Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
Trleste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XII. - Štev. 38 (607)
Gorica - četrtek 29. septembra 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Denarna nabirka Spopad dveh taborov v OZN
Pred meseci sem slišal v nekem kraju onstran meje, ko je tamkajšnji duhovnik povedal, da je cerkovnik pri nabiranju za kaplanovo in cerkovnikovo plačo nabral dinarjev... Ne povem vsote, marveč samo to, da ni prišlo na vsako hišo niti deset dinarjev!
Deset dinarjev ali deset lir!
Seveda je vse na svetu relativno. Deset lir je lahko dosti, saj je znana evangeljska prilika o ubogi vdovi, ki je darovala v templju samo dve stotinki — najmanjši denar, pa je vendar po Gospodovih besedah dala največ, ker je dala — vse, kar je imela.
Za marsikoga, ki nima stalnih rednih dohodkov, je brezposeln, mora živeti s smešno nizko pokojnino itd., je deset lir že dosti, saj si jih mora, tako rekoč, pritr-gati od ust.
Deset lir je pa v nekaterih slučajih še nekaj drugega, je žalitev in smešenje Boga.
*
Ni prijetno omenjati nekaterih strani človeškega življenja in ne umestno računati ali razpolagati z denarjem v tujem žepu; včasih je pa koristno in potrebno, dotakniti se tudi te strune.
Vsak sladoled, ki ga otroci, pa tudi odrasli posebno v poletju tako pogosto kupujejo, stane več ko deset lir, da ne govorimo o drugih sladkarijah in podobnem, k' se ponujajo po vseh kotih. (Pri tej priložnosti si dovolimo povedati, kaj pravi pisatelj najstarejše knjige o lepem vedenju: »Otroke moramo učiti, da je denar sredstvo za tri namene: da si poskrbimo potrebne stvari za življenje, da pomagamo r e v n i m in da komu napravimo veselje«).
Koliko zavitkov cigaret se kupi na dan, teden, mesec, leto brez vsakega pomišljanja, in vsaka cigareta stane deset lir.
Koliko se Izda za vino in druge pijače, posebno v družbi, ko se vsakdo rad pokaže, da ima in mu ni mar za nekaj litrov, posebno še kadar so že vsi v rožcah.
Malokdaj se sliši: Ne grem v kino, cirkus ali kam drugam, ker stane in nimam denarja. Navada, drugi gredo, moram tu-di jaz. naj stane kar hoče!
Koliko se potroši po nepotrebnem ob raznih prilikah, pri krstu, birmi, poroki, na potovanju itd. samo iz ničemumo-sti, da se pokažemo, da nas ne bodo imeli za skope in podobno.
Dosti predmetov se nakupi v življenju, ki jih nikoli ne rabimo, le ker je navada, ker jih imajo drugi,ter da se pokažemo Pred ljudmi!
Ko bi ob koncu leta zračunali, koliko smo porabili za stvari, ki niso neobhodno potrebne — včasih celo škodljive — bi se nam pokazala precej čedna vsota.
*
Vse to je prav in lepo, tudi da se troši denar za zabave in drugo, samo nekaj je Pri tem čudno in nerazumljivo: medtem ko imamo za ravnokar imenovane stvari denar vedno pri roki ter ga izdajamo brez Vsakega pomišljanja, se začnejo takoj tež-koče, kakor hitro gre za dobre namene. Takrat navadno denar izgine, začne se cela vrsta izgovorov in, če se kaj doseže, le le neznatna malenkost v primeri z dru-Simi izdatki.
2e za miloščino v cerkvi iščemo po že-Mh in v denarnici, če je kakšen drobiž, kot bi bil vsak drugi denar za Boga preveč. Prav je povedal tisti župnik: »Ce vas, dragi kristjani, gledam s prižnice, ko ste Vsi tako fino in lepo oblečeni, se vprašu-Ittn: No, kam so šli danes pa reveži k ***ašl? Ko pa po maši preštevam tistih Par liric, ki jih je cerkovnik nabral za miloščino, se zopet vprašam: No, kam so danes pa bogati k maši?«
Za dobrodelne namene, ustanove, slro-UšČe, semenišče, misijone, dobre knjige In *e Posebno za katoliške časopise, ^ so tako potrebni, je vedno premalo de-narja. Seznami naročnikov kažejo, koliko 'Judi bi bilo lahko naročenih In niso, z
druge strani pa koliko »pozabljivosti« je v plačevanju naročnine. Pa vendar ni treba prav velikih žrtev, da se spravi stvar v red. Z eno torto ali z nekaj litrov vina bi bilo vse poravnano.
*
Ob poroki, namesto drugih daril, bi dali dobro knjigo ali naročnino na katoliški časopis; trajno in več vredno darilo ko vse skodelice za kavo in vaze za rože, ki se ne ve kam z njimi.
Pri cerkvenih vratih prodajajo katoliške časopise. Škoda za 30 lir! Tudi če ga že imate, kupite ga vseeno ter dajte kakšni družini, »pozabite ga« v gostilni, kavarni, vlaku, parku itd. Pride nekomu v roke, ki ga še ne pozna ali se ga boji; pozneje obrodi dober sad. Dober tisk je najbolj uspešen apostolat, le žal, da smo katoličani premalo praktični na tem polju. Z malimi zneski in nekaj dobre volje se dosti doseže.
Pravi katoličan se mora pokazati — seveda po svojih močeh — tudi v denarnici! *
Nimamo namena s tem koga žaliti. Veliko je število oseb, ki vse žrtvujejo za dobro stvar. To velja le tistim, ki jim ni prišlo na misel, da se z denarjem da storiti dosti dobrega.	R.	L,
Telefonski naročniki v Italiji
Konec julija je bilo v Italiji 2,901.515 telefonskih naročnikov. V zadnjih šestih mesecih je število naročnikov poraslo za 116.000. Povprečno pride na 100 prebivalcev 7 telefonskih aparatov.
Kakor je bilo povsem pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Glavna skupščina Združenih narodov je zasedala ves pretekli teden in na govorniškem odru sta se temeljito spopadla Vzhod in Zahod, tako da so se zamajali sami temelji Organizacije združenih narodov. Mnogi že govorijo o krizi te organizacije, potem ko ji je Ni-kita Hruščev zadal meč v samo srce. Ostro je napadel glavnega tajnika Hammar-skjoelda ter zahteval ukinitev samega tajništva kot ustanove. Zato sedanje 15. zasedanje ZN ne bo šlo v zgodovino samo kot svojevrstno vrhunsko snidenje najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda ter tako zvanega tretjega sveta, to je neopredeljenih držav, ampak tudi zaradi nepričakovanega razvoja dogodkov in okoliščin, ki so dovedle do strahovitega diplomatskega poraza Sovjetske zveze, ki je bila favorit pred očmi vsega afriškega sveta, v zvezi z glasovanjem zaupnice Hammarskjoeldu.
Sovjetska diplomacija se je siefer dolgo in temeljito pripravila, da na tem zasedanju začne obsežno ofenzivo proti ZDA in ostalemu Zahodu, in vse je kazalo, da se Zahodu ne obeta nič dobrega na tem 15. zasedanju ZN. Komunistični poglavarji so hrupno naznanili svoj prihod v New York gotovi si zmage. Le zadnji trenutek se je odločil Eisenhower, da prekriža načrte Hruščeva s svojim prihodom na zasedanje Glavne skupščine. — Zadnje dneve, oziroma bolje zadnje ure pred samim začetkom zasedanja se je vse preobrnilo: Sovjetski Zvezi se izmaknejo afriške države. Eisenhower prehiti Hruščeva na govorniškem odru.
POLITIČNI PROGRAM «SLOVENSKE LISTE»
za pokrajinske volitve - 6. in 7. novembra (960
»Slovenska demokratska zveza« in »Slovenska katoliška skupnost« v Trstu, ki nastopata pri pokrajinskih volitvah jeseni 1960, bosta po svojih pokrajinskih svetovalcih, izvoljenih na »Slovenski listi«, uveljavljali naslednji program:
POKRAJINA IN NARODNE PRAVICE
1. Manjšinske pravice, ki so slovenski manjšini zajamčene s posebnim štatutom in z ustavnimi določili, še vedno niso uresničene v svojem polnem obsegu. Zastopniki »Slovenske liste« si bodo tudi v bodoče z vsemi silami prizadevali, da se ustavna določila in sprejete mednarodne obveznosti tudi dejansko uveljavljajo.
2. Slovenski jezik morajo pokrajinske oblasti priznavati po vseh svojih uradih in v poslovanju z občinstvom, načelno pa tudi na sejah pokrajinskega sveta.
3. Napisi na pokrajinskem cestnem omrežju po predelih, koder tvqrijo Slovenci predpisani odstotek prebivalstva, morajo biti dvojezični.
4. Šolske ustanove s slovenskim učnim jezikom, ki jih po zakonu oskrbuje Pokrajinska uprava, morajo biti deležne enakih postopkov kot italijanske šolske ustanove.
5. Pri novih namestitvah po uradih, ustanovah in podjetjih Pokrajinske uprave je treba čimprej urediti odgovarjajoče razmerje med uslužbenci ene in druge narodnosti. Sistematično doseljevanje netržaškega življa, katerega očiten namen je sprememba narodnostnega sestava prebivalstva na tem ozemlju in ki poleg tega očitno zmanjšuje možnosti zaposlitve domačinov, mora Pokrajinska u-prava zavirati, ne pa podpirati.
6. Razlaščevanja zemljišč morajo biti omejena na zares nujne in nesporne primere in ne smejo biti pretveza za prisilni prenos zemlje iz slovenskih v italijanske roke; priznana odškodnina mora odgovarjati tržni vrednosti in jo je po razlastitvi tudi takoj izplačati. Posebno skrb mora Pokrajinska uprava posvečati cestnemu omrežju, ki spada v delokrog pokrajine.
