernem hrupu še ne pomeni, da bo kršitelj dobil spisano kazen in da ga bo ta izučila. Prav tako prijava glasnega podjetja v soseščini še ne pomeni, da bo lastnik zaradi motenja miru v okolici zaprl svoje podjetje. Hkrati tudi ne pomeni, da bodo na sodišču priznali, da imajo sosedje prav, ker so vložili tožbo zoper hrupnega posameznika in zahtevali njegovo izselitev. Stvari niso tako preproste. Načenjajo pa živce marsikomu. OB ROBU SIMONA ŠOLINIČ Največ težav zaradi preko- mernega hrupa, ki povzro- ča težave stanovalcem, je v večstanovanjskih stavbah. Največkrat tisti, ki jih hrup moti, pokličejo policijo, a so tudi primeri, kjer niti kazni zoper kršitelje ne zaležejo. Kaj v takšnem primeru? Kakšna je odgovornost ali pristojnost upravnika, ki upravlja stavbo? »Upravnik je zgolj zakoniti pooblaščenec etažnih lastni- kov in nima javnih pooblastil za preprečevanje kršitev ali celo kaznovanje kršiteljev. Vse njegove pristojnosti tako izvirajo iz pristojnosti drugih etažnih lastnikov, saj ravna v njihovem imenu. Seveda lahko kršitelja na ravnanje – v imenu etažnih lastnikov – opozori in ga pozove k pre- nehanju. Če gre za kršitev, ki je v hišnem redu opredelje- na kot groba kršitev, lahko v Kadar gre za hrup, ki moti ljudi v naseljih ali večstano- vanjskih stavbah, to podro- čje na splošno ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru. Po tem zakonu javni red in mir krši vsak, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro s hrupom moti mir in počitek preostalih stanoval- cev. Takšno kršitev policija kaznuje z globo od 83 do 208 evrov. Prav tako ni do- voljeno povzročanje hrupa s preglasno uporabo televi- zijskega ali radijskega spre- jemnika, drugega akustič- nega aparata ali glasbila. V tem primeru povzročanje hrupa ni časovno oprede- ljeno, torej predpis velja ves dan. Za tovrsten prekršek je predpisana kazen približno 105 evrov. »Policisti prijave preverimo in glede na ugotovitve ter v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepamo. Izreče- mo lahko opozorilo ali izsta- vimo plačilni nalog,« pravijo v Policijski upravi Celje. Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka in škoduje nje- Med motilci miru največ povratnikov Celjski policisti so lani zaradi prepiranja ali vpitja posredovali 257-krat, zaradi povzročanja hrupa z akustičnimi aparati 231-krat in zaradi motenja nočnega miru s hrupom 167-krat. Največ kršitev se je nanašalo na javni kraj, ogromno posredovanj je bilo na zasebnih površinah, največkrat v stanovanjih. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) govemu zdravju ali počutju. Lahko moti našo sposobnost zbranosti pri opravljanju nalog, razmišljanju in delu, lahko nas prestraši, moti naše spanje in ogroža zdravje. Po tem opisu se ravna tudi poli- cija, kadar preverja podobne prijave. Anonimne prijave »Če je javni red in mir kršen na druge načine, na primer da gre za kričanje, razgraja- nje, prepiranje in podobno, policija ukrepa v skladu z Zakonom o prekrških zoper javni red in mir. V posame- znih primerih lahko policist kršitelju na kraju kršitve izre- če globo in izda plačilni nalog oziroma lahko kot pristojni prekrškovni organ v skladu z določbami Zakona o prekr- ških kršitelju izda odločbo o prekršku ali poda obdolžilni predlog pristojnemu sodi- šču,« navajajo na policiji. Toda ob hrupu, ki je mo- teč, se vsak prijavitelj ne želi izpostaviti. Zato je težava, če policija ob prihodu na kraj kršitve, ki je pred tem motila nekoga, ne zazna, saj kršitelja ne more kaznovati. Lahko ga, če dobi izjavo od prijavitelja. »Če ne gre za neposredno za- znavo kršitve hrupa, policisti na kraju zberemo obvestila od prijavitelja, torej pridobi- mo njegovo pisno izjavo in na podlagi te uvedemo postopek o prekršku zoper kršitelja, ki mu izdamo plačilni nalog, ali še dodatno zberemo ob- vestila in uvedemo postopek o prekršku, ki se konča z izdajo odločbe o prekršku,« dodajajo na policiji. Sicer pa med kršitelji zaznavajo več povratnikov. Glasni lokali V poletnih mesecih beležijo tudi več prijav zaradi glasne in moteče glasbe iz gostinskih lokalov v strnjenih naseljih, Hrup v stanovanjih: kaj lahko stori upravnik? Ob hrupu sosedov je prva stvar, ki bo morda obro- dila sadove ali pa tudi ne osebni pogovor. Šele nato prijava. (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) skladu z določbo 52. člena Stanovanjskega zakona in 123. člena Stvarnopravnega zakonika spet v imenu dru- gih etažnih lastnikov vloži izključitveno tožbo. Drugih pristojnosti upravnik nima,« pravi direktor Zbornice za poslovanje z nepremičnina- mi pri Gospodarski zbornici Slovenije Boštjan Udovič. Dodaja, da gre pogosto pri teh kršitvah za kršitve javne- ga reda in miru, za ugotavlja- nje in kaznovanje kršiteljev pa je pristojna policija, ki v primeru prijav tudi ustrezno posreduje. Udovič dodaja, da nima občutka, da je hrup, ki ga povzročajo posamezni eta- žni lastniki, največja težava v večstanovanjskih stavbah: »Če sodim po pogovorih z na- šimi člani, bi rekel, da so po- gosto večja težava druge kr- šitve. Nekatere predstavljajo tudi povzročanje nevarnosti za druge etažne lastnike. Na splošno lahko rečemo, da je nespoštovanje pravil bivanja v skupnosti v Sloveniji kar izrazito.« Udovič še dodaja, da mu primer, da bi zaradi povzro- čanja hrupa prišlo do tožbe ali izselitve kršitelja iz več- stanovanjske stavbe, ni znan: »Tudi sicer je sodna praksa glede t. i. izključitvenih tožb relativno skopa. So pa sodi- šča takšnim tožbam relativno nenaklonjena,« še omenja so- govornik. saj imajo stanovalci zaradi temperatur odprta okna in jih glasba ali hrup motita pri počitku. »Kadar se kršitelji ne odzivajo na izrečene kazni in ne upoštevajo odredb polici- stov ter še naprej povzročajo kršitev, ki ima za posledico motenje miru in počitka lju- di, imamo policisti pooblasti- lo, da v skladu z določili 26. člena Zakona o javnem redu in miru za preprečitev nada- ljevanja prekrška, s katerim se moti ali vznemirja javnost, z ustno odredbo ukažemo upra- vljavcu začasen izklop doba- ve elektrike, plina ali vode pri kršitelju, če to nima hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. Izklop lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur. Kršitelj plača stroške izklo- pa in priklopa ter morebitno nastalo škodo,« še dodajajo na policiji. Korist za lokalno skupnost pomembnejša od miru? Na policiji pravijo, da imajo predvsem v poletnem času več prijav zaradi glasne glasbe in hrupa v gostinskih lo- kalih v strnjenih naseljih. »Gostinci in turistični ponudniki zagotovo upoštevajo pred- pise na tem področju, a v času visoke sezone je skoraj ne- mogoče pričakovati, da bo v nekem kraju, kjer je ogromno turistov, popolnoma mirno in tiho. Verjamemo, da se tudi lokalna skupnost zaveda, da prisotnost turistov pomeni tudi številne prednosti za lokalno okolje, posredno zagotavljajo delovna mesta lokalnemu prebivalstvu, več se vlaga v razvoj infrastrukture, bogatejša je tudi ponudba izdelkov in sto- ritev …« pravijo pri Obrtno podjetniški zbornici Sloveniji, kjer dodajajo, da na ravni zbornice tovrstnih razprav, ki bi odprle temo prekomernega hrupa zaradi gostinskih obratov, ni. Enako pravi Fedja Pobegajlo iz Turistično-gostinske zbor- nice Slovenije, ki dodaja, da verjame, da morebitne dileme na tem področju gostinski ponudniki rešujejo neposredno z lokalnimi skupnostmi: »Seveda morajo poslovati skladno z obratovalnim časom in drugimi predpisi. Poudarjamo, da je v turističnih krajih v visoki sezoni težko pričakovati popoln mir, kar na drugi strani odtehtajo številne prednosti, na primer delovna mesta za lokalno prebivalstvo, vrednost nepremičnin, razvita infrastruktura in dobra ponudba storitev …« Tudi cerkveni zvonovi koga motijo … (Foto: Pixabay) Marsikje krajane ali stanovalce v naseljih motijo cer- kveni zvonovi, čeprav prijav zaradi tega ni veliko ali jih sploh ni. Manj znano je, da so v Katoliški cerkvi sloven- ski škofje že leta 2013 sprejeli smernice za zvonjenje, ki urejajo področje zvonjenja in pritrkavanja. V smernicah je zapisano, da je zvonjenje del verske svobo- de in del slovenske kulturne tradicije. Hkrati smernice omenjajo, naj se ne bi zvo- nilo v času nočnega počitka, med 22. in 6. uro. »Obenem naj župniki glede zvonjenja vzpostavijo primeren dialog s širšo družbo in iščejo pri- merno rešitev glede časa in dolžine zvonjenja. Omenjene smernice ne govorijo o gla- snosti zvonjenja, saj zvonov ni mogoče neposredno utiša- ti. Tiste, ki jih zvonjenje moti, vabimo, da na ravni župnije oziroma škofi je vzpostavijo dialog z odgovorno osebo, obenem naj upoštevajo, da na tem področju v Sloveniji veljata evropska direktiva, ki zvonjenja ne uvršča med hrup, ter odločba Ustavne- ga sodišča RS, po kateri je zvonjenje v skladu z ustavo. Omenjeno sodišče je odloči- lo, da ›sama po sebi vidna ali zvočna zaznava verskih obeležij, na primer pogled na cerkev ali mošejo, na versko procesijo, vernika v verskih oblačilih, petje muezina ali zvok cerkvenih zvonov, ne more pomeni- ti prisilne konfrontacije z vero, pred katero mora država obvarovati posame- znika‹,« so nam odgovorili iz Slovenske škofovske kon- ference. V Sloveniji so pred leti že bile opravljene meritve jakosti zvonjenja zvonov, ugotovljeno je bilo, da nji- hova moč ne presega za- konsko določenih norm. Zvoka zvonov ni mogoče zmanjšati, je pa mogoče prilagoditi čas in dolžino zvonjenja. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 32, 8. avgust 2024 KRONIKA Agencija za varnost prometa (AVP) bo do nedelje izvajala nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ka- tere cilj je osveščanje o vožnji s prilagojeno hitro- stjo. Policija v tem času poostreno nadzira hitrost vožnje. Neprilagojena hitrost je namreč kriva za kar 18 odstotkov vseh prometnih nesreč in je še vedno najpogostejši vzrok za prometne nesreče s hujšimi posledicami – s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami. Od januarja do konca junija letos se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1.735 prometnih nesreč, kar je približno odstotek manj kot lani. V njih je umrlo 12 ljudi, eden manj kot leta 2023, 164 jih je bilo huje telesno poškodovanih. JANŽE FRIC Pretekli teden tatvine iz vozil Konec prejšnjega tedna so policisti v Ljubnem ob Savi- nji obravnavali vloma v parkirana osebna avtomobila. Iz enega ni bilo odtujeno nič, iz drugega lastnica pogreša gotovino. Policisti so na podlagi obvestila občana in z zbiranjem obvestil v bližini prijeli in pridržali pet osumljenih storilcev. Po končanem policijskem postopku so policisti storilce izpustili, zoper njih bodo sledile kazenske ovadbe. Celjski policisti so konec tedna obravnavali tatvino denarnice iz odklenjenega kombiniranega vozila. Na Dečkovi cesti v Celju je neznan storilec z nosilca za kolesa na parkiranem osebnem avtomobilu odtujil kolo znamke Merida. Policisti ponovno pozivajo vse voznike, naj vrednejših predmetov ne puščajo v avtomobilih, še posebej na vidnih mestih. JF Na avtocestnem počivališču kradla gorivo Na počivališču Lopata so v ponedeljek zjutraj policisti Prometne policijske postaje Celje prijeli dva državljana Romunije, ki sta odtujila 500 litrov dizelskega goriva iz parkiranega tovornega avtomobila. Zoper oba storilca bo sledila kazenska ovadba. JF Izliv nevarne snovi v Pirešico V ponedeljek ponoči se je v Veliki Pirešici se je izlila nevarna snov v potok Pirešica. Intervencijo so vodili gasilci Poklicne gasilske enote Celje. Zaenkrat vir izliva še ni znan. Celjski gasilci so ga uspe- šno omejili z nasutjem vpojnega materiala. Kot so pove- dali v Gasilski zvezi Žalec, do pogina živali v in ob potoku ni prišlo. JF Policisti bodo do nedelje poo- streno nadzirali hitrost vožnje. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Direktorica AVP Simona Felser pozi- va voznike, naj hitrost vožnje prila- godijo razmeram v prometu. Z višjo hitrostjo se povečuje nevarnost za hujše nesreče Do nedelje poostren nadzor hitrosti Podatki za prvo polovico le- tošnjega leta kažejo, da je bilo število umrlih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti najmanjše v zadnjem petletnem obdobju, z izjemo leta 2020, ko je umrlo 11 ljudi. Število hudo telesno poškodo- vanih se je povišalo za pribli- žno 10 odstotkov v primerjavi z letom 2023 in število lažje te- lesno poškodovanih za skoraj štiri odstotke. Nesreče zaradi hitrosti Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v prvih šestih mesecih v za- dnjih petih letih je 18 odstot- kov. To je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč, na prvem mestu so so nepravilni premiki z vozilom. Neprilagojena hitrost je hkrati najpogostejši vzrok za nasta- nek prometnih nesreč s smr- tnim izidom. Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti glede na število vseh prometnih nesreč je od janu- arja do konca junija letos zna- šal skoraj 18,5 odstotka, kar je nekoliko več v primerjavi s petletnim povprečjem. Najpogostejši povzročite- lji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vo- zniki osebnih avtomobilov, v zadnjih letih jih povzročijo približno dve tretjini. Do junija je bilo 1.142 nesreč. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti v prvi polovici leta 2024 je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (umrlo jih je šest), sledijo vozniki eno- slednih motornih vozil (umrli so štirje). Višja hitrost poveča možnosti za nesrečo Direktorica AVP Simona Fel- ser je ob začetku akcije izpo- stavila: »Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 km/h možnost za nesre- čo s smrtnim izidom poveča za osem- do devetkrat. Zato voznike pozivamo, naj hitrost prilagodijo razmeram v pro- metu.« V tokratni akciji policija ob rednem delu prednostno izvaja nadzor hitrosti, hkrati vsaka policijska uprava izvaja en nadzor po metodologiji ve- rig, kar pomeni več nadzorov na določenih odsekih. V AVP še opozarjajo, da se največje prekoračitve hitrosti dogajajo v naseljih, šele nato na avtoce- stah in hitrih cestah. Območja umirjenega prometa Pozitivni učinki območij umirjenega prometa se ka- žejo tako v tujini kot pri nas. V skladu z Resolucijo o naci- onalnem programu varnosti cestnega prometa si v AVP že dlje časa prizadevajo za pospešeno uvajanje območij omejene hitrosti v urbanih naseljih, predvsem v bližini šol, vrtcev, domov za osta- rele …, kjer se gibljejo otroci in drugi ranljivi udeleženci, a tudi na območjih, kjer je velika gostota poselitve, ter v mestnih središčih. Gre za ceste, ki jih uporabljajo tako pešci kot kolesarji in motor- na vozila ter kjer so najbolj ranljivi udeleženci najbolj izpostavljeni. Pri tem v AVP dodajajo, da bi se z zmanjšanjem povpreč- ne hitrosti v naselju za vsaj kilometer na uro zmanjšalo število žrtev za vsaj štiri od- stotke. Pri hitrosti vozila 30 km/h je ob trčenju v pešca odstotek verjetnosti za smrt 5 odstotkov, pri hitrosti 50 km/h ta naraste na 45 odstotkov, pri hitrosti 70 km/h doseže že 85 odstotkov. Uvajanje območij umirjene- ga prometa znotraj mestnih in urbanih središč je v Evropi glede marsičesa pripomoglo k umirjanju prometa in zmanj- šanju števila žrtev. Raziskave kažejo, da se na teh območjih število žrtev prometnih nesreč lahko zmanjša tudi za več kot 60 odstotkov. Policija sicer pravi, da nad- zor con 30 prepušča občin- skim redarstvom, sama pa se usmerja na druge ceste v na- seljih, na državne ceste zunaj naselij in avtoceste, kjer redar- stva nimajo pooblastil. Številne mednarodne razi- skave omenjajo tudi, da so ob- močja omejene hitrosti mnogo bolj učinkovita, če označbe spremljajo tudi fi zične ovire za umirjanje prometa. Foto: AVP Intervencijo so vodili celjski gasilci, ki so nasuli vpojni material. (Foto: IR) Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 32, 8. avgust 2024 ŠPORT Peterica med najboljših osem Mladi celjski športnice in športniki so zastopali Celje na Mednarodnih igrah šo- larjev v mehiškem Leonu. V treh športnih panogah jih je nastopilo trinajst. Nela Rozman je bila četrta v teku na 800 metrov. Isto mesto je s partnerjem iz Romunije osvojil teniški igralec Dan Turnšek. Izkazali so se tudi plavalci Neptuna Ela Žagar s šestim mestom na 200 delfi n ter z osmima mestoma Taya Čanžek na 200 prsno in Nino Capello na 50 prosto. DŠ Na državnem prvenstvu so se izkazali plavalci celjskega Neptuna Odlični dosežki v »predolgem« bazenu Od petka do nedelje je bilo v kranjskem bazenu državno prvenstvo v plavanju za kadete, mladince in mlajše člane. Nastopilo je 280 tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov. DEAN ŠUSTER Plavalci Neptuna s trenerjema Robertom Kekcem (levo) in Mate- jem Čretnikom (desno) Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 32, 8. avgust 2024 Občina Tabor Žalec, 23. - 24. avgust 2024 2 0 2 4 Dolina zelenega zlata 2.Rally PETEK, 23. 8. 2024 17:00 CEREMONIALNI ŠTART 19:00 HP1 - SUPER SPECIAL ŽALEC DRUŽENJE PRI FONTANI PIV S SKUPINO FAJERCAJG SOBOTA, 24. 8. 2024 8:45 11:07 HP2, HP4 - MARIJA REKA - TABOR 9:12 11:34 HP3, HP5 - BRASLOVČE 14:22 16:40 HP6, HP8 - LIBOJE 14:57 17:15 HP7, HP9 - GALICIJA DRUŽENJE PRI FONTANI PIV S SKUPINO SAN PARK Medijska pokrovitelja: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE Plavalni klub Neptun je zastopalo šestnajst tekmo- valcev. Petnajst medalj Izabela Pakiž Rumpf je bila najboljša med mladinkami v prsnem slogu, kajti zlato medaljo je osvojila na vseh treh razdaljah, na 50, 100 in 200 metrov. Gašper Pevec je v absolutni kategoriji in med mlajšimi člani osvojil drugo mesto na 200 metrov prsno. Državni podprvak je bil tudi na 100 prsno ter 200 in 400 mešano. Julijan Pevec je med kadeti osvojil malce potarnal nad razme- rami: »Z zaključkom držav- nega prvenstva smo zelo zadovoljni. Glede na to, da v 50-metrskem bazenu tre- niramo samo mesec in pol, smo uspeli s plavalci ujeti ustrezno pripravljenost v nekem trenutku. Naši pla- valci so nizali odlične rezul- tate, posegali po medaljah in izboljševali osebne re- korde. A brez želje, volje in bojevitosti jim vse to seveda ne bi uspelo. Zato jih lahko le pohvalim. V prihodnosti želimo več časa trenirati v olimpijskem bazenu, kajti to bi nam omogočilo še boljšo pripravo na tovrstna tekmo- vanja in tudi na tekmovanja na mednarodni ravni.« Na državnem prvenstvu so tekmovali še Nino Capello, Taya Čanžek, Vid Čujež, Aidan Ermenc, Martin Fo- šnarič, Laura Knez, Jon Ko- čevar, Pia Krajinovič, Gaja Plevnik Ivanuša, Nejc Še- tina, Zala Valek in Domen Vihernik. Foto: PK Neptun prsno. Jakob Lesjak je med mladinci državni podprvak na 800 metrov, tretji je bil na 400 prosto. »Več v olimpijskem bazenu« Trener prve ekipe Robert Kekec je ocenil dosežke in tri kolajne, tudi zlato na 200 prsno. Drugi je bil na 100 Izabela Pakiž Rumpf je bila v Kranju najboljša med mladinkami v prsnem slogu. Gašper Pevec Julijan Pevec Jakob Lesjak Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 32, 8. avgust 2024 ŠPORT Izbranke selektorja Draga- na Adžića si zaslužijo pohva- lo, saj so bile še v zadnjem krogu v igri za napredovanje. Prepustili prvo mesto V ekipi sta bili tudi dve Celjanki. Alja Varagić je na turnirju dosegla 13 golov, Na- taša Ljepoja jih je dodala pet. V moški izbrani vrsti so trije Celjani in vsi so imeli opazne vloge v predtekmovanju, tako vratar Urban Lesjak kot levo krilo Tilen Kodrin in tudi kro- žni napadalec Blaž Blagotin- šek. Naša selekcija je najprej izgubila proti Španiji, nato je ugnala Hrvaško, Švedsko in Japonsko ter imela pred za- dnjim krogom možnost »iz- bora« tekmice v četrtfinalu. V sosednji skupini je s slabšimi igrami za zmedo poskrbela Olimpijske igre se prevešajo v zaključni del Rokometaši (vsaj) v četrtfinalu, Šutejeva skozi šivankino uho Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v zadnjem krogu skupinskega dela olimpijskih iger v Parizu izgubila proti Švedski s 27: 23 (čeprav je vodila s 17: 13) in s tem končala nastope v francoski prestolnici. Odigrala je pet te- kem. Premagala je Južno Korejo ter izgubila proti Danski, Nemčiji, Norveški in Švedski. DEAN ŠUSTER Francija, ki si je kljub temu zagotovila napredovanje, a s četrtega mesta. Zato se je Uroš Zorman odločil, da prvo mesto v naši skupini prepu- sti Nemčiji. Lesjak je na pe- tih tekmah zbral 21 obramb. Tilen Kodrin je dosegel 10 in Blaž Blagotinšek 6 golov. Spopad z Norvežani je bil včeraj zvečer v Lillu. Smola v atletski vrsti Celjski atlet Matic Ian Gu- ček je v kvalifikacijah teka na 400 metrov z ovirami v prvi skupini zaradi težav z ahilovo tetivo zasedel zadnje, sedmo mesto in se s časom 50,30 ni uvrstil v polfinale. Dosegel je 34. izid med 39 tekmovalci. V torek opoldne je v repasažu tekel bistveno bolje, 49,06. Zasedel je četrto mesto, kar ni bilo dovolj za uvrstitev v polfinale: »Danes sem bil res precej boljši kot včeraj, ko me je po osmi oviri popolnoma odrezalo. Noge niso delovale, danes pa je bila popolnoma druga zgodba, tako da sem zelo, zelo zadovoljen.« Teden prej je tekel le na krajših raz- daljah: »Več tetiva ni zdrža- la. Vsekakor mi je manjkalo nekaj pomembnih treningov. Lahko pa optimistično zrem v prihodnost.« V Parizu je pri- stal na 31. mestu. V finale po vseh težavah Gučkova klubska kolegica Tina Šutej je imela v tej sezoni še precej več težav, tudi z ahi- lovo tetivo in s hudimi prebav- nimi motnjami ter koronaviru- som, nazadnje pa z natrgano mišico desne roke. V kvalifi- kacijah skoka s palico se ji je nasmehnila sreča in je nasto- pila v finalu. Višino 4,55 me- tra je preskočilo 11 tekmovalk, 440 centimetrov pa 9 atletinj, tudi Tina Šutej. Tako je vče- raj v finalu nastopilo kar 20 tekmovalk. »Ne morem reči, da je bila sreča tista, ki me je pripeljala v finale. Vse smo malo slabše skakale in se je tako zasukalo. Obenem sem bila blizu uspeha v drugem poskusu na 4,55 metra. Veseli me, da sem sploh v Parizu. Še pred tremi tedni nisem vedela, ali bom tekmovala na olimpij- skih igrah. Poškodovana miši- ca roke, ki sem si jo natrgala pred dvema mesecema, se je zacelila v zadnjem trenutku,« je bistvo zajela atletinja celj- skega kluba. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 32, 8. avgust 2024 Poslovil se je eden zadnjih legendarnih nogometašev slovite generacije celjskega Kladivarja, nepozabni vratar Ivan Bauman. Rodil se je 17. decembra 1937 v hrvaškem Čakovcu. S starši in z bra- tom Štefom je živel na manj- ši kmetiji v Trnovcu, nekaj metrov od slovenske meje. Brat je ostal na kmetiji, Iva- na je nogometna žilica gnala na nogometna igrišča, kjer je najraje preživljal otroške dni kot nogometni vratar. Po končani osnovni šoli v domačem kraju se je vpisal V spomin Ivan Bauman (17. 12. 1937–1. 8. 2024) v poklicno šolo v Kidričevem. Pridobil je izobrazbo elektrova- rilca. Prvo redno zaposlitev je dobil v podjetju Tekstilna Ma- ribor. Poleg redne zaposlitve je treniral in redno branil za No- gometni klub Branik Maribor. V Celje se je preselil leta 1961, kjer se je zaposlil kot va- rilec v podjetju Elektro Celje. V njem je delal do upokojitve. Njegovega prihoda v Celje so se razveselili v Nogometnem klubu Kladivar. »Na stadion so ga pripeljali z mercedesom,« se spominja Milan Kovačič, takrat še deček. Bauman je bil nato vrsto let izvrsten vratar celjske zasedbe. Veljal je za predane- ga športnika. Kot vratar je imel svojstveno tehniko, navijači so ga občudovali, ko je odbil žoge, ki so jih mnogi že videli v mre- ži. Še zdaj se ga spomnijo mno- gi celjski športni navdušenci. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja se je Kladivar uvrstil v 2. jugoslovansko ligo in postal tudi republiški pokalni prvak po senzacionalni zmagi v Lju- bljani proti Olimpiji. Po športni upokojitvi se je Ivan posvetil treniranju. Va- dil je veliko celjskih nadar- jenih vratarjev, ki so potem uspeli na širšem slovenskem področju in tudi zunaj naših meja. Med njimi sta bila tudi Amel Mujčinović in Aleksan- der Šeliga. Kmalu po prihodu v Celje je spoznal svojo ženo Slavo. Vedno je govoril, kako zelo je lepa, vendar je imela strogega očeta in ni mogel ve- dno priti do nje. Prijatelji so bili kar malo nevoščljivi in so mu govorili, da je osvojil najlepše dekle v Celju. Zakonsko zvezo sta sklenila 9. maja 1969 v Celju. Leta 1965 se jima je rodila hči Andreja, pet let kasneje se jim je pri- družil še sin Dejan. Stanovali so v mestu v Zidanškovi ulici (zdaj Gosposka), kasneje so se preselili na Dečkovo cesto 52, kjer družina živi še danes. A ko je Ivan že skoraj pozabil na otroški direndaj, sta na svet privekala vnuka David in Sven. Življenje je bilo prepleteno z nogometom. Ivanov sin Dejan je postal odličen nogometaš, s tem športom sta se ukvarjala tudi vnuka. Ivan se je upokojil leta 1995, vendar se njegovo aktivno življenje ni ustavilo. S športnimi prijatelji se je redno dobival na jutranji kavi v bli- žnjem trgovskem središču. Še preden so se zbrali, je prebral Sportske novosti in Ekipo. Ka- sneje je vsa sveža nogometna dogajanja premleval s prijatelji in z znanci. Nato je prehodil nekaj kilometrov po Celju. V največje veselje mu je bilo, da je lahko svoja vnuka Davi- da in Svena redno hodil iskat v šolo, da sta z babico za vnuka srčno skrbela in sta lahko bila v varstvu pri njima. Vozil ju je na treninge, spremljal njun napredek in jima seveda dajal nasvete, ne samo športne. Bil je poln življenjskih modrosti. V njegovi pozni starosti so ga izdale noge, vendar je, čeprav je postal omejen v gibanju, vseeno vsak dan zjutraj na- redil svoje vaje v postelji. To je bila njegova vsakodnevna rutina. Kljub pešanju spomi- na mu ni zmanjkalo hudo- mušnih pogovornih vložkov in smisla za šalo. A življenje je nepredvidlji- vo. Nikoli ne vemo, kdaj se bo končalo. Ivanovo srce se je ustavilo v četrtek, 1. avgu- sta, v Splošni bolnišnici Ce- lje. Mnogi so ga klicali Ivek. Bil je dobrodušen. Vselej je bil pripravljen na pogovor o športu, ne zgolj o nogometu. Iz rodnega kraja mu je ostalo nekaj naglasa, ki je bil zelo všečen. Ni bil le odličen špor- tnik, temveč tudi izjemen uči- telj, saj je kar nekaj njegovih varovancev preseglo njegove igralske dosežke. Ne naza- dnje je le poškodba preprečila njegovemu sinu Dejanu, da ni postal članski reprezentant. Upamo, da bo občinstvo na celjskem stadionu z minuto molka počastilo spomin na Ivana Baumana, od katerega so se svojci, prijatelji in znan- ci poslovili v ponedeljek na celjskem mestnem pokopa- lišču. DEAN ŠUSTER Ivan Bauman med tekmo Moštvo Kladivarja pred povratno tekmo kvalifikacij za vstop v 2. jugoslovansko ligo proti Karlovcu. Na Glaziji se je zbralo 8 tisoč gledalcev, kar je še vedno rekorden obisk tekme v Celju. Ivan Bauman stoji drugi z leve. Njegovi soigralci so bili Slavko Marinček, Janko Ferme, Polde Čoklič, Ernest Letner, Boris Binkovski, Drago Devčić, Ivan Hribernik, Jože Kokotec, Anton Perc, Božo Perper, Anton Vodeb in Danijel Cafuta. Celjan Tilen Kodrin je prvo levo krilo naše reprezentance, obenem je postal tudi steber obrambe. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 32, 8. avgust 2024 ŠPORT Petarda, čistka, krivda igralcev, karma … Izidi 3. kroga v 1. slovenski nogometni ligi: Kalcer Ra- domlje – Domžale 1 : 0 (0 : 0), Primorje – Koper 0 : 2 (0 : 1), Mura – Celje 1 : 0 (1 : 0), Maribor – Bravo 1 : 1 (1 : 0) in Olimpija – Nafta 2 : 0 (1 : 0). Slovenski prvak Celje je na žrebu Evropske nogometne zveze v Nyonu dobil tekmeca v morebitnem 4. krogu kvalifikacij za evropsko ligo. Celjski nogometaši bodo v 3. krogu igrali proti irski ekipi Shamrock Rovers, v primeru napredovanja pa se bodo pomerili s poražencem para Malmö – Paok, torej s švedskim ali z grškim prvakom. To so bile ene najbolj pogosto napisanih ali izrečenih be- sed v zadnjih dneh po porazih v slovaški in prekmurski prestolnici. Državni prvaki iz Celja so pod vodstvom Alberta Riere po visokem porazu v kvalifikacijah za ligo prvakov proti Slovanu iz Bratislave doživeli nov udarec. S precej spre- menjeno začetno postavo so v Murski Soboti klonili z 1 : 0. DEAN ŠUSTER Domača Mura je dobro onemogočala celjske posku- se, mož odločitve pa je bil Mark Strajnar z golom v de- seti minuti. Pobuda, a brez učinka Mura tako ostaja po treh tekmah stoodstotna in na vrhu lestvice skupaj z Olim- pijo, Celje ima ob tekmi manj zmago in poraz. Sobočani niso tekme začeli odločneje od gostov, a so kmalu zadeli, potem ko je po podaji Klemna Pucka z leve strani zadel Straj- nar, ki je, čeprav je bil ob njem Damjan Vuklišević, spretno s peto ukanil Lovra Štubljarja. Celjani so igrali brez poškodo- vanega Žana Karničnika. Kljub temu so več ali manj gospoda- rili na igrišču, toda niso znali izkoristiti svojih priložnosti. Izenačiti je skušal Rolando Aarons, vendar je bil nekdanji vratar Celja Florijan Raduha pripravljen. Gostitelji so dose- gli še drugi gol, a so se le na kratko veselili, kajti sodniki so dosodili prepovedan položaj. Riera: »Ponoven zagon« Brezkrvna igra je Riero pri- silila v menjave. Na začetku drugega polčasa je v igro po- slal štiri nove igralce. Po uri igre je Luka Bobičanec slabo udaril žogo z glavo, kmalu zatem je sledilo izenačenje, a kaj, ko je bil tudi Ivan Br- nić v nedovoljenem položaju. Albert Riera je, čeprav je bil besen, najprej čestital Muri, nato je dejal: »Vse je bilo sla- bo v mojem moštvu, tako pri teku z žogo kot tudi brez nje. Če bi lahko zamenjal vseh enajst igralcev, bi to storil. To sem jim med odmorom povedal.« Španec je ob kon- cu poudaril: »Potrebujemo ponoven zagon. To bomo storili med stenami slačilni- ce. Vsak igralec mora vedeti, kaj mora storiti. Vsak mora prevzeti odgovornost.« Irci za boljšo voljo Branilec Damjan Vukli- šević je povedal: »V drugem polčasu smo bili boljši. Imeli smo žogo več časa v svojih nogah, a priigrali smo si pre- malo priložnosti. Moramo dvigniti kakovost igre. To, da prvenstvenim tekmam sledijo evropske, ne sme biti izgovor. Prav nasprotno, takšen ritem je želja vsakega nogometa- ša.« Po izjemno neuspešni vr- nitvi na celjsko klop je Riera napovedal krčenje igralskega kadra. To bo zahtevna nalo- ga za vodstvo kluba, saj bo treba igralce prepričati v od- hode ali jih izplačati. Španski trener naj bi že naštel devet igralcev. Med njimi naj bi bili Gregor Bajde, Matic Vrbanec, Karlo Špeljak, Tin Matić … Naslednji izziv bo danes irski Shamrock Rovers, s katerim se bodo Celjani udarili v kva- lifikacijah za evropsko ligo. Foto: Andraž Purg Čeprav je vodstvo Celja napovedovalo odmevne okrepitve in čeprav si je trener Damir Krznar želel predvsem »ubijalca« v konici napada, je vse naenkrat padlo na pleča Armandasa Kučisa. Litovec je z zapravljenimi priložnostmi dejansko dokončno potopil hrvaškega stratega na domači tekmi s Slovanom. Rolando Aarons je bil blizu izenačenju v Murski Soboti, saj je žogo dobro udaril, toda vratar Raduha se je odlično odzval. Kdo bi si mislil, da odsotnost enega igralca (Žana Karničnika) tako veliko pomeni za celjsko moštvo? Morda bodo danes zvečer nogometaši Celja vrnili nasmešek na obraz svo- jima šefoma? (Foto: NK Celje) LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 3 3 0 0 5:0 9 MURA 3 3 0 0 4:1 9 KOPER 3 2 0 1 3:1 6 BRAVO 3 1 1 1 6:3 4 MARIBOR 2 1 1 0 5:2 4 CELJE 2 1 0 1 2:2 3 KALCER 3 1 0 2 2:3 3 NAFTA 1903 3 1 0 2 2:4 3 DOMŽALE 3 0 0 3 2:7 0 PRIMORJE 3 0 0 3 0:8 0 Poraza v Bratislavi in Murski Soboti puščata vedno več vprašanj Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 32, 8. avgust 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 8. 8. 10.00 in 17.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Musica Camerata Koncert, vsak dan do 14. 8., razen ponedeljka, v primeru dežja bodo koncerti v pivnici mineralnih vod PETEK, 9. 8. 20.00 Mladinski center Žalec Žan Hauptman Koncert 21.00 Pred Domom kulture Velenje Sončnice Koncert Maje Keuc 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnica: Magic Pond Koncert, vstop prost SOBOTA, 10. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Trobla in ključ Lutkovno-igrana predstava Lejta Ita Menard 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Kulturnozgodovinska razstava Celjskega stropa Javno vodstvo po razstavi 20.30 do 22.00 Arkade GH Rogaška Slatina Anin festival 2024: Anika trio Koncert TOREK, 13. 8. 19.00 Na vrtu Knjižnice Laško Literarno-glasbeni večer z Jernejem Dirnbekom 20.00 Galerija Velenje Večer šansonov z zasedbo Šansonet Koncert Poletje v Celju PETEK, 9. 8. 20.30 Restavracija Cankarjeva Omar Naber Poletni glasbeni večer SOBOTA, 10. 8. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina: Viteški red svetog Nikole Varaždin Skok v srednji vek: doživite vzdušje zgodovinskega kampa in izjemnih viteških dvobojev 20.00 Restavracija Cankarjeva Lucy Nastop ob spremljavi multiinstrumentalista in producenta Kristjana Hacina na električni kitari NEDELJA, 11. 8. 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Glasbena skupina Šansonet Večer slovenskih šansonov Seviqc – festival stare glasbe PETEK, 9. 8. 19.00 Glasbena šola Celje Festivalski predtakt Klepet z Adriano Alcaide in Ano Marijo Krajnc 20.00 Stolna cerkev sv. Danijela Celje Adriana Alcaide, Ana Marija Krajnc Koncert NEDELJA, 11. 8. 18.00 Glasbena šola Celje Predstava: OperArija TOREK, 13. 8. 18.00 Kavarna in slaščičarna Miško Knjižko Festivalski predtakt Klepet z izvajalcem Ensemble Bastion 19.30 Stara grofija Celje Ensemble Bastion Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 8. 8. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu: Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 10.00 Domačija Mia Mia Rogaška Slatina Dogodivščina na domačiji Mia Mia Zabavna in poučna interakcija z živalmi za otroke 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Poletni počitniški kino: Vzornik Drama, vstop prost 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Špricam, prelivam in ustvarjam podobo z barvnimi mehurčki Počitniški četrtki v galeriji 21.00 Mladinski center Žalec Kino na prostem: Zakaj skačem Dokumentarec PETEK, 9. 8. 10.00 do 12.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Ribolovec Delavnica SOBOTA, 10. 8. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem Prodaja različnih rabljenih stvari (starine, stare knjige, star denar, značke, znamke …) 9.00 Sončni park, travnik pri Vili Rožle Singerija akustičnih in elektronskih glasbil Uvodni bobnarski krog 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Mlin umetnin Šentjur Dotik & glina – odklop Ustvarjanje in sprostitev za mame in otroke 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00, 15.00 in 17.00 Stari grad Celje Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Tkanje zapestnice na tkalskem glavniku Z vami bo Gordana Bilušić 15.00 KUD Kreativnih idej Magnolija Arnače Kreativno recikliranje Likovna delavnica z Nežiko Cestnik 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Od bruna do hiše Lesna uganka NEDELJA, 11. 8. 10.00 do 18.00 Vista Velenje Mornarski dan pri Vili Čira-čara Ustvarjalne mornarske delavnice, interaktivne igre, ob 11.00 otroška predstava Mavrična ribica, ob 16.00 animacija z milnimi mehurčki 14.00 Za Kulturno-gasilskim domom Gorica pri Slivnici Blagoslov konj PONEDELJEK, 12. 8. 9.00 Likovni salon Celje Na trgu modro sije Poletne ustvarjalne delavnice za otroke 9.00 do 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Zumba – Nataliia Vashakidze 9.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur Pravljice pod krošnjami dreves Pravljica o ladji, ki pluje po kopnem in vodi, v izvedbi Liljane Klemenčič, vstop prost 9.00 do 12.00 AZ Ljudska univerza Velenje Počitniške igrarije v Planetu generacij Brezplačne počitniške dejavnosti so namenjene osnovnošolskim otrokom od 1. razreda 21.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Milosti polni Družinska mladinska/ otroška komedija TOREK, 13. 8. 9.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur Pravljice pod krošnjami dreves Pravljice iz zbirke Petelinčki, v izvedbi Vesne Radovanovič, vstop prost 9.30 do 13.30 Dežela Vile Eksena Šentjur Spoštljiv in strpen odnos do okolja Delavnica za otroke in mladostnike 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje v MNZC Voden ogled po gostujoči razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku, za otroke 16.30 do 19.30 Dom kulture Velenje Torkove igrarije: Spoznajmo mastodonte Otroci bodo s pomočjo igre in ustvarjanja spoznavali šaleške mastodonte, ki so lomastili pred tremi milijoni let Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« – poskus rekonstruk- cije provenience predmetov na primeru zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spre- gledana steklarska dediščina Slo- venije, do konca leta 2024, Celj- ska veduta v praskanki in grafiki, do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec, do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle, do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku, do 31. 8., Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic, do 27 . 10., spletne razsta- ve Biti ženska v času korone, Nje- na zgodba o vojni, do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sprememba v omrežju, do 15. 9. Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradiva iz posameznih arhivov držav Evropske unije, do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska, do 1. 9. Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotografska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografij Bra- nimirja Ritonje, do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi spominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodobne likovne interpretacije), do 13. 9. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava, do 31. 8. Galerija Velenje: Zbirka v giba- nju, razstava del iz zbirke Koro- ške galerije likovnih umetnosti, do 17. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodovina bratislavskega gradu, gostujoča razstava, do 3. 8., Atrij: Foto EX- -tempore Velenje 2024, razstava fotografskih del natečaja v organi- zaciji Fotokluba F8, do 31. 8. CELJSKI STROP S KUL TURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO JAVNO VODSTVO Nedel ja , 11. avgust 2024, ob 11.00, s tara grofija . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00; PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja, do oktobra Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka, do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje, do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV, do 31. 8. F-bunker Velenje: Zeleno, foto- grafska razstava Jureta Kravanje, do 15. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava, do 31. 8. Knjižnica Velenje, Osrednje razstavišče, Sončna stena: Papir- nati prtički: do 31. 8.; Mladinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline, do 30. 9., Stekle- na dvojčka: Bralka poletja: Špela Mlinar, do 30. 9., Otroški in mla- dinski oddelek: Velenje – zeleno mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje, do 30. 9. Oddelek za odrasle: Robinson Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig, do 31. 8., in raz- stava knjig Skriti zakladi, do 30. 9., Domoznansko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkovnik, do 30. 9. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro, do decembra, Črna garderoba: Slike, Likovno zdru- ženje Čakovec, do decembra, Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur, do decembra, Ligijev salon – jamski del salo- na: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel, do de- cembra, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika, do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Milinšek Velenje, do 23. 8. Zdraviliški park Rogaška Sla- tina: »Od odkritja mineralnih vrelcev Rogaške Slatine do te- rapevtskih učinkov na prebavo: Pregled skozi zgodovino«, do 31. 8. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 32, 8. avgust 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Čeprav te z nami ni, lep spomin nate v naših srcih še živi … V SPOMIN Mineva devet let od smrti mojega dragega DARKA GUSTIJA BINCLA iz Vojnika (5. 7. 1961–11. 8. 2015) Njegova Anka s sinom Danijelom 405 Umrla je naša upokojena sodelavka VERONIKA PUR bolničarka, zaposlena na travmatološkem oddelku Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Solza po licu nam spolzi, a tebe nič več ne zbudi. Odšla si tja, kjer sonca ni, v naših srcih zdaj spomin nate živi … ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, tašče, sestre in tete MARIJE RAVNAK iz Kompol 160 (2. 2. 1939–26. 7. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi vsem sodelujočim pri organizaciji pogreba, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni p Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, v srcu bo ostala tiha, večna bolečina. ZAHVALA V 80. letu se je od nas nenadno poslovila draga žena, mati, babica, prababica in tašča ANUŠKA DRGAJNER s Hudinje v Celju (26. 7. 1945–29. 7. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni za- dnji poti, za izrečene besede sožalja in sočustvovanja ter izraženo tolažbo. Hvala za ganljive besede slovesa in odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: mož Ervin, sin Zoran z Eriko, vnuki David, Tilen z Nino in Rok s Saro ter pravnuk Tim. Močno jo bomo pogrešali! p Topli julijski večeri vabijo v zavetje tvojega objema, a tebe več ni … ZAHVALA V 86. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in ata MILAN FLIS iz Celja Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom in prijateljem petja, ker ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, darovane sveče in denarno pomoč. Hvala govorniku gospodu Jožetu Rateju, planin- skemu društvu Železničar Celje, Gasilskemu društvu Štore, pevcem skupine Eros in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Ohranili ga bomo v lepem spominu! Žalujoči: vsi njegovi 430 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA FRANC DEŽELAK (11. 4. 1931–6. 7. 2024) Ob izgubi dragega moža, ljubega ata, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom za izrečena sožalja, darovane sveče, denar, svete maše in veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem, še posebej GD Zabukovica, rudarski četi Griže, stanovskim kolegom rudarjem iz Premogovnika Ve- lenje, godbi Zabukovica, gospe Danici V. Veligošek za lep govor, gospe Marini in gospodu Franju za krasne pesmi, pogrebni službi Morana, JKP Žalec in gospodu vikarju Ivanu Šelihu za cerkveno slovo. Zahvala tudi Marjani, Miri, Diani in Simoni. Žalujoči: vsi njegovi 433 ZAHVALA V sredo, 31. julija 2024, nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica LJUDMILA GOLEŽ iz Dramelj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi, pevcem, govor- niku in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 435 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA Na deževno sobotno popoldne se je za vedno poslovil predragi mož, ati in dedo BORIS VODLAN Iskrena hvala vsem sorodnikom, družini, prijateljem, čla- nom različnih društev in drugim ljudem, ki ste se v četrtek, 25. julija 2024, na pokopališču v Rimskih Toplicah poslovili od njega. Zaradi vas vseh, ki ste nam v sožaljih stisnili roko, nam je v teh težkih trenutkih vsaj malo lažje. Hvala tudi celotnemu medicinskemu osebju, ki je bilo vse- povsod spoštljivo in predvsem potrpežljivo. Družina Vodlan p Poroke Žalec Poročili so se: Špela ČRE- ŠNOVAR iz Laškega in Žiga Lipičnik iz Celja ter Tjaša ŠPEGEL iz Slovenske Bistrice in Aleš VUZEM iz Sv. Jurija v Slovenskih Goricah. MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL mokka 4 x 4, črne barve, prevoženih 57.000 km, letnik 2016, kot nov, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 803-254. 434 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za na- daljnjo rejo, prodam. Možen tudi prevoz. Telefon 031 753-595. p NESNICE, rjave, stare 19 tednov, v začetku nesnosti, cepljene po programu, proda- jamo. Možna brezplačna dostava po celi Sloveniji. Telefon 040 531-246. Kmetija Rešek, Starše 23, Maribor. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija www.salomongroup.si Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Stop, za samo 4,99 EUR. + NAGRADNA IGRA Fotografija vam lahko prinese lepo nagrado! Srečnih 50 let nataše Gorenc Šport je zanjo zdravilo za vse Miha novak še vedno ne More verjeti Ekskluzivne fotografije s pravljične poroke neuStavljivo zaželeni kvatropirci Včasih tudi na pet porok v enem dnevu znani Slovenci o Svojih ljubljenkah Mačke si zaslužijo ljubezen in spoštovanje Smrti Celje Umrli so: Branko MOTOH iz Celja, 70 let, Ivanka BE- ZOVNAK z Ljubnega ob Sa- vinji, 90 let, in Štefan BALIŠ iz Žalca, 78 let. Šentjur Umrli so: Ljudmila GOLEŽ iz Pletovarja, 94 let, Jožefa NAPRUDNIK iz Vrbnega, 72 let, in Stanislav ŽNIDAR iz Kostrivnice, 69 let. Velenje Umrl je: Jožef KRAJNC iz Šmartnega ob Paki, 71 let. Žalec Umrli so: Milan ŠOŠTARIČ iz Braslovč, 62 let, Radovan ŠI- MONC iz Kasaz, 63 let, in Igor ZAVERŠNIK s Polzele, 57 let. STROJI PRODAM SILOKOMBAJN prodam. Telefon 051 737-111. p MOTOR za Apn 6, zračno hlajenje, prodam. Telefon 031 798-375. 432 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM PŠENICO, krušno, prodam. Telefon 041 951- 092. 425 RDEČE vino, 1,5 EUR/l, možna dostava, pro- dam. Telefon 041 382-735. p OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave in bele leghorn, prodajamo vsak delavnik. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 15. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, Reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p KOVINSKI delovni pult, dolžina 2 m, prodam. Telefon 070 277-772. 419 DRVA, hrastova, smrekova in mešana, pro- dam. Telefon 041 951-092. 425 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG Koro, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 32, 8. avgust 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 8. 8. 10.00 in 17.30 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Musica Camerata Koncert, vsak dan do 14. 8., razen ponedeljka, v primeru dežja bodo koncerti v pivnici mineralnih vod PETEK, 9. 8. 20.00 Mladinski center Žalec Žan Hauptman Koncert 21.00 Pred Domom kulture Velenje Sončnice Koncert Maje Keuc 21.00 Stari trg Slovenske Konjice Poletnica: Magic Pond Koncert, vstop prost SOBOTA, 10. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Trobla in ključ Lutkovno-igrana predstava Lejta Ita Menard 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Kulturnozgodovinska razstava Celjskega stropa Javno vodstvo po razstavi 20.30 do 22.00 Arkade GH Rogaška Slatina Anin festival 2024: Anika trio Koncert TOREK, 13. 8. 19.00 Na vrtu Knjižnice Laško Literarno-glasbeni večer z Jernejem Dirnbekom 20.00 Galerija Velenje Večer šansonov z zasedbo Šansonet Koncert Poletje v Celju PETEK, 9. 8. 20.30 Restavracija Cankarjeva Omar Naber Poletni glasbeni večer SOBOTA, 10. 8. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina: Viteški red svetog Nikole Varaždin Skok v srednji vek: doživite vzdušje zgodovinskega kampa in izjemnih viteških dvobojev 20.00 Restavracija Cankarjeva Lucy Nastop ob spremljavi multiinstrumentalista in producenta Kristjana Hacina na električni kitari NEDELJA, 11. 8. 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Glasbena skupina Šansonet Večer slovenskih šansonov Seviqc – festival stare glasbe PETEK, 9. 8. 19.00 Glasbena šola Celje Festivalski predtakt Klepet z Adriano Alcaide in Ano Marijo Krajnc 20.00 Stolna cerkev sv. Danijela Celje Adriana Alcaide, Ana Marija Krajnc Koncert NEDELJA, 11. 8. 18.00 Glasbena šola Celje Predstava: OperArija TOREK, 13. 8. 18.00 Kavarna in slaščičarna Miško Knjižko Festivalski predtakt Klepet z izvajalcem Ensemble Bastion 19.30 Stara grofija Celje Ensemble Bastion Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 8. 8. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu: Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 10.00 Domačija Mia Mia Rogaška Slatina Dogodivščina na domačiji Mia Mia Zabavna in poučna interakcija z živalmi za otroke 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Poletni počitniški kino: Vzornik Drama, vstop prost 10.00 do 13.00 Galerija Velenje Špricam, prelivam in ustvarjam podobo z barvnimi mehurčki Počitniški četrtki v galeriji 21.00 Mladinski center Žalec Kino na prostem: Zakaj skačem Dokumentarec PETEK, 9. 8. 10.00 do 12.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Ribolovec Delavnica SOBOTA, 10. 8. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem Prodaja različnih rabljenih stvari (starine, stare knjige, star denar, značke, znamke …) 9.00 Sončni park, travnik pri Vili Rožle Singerija akustičnih in elektronskih glasbil Uvodni bobnarski krog 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Mlin umetnin Šentjur Dotik & glina – odklop Ustvarjanje in sprostitev za mame in otroke 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00, 15.00 in 17.00 Stari grad Celje Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Tkanje zapestnice na tkalskem glavniku Z vami bo Gordana Bilušić 15.00 KUD Kreativnih idej Magnolija Arnače Kreativno recikliranje Likovna delavnica z Nežiko Cestnik 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Od bruna do hiše Lesna uganka NEDELJA, 11. 8. 10.00 do 18.00 Vista Velenje Mornarski dan pri Vili Čira-čara Ustvarjalne mornarske delavnice, interaktivne igre, ob 11.00 otroška predstava Mavrična ribica, ob 16.00 animacija z milnimi mehurčki 14.00 Za Kulturno-gasilskim domom Gorica pri Slivnici Blagoslov konj PONEDELJEK, 12. 8. 9.00 Likovni salon Celje Na trgu modro sije Poletne ustvarjalne delavnice za otroke 9.00 do 10.00 Hiša sadeži družbe Žalec Zumba – Nataliia Vashakidze 9.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur Pravljice pod krošnjami dreves Pravljica o ladji, ki pluje po kopnem in vodi, v izvedbi Liljane Klemenčič, vstop prost 9.00 do 12.00 AZ Ljudska univerza Velenje Počitniške igrarije v Planetu generacij Brezplačne počitniške dejavnosti so namenjene osnovnošolskim otrokom od 1. razreda 21.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Milosti polni Družinska mladinska/ otroška komedija TOREK, 13. 8. 9.00 Ploščad pred Ipavčevim kulturnim centrom Šentjur Pravljice pod krošnjami dreves Pravljice iz zbirke Petelinčki, v izvedbi Vesne Radovanovič, vstop prost 9.30 do 13.30 Dežela Vile Eksena Šentjur Spoštljiv in strpen odnos do okolja Delavnica za otroke in mladostnike 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje v MNZC Voden ogled po gostujoči razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku, za otroke 16.30 do 19.30 Dom kulture Velenje Torkove igrarije: Spoznajmo mastodonte Otroci bodo s pomočjo igre in ustvarjanja spoznavali šaleške mastodonte, ki so lomastili pred tremi milijoni let Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« – poskus rekonstruk- cije provenience predmetov na primeru zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spre- gledana steklarska dediščina Slo- venije, do konca leta 2024, Celj- ska veduta v praskanki in grafiki, do oktobra 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec, do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle, do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku, do 31. 8., Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic, do 27 . 10., spletne razsta- ve Biti ženska v času korone, Nje- na zgodba o vojni, do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Sprememba v omrežju, do 15. 9. Zgodovinski arhiv Celje: raz- stava Podobe demokracije: izbor gradiva iz posameznih arhivov držav Evropske unije, do 31. 8. Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska, do 1. 9. Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotografska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Savinov likovni salon Žalec: Luč sveti, razstava fotografij Bra- nimirja Ritonje, do 24. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Procesi spominjanja in pozabe Dokumenti/Pričevanja/Sodobne likovne interpretacije), do 13. 9. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava, do 31. 8. Galerija Velenje: Zbirka v giba- nju, razstava del iz zbirke Koro- ške galerije likovnih umetnosti, do 17. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodovina bratislavskega gradu, gostujoča razstava, do 3. 8., Atrij: Foto EX- -tempore Velenje 2024, razstava fotografskih del natečaja v organi- zaciji Fotokluba F8, do 31. 8. CELJSKI STROP S KUL TURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO JAVNO VODSTVO Nedel ja , 11. avgust 2024, ob 11.00, s tara grofija . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00; PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja, do oktobra Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka, do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje, do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV, do 31. 8. F-bunker Velenje: Zeleno, foto- grafska razstava Jureta Kravanje, do 15. 8. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava, do 31. 8. Knjižnica Velenje, Osrednje razstavišče, Sončna stena: Papir- nati prtički: do 31. 8.; Mladinska soba:1. Robijeva likovna kolonija, razstava likovnih del učencev OŠ Šaleške doline, do 30. 9., Stekle- na dvojčka: Bralka poletja: Špela Mlinar, do 30. 9., Otroški in mla- dinski oddelek: Velenje – zeleno mesto, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje, do 30. 9. Oddelek za odrasle: Robinson Crusoe – na samotnem otoku, razstava knjig, do 31. 8., in raz- stava knjig Skriti zakladi, do 30. 9., Domoznansko razstavišče: Vila Široko, razstava Andreje Jurkovnik, do 30. 9. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro, do decembra, Črna garderoba: Slike, Likovno zdru- ženje Čakovec, do decembra, Podzemni del muzeja 1: Podze- mni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur, do decembra, Ligijev salon – jamski del salo- na: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podze- mlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel, do de- cembra, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika, do decembra Avla Mestne občine Velenje: Čebelarska razstava, fotografska razstava čebelarskega društva Milinšek Velenje, do 23. 