7. Podpihovanje narodnostne mržnje je treba ob vsaki priložnosti obsoditi in kaznovati kot težak prestopek; Pokrajinska uprava mora postati vzor mirnega sožitja.
8. Nepristransko reševanje vseh zadev, ki spadajo v pristojnost Pokrajinske uprave, njenih ustanov in podjetij, naj bo tako, da ne vzbuja občutkov, da bi bili prizadeti zaradi narodnostne pripadnosti kakor koli zapostavljeni. To bi bil naj učinkovitejši praktični dokaz po resnem prizadevanju za pomirjenje duhov.
POKRAJINSKA UPRAVA IN GOSPODARSTVO
1. Hitro in tekoče poslovanje Pokrajinske uprave mora postati temeljno načelo Pokrajinske uprave.
2. Odmero davščin in dajatev je treba urediti tako, da se obremenitev prizadetih porazdelijo v sorazmerju z njihovo gospodarsko zmogljivostjo.	(Nadaljevanje na 3. strani)
Sprejem novih članov
Na prvi seji Glavne skupščine so najprej izvolili novega predsednika Skupščine irskega diplomata Bolanda. Dobil je 46 glasov, Cehoslovak Nosek pa 25. Sledil je sprejem 13 novih afriških držav ter Cipra, tako da štejejo sedaj Združeni narodi 96 članov. Tako so sedaj v OZN skoro vse države sveta razen naslednjih, ki zaradi posebnih okoliščin ne morejo ali ne marajo vstopiti vanjo: Federacija Mali (Sudan in Senegal), komunistična Kitajska, Nemčija, Koreja, Vietnam, Švica, Vatikan, državice Andorra, Monako, Liechtenstein ter vsa še neodvisna ozemlja.
Najbolj številna je afro-azijska skupina (43 držav), sledi zahodna s 25 državami, Latinska Amerika z 20 državami, komunistični tabor 9 držav.
Govor Eisenhowerja
V	naslednjih dneh so se na govorniški tribuni zvrstili tile državniki: Eisenhovver, Tito, Hruščev ter ganski predsednik Nkru-mah, Fidel Castro. Noben ni sicer povedal nič novega; vsi so v večji ali manjši meri, v eni ali drugi obliki govorili o skoro enakih problemih: razorožitev, A-frika, pomoč nerazvitim deželam, poslanstvo OZN.
Eisenhovver je govoril v četrtek pred Titom in Hruščevom. Izrekel je svoje zaupanje v Združene narode in njihovo poslanstvo pri novih afriških narodih. Glede Afrike je predlagal, naj bi se vse .sile obvezale, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve afriških držav in da bodo nudile vso pomoč le preko OZN. V ta namen je predlagal ustanovitev posebnega sklada za pomoč Kongu in ostalim nerazvitim deželam; k temu skladu je njegova država pripravljena prispevati bistven delež. Izjavil je tudi, da so ZDA pripravljene nuditi ZN svoje kmetijske presežke za boj proti lakoti na svetu. — Ostali del govora je posvetil razorožitvi in problemom, ki so s tem v zvezi. Povabil je Sovjetsko zvezo, naj se vrne na razorožitvena pogajanja v Ženevo, ki jih je brutalno prekinila. Predlagal je nato sporazum o uporabi vsemirja v izključno nevojaške namene ter o mednarodnem nadzorstvenem sistemu proti nenadnemu napadu ter prekinitev izdelovanja nuklearnega orožja v vojaške namene. Za vse to je dal en sam pogoj: da se mednarodnemu nadzorstvu OZN podvrže tudi Sovjetska zveza.
Govor Eisenhowerja so v zbornici pozdravili s bučnim ploskanjem, kateremu se je pridružil tudi maršal Tito. Samo Hruščev in njegovi sateliti niso ploskali. Posebno zadovoljni so bili odposlanci komaj sprejetih afriških držav zaradi njegovih predlogov o pomoči Afriki.
Govor maršala Tita
Takoj za Eisenhowerjem je stopil na govorniški oder jugoslovanski predsednik Tito, ki je prvič govoril v Združenih narodih. Tudi on je govoril o kolonialnem vprašanju, o razorožitvi ter mirni aktivni koeksistenci. Zavzel se je tudi za sprejem Rdeče Kitajske v OZN.
Po njegovem ni nobeno perečih vprašanj, ki jih je zapustila vojna, ostalo urejeno zato, ker so državniki ubrali napačno pot urejanja spornih mednarodnih problemov s pozicij sile; zato, je dejal, ne preostane danes drugega kot ubrati pot miroljubnega urejanja sporov. Govoreč o Afriki, je dejal, da se njeni narodi ne smejo ovirati pri svojem razvoju; glede Konga je dejal, da se pomoč ZN ni pokazala dovolj učinkovita zato, ker da so pri upravljanju sklepov Varnostnega sveta prišle do izraza hude napake in pomanjkljivosti. V Alžiru je predlagal ljudsko glasovanje pod nadzorstvom ZN. — Glede razorožitve je Tito dejal, da se popolnoma strinja s sovjetskim načrtom o splošni in popolni razorožitvi. Zavzel sc je tudi za nevtralizacijo Srednje Evrope.
V	ostalem se je zavzel za večjo vlogo manjših držav v mednarodni politiki. — Značilno za Titov govor je to, da ni ni-
kogar direktno obtoževal, ne Sovjetske zveze ne Amerike, da se pač ne zameri nobenemu.
Govor Hruščeva
Sovjetski prvak je govoril dve uri in pol. Njegov govor je bil en sam grob napada na glavnega tajnika Hammar-skjoclda in Združene narode sploh; Ham-marskjoelda jc označil za »orodje zahodnih imperialistov«. Predlagal je ustanovitev triumvirata namesto sedanjega tajništva, v katerem bi bil po en predstavnik Vzhoda, eden Zahoda in eden nevtralnih afriških dežel. To je bil doslej eden najhujših napadov na osebo Hammarskjoelda od korejske vojne sem. Hruščev je tudi zahteval oziroma predlagal, da bi se sedež OZN premestil iz New Yorka v kako nevtralno državo kot Švica, Avstrija ali pa kar v Sovjetsko zvezo.
Drug tak njegov predlog, s katerim je hotel vplivati na še neopredeljene države je ta, da naj se takoj proglasijo za neodvisna vsa ozemlja, ki so pod kakršnokoli oblastjo ali varuštvom. Prav tako je zahteval pripustitev afro-azijskih zastopnikov v razorožitveni odbor ZN.
Glede razarožitve je ponovil že lanski načrt o splošni in popolni razorožitvi. Letos je ta načrt samo nekoliko še spopol-rtil in dodal še potrebo po nadzorstvu. — Na koncu je omenil še polet z letalom U-2 ter željo po izboljšanju odnosov z ZDA. Obsodil je Francijo zaradi vojne v Alžiru.
Odmevi v svetu
Ce pregledamo vse te tri govore, vidimo, da je najbolj stvarno govoril predsednik Eisenhovver, edini, ki je afriškim narodom pripravljen res tudi otipljivo pomagati, medtem ko ima Hruščev zanje samo lepe besede. Človek pa na žalost ne živi samo od besed, ampak tudi od kruha. Če niso Sovjeti s komunističnim sistemom zmožni niti svojim državljanom zagotoviti človeka vredno življenje, kako naj potem stvaljajo drugim narodom svoj sistem za vzgled? — Tudi Titov govor je bil precej umirjen; povedal je tudi kako dobro stvar, samo škoda, da on ne more nič nobenemu pomagati, ker sam potrebuje pomoči od Amerike in Združenih narodov. — Hruščev pa je s tribune OZN samo rohnel proti Hammarskjoeldu in dajal demagoške predloge o takojšnji u-kinitvi vseh kolonij. Vprašanje je, koliko časa bo vztrajal osamljen kot je bil v napadih na glavnega tajnika.
Demonstracije proti diktatorjem
Komunistične diktatorje so zelo vznevo-ljile sovražne demonstracije, ki so jim jih v Nevv Yorku priredili begunci iz komunističnih dežel. Tudi maršal Tito se je potožil Hruščevu, ko sta se sestala, da vsak dan posluša brezplačne koncerte razgrajačev pod oknom svoje rezidence. Še pred Titovim prihodom v Nevv York so razgreti jugoslovanski begunci laže napadli samega jugoslovanskega konzula Zvonka Radosa ter še dva druga uslužbenca ob priliki demonstracij proti prihodu maršala Tita. Jugoslovani so se zaradi tega čutili zelo užaljene, toda naše mnenje je, da pač žanjejo, kar so sejali.
Kubanski diktator Fidel Castro ni mogel dobiti sobe v nobenem hotelu, zato sc je nastanil v črnskem oddelku Harlemu, kjer ga je obiskal tudi Hruščev.
Ta teden se bo zasedanje. glavne skupščine nadaljevalo. V Nevv York so medtem že prispeli ostali državniki: Macmil-lan, Nehru in Nasser. Slednji se je med potjo ustavil v Madridu, kjer sta se objela z generalom Francom. Se vidi, da gliha vkup štriha.
Tudi Hruščev se zelo huduje nad ameriškimi oblastmi, ker so mu omejile gibanje po mestu. Nekega dne se je raz-govarjal s časnikarji kar z okna svoje rezidence.
Za predsednika Tita je bilo zasedanje Glavne skupščine tudi lepa prilika, da se je sestal s Hruščevom, Eisenhovverjem in drugimi.
NAS TEDEN V CERKVI
2.10. nedelja, 17. pobitik. (rožhovenska): Angeli varuhi
3.10. ponedeljek: Sv. Terezija Deteta Jezusa, dev.
4.10. torek: sv. Frančišek Asiški, spozrt.
5. id. sreda: sv. Ptacid, m.
6.10. četrtek: sv. Brtihoit; Spozn.
7.10. petek, prvi: kožnovenska Mati boija
8.10. sobota: st'. Brigida, vd.