8. Zdraviliški park Rogaška Sla- tina: »Od odkritja mineralnih vrelcev Rogaške Slatine do te- rapevtskih učinkov na prebavo: Pregled skozi zgodovino«, do 31. 8. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 32, 8. avgust 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Čeprav te z nami ni, lep spomin nate v naših srcih še živi … V SPOMIN Mineva devet let od smrti mojega dragega DARKA GUSTIJA BINCLA iz Vojnika (5. 7. 1961–11. 8. 2015) Njegova Anka s sinom Danijelom 405 Umrla je naša upokojena sodelavka VERONIKA PUR bolničarka, zaposlena na travmatološkem oddelku Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n Solza po licu nam spolzi, a tebe nič več ne zbudi. Odšla si tja, kjer sonca ni, v naših srcih zdaj spomin nate živi … ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, tašče, sestre in tete MARIJE RAVNAK iz Kompol 160 (2. 2. 1939–26. 7. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi vsem sodelujočim pri organizaciji pogreba, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni p Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, v srcu bo ostala tiha, večna bolečina. ZAHVALA V 80. letu se je od nas nenadno poslovila draga žena, mati, babica, prababica in tašča ANUŠKA DRGAJNER s Hudinje v Celju (26. 7. 1945–29. 7. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni za- dnji poti, za izrečene besede sožalja in sočustvovanja ter izraženo tolažbo. Hvala za ganljive besede slovesa in odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: mož Ervin, sin Zoran z Eriko, vnuki David, Tilen z Nino in Rok s Saro ter pravnuk Tim. Močno jo bomo pogrešali! p Topli julijski večeri vabijo v zavetje tvojega objema, a tebe več ni … ZAHVALA V 86. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in ata MILAN FLIS iz Celja Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom in prijateljem petja, ker ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, darovane sveče in denarno pomoč. Hvala govorniku gospodu Jožetu Rateju, planin- skemu društvu Železničar Celje, Gasilskemu društvu Štore, pevcem skupine Eros in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Ohranili ga bomo v lepem spominu! Žalujoči: vsi njegovi 430 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA FRANC DEŽELAK (11. 4. 1931–6. 7. 2024) Ob izgubi dragega moža, ljubega ata, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom za izrečena sožalja, darovane sveče, denar, svete maše in veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gasilcem, še posebej GD Zabukovica, rudarski četi Griže, stanovskim kolegom rudarjem iz Premogovnika Ve- lenje, godbi Zabukovica, gospe Danici V. Veligošek za lep govor, gospe Marini in gospodu Franju za krasne pesmi, pogrebni službi Morana, JKP Žalec in gospodu vikarju Ivanu Šelihu za cerkveno slovo. Zahvala tudi Marjani, Miri, Diani in Simoni. Žalujoči: vsi njegovi 433 ZAHVALA V sredo, 31. julija 2024, nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica LJUDMILA GOLEŽ iz Dramelj Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom in znancem. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi, pevcem, govor- niku in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni 435 Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … ZAHVALA Na deževno sobotno popoldne se je za vedno poslovil predragi mož, ati in dedo BORIS VODLAN Iskrena hvala vsem sorodnikom, družini, prijateljem, čla- nom različnih društev in drugim ljudem, ki ste se v četrtek, 25. julija 2024, na pokopališču v Rimskih Toplicah poslovili od njega. Zaradi vas vseh, ki ste nam v sožaljih stisnili roko, nam je v teh težkih trenutkih vsaj malo lažje. Hvala tudi celotnemu medicinskemu osebju, ki je bilo vse- povsod spoštljivo in predvsem potrpežljivo. Družina Vodlan p Poroke Žalec Poročili so se: Špela ČRE- ŠNOVAR iz Laškega in Žiga Lipičnik iz Celja ter Tjaša ŠPEGEL iz Slovenske Bistrice in Aleš VUZEM iz Sv. Jurija v Slovenskih Goricah. MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL mokka 4 x 4, črne barve, prevoženih 57.000 km, letnik 2016, kot nov, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 803-254. 434 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za na- daljnjo rejo, prodam. Možen tudi prevoz. Telefon 031 753-595. p NESNICE, rjave, stare 19 tednov, v začetku nesnosti, cepljene po programu, proda- jamo. Možna brezplačna dostava po celi Sloveniji. Telefon 040 531-246. Kmetija Rešek, Starše 23, Maribor. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija www.salomongroup.si Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Stop, za samo 4,99 EUR. + NAGRADNA IGRA Fotografija vam lahko prinese lepo nagrado! Srečnih 50 let nataše Gorenc Šport je zanjo zdravilo za vse Miha novak še vedno ne More verjeti Ekskluzivne fotografije s pravljične poroke neuStavljivo zaželeni kvatropirci Včasih tudi na pet porok v enem dnevu znani Slovenci o Svojih ljubljenkah Mačke si zaslužijo ljubezen in spoštovanje Smrti Celje Umrli so: Branko MOTOH iz Celja, 70 let, Ivanka BE- ZOVNAK z Ljubnega ob Sa- vinji, 90 let, in Štefan BALIŠ iz Žalca, 78 let. Šentjur Umrli so: Ljudmila GOLEŽ iz Pletovarja, 94 let, Jožefa NAPRUDNIK iz Vrbnega, 72 let, in Stanislav ŽNIDAR iz Kostrivnice, 69 let. Velenje Umrl je: Jožef KRAJNC iz Šmartnega ob Paki, 71 let. Žalec Umrli so: Milan ŠOŠTARIČ iz Braslovč, 62 let, Radovan ŠI- MONC iz Kasaz, 63 let, in Igor ZAVERŠNIK s Polzele, 57 let. STROJI PRODAM SILOKOMBAJN prodam. Telefon 051 737-111. p MOTOR za Apn 6, zračno hlajenje, prodam. Telefon 031 798-375. 432 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM PŠENICO, krušno, prodam. Telefon 041 951- 092. 425 RDEČE vino, 1,5 EUR/l, možna dostava, pro- dam. Telefon 041 382-735. p OSTALO PRODAM KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave in bele leghorn, prodajamo vsak delavnik. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 15. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, Reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p KOVINSKI delovni pult, dolžina 2 m, prodam. Telefon 070 277-772. 419 DRVA, hrastova, smrekova in mešana, pro- dam. Telefon 041 951-092. 425 RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG Koro, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 32, 8. avgust 2024 INFORMACIJE ugodna cena Iz j emno ugodna cena ugodna cena Iz j j ugodna cena j ugodna cena e ugodna cena e ugodna cena m ugodna cena Iz ugodna cena j ugodna cena ugodna cena m ugodna cena ugodna cena no ugodna cena ugodna cena mno ugodna cena ugodna cena ugodna cena ugodna cena Samo do razprodaje zalog. Izdelek ni na voljo v vseh poslovalnicah. Odeja iz flisa približno 125x150 cm, v različnih vzorcih 2 55 € € 67,99 * 67,99 67,99 67,99 20€ Električni namizni žar 220-240 V, 2000 W, 50/60Hz 5€ 7 € Svetilka LED na dotik 3-stopnje svetlobe, topla bela, 3 barve, baterije niso vključene 25€ Plinski helij za približno 30 balonov, Ø približno 23 cm, približno 7 ,4 l Termo skodelica s trakom približno 320 ml ZABAVA | USTVARJANJE | PISANJE | GOSPODINJSTVO DEKORACIJA | DARILNA EMBALAŽA | TRENDI IN VELIKO VEČ! Četrtek, 08.08.2024, 8:00 - 20:00 ure Drofenikova ulica 15, 3230 Šent j ur, Center Selič TEDi – P oln i de j ! Veljavno od 08.08.2024 PONOVNA OTVORITEV Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Str. 24-25 Št. 32/ Leto 79 / Celje, 8. avgust 2024 Str. 27 Str. 28-29 Prve avgustovske dni je dogajanje v Žalcu ponovno popestrila tridnevna zabavna prireditev Kriglfest, ki združuje glasbene izvajalce, kulinariko in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu – pivo. Če so lanske poplave tradicionalni Kriglfest odnesle, je le- tos ob prvo fontano piva na svetu ponovno privabil številne ljubitelje piva, pivovarje in hmeljarje, ki so na prireditvi počastili tudi mednarodni dan piva. SINTIJA JURIČ Ob fontani še več prireditev V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec bodo z drugimi organizatorji do konca oktobra pripravili še več prireditev, ki združujejo hmelj in pivo ter se bodo zvrstile pri fontani. Prva je 2. Rally Dolina zelenega zlata, ki bo v Žalcu in Spodnji Savinjski dolini 23. in 24. avgusta. Sledil bo tradicionalni Pohod po hmeljski poti 31. avgusta, 5. oktobra bosta Savinjski Oktoberfest in Hmeljarski likof, 31. oktobra bo zaključna prireditev sezone. V Žalcu tridnevno praznovanje v čast pivu S Kriglfestom obeležili praznik pivoljubcev Povod za druženje ob pivu in dobri glasbi v Žalcu je bil tudi letos mednarodni dan piva, ki ga ljubitelji te pijače, pivovarji, hmeljarji in lastniki pivnic praznujejo vsak prvi petek v avgustu že od leta 2007 . »Prav je, da mednarodni dan piva počastimo v zeleni prestolnici slovenskega hme- ljarstva in pivovarstva. Tu se imamo vedno lepo,« je še pred začetkom tridnevne prireditve poudaril žalski župan Janko Kos. Osrednje prizorišče do- gajanja ob Kriglfestu je bila tudi letos Fontana piv Zeleno zlato, ki že deveto sezono v Žalec privablja številne obi- skovalce. V letošnji sezoni predstavlja piva 23 slovenskih mikropivovarjev s skupno 30 različnimi pivi. Vsak mesec je mogoče poskusiti štiri različ- na, stalnica sta le Kukec, sa- vinjsko pivo, ki ga za Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec vari Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, in ambasadorjevo pivo, zeleno pivo s konopljo Pivovarne Haler. Tridnevni brezplačni koncerti Ob degustaciji piva in kuli- naričnih specialitetah je leto- šnji Kriglfest ponujal tudi šte- vilne brezplačne koncerte. Na petkov mednarodni dan piva je zabavno prireditev odprla Kla- pa Šufi t, ki je z dalmatinskimi melodijami uspešno pregnala deževne oblake. V soboto so obiskovalci lahko prisluhnili Kvatropircem s posebno go- stjo Nino Pušlar. V nedeljskem šnjem mednarodnem dnevu piva Žalčanom predlagalo, da v prihodnje razmislijo tudi o organizaciji pivskega festiva- la. Prireditev Kriglfest bi tako lahko prerasla v vseslovenski festival piva. »Torej da bi za- prli Žalec in naredili srečanje slovenskih pivovarjev in go- stincev z dobrimi ansambli,« je pojasnil župan in dodal, da je predlog združenja podprla tudi Zbornica kmetijskih in ži- vilskih podjetij pri Gospodar- ski zbornici Slovenije, zato je o tem vredno razmisliti. Ker je Žalec središče hmeljar- stva in pivovarstva Slovenije, to po besedah župana občini pri- naša tudi veliko odgovornost, zato se tudi v prihodnosti ne bodo izneverili pivoljubcem in proizvajalcem hmelja. »Človek ni ustvarjen samo za to, da bi delal, ampak tudi da uživa,« je bil jasen župan. Foto: Nik Jarh Ob žalskem županu Janku Kosu (levo) je zbrane nagovoril tudi nov direktor ZKŠT Žalec Marko Repnik. Živahen utrip je privabil obiskovalce od blizu in daleč. »Dobra glasba, pivo in hrana si morajo podajati roke,« je povedal žalski župan Janko Kos. družinskem popoldnevu pa so se obiskovalci lahko zavr- teli ob narodnozabavni glasbi Ansambla Pika.si, za otroke pa so bili na voljo tudi napihljiva igrala in poslikave obraza. Kmalu vseslovenski festival? Kot je povedal žalski žu- pan Janko Kos, je Združenje slovenskih pivovarn ob leto- Občinstvo je v soboto ogrela tudi ena in edina Nina Pušlar. Kosili, grabilli in »štangali« Gorski nosači v spomin na herojke Pariško vzdušje na celjskem bazenu Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 32, 8. avgust 2024 INFORMACIJE ugodna cena Iz j emno ugodna cena ugodna cena Iz j j ugodna cena j ugodna cena e ugodna cena e ugodna cena m ugodna cena Iz ugodna cena j ugodna cena ugodna cena m ugodna cena ugodna cena no ugodna cena ugodna cena mno ugodna cena ugodna cena ugodna cena ugodna cena Samo do razprodaje zalog. Izdelek ni na voljo v vseh poslovalnicah. Odeja iz flisa približno 125x150 cm, v različnih vzorcih 2 55 € € 67,99 * 67,99 67,99 67,99 20€ Električni namizni žar 220-240 V, 2000 W, 50/60Hz 5€ 7 € Svetilka LED na dotik 3-stopnje svetlobe, topla bela, 3 barve, baterije niso vključene 25€ Plinski helij za približno 30 balonov, Ø približno 23 cm, približno 7 ,4 l Termo skodelica s trakom približno 320 ml ZABAVA | USTVARJANJE | PISANJE | GOSPODINJSTVO DEKORACIJA | DARILNA EMBALAŽA | TRENDI IN VELIKO VEČ! Četrtek, 08.08.2024, 8:00 - 20:00 ure Drofenikova ulica 15, 3230 Šent j ur, Center Selič TEDi – P oln i de j ! Veljavno od 08.08.2024 PONOVNA OTVORITEV Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Str. 24-25 Št. 32/ Leto 79 / Celje, 8. avgust 2024 Str. 27 Str. 28-29 Prve avgustovske dni je dogajanje v Žalcu ponovno popestrila tridnevna zabavna prireditev Kriglfest, ki združuje glasbene izvajalce, kulinariko in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu – pivo. Če so lanske poplave tradicionalni Kriglfest odnesle, je le- tos ob prvo fontano piva na svetu ponovno privabil številne ljubitelje piva, pivovarje in hmeljarje, ki so na prireditvi počastili tudi mednarodni dan piva. SINTIJA JURIČ Ob fontani še več prireditev V Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec bodo z drugimi organizatorji do konca oktobra pripravili še več prireditev, ki združujejo hmelj in pivo ter se bodo zvrstile pri fontani. Prva je 2. Rally Dolina zelenega zlata, ki bo v Žalcu in Spodnji Savinjski dolini 23. in 24. avgusta. Sledil bo tradicionalni Pohod po hmeljski poti 31. avgusta, 5. oktobra bosta Savinjski Oktoberfest in Hmeljarski likof, 31. oktobra bo zaključna prireditev sezone. V Žalcu tridnevno praznovanje v čast pivu S Kriglfestom obeležili praznik pivoljubcev Povod za druženje ob pivu in dobri glasbi v Žalcu je bil tudi letos mednarodni dan piva, ki ga ljubitelji te pijače, pivovarji, hmeljarji in lastniki pivnic praznujejo vsak prvi petek v avgustu že od leta 2007 . »Prav je, da mednarodni dan piva počastimo v zeleni prestolnici slovenskega hme- ljarstva in pivovarstva. Tu se imamo vedno lepo,« je še pred začetkom tridnevne prireditve poudaril žalski župan Janko Kos. Osrednje prizorišče do- gajanja ob Kriglfestu je bila tudi letos Fontana piv Zeleno zlato, ki že deveto sezono v Žalec privablja številne obi- skovalce. V letošnji sezoni predstavlja piva 23 slovenskih mikropivovarjev s skupno 30 različnimi pivi. Vsak mesec je mogoče poskusiti štiri različ- na, stalnica sta le Kukec, sa- vinjsko pivo, ki ga za Zavod za kulturo, šport in turizem (ZKŠT) Žalec vari Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, in ambasadorjevo pivo, zeleno pivo s konopljo Pivovarne Haler. Tridnevni brezplačni koncerti Ob degustaciji piva in kuli- naričnih specialitetah je leto- šnji Kriglfest ponujal tudi šte- vilne brezplačne koncerte. Na petkov mednarodni dan piva je zabavno prireditev odprla Kla- pa Šufi t, ki je z dalmatinskimi melodijami uspešno pregnala deževne oblake. V soboto so obiskovalci lahko prisluhnili Kvatropircem s posebno go- stjo Nino Pušlar. V nedeljskem šnjem mednarodnem dnevu piva Žalčanom predlagalo, da v prihodnje razmislijo tudi o organizaciji pivskega festiva- la. Prireditev Kriglfest bi tako lahko prerasla v vseslovenski festival piva. »Torej da bi za- prli Žalec in naredili srečanje slovenskih pivovarjev in go- stincev z dobrimi ansambli,« je pojasnil župan in dodal, da je predlog združenja podprla tudi Zbornica kmetijskih in ži- vilskih podjetij pri Gospodar- ski zbornici Slovenije, zato je o tem vredno razmisliti. Ker je Žalec središče hmeljar- stva in pivovarstva Slovenije, to po besedah župana občini pri- naša tudi veliko odgovornost, zato se tudi v prihodnosti ne bodo izneverili pivoljubcem in proizvajalcem hmelja. »Človek ni ustvarjen samo za to, da bi delal, ampak tudi da uživa,« je bil jasen župan. Foto: Nik Jarh Ob žalskem županu Janku Kosu (levo) je zbrane nagovoril tudi nov direktor ZKŠT Žalec Marko Repnik. Živahen utrip je privabil obiskovalce od blizu in daleč. »Dobra glasba, pivo in hrana si morajo podajati roke,« je povedal žalski župan Janko Kos. družinskem popoldnevu pa so se obiskovalci lahko zavr- teli ob narodnozabavni glasbi Ansambla Pika.si, za otroke pa so bili na voljo tudi napihljiva igrala in poslikave obraza. Kmalu vseslovenski festival? Kot je povedal žalski žu- pan Janko Kos, je Združenje slovenskih pivovarn ob leto- Občinstvo je v soboto ogrela tudi ena in edina Nina Pušlar. Kosili, grabilli in »štangali« Gorski nosači v spomin na herojke Pariško vzdušje na celjskem bazenu Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 32, 8. avgust 2024 INTERVJU Rojeno Savinjčanko Ireno Friškovec, ki živi v Bevčah pri Velenju, je poklicna pot po študiju vodila na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, kjer je najprej delala na področjih žlahtnjenja hmelja in pridelave zdravilnih ze- lišč. Od leta 1996 do 2003 je opravljala delo svetovalke specialistke za hmeljarstvo in so- delovala v raziskovalnih skupinah s področja hmeljarstva. Po spremembi organiziranosti jav- ne službe za kmetijsko svetovanje za področje hmeljarstva se je kot svetovalka specialistka za področje hmeljarstva leta 2003 zaposlila v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje, kjer je bila od začetka letošnjega leta koordinatorka žalske izpostave. »Pri dosedanjem delu sem do- bro spoznala delo celotnega zavoda in dosegla s pomočjo sodelavcev vidne delovne uspehe v širšem prostoru tako na področju hmeljarstva, namakanja, dela z društvi (mladi in hmeljarji). Čas je bil za nov izziv, zato sem se prijavila na razpis za delovno mesto direktorja našega za- voda. Še vedno pri delu ne vidim težav, ampak predvsem izzive, ki jih je treba rešiti in pri tem vključiti vse udeležence. To bi bilo glavno vo- dilo mojega dela tudi kot direktorja zavoda,« je povedala. Kakšne cilje ste si zadeli kot prihodnja di- rektorica? Naš zavod dela zelo dobro in uživa ugled v slovenskem prostoru. To seveda ni samo po sebi umevno, ampak k temu največ prispeva- jo zaposleni. Torej kot prvo želim ohraniti to dobro ime in dobro delo ter seveda fi nančno stabilnost zavoda, torej bom veliko pozornosti posvečala ohranjanju oziroma pridobivanju fi - nančnih sredstev tako iz državnega proračuna kot s trga. Nikakor ne smemo pozabiti na kader – prihaja do menjave generacij, zato moramo poskrbeti za delovno okolje, ki bo spodbudno in zanimivo tako za že zaposlene kot za mlade. Zelo je pomembno, da ohranimo pripravništva in na obvezno prakso sprejemamo študente, ker tako tudi lahko spoznamo morebitne kandidate za zaposlitev pri nas. Zaposlene v vseh oddelkih bom spodbujala k izobraževanju, kajti le z znanjem smo lahko uspešni pri svojem delu. Zelo pomembno je, da smo prisotni na terenu. Da uporabnikom pri- sluhnemo, jih slišimo in skupaj iščemo rešitve. Otroštvo ste preživeli v Gotovljah v Spodnji Savinjski dolini. Ste bili s hmeljem povezani že takrat? S hmeljem sem se začela ukvarjati s pričet- kom službe oziroma že v času opravljanja pra- kse v času študija. Doma smo bili polkmeti, kar S hmeljem bo opraskana za vedno Irena Friškovec od 1. septembra na čelu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje pomeni, da sta starša hodila v službo, pri čemer nismo imeli hmelja. A ko te rastlina hmelja en- krat opraska, te opraska za celo življenje in tako je tudi z mano. Na otroštvo in Gotovlje me vežejo zelo lepi spomini. Po poroki sem se leta 1990 preselila na možev dom v Bevče. To je zelo lepa vasica v mestni občini Velenje in zelo rada živim v »Hmeljarji v večini prodajajo pridelek na osnovi večletnih pogodb, ki jih trenutno zaradi razmer na trgu ni možno sklepati. V večini hmelj prodajajo slovenskim in nemškim trgovcem s hmeljem.« njej. Pred leti sem bila tudi 10 let predsednica krajevne skupnosti, zdaj sem dejavna v PGD Bevče in združeni župniji Velenje, predvsem v podružnici Bevče. Vesela sem, da nam že več kot 20 let uspeva, da se krajani in člani gasilskega društva odpravimo na enodnevni izlet. Ustavil nas je samo covid. Organizacija tega izleta je moja naloga. Organiziram tudi ogled operne predstave. Tudi tu je udeležba zelo lepa. Hmeljarstvo ima v Savinjski dolini dolgo tradicijo. Kje so prvi začeli gojiti hmelj? Hmelj je azijskega porekla. Ljudstva v Me- zopotamiji in Starem Egiptu so že pripravlja- la napitke iz žita in drugih rastlin, vendar se strokovnjaki ne morejo z gotovostjo zediniti, ali so uporabljali pri tem tudi hmelj. Uporabo suhega hmelja pri varjenju piva so nedvomno dokazali šele pri staroslovanskih ljudstvih, ki so hmelj med njihovim preseljevanjem na zahod prinesla tudi v naše kraje. Tu so se z njegovim pridelovanjem ukvarjali naši davni predniki. Znano je, da so gojili hmelj kot kulturno rastlino že v 8. in 9. stoletju v Franciji in na Bavarskem, čeprav takrat še ni bilo pivovarn v današnjem pomenu besede. Pivo so varili v samostanih ali kar doma. Hmeljarstvo se je raz- cvetelo v 16. stoletju. V Evropi je bilo središče hmeljarstva na Češkem in Bavarskem. V Ame- riko so prenesli hmelj v 17. stoletju. Na Slovenskem se omenja uporaba hmelja za varjenje piva že okrog leta 1160 v urbarju škofje- loškega gospostva. Po podatkih v njem so mo- rali obdelovalci zemlje na današnjem Sorškem polju in v Poljanski dolini vsako leto pripraviti in gosposki oddati za tedanje razmere zelo ve- liko hmelja, ječmena, slada in tudi piva. Žal so se ohranili ti viri samo do začetka 16. stoletja. Prelomnica v razvoju hmeljarstva na Sloven- skem je nastala med vladavino cesarice Marije Terezije, ko so v Celovcu (1764), Gorici (1765), Gradcu (1765) in Ljubljani (1767) ustanovili kmetijske družbe, ki so načrtno spodbujale in pospeševale uvajanje številnih industrijskih ra- stlin, med njimi tudi hmelja. Kdaj se je hmeljarstvo začelo razvijati v Spodnji Savinjski dolini? Intenzivneje se je začela razvijati pridelava hmelja po letu 1870, in sicer na območju Savinj- ske doline. Prvi pravi hmeljski nasad je zasadil žalski župan in veleposestnik Janez Hausenbi- chler, ki mu je leta 1876 skrivoma prinesel sadi- ke sorte würtenberg takratni oskrbnik graščine Novo Celje Josip Bilger. Nasad se je uspešno prijel in sledili so mu številni drugi Savinjčani. Ko je leta 1880 Janez Hausenbichler ustanovil še Južnoštajersko hmeljarsko društvo s sede- žem v Žalcu in dve leti kasneje izdal knjižico Navod o hmeljereji, je postal Žalec vplivno središče vsega slovenskega hmeljarstva in je to vlogo obdržal do današnjih dni. Leta 1902 je bila v Žalcu ustanovljena Hme- ljarna, z. o. z., kjer je bilo mogoče preparirati in Konci avgusta in začetki septembra so na spo- dnjesavinjskem podeželju živahnejši kot kate- rikoli drugi deli leta. Hmeljarji zavihajo rokave in se lotijo obiranja hmelja. To je tudi čas, ko ima največ dela svetovalka za hmeljarstvo Irena Friškovec. S svojo strokovnostjo, dostopnostjo in preprostostjo je postala prva dama slovenskega hmeljarstva, ki ji pridelovalci zaupajo in prisluh- nejo. Vse to so prepoznali vodilni pri Kmetijsko- -gozdarski zbornici Slovenije. Friškovčeva bo 1. septembra postala direktorica Kmetijsko-gozdar- skega zavoda Celje. Kot pravi, bo še vedno vpe- ta v hmeljarstvo, a bo obenem po novem enako pozornost namenjala vsem drugim področjem. ŠPELA OŽIR Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 32, 8. avgust 2024 INTERVJU 1870 – Josip Bilger, oskrbnik graščine Novo Celje, napravi poskusni nasad württember- škega hmelja. 1880 – Napredni savinjski hmeljarji ustanovijo Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu. 1881 – Janez Hausenbichler izda knjižico Navod o hmeljariji, v kateri uči kmete hmeljariti. 1914 – Začetek 1. sv. v., 1.800 ha nasadov hmelja. 1918 – Konec 1. sv. v., samo še 600 ha nasadov hmelja. 1918 – Južnoštajersko hmeljarsko društvo razširi delovanje na vso Dravsko banovino in se preimenuje v Hmeljarsko društvo za Slovenijo. 1926 – 1800 ha nasadov hmelja. 1941 – začetek 2. sv. v., 2.450 ha nasadov hmelja. 1945 – Konec 2. sv. v., 637 ha nasadov hmelja. 1945 – Ustanovitev Hmeljarske zadruge v Žalcu. 1952 – Ustanovitev Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. 1952 – Ustanovitev izvoznega trgovskega podjetja Hmezad. 1955–1959 – Postavljenih prvih 1000 ha žičnic. 1958 – Prvi poskusi namakanja hmeljišč z razprševanjem vode. 1959 – Prvi obiralni stroj v Sloveniji na posestvu Lava. 1960–1961 – Prve lesene žičnice s trdnejšo žico, plod domačega znanja. 1961 – Ustanovitev Hmeljarskega poslovnega združenja. 1964 – Začetek gradnje betonskih žičnic. 1965 – Začetek strojne rezi. 1967 – Prva vrvica namesto žice za oporo. 1971 – Priznane prve domače sorte (aurora, atlas, apolon, ahil), vzgojene v IHPS. 1974 – Začetek integrirane zaščite nasadov hmelja. 1979 – Priznane sorte bobek, blisk, buket. 1987 – Prvo organizirano namakanje hmelja. 1990 – Priznane sorte celeia, cerera, cicero, cekin. 1992 – 40. Mednarodni hmeljarski kongres v Žalcu. 2004 – Ustanovitev društva Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. 2010 – Preimenovanje društva v Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. 2014 – Prva pridobitev certifikata ZGO Štajerski hmelj za ves pridelek slovenskih sort hmelja, pridelanih na območju Slovenije. 2017 – Vpis imena štajerski hmelj (Styrian hops) v evropski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (ZGO). 2018 – Preimenovanje društva v Združenje hmeljarjev Slovenije. 2019 – 57. Mednarodni hmeljarski kongres v Sloveniji (Žalec, Ljubljana). 2024 – 1.660 ha, 121 hmeljarjev. pakirati hmelj, ki so ga morali prej pošiljati v na- daljnjo obdelavo v Nemčijo. V letih 1926–1928 je postala ena največjih in je uspešno služila svojemu namenu do leta 1960, ko je pogorela do tal. Druga svetovna vojna je bila do hmeljarjev zelo neusmiljena, saj je po letu 1945 ostalo od prejšnjih 2.450 hektarjev nasadov le 637 hek- tarjev. Zato je bila takoj junija 1945 v Žalcu ustanovljena hmeljarska zadruga. Leta 1952 je iz nekdanje hmeljarske zadruge na eni strani nastal Hmezad, zadružno trgovsko podjetje Žalec, ki se je posvetil trgovanju s hmeljem ter nabavi naložbenega in reprodukcijskega materi- ala, na drugi strani pa so se naloge strokovnega usmerjenja hmeljarstva prenesle na hmeljarski inštitut, tudi s sedežem v Žalcu. Pred nekaj desetletji skoraj ni bilo savinjske kmetije, ki ne bi imela vsaj kakšnega hmelji- šča. Kdaj so manjše kmetije začele opuščati pridelavo in zakaj? Poznam zgodbo iz Bevč, kjer so nekoč vse kmetije imele hmelj, a po prehodu gojenja hmelja v hmeljskih žičnicah in po strojnemu obiranju so pridelavo hmelja zaradi majhnih površin opustili. Menim, da so bile podobne razmere tudi drugod. Naložbe so velike in z majhnimi površinami se ne izplačajo. Leta 1974 so na primer v Sloveniji hmeljišča pokrivala približno 3 tisoč hektarjev, leta 1984 jih je bilo približno 2.300 hektarjev, leta 1994 je bil hmelj na 2.419 hektarjih. Občuten padec je sledil v naslednjem desetletju. Leta 2004 so hmeljarji hmelj pridelovali na 1.296 hektarjih. Letos je z njim zasajenih približno 1.660 hek- tarjev, kar je približno enako kot lani. »Združenje hmeljarjev Slovenije si je zadalo za osnovne naloge povezovanje in zastopanje interesov vseh hmeljarjev ter prenos znanja in tradicije na mladi rod.« Kako razvito je slovensko hmeljarstvo v primerjavi z drugimi državami? Slovenija je, kar zadeva razvitost, v svetov- nem vrhu. K temu je zagotovo pripomogla do- mača strokovna pomoč Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. V času kongresa je bilo veliko tujih hmeljarjev presenečenih, koliko slo- venskih hmeljišč je opremljenih z namakalnimi sistemi (približno 80 odstotkov, delež je največji v Evropi). Zadnjih nekaj let se vreme močno spremi- nja. Kaj to pomeni za hmelj? Hmelj je rastlina, ki za svoj optimalen razvoj potrebuje toplo in vlažno pomlad ter poleti temperature okoli 28 stopinj Celzija z dovolj padavinami. Pomanjkanje padavin lahko nado- meščamo z namakanjem, kritične pa so tempe- rature nad 33 stopinj Celzija. Zelo pomembna je vzgoja domačih sort, ki so prilagojene podnebju pri nas. »Hmeljarstvo se je razcvetelo v 16. stoletju. V Evropi je bilo središče hmeljarstva na Češkem in Bavarskem.« Kaj pravite o letošnji letini? Letošnje vreme ni ugodno za rast in razvoj hmelja. Pomlad je bila prehladna in premokra. Na izpostavljenih legah smo beležili tudi po- zebo prvih poganjkov. Poznajo se tudi lanske poplave. Naše bojazni po poplavah lani avgu- sta so se izkazale za upravičene, saj rastline hmelja v poplavljenih hmeljiščih letos slabše priraščajo, ostajajo šibke, s tanjšimi poganjki. Enako se dogaja tudi v vseh hmeljiščih na težjih tleh, kjer zaradi obilice padavin voda zastaja in pomanjkanje kisika v tleh se odraža v rasti in razvoju hmelja. Letošnje leto za savinjske hmeljarje ni kar tako. Združenje hmeljarjev Slovenije obele- žuje 20 let. Kako se spominjate časa, ko so se hmeljarji povezali v društvo? Če primerjamo društvo s človeškim življe- njem, smo na začetku najbolj ustvarjalnega dela, kar, menim, se odraža tudi v delovanju in razvoju društva. Iz časov prvih začetkov delovanja društva oziroma že priprav na usta- novitev, se spomnim predvsem velike srčnosti in vneme, ki sta veli iz vseh ustanovnih čla- nov. Zato odločitev, da se dejavno vključim v priprave za ustanovitev in kasneje tudi delo v društvu, ni bila težka. Res je, da mi že službe- na obveznost nalaga delo z društvi s podro- čja kmetijstva, a sem se v tem primeru tudi vključila v društvo kot članica in me radosti, da sem lahko del te uspešne zgodbe že dvajset let. Milan Lesjak, ki je bil prvi predsednik, me je kot neuradno tajnico po ustanovitvi poklical skoraj vsako jutro z novo idejo, kaj je še treba narediti. Veliko je bilo dogodkov in trenutkov v teh dvajsetih letih, ki bodo za vedno ostali zapisani v meni in se jih bom z veseljem spominjala. Med vsemi, ki aktivno delamo v društvu, so se stkale že prijateljske vezi in lahko napišem, da moje delo v Združenju hmeljarjev Slovenije vsekakor ni samo službena obveznost, ampak mi je v veliko veselje ter ponos, da sem lahko članica te družine. Kdo vse je do zdaj vodil združenje in kdo so bili njegovi predsedniki? Društvo je v svojem obdobju zaradi vedno večjega obsega nalog in zahtevnosti delovanja zamenjalo tri imena, vodili so ga trije predsedni- ki. Od leta 2016 ga vodi že tretji mandat Janez Ivan Oset. Danes so v društvo vključeni vsi hmeljar- ji. Smo pa člani društva tudi drugi – pretekle hmeljske princese, zaposleni na področju hme- ljarstva, podporniki društva in hmeljarstva … Združenje hmeljarjev Slovenije se tudi mednarodno povezuje. Kako? Društvo se kot razstavljavec že od leta 2013 udeležuje pivovarskega sejma BrauBeviale Nür- nberg, ki je tri zaporedna leta v Nürnbergu, vsa- ko četrto leto pa pod imenom Drinktec v Münch- nu. Sejem je znan tudi pod imenom Interbrau. Na njem se predstavijo proizvajalci surovin za pivo, opreme za pivovarne, embalaže … Z vsakoletnim nastopom na sejmu želi dru- štvo predvsem poudariti kakovost in posebnosti slovenskega hmelja ter približati kupcem naša pridelovalna območja in pridelovalce. Kajti tudi v proizvodnji piva je vedno bolj pomembno po- znavanje izvora vstopnih surovin. »Nekoč so obiralci v večini prihajali iz Haloz in Hrvaškega Zagorja, danes prihajajo iz Romunije.« Kaj je po vašem mnenju dosedanji največji dosežek društva? Zame osebno zagotovo pridobitev zaščitene geografske označbe Štajerski hmelj in to, da so pod skupno kontrolo za pridobitev certifikata za ZGO Štajerski hmelj pristopili vsi slovenski tržni pridelovalci hmelja in organizacija svetovnega kongresa hmeljarjev. Za prihodnje želim Združenju hmeljarjev Slovenije še veliko delovne vneme in idej še za boljše delovanje. Moja velika želja je, da bi vsi slovenski hmeljarji Združenje hmeljarjev Slove- nije vzeli za svoje društvo, da bi bili s ponosom njegovi člani in bi bili pripravljeni v njem tudi dejavno sodelovati. Foto: Nik Jarh Hmeljarstvo skozi čas Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 32, 8. avgust 2024 INTERVJU 1870 – Josip Bilger, oskrbnik graščine Novo Celje, napravi poskusni nasad württember- škega hmelja. 1880 – Napredni savinjski hmeljarji ustanovijo Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu. 1881 – Janez Hausenbichler izda knjižico Navod o hmeljariji, v kateri uči kmete hmeljariti. 1914 – Začetek 1. sv. v., 1.800 ha nasadov hmelja. 1918 – Konec 1. sv. v., samo še 600 ha nasadov hmelja. 1918 – Južnoštajersko hmeljarsko društvo razširi delovanje na vso Dravsko banovino in se preimenuje v Hmeljarsko društvo za Slovenijo. 1926 – 1800 ha nasadov hmelja. 1941 – začetek 2. sv. v., 2.450 ha nasadov hmelja. 1945 – Konec 2. sv. v., 637 ha nasadov hmelja. 1945 – Ustanovitev Hmeljarske zadruge v Žalcu. 1952 – Ustanovitev Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. 1952 – Ustanovitev izvoznega trgovskega podjetja Hmezad. 1955–1959 – Postavljenih prvih 1000 ha žičnic. 1958 – Prvi poskusi namakanja hmeljišč z razprševanjem vode. 1959 – Prvi obiralni stroj v Sloveniji na posestvu Lava. 1960–1961 – Prve lesene žičnice s trdnejšo žico, plod domačega znanja. 1961 – Ustanovitev Hmeljarskega poslovnega združenja. 1964 – Začetek gradnje betonskih žičnic. 1965 – Začetek strojne rezi. 1967 – Prva vrvica namesto žice za oporo. 1971 – Priznane prve domače sorte (aurora, atlas, apolon, ahil), vzgojene v IHPS. 1974 – Začetek integrirane zaščite nasadov hmelja. 1979 – Priznane sorte bobek, blisk, buket. 1987 – Prvo organizirano namakanje hmelja. 1990 – Priznane sorte celeia, cerera, cicero, cekin. 1992 – 40. Mednarodni hmeljarski kongres v Žalcu. 2004 – Ustanovitev društva Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. 2010 – Preimenovanje društva v Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. 2014 – Prva pridobitev certifikata ZGO Štajerski hmelj za ves pridelek slovenskih sort hmelja, pridelanih na območju Slovenije. 2017 – Vpis imena štajerski hmelj (Styrian hops) v evropski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (ZGO). 2018 – Preimenovanje društva v Združenje hmeljarjev Slovenije. 2019 – 57. Mednarodni hmeljarski kongres v Sloveniji (Žalec, Ljubljana). 2024 – 1.660 ha, 121 hmeljarjev. pakirati hmelj, ki so ga morali prej pošiljati v na- daljnjo obdelavo v Nemčijo. V letih 1926–1928 je postala ena največjih in je uspešno služila svojemu namenu do leta 1960, ko je pogorela do tal. Druga svetovna vojna je bila do hmeljarjev zelo neusmiljena, saj je po letu 1945 ostalo od prejšnjih 2.450 hektarjev nasadov le 637 hek- tarjev. Zato je bila takoj junija 1945 v Žalcu ustanovljena hmeljarska zadruga. Leta 1952 je iz nekdanje hmeljarske zadruge na eni strani nastal Hmezad, zadružno trgovsko podjetje Žalec, ki se je posvetil trgovanju s hmeljem ter nabavi naložbenega in reprodukcijskega materi- ala, na drugi strani pa so se naloge strokovnega usmerjenja hmeljarstva prenesle na hmeljarski inštitut, tudi s sedežem v Žalcu. Pred nekaj desetletji skoraj ni bilo savinjske kmetije, ki ne bi imela vsaj kakšnega hmelji- šča. Kdaj so manjše kmetije začele opuščati pridelavo in zakaj? Poznam zgodbo iz Bevč, kjer so nekoč vse kmetije imele hmelj, a po prehodu gojenja hmelja v hmeljskih žičnicah in po strojnemu obiranju so pridelavo hmelja zaradi majhnih površin opustili. Menim, da so bile podobne razmere tudi drugod. Naložbe so velike in z majhnimi površinami se ne izplačajo. Leta 1974 so na primer v Sloveniji hmeljišča pokrivala približno 3 tisoč hektarjev, leta 1984 jih je bilo približno 2.300 hektarjev, leta 1994 je bil hmelj na 2.419 hektarjih. Občuten padec je sledil v naslednjem desetletju. Leta 2004 so hmeljarji hmelj pridelovali na 1.296 hektarjih. Letos je z njim zasajenih približno 1.660 hek- tarjev, kar je približno enako kot lani. »Združenje hmeljarjev Slovenije si je zadalo za osnovne naloge povezovanje in zastopanje interesov vseh hmeljarjev ter prenos znanja in tradicije na mladi rod.« Kako razvito je slovensko hmeljarstvo v primerjavi z drugimi državami? Slovenija je, kar zadeva razvitost, v svetov- nem vrhu. K temu je zagotovo pripomogla do- mača strokovna pomoč Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. V času kongresa je bilo veliko tujih hmeljarjev presenečenih, koliko slo- venskih hmeljišč je opremljenih z namakalnimi sistemi (približno 80 odstotkov, delež je največji v Evropi). Zadnjih nekaj let se vreme močno spremi- nja. Kaj to pomeni za hmelj? Hmelj je rastlina, ki za svoj optimalen razvoj potrebuje toplo in vlažno pomlad ter poleti temperature okoli 28 stopinj Celzija z dovolj padavinami. Pomanjkanje padavin lahko nado- meščamo z namakanjem, kritične pa so tempe- rature nad 33 stopinj Celzija. Zelo pomembna je vzgoja domačih sort, ki so prilagojene podnebju pri nas. »Hmeljarstvo se je razcvetelo v 16. stoletju. V Evropi je bilo središče hmeljarstva na Češkem in Bavarskem.« Kaj pravite o letošnji letini? Letošnje vreme ni ugodno za rast in razvoj hmelja. Pomlad je bila prehladna in premokra. Na izpostavljenih legah smo beležili tudi po- zebo prvih poganjkov. Poznajo se tudi lanske poplave. Naše bojazni po poplavah lani avgu- sta so se izkazale za upravičene, saj rastline hmelja v poplavljenih hmeljiščih letos slabše priraščajo, ostajajo šibke, s tanjšimi poganjki. Enako se dogaja tudi v vseh hmeljiščih na težjih tleh, kjer zaradi obilice padavin voda zastaja in pomanjkanje kisika v tleh se odraža v rasti in razvoju hmelja. Letošnje leto za savinjske hmeljarje ni kar tako. Združenje hmeljarjev Slovenije obele- žuje 20 let. Kako se spominjate časa, ko so se hmeljarji povezali v društvo? Če primerjamo društvo s človeškim življe- njem, smo na začetku najbolj ustvarjalnega dela, kar, menim, se odraža tudi v delovanju in razvoju društva. Iz časov prvih začetkov delovanja društva oziroma že priprav na usta- novitev, se spomnim predvsem velike srčnosti in vneme, ki sta veli iz vseh ustanovnih čla- nov. Zato odločitev, da se dejavno vključim v priprave za ustanovitev in kasneje tudi delo v društvu, ni bila težka. Res je, da mi že službe- na obveznost nalaga delo z društvi s podro- čja kmetijstva, a sem se v tem primeru tudi vključila v društvo kot članica in me radosti, da sem lahko del te uspešne zgodbe že dvajset let. Milan Lesjak, ki je bil prvi predsednik, me je kot neuradno tajnico po ustanovitvi poklical skoraj vsako jutro z novo idejo, kaj je še treba narediti. Veliko je bilo dogodkov in trenutkov v teh dvajsetih letih, ki bodo za vedno ostali zapisani v meni in se jih bom z veseljem spominjala. Med vsemi, ki aktivno delamo v društvu, so se stkale že prijateljske vezi in lahko napišem, da moje delo v Združenju hmeljarjev Slovenije vsekakor ni samo službena obveznost, ampak mi je v veliko veselje ter ponos, da sem lahko članica te družine. Kdo vse je do zdaj vodil združenje in kdo so bili njegovi predsedniki? Društvo je v svojem obdobju zaradi vedno večjega obsega nalog in zahtevnosti delovanja zamenjalo tri imena, vodili so ga trije predsedni- ki. Od leta 2016 ga vodi že tretji mandat Janez Ivan Oset. Danes so v društvo vključeni vsi hmeljar- ji. Smo pa člani društva tudi drugi – pretekle hmeljske princese, zaposleni na področju hme- ljarstva, podporniki društva in hmeljarstva … Združenje hmeljarjev Slovenije se tudi mednarodno povezuje. Kako? Društvo se kot razstavljavec že od leta 2013 udeležuje pivovarskega sejma BrauBeviale Nür- nberg, ki je tri zaporedna leta v Nürnbergu, vsa- ko četrto leto pa pod imenom Drinktec v Münch- nu. Sejem je znan tudi pod imenom Interbrau. Na njem se predstavijo proizvajalci surovin za pivo, opreme za pivovarne, embalaže … Z vsakoletnim nastopom na sejmu želi dru- štvo predvsem poudariti kakovost in posebnosti slovenskega hmelja ter približati kupcem naša pridelovalna območja in pridelovalce. Kajti tudi v proizvodnji piva je vedno bolj pomembno po- znavanje izvora vstopnih surovin. »Nekoč so obiralci v večini prihajali iz Haloz in Hrvaškega Zagorja, danes prihajajo iz Romunije.« Kaj je po vašem mnenju dosedanji največji dosežek društva? Zame osebno zagotovo pridobitev zaščitene geografske označbe Štajerski hmelj in to, da so pod skupno kontrolo za pridobitev certifikata za ZGO Štajerski hmelj pristopili vsi slovenski tržni pridelovalci hmelja in organizacija svetovnega kongresa hmeljarjev. Za prihodnje želim Združenju hmeljarjev Slovenije še veliko delovne vneme in idej še za boljše delovanje. Moja velika želja je, da bi vsi slovenski hmeljarji Združenje hmeljarjev Slove- nije vzeli za svoje društvo, da bi bili s ponosom njegovi člani in bi bili pripravljeni v njem tudi dejavno sodelovati. Foto: Nik Jarh Hmeljarstvo skozi čas Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 32, 8. avgust 2024 FOTOREPORTAŽA Preteklo nedeljo so na svoj račun ponovno prišli najbolj spretni kosci, grabljice in »štangarji«, ki so svoje veščine med sabo pomerili na že 40. tekmova- nju, ki ga vsako leto priredijo v Svetem Lovrencu pri Preboldu. Povorka, ki je bila na sporedu pred tekmo- vanjem, je dogodek odprla, končal pa se je z vaško veselico, na kateri so igrali Čuki. JANŽE FRIC Prva avgustovska nedelja je v Svetem Lovrencu že desetle- tja rezervirana za kosce, gra- bljice in »štangarje«, letošnja je bila že štirideseta. Turistič- no-etnografska prireditev ima sicer korenine že v času pred drugo svetovno vojno. Letos se je na tekmovanju pomerilo 11 ekip iz Spodnje Savinjske Doline in širše, ki so tekmovali v košnji, grabljenju in postavljanju »štang«, a tudi v rdeči niti, tekmovanju v po- dajanju vode v umivalni skledi nad glavo, kar je, pričakovano, poskrbelo za osvežitev tekmo- valcev in dobro voljo. Zmagovalci iz Marija Reke Glavno nagrado, vikend pa- ket v planinskem domu pod Reško planino, so dobili zma- govalci skupnega seštevka vseh disciplin, tekmovalci iz Marija Reke. Iz njihove ekipe sta bila tudi najboljša »štangarja«. Drugo mesto je zasedla eki- pa iz Kališ, ki bo za nagrado V vsaki pravi povorki je tudi godba na pihala, v Svetem Lovrencu z županom na čelu. Predstavniki »Kple visi« so s svojim vozom zasedli tretje mesto. V Spodnjo Savinjsko dolino so prišli tekmovat tudi predstavniki najbolj severne vasi v Sloveniji. 40. turistično-etnografska prireditev Kosili, grabili in »štangali« Kosili, grabili in »štangali« Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 32, 8. avgust 2024 FOTOREPORTAŽA šla na skupinsko večerjo na iz- letniško kmetijo Kotar, odlični pa so bili tudi v grabljenju, saj so v tej preizkušnji zmagali. Na stopničko za tretje mesto je stopila ekipa iz Matk, ki bo za nagrado odšla na morje v Umag. Naslov najboljšega kosca letos si je priboril in prikosil Luka Rošer iz ekipe Društva podeželske mladine (DPM) Celje-Dobrna-Vojnik-Štore 1. Njegova ekipa je na koncu za- sedla nehvaležno četrto mesto, ki si ga je delila z Ovčkami, eno od ekip iz Slovenskih Konjic. Šesto mesto so zasedli tek- movalci iz Šmartnega v Rožni dolini, mesto za njimi je bila ekipa DPM Celje-Dobrna-Voj- nik-Štore 2. Osmo mesto se je razdelilo na kar tri dele, zase- dle so ga ekipe DPM Polzela, DPM Slovenske Konjice in KUD Budinci, za njimi pa so se uvrstili tekmovalci iz Kaplje vasi. Izbrali tudi najlepši voz Odojka, to je bila namreč nagrada za najlepši voz, so se veselili predstavniki Matk, za njimi so se uvrstili DPM Pol- zela, s tretjim mestom v tem tekmovanju pa so vtis popravili v Kaplji vasi. Poleg njih so se za naslov najlepšega voza potego- vali tudi združena ekipa DPM Celje-Dobrna-Vojnik-Štore in KUD Budinci. Foto: Nik Jarh Za to, da je na tekmovanji vse teklo kot po maslu, je poskrbel voditelj Boris Kopitar. »Štange« in občinstvo so nestrpno čakali na začetek tekmovanja. Letos so po mnenju žirantov najlepši voz pripeljali iz Matk. Rdeča nit je poskrbela tudi za osvežitev tekmovalcev. Tekmovanje koscev se je začelo takoj po povorki. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 XXXX Št. 32, 8. avgust 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO LUČE Že od minule sobote je v Lučah čutiti praznično vzdušje. Tradicionalna prireditev Lučki dan, ki so jo lani odnesle uničujoče poplave, je letos doživela že svojo 53. izvedbo. Ob večdnevnem zabavnem druže- nju lahko obiskovalci še do nedelje spoznajo stare običaje Luč, opravila in orodja ter obiščejo kulturne in športne dogodke. »Posebnih novosti letos ni, saj moramo žal še to, kar je prireditev ponujala v prete- klosti, prilagoditi razmeram po poplavah,« je ob tem povedal župan Luč Klavdij Strmčnik. V občini namreč leto od katastrofalne ujme še vedno potekajo številna obnovitvena dela, ki se bodo nadaljevala še vrsto let. Številni prebivalci so še vedno brez domov, mesta za gradnjo nadomestitvenih objektov pa v občini še vedno niso zagotovljena. SINTIJA JURIČ »Največji izziv tudi v prihajajočem letu je, kako zagotoviti mesta za nodomestitvene objekte, saj se s tem ukvarjamo že 10 mesecev in smo še vedno na začetni točki.« (Foto: Občina Luče) Ob občinskem prazniku Občine Luče z županom Klavdijem Strmčnikom Še vedno veliko izzivov in nejasnosti Osrednja proslava ob ob- činskem prazniku Občine Luče bo v športnem centru danes (8. avgusta). Na njej bodo podelili občinska pri- znanja in dan zaključili z akustičnim koncertom Ma- nje Pančur. Do nedelje bo v okviru 53. Lučkega dneva na različnih mestih po občini pestro kulturno dogajanje. Že jutri (v petek) bo na osre- dnjem prireditvenem prosto- ru tudi Lučka noč, v soboto bo sledila gasilska veselica. V nedeljo bo med drugim prire- ditev Od štanta do štanta po vasi, kjer se bodo predstavili domača društva, rokodelci, pridelovalci in izdelovalci. »Kot že zadnjih nekaj let bodo tudi letos pri tem naj- bolj dejavni upokojenci,« je ob tem povedal župan Luč Klavdij Strmčnik. Čeprav prireditveni program traja do vključno te nedelje, se bo 53. prireditev Lučki dan uradno končala v torek, 13. avgusta, s srečanjem invalidov. Čeprav so občino Luče lani v tem času prizadele katastrofalne poplave, ki so nekatere dele odrezale od sveta in za sabo pustile nedojemljive posledice, je v Lučah te dni mogoče čutiti praznično vzdušje. Kakšno je stanje v občini Luče zdaj, leto po ujmi? Na vodni infrastrukturi so bila izvedena predvsem in- tervencijska dela. Čim prej je treba izvesti obnovitvena dela, s katerimi bomo zašči- tili brežine pred erodiranjem in se bo voda posledično umirila, vendar so ti ukre- pi v pristojnosti države. V občini smo v največji meri poskušali urediti cestno in- frastrukturo in zagotoviti prevoznost cest. To pomeni, da smo v enem letu zgradili podporne zidove ter propu- stne in manjše mostove, da ima voda možnost odtekati, hkrati so tako ceste zaščite- ne pred erodiranjem. Zdaj nas čaka sanacija zgornjega ustroja cest. Na nekaterih ce- stah smo že začeli asfaltira- nje, večinoma pa se bo to na- daljevalo v naslednjem letu. Na regionalni cesti je večina semaforjev za zdaj odstra- njenih. Ker se bo kmalu za- čelo vkopavanje elektrovoda v cestno telo, bodo kmalu tam novi semaforji. Koliko je znašala škoda, ki jo je avgustovska ujma Župan Luč Klavdij Strmčnik (Foto: osebni arhiv) povzročila na občinski in- frastrukturi, in kje je bilo škode največ? Škoda na občinskih cestah je znašala 15,1 milijona evrov. Na gozdnih cestah je znašala 2,16 milijonov evra, na kana- lizaciji in vodovodu pa je bilo povzročene škode za 98 tisoč evrov. Kako uspešni sta bili po vašem mnenju posredova- nje in dosedanja obnova vodotokov? Obnova še ni bila izvedena, razen tam, kjer so v okviru intervencijskih del izvedli tudi obnovitvena dela. Nekaj obnovitvenega dela je bilo iz- vedenega tudi ob zavarova- nju občinske infrastrukture. Prava obnova bo šele zdaj, vendar mora država najprej pripraviti načrte. Intervencij- ska dela so bila po moji oce- ni izvedena precej uspešno. Vodotoki so očiščeni naplavin in gramoza ter zagotavljajo večjo pretočnost kot pred poplavami. Katera obnovitvena dela po lanski poplavah trenutno izvajate v občini? Trenutno potekajo obno- ve glavnih prometnih cest v Raduhi in Krnici ter obnova gozdne ceste v Belo. Kako je glede preselitev? Koliko ljudi v vaši občini bo moralo zapustiti svoje do- move in kako so to sprejeli? Za 18 stanovanjskih hiš je vlada sprejela odločitev o potrebni selitvi. Ljudje so to sprejeli zelo različno, neka- teri se s tem strinjajo, drugi ne. Vsakemu je težko zapu- stiti svoj dom. Lažja je bila odločitev za ljudi, ki jim je ujma poškodovala ali popol- noma uničila domove. Za te druge možnosti kot preselitev ni. Takšnih je šest hiš v naši občini. Kako vidite dolgoročno zagotavljanje popoplavne varnosti na območju vaše občine? Najprej je treba izvesti ob- novitvena dela, nato je po- membno sprotno čiščenje prodišč. Poleg tega bo mo- ral vsak pomesti tudi pred svojim pragom. V preteklo- sti so namreč gradili veliko gozdnih prometnic. Po moji oceni so te prometnice prav- zaprav zbiralniki vode, kjer velika količina zbrane vode postane hudournik in uniču- je vse pred seboj. Naslednja stvar je izvajanje gozdnega reda v gozdovih. Prevečkrat se zgodi, da se sečni ostanki dajo v prostor, ki je namenjen vodi. Tako se zamašijo propu- sti ali pride do nepotrebnega erodiranja zemlje in posledič- no imamo spet nepotrebno škodo. Kako je lanska ujma vpli- vala na turistični obisk obči- ne? Ste z letošnjo turistično sezono zadovoljni? Po lanski poplavi je bilo pravzaprav konec turistične sezone, saj smo za mesec celo zaprli turistične objek- te. Tudi potem turistov ni bilo veliko. Tudi letos se pozna, da je turističnih obiskov manj, vendar konkretnih podatkov o dosedanji turistični sezoni za zdaj še nimamo. Ste ob popoplavni obnovi lani uspeli izvesti tudi ka- tere druge prej načrtovane projekte? Lani po poplavi nismo iz- vedli nobenega projekta, saj smo vse ustavili in usmerili vsa sredstva v obnovo. Le- tos smo uspeli izvesti letno srečanje gorniških vasi, prav tako smo opremili notranji fitnes ter tržnico. Asfaltirali smo tudi nekaj kilometrov občinskih cest. Katere projekte načrtujete v prihajajočem letu in kje vidite največ izzivov? Glavni projekt in hkrati izziv bo gradnja večstano- vanjskega objekta, ki bo na- menjen tudi zagotavljanju stanovanj za tiste, ki so imeli poplavljene domove. Nasle- dnje je načrtovanje in, upam, tudi začetek gradnje Kocbe- kovega doma na Korošici, ki je pogorel leta 2017. Največji izziv tudi v prihajajočem letu je, kako zagotoviti mesta za nadomestitvene objekte, saj se s tem ukvarjamo že 10 mesecev in smo še vedno na začetni točki. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 32, 8. avgust 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Ena od posebnosti in zanimivosti iz zgodovine Luč je, da so nekoč za oskrbovanje planinskih postojank skrbele ženske. Te so na Moličko planino in Korošico bose v koših nosile bremena, težka tudi do 50 kilo- gramov. V okviru letošnjega, že 53. praznovanja Luč- kega dneva je Gorniški klub Savinjske doline minulo soboto že tretje leto v spomin na te herojske ženske organiziral tekmovanje gorskih nosačev. Udeležilo se ga je 23 tekmovalcev, ki so se z bremeni na hrbtu podali od planine Podvežak do Moličke planine. Naj- mlajši tekmovalec je bil star 7 let. SINTIJA JURIČ Oskrbovanje planinskih koč je zgodovinska posebnost Luč Zakaj so koče oskrbovale ženske? Da so ženske iz Luč v preteklosti oskrbovale planinske koče, je bila velika posebnost tako v Sloveniji kot Evropi. »Mislim, da je bilo tako zato, ker so bili moški v Lučah ve- činoma gozdni delavci. Luče so kraj, kjer ni bilo prostora za velike kmetije, te so bile le na okoliških vrhovih. Oskrbo- vanje koč je ženskam predstavljalo velik zaslužek. Plačane so bile po kilogramih, zato so v koših nosile tudi po 50 kilo- gramov. Bose in v dolgih krilih,« je povedal Anton Žunter. Nošenje težkih bremen v spomin na herojske ženske Sobotno tekmovanje gor- skih nosačev je že tretje leto v Luče privabilo ljubitelje gora in izzivov, ki so se pre- izkusili v nošenju bremen. Tekmovalci so se ob 7. uri zjutraj zbrali pri pastirski koči na planini Podvežak in si sami izbrali težo tovora, ki so ga nosili. Ta je bila naj- manj 10 kilogramov, zgornje omejitve ni bilo. Za vsak kilogram tovora so tekmo- valcem od doseženega časa odbili eno minuto, zmagova- lec je bil tisti, ki je dosegel najboljši tako izračunan čas. »Čim več neseš, tem boljše je, saj se ti s tem odšteje veli- ko časa, ki ga je tudi pri višji hitrosti težko nadoknaditi,« je povedal organizator in po- budnik tekmovanja Anton Žunter. Nesli največ 30 kilogramov Tekmovanje gorskih nosa- čev je ločeno glede na spol in na starostne kategorije. Letos so se ga udeležile štiri predstavnice ženskega spola, ki so nosile po 10 kilogramov. Med moškimi je bila največja teža nošenega bremena 30 ki- logramov. »To ni preprosto in moraš res biti kar pripravljen. To razdaljo se hodi približno uro, tekači pa so jo kljub bremenu v večini prehodili še prej,« je povedal Žunter. Do Moličke planine so tek- movalci v nahrbtnikih tudi letos nosili pijačo oskrbniku Kocbekovega doma, ki jo bo lahko prodal obiskovalcem, ki bodo tja prišli k maši. Ta je namreč v tamkajšnji kapelici trikrat letno. Po tekmovanju sta v koči sledila še slavje in podelitev. Organizatorji so se ob tem odločili, da bodo v koči izo- besili tudi fotografi je zmago- valcev. »Odslej bomo vsako leto naredili portret zmago- valca in v koči izobesili nje- govo fotografi jo, na kateri bosta napisana njegov čas in tovor, ki ga bo prinesel,« je povedal Žunter. Letošnja tekma je bila posvečena spo- minu na nedavno preminu- lega člana Gorniškega klu- ba Savinjske doline Bineta Robnika. Njegov istoimenski 7-letni vnuk je bil najmlajši tekmovalec na tekmovanju, rialov, kasneje tudi do nafte za agregat. »To je bilo težaško delo in mislim, da v Evropi ne najdemo primera, da bi to de- lale ženske,« pojasni Žunter, ki je tri takšne ženske spoznal tudi osebno, ko je kot mlad zdravnik prišel v Luče. »Vse tri so bile takrat stare nad 80 let in so mi pripovedovale o tem. Bilo jih je sicer približno deset, vendar druge že takrat žal niso bile več med nami.