*
SV. FRANČIŠEK (1182-1226) je bil vesele nravi. Nekoč ga je vprašal prijatelj, če se misli poročiti: »Da!« je odgovorit. »Poročim se z najodličnejšo nevesto.« — »Katera je ta?« — »Uboštvo.«
ko Se je odpO\’edal očetovi dediščittl, Se je posvetil ubogim, bolnikom vsake vrste, tudi gobavim.
Ti, ki so ga poznali, so menili, da se je zmešal. Mnogi so se iz njega norčevali ih ga tudi kleli. Frančišek je pa zanje molil ih jim izkazoval ljubezen.
Ko je zbral krog sebe titnogo somišljenikov in ustanovil zanje frančiškanski red, jim je naročal, naj molijo in delajo, naj delijo miloščino in se vadijo v popolnem uboštvu.
Skušaj čimbolj udejstvovati te Frančiškove nauke.
Škofove vizitacije na Tržaškem
17. nedelja po Binkoštih
Sv. maša budi vero v Boga in v Jezusa Kristusa; nadalje budi v nas katoliško zavest in dolžnost. Vzpodbuja nas k popolnemu krščanskemu življenju, k veri in o-stalim čednostim, posebno k ljubezni do Boga in do bližnjega. Najbolj je poudarjena ljubezen, ki je kraljica, mati in krona vseh čednosti. Glavni mašni nauki so sledeči:
1.	Zavedaj se, da si katoličan, to je božji otrok! Bodi katoličan in živi popolno krščansko življenje! — Človek ni kakor mrtva bitja, rastline in živali, ki nimajo zavesti. Človek ima zavest. Zaveda se, da biva, živi, misli, želi, snuje, hoče in deluje. Zaveda se svojih dolžnosti pred Stvarnikom in ljudmi. Dobro pozna svojo odgovornost pred Bogom in človeško družbo. Vsakemu zdravemu človeku je potrebna njegova naravna, o-sebna, družabna, narodna in verska zavest. Najvišja, najvažnejša in najbolj potrebna je verska in sicer katoliška zavest. Brez te zavesti katoliški vernik ni popoln katoličan. Čim večja in čim bolj živa pa je ta zavest, tem popolnejši je človek. Vsemogočni Bog zahteva od nas globoko, trdno in živo katoliško (versko in moralno) zavest; tako zavest, ki se pokaže v mišljenju in hotenju, delovanju in življenju. Treba je biti popoln katoličan in vedno in povsod katoličan: doma, v duši, v cerkvi, v službi, v družbi in v sve-
i •
tu. Treba je, da se živo zavedamo krščanskega dostojanstva in temu primerno živimo. Zavedati se moramo naše velike nadnaravne časti, otroštva božjega, sorodnosti z Bogom in naše bogopodobnosti; zavedati krščanskih dolžnosti, verskih in moralnih, krščanskega poslanstva in ciljev.
2.	Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem! To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe! — Katoličan brez ljubezni je kakor kralj brez trona in krone ali kakor človek brez glave. Še več: katoličan brez ljubezni je kakor človek brez srca in človek brez duše. Vernik, ki ne ljubi, je duhoven mrlič. Še huje: vernik, ki ne ljubi, je kakor hudobni duh. — Troedini Bog, ki je najvišje, najpopolnejše in najsvetejše Bitje, zasluži brez dvoma vso našo ljubezen. Bog je Ljubezen, ki daje in želi, išče ter pričakuje ljubezen. Bog je neskončno popoln, neskončno dober in velik, naš najboljši Oče, Kralj in Gospod, vreden vse naše ljubezni. Bog zahteva ljubezen; zahteva jo v prvi vrsti zase; a zahteva jo tudi za ljudi. Ljubimo nadvse Boga, ki je naš najboljši Oče, Stvarnik in Gospod! Ljubimo še iskreno ljudi, ki so naši bratje in sestre! Ljubezen je naša največja dolžnost. Kdor ne ljubi, ne bo videl nebes. Dajmo Bogu dušo in telo, celo bitje in žitje! Bližnjemu pa srce in dobroto.
!«!!!
življenja Cerkvi
Zahvala svetega očeta
Sveti oče je poslal munchenskemu nadškofu kardinalu Wendelu lastnoročno pismo, v katerem izraža veselje nad uspehom, ki ga je doživel 37. mednarodni evharistični kongres. Sveti oče je za uspeh kongresa vsak dan molil, stalno spremljal priprave in zlasti potek kongresa. Ob koncu prosi kardinala Wendela, naj se v njegovem imenu zahvali civilnim oblastem za vse razumevanje in sodelovanje za dober izid kongresa.
Papeževi obiski
V	ponedeljek 12. septembra je sveti oče zapustil svojo poletno rezidenco in šel na obisk v poletno vilo rimskega semenišča v Roccantica v Sabinskih hribih. V tej vili je sveti oče kot gojenec zavoda daroval svojo drugo sveto mašo. Tildi ob zadnjem obisku je sveti oče daroval sveto mašo in poklonil kapeli lepo monštranco v spomin na svoj obisk. V nagovoru je prosil bogoslovce, naj molijo za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora. — Po končanem obisku je odšel še na Monte Fiolo, kjer je pokopan njegov sošolec in prijatelj msgr. Julij Bel-vederi. Sveti oče se je vrnil v Castelgan-dolfo v prvih popoldanskih urah, saj je bila cela pot dolga nad 200 km. V petek, 23. sept., se je na povratku iz Castelgan-dolfa v Rim podal sv. oče v Subiaco, kjer je najstarejši benediktinski samostan; saj je tu Sv. jama, v kateri je najprej živel sv. Benedikt, poleg pa samostan sv. Sholastike, njegove sestre. Tudi tu je sv. oče imel kratek nagovor na samostansko družino, kateri je priporočil, naj moli za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora.
Ti obiski pričajo, da si sv. oče privošči vedno daljša potovanja, saj ni že sto let noben papež toliko potoval kot on.
Zvon za kapelo v Dachaua
Neka avstrijska organizacija je podarila zvon za novo kapelo v Dachauu. Vsak večer bo zvon klical v spomin vse žrtve, ki so preminile v zloglasnem taborišču.
Vsak Škof ima dolžnost, da vsaj vsakih pet let pregleda ali vizitira vso škofijo. Namen take vizitacije je, kakor pravi cerkveni zakonik, da se nauk ohrani zdrav In pravoveren, da se varujejo dobre nra-
vi	in popravijo slabe, da se pospešuje med ljudstvom in v kleru mir, nedolžnost, pobožnost m redovitost ter vse, kar more biti po okoliščinah veri v korist.
MAČKOVLJE
V	skladu s temi predpisi je tržaški g. škof začel letos s ponovno vizitacijo podeželskih krajev. Najprej je že v maju obiskal Mačkovlje, kjer so mu verniki pripravili lep sprejem. Lepo okrašena cerkev je napravila na vse najlepši vtis. Zbrano petje in pobožna molitev, ki jo v vaški cerkvi zelo gojijo, sta dala vtis, da se je v cerkvi zbrala vsa vas, čeprav je na žalost marsikdo ostal doma. Po sveti maši so se okoli g. škofa zbrali možje in fantje in prevzvišenemu predložili v pretres s prošnjo za pomoč tri važne zadeve: stalni dušni pastir, zgradba župnišča, ki bi omo-
gočila ustanovitev župnije, in otroški vrtec. Za vse je g. škof obljubil svojo pomoč, ker je uvidel, da so vse tri zadeve za vas življenjskega pomena. G. dr. Stanka Janežiča je kar takoj pismeno naprosil, naj se vrne v Mačkovlje in tu prevzame dušno pastirstvo namesto g. Albina Grmeka, ki je moral več let iz oddaljenih Ricmanj skrbeti za faro.
SVETA BARBARA
Še isti dan je g. škof šel na obisk k Sveti Barbari. V mali cerkvi, ki je vsako nedeljo še vedno prevelika, je vernike o-beh narodnosti pozdravil v obeh jezikih. Dušnopastirsko delo v tem kraju, ki ga opravlja g. Dušan Jakomin iz Skednja, ni lahko. Tudi na dan vizitacije, ki je bila na nedeljo, so fnnogi rajši šli na polje ali prijeli za kramp, kakor da bi se udeležili božje daritve. Verjetno je zato g. škof pri sveti maši ponovil Kristusovo prošnjo: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
  niiiniiiHiiiiiimmmimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii   immiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinmiiiiiiiiimiiii!!
Zlata maša M. Kranj ca
Vesoljni cerkveni zbor mora biti dobro pripravljen
V	nedeljo 11. septembra je sveti oče daroval sveto mašo v župni cerkvi Castel-gandolfa. Papež je tako izpolnil obljubo, ki jo je dal prebivalcem Castelgandolfa ob svojem prihodu, da bo prišel maševat v njihovo župno cerkev. — Po sveti maši je govoril zbranim vernikom in omenjal vesoljni cerkveni zbor. Izrazil je upanje, da se bo mogel vršiti v oktobru leta 1962. Pa to ni važno, kdaj se vrši, je poudaril sveti oče, važno je, da je dobro opravljen. Zastavil si je vprašanje,če bo na tem cerkvenem zboru prišlo do zedinjenja vseh kristjanov. Odgovoril je takole: Vsekakor hoče Cerkev pripraviti tako okolje in odpreti vrata vsem, ki hočejo priti. Kristjani morajo vedeti, da Cerkev ne postavlja pogojev in ne zapira vrat. Glavno delo pa bosta v tem pogledu opravila Sveti Duh in božja milost.