« Pot, ki je vodila od Luč mimo kmetije Stoglej do Mo- ličke planine in nato še do Korošice, so pohodniki preho- dili v približno devetih urah. Ženske, ki so na svojih plečih nosile težko breme, so hodi- le še tri ure dlje. »Na polovici te poti so jim naredili leseno kočo, ki so ji rekli Lučka koča. Ta ni bila nikoli oskrbovana, vendar je bila odprta in na- menjena počitku ter zavetišču za te ženske, ki so oskrbovale koče. Vanjo so se lahko pred nevihto zatekli tudi planinci,« pove Žunter in doda, da je bila med vojno koča požgana in nato nikoli več obnovljena. Želja po spomeniku V spomin na te ženske, za katere ve le malo ljudi, si Žunter prizadeva, da bi jim v Lučah naredili spomenik. Po njegovih besedah bi moral spomin nanje ostati trajen in živ. »Želim si, da bi naredili kip ženske v naravni veliko- sti s košem in tovorom. Če bi v Lučah naredili obvoznico, kar traja že zelo dolgo, bi ta spomenik lahko stal sredi krožišča.« Kot je še dodal, je tudi sam kot mlad alpinist iz Luč na Korošico pomagal nesti 60-kilogramski agregat za elektriko, zato ve, kako te- žaško delo je to. »Štirje smo ga nesli na dveh debelejših drogih. Ne morem povedati, kakšno trpljenje je to bilo. Hodili smo 12 ur,« se spomi- nja Žunter, ki do teh žensk čuti veliko spoštovanje. Še danes sta za oskrbovanje težavni ravno ti dve koči na Molički planini in Korošici. Vse druge v Zgornji Savinjski dolini so namreč dostopne z avtomobilom ali pa si pri prenašanju tovora pomagajo s tovorno žičnico. Foto: Andraž Purg Niso jih ustavile niti rosne kaplje. Najmlajši 7-letni tekmovalec je s tremi kilogrami bremena do vrha potre- boval uro in šest minut. Anton Žunter je že osmo leto pred- sednik Slovenskega gorniškega klu- ba Skala – zveze gorniških klubov. (Foto: Nik Jarh) »Gorskih tekov imamo po Sloveniji in Evropi veliko, nikjer pa do zdaj še nisem zasledil gorskega teka z bremeni,« je povedal pobudnik in organizator Anton Žunter. ki je v malo več kot uri do koče simbolično prinesel tri kilograme bremena. Zgodovina oskrbovanja koč Po besedah Žunterja želijo s tekmovanjem gorskih nosačev ohranjati spomin na ženske, ki so do 2. svetovne vojne oskrbovale koči na Molički planini in Korošici. Iz Luč do planinskih koč so bose nosile tudi do 50 kilogramska bre- mena. V njihovih koših se je znašlo vse – od hrane in pijače za turiste do gradbenih mate- Anton Žunter: »Vem, kaj pomeni nesti 20 kilogramov, a ne vem, kaj pomeni nesti 50 kilogramov. Ne predstavljam si, kdo bi danes zmogel nesti tolikšno težo 12 ur. To je bilo herojsko.« Tekmovalci so v nahrbtnikih nosili različno težo bremen. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 XXXX Št. 32, 8. avgust 2024 PRAZNIČNO Z OBČINO LUČE Že od minule sobote je v Lučah čutiti praznično vzdušje. Tradicionalna prireditev Lučki dan, ki so jo lani odnesle uničujoče poplave, je letos doživela že svojo 53. izvedbo. Ob večdnevnem zabavnem druže- nju lahko obiskovalci še do nedelje spoznajo stare običaje Luč, opravila in orodja ter obiščejo kulturne in športne dogodke. »Posebnih novosti letos ni, saj moramo žal še to, kar je prireditev ponujala v prete- klosti, prilagoditi razmeram po poplavah,« je ob tem povedal župan Luč Klavdij Strmčnik. V občini namreč leto od katastrofalne ujme še vedno potekajo številna obnovitvena dela, ki se bodo nadaljevala še vrsto let. Številni prebivalci so še vedno brez domov, mesta za gradnjo nadomestitvenih objektov pa v občini še vedno niso zagotovljena. SINTIJA JURIČ »Največji izziv tudi v prihajajočem letu je, kako zagotoviti mesta za nodomestitvene objekte, saj se s tem ukvarjamo že 10 mesecev in smo še vedno na začetni točki.« (Foto: Občina Luče) Ob občinskem prazniku Občine Luče z županom Klavdijem Strmčnikom Še vedno veliko izzivov in nejasnosti Osrednja proslava ob ob- činskem prazniku Občine Luče bo v športnem centru danes (8. avgusta). Na njej bodo podelili občinska pri- znanja in dan zaključili z akustičnim koncertom Ma- nje Pančur. Do nedelje bo v okviru 53. Lučkega dneva na različnih mestih po občini pestro kulturno dogajanje. Že jutri (v petek) bo na osre- dnjem prireditvenem prosto- ru tudi Lučka noč, v soboto bo sledila gasilska veselica. V nedeljo bo med drugim prire- ditev Od štanta do štanta po vasi, kjer se bodo predstavili domača društva, rokodelci, pridelovalci in izdelovalci. »Kot že zadnjih nekaj let bodo tudi letos pri tem naj- bolj dejavni upokojenci,« je ob tem povedal župan Luč Klavdij Strmčnik. Čeprav prireditveni program traja do vključno te nedelje, se bo 53. prireditev Lučki dan uradno končala v torek, 13. avgusta, s srečanjem invalidov. Čeprav so občino Luče lani v tem času prizadele katastrofalne poplave, ki so nekatere dele odrezale od sveta in za sabo pustile nedojemljive posledice, je v Lučah te dni mogoče čutiti praznično vzdušje. Kakšno je stanje v občini Luče zdaj, leto po ujmi? Na vodni infrastrukturi so bila izvedena predvsem in- tervencijska dela. Čim prej je treba izvesti obnovitvena dela, s katerimi bomo zašči- tili brežine pred erodiranjem in se bo voda posledično umirila, vendar so ti ukre- pi v pristojnosti države. V občini smo v največji meri poskušali urediti cestno in- frastrukturo in zagotoviti prevoznost cest. To pomeni, da smo v enem letu zgradili podporne zidove ter propu- stne in manjše mostove, da ima voda možnost odtekati, hkrati so tako ceste zaščite- ne pred erodiranjem. Zdaj nas čaka sanacija zgornjega ustroja cest. Na nekaterih ce- stah smo že začeli asfaltira- nje, večinoma pa se bo to na- daljevalo v naslednjem letu. Na regionalni cesti je večina semaforjev za zdaj odstra- njenih. Ker se bo kmalu za- čelo vkopavanje elektrovoda v cestno telo, bodo kmalu tam novi semaforji. Koliko je znašala škoda, ki jo je avgustovska ujma Župan Luč Klavdij Strmčnik (Foto: osebni arhiv) povzročila na občinski in- frastrukturi, in kje je bilo škode največ? Škoda na občinskih cestah je znašala 15,1 milijona evrov. Na gozdnih cestah je znašala 2,16 milijonov evra, na kana- lizaciji in vodovodu pa je bilo povzročene škode za 98 tisoč evrov. Kako uspešni sta bili po vašem mnenju posredova- nje in dosedanja obnova vodotokov? Obnova še ni bila izvedena, razen tam, kjer so v okviru intervencijskih del izvedli tudi obnovitvena dela. Nekaj obnovitvenega dela je bilo iz- vedenega tudi ob zavarova- nju občinske infrastrukture. Prava obnova bo šele zdaj, vendar mora država najprej pripraviti načrte. Intervencij- ska dela so bila po moji oce- ni izvedena precej uspešno. Vodotoki so očiščeni naplavin in gramoza ter zagotavljajo večjo pretočnost kot pred poplavami. Katera obnovitvena dela po lanski poplavah trenutno izvajate v občini? Trenutno potekajo obno- ve glavnih prometnih cest v Raduhi in Krnici ter obnova gozdne ceste v Belo. Kako je glede preselitev? Koliko ljudi v vaši občini bo moralo zapustiti svoje do- move in kako so to sprejeli? Za 18 stanovanjskih hiš je vlada sprejela odločitev o potrebni selitvi. Ljudje so to sprejeli zelo različno, neka- teri se s tem strinjajo, drugi ne. Vsakemu je težko zapu- stiti svoj dom. Lažja je bila odločitev za ljudi, ki jim je ujma poškodovala ali popol- noma uničila domove. Za te druge možnosti kot preselitev ni. Takšnih je šest hiš v naši občini. Kako vidite dolgoročno zagotavljanje popoplavne varnosti na območju vaše občine? Najprej je treba izvesti ob- novitvena dela, nato je po- membno sprotno čiščenje prodišč. Poleg tega bo mo- ral vsak pomesti tudi pred svojim pragom. V preteklo- sti so namreč gradili veliko gozdnih prometnic. Po moji oceni so te prometnice prav- zaprav zbiralniki vode, kjer velika količina zbrane vode postane hudournik in uniču- je vse pred seboj. Naslednja stvar je izvajanje gozdnega reda v gozdovih. Prevečkrat se zgodi, da se sečni ostanki dajo v prostor, ki je namenjen vodi. Tako se zamašijo propu- sti ali pride do nepotrebnega erodiranja zemlje in posledič- no imamo spet nepotrebno škodo. Kako je lanska ujma vpli- vala na turistični obisk obči- ne? Ste z letošnjo turistično sezono zadovoljni? Po lanski poplavi je bilo pravzaprav konec turistične sezone, saj smo za mesec celo zaprli turistične objek- te. Tudi potem turistov ni bilo veliko. Tudi letos se pozna, da je turističnih obiskov manj, vendar konkretnih podatkov o dosedanji turistični sezoni za zdaj še nimamo. Ste ob popoplavni obnovi lani uspeli izvesti tudi ka- tere druge prej načrtovane projekte? Lani po poplavi nismo iz- vedli nobenega projekta, saj smo vse ustavili in usmerili vsa sredstva v obnovo. Le- tos smo uspeli izvesti letno srečanje gorniških vasi, prav tako smo opremili notranji fitnes ter tržnico. Asfaltirali smo tudi nekaj kilometrov občinskih cest. Katere projekte načrtujete v prihajajočem letu in kje vidite največ izzivov? Glavni projekt in hkrati izziv bo gradnja večstano- vanjskega objekta, ki bo na- menjen tudi zagotavljanju stanovanj za tiste, ki so imeli poplavljene domove. Nasle- dnje je načrtovanje in, upam, tudi začetek gradnje Kocbe- kovega doma na Korošici, ki je pogorel leta 2017. Največji izziv tudi v prihajajočem letu je, kako zagotoviti mesta za nadomestitvene objekte, saj se s tem ukvarjamo že 10 mesecev in smo še vedno na začetni točki. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 32, 8. avgust 2024 NA PRAZNIČNEM OBISKU Ena od posebnosti in zanimivosti iz zgodovine Luč je, da so nekoč za oskrbovanje planinskih postojank skrbele ženske. Te so na Moličko planino in Korošico bose v koših nosile bremena, težka tudi do 50 kilo- gramov. V okviru letošnjega, že 53. praznovanja Luč- kega dneva je Gorniški klub Savinjske doline minulo soboto že tretje leto v spomin na te herojske ženske organiziral tekmovanje gorskih nosačev. Udeležilo se ga je 23 tekmovalcev, ki so se z bremeni na hrbtu podali od planine Podvežak do Moličke planine. Naj- mlajši tekmovalec je bil star 7 let. SINTIJA JURIČ Oskrbovanje planinskih koč je zgodovinska posebnost Luč Zakaj so koče oskrbovale ženske? Da so ženske iz Luč v preteklosti oskrbovale planinske koče, je bila velika posebnost tako v Sloveniji kot Evropi. »Mislim, da je bilo tako zato, ker so bili moški v Lučah ve- činoma gozdni delavci. Luče so kraj, kjer ni bilo prostora za velike kmetije, te so bile le na okoliških vrhovih. Oskrbo- vanje koč je ženskam predstavljalo velik zaslužek. Plačane so bile po kilogramih, zato so v koših nosile tudi po 50 kilo- gramov. Bose in v dolgih krilih,« je povedal Anton Žunter. Nošenje težkih bremen v spomin na herojske ženske Sobotno tekmovanje gor- skih nosačev je že tretje leto v Luče privabilo ljubitelje gora in izzivov, ki so se pre- izkusili v nošenju bremen. Tekmovalci so se ob 7. uri zjutraj zbrali pri pastirski koči na planini Podvežak in si sami izbrali težo tovora, ki so ga nosili. Ta je bila naj- manj 10 kilogramov, zgornje omejitve ni bilo. Za vsak kilogram tovora so tekmo- valcem od doseženega časa odbili eno minuto, zmagova- lec je bil tisti, ki je dosegel najboljši tako izračunan čas. »Čim več neseš, tem boljše je, saj se ti s tem odšteje veli- ko časa, ki ga je tudi pri višji hitrosti težko nadoknaditi,« je povedal organizator in po- budnik tekmovanja Anton Žunter. Nesli največ 30 kilogramov Tekmovanje gorskih nosa- čev je ločeno glede na spol in na starostne kategorije. Letos so se ga udeležile štiri predstavnice ženskega spola, ki so nosile po 10 kilogramov. Med moškimi je bila največja teža nošenega bremena 30 ki- logramov. »To ni preprosto in moraš res biti kar pripravljen. To razdaljo se hodi približno uro, tekači pa so jo kljub bremenu v večini prehodili še prej,« je povedal Žunter. Do Moličke planine so tek- movalci v nahrbtnikih tudi letos nosili pijačo oskrbniku Kocbekovega doma, ki jo bo lahko prodal obiskovalcem, ki bodo tja prišli k maši. Ta je namreč v tamkajšnji kapelici trikrat letno. Po tekmovanju sta v koči sledila še slavje in podelitev. Organizatorji so se ob tem odločili, da bodo v koči izo- besili tudi fotografi je zmago- valcev. »Odslej bomo vsako leto naredili portret zmago- valca in v koči izobesili nje- govo fotografi jo, na kateri bosta napisana njegov čas in tovor, ki ga bo prinesel,« je povedal Žunter. Letošnja tekma je bila posvečena spo- minu na nedavno preminu- lega člana Gorniškega klu- ba Savinjske doline Bineta Robnika. Njegov istoimenski 7-letni vnuk je bil najmlajši tekmovalec na tekmovanju, rialov, kasneje tudi do nafte za agregat. »To je bilo težaško delo in mislim, da v Evropi ne najdemo primera, da bi to de- lale ženske,« pojasni Žunter, ki je tri takšne ženske spoznal tudi osebno, ko je kot mlad zdravnik prišel v Luče. »Vse tri so bile takrat stare nad 80 let in so mi pripovedovale o tem. Bilo jih je sicer približno deset, vendar druge že takrat žal niso bile več med nami.« Pot, ki je vodila od Luč mimo kmetije Stoglej do Mo- ličke planine in nato še do Korošice, so pohodniki preho- dili v približno devetih urah. Ženske, ki so na svojih plečih nosile težko breme, so hodi- le še tri ure dlje. »Na polovici te poti so jim naredili leseno kočo, ki so ji rekli Lučka koča. Ta ni bila nikoli oskrbovana, vendar je bila odprta in na- menjena počitku ter zavetišču za te ženske, ki so oskrbovale koče. Vanjo so se lahko pred nevihto zatekli tudi planinci,« pove Žunter in doda, da je bila med vojno koča požgana in nato nikoli več obnovljena. Želja po spomeniku V spomin na te ženske, za katere ve le malo ljudi, si Žunter prizadeva, da bi jim v Lučah naredili spomenik. Po njegovih besedah bi moral spomin nanje ostati trajen in živ. »Želim si, da bi naredili kip ženske v naravni veliko- sti s košem in tovorom. Če bi v Lučah naredili obvoznico, kar traja že zelo dolgo, bi ta spomenik lahko stal sredi krožišča.« Kot je še dodal, je tudi sam kot mlad alpinist iz Luč na Korošico pomagal nesti 60-kilogramski agregat za elektriko, zato ve, kako te- žaško delo je to. »Štirje smo ga nesli na dveh debelejših drogih. Ne morem povedati, kakšno trpljenje je to bilo. Hodili smo 12 ur,« se spomi- nja Žunter, ki do teh žensk čuti veliko spoštovanje. Še danes sta za oskrbovanje težavni ravno ti dve koči na Molički planini in Korošici. Vse druge v Zgornji Savinjski dolini so namreč dostopne z avtomobilom ali pa si pri prenašanju tovora pomagajo s tovorno žičnico. Foto: Andraž Purg Niso jih ustavile niti rosne kaplje. Najmlajši 7-letni tekmovalec je s tremi kilogrami bremena do vrha potre- boval uro in šest minut. Anton Žunter je že osmo leto pred- sednik Slovenskega gorniškega klu- ba Skala – zveze gorniških klubov. (Foto: Nik Jarh) »Gorskih tekov imamo po Sloveniji in Evropi veliko, nikjer pa do zdaj še nisem zasledil gorskega teka z bremeni,« je povedal pobudnik in organizator Anton Žunter. ki je v malo več kot uri do koče simbolično prinesel tri kilograme bremena. Zgodovina oskrbovanja koč Po besedah Žunterja želijo s tekmovanjem gorskih nosačev ohranjati spomin na ženske, ki so do 2. svetovne vojne oskrbovale koči na Molički planini in Korošici. Iz Luč do planinskih koč so bose nosile tudi do 50 kilogramska bre- mena. V njihovih koših se je znašlo vse – od hrane in pijače za turiste do gradbenih mate- Anton Žunter: »Vem, kaj pomeni nesti 20 kilogramov, a ne vem, kaj pomeni nesti 50 kilogramov. Ne predstavljam si, kdo bi danes zmogel nesti tolikšno težo 12 ur. To je bilo herojsko.« Tekmovalci so v nahrbtnikih nosili različno težo bremen. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 32, 8. avgust 2024 PARIZ V CELJU Olimpijski festival se je iz Kopra preselil v knežje mesto. Prejšnji teden, v sredo in četrtek, je olimpijski duh preplavil celjsko letno kopališče. Obiskovalci so na velikem ekranu spremljali nastope naših športni- kov, Anke Pogačnik (nekdanje članice Sankakuja) v judu, moške rokometne reprezentance v kakovostnem obračunu s Švedsko, jadralk Line Eržen in Lin Pletikos, judoistke Metke Lobnik, jadralca Žana Luke Zelka, kajakaša Petra Kauzerja, lokostrelca Žige Ravnikarja in ženske rokometne reprezentance. DEAN ŠUSTER Mlajši in starejši z olimpijskih duhom Pariško vzdušje skušali prenesti na celjski bazen Od 15. ure naprej so šte- vilna društva poskrbela za pestro športno dogajanje s pripravo desetih različnih športnih izzivov. Prireditev sta pripravila Športna zveza Celje in Olimpijski komite Slovenije ob sodelovanju z Mestno občino Celje in druž- bo ZPO. Številni izzivi Vsi obiskovalci, ki so se preizkusili v vseh športnih izzivih, in tisti, ki so sodelo- vali v olimpijskem kvizu, so imeli priložnost sodelovati v nagradnem žrebanju. Izzi- vi, ki jih je v sodelovanju s celjskimi športnimi društvi pripravila regijska pisarna OKS-ZŠZ, so vključevali plezanje na plezalni steni, curling, namizni tenis, ro- komet, badminton, košarko na vozičkih, skoke na veliki prožni ponjavi, veslanje na simulatorjih, judo in odboj- ko na mivki. Najbolj pogu- mne so čakale tudi praktične nagrade, zanimivo športno in zabavno dogajanje pa je na celjski bazen privabilo lepo število obiskovalcev. Curling je otrokom zelo zanimiv. Prava vnema se je vnela med tekmo v vlečenju vrvi med dekliško in deško ekipo. Dušan Konda je zelo pozorno spremljal polfinalno vožnjo kajakaša Petra Kauzerja, potem pa komentiral sporno sodniško odločitev. Pri košarki na vozičkih mladi spo- znajo, kako spretni so invalidi, ki se ukvarjajo s tem športom. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 32, 8. avgust 2024 PARIZ V CELJU Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Prišli so igralci članske ekipe Rokometnega kluba Celje Pi- vovarna Laško. Njihovo vod- stvo se je po nizu napornih treningov odločilo, da je ta priljubljena športna točka v Celju primerna za novo zbi- ranje energije. Ugledni gostje Olimpijski festival Pariz 2024 v Celju je bil praznik športa, ki je združil ljudi vseh starosti in ustvaril lepe spo- mine. Festival so poleg mno- žice športnih navdušencev obiskali tudi številni ugledni športniki in športni delavci, ki so dodatno obogatili do- godek s svojo prisotnostjo. Prišli so Štefan Cuk, judo- ist in olimpijec v Barceloni leta 1992, predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje Du- šan Konda, trener Freestyle kluba Celje Franc Grahek, sekretar Športne zveze Celje Marko Božiček, ki je nekdanji svetovni prvak v veteranski atletiki, kapetan Rokome- tnega kluba Celje Pivovarna Laško Žiga Mlakar in njegovi soigralci. Za popestritev do- gajanja sta vseskozi skrbela energični povezovalec pro- grama in maskota Foksi. Foto: Nik Jarh Simulacija veslanja Mlade celjske akrobate vodi Franc Grahek. Pred začetkom aktivnosti se je bilo treba primerno ogreti. Pri namiznem te- nisu je bilo treba zadeti tarčo. Za varovanje plezalcev so poskr- beli člani celjskega plezalnega kluba. Na vrh stene se je povzpel tudi 74-letni Celjan Ečo Pečnik. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 32, 8. avgust 2024 POTOPIS Moje trimesečno potovanje po Tajski in Vietnamu se je izkazalo za nepozabno izkušnjo, polno nepričakova- nih dogodivščin in srčnih srečanj. Priznam, da je res zanimiv občutek, ko v rokah držiš enosmerno letal- sko karto in se podajaš na potovanje v neznano, v tebi pa se prepletajo mešani občutki. Pred odhodom sem si na platformi Worldpackers, ki deluje na principu prostovoljnega dela v zameno za prenočišče in hrano, poiskal delo na Tajskem in kasneje tudi v Vietnamu. Na Tajskem sem našel priložnost, da sem delal v zavetišču za slone v organizaciji KSES, v Vietnamu pa v čajni hiši Baiyuie Tea Society, v obeh kot fotograf in ustvarjalec medijskih vsebin, saj je to tudi moj poklic. MATIC JAVORNIK Trije meseci, samostojno potovanje Pustolovščina po Tajski in Vietnamu Na pot sem se odpravil 5. januarja. Pot do Tajske mi ni predstavljala težav. Iz Ban- gkoka sem se nato z vlakom odpravil na sever do mesta Chaing Mai in od tam nasle- dnji dan z dogovorjenim pre- vozom v vasico na zahodu ob- močja Mae Chaem, kjer deluje omenjena organizacija KSES. Na poti do tja smo morali me- njati vozilo, saj je bila pot pre- cej terenska. Nameščen sem bil v leseno hiško pri eni od domačink, v kateri sem imel zgolj posteljo – vzmetnico na tleh, obkroženo z mrežo za komarje. V sosednjem beton- skem objektu je bila precej preprosta kopalnica z ročko za tuširanje s hladno vodo ter s straniščem na ročno splako- vanje, kar pomeni, da sem po- leg stranišča imel večji sod z vodo in posodo, s katero sem potem nalil in splaknil stra- niščno školjko. Vodovod je bil napeljan s hribov v tankih ceveh. Če je vas ostala brez vode, je to pogosto pome- nilo, da je slon stopil na cev in jo poškodoval. Tako sem bival pri domačinih iz ljud- stva Karen, ki je zgodovinsko imigriralo skozi Mjanmar in se naselilo na severu Tajske. Gre za manjše ljudstvo, ki se ukvarja s poljedelstvom in z obrtniškimi dejavnostmi ter govori svoj jezik, zato je bila komunikacija z njim težavna. Beseda, ki sem se je naučil in jo največkrat uporabil, je »Da blu«, ki ima tri pomene: zdra- vo, prosim in hvala. Doma- čini so bili izredno prijazni, gostoljubni in so pripravljali res odlično hrano. Na jedilni- ku je bil vedno riž, pogosto z zelenjavo in jajcem. Starejši domačini so jedli tudi pajke, ptiče in podgane, slednjo sem videl, kako jo je gospod pekel na ognju. Delo s turisti Čez teden smo imeli dogo- vorjene skupine turistov, ki smo jim predstavili organi- zacijo in življenje v vasi. Moj tipičen dan je bil videti tako, da smo zjutraj vstajali zelo zgodaj, pojedli zajtrk in se z majhno skupino turistov od- pravili na pohod. S sabo smo imeli tudi malico, ki so nam jo pripravili domačini. Ko smo prispeli do območja, kjer so bili sloni, smo tam ostali nekaj časa in jih opazovali. V organizaciji je bilo nekaj raz- iskovalcev, ki so natančneje spremljali slone in njihovo vedenje, prehranjevanje in početje. V lasti so imeli se- dem slonov, najmlajši je letos dopolnil leto. Slone smo ve- dno opazovali od daleč, saj je to načelo organizacije. Slone, ki so bili odvzeti iz turističnih kampov, vračajo v njihov na- ravni habitat. Gre za eno red- kih takšnih organizacij v ce- lotni Tajski. Popoldneve smo pogosto preživljali ob druže- nju z domačini in pomagali pri manjših opravilih. Imeli smo tudi večere, kjer smo do- mačine učili angleščino. Odmor na sanjskih plažah Po vrnitvi v Chiang Mai sem se počasi premikal proti jugu Tajske in si ogledoval zname- nitosti ter nekaj tednov name- nil tudi ležanju na sanjskih plažah. Najem motorja na Tajskem je nujen, previdnost tudi, saj vozijo po levi strani. Tudi sam, tako kot večina tu- ristov, sem si priskrbel tako imenovane tajske tatuje – odr- gnine, ki jih dobiš ob padcu z motorjem. Na srečo sem si rane lahko oskrbel sam. Med raziskovanjem Tajske sem se udeležil še kuharskega tečaja in jedel odlično ter ugodno tajsko hrano. Prvotno odhoda v Vietnam nisem imel načrtovanega, a sem se za to odločil pred- vsem zaradi potečene vize na Tajskem, želja po poto- vanju pa je bila še velika. Spet sem poiskal delo, ku- pil letalsko karto in odšel v Hanoj. Prispel sem v deželo »milijonarjev«, saj ob menja- vi denarja postaneš pravi mi- lijonar (1 evro je približno 27 tisoč vietnamskih dongov). Mesta teh azijskih držav so izredno hrupna, še posebej v Vietnamu, saj na cesti ne vidiš človeka, ki ne bi trobil na svojem motorju ali v avtu. To počnejo predvsem zato, ker se veliko prehitevajo in tako opozarjajo ljudi pred seboj, da jih bodo prehiteli. Vožnja z motorjem in mojimi ''tajskimi tatuji'' – poškodbami zaradi padcev Pokrajina riževih polj iz zraka S slavljenko ob njenem šamanskem obredu Avtor potopisa z nekaj svati na poročnem slavju Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 32, 8. avgust 2024 POTOPIS NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje Čaj z nasmehom in poroka Iz Hanoja sem se z avtobu- som odpravil proti okrožju mesta Ha Giang. Navodila za pot sem dobil od gostitelja čajne hiše, kamor sem bil na- menjen. Avtobus se je ustavil sredi redko poseljene vasi. Ko sem stopil iz avtobusa, sem bil deležen čudnih pogledov domačinov, ki so me videli, češ, kaj pa ta turist tu dela. Ena starejša gospa mi je po- mahala in me povabila v hišo ter mi ponudila čaj. Pogo- varjala se nisva, saj ni znala angleško, sva si pa namenila ogromno nasmehov. Kmalu so me pobrali in smo odšli do namestitve. V Vietnamu ima čaj pomembno vlogo, saj v osnovi pomeni, da je to pijača ob pogovoru. Čaj pi- jejo tudi po vsakem obroku, zato se v restavracijah najde vedno miza, za katero sedeš po obroku in popiješ še nekaj skodelic čaja. Tako smo seveda najprej popili čaj in se seznanili z de- lom ter organizacijo. Gre za območje severnega Vietnama, poseljeno z drevesi čajevci, ki spada v razširjeno območje vse do mesta Puer na Kitaj- skem, znanega po najboljših čajih na svetu. Od tam izvirajo tudi čajne tortice Puer, posu- šeni in več let starani čajni listi. Z leti pridobivajo aromo in bolj zemeljski okus. Na trgu lahko dosegajo vrednost tudi po več tisoč evrov. Zanimivo mi je bilo tudi, da v Aziji čaje imenujejo po barvi tekočine, medtem ko jih mi na zahodu imenujemo po barvi listov čaja. Zato je pri njih rdeči čaj sopomenka za naš črni čaj. S kolegom Američanom, ki je istočasno delal v tem projektu, sva se odpravila do znanega izdelovalca čajnih tortic, kjer bi delala omenje- ne tortice Puer. Ker je imel gospod svoje posestvo v hri- bovitem predelu in vožnja z avtomobilom ni bila možna, sva se morala odpraviti na enourni pohod v mraku. Najprej naju je gostoljubno sprejel in nama ponudil čaj, kasneje je povedal, da gre naslednji dan na poroko, in vprašal, ali bi šla zraven. Niti za sekundo nisem okleval. Oblekel sem srajco, ki sem jo na srečo imel zraven, in z motorjem smo odšli do me- sta poroke. Ogromen šotor in v njem omizje za približno dvesto svatov – res velika po- roka. Imeli so oder, kjer so imeli poročni obred, kasneje so na njem peli in se zabava- li na karaokah. Veliko smo jedli in še več nazdravljali s tako imenovanim riževim vinom – gre za žgano pijačo. Tradicija je, da morata ženin in nevesta z vsakim svatom nazdraviti, pomagata jima lahko tudi priči. Midva kot turista sva bila precej bolj v središču pozornosti kot ženin in nevesta, kar se je tudi po- znalo po tem, da so vsi hoteli nazdraviti z nama in sva bila na koncu malo preveč opita. Po poldnevnem poročnem slavju smo se veseli vrnili na posestvo. Naslednji dan sem pomagal pri procesu izdelo- vanja čajnih tortic in si jo tudi zavil za domov kot darilo. Še na rojstni dan Najbolj pristna in zanimi- va izkušnja je bila, ko smo se lahko udeležili rojstnega dne znanke našega gostitelja. Prišli smo na domačijo, kjer so že imeli vse pripravljeno za začetek šamanskega obre- da. Na 79. rojstni dan gospe je prišel šaman – človek, ki je zmožen komunicirati z duhovnim svetom s petjem in plesom. Prizorišče je bilo precej šokantno, saj so ime- li v posodi prašičjo glavo z repom med zobmi ter žive- ga petelina in kokoš. Kokoš so med obredom tudi hla- dnokrvno ubili in pripravili, tako da smo jo zvečer že je- dli. Medtem ko je petelin noč preživel z gospo v isti sobi, so ga naslednji dan spustili v gozd. Obred je trajal ves dan, najprej se je gospa oblekla v tradicionalna oblačila, ki jih je sešila sama, potem je sledil obred. Mnogo sežiganja pa- pirjev ter petja naj bi izgnalo vse slabo in gospe vlilo novo življenje. Na koncu je sledila obilna večerja ter spet veliko veselja ob pitju riževega vina. Organizacijo sem zapustil z več kot desetimi kilogrami čaja, ki so mi ga podarili gosti- telji, zato sem kasneje moral kupiti tudi ogromen kovček, da sem vse to lahko pripravil za pot domov. Svojo dogodi- vščino sem končal 29. marca in se z nekaj zapleti na letali- šču ter zamudo leta na Kitaj- skem vrnil dva dni kasneje. Nič kaj prijeten konec potova- nja ni pokvaril tega, da je bila odločitev za to potovanje ena najboljših v mojem življenju. Slon v naravi, kamor sodi. Portret šamana Obred pitja č aja iz č ajne tortice Puer Moja kopalnica v vasi Jutranji prizor druž ine iz plemena Karen na dvoriš č u Portret druž ine iz plemena Karen ob odhodu iz š ole Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 32, 8. avgust 2024 POTOPIS Moje trimesečno potovanje po Tajski in Vietnamu se je izkazalo za nepozabno izkušnjo, polno nepričakova- nih dogodivščin in srčnih srečanj. Priznam, da je res zanimiv občutek, ko v rokah držiš enosmerno letal- sko karto in se podajaš na potovanje v neznano, v tebi pa se prepletajo mešani občutki. Pred odhodom sem si na platformi Worldpackers, ki deluje na principu prostovoljnega dela v zameno za prenočišče in hrano, poiskal delo na Tajskem in kasneje tudi v Vietnamu. Na Tajskem sem našel priložnost, da sem delal v zavetišču za slone v organizaciji KSES, v Vietnamu pa v čajni hiši Baiyuie Tea Society, v obeh kot fotograf in ustvarjalec medijskih vsebin, saj je to tudi moj poklic. MATIC JAVORNIK Trije meseci, samostojno potovanje Pustolovščina po Tajski in Vietnamu Na pot sem se odpravil 5. januarja. Pot do Tajske mi ni predstavljala težav. Iz Ban- gkoka sem se nato z vlakom odpravil na sever do mesta Chaing Mai in od tam nasle- dnji dan z dogovorjenim pre- vozom v vasico na zahodu ob- močja Mae Chaem, kjer deluje omenjena organizacija KSES. Na poti do tja smo morali me- njati vozilo, saj je bila pot pre- cej terenska. Nameščen sem bil v leseno hiško pri eni od domačink, v kateri sem imel zgolj posteljo – vzmetnico na tleh, obkroženo z mrežo za komarje. V sosednjem beton- skem objektu je bila precej preprosta kopalnica z ročko za tuširanje s hladno vodo ter s straniščem na ročno splako- vanje, kar pomeni, da sem po- leg stranišča imel večji sod z vodo in posodo, s katero sem potem nalil in splaknil stra- niščno školjko. Vodovod je bil napeljan s hribov v tankih ceveh. Če je vas ostala brez vode, je to pogosto pome- nilo, da je slon stopil na cev in jo poškodoval. Tako sem bival pri domačinih iz ljud- stva Karen, ki je zgodovinsko imigriralo skozi Mjanmar in se naselilo na severu Tajske. Gre za manjše ljudstvo, ki se ukvarja s poljedelstvom in z obrtniškimi dejavnostmi ter govori svoj jezik, zato je bila komunikacija z njim težavna. Beseda, ki sem se je naučil in jo največkrat uporabil, je »Da blu«, ki ima tri pomene: zdra- vo, prosim in hvala. Doma- čini so bili izredno prijazni, gostoljubni in so pripravljali res odlično hrano. Na jedilni- ku je bil vedno riž, pogosto z zelenjavo in jajcem. Starejši domačini so jedli tudi pajke, ptiče in podgane, slednjo sem videl, kako jo je gospod pekel na ognju. Delo s turisti Čez teden smo imeli dogo- vorjene skupine turistov, ki smo jim predstavili organi- zacijo in življenje v vasi. Moj tipičen dan je bil videti tako, da smo zjutraj vstajali zelo zgodaj, pojedli zajtrk in se z majhno skupino turistov od- pravili na pohod. S sabo smo imeli tudi malico, ki so nam jo pripravili domačini. Ko smo prispeli do območja, kjer so bili sloni, smo tam ostali nekaj časa in jih opazovali. V organizaciji je bilo nekaj raz- iskovalcev, ki so natančneje spremljali slone in njihovo vedenje, prehranjevanje in početje. V lasti so imeli se- dem slonov, najmlajši je letos dopolnil leto. Slone smo ve- dno opazovali od daleč, saj je to načelo organizacije. Slone, ki so bili odvzeti iz turističnih kampov, vračajo v njihov na- ravni habitat. Gre za eno red- kih takšnih organizacij v ce- lotni Tajski. Popoldneve smo pogosto preživljali ob druže- nju z domačini in pomagali pri manjših opravilih. Imeli smo tudi večere, kjer smo do- mačine učili angleščino. Odmor na sanjskih plažah Po vrnitvi v Chiang Mai sem se počasi premikal proti jugu Tajske in si ogledoval zname- nitosti ter nekaj tednov name- nil tudi ležanju na sanjskih plažah. Najem motorja na Tajskem je nujen, previdnost tudi, saj vozijo po levi strani. Tudi sam, tako kot večina tu- ristov, sem si priskrbel tako imenovane tajske tatuje – odr- gnine, ki jih dobiš ob padcu z motorjem. Na srečo sem si rane lahko oskrbel sam. Med raziskovanjem Tajske sem se udeležil še kuharskega tečaja in jedel odlično ter ugodno tajsko hrano. Prvotno odhoda v Vietnam nisem imel načrtovanega, a sem se za to odločil pred- vsem zaradi potečene vize na Tajskem, želja po poto- vanju pa je bila še velika. Spet sem poiskal delo, ku- pil letalsko karto in odšel v Hanoj. Prispel sem v deželo »milijonarjev«, saj ob menja- vi denarja postaneš pravi mi- lijonar (1 evro je približno 27 tisoč vietnamskih dongov). Mesta teh azijskih držav so izredno hrupna, še posebej v Vietnamu, saj na cesti ne vidiš človeka, ki ne bi trobil na svojem motorju ali v avtu. To počnejo predvsem zato, ker se veliko prehitevajo in tako opozarjajo ljudi pred seboj, da jih bodo prehiteli. Vožnja z motorjem in mojimi ''tajskimi tatuji'' – poškodbami zaradi padcev Pokrajina riževih polj iz zraka S slavljenko ob njenem šamanskem obredu Avtor potopisa z nekaj svati na poročnem slavju Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 32, 8. avgust 2024 POTOPIS NAVDUŠITE S POTOPISOM Z Novim tednikom naokrog NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! NAGRADE! Avtorje najboljših treh potopisov čakajo lepe nagrade pokrovitelja akcije – knjigarne HOOP! Stanetova 11, Celje Čaj z nasmehom in poroka Iz Hanoja sem se z avtobu- som odpravil proti okrožju mesta Ha Giang. Navodila za pot sem dobil od gostitelja čajne hiše, kamor sem bil na- menjen. Avtobus se je ustavil sredi redko poseljene vasi. Ko sem stopil iz avtobusa, sem bil deležen čudnih pogledov domačinov, ki so me videli, češ, kaj pa ta turist tu dela. Ena starejša gospa mi je po- mahala in me povabila v hišo ter mi ponudila čaj. Pogo- varjala se nisva, saj ni znala angleško, sva si pa namenila ogromno nasmehov. Kmalu so me pobrali in smo odšli do namestitve. V Vietnamu ima čaj pomembno vlogo, saj v osnovi pomeni, da je to pijača ob pogovoru. Čaj pi- jejo tudi po vsakem obroku, zato se v restavracijah najde vedno miza, za katero sedeš po obroku in popiješ še nekaj skodelic čaja. Tako smo seveda najprej popili čaj in se seznanili z de- lom ter organizacijo. Gre za območje severnega Vietnama, poseljeno z drevesi čajevci, ki spada v razširjeno območje vse do mesta Puer na Kitaj- skem, znanega po najboljših čajih na svetu. Od tam izvirajo tudi čajne tortice Puer, posu- šeni in več let starani čajni listi. Z leti pridobivajo aromo in bolj zemeljski okus. Na trgu lahko dosegajo vrednost tudi po več tisoč evrov. Zanimivo mi je bilo tudi, da v Aziji čaje imenujejo po barvi tekočine, medtem ko jih mi na zahodu imenujemo po barvi listov čaja. Zato je pri njih rdeči čaj sopomenka za naš črni čaj. S kolegom Američanom, ki je istočasno delal v tem projektu, sva se odpravila do znanega izdelovalca čajnih tortic, kjer bi delala omenje- ne tortice Puer. Ker je imel gospod svoje posestvo v hri- bovitem predelu in vožnja z avtomobilom ni bila možna, sva se morala odpraviti na enourni pohod v mraku. Najprej naju je gostoljubno sprejel in nama ponudil čaj, kasneje je povedal, da gre naslednji dan na poroko, in vprašal, ali bi šla zraven. Niti za sekundo nisem okleval. Oblekel sem srajco, ki sem jo na srečo imel zraven, in z motorjem smo odšli do me- sta poroke. Ogromen šotor in v njem omizje za približno dvesto svatov – res velika po- roka. Imeli so oder, kjer so imeli poročni obred, kasneje so na njem peli in se zabava- li na karaokah. Veliko smo jedli in še več nazdravljali s tako imenovanim riževim vinom – gre za žgano pijačo. Tradicija je, da morata ženin in nevesta z vsakim svatom nazdraviti, pomagata jima lahko tudi priči. Midva kot turista sva bila precej bolj v središču pozornosti kot ženin in nevesta, kar se je tudi po- znalo po tem, da so vsi hoteli nazdraviti z nama in sva bila na koncu malo preveč opita. Po poldnevnem poročnem slavju smo se veseli vrnili na posestvo. Naslednji dan sem pomagal pri procesu izdelo- vanja čajnih tortic in si jo tudi zavil za domov kot darilo. Še na rojstni dan Najbolj pristna in zanimi- va izkušnja je bila, ko smo se lahko udeležili rojstnega dne znanke našega gostitelja. Prišli smo na domačijo, kjer so že imeli vse pripravljeno za začetek šamanskega obre- da. Na 79. rojstni dan gospe je prišel šaman – človek, ki je zmožen komunicirati z duhovnim svetom s petjem in plesom. Prizorišče je bilo precej šokantno, saj so ime- li v posodi prašičjo glavo z repom med zobmi ter žive- ga petelina in kokoš. Kokoš so med obredom tudi hla- dnokrvno ubili in pripravili, tako da smo jo zvečer že je- dli. Medtem ko je petelin noč preživel z gospo v isti sobi, so ga naslednji dan spustili v gozd. Obred je trajal ves dan, najprej se je gospa oblekla v tradicionalna oblačila, ki jih je sešila sama, potem je sledil obred. Mnogo sežiganja pa- pirjev ter petja naj bi izgnalo vse slabo in gospe vlilo novo življenje. Na koncu je sledila obilna večerja ter spet veliko veselja ob pitju riževega vina. Organizacijo sem zapustil z več kot desetimi kilogrami čaja, ki so mi ga podarili gosti- telji, zato sem kasneje moral kupiti tudi ogromen kovček, da sem vse to lahko pripravil za pot domov. Svojo dogodi- vščino sem končal 29. marca in se z nekaj zapleti na letali- šču ter zamudo leta na Kitaj- skem vrnil dva dni kasneje. Nič kaj prijeten konec potova- nja ni pokvaril tega, da je bila odločitev za to potovanje ena najboljših v mojem življenju. Slon v naravi, kamor sodi. Portret šamana Obred pitja č aja iz č ajne tortice Puer Moja kopalnica v vasi Jutranji prizor druž ine iz plemena Karen na dvoriš č u Portret druž ine iz plemena Karen ob odhodu iz š ole Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 32, 8. avgust 2024 NARAVA IN GLASBA Učitelja citer Jasmina Levičar in Peter Napret Ob prijetnem vremenu in v čudovitem naravnem okolju so se v soboto pri koči na Kopitniku že 32. tradicionalno srečali citrarji. Dogodek je tako kot vsako leto ponovno združil glasbenike in ljubitelje citer iz cele Slovenije. JANŽE FRIC Glasbeni dogodek, ki povezuje generacije Zvoki citer na pobočjih Kopitnika Dogodek so organizirali Pla- ninsko društvo Rimske T oplice in lokalni glasbeni navdušenci. Sončni oblaki so nadomestili jutranje deževje in meglico ter tako ustvarili popolno kuliso za ta glasbeni spektakel, ki se je razprostiral po gozdnatih pobočjih Kopitnika. Glasbeni utrinki Dogodek je bil pravo glasbe- no doživetje, saj so nastopajo- či iz različnih glasbenih šol predstavili pester repertoar. Med njimi so bili mladi talenti in izkušeni citrarji iz glasbe- nih šol Krško, Laško-Radeče, Kamnik, Celje, Brežice, Sevni- ca, Šentjur, Rogaška Slatina, Prevorje, Domžale … Posebej so se izkazali Andreja Grosek, Urška Praprotnik Zupan, Peter Napret in Jasmina Levičar, ki so s svojimi virtuoznimi nasto- pi navdušili občinstvo. Med nastopi so obiskoval- ci uživali tudi v spominih na legendarne citrarje, ki so pu- stili neizbrisen pečat v svetu citer. Mirana Kozoleta, Karlija Gradišnika in Miho Dovžana so počastili z znanimi melo- dijami, kot sta Cvetje v jeseni Jasa pod kočo je bila polna ljubiteljev citer. Za igranje citer so potrebni spretni prsti. Za dobro voljo so poskrbeli fantje iz Tria Matica Pungartnika. in Sestavljena polka. Posebej ganljiv trenutek je bil, ko je Mi- ranovo hčerko Saro Ojsteršek spremljala Mihaela Komočar Gorše pri petju Avsenikove skladbe Sonce zašlo je že. Zabava tudi ob harmoniki Za zabavo so poskrbeli fantje iz Tria Matica Pungar- tnika, ki so s svojo energijo dvignili razpoloženje občin- stva. Mladi harmonikarji Denis Levičar, Jan Jevšnik, Maj Dimec ter Žan in Lara Pertinač so s svojimi nasto- pi dodatno obogatili glasbe- ni program in poskrbeli za raznolikost. Dogodek je vodila Jasmina Levičar, ki se je ob tej prilo- žnosti zahvalila Petru Napre- tu za dolgoletno podporo ci- trarjem in vodenje dogodka. Pohvalila je tudi Planinsko društvo Rimske Toplice za odlično organizacijo ter Se- bastijana Salmiča in Tjašo Vo- deb, oskrbnika koče, za skrb za hrano in pijačo. Priložnost za druženje in glasbo Srečanje citrarjev na Kopi- tniku je še enkrat pokazalo, kako pomembna so takšna srečanja za ohranjanje glas- bene tradicije in krepitev skupnosti. Ob prijetni glas- bi, dobri družbi, okusni hra- ni in osvežujoči pijači so se obiskovalci lahko sprostili ter uživali v bogatem glasbenem programu. Kot je citrarsko popoldne na Kopitniku ponovno doka- zalo, so citre ne le glasbilo, ampak tudi sredstvo povezo- vanja in ohranjanja kulturne dediščine. Dogodek je tako dobil poseben pomen in obiskovalci že nestrpno pri- čakujejo naslednje srečanje, ki bo zagotovo prineslo nove glasbene užitke in priložnosti za druženje v objemu narave. Foto: Boris Vrabec Citre povezujejo generacije Dogodek je bil priložnost za povezovanje različnih generacij citrarjev. Starejše citrarke iz skupin Notice in LUŠ'ne citrarke so doka- zale, da za glasbo nikoli ni prepozno. S svojimi nastopi so navdušile občinstvo in po- kazale, kako citre povezujejo ljudi vseh starosti. Obisko- valci so se lahko prepustili glasbi, ki je odmevala po naravi in ustvarjala posebno vzdušje povezanosti in har- monije. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 32, 8. avgust 2024 TRADICIONALNI DOGODEK V Ljubnem ob Savinji se je v nedeljo končal 64. Flo- sarski bal, dvotedensko tradicionalno dogajanje, ki ohranja spomin na pomembno obrt splavarjenja na tem območju. Splavarjenje je še do začetka 20. sto- letja pomenilo glavni prihodek številnih prebivalcev Zgornje Savinjske doline. JANŽE FRIC Pod streho 64. Flosarski bal Dva tedna športa, glasbe, veselja in splavarjenja Danes je »fl osarija«, kot ji pravijo domačini, pomemb- na etnološka prireditev, ki jo ohranja živo Flosarsko dru- štvo Ljubno ob Savinji. Flo- sarski bal sicer ne vključuje le ohranjanja kulturne dediščine, skozi leta se je razširil tako, da z različnimi dejavnostmi pove- zuje celotno skupnost. Odprtje s sačijado Letos se je bal začel 25. julija s kuharskim natečajem, ime- novanim sačijada, na katerem so se kuharske ekipe pomerile v kuhanju izpod peke. Ta je bila tudi letos na prostoru za piknik Gril, kjer so tekmovalci ob dobri družbi, glasbi in nekaj kuharskih skrivnostih pripra- vili okusne jedi. Sodelovalo je deset ekip, zmagovalni sač so spekli člani ekipe Profi T. I. M. Na istem prostoru so nekaj dni kasneje razdrli tudi oglarsko kopo. Pomemben del Flosarskega bala so športni dogodki. Or- ganizatorji so za udeležence pripravili pohod po obronkih Ljubnega. Pohodnike je pot vo- dila mimo številnih domačij in razglednih točk, ki nudijo lep pogled na dolino. Drugi pohod je bil že tretje leto zapored v duhu dobrodelnosti. Pohod na Sveti Primož je namreč namenjen zbiranju sredstev za dejavnosti Društva Sožitje Zgornje Savinjske doline, ki skrbi za osebe z motnjo v du- ševnem razvoju. Z donacijami udeležencev in sponzorjev je društvo zbralo več kot dva ti- soč evrov. Vsi, ki imajo raje skupinske športe, so se lahko udeležili turnirja v odbojki ali nogome- tnega turnirja za pokal fl osarja. T udi kegljanje je bilo del dejav- nosti, kjer so se vsi z mirno in natančno roko potegovali za pokal fl osarja v kegljanju. Brez glasbe ne gre Za glasbeno popestritev ob koncu prvega tedna dogajanj je konec julija poskrbel Flosfest, ki ga že od začetka organizi- rajo lokalni študenti študent- skega kluba KZSŠ. Tokrat so obiskovalce zabavale skupine Zmellkoow, Rock Partyza- ni, Zgornjesavinjčani Up N’ Downs, Big Foot Mama, Bati- sta Cadillac, Mambo Kings in Cherry Flavoured. Nov teden dogajanj se je za- čel z dnevom odprtih vrat Za- voda Savinja, ki je v novih pro- storih in ob 20. letnici obstoja občanom ponudil možnost, da spoznajo delovanje zavoda in projekte, ki jih je izvedel v času obstoja. Le nekaj metrov od zavoda so se naslednji dan pri Fašunovi hiši zbrali ljubenski pevci in zapeli pesmi po pro- gramu, poimenovanem Kje so tiste stezice, ter popestrili večer gledalcem. Program je vključe- val dejavnosti za vse generaci- je, med drugim tudi srečanje Društva upokojencev občine Ljubno na prireditvenem pro- storu Vrbje. To je bilo glavno prizorišče večine dogodkov in tudi pomembno stičišče obi- skovalcev, ki so ga v letu po poplavah vrnili v stanje pred njimi in tam priredili tudi sve- čano proslavo ob občinskem prazniku. Rdeča nit proslave so bili izjemno delo, dobrodel- nost in požrtvovalnost, ki so jo tako lokalni prebivalci kot širša Slovenija pokazali med lanski- mi poplavami. Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik je ob videospremljavi posledic poplav pripravil ganljiv govor in zatrdil, da bo v prihajajočih letih poskrbel, da bodo posle- dice poplav popolnoma odpra- vili. Po podelitvi priznanj obči- ne se je program nadaljeval s Srečanjem z ljudskimi godci, ki že več let združuje različne pevske in glasbene talente iz okolice. »Flosarijo« zaključili tradicionalno Zadnji vikend prireditve je že vrsto let namenjen tako za- bavi kot tradiciji. T udi to leto ni bilo drugače. Preteklo soboto zvečer se je dolina zbrala na brezplačnem koncertu, ki ga je začeli ansambel Žrebci, nato je za pravo zabavo poskrbela skupina Kingston, večer so za- ključili velenjski trubači Čaga Boys. Dan kasneje, v nedeljo, se je praznovanje tradicije splavarjenja začelo s tekmova- njem v hitrostnem kiparjenju z motorno žago, zmagovalec je postal lokalni umetnik Tadej Brgles. Ob petih popoldne so »fl osarji« začeli z udiranjem in s spustom »fl osa« po Savinji. Na nabrežju reke se je zbrala gruča ljudi, ki je opazovala spretne »fl osarje«, kako je vi- deti spust splava. Po uspešnem plutju in izstopu s splava so se »fl osarji« in dva »zelenca«, kot pravijo prihodnjim »fl osar- jem«, odpravili na oder, kjer so ju krstili. Nedeljsko dogajanje je popestril ansambel Nemir, ki je za zabavo skrbel do po- znih večernih ur. Organizatorji so ob koncu letošnjega Flosarskega bala povedali: »Flosarski bal je ena tistih tradicionalnih prireditev, ki vedno poskrbi, da je vsak občan lahko del dejavnosti, ki so vezivno tkivo skupnosti. Dva tedna v letu v Ljubnem vsi prebivalci dihajo kot eno in so dokaz, zakaj bi morala biti Zgornja Savinjska in Ljub- no ob Savinji ena glavnih tu- rističnih destinacij.« Flosarski bal sestavljajo bogata tradicija, šport, izjemni razgledi in srčni ljudje, zato organizatorji vabijo vse, naj se v Zgornjo Savinjsko dolino vrnejo naslednje leto na jubilejni 65. Flosarski bal. Foto: Andraž Purg Tudi 64. Flosarski bal se je končal s splavitvijo splava. »Flosarska gasilska« Poskrbljeno je tudi za novo generacijo »flosarjev«. Splavitev flosa si je ogledala množica ljudi. »Flosarji« so s krstom medse sprejeli dva »zelenca«. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 32, 8. avgust 2024 TRADICIONALNI DOGODEK V Ljubnem ob Savinji se je v nedeljo končal 64. Flo- sarski bal, dvotedensko tradicionalno dogajanje, ki ohranja spomin na pomembno obrt splavarjenja na tem območju. Splavarjenje je še do začetka 20. sto- letja pomenilo glavni prihodek številnih prebivalcev Zgornje Savinjske doline. JANŽE FRIC Pod streho 64. Flosarski bal Dva tedna športa, glasbe, veselja in splavarjenja Danes je »fl osarija«, kot ji pravijo domačini, pomemb- na etnološka prireditev, ki jo ohranja živo Flosarsko dru- štvo Ljubno ob Savinji. Flo- sarski bal sicer ne vključuje le ohranjanja kulturne dediščine, skozi leta se je razširil tako, da z različnimi dejavnostmi pove- zuje celotno skupnost. Odprtje s sačijado Letos se je bal začel 25. julija s kuharskim natečajem, ime- novanim sačijada, na katerem so se kuharske ekipe pomerile v kuhanju izpod peke. Ta je bila tudi letos na prostoru za piknik Gril, kjer so tekmovalci ob dobri družbi, glasbi in nekaj kuharskih skrivnostih pripra- vili okusne jedi. Sodelovalo je deset ekip, zmagovalni sač so spekli člani ekipe Profi T. I. M. Na istem prostoru so nekaj dni kasneje razdrli tudi oglarsko kopo. Pomemben del Flosarskega bala so športni dogodki. Or- ganizatorji so za udeležence pripravili pohod po obronkih Ljubnega. Pohodnike je pot vo- dila mimo številnih domačij in razglednih točk, ki nudijo lep pogled na dolino. Drugi pohod je bil že tretje leto zapored v duhu dobrodelnosti. Pohod na Sveti Primož je namreč namenjen zbiranju sredstev za dejavnosti Društva Sožitje Zgornje Savinjske doline, ki skrbi za osebe z motnjo v du- ševnem razvoju. Z donacijami udeležencev in sponzorjev je društvo zbralo več kot dva ti- soč evrov. Vsi, ki imajo raje skupinske športe, so se lahko udeležili turnirja v odbojki ali nogome- tnega turnirja za pokal fl osarja. T udi kegljanje je bilo del dejav- nosti, kjer so se vsi z mirno in natančno roko potegovali za pokal fl osarja v kegljanju. Brez glasbe ne gre Za glasbeno popestritev ob koncu prvega tedna dogajanj je konec julija poskrbel Flosfest, ki ga že od začetka organizi- rajo lokalni študenti študent- skega kluba KZSŠ. Tokrat so obiskovalce zabavale skupine Zmellkoow, Rock Partyza- ni, Zgornjesavinjčani Up N’ Downs, Big Foot Mama, Bati- sta Cadillac, Mambo Kings in Cherry Flavoured. Nov teden dogajanj se je za- čel z dnevom odprtih vrat Za- voda Savinja, ki je v novih pro- storih in ob 20. letnici obstoja občanom ponudil možnost, da spoznajo delovanje zavoda in projekte, ki jih je izvedel v času obstoja. Le nekaj metrov od zavoda so se naslednji dan pri Fašunovi hiši zbrali ljubenski pevci in zapeli pesmi po pro- gramu, poimenovanem Kje so tiste stezice, ter popestrili večer gledalcem. Program je vključe- val dejavnosti za vse generaci- je, med drugim tudi srečanje Društva upokojencev občine Ljubno na prireditvenem pro- storu Vrbje. To je bilo glavno prizorišče večine dogodkov in tudi pomembno stičišče obi- skovalcev, ki so ga v letu po poplavah vrnili v stanje pred njimi in tam priredili tudi sve- čano proslavo ob občinskem prazniku. Rdeča nit proslave so bili izjemno delo, dobrodel- nost in požrtvovalnost, ki so jo tako lokalni prebivalci kot širša Slovenija pokazali med lanski- mi poplavami. Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik je ob videospremljavi posledic poplav pripravil ganljiv govor in zatrdil, da bo v prihajajočih letih poskrbel, da bodo posle- dice poplav popolnoma odpra- vili. Po podelitvi priznanj obči- ne se je program nadaljeval s Srečanjem z ljudskimi godci, ki že več let združuje različne pevske in glasbene talente iz okolice. »Flosarijo« zaključili tradicionalno Zadnji vikend prireditve je že vrsto let namenjen tako za- bavi kot tradiciji. T udi to leto ni bilo drugače. Preteklo soboto zvečer se je dolina zbrala na brezplačnem koncertu, ki ga je začeli ansambel Žrebci, nato je za pravo zabavo poskrbela skupina Kingston, večer so za- ključili velenjski trubači Čaga Boys. Dan kasneje, v nedeljo, se je praznovanje tradicije splavarjenja začelo s tekmova- njem v hitrostnem kiparjenju z motorno žago, zmagovalec je postal lokalni umetnik Tadej Brgles. Ob petih popoldne so »fl osarji« začeli z udiranjem in s spustom »fl osa« po Savinji. Na nabrežju reke se je zbrala gruča ljudi, ki je opazovala spretne »fl osarje«, kako je vi- deti spust splava. Po uspešnem plutju in izstopu s splava so se »fl osarji« in dva »zelenca«, kot pravijo prihodnjim »fl osar- jem«, odpravili na oder, kjer so ju krstili. Nedeljsko dogajanje je popestril ansambel Nemir, ki je za zabavo skrbel do po- znih večernih ur. Organizatorji so ob koncu letošnjega Flosarskega bala povedali: »Flosarski bal je ena tistih tradicionalnih prireditev, ki vedno poskrbi, da je vsak občan lahko del dejavnosti, ki so vezivno tkivo skupnosti. Dva tedna v letu v Ljubnem vsi prebivalci dihajo kot eno in so dokaz, zakaj bi morala biti Zgornja Savinjska in Ljub- no ob Savinji ena glavnih tu- rističnih destinacij.« Flosarski bal sestavljajo bogata tradicija, šport, izjemni razgledi in srčni ljudje, zato organizatorji vabijo vse, naj se v Zgornjo Savinjsko dolino vrnejo naslednje leto na jubilejni 65. Flosarski bal. Foto: Andraž Purg Tudi 64. Flosarski bal se je končal s splavitvijo splava. »Flosarska gasilska« Poskrbljeno je tudi za novo generacijo »flosarjev«. Splavitev flosa si je ogledala množica ljudi. »Flosarji« so s krstom medse sprejeli dva »zelenca«. Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 32, 8. avgust 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE pri prodajalcih časopisov iz nove številke pr Eds Ed Nica Zdr UŽENih dr Žav a MEri KE - Kamala Harris lahko premaga Donalda Trumpa r Uso Fili Z Novo s Tra NKo - Zakaj se na politično sceno vrača Karl Erjavec Židovs Ki lo Bi v slov ENiji - Izrael priznanja Palestine ne bo pozabil Tra NZicijs Ka Milijo Nar Ka - Prevzela »Janševo« fakulteto: kdo je profitiral www.reporter.si Dobra priložnost - C (. NET) razvijalec – programer m/ž (Vojnik) Smo prilagodljivi, osvajamo nova znanja in stalno rastemo, vse to pa nas usposablja za prevzemanje čedalje zahtev- nejših nalog ter reševanje teh- noloških izzivov prihodnosti. Zaradi rasti v podjetju iščemo nove sodelavce na področju ra- zvoja PC programske opreme. Opticum, d.o.o., Celjska cesta 60, 3212 Vojnik. Prijave zbira- mo do 2. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik m/ž (Prebold) Od vas pričakujemo: uspo- sobljenost za delo z viličarjem, samoiniciativno, samostojno, natančno in odgovorno delo, fl eksibilnost pri opravljanju delovnih nalog, sposobnost dela v timu in sposobnost opra- vljanja več nalog hkrati. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 19. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja gostinstva (m/ž) (Rimske Toplice) Vabimo vas, da se pridružite našemu uspešnemu kolektivu na delovnem mestu vodja go- stinstva. Pričakujemo osebo z izkušnjami s področja go- stinstva. Osebo, ki bo s svojim znanjem in energijo znala pri- spevati k dobrem razpoloženju in motivirati svojo ekipo zapo- slenih. Rimske terme, Terme Resort, d.o.o., T oplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbira- mo do 26. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent začetnik za obračun plač m/ž (mentorski program) (Ljubljana ali Slovenska Bistrica) Si zaključil/a šolanje na eko- nomski šoli in pridno pošiljaš svoje prošnje, pa dobiš zavrni- tev, ker nimaš izkušenj? Se za- vedaš, da je tvoja kariera kljub šolanju šele na začetku in da praktično nimaš še česa ponu- diti na trgu dela? Želiš samo- stojno obračunavati plače, se učiti in enkrat biti samostojen tudi v praksi? 