Dolgo romanje
Trije benediktinski menihi in en svetni duhovnik iz Anglije, vsi dobri poznavalci svetega pisma, so na 8000 milj dolgerti potovanju. Gredo po isti poti, ki so jo napravili Izraelci na begu iz Egipta in nato po poteh svetega Pavla na njegovih misijonskih potovanjih. Pot jih bo vodila iz Egipta preko Sinajskega polotoka v Sveto deželo, od tam v Damask in Malo Azijo, na Ciper, v Grčijo, na Malto in končno
v	Rim k baziliki svetega Pavla.
leski mučenec
Irci so tudi letos imeli posebne slovesnosti v čast blaženemu Oliveru Plunketu, priinasu Irske in mučencu. Predvsem so molili, da bi bi! proglašen za svetnika. Blaženi Oliver Plunket je bil umorjen leta 1681. Obtožen je bil, da se ni (»kotil odloku Karla II., ki je ukazal, da morajo vsi škofje in duhovniki zapustiti Irsko. Na njegov grob stalno prihajajo romarji.
V	nedeljo 18. septembra je daroval v kapeli slovenskih šolskih sester v Rimu svojo zlato mašo preč. g. Marko Kranjc. Njegovega 50-letnega mašniškega jubileja so se udeležili skoraj vsi Slovenci v Rimu. Posebej so bili zastopani slovenski redovi, tako jezuiti s preč. g. asistentom p. Prešernom, s prof. dr. Truhlarjem in dr. Žitnikom, frančiškani s p. dr. Korošakom, lazaristi s preč. g. Susmanom; dalje številni svetni duhovniki, kot msgr. dr. Jezernik, msgr. Bavdaž, Belej, preč. g. Dolinar, predstavnik Hrvatov msgr. Jesih in drugi. Navzoče so bile poleg slovenskih tudi španske in italijanske redovnice, pri katerih zlatomašnik opravlja svojo duhovniško službo, in številni drugi Slovenci. Medtem ko je g. jubilant pristopil k oltarju, je mešani zbor zapel pesem »Zlatomašnik bod’ pozdravljen«. Vsi navzoči so z veliko zbranostjo in molitvijo spremljali njegovo jubilejno daritev. Po sv. evangeliju je č. g. msgr. Belej najprej v imenu vseh čestital zlatomašniku, nato pa prebral brzojavko svetega očeta, ki g. jubilantu po državnem tajniku kardinalu Tar-diniju sporoča, da prosi zanj, da bi mu Bog podelil nadaljnje’ milosti in podporo za vedno bogatejše sadove posvečenja in apostolata ter mu podeljuje poseben blagoslov, ki ga razširja na vse sobrate in na vse, ki so navzoči pri njegovi jubilejni sveti maši. Nato je msgr. Belej omenjal duhovne zaklade, ki jih je preč. g. zlatomašnik pridobil sebi in vsem Slovencem v teku dolgih 50 let z molitvijo, z darovanjem sv. maše, s premišljevanjem, z žrtvami, trpljenjem in s svojim dušnopa-stirskim delom. Za to bogato duhovniško delo mu je lahko samo Bog plačnik. Mi pa prosimo, da Vsemogočni nakloni Slovencem še mnogo takih duhovnikov. Ob petju slovenskih nabožnih pesmi se je jubilejna sv. maša bližala koncu. Posebej je Zajela vse navzoče, zlasti tujce, pesem
»Marija skoz’ življenje«. Ko je preč. g. zlatomašnik zapel hvalnico Bogu za vse milosti, ki jih je prejel od Njega v svoji zvesti 50-letni duhovniški službi, so se Mu hkrati z njim zahvaljevali vsi navzoči za zlatomašnika in za vse slovenske duhovnike, ki kljub težavam vztrajajo v svojem vzvišenem poklicu.
Po čestitkah preč. g. zlatomašniku so slovenske šolske sestre priredile na čast g. jubilanta zakusko, ki je potekla v veselem in prijetnem razpoloženju vseh navzočih.
Nov zvezek Slovenskega biogr. leksikona
Te dni je izšel pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti deveti zvezek »Slovenskega biografskega leksikona«, ki ga
je že leta 1925 pričela izdajati Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Slovenski leksikon naj bi bil knjiga življenjepisov naših kulturnih delavcev in osnova za nadaljnje znanstveno raziskovanje, obenem
:
..Katoliški glas“ v vsako slovensko družinot
pa priročnik s podatki o vseh tistih lju-* deh, katerih življenje in delo je bilo pomembno za naš narod. Do leta 1936 je izšlo šest zvezkov tega leksikona, po vojni pa nadaljuje delo Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Deveti zvezek ima 224 strani in obsega gesla od »Raab« do »Schmid«. V zvezku je kot 500 gesel, ki jih je prispevalo 78 sodelavcev. Verjetno bo delo še z dvema zvezkoma v glavnem zaključeno, izdati pa bo treba še več zvezkov s podatki Za osebe, ki so bile doslej izpuščene in pa za izpolnitev, ki so nastali
TREBČE
Proti koncil meseca avgusta je g. škof obiskal Trebče. Znano je, da se Trebenci znajo prav dobro postaviti, če le hočejo. Prevzvišenega so sprejeli kar s svojo vaško godbo. Peli in molili so tudi lepo, da je bil g. škof kar zadovoljen in jih. je iskreno pohvalil. Zlasti je pa ta pohvala veljala g. župniku Lojzetu Rozmanu, ki vztrajno seje božje seme na trda kraška tla, na katerih na videz le malokatero zrno obrodi dober sad. Župna cerkev svetega Andreja je vsa prenovljena, večinoma po zaslugi Toneta Kralja, ki je v prezbiteriju naslikal prijetno zadnjo večerjo, ki vabi k zbrani molitvi in pogostemu svetemu obhajilu. Tudi nova vedika cerkvena zastava je delo Toneta Kralja.
RICMANJE
V nedeljo 4. septembra je bil g. škof v Ricmanjih. Prišel je v trenutku, ko se je po devetih letih poslovil od župnije g. Albin Grmek in je župnijo prevzel g. Angel Kosmač. Pri maši se je zbralo še lepo število vernikov, ki so pazljivo poslušali škofove besede, naj se ne dajo premotiti od raznih krivih prerokov, ampak naj si zgradijo res pravo krščansko življenje, ki temelji na trdni veri v Boga In Cerkev. Ricmanjci so dobri, a le redki prestopijo cerkveni prag. To je g. Grmeka bolelo, ko je g. škofu podajal zadnji obračun o svojem delu v župniji. Bilo pa je to trdo delo duhovnika, ki ne vidi pred seboj uspehov, a čigar žrtve obrodijo sčasoma prav gotovo dober sad, ki ne izumrje.
Gospod škof si je dobro ogledal cerkev, ki je v zadnjih letih zadobila lepšo notranjost. Potrebno pa bi bilo, da bi to edinstveno svetišče svetega Jožefa postalo še lepše. Zlasti je potrebno, da priljubljeni kip lurške Matere božje dobi primernejši prostor in ne ostane več na tleh, saj Mati božja le zasluži, da ima svoj oltar.
REPENTABOR
V nedeljo 18. sept. je bila vizitacija na Repentabru. Slabo vreme je grozilo, da bo vizitacija slaba izpadla. Kljub hudemu dežju so se pa v cerkvi zbrali številni verniki ter biiTriaricf r. bo+ri.
Repentaborska cerkev je že stara in znana Marijina božja pot. Lepo bi bilo, da bi se ta značaj božje poti ne samo ohranil, ampak celo z večjo vnemo poživil. Morda pa je notranja prenovitev cerkve že prvi korak k temu cilju. V cerkvi je sedaj kar prijetno:	stranski	oltarji so novi, tlak,
klopi, orgle, križev pot itd. Tudi pred cerkvijo je lepo. V veliki meri je to zasluga g. župnika Avguština Želeta, ki si na vse načine prizadeva, da bi to naše svetišče bilo izraz modernega okusa in iskrene vere vseh tistih, ki pri Materi božji na Repentabru iščejo pomoči in milosti.
PRIHODNJE VIZITACIJE
Škofove vizitacije bodo šle naprej. V oktobru bo obiskal naslednje župnije: 2. okt. Boljunec, 9. okt. Dolino, 16. okt. Katinaro in 23. okt. Opčine. V Sv. Križ bo šel 6. nov., na Kontovel pa 4. decembra. Bazovico in Prosek bo obiskal v spomlad-nih mesecih.
Lojze
v 35 letih izhajanja leksikona.
 ...................................................................    iiiiimmmnimii...iiinnmmm......................im...mr...mirnimi.................................
Za svetost nedelje
Vodja urada katoliških škofov pri o-srednji vladi Zahodne Nemčije msgr. Wis-sing je v posebni tiskovni konferenci poudaril pravico in dolžnost nedeljskega počitka. Narod, ki ne posvečuje nedelje, ni versko zdrav in dela človeka sužnja tehničnih in ekonomskih sil. Predlagal je posebno narodno zakonodajo o nedeljskem delu, ki pa naj bi ne bila preveč popustljiva do gotovih področij industrije.
Težave Cerkve na Kitajskem
Po izjavi kardinala Tiena, nadškofa iz Pekinga, sedaj apostolskega administratorja na forrtiozf, so komunistične oblasti zaprle 26 od 30 obstoječih c6rkva v Pekingu. Preostale štiri nadzoruje tajna policija. Duhovniki, kolikor jih je na svobodi, so prisiljeni delati ati v šolah ali v tovarnah, da si zaslužijo vsakdanji kruh. Seveda jim ni dovoljeno vršiti javno nobenega dušnega pastirstva.
Ob nedeljah zaprta cerkev
V	trgovskem središču mesta Boston v Severni Ameriki so karmeličani odprli kapelo, ki je med tednom zelo obiskana. Vsak dan se v kapeli darujeta dve sveti maži. Ob nedeljah pa je trgovsko središče kot izumrlo, ker so vsi uradi in vse trgovine zaprti. Zato je ob nedeljah zaprta tudi kapela.
VERA VELIKIH MO Z
Ameriški zdravnik Thomas Dooley je v svojih treh knjigah »Reši nas hudega«, »Na pragu jutrišnjega dne« in »Noč, ko so gorele gore«, popisal svoje čudovite doživljaje zdravnika na Daljneiti Vzhodu med drugo svetovno vojno in pozneje, ko je v zapadnem Vietnamu nerladbma postal edini zdravnik velikanske armade
600.000	vietnamskih beguncev. Že takoj v prvi vojni je kot novopečeni zdravnik ameriške vojske spoznal, kako je zdravniška mednarodna pomoč najuspešnejše orolje za zblitanje med narodi. Po končani vojni je s sredstvi, ki jih je dobil s predavdnji preko Združenih držav ih s honorarjem svoje prve knjige odprl i’ Laosu dve mali primitivni bolnici. Našel je med ameriškimi zdravrliki Še druge soihlštjerlike, ki so danes udriiženi v privatni mednarodni organizaciji prostovoljcev »Medico«. V novembru 1959 je zdravnik Oooley dobil posebno odlikovanje »Za svoje izredno nesebično deto Solidarnosti v prid ndjbed-nejšili in za švetat zgled mednarodne pomoči ha najbolj človekoljubnem polju.« Tako ga je označil Charles Mayo, zdravnik na svetovnozhani kliniki v Rochestru.
V	boju z zavratnimi bolezhiiiti, s praznoverjem zaostalega ljudstva, ki je bilo lahek plen v rokah brezvestnih čarovnikov, v boiu predvsem z zahrbtnimi in zvitimi
komunisti, je zdravje mladega zdravnika opešalo. Neki usodni padec je še pospešil njegovo bolezen: zelo hud slučaj rakastega obolenja. Vrnil se je v Ameriko, kje se je podvrgel težki operaciji. Tako pripoveduje v svoji knjigi: »Zjutraj navsezgodaj je prišel duhovnik in me obhajal. Čutil sem se močnega in vedrega. Bil sem popolnoma v božjih rokah. Kako je mogoče živeti, sem se spraševal, brez vere v Boga?«
Po uspeli operaciji, a z gotovostjo prezgodnje smrti, se je junaški zdravnik Doo-ley vrnil na svojo postojanko na Daljni Vzhod. Ko so ga vprašati, če še upa na ozdravljenje, je odgovorit: »Po pravici P°~ vedano, ne vem. Nimam drugega izhoda kakor čakati in popolnoma zaupati v božje načrte. Po mojem mnenju ni važna dolgost našega življenja, temveč to, kar l’ iivljenju naredimo. Moram napolniti vsako minuto z dobrimi šestdesetimi sekundarni teka proti večnosti. Pot je še dolga, Pre' den bom zaspal.«
Idealni zdravnik Doolev, ki se je odrekel tudi družinskemu življenju, da bi 1“^' ko bil svojim najbednejŠim bratom nadaljuje sedaj z izrednim žrtvami svole delovanje med bolniki na Daljhem Vzhodu in pripravljen čaka božjega odpoklica v' svoj končni dom.
M. K. v
IZ ŽltfUEHift NAŠIH LJUDI OBVESTILA
Studijski tečaj - Verujem v edinost Cerkve - v Assisiju
2.
Pro Civitate Christiana je verska ustava, sestavljena iz laikov-prostovoljcev, inskega in moškega spola. To je mladina, ^ je dokončala svoje univerzitetne studie v poklicu, ki ga je vsak posameznik ®bral. Pri vstopu v to versko ustanovo se "tora kandidat odpovedati vsem obveznostim
napram lastnim staršem in mora 'klati neporočen ter ne sme izvrševati, iz-'ea ustanove, nikakega zasebnega poklica, ^edno jih ustanova potrdi za redne pro-^voljce, morajo obiskovati tri leta teo-^ko šolo, ki se nahaja v Assisiju.
Ko izvršijo vse to, pride prisega, ki jo kvršijo pri polnočni službi božji na sveti kčer.
Vsak priseže na evangelij in se s tem °bveže, da posveti vse svoje življenje za "tjenje božje besede. Voditelj izroči po-k® vsakemu prostovoljcu križ kot sim-^ žrtve in odpovedi; da bo lahko samo ' znamenju križa vreden in zmožen o-^anjati besedo ljubezni in pravice. Nato ftižge voditelj ob večni luči svečo, ki gre a roke v roko; in kakor preganja sveča svojo svetlobo temo, tako naj bo sv. Ev-Mstija tista oživljajoča luč vsakega pro-kovoljca, ob kateri bo vsak črpal moč, ki ^ bo oživljala pri svojem novem poklicu. Program vsakega prostovoljca obstoja ! lem, da potom besede, tiska, umetnosti ^ vseh panog kulturnega udejstvovanja, *nša ponesti pravo vero med najbolj odklene- in težko dostopne posamezne sku-He ljudi. V prvi vrsti tja, kamor je du-bvniku težko dostopno in nerodno. Saj 10 Prostovpljci navadne osebe, brez nika-posebne obleke ali najmanjše označke, Ji bi jih ločila od drugih ljudi. Tem lai-^m-prostovoljcem je dodeljenih največ ^1 duhovnikom, ki so nekaki duhovni Sterni in skrbijo za versko življenje v %mosti.
'si, ki so člani te skupnosti, morajo ^1' nastanjeni na sedežu ustanove, v me-Ccu. ki nastaja ob obronkih Assisija, ime-vanefta Cittadella.
svojem delavnem programu imajo fo, da prirejajo vsako J&to študijske je, ki olšravnavajb verska vprašanja, en teh tečajev je fudi ta, da obisko-Item pokažejo življenje in delovanje Civitate Christiana, in skušajo tako ^dobiti med mladimi univerzitetnimi štu-Vi ove mlade člane-prostovoljce. Kakor je bilo že omenjeno, se je letoš-tečaj vršil pod geslom Verujem v e-Post Cerkve. Tečaja se je letos udele-okoli 2500 tečajnikov.
Otvoritev je bila zvečer 24. avgusta in k je izvršila ob navzočnosti visokih oseb-*°sti. Najprej je bilo prebrano pismo pa-*ža Janeza XXIII., ki je poslal vsem Javzočim apostolski blagoslov z željo, da i bili prav vsi nekaki sodelavci pri zdru-
^azstava Bare Remčeve
^ Buenos Airesu v Agentini je slovenska petnica Bara Remčeva odprla 2. septem-a svojo letošnjo razstavo 17 olj in 4 ^varelov. Razstava moderne umetnice je ^budila veliko zanimanja v buenosaireš-b kulturnih krogih. Tamkajšnji kritik 'fdoba Ilurburu je dejal, da je za Sio-ce v Argentini posebno častno, da ic-iov človek z bogato domačo tradic.jo tolikšnim zanosom posegel s svojimi v argentinski svet.
žitvi vseh kristjanov v eno in edino Cerkev.
Pozdrave mesta Assisija sta prinesla asiški škof in župan. Zbor Schola S. Gregoire-Le-Grand iz Ženeve je odpel Veni Creator.
Kot prvi govornik je nastopil kardinal Cento, ki je z mladeniško besedo opeval materinsko ljubezen Cerkve, ki neprenehoma dela in moli za zedinjenje. Zatem je govoril predsednik Poslanske zbornice, poslanec Giovanni Leone, ki je kot jurist opeval v luči sv. Avguština in G. B. Vica. zgodovino Rima — središče krščanstva.
(Se nadaljuje)
Umrla je Zaletelova mama
Tako so vsi imenovali plemenito krščansko ženo gospo Ivanko Zaletel, ki je umrla v soboto 17. septembra v št. Vidu pri Ljubljani. Bila je mati ne samo šeste-rim svojim lastnim otrokom, temveč vsem, ki so jo širom Gorejske poznali in ljubili. Roke in srce je imela za vse reveže, za vse dobre namene, poleg tega pa je bila vedno vesela, delavna in pogumna, družabna in povsod dobrodošla.
Rojena je bila v Ratečah pri Škofji Loki dne 6. marca 1887. Pozneje, ko se je poročila, se je ustanovila v Št. Vidu, kjer je vodila veliko podjetje, katero pa so pozneje nove oblasti zasegle.
Kot verna mati si je najbolj želela, da bi imela sina duhovnika. Zato je bil dan nove maše sina Vinka zanjo najsrečnejši.
«ii
Politični program »Slovenske liste"
(Nadaljevanje s 1. strani)
3. Splošne gospodarske pobude morajo postati prva skrb vseh javnih zastopstev. Temeljno vprašanje našega mesta je vprašanje ladjedelnic CRDA. Nujno je potrebna modernizacija zlasti v ladjedelnici Sv. Marka, ki bi zmanjšala proizvajalne stroške in s tem zvišala konkurenčno moč podjetja. Na ta način bi se odpravila ali vsaj občutno zmanjšala brezposelnost med ladjedelniškim delavstvom. Od skupnega števila ladjedelniškega delavstva 12.500 enot, jih je 3000 brez zaposlitve. V ladjedelnici Sv. Roka je od 300 delavcev danes zaposlenih komaj 50.
4. Za Ilvo je za modernizacijo določenih 13 milijard 700 milijonov lir, vendar se s temi deli sploh še ni pričelo, zato je treba napeti vse sile , da se to zgodi.
5. Potrebno je izdatno povečanje ustanov IRI in ENI tudi na našem področju. Na ta način bi se okrepila zasebna industrijska pobuda. Tudi na naše ozemlje se mora čimprej raztegniti plinovodno omrežje. Pravtako je nujna naftovodna povezava našega pristanišča z notranjostjo države in s tujino. Vse to bi pripomoglo k večji industrijski delavnosti na našem področju.
6. Prav tako pa se bo treba v bodoče energično upirati proti slehernim poizkusom za demontažo ali premestitev obstoječih naprav in delovišč, kar se v zadnjem času večkrat dogaja.