3 x da? Potem si na pravem oglasu! Zeus davki in računovodstvo, d.o.o., Leta- liška cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Bolničar negovalec (M/Ž/X) (Vojnik) V Skupini SeneCura kot ve- likem delodajalcu na področju zdravstva in socialnega var- stva, nudimo varna delovna mesta z raznolikimi možnost- mi razvoja. V naš tim, ki ga oblikuje srčnost, predanost in strokovnost, vabimo bolničar- ja negovalca. SeneCura Voj- nik, d.o.o., Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 14. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v PE Šentjur (m/ž/d) (Šentjur) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skrbijo za zalo- ženost in urejenost naših tr- govin, hkrati pa za pozitivno nakupovalno izkušnjo vseh naših kupcev. So fl eksibilni, odgovorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo naj- boljšo rešitev za vsako situaci- jo v trgovinah. Hofer trgovina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 15. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik m/ž (Kasaze, Petrovče) Opis del in nalog: razkla- danje, skladiščenje, priprava in oddaja blaga, sodelovanje z nabavnim in prodajnim oddelkom družbe in s stran- kami, skrb za urejenost in čistočo skladišča ter osnov- nih sredstev družbe … Zi- kas, d.o.o., Kasaze 24a, 3301 Kasaze. Prijave zbiramo do 30. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec m/ž (Šentjur) Farme Ihan – MPR, d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 15, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 2. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater kontrolne linije (m/ž) (Hrastnik) Vas reševanje izzivov privla- či? Ste natančni, zanesljivi in vas zanima nova tehnologija? Posedujete znanja s področja strojništva, elektrotehnike, ra- čunalništva ali mehatronike? Če ste se našli v opisu, potem ste oseba, ki bi jo z veseljem radi spoznali! Steklarna Hra- stnik, d.o.o., Cesta 1. maja14, 1430 Hrastnik. Prijave zbira- mo do 1. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) v Centru tehnike in gradnje Žalec K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj IV. stopnjo izobrazbe. Merca- tor, d.o.o., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 15. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Traktorist kmetijski delavec m/ž (Ponikva, Lenart) Opis delovnega mesta: opravlja vsa traktorska in dru- ga strojna dela v sadjarstvu, hladilnici, mešalnici, sušilni- ci in rastlinsko-poljedelsko- -travniški in perutninski proi- zvodnji, opravlja razna dela z viličarjem. Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 25. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji specialist za avtomatizacijo (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: ra- zvoj tehnoloških procesov za pralno-sušilne stroje, aktivno sodelovanje v različnih pro- jektnih timih, pisanje tehno- loških zahtev (TTZ) in navo- dil za delo. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbi- ramo do 3. 9. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) TC Merkur Celje Hudinja Zaposlitev za nedoločen čas. Merkur trgovina, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 18. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prvega avgusta je vrata odprla trgovina Eurospin v Arclinu. Na otvoritveni slovesnosti so poskrbeli za dobro voljo z di- džejem, s pijačo in z jedačo. Ta trgovina je 59. v Sloveniji. Po besedah Boruta Švare, direktorja prodaje v Eurospinu, jih pri nas načrtujejo 80. Odprtje trgovine je privabilo množico ljudi, ki so po prerezu traku napolnili novo poslovalnico v Arclinu. Pri gradnji upoštevali tudi trajnostna načela 59. slovenski EUROSPIN Odprtje nove poslovalni- ce Eurospina je minilo tudi v duhu dobrodelnosti, podjetje Eurospin Eko je namreč poda- rilo dva tisoč evrov Društvu za združevanje ljudi dobre volje Vojnik. Ček je v imenu društva prevzela Ivanka Plešnik, ki je ob tej priložnosti poudarila, da se njihovo društvo ukvarja pred- vsem s pomočjo sokrajanom, in dodala, da upa, da bodo v dru- štvu, ki je letos obeležilo 12 let, lahko še naprej pomagali tistim, ki pomoč potrebujejo. Dva tisoč evrov, ki so jih prejeli ob odprtju trgovine, bo namenjenih očetu samohranilcu, ki skrbi za šest otrok. Deset novih delovnih mest »Mislim, da nas stranke že kar dobro poznajo, saj imamo trgovini tudi v Celju in Sloven- skih Konjicah, drugi, ki nas še ne poznajo, pa upam, da nas bodo kmalu,« je na odprtju povedal Borut Švara. V Arclinu je zaposlitev dobilo deset ljudi, od tega dva mesarja. Pri tem je Švara poudaril, da je posebnost njihove trgovine v primerjavi s konkurenco ravno to, da imajo v trgovini prisotne mesarje, ki poslovalnicam do- prinesejo dodano vrednost. V podjetju so zadovoljni z obi- skom ob odprtju arclinske po- Arclinski Eurospin je prva poslovalnica v skupini, ki so jo zgradili po novih načelih trajnosti, ki so jih sprejeli v podjetju. slovalnice in si želijo, da bi bila vsak dan tako dobro obiskana, kot je bila prvega avgusta. Trajnostna gradnja Nova trgovina v Arclinu je prva Eurospinova trgovina, ki je bila zgrajena po novih trajno- stnih smernicah podjetja. Kot so povedali ob odprtju, so pri gradnji porabili manj energije in proizvedli manj odpadnega materiala. Pri novostih trajnostna gra- dnja ni edina. »Zadnja tri leta imamo nov format trgovin, kar pomeni širše nakupovalne ulice, sodobnejšo trgovinsko opremo, boljšo osvetlitev in novo zunanjost. To cenijo tudi naše stranke. V Celju je na pri- mer po prenovi trgovina vide- ti kot nova, čeprav je na istem mestu,« je povedal direktor prodaje Švara. Dodal je, da v podjetju svoje poslovalnice postopno tudi prenavljajo in posodabljajo. JF Foto: Andraž Purg Kupci so ob odprtju napolnili novo trgovino v Arclinu. Direktor prodaje Borut Švara in področna vodja Alenka Črešnar upata, da bo nova poslovalnica uspešno poslovala. Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 32, 8. avgust 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE pri prodajalcih časopisov iz nove številke pr Eds Ed Nica Zdr UŽENih dr Žav a MEri KE - Kamala Harris lahko premaga Donalda Trumpa r Uso Fili Z Novo s Tra NKo - Zakaj se na politično sceno vrača Karl Erjavec Židovs Ki lo Bi v slov ENiji - Izrael priznanja Palestine ne bo pozabil Tra NZicijs Ka Milijo Nar Ka - Prevzela »Janševo« fakulteto: kdo je profitiral www.reporter.si Dobra priložnost - C (. NET) razvijalec – programer m/ž (Vojnik) Smo prilagodljivi, osvajamo nova znanja in stalno rastemo, vse to pa nas usposablja za prevzemanje čedalje zahtev- nejših nalog ter reševanje teh- noloških izzivov prihodnosti. Zaradi rasti v podjetju iščemo nove sodelavce na področju ra- zvoja PC programske opreme. Opticum, d.o.o., Celjska cesta 60, 3212 Vojnik. Prijave zbira- mo do 2. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik m/ž (Prebold) Od vas pričakujemo: uspo- sobljenost za delo z viličarjem, samoiniciativno, samostojno, natančno in odgovorno delo, fl eksibilnost pri opravljanju delovnih nalog, sposobnost dela v timu in sposobnost opra- vljanja več nalog hkrati. Bisol Group, d.o.o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 19. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja gostinstva (m/ž) (Rimske Toplice) Vabimo vas, da se pridružite našemu uspešnemu kolektivu na delovnem mestu vodja go- stinstva. Pričakujemo osebo z izkušnjami s področja go- stinstva. Osebo, ki bo s svojim znanjem in energijo znala pri- spevati k dobrem razpoloženju in motivirati svojo ekipo zapo- slenih. Rimske terme, Terme Resort, d.o.o., T oplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbira- mo do 26. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent začetnik za obračun plač m/ž (mentorski program) (Ljubljana ali Slovenska Bistrica) Si zaključil/a šolanje na eko- nomski šoli in pridno pošiljaš svoje prošnje, pa dobiš zavrni- tev, ker nimaš izkušenj? Se za- vedaš, da je tvoja kariera kljub šolanju šele na začetku in da praktično nimaš še česa ponu- diti na trgu dela? Želiš samo- stojno obračunavati plače, se učiti in enkrat biti samostojen tudi v praksi? 3 x da? Potem si na pravem oglasu! Zeus davki in računovodstvo, d.o.o., Leta- liška cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Bolničar negovalec (M/Ž/X) (Vojnik) V Skupini SeneCura kot ve- likem delodajalcu na področju zdravstva in socialnega var- stva, nudimo varna delovna mesta z raznolikimi možnost- mi razvoja. V naš tim, ki ga oblikuje srčnost, predanost in strokovnost, vabimo bolničar- ja negovalca. SeneCura Voj- nik, d.o.o., Cesta v Tomaž 6a, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 14. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec v PE Šentjur (m/ž/d) (Šentjur) Naši prodajalci so osebe, ki nenehno skrbijo za zalo- ženost in urejenost naših tr- govin, hkrati pa za pozitivno nakupovalno izkušnjo vseh naših kupcev. So fl eksibilni, odgovorni, pripravljeni prijeti za delo in hitro najdejo naj- boljšo rešitev za vsako situaci- jo v trgovinah. Hofer trgovina, d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 15. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik m/ž (Kasaze, Petrovče) Opis del in nalog: razkla- danje, skladiščenje, priprava in oddaja blaga, sodelovanje z nabavnim in prodajnim oddelkom družbe in s stran- kami, skrb za urejenost in čistočo skladišča ter osnov- nih sredstev družbe … Zi- kas, d.o.o., Kasaze 24a, 3301 Kasaze. Prijave zbiramo do 30. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec m/ž (Šentjur) Farme Ihan – MPR, d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 15, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 2. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater kontrolne linije (m/ž) (Hrastnik) Vas reševanje izzivov privla- či? Ste natančni, zanesljivi in vas zanima nova tehnologija? Posedujete znanja s področja strojništva, elektrotehnike, ra- čunalništva ali mehatronike? Če ste se našli v opisu, potem ste oseba, ki bi jo z veseljem radi spoznali! Steklarna Hra- stnik, d.o.o., Cesta 1. maja14, 1430 Hrastnik. Prijave zbira- mo do 1. 9. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) v Centru tehnike in gradnje Žalec K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj IV. stopnjo izobrazbe. Merca- tor, d.o.o., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbira- mo do 15. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Traktorist kmetijski delavec m/ž (Ponikva, Lenart) Opis delovnega mesta: opravlja vsa traktorska in dru- ga strojna dela v sadjarstvu, hladilnici, mešalnici, sušilni- ci in rastlinsko-poljedelsko- -travniški in perutninski proi- zvodnji, opravlja razna dela z viličarjem. Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 25. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Višji specialist za avtomatizacijo (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: ra- zvoj tehnoloških procesov za pralno-sušilne stroje, aktivno sodelovanje v različnih pro- jektnih timih, pisanje tehno- loških zahtev (TTZ) in navo- dil za delo. Hisense Gorenje Europe, d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje. Prijave zbi- ramo do 3. 9. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) TC Merkur Celje Hudinja Zaposlitev za nedoločen čas. Merkur trgovina, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 18. 8. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prvega avgusta je vrata odprla trgovina Eurospin v Arclinu. Na otvoritveni slovesnosti so poskrbeli za dobro voljo z di- džejem, s pijačo in z jedačo. Ta trgovina je 59. v Sloveniji. Po besedah Boruta Švare, direktorja prodaje v Eurospinu, jih pri nas načrtujejo 80. Odprtje trgovine je privabilo množico ljudi, ki so po prerezu traku napolnili novo poslovalnico v Arclinu. Pri gradnji upoštevali tudi trajnostna načela 59. slovenski EUROSPIN Odprtje nove poslovalni- ce Eurospina je minilo tudi v duhu dobrodelnosti, podjetje Eurospin Eko je namreč poda- rilo dva tisoč evrov Društvu za združevanje ljudi dobre volje Vojnik. Ček je v imenu društva prevzela Ivanka Plešnik, ki je ob tej priložnosti poudarila, da se njihovo društvo ukvarja pred- vsem s pomočjo sokrajanom, in dodala, da upa, da bodo v dru- štvu, ki je letos obeležilo 12 let, lahko še naprej pomagali tistim, ki pomoč potrebujejo. Dva tisoč evrov, ki so jih prejeli ob odprtju trgovine, bo namenjenih očetu samohranilcu, ki skrbi za šest otrok. Deset novih delovnih mest »Mislim, da nas stranke že kar dobro poznajo, saj imamo trgovini tudi v Celju in Sloven- skih Konjicah, drugi, ki nas še ne poznajo, pa upam, da nas bodo kmalu,« je na odprtju povedal Borut Švara. V Arclinu je zaposlitev dobilo deset ljudi, od tega dva mesarja. Pri tem je Švara poudaril, da je posebnost njihove trgovine v primerjavi s konkurenco ravno to, da imajo v trgovini prisotne mesarje, ki poslovalnicam do- prinesejo dodano vrednost. V podjetju so zadovoljni z obi- skom ob odprtju arclinske po- Arclinski Eurospin je prva poslovalnica v skupini, ki so jo zgradili po novih načelih trajnosti, ki so jih sprejeli v podjetju. slovalnice in si želijo, da bi bila vsak dan tako dobro obiskana, kot je bila prvega avgusta. Trajnostna gradnja Nova trgovina v Arclinu je prva Eurospinova trgovina, ki je bila zgrajena po novih trajno- stnih smernicah podjetja. Kot so povedali ob odprtju, so pri gradnji porabili manj energije in proizvedli manj odpadnega materiala. Pri novostih trajnostna gra- dnja ni edina. »Zadnja tri leta imamo nov format trgovin, kar pomeni širše nakupovalne ulice, sodobnejšo trgovinsko opremo, boljšo osvetlitev in novo zunanjost. To cenijo tudi naše stranke. V Celju je na pri- mer po prenovi trgovina vide- ti kot nova, čeprav je na istem mestu,« je povedal direktor prodaje Švara. Dodal je, da v podjetju svoje poslovalnice postopno tudi prenavljajo in posodabljajo. JF Foto: Andraž Purg Kupci so ob odprtju napolnili novo trgovino v Arclinu. Direktor prodaje Borut Švara in področna vodja Alenka Črešnar upata, da bo nova poslovalnica uspešno poslovala. Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 32, 8. avgust 2024 BRALCI POROČEVALCI Š LA ČINKA Igrala Srečelov Finalisti Otroci pojejo Palačinke in »šmorn« VSTOPNINE NI! www.novitednik.si E-skiro simulator Prevračalnik RIJE OD 15. DO 18. URE SEPTEMBER 2. ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL ČINKA simulator RIJE RIJE RIJE PLESNA SKUPINA CITYCENTER CELJE – GLA VNI VHOD TINKARA FORTUNA DOBRODELNA ZABA V A NA PRVI ŠOLSKI DAN Aktivne počitnice V četrtek, 27., in petek, 28. junija, so bile v Srednji po- klicni in strokovni šoli Šolskega centra Šentjur Aktivne počitnice, ki smo jih letos izvedli drugo leto zapovrstjo. Udeležilo se jih je kar 57 otrok od 6. do 9. razreda iz oko- liških osnovnih šol. se z narejenimi izdelki okrep- čali, zapakirane piškote pa shranili za domov. V živilski delavnici so učenci sami iz- delali maslo, v strojni pa spo- znali različna orodja, ki nam pridejo prav v vsakdanjem življenju. Kdor je želel, se je z inštruktorjem vožnje lahko preizkusil v vožnji traktorja. Sprehodili smo se po pose- stvu, se preizkusili v novem fi tnesu v naravi in spoznali veliko novih rastlin v zelišč- nem vrtu ter posadili svoje sadike. Družbo so nam de- lale tudi živali, tako plišaste kot prave. Na modelih psov in mačk smo se naučili, kako ukrepati ob poškodbi živali, jih pravilno oskrbeti in obve- zati. Naučili smo se rokova- nja s kuncem in z morskimi prašički ter njihove oskrbe. Spoznali smo se z lipican- cema, se naučili pristopa, vodenja in krtačenja konj. Obiskalo nas je tudi nekaj bolj nevsakdanjih živali, kot so dihur, paličnjaki in afriški gigantski polž … Nekateri otroci so ob pomoči naših veterinarjev opravili sekcijo srca, kar je bilo tudi edinstve- no doživetje. Za energijsko sprostitev so poskrbeli naši športniki, ki so pripravili športne igre, v petek zjutraj pa jutranje raz- gibavanje, da smo lažje začeli dan. Izvedli smo še nekaj do- datnih delavnic, med kateri- mi so učenci izbrali tiste, ki so jih najbolj zanimale. Imeli smo dramsko, potapljaško, kemijsko, angleško, računal- niško, športno in čebelarsko delavnico. Bilo je zabavno in poučno, mi pa se že veselimo Aktivnih počitnic v letu 2025! MONIKA OČKO V četrtek zjutraj smo se zbrali na šolskem igrišču in svoje stvari pospravili v do- deljene sobe dijaškega doma. Razdelili smo se v skupine, ki so jih naokrog vodili ani- matorji – dijaki in študentje Šolskega centra Šentjur. Imeli smo različne delavnice, s po- močjo katerih so otroci dobi- li vpogled v programe, ki jih ponuja naša šola. Učenci so se preizkusili v peki pekovskega peciva in iz- delavi slaščic ter jih primerno zapakirali. V času malice smo Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 32, 8. avgust 2024 AKTUALNA PONUDBA Telefon: 03 424 40 08 E-pošta:sprejem.citroen@selmar.si Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni SELMAR d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Radi potujete in spoznavate nove kulture? V Novem tedniku vam že tradicionalno vsako poletje ponu- dimo priložnost, da nam svojo zgod- bo s potovanja zaupate naši bralci. Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega poto- vanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Nagrade za najboljše potopise letos podarja pokrovitelj – knjigarna Hoop iz Celja. Dobrodošli v knjigarni, darilnici in pa- pirnici Hoop v starem mestnem jedru Celja, ki je prostor za obdarovanje naj- dražjih, iskanje navdiha ali preprosto lastno razvajanje. Na voljo je vse – od čudovitih knjig s poudarkom na nagra- jenih delih slovenskih in tujih avtorjev do izbranih daril priznanih blagovnih znamk Morelato, Casio, Maison Berge, Yankee Candle, Mille ori, Berryshka, Goričke izbrane penine Gjerkeš, skiro- ji Rolljet z vpetimi šolskimi torbami za zdravje hrbtenice, pisali Parker, Posca, Uniball ter dizajsnerskimi izdelki Ivan Cankar in Jože Plečnik… Omenimo unikatno pakirane kave Rudys iz celega sveta, čaje s posvetili, pestro ponudbo igrač, Berryshkine čokoladne stvaritve brez dodatkov in pijače ter mnogo več. Če iščete popolno darilo zase ali za svo- je drage, radi raziskujete in imate radi lepe stvari, obiščite Hoop. Ob koncu starega in začetku novega šolskega leta nudijo veliko izbiro šolskih torb priznanih domačih in tujih blagovnih znamk. Še posebej omenimo ergonomski Rolljet za zdrave otroške hrbtenice. Nudijo učbenike in delovne zvezke za novo šolsko leto, tako rabljene kot nove. Naročila že zbirajo v poslovalnici. Ob tem seveda tudi vse druge šolske potrebščine. Za najstnice so na voljo kopalke za šolo v naravi. Na nova popo- tovanja vas vabijo s ponudbo kovčkov in nahrbtnikov za treking. Vljudno vabljeni vsi tudi na oddelek Knjigarna, kjer s predavanji avtorjev namenjajo velik poudarek prav poto- vanjem. Hoop vabi tudi na brezplačne dogodke in predavanja za otroke in odrasle z razporedom na Facebooko- vi strani https://www.facebook.com/ HoopCelje. Pričakujejo vas! Vaš Hoop, Stanetova ulica 11, Celje. 1. nagrada za potopise, ki jih vse poletje objavljamo v Novem tedniku, je kovček priznane blagovne znamke Ornelli, ki slovi po tem, da je vzdržljiv, varen in eleganten. Nahrbtnik Target Viper urban prihaja iz družine Viperjev, ki je znana po svoji izvirni obliki, kakovosti in slovenskem iz- voru. Lahek in priročen, obenem pa kakovosten in vzdržljiv je primeren za vsakdanjo rabo v zahtevnem okolju, zlahka pa se prilagaja tudi športu ali drugim dejavnostim. Ima tudi pritrditvene trakove za rolko ali kaj drugega. Ponaša se tudi z rdečo piko – nagrado za dizajn. Vodnik Kamping in karavaning 2023/24 Tisoč družinskih doživetij – štirijezični vodnik (angleško-slo- vensko-francosko-nemški) je nepogrešljiv pripomoček za lju- bitelje kampiranja, avtodomov in popotnike s šotori, prikoli- cami ali najemnike mobilnih hišic. V vodniku je na 740 straneh zbranih več kot 6 tisoč kampov in postajališč za avtodome. Potovanja so hrana za dušo in telo Vse tiste, ki bi morda želeli organizirano na potovanje, kjer bo ogromno doživetij, vabimo v Egipt z Novim tednikom in Radiem Celje. Rezervirajte potovanje v Egipt v turistični agenciji Relax. Gremo 31. avgusta. 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 32, 8. avgust 2024 PODLISTEK Vila Jankomir, upodobljena na starih razglednicah iz domoznanske zbirke Knjižnice Rogaška Slatina, je najstarejša vila v Rogaški Slatini, zgrajena na istoimenskem posestvu, po katerem je bila tudi prvotno poimenovana.                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Stritarjev dom v Rogaški Slatini Razglednica prikazuje Vilo Jankomir v Rogaški Slatini, katero domačini imenujejo tudi Stritarjev dom, po pisatelju Josipu Stritarju, ki je leta 1923 v njej prebil poslednje dni svojega življenja. Stritarjev dom na posestvu Jankomir je najstarejša vila v Rogaški Slatini. Razglednica: »Rogaška Slatina. Stritarjev dom« Bernarda Korent (20. 1. 1968–4. 7. 2024) Ko sva bili ena drugi cel svet …* Otroci si ob rojstvu ne izbiramo staršev, večina nas ima srečo z njimi, nekateri na žalost ne. Jaz sem z mojo mami zadela največ za ljubezniv in brezskrben poln start v življenje. Bil je dež, a največkrat je sijalo sonce nad nama, ko sva druga drugi krili hrbet in si zaradi manka dru- gih bližnjih izpopolnjevali življenje. Ko si malo starejši in dobiš krila, pogosto nale- tiš nekje na topel odnos tuje osebe. Lahko so nadomestne mame, očetje, sorodniki, pomembno je čutiti varnost in ljubezen. Sama sem sicer generacija osmega mar- ca, praznik materinskega dne je »prišel« oz. se »vrnil nazaj« kasneje, a vsak dan v letu je primeren, da pokličeš, pomisliš na toplino osebe na začetku tvojega ži- vljenja … Prispevala: Bernarda Korent (1968–2024) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. *Zapis je bil v tej rubriki objavljen 1. aprila 2021. V celjskem mestnem parku, 1969 V SPOMIN ALBUM S CELJSKEGA www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Posestvo Jankomir je v pi- snih virih sicer omenjeno že leta 1838, ko je bilo v lasti prvega stalnega zdraviliškega zdravnika in ravnatelja, dr. J. Fröhlicha, vendar je bila vila zgrajena kasneje, po letu 1856, ko je bil del posestva, na kate- rem stoji, prodan domačinu F. Johanesu. Vila je prepoznavna po osre- dnjem, rahlo izbočenem delu pročelja z manjšim balkonom. Na starih razglednicah lahko opazimo, da je bila nekoč pod balkončkom obokana niša s kipom, ki je dandanes ni več. Stavba je umeščena na majhno teraso ob vznožju hriba, od ko- der se odpira čudovit razgled na zdraviliški kompleks in bli- žnjo Janino. Kasneje so pod Vilo Jankomir postavili vrtna- rijo z rastlinjaki, kamor so po- zimi shranjevali toplotoljubne rastline iz zdraviliškega parka. Leta 1874 je bila enonad- stropna vila klasicističnega videza, ki je nekoč gostom v poletni sezoni ponujala šest- najst sob, skupaj z vrelcem Moriz za 50.000 forintov pro- dana zdravilišču. Dandanes vilo z zasebnimi stanovanji poznamo pod imenom Stri- tarjev dom, po književniku Josipu Stritarju, ki je leta 1923 v njej preživel poslednje mesece svojega življenja. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004. VELENJE / 30.8. VISTA PARK vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke koncert poletja Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 32, 8. avgust 2024 AKTUALNA PONUDBA Telefon: 03 424 40 08 E-pošta:sprejem.citroen@selmar.si Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni SELMAR d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Radi potujete in spoznavate nove kulture? V Novem tedniku vam že tradicionalno vsako poletje ponu- dimo priložnost, da nam svojo zgod- bo s potovanja zaupate naši bralci. Dobrodošli so potopisi od koderkoli. Naj bo to z vašega sanjskega poto- vanja po deželah na drugem koncu sveta ali po bližnji okolici, ki vas je tako ali drugače očarala in bi zato doživetje radi delili z bralci Novega tednika. Nagrade za najboljše potopise letos podarja pokrovitelj – knjigarna Hoop iz Celja. Dobrodošli v knjigarni, darilnici in pa- pirnici Hoop v starem mestnem jedru Celja, ki je prostor za obdarovanje naj- dražjih, iskanje navdiha ali preprosto lastno razvajanje. Na voljo je vse – od čudovitih knjig s poudarkom na nagra- jenih delih slovenskih in tujih avtorjev do izbranih daril priznanih blagovnih znamk Morelato, Casio, Maison Berge, Yankee Candle, Mille ori, Berryshka, Goričke izbrane penine Gjerkeš, skiro- ji Rolljet z vpetimi šolskimi torbami za zdravje hrbtenice, pisali Parker, Posca, Uniball ter dizajsnerskimi izdelki Ivan Cankar in Jože Plečnik… Omenimo unikatno pakirane kave Rudys iz celega sveta, čaje s posvetili, pestro ponudbo igrač, Berryshkine čokoladne stvaritve brez dodatkov in pijače ter mnogo več. Če iščete popolno darilo zase ali za svo- je drage, radi raziskujete in imate radi lepe stvari, obiščite Hoop. Ob koncu starega in začetku novega šolskega leta nudijo veliko izbiro šolskih torb priznanih domačih in tujih blagovnih znamk. Še posebej omenimo ergonomski Rolljet za zdrave otroške hrbtenice. Nudijo učbenike in delovne zvezke za novo šolsko leto, tako rabljene kot nove. Naročila že zbirajo v poslovalnici. Ob tem seveda tudi vse druge šolske potrebščine. Za najstnice so na voljo kopalke za šolo v naravi. Na nova popo- tovanja vas vabijo s ponudbo kovčkov in nahrbtnikov za treking. Vljudno vabljeni vsi tudi na oddelek Knjigarna, kjer s predavanji avtorjev namenjajo velik poudarek prav poto- vanjem. Hoop vabi tudi na brezplačne dogodke in predavanja za otroke in odrasle z razporedom na Facebooko- vi strani https://www.facebook.com/ HoopCelje. Pričakujejo vas! Vaš Hoop, Stanetova ulica 11, Celje. 1. nagrada za potopise, ki jih vse poletje objavljamo v Novem tedniku, je kovček priznane blagovne znamke Ornelli, ki slovi po tem, da je vzdržljiv, varen in eleganten. Nahrbtnik Target Viper urban prihaja iz družine Viperjev, ki je znana po svoji izvirni obliki, kakovosti in slovenskem iz- voru. Lahek in priročen, obenem pa kakovosten in vzdržljiv je primeren za vsakdanjo rabo v zahtevnem okolju, zlahka pa se prilagaja tudi športu ali drugim dejavnostim. Ima tudi pritrditvene trakove za rolko ali kaj drugega. Ponaša se tudi z rdečo piko – nagrado za dizajn. Vodnik Kamping in karavaning 2023/24 Tisoč družinskih doživetij – štirijezični vodnik (angleško-slo- vensko-francosko-nemški) je nepogrešljiv pripomoček za lju- bitelje kampiranja, avtodomov in popotnike s šotori, prikoli- cami ali najemnike mobilnih hišic. V vodniku je na 740 straneh zbranih več kot 6 tisoč kampov in postajališč za avtodome. Potovanja so hrana za dušo in telo Vse tiste, ki bi morda želeli organizirano na potovanje, kjer bo ogromno doživetij, vabimo v Egipt z Novim tednikom in Radiem Celje. Rezervirajte potovanje v Egipt v turistični agenciji Relax. Gremo 31. avgusta. 