7. Ustanovitev popolne proste cone je še vedno tisti osnovni gospodarski ukrep, ki naj omogoči, da se Tržaško ozemlje dvigne iz sedanjega gospodarskega mrtvila in si že v naprej zagotovi vlogo ene izmed najvažnejših luk nastajajočega Skupnega tržišča in kasneje tudi Združene Evrope.
8. Čim širša samoupravna avtonomija Tržaškega ozemlja je v tesni povezanosti s posebno vlogo in položajem našega pristanišča. Zato mora tako samoupravo tudi Pokrajinska uprava stalno in odločno zahtevati in podpirati. Ustanovitev samoupravne dežele Furlanija-Juli j's k a Krajina s posebnim štatutom se mora čimprej uresničiti' in z njo morajo biti zajamčene pravice slovenske manjšine.
BREZPOSELNOST IN SOCIALNO SKRBSTVO
1. Brezposelnost je kljub visoki gospodarski konjukturi po državi v Trstu in okolici posebno huda. Odpraviti jo je treba s povečanjem gospodarske dejavnosti. Pokrajinska uprava no sme zagovarjati in odpirati zadrževanje odvisnih beguncev na tržaških tleh, s čimer se na drugi strani še vedno poganjajo domačini v tujino s trebuhom za kruhom.
2. Primerno zaposlitev je treba olajšati z odgovarjajočim strokovnim usposabljevanjem in tudi s preusposabljevanjem delovnih moqi.
3. Oskrba v bolnišnicah mora biti na dostojni višini, dostopna tudi tistim, ki nimajo sredstev. Visoke pristojbine za vzdrževanje po bolnišnicah je treba nujno znatno znižati, ker je postalo današnje vzdrževanje za socialno nezavarovane bolnike prava katastrofa za socialno šibki sloj. Istočasno pa je treba zdravstveno oskrbo izpopolniti z boljšo in modernejšo ureditvijo bolnišnic in ambulant ter s strogim zdravstvenim in posebno še tržnim nadzorstvom.
4. Dolžnost bodoče Pokrajinske uprave je, da se z vso resnostjo zavzame za končno ustvaritev kmetijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju. Prav tako mora Pokrajinska uprava posvečati vse več zanimanja za razvoj in podporo kmetijstva in vrtnarstva na našem ozemlju.
Pokrajinski svetovalci, izvoljeni na »Slovenski listi«, bodo vsako trezno in pametno delo ali ukrep podpirali, pa naj pobude prihajajo s katere koli strani, kajti v okviru njihovega značaja zastopnikov tržaških Slovencev, bo njihovo geslo: koristi in potrebe prebivalstva Tržaškega ozemlja ter skupnosti nad vsel
Sila razmer jo je sicer ločila od njega in ji ni bilo dano, da bi se ji izpolnila zadnja želja, da bi sina duhovnika obiskala na Koroškem, a je v svoji neizmerni vdanosti tudi to bolečino darovala Bogu z besedami: »Kakor je božja volja! Da se le v nebesih vsi skupaj snidemo!«
Le Bog ve, koliko dobrega je naredila Zaletelova mama. Še iz ljubljanskih predmestij so hodili k njej po pomoč. Več sto otrokom je bila krstna in birmanska botra. Hišo v Stanečah je darovala za uboge in onemogle ljudi. Darovala je veliko v dobre namene in med zadnjo vojno je bila njena največja skrb pomagati potrebnim. Svojo globoko vernost in plemenitost pa je črpala iz vsakdanje sv. maše in sv. obhajila.
Ob njenem pogrebu ji je velikanska množica pokazala svojo hvaležnost in jo obsula z rožami. Pogrebne obrede je vodil sam ljubljanski škof Vovk v spremstvu domačega župnika in sedmih duhovnikov. V svojem govoru je škof poudaril, kako je bila rajnica mati veselja in žalosti in da je prav na praznik Marije sedem žalosti začela svoj smrtni boj. Povedal je, kako veliko je pomagala Cerkvi, duhovnikom in potrebnim.
Bog naj ji bo za vse bogat plačnik, preostalim pa, zlasti še sinu duhovniku Vinku, tolažnik. Naše iskreno sožalje.
Na ljubljansko univerzo se je vpisalo 3490 novincev
Predavanja v študijskem letu 1960-61 se bodo kmalu pričela. Letos bo prišlo na naravoslovno fakulteto 175 novih študentov, na filozofsko 325, na ekonomsko 324 in na pravno 633 kandidaten'. Arhitekturo želi študirati 151, gradbeništvo 86 in geodezijo 15 novih slušateljev. Veliko je zanimanja za elektrotehniko in strojništvo, za prvo se je priglasilo 337, za drugo pa 388 novincev. Rudarstvo jih želi študirati 38, metalurgijo 71, kemijo 180, tekstilno tehnologijo 133 in tehnično fiziko 35. Agronomija zanima 128 kandidatov, gozdarstvo 141, medtem ko se je na splošno medicino vpisalo 234, na stomatologijo 130 in na veterino 16 novih slušateljev. Od vseh prijavljenih kandidatov jih je 737, ki niso doma v Sloveniji, temveč v drugih predelih države. Fakultete bodo morale iskati nove začasne prostore za predavalnice in laboratorije. Pomanjkanje učnega prostora je posebno občutno na medicini, arhitekturi in kemiji.
 ZA DOBRO VOLJO------------------------------
Kdo ima večjo ladjo
Na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku so po neki dolgotrajni seji sedeli v restavraciji trije delegati in se med seboj pogovarjali; bili so: Anglež, Francoz in Jugoslovan. Angleški delegat prvi začne pogovor in, da se postavi pred drugima dvema, začne: »Mi imamo tako ladjo, da jo mora kapetan s helikopterjem preleteti, da vidi, ali je vse v redu na njej.«
Francoz zamalme z roko in pravi: »To ni nič. Mi imamo tako ladjo, da, če jo v Rokavskem prelivu obrnemo počez, gredo lahko po njej avtomobili iz Francije v Anglijo, ali obratno.« (Rokavski preliv je širok 30 km).
Ko Jugoslovan posluša take debele in kosmate, noče ostati na dolgu. Zato mimo pristavi; »Vse, kar vidva pravita, ni vredno besede. Mi Jugoslovani imamo namreč tako ladjo, da mora kuhar s podmornico v kotel pogledat, če je krompir že kuhan.«
Tomaž
ŠOLSKA SV. MAŠA za industrijsko in osnovno šolo v Rojanu bo v soboto 1. oktobra ob 9.30.
GLASBENA ŠOLA. Vpisovanje učencev v Glasbeno šolo »Slovenske Prosvetne Matice« se je začelo in traja dalje. — Pouk za instrumentalne predmete, kakor tudi za teoretične se prične 3. okt. na sedežu šole v ulici Nicolo Machiavelli št. 22 - II. nadstropje.
RAVNATELJSTVO Slovenske srednje šole v Trstu v ulici Frausin' 14 sporoča sledeče: Pouk se bo začel 1. oktobra. Prvošolci naj pridejo v šolo ob 9. uri. Drugo in tretješolci naj se zberejo v šoli ob 10. uri, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila in urnik, šolska maša bo ob 11. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Stražnik in pijanec
Stražnik pijancu, ki je ležal na tleh:
— Aha, pa smo ga spet pili, kajne?
— Kaj, tudi ti si se ga napil? Kako pa, da se še držiš na nogah? —
Radio Trst A
Teden od 2. do 9. oktobra 1960
Nedeija: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Angel varuh«. Igrajo člani Radijskega odra. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika tedna v Trstu.
— 17.40 Operne arije in dueti. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi:
(1) »Na trti grozdek zori«. — 21.20 Brahms: Godalni kvartet v B-duru op. 67.
Ponedeljek: 18.00 Znani sodobniki: »Wal-ter Ulbricht«. — 20.30 Fioravanti: »Podeželske pevke«, opera v 2. dejanjih.
Torek: 18.00 Radijska univerza: Čudovito življenje rastlin: (1) »Veličina in raznovrstnost rastlinstva«. — 18.25 Koncert simfoničnega orkestra Sedme Armade Združenih držav. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmanjše. — 21.00 Tvornica sanj - obzornik filmskega sveta.
— 21.30 Koncert sopranistke Ondine Otte, pri klavirju Livia D’Andrea Romaneili. —-
22.00 Znamenita dela starega veka: Miran Pavlin: »V senci hindujskih templjev«.
Sreda: 18.00 Nove afriške države (13) »Rodezija in Njassaland«. — 18.25 Mozart: Simfonija št. 41 v C-dura, K. 551, imenovana »Jupiter«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 Avtor tromesečja: Anton Pavlovič Cehov: »Utva«, igra v 4. dejanjih. — 22.30 Carissimi:' »Jephte«, oratorij za soliste, zbor in orkester.
četrtek:	18.00 Radiska univerza:	(1)
»Kemiotcrapija pred Pavlom Ehrlichom«.
— 18.25 Predhodniki slovenskega samospeva: Linhart, Rihart, Flajšman, Padovec in Vilhar. — 19.00 Širimo obzorja: Umetnost naših cerkva: (1.) »Katedrala sv. Justa«, pripravil Jože Peterlin.
Petek: 18.00 Etnografski zapiski: (1) »Zadnji Indijanci z Ognjene Zemlje«; —
19.00 Šola in vzgoja: Ivan Theuerschuh: »Kar lahko danes storiš ne odlašaj na jutri«. — 21.00 Umetnost, književnost in prireditve v Trstu. — 21.20 Koncert operne glasbe. — 22.00 Obletnica tedna: Maks šah: »Sveti Vincencij Pavelski, ob 300-Iet-nici smrti«. — 22.15 V spomin Alessan-dra Scarlattija: Dve komorni kantati.
Sobota: 15.30 »Sreča grdih«, radijska veseloigra, Igrajo člani R. O. — 18.00 Po davnih cestah: (9) »Cestna tehnika Rimljanov«. — 19.00 Sestanek s poslušalkami.
— 20.40 Vokalni oktet »France Prešeren«.
— 21.00 »Ce me ne ljubiš«. Enodejanka.
?ohun iz Vatikana
20
spisu o. Petra Leonija
Marlza Perat
Novice o p. Nikolaju
‘slim, da je bilo med tretjim izpraše-
j^iem, ko me je moj preiskovalni sodnik P*bil, naj podpišem list, na katerem je
i da je bil p. Jean Nikolas začasno lran, da so ga tako laže zaslišali o nje-^ehi protisovjetskem delovanju.
U ral sem in bral tiste vrste in nikakor mogel razumeti, zakaj naj bi moj ^ bil potreben, in zato sem kar nabost vprašal: »Kaj pa to pomeni? Ali torej ne zadostuje, da ste aretirali ij3*0' zdaj hočete aretirati Še mojega so-Sodnik ni nič odgovoril, pač pa je 0j Pritekel k meni ter mi iztrgal list Takoj nato pa mi je dal drugega, \Je k'* ravno take vsebine kot prvi, sa-^ so bili zamenjani osebni podatki. ^*aj sem končno razumel, da je bil moj ‘,l: aretiran, medtem ko sem do ti-
trenutka še vedno imel rahlo upa-l' c*a ga je tisto nedeljo, ko so mene ■*ab, policija zadržala samo za nekaj
časa zato, da bi mene laže spravili v kraj.
Ob teh mislih sem se z žalostjo spomnil na svoje vernike v Odesi. Do tistega dne sem živel v upanju, da so ti vseeno ohranili duhovnika, ki jim lahko deli vsaj Evharistični Kruh, če jim že ne more posredovati božje besede. Zdaj pa je še ta o-pora padla in verniki bodo zapet pripu-ščeni samim sebi.
Zgrabila me je jeza in silno sem zamr-zil sovjetski režim, ki krade ljudem tudi njihove najsvetejše pravice. Hkrati s to m rž n jo pa je v meni zrastel tudi pogum in zato se od tega dne dalje nisem več bal ne sodnikov in ne kazni in sem jim zato vse od kraja začel metati v obraz, kar sem imel v srcu.
Vprašanja In odgovori
Tako sem sodniku nekoč, ko mi je oponesel, da so duhovniki sovražniki ljudstva, ker so proti komunizmu, brez olepšav odgovoril: »če se sploh more govoriti o sovražnikih ljudstva, ste to vi in nihče drugi, vi, ki ste narod docela usužnjili, potem ko ste mu z lepimi obljubami obetali raj na zemlji; obljubljali ste mu gore zlata, namesto tega pa ste mu dali črne rudnike, koncentracijska taborišča, ječe ter
prisilna delo. In zato katoliška Cerkev obsoja komunizem in ga obsoja tudi zaradi njegovega nečloveškega postopanja s temi reveži. Kristus je s svojim evangelijem prinesel ljudem svobodo in ljubezen in krščanstvo je zato že takoj v začetku svojega obstoja odpravilo izmed ljudstva su ženjstvo. Vi pa ste s komunizmom vzpostavili na tej zemlji novo suženjstvo, ki je stokrat hujše od nekdanjega poganskega. Vi hočete izpiti svojemu narodu kri do zadnje kaplje, vi, gospodarji proletariata, brez vere in brez vesti!«
Sodnik se je razburil.
»Agitator! Vi bi bili morali biti že kdaj aretirani.«
• »Brez dvoma,« sem mu odgovoril; »tako bi bili pač prej pokazali svoj tiranski o-braz.«
»Predrznež! Ali se sploh zavedate, kje ste? Če ne veste, vam povem: to je vrhovni organ sovjetske pravice...«
Obtožba
Končno so po tolikih debatah prišli do obtožbe. Glasila se je približno tako: »Leoni Peter, poslan od Vatikana na sovjetsko ozemlje z nalogo vohunstva, je to svojo nalogo izpolnil.«
Bila je to obtožba, ki je veljala za vse katoliške duhovnike. Dovolj je bilo, da so se spremenili osebni podatki.
Zdaj pa je bilo treba vse svoje »zločine« odkrito izpovedati.
»Izpovejte nam vse po pravici,« me je opomnil sodnik. »In potem nikar ne mislite, da ste odkrili Ameriko, kajti mi vemo popolnoma vse. To je samo zato, da tako lahko vidimo, koliko ste vi odkriti nasproti sovjetski oblasti.«
»Proti sovjetski oblasti se jaz ne čutim krivega nobenih zločinov,« sem odvrnil. »Kar se pa tiče vohunstva, niti ne vem, kaj je to, razen seveda če vi štejete za zločine proti sovjetski državi to, da sem oznanjeval evangelij in pridigal. V tem bi bil kriv, drugače pa ne«
»Dobro, toda vi nam boste sedaj vse po pravici povedali o raznih vohunih, ki se v ruskem semenišču v Rimu, kjer ste vi študirali, pripravljajo na službo vohunstva v Sovjetski zvezi. Opisali nam boste tudi natančno, kakšno križarsko vojsko pripravlja papež proti naši državi. Povedali nam boste tudi, kje so še drugi taki vohuni tukaj na našem ozemlju, pod katerimi imeni živijo, kako so v stiku s tu-
jino itd. Predvsem pa nam boste povedali, komu ste vi pisali, odkar ste tukaj, in na kakšen način ste pisma odpošiljati.«
»Koliko neumnosti ste sedaj povedali,« sem dejal. »Vedite, da papež ne pripravlja nobene križarske vojske proti vaši država, pač pa molitev za spreobrnjenje Rusije. — V zavodu „Russicum” v Rimu pa učijo študente filozofijo in teologijo, rusko literaturo ter ruski jezik in če je zraven še kaj drugega, to prav gotovo ni poučevanje kakšnega vohunstva. Kar se pa tiče drugih misijonarjev, ki so prišli na to vašo zemljo, ne vem nič povedati, in tudi če bi kaj vedel, bi vam ne povedal. O svojem dopisovanju pa lahko povem samo to, da sem poslal v Italijo precej pisem in razglednic, a nisem nikoli dobil najmanjšega odgovora, za kar se pač lahko zahvalim samo izredni natančnosti sovjetske cenzure...«
Kratko povedano, sovjetskim oblastem sem vedno vse zelo odkrito in očitno odgovarjal, tako da me je nekoč sodnik celo vprašal: »Toda, Leoni, ali vi sploh hočete živeti ali ne? Če pojde tako naprej, boste slabo končali.«
(Se nadaljuje)
NEDELJA ZA DUHOVNIŠKE POKLICE
Rožnovenska nedelja je za slovenske župnije na Goriškem vsako leto nedelja za duhovniški naraščaj. Tudi letos ne pozabimo na to. Molimo, žrtvujmo se in po moči tudi darujmo svoj dar za vzgojo duhovniškega naraščaja. Novih duhovnikov smo potrebni bolj kot vsakdanjega kruha. Zato prosimo Gospoda, naj pošlje delavcev v svoj vinograd!
Seja goriškega občinskega sveta Podgora
Na seji goriškega občinskega sveta so pretekli četrtek izvolili občinsko volilno komisijo za obdobje 1960-1962. Izvolili so šest stalnih članov in šest namestnikov, kakor predvideva zakon goriške volilne komisije. Izvoljeni so bili: Agostino Can-dussi, Gisella Parovel, Antonio Grusovin,
Francesco Moise, Luciano Valli in Luigi Damiani. Za namestnike so izvolili: odv.
Pedronija, odv. Sfiligoja, Berarda Devetaka, Morassija, dr. Verbija in Podversiga.
Na prihodnji seji, ki bo v petek 30. sept., bodo proučili obračun za leto 1959.
Zimski umik trgovin in železnic
S prvim oktobrom stopi v veljavo zimski urnik po trgovinah kakor tudi v železniškem prometu. Trgovine bodo odprte od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, iz-vzemši sobote, ko bodo odprte do 19.30.
V	železniškem prometu bodo odpadli vsi vlaki, ki vozijo le v poletni sezoni.
Praznik grozdja
Na pokritem trgu so tudi letos priredili teden grozdja, ki bo trajal do nedelje 2. oktobra. Pridelovalci in prodajalci grozdja so letos razstavili samo domači pridelek, ki bo ves ta čas tudi naprodaj. Razstava ima namen, poudariti pomen in hranilno vrednost grozdja ter prikazati najboljše kvalitete našega goriškega grozdja.
Tombola v prid ZK
Na goriškem Travniku je bila v nedeljo zvečer tombola v prid Zelenega križa. Privabila je na trg veliko meščanov, pa tudi ljudi z dežele. Tombola se je izredno naglo zaključila. Po preteku pol ure so že zadeli cinkvino in tombolo. Prvo, cinkvi-no, v znesku 30.000 lir, je odnesel 21-letni podgorski zidar Gianfranco Visintin, tombolo pa prodajalka Berta Vidrih iz Gorice. Zadela je 70.000 lir.
Odobrenih 27 milijonov za zboljšanje živinoreje
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je odobrilo znesek 27 milijonov lir za razvoj živinoreje v goriški pokrajini. Pokrajinska uprava je doslej pregledala že 4.100 glav goveje živine, ki jih redijo za mleko. Za to živino je predvidenih 2,6 milijona lir. Ugotovili so bolezen na 250 živalih, ki jih bodo zaklali. V ta namen so določili 5 milijonov lir pomoči, 20.000 lir na glavo. 50.000 lir je določenih za ugotavljanje bolezni na drobnici. Pri oplojeval-nih postajah bodo namestili nove ambulante za kar bodo izdali 4,5 milijona. Za pospeševanje reje telet so določili 12 nagrad po 340.000 lir vsaka. Razpisali so tudi natečaj za 58 nagrad v skupnem znesku 3 milijonov lir za moderniziranje hlevov ter izplačilo 4,2 milijona lir za zakol 280 plemenskih živali, ki bolehajo za tuber-kolozo. Za izvedbo tega načrta bodo izdali nad 27 milijonov lir, od katerih bo država prispevala 18 milijonov.