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 32, 8. avgust 2024 PODLISTEK Vila Jankomir, upodobljena na starih razglednicah iz domoznanske zbirke Knjižnice Rogaška Slatina, je najstarejša vila v Rogaški Slatini, zgrajena na istoimenskem posestvu, po katerem je bila tudi prvotno poimenovana.                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Stritarjev dom v Rogaški Slatini Razglednica prikazuje Vilo Jankomir v Rogaški Slatini, katero domačini imenujejo tudi Stritarjev dom, po pisatelju Josipu Stritarju, ki je leta 1923 v njej prebil poslednje dni svojega življenja. Stritarjev dom na posestvu Jankomir je najstarejša vila v Rogaški Slatini. Razglednica: »Rogaška Slatina. Stritarjev dom« Bernarda Korent (20. 1. 1968–4. 7. 2024) Ko sva bili ena drugi cel svet …* Otroci si ob rojstvu ne izbiramo staršev, večina nas ima srečo z njimi, nekateri na žalost ne. Jaz sem z mojo mami zadela največ za ljubezniv in brezskrben poln start v življenje. Bil je dež, a največkrat je sijalo sonce nad nama, ko sva druga drugi krili hrbet in si zaradi manka dru- gih bližnjih izpopolnjevali življenje. Ko si malo starejši in dobiš krila, pogosto nale- tiš nekje na topel odnos tuje osebe. Lahko so nadomestne mame, očetje, sorodniki, pomembno je čutiti varnost in ljubezen. Sama sem sicer generacija osmega mar- ca, praznik materinskega dne je »prišel« oz. se »vrnil nazaj« kasneje, a vsak dan v letu je primeren, da pokličeš, pomisliš na toplino osebe na začetku tvojega ži- vljenja … Prispevala: Bernarda Korent (1968–2024) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. *Zapis je bil v tej rubriki objavljen 1. aprila 2021. V celjskem mestnem parku, 1969 V SPOMIN ALBUM S CELJSKEGA www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Posestvo Jankomir je v pi- snih virih sicer omenjeno že leta 1838, ko je bilo v lasti prvega stalnega zdraviliškega zdravnika in ravnatelja, dr. J. Fröhlicha, vendar je bila vila zgrajena kasneje, po letu 1856, ko je bil del posestva, na kate- rem stoji, prodan domačinu F. Johanesu. Vila je prepoznavna po osre- dnjem, rahlo izbočenem delu pročelja z manjšim balkonom. Na starih razglednicah lahko opazimo, da je bila nekoč pod balkončkom obokana niša s kipom, ki je dandanes ni več. Stavba je umeščena na majhno teraso ob vznožju hriba, od ko- der se odpira čudovit razgled na zdraviliški kompleks in bli- žnjo Janino. Kasneje so pod Vilo Jankomir postavili vrtna- rijo z rastlinjaki, kamor so po- zimi shranjevali toplotoljubne rastline iz zdraviliškega parka. Leta 1874 je bila enonad- stropna vila klasicističnega videza, ki je nekoč gostom v poletni sezoni ponujala šest- najst sob, skupaj z vrelcem Moriz za 50.000 forintov pro- dana zdravilišču. Dandanes vilo z zasebnimi stanovanji poznamo pod imenom Stri- tarjev dom, po književniku Josipu Stritarju, ki je leta 1923 v njej preživel poslednje mesece svojega življenja. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004. VELENJE / 30.8. VISTA PARK vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke koncert poletja Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 32, 8. avgust 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Čep Gost v gostilni po celovečernem popivanju pokliče natakarja in reče: »Pijan sem kot čep. Prinesite mi kaj, da se streznim, preden se odpeljem domov.« Natakar mu odvrne: »Vsekakor, gospod! Takoj vam prine- sem račun!« Glasbena želja »Natakar, ali vaš ansambel zaigra tudi kaj po želji gostov?« »Seveda, kar povejte!« »Potem pa članom ansambla povejte, naj zaigrajo biljard, da bom lahko v miru pojedel večerjo.« Tišina Mama lika, ko pri vratih pozvoni, zato gre odpret. Na obisk je prišla soseda in kar med vrati se začneta pogovarjati. Mala Mojca priteče k mamici, jo pocuka za predpasnik in želi nekaj povedati, a jo mama utiša: »Če se odrasli pogovar- jajo, morajo biti otroci tiho!« S sosedo klepetata naprej, Mojca pa potrpežljivo čaka. Čez čas jo mama le vpraša: »No, povej, kaj si želela pove- dati prej!« »Da si pustila prižgan likalnik na očkovi najljubši srajci.« Praznične želje Sosed pride k sosedu voščit vesele praznike. Na vratih reče: »Spoštovani sosed, želim vam vse tisto, kar vi želite meni.« Sosed ga jezno pogleda, zakriči »Da vas ni sram!« in mu zaloputne vrata pred nosom. Poštar Janez pokliče prijatelja in mu potoži: »Mislim, da me žena vara.« »Kako pa to veš?« »Veš, preselili smo se iz Celja v Maribor, pa imamo še kar istega poštarja!« Matematika »Ali tvoj fant še študira matematiko?« »Ne omenjaj mi ga več! On ni več moj fant. Prejšnji teden sem ga zapustila!« »Zakaj pa?« »Zvečer sem ga klicala, da bi šla na sprehod, pa mi je baraba rekel, da leži v postelji in rešuje problem z dvema neznan- kama!« Nekje v Celju … Davki Šef Stres Včasih preprosto potrebujemo nekaj miru! Ko je vroče, je vroče za vse! Fotografiram kosilo za Instagram! Kaj delaš? Kar ste pred poletjem pometli pod preprogo, se bo zaradi vpliva Merkurja vrnilo z vso silo nazaj, in vse nevšečnosti bodo znova tu. Ne bo najbolj prijetno, a s po- močjo energije Marsa v dvojčkih boste imeli sposobnost krmariti med nevarnimi čermi, ne da bi nasedli, zato si naredite dober načrt, potem pa brez oklevanja v akcijo. Tokrat boste imeli veli- ko priložnosti, da preteklosti in njenim demonom odvzamete vso moč, če jim boste segli do bistva. Vse drugo bo steklo samo. Kar ste v preteklosti vlagali v poslovne odnose in naveze, se vam bo začelo obrestovati, saj vam bodo ravno ta poznanstva koristila in prinašala dobiček. Od vas se pričakuje točnost in odgovornost pri opravljanju svo- jega dela, za kar se boste trudi- li, a vam bo občasno ponagajal retrogradni Merkur, zato boste marsikaj morali storiti dvakrat. Bolj zabavno bo v ljubezni, kjer boste imeli energije za dva, ko bo šlo za premikanje erotičnih mej, saj omejitev ne boste poznali. Čeprav kipite od intelektual- nih prebliskov, vam bodo zvezde nenehno postavljale ovire na po- slovno pot, zato boste potrebova- li vso potrpežljivost, ki jo premo- rete. Poskusite se osredotočiti na en cilj, ne več njih, in tega izpiliti do popolnosti, za kar imate zdaj, ko je Merkur retrograden, kar nekaj časa. Če vam vmes spodr- sne, si otresite prah s kolen in vztrajno nadaljujete. V ljubezni boste nihali med potrebo po sa- mostojnosti in pripadnosti, kar bo ustvarjalo nemir. Zaradi vpliva Saturna v ribah ste v čustvenem obdobju, kar bi vas lahko naredilo pasivne, vendar bo retrogradni Merkur v devici poskrbel, da stvari ne bodo dolgočasne. Medtem ko bo vas preplavljala ljubezen do bližnjih, ki se ji boste hoteli posvetiti, bodo vztrajno začele pritiskati tudi poslovne obve- znosti, ki se jim ne boste mogli izogniti. Treba se bo naučiti hitro preklapljati med čustvi, intuicijo in razumom, a če se prepustite ritmu, lahko v tem plesu celo uživate. Kljub temu da vas vaše ideje pogosto odnesejo daleč stran od ustaljenih tirnic, boste pod vplivom zvezd prizemljeni kot le redkokdaj. To še ne pomeni, da vaši načrti ne bodo veliki, a če hočete, da bodo uspešni, naj bodo zelo dobro premišljeni. Pri tem vam je lahko v pomoč par- tner ali prijatelj, ki bo vir svežih idej. Romantika ne bo nekaj, kar bi nenehno zaposlovalo vaše misli, a na trenutke boste pravi vrelec strasti, polni žgečkljivih presenečenj in želje po igri. Ljudje vedo, da ste sočutni, in prihaja obdobje, ko bodo s svo- jimi željami in potrebami priti- skali na vas, vi pa ne boste znali reči ne. Včasih bo to upravičeno, pogosto pa boste svojo energijo razdajali drugim, ne da bi sami imeli od tega več kot občutek zadovoljstva. Če ne boste pazili nase, vas bo ujela utrujenost, zato začnite ločevati med tem, kar vam koristi in kar ne. Več- krat si vzemite čas za partnerja, naj vaju povežejo drobne stvari, na katere sta že pozabila. S Soncem v levu in Marsom v dvojčkih boste polni kreativne energije in zagona, a Merkur je krenil retrogradno, zato vam vse ne bo teklo kot po maslu. Ideje in načrte bo treba dvakrat premisli- ti in vztrajno iskati pot, ki bo pri- peljala do rezultatov. Tokrat ne ubirajte bližnjic, tudi če se bodo zdele še tako odlična rešitev, saj boste vajo morali ponavljati. V ljubezni se boste zresnili in par- tnerja postavili pred konkretna vprašanja, ki zahtevajo iskrene odgovore. Venera potuje skozi znak de- vice, zato si boste želeli mirno in usklajeno partnersko življe- nje, jemali toliko, kolikor lahko dajete, in se nasploh izogibali pretresom, ki pa vas čakajo na drugih področjih. Največji izziv bo prišel v obliki dela, ki bo in- telektualno zahtevno, hkrati pa se boste morali ves čas finanč - no prilagajati in usklajevati z drugimi, kar vam ne bo dajalo občutka varnosti. Vztrajajte, ko veste, da imate prav, počivajte, ko ne morete spremeniti ničesar. Dovolj vam je čustvenih vlak- cev vzponov in padcev, zato boste v odnosih in čustvenih zadevah začeli nastopati bolj preudarno in zadržano. Retrogradni Merkur bo naplavil tudi vse, česar niste predelali v preteklosti, zato se boste vračali k starim vzorcem in poskušali bolečino zaceliti. Ve- liko boste v svojih mislih, toliko manj v srcu, kar vam bo koristi- lo, da lahko pogledate na svet brez rožnatih očal, kar je lahko sprva šok, ki pa se bo spremenil v odskočno desko. Preteklost bo močno pritiskala na vas in vas poskušala primora- ti, da uredite stvari, ki so ostale nedokončane, saj vas nenehno žulijo. Na eni strani se boste močno trudili, da se spogleda- te z vsem, po drugi strani pa se boste do te mere zakopali v delo, da boste preutrujeni za soočanje s svojimi globinami. A Venera v devici vam prinaša veliko prilo- žnosti, da preuredite odnose s svojimi najbližjimi in naredite v njih red, le vztrajnosti in želje vam ne sme zmanjkati. Z retrogradnim Merkurjem v devici vas čakajo zahtevni časi, predvsem v poslovnem in finanč - nem pogledu. Treba se bo učiti skromnosti, ki je levi niso vajeni, razmišljati bolj na drobno kot na veliko, kar levom spet ni všeč, a zvezde bodo zahtevale, da tokrat dokončno uredite še tisto, česar niste. Ravno nedokončane stva- ri vam preprečujejo, da bi storili korak naprej, pa če se boste še tako trudili. Enako velja za lju- bezen, rešite se starih bremen, ki vas vlečejo navzdol. Ko je retrograden Merkur v devici, imate še posebej device veliko dela same s sabo. Prišel je čas samoizpraševanja, povle- kli boste črto, kot bi bil konec leta, in naredili obračun. S či- mer ne boste zadovoljni, boste obračunali, naredili red ali pa odstranili iz svojega življenja. Čas retro Merkurja je za vas čas higiene, ko odpada vse, česar ne potrebujete, in obdržite le tisto, kar ima za vas resnično, trdno vrednost. Seveda po teme- ljitem premisleku, nikakor ne na hitro! Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 32, 8. avgust 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Čep Gost v gostilni po celovečernem popivanju pokliče natakarja in reče: »Pijan sem kot čep. Prinesite mi kaj, da se streznim, preden se odpeljem domov.« Natakar mu odvrne: »Vsekakor, gospod! Takoj vam prine- sem račun!« Glasbena želja »Natakar, ali vaš ansambel zaigra tudi kaj po želji gostov?« »Seveda, kar povejte!« »Potem pa članom ansambla povejte, naj zaigrajo biljard, da bom lahko v miru pojedel večerjo.« Tišina Mama lika, ko pri vratih pozvoni, zato gre odpret. Na obisk je prišla soseda in kar med vrati se začneta pogovarjati. Mala Mojca priteče k mamici, jo pocuka za predpasnik in želi nekaj povedati, a jo mama utiša: »Če se odrasli pogovar- jajo, morajo biti otroci tiho!« S sosedo klepetata naprej, Mojca pa potrpežljivo čaka. Čez čas jo mama le vpraša: »No, povej, kaj si želela pove- dati prej!« »Da si pustila prižgan likalnik na očkovi najljubši srajci.« Praznične želje Sosed pride k sosedu voščit vesele praznike. Na vratih reče: »Spoštovani sosed, želim vam vse tisto, kar vi želite meni.« Sosed ga jezno pogleda, zakriči »Da vas ni sram!« in mu zaloputne vrata pred nosom. Poštar Janez pokliče prijatelja in mu potoži: »Mislim, da me žena vara.« »Kako pa to veš?« »Veš, preselili smo se iz Celja v Maribor, pa imamo še kar istega poštarja!« Matematika »Ali tvoj fant še študira matematiko?« »Ne omenjaj mi ga več! On ni več moj fant. Prejšnji teden sem ga zapustila!« »Zakaj pa?« »Zvečer sem ga klicala, da bi šla na sprehod, pa mi je baraba rekel, da leži v postelji in rešuje problem z dvema neznan- kama!« Nekje v Celju … Davki Šef Stres Včasih preprosto potrebujemo nekaj miru! Ko je vroče, je vroče za vse! Fotografiram kosilo za Instagram! Kaj delaš? Kar ste pred poletjem pometli pod preprogo, se bo zaradi vpliva Merkurja vrnilo z vso silo nazaj, in vse nevšečnosti bodo znova tu. Ne bo najbolj prijetno, a s po- močjo energije Marsa v dvojčkih boste imeli sposobnost krmariti med nevarnimi čermi, ne da bi nasedli, zato si naredite dober načrt, potem pa brez oklevanja v akcijo. Tokrat boste imeli veli- ko priložnosti, da preteklosti in njenim demonom odvzamete vso moč, če jim boste segli do bistva. Vse drugo bo steklo samo. Kar ste v preteklosti vlagali v poslovne odnose in naveze, se vam bo začelo obrestovati, saj vam bodo ravno ta poznanstva koristila in prinašala dobiček. Od vas se pričakuje točnost in odgovornost pri opravljanju svo- jega dela, za kar se boste trudi- li, a vam bo občasno ponagajal retrogradni Merkur, zato boste marsikaj morali storiti dvakrat. Bolj zabavno bo v ljubezni, kjer boste imeli energije za dva, ko bo šlo za premikanje erotičnih mej, saj omejitev ne boste poznali. Čeprav kipite od intelektual- nih prebliskov, vam bodo zvezde nenehno postavljale ovire na po- slovno pot, zato boste potrebova- li vso potrpežljivost, ki jo premo- rete. Poskusite se osredotočiti na en cilj, ne več njih, in tega izpiliti do popolnosti, za kar imate zdaj, ko je Merkur retrograden, kar nekaj časa. Če vam vmes spodr- sne, si otresite prah s kolen in vztrajno nadaljujete. V ljubezni boste nihali med potrebo po sa- mostojnosti in pripadnosti, kar bo ustvarjalo nemir. Zaradi vpliva Saturna v ribah ste v čustvenem obdobju, kar bi vas lahko naredilo pasivne, vendar bo retrogradni Merkur v devici poskrbel, da stvari ne bodo dolgočasne. Medtem ko bo vas preplavljala ljubezen do bližnjih, ki se ji boste hoteli posvetiti, bodo vztrajno začele pritiskati tudi poslovne obve- znosti, ki se jim ne boste mogli izogniti. Treba se bo naučiti hitro preklapljati med čustvi, intuicijo in razumom, a če se prepustite ritmu, lahko v tem plesu celo uživate. Kljub temu da vas vaše ideje pogosto odnesejo daleč stran od ustaljenih tirnic, boste pod vplivom zvezd prizemljeni kot le redkokdaj. To še ne pomeni, da vaši načrti ne bodo veliki, a če hočete, da bodo uspešni, naj bodo zelo dobro premišljeni. Pri tem vam je lahko v pomoč par- tner ali prijatelj, ki bo vir svežih idej. Romantika ne bo nekaj, kar bi nenehno zaposlovalo vaše misli, a na trenutke boste pravi vrelec strasti, polni žgečkljivih presenečenj in želje po igri. Ljudje vedo, da ste sočutni, in prihaja obdobje, ko bodo s svo- jimi željami in potrebami priti- skali na vas, vi pa ne boste znali reči ne. Včasih bo to upravičeno, pogosto pa boste svojo energijo razdajali drugim, ne da bi sami imeli od tega več kot občutek zadovoljstva. Če ne boste pazili nase, vas bo ujela utrujenost, zato začnite ločevati med tem, kar vam koristi in kar ne. Več- krat si vzemite čas za partnerja, naj vaju povežejo drobne stvari, na katere sta že pozabila. S Soncem v levu in Marsom v dvojčkih boste polni kreativne energije in zagona, a Merkur je krenil retrogradno, zato vam vse ne bo teklo kot po maslu. Ideje in načrte bo treba dvakrat premisli- ti in vztrajno iskati pot, ki bo pri- peljala do rezultatov. Tokrat ne ubirajte bližnjic, tudi če se bodo zdele še tako odlična rešitev, saj boste vajo morali ponavljati. V ljubezni se boste zresnili in par- tnerja postavili pred konkretna vprašanja, ki zahtevajo iskrene odgovore. Venera potuje skozi znak de- vice, zato si boste želeli mirno in usklajeno partnersko življe- nje, jemali toliko, kolikor lahko dajete, in se nasploh izogibali pretresom, ki pa vas čakajo na drugih področjih. Največji izziv bo prišel v obliki dela, ki bo in- telektualno zahtevno, hkrati pa se boste morali ves čas finanč - no prilagajati in usklajevati z drugimi, kar vam ne bo dajalo občutka varnosti. Vztrajajte, ko veste, da imate prav, počivajte, ko ne morete spremeniti ničesar. Dovolj vam je čustvenih vlak- cev vzponov in padcev, zato boste v odnosih in čustvenih zadevah začeli nastopati bolj preudarno in zadržano. Retrogradni Merkur bo naplavil tudi vse, česar niste predelali v preteklosti, zato se boste vračali k starim vzorcem in poskušali bolečino zaceliti. Ve- liko boste v svojih mislih, toliko manj v srcu, kar vam bo koristi- lo, da lahko pogledate na svet brez rožnatih očal, kar je lahko sprva šok, ki pa se bo spremenil v odskočno desko. Preteklost bo močno pritiskala na vas in vas poskušala primora- ti, da uredite stvari, ki so ostale nedokončane, saj vas nenehno žulijo. Na eni strani se boste močno trudili, da se spogleda- te z vsem, po drugi strani pa se boste do te mere zakopali v delo, da boste preutrujeni za soočanje s svojimi globinami. A Venera v devici vam prinaša veliko prilo- žnosti, da preuredite odnose s svojimi najbližjimi in naredite v njih red, le vztrajnosti in želje vam ne sme zmanjkati. Z retrogradnim Merkurjem v devici vas čakajo zahtevni časi, predvsem v poslovnem in finanč - nem pogledu. Treba se bo učiti skromnosti, ki je levi niso vajeni, razmišljati bolj na drobno kot na veliko, kar levom spet ni všeč, a zvezde bodo zahtevale, da tokrat dokončno uredite še tisto, česar niste. Ravno nedokončane stva- ri vam preprečujejo, da bi storili korak naprej, pa če se boste še tako trudili. Enako velja za lju- bezen, rešite se starih bremen, ki vas vlečejo navzdol. Ko je retrograden Merkur v devici, imate še posebej device veliko dela same s sabo. Prišel je čas samoizpraševanja, povle- kli boste črto, kot bi bil konec leta, in naredili obračun. S či- mer ne boste zadovoljni, boste obračunali, naredili red ali pa odstranili iz svojega življenja. Čas retro Merkurja je za vas čas higiene, ko odpada vse, česar ne potrebujete, in obdržite le tisto, kar ima za vas resnično, trdno vrednost. Seveda po teme- ljitem premisleku, nikakor ne na hitro! Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 32, 8. avgust 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 633 SUDOKU 634 SUDOKU 325 REŠITEV SUDOKU 324 DANSKA KRONA MOUSSE Z OREHI NAREDIM ŠE ENKRAT OČIŠČEN Z VODO NA PLA- NINCAH SONČECE … KLADA ZA SEKANJE NEDA UKRADEN VRSTA USNJA OPERATIVNI POROD ADIJO, PA ZDRAVA OS TANI, PODAJ MI ŠE … ROKO POČITNI- KARKE KEMIJSKA ELEMENTA Cr IN U SOSEDA TANZANIJE NEKDANJA HRVAŠKA KUNA Povsod z vami VEČJI GOSTINSKI OBRAT PREJA (POG.) TRGOVSKA ULICA V ARABSKEM OKOLJU SREDNJI ZDRUŽUJE STROKOV- NJAKE ZA ELEKTRIKO ZABAVNO- GLASBENA ODDAJA DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJAL- CEV NASPROTJE PLIME VOLNENA TKANINA JADRANSKI OTOK KIP BREZ GLAVE IN UDOV PRILEGA SE MU KOT … OPIS, PRIKAZ IZGOVORJA- VA ČRKE X V TAXI IZVAJAŠ GLASBO Z GLASBILOM BOLJE … KAKOR ZGRDA NEKDANJA HRVAŠKA PREMIERKA (JADRANKA) PRIČAKO- VANJE DEL LETALA NIZKA POSODA ZA PEČENJE DEL CERKVE Z ORGLAMI SLOVENSKI NOGOMETNI STRATEG (MATJAŽ) NAJDENE S KOPANJEM RIBA … GLAVI SMRDI SLOVENSKA ZALOŽBA POLOVICA OD 214 PREBIVALEC GLOBOKEGA ZNAMKA DETERGENTA RAZPADLA JE LETA 1991 ŽIVEC (ZASTAR.) PRAVLJIČNA VARUŠKA POPPINS KRAJ PRI OPATIJI ZADRŽAN, RESNOBEN PRIŠEL JE Z DEŽJA POD … APNAR ŽGE … IMAMOV URAD PEVEC SIDDHARTE MEGLIČ KONJEV TEK LEKARNI RENIJ UKVARJA SE S PUBLICI- STIKO GOSJI SAMEC … PLANINA JE GOROVJE V SEVERNI MAKEDONIJI NAJSLAV- NEJŠI JE DRAKULA OPLOV AVTO PRED- PLAČNIK, NAROČNIK MARIBOR RIBJA JUHA BO, BOSTA, … PLANIKA JE … CVETLICA NAJEMNA LISTINA ZA LETALO MEDNAROD- NA OZNAKA ALBANIJE TOASTER ZGODOVIN- SKA UTRDBA V TEKSASU SAMODRŽEC SLOVENSKA TV SERIJA: NAŠA … KLINIKA NAT KING … ŽIVALSKI VRT ANION ALI KATION MANGANOV OKSID SLOVENSKI FILM: … HOSTAR KONICA SLOVENSKO ŽELEZNIŠKO KRIŽIŠČE TEŽKE 8 t … VON BISMARCK OVEROVLJA PODPISE 1 17 10 18 11 4 2 16 8 5 15 3 13 14 6 9 7 12 Nagradni razpis: 1. in 2. nagrada: dve vstopnici za ogled podzemlja Pece z vlakom; 3. nagrada: ma- jica Novi tednik&Radio Celje Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 13. avgusta. 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 17 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Geslo iz številke 31: Večeri pod zvezdami Izid žrebanja: 1., 2. in 3 nagrado: dve vstopnici za ogled podzemlja Pece z vlakom prejmejo: Cvetka Kopitar iz Šentjurja, Marija Sluga iz Rimskih Toplic in Silvo Bokal iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredni- štvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Vsak torek! Ne spreglejte v novi Jani www.salomongroup.si Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. Pretepel je mamo, ker mu je vzela tablico ko se bojiš lastnega otroka KUPON Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 32, 8. avgust 2024 PISANI SVET Siddharta v Žički kartuziji Sobotni koncert rokovske zasedbe Siddharta med obzidji nekdaj mogočnega samostana v Žički kartuziji je navdušil številno občinstvo. Da je ljubiteljev te skupine res zelo veliko, dokazuje podatek, da je bil koncert hitro razprodan. Obiskovalci, bilo jih je približno 2.000 iz vseh koncev Slovenije, so dogodek zapuščali z izjemno prijetnimi vtisi. Tiha lepotica, kot mnogi imenujejo Žičko kartuzijo, je že več let prizorišče edinstvenih poletnih večernih koncertov na prostem v organizaciji Centra za kulturne prireditve Sloven- ske Konjice. Letošnja sezona Poletnih glasbenih večerov se je začela sredi junija z nastopom Silence v cerkvi svetega Janeza Krstnika. Tam bodo sredi avgusta nastopili še Sounds of Slovenia Trio & Maroltovke. BF Tehnopark Celje v pole- tnih mesecih 20 dijakom in študentom omogoča pri- ložnost za krepitev kom- petenc. Med drugim bodo pomagali pri pripravah na odprtje razstave Atmos- fere, ki jo v Tehnoparku pripravljajo v sodelovanju Prenos spremljala tudi poznavalca Olimpijski festival v Celju je bil zasnovan na dejavnostih prisotnih vseh starosti in na ogledu televizijskih prenosov različnih športnih dogodkov na olimpijskih igrah v Parizu. Na celjskem letnem kopališču je nemalo jeze povzročila odločitev glavne sodnice med polfinalno tekmo kajakašev. Ta je najbolj razhudila nekdanjega olimpijskega podprvaka Petra Kauzerja. Zaplet in razplet je spremljal vodja celjskih kajakašev Dušan Konda (levo). Ob njem je bil sekretar Športne zveze Celje Marko Božiček, ki je prejšnji teden pogrešal atletska dogajanja. Skupaj sta uživala v odlični igri naših rokometašev proti švedskim. DŠ Celje bo kmalu bogatejše za prvo postajo Poljubi in odpelji, ki jo bo občina po- stavila v neposredni bližini Osnovne šole Lava. Gre za površino, ki bo omogočila staršem, da bodo svoje otro- ke varno odložili v neposre- Vsako leto je 2. avgust svetovni dan dojenja, ki ga sicer obeležujemo v okviru svetovnega tedna dojenja. Splošna bolnišnica Celje je tako z Društvom svetovalcev za laktacijo in dojenje Slove- nije obeležila svetovni dan s stojnico v avli. Na njej so bile mladim in prihodnjim staršem na voljo strokovne ter natančne informacije o dojenju, dopolnjene z izku- šnjami, ki so jih o dojenju delile druge matere. Letošnja tema tega dne je bila Zmanjšajmo neenako- sti – podprimo dojenje. Tako Unicef in Svetovna zdravstve- na organizacija opozarjata na zaskrbljujoč podatek, da še vedno približno 4,5 milijarde ljudi nima popolnega dosto- pa do osnovnih zdravstvenih storitev, zato veliko žensk ne prejme podpore, ki jo potre- buje za optimalno dojenje svojih otrok. Razveseljuje pa Poletje v središču Celja z Avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana in Uni- versalmuseumom Joanne- um Graz. V celjskem Tehnoparku je na ogled 57 razstavnih pred- metov, na voljo so številne delavnice, a tudi posebna do- živetja oz. akademije. Srečati je mogoče tudi robotskega psa Mobyja, si ogledati razstavo Čudoviti svet vode in od blizu spoznati projekte s področja robotike, ki so jih pripravili dijaki Šolskega centra Celje. V Platformi 2 je predstavljen tudi zmagovalni projekt di- jakov Srednje šole za strojni- štvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, ki so na svetovnem prvenstvu Ro- boCup 2024 v kategoriji hi- troprototipiranih reševalnih robotov osvojili naziv sve- tovnih prvakov. »Dnevno nas obiščejo obiskovalci iz celotne Slovenije in tujine. Več kot 20 dijakov in študentov bo v tem poletju za nekaj časa postalo del ekipe Tehnoparka Celje. Spoznali bodo metode dela z obiskovalci, izvajanje delav- nic in doživetij, a tudi proce- se priprave novih vsebin. Ena takšnih bo razstava Atmosfere – umetnost, podnebje in ve- soljske raziskave. Odprtje te bo 21. avgusta letos,« je pove- dala Andreja Erjavec, direk- torica Tehnoparka Celje. To razstavo, v ospredju katere bo multimedijska instalacija, pripravljajo v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim foru- mom Ljubljana in Universal- museumom Joanneum Graz. Na ogled bo do 29. septembra 2024. JF, foto: Tehnopark Celje Poljubi in odpelji tudi v Celju dni bližini šole, ti pa bodo nato peš nadaljevali pot do šolskih vrat. V Celju bo šlo za krožno obračališče, s čimer želijo po- večati varnost otrok in zmanj- šati prometno gnečo v okolici šolskega prostora. Površino bodo uredili ob začetku kolesarske in pešpoti v Dečkovi ulici na Lavi, kjer bo dodaten krožni vozni pas za varno ustavljanje avtomobilov in izstopanje otrok. Od tam bodo lahko šolarji svojo pot do šole po urejeni poti nadaljevali peš, do šolskih vrat pa bodo pre- hodili približno 500 metrov. Celje bo tako med prvimi v Sloveniji uredilo postajo Poljubi in odpelji, s tem pro- jektom pa se pridružuje šte- vilnim mestom po svetu, ki so podobne ideje že uresni- čila. Gradnjo bodo izvajalci začeli prihodnji teden, dela bodo končana do 1. septem- bra. Vrednost naložbe zna- ša 45 tisoč evrov. Območje Poljubi in odpelji bo ozna- čeno tudi z ustrezno tablo, ki jo je zasnovala Direkcija Republike Slovenije za in- frastrukturo. SŠol Tudi tokrat izobraževali o dojenju podatek, da se je v zadnjih 12 letih število dojenčkov, mlajših od šest mesecev in ki so izključno dojeni, po vsem svetu povečalo za več kot 10 odstotkov. To pomeni, da ima kar 48 odstotkov vseh dojenčkov omogočen zdrav začetek svojega življenja. SŠol Na sredini predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slo- venije Cvetka Skale, ki vrsto let izobražuje prihodnje in mlade mamice o pomenu dojenja. (Foto: FB SBC) Na tem delu bo prometna varnost kmalu še večja. (Foto: MOC) (Foto: Nik Jarh) 20 dijakov in študentov bo letos pomagalo pri delovanju Tehnoparka. V Tehnoparku Celje lahko obiskovalci preizkusijo tudi BCI, vmesnik med možgani in računalnikom. Številni obiskovalci so koncert zapuščali navdušeni. (Foto: Domen Hohler)