Smrt ge. V. Čuk
V	nedeljo 25. sept. smo videli v Gorici veličasten pogreb, kakor le redkokdaj. Navadno se na nedeljo v mestu ne vršijo pogrebi. Tudi osmrtnic ni bilo nikjer videti. Vendar se je v nedeljo popoldne zbralo veliko ljudi pred hišo žalosti, ki so hoteli s svojo navzočnostjo izraziti svoje spoštovanje do pok. gospe Viktorije Čuk, r. Breščak in svoje sočutje do preostalih. Pokojnica je bila znana oseba ne le v mestu, marveč tudi v širni okolici, saj je vodila znano trgovino koles na trgu za stolnico. Cele dneve jo je človek videl v trgovini, kako je ljubeznivo stregla odjemalcem, katerim je bila nemalokrat tudi spretna svetovalka pri njihovih nakupih. — Pogrešali jo bodo tudi golobčki, katerim je vsak dan trosila riževega in pšeničnega zrnja, ki ga je dan za dnem zanje kupovala. Pogrešali jo bodo tudi reveži, ki so v njej čutili svojo usmiljeno dobrotnico. — Pokopali so jo na pevmskem pokopališču v družinsko grobnico poleg moža. — Naj počiva v miru.
V soboto sta pri nas sklenila poroko Pintar Milan, gostilničar v Gorici, rodom iz Števerjana, in Goljevšček Celestina Marija. Bog ju spremljaj in vodi.
V nedeljo pa sta si v naši cerkvi obljubila življenjsko zvestobo Blažič Remi-gij in Gomišček Ana Marija. Že od otroških let sta zvesto sodelovala v naših organizacijah in pri vseh prireditvah. Vsa leta, to je od ustanovitve dalje, 'sta bila tudi člana našega Fantovskega in Dekliškega krožka, enako tudi vedno zvesta pri cerkvenem zboru. Ob priliki poroke in za vso bodočnost jima vsi prav iskreno privoščimo božjega blagoslova, zdravja in sreče v novem toku življenja.
Prihodnjo nedeljo, 2. oktobra, na rožno-vensko nedeljo, bo pri nas zopet vsakoletna slovesnost in procesija s kipom Matere božje, ki tako lepo kraljuje v naši kalvarijski kapelici. Že v četrtek zvečer prenesemo kip Matere božje iz kapele v cerkev. Temu bo zunanje znamenje tri večere razstavljeni cerkveni zvonik. Tako se bomo, kot v tridnevnici, zbirali kar moč številni ob Njenem spominu. V nedeljo pa se začne slavje v cerkvi ob 2'A, ko bo peti sv. rožni venec. Sledi ofer z lepimi podobicami, nato procesija, ki se zaključi s povratkom h kapeli, kjer bo govor in sv. maša. — Vabimo k številni in pobožni udeležbi.
SV. VIŠARJE Blagoslovitev križevega pota in novega oltarja sv. Ane
Romarsko leto na Sv. Višarjah se bliža zaključku. Vendar bo pred koncem še pomenljiva slovesnost blagoslovitve križevega pota. Tega je letos na novo naslikal akademski slikar Tone Kralj, ki je preslikal tudi ostalo cerkev. Mnogi romarji so novi križev pot že videli. V petek 30. sept. popoldne bo prišel iz Gorice č. pater Fidelis, da novi križev pot blagoslovi. Naslednji dan, v soboto bo msgr. Pizzoni, škof v Terracini pri Rimu, posvetil oltar sv. Ane. V nedeljo 2. okt. pa bo zaključek romanj za to leto in pa slovesen Te Deum. Zahvala Bogu in M. B. bo letos na mestu bolj kdaj koli, saj se je opravilo toliko raznih del na Sv. Višarjah in je prišlo za jubilejno leto toliko romarjev, kot najbrž še nikdar v 600-letni zgodovini Mar. božje poti. Vendar vodstvo svetišča namerava napraviti slovesen zaključek 600-let-nice prihodnje leto ob začetku romanj, najbrž da v mesecu juliju.
To je kar prav, saj je sedaj v oktobra na Sv. Višarjah že občutno mrzlo in si mnogi romarji ne upajo več gor, čeprav bi zelo radi bili ob zaključku izrednega jubileja.
RAJBELJ Zaključena stavka
Stavka v tukajšnjem rudniku, ki se je začela dne 25. 8., se je končala 17. 9. Stavkali smo za izboljšanje življenjskih ravni. Ob koncu sta na pogajanjih v Vidmu obe strani nekoliko popustih, tako da je bila koza cela in volk sit. Mir se je zopet povrnil v našo vas, čeprav ne moremo trditi, da je bila zmaga delavcev kako zmagoslavje. A nekdo je rekel, da v življenju ni toliko važna zmaga, temveč boj.
Dež je tudi nam nagajal, četudi ni bilo take škode, kot smo brali, da je nastala drugod. — Zima trka na vrata, zato hitimo s pripravljanjem drv in stelje.
Upravne volitve 6. nov.
Dne 6. in 7. novembra bodo na Tržaškem ozemlju deželne volitve, občinske pa v okoliških občinah. To so upravne volitve, to se pravi, gre za to, da ‘se izvolijo novi upravniki deželi in občinam. Toda na žalost se spet poudarja, da imajo tudi te volitve izrazit političen značaj. To pa je neizogibno. Volitev danes ni mogoče organizirati brez strank. Ako v kaki občini niso vidne, se skrivajo za kakimi brezpomembnimi lutkami in dejansko vodijo volitve. Izjema je v državah, kjer vlada vojaški ali policijski teror in se dopušča le ena stranka, ki se istoveti z državo. V tem primeru pa so volitve samo komedija, ker ne pride do izraza resnična ljudska volja.
Pri deželnih volitvah je v veljavi nov volilni zakon. Uvedli so skoro čisti proporcionalni sistem. To se pravi, izvoljeni so tisti, ki dobijo volilni količnik. Ta se določi tako, da sc število vseh veljavnih oddanih glasov v deželi (provinci) deli s številom svetovalcev plus dve, to je na Tržaškem ozemlju s 24 plus 2, namreč 26. Ce bi bilo vseh teh glasov n. pr. 208.000, bi bil volilni količnik 208.000 deljeno s 26, to je 8.000. Vsaka stranka dobi toliko sedežev, kolikor znaša število glasov, ki jih je stranka dobila, deljeno z 8.000. N. pr. demokristjani bi dobili 64,000. komunisti 48.000, misovci 32.000, saragatovci 16.000, socialisti, republikanci po 8.000 itd. Ti o-stanki so lahko zelo nizki, po 3.000 ali
4.000	glasov. Zato se pri teh volitvah lahko uveljavijo tudi manjše stranke.
Izid bo verjetno tak, da demokristjani skupno s saragatovci, republikanci in liberalci ne bodo dobili absolutne večine, to je 13 sedežev. Potem bodo prisiljeni iskati zavezništva vsaj od primera do primora pri manjših strankah. Pravimo, da so v tem primeru take stranke jeziček na tehtnici. To so danes v državni zbornici liberalci. Zato se pri teh deželnih volitvah pri nas tudi majhne stranke trudijo za uspeh. Demokratični Slovenci bodo zatq nastopili pri volitvah s »Slovensko listo« z lipovo vejico in helebardo. Zelo bi pogrešil zaveden Slovenec, ki bi ne podprl te liste. Saj ne gre pri tem le za kako brezpomembno narodnostno manifestacijo, temveč za soudeležbo pri deželni upravi,
mlademu Križanu, omenimo tudi kak vesel dogodek. Pa pojdimo po vrsti!
V	popoldanskih urah dne 2. septembra je Križane globoko presunila nenadna vest, da se je na delu v Trstu smrtno ponesrečil komaj 41-letni Slavko Verginella, deseti sin versko in narodno zavedne družine s kar šestnajstimi otroki, od katerih pa je živih le še polovica. Pokojnika smo pokopali naslednjo nedeljo 4. t. m. ob izredno veliki udeležbi. Na pokopališču so se od njega poslovili pevci s pretresljivimi žalostinkami, medtem ko je njegovo rano gomilo pokrilo prvo jesensko cvetje. Naj mu dobri Bog da večni mir!
Številne družine kot Verginellova so med nami, žal, prave bele vrane, vendar smemo upati, da jo bodo pari, ki so se ali ki se bodo v kratkem poročili, skušali posnemati. — Za kroniko naj navedemo, da
so si v tem mesecu v naši župni ceri! obljubile večno zvestobo naslednje dvoj ce: Alfred Daneu in Marija Briščak ■znane družine z Brišč v zgoniški občit Albin Tence iz Sv. Križa in Anica Purič Doberdoba; Auguštin Kalc iz Padrič Anica Terčič; Zlatimir Lovrenčič iz Tfi ta in Lidija Terčič. Obe zadnji nevesti s sestri, hčeri krščanske, zevedne in štev ne družine z Brišč. Zadnja sta se pol čila Stanislav Vidoni in Marica Kralj, d iz Sv. Križa. Nevesta je požrtvovalna d kvena pevka, kar je v njeni rodovini t kaka tradicija, saj so povečini vsi dob pevci.
Vsem novoporočencem želimo obilo bo jega blagoslova v skupnem življenju z i ljo, da bi jih še preostali pari kmalu P snemali.
Marijina pobožnost na Pečah
Kot je običaj, bo na rožnovensko nedeljo (to je 2. oktobra) slovesen prenos Marijine podobe iz njene lepe cerkvice na Pečah v Boljuncu, seveda če bo vreme ugodno. Izredno se bo letos udeležil procesije tudi prevzvišeni gospod škof. Ker bo na to nedeljo imel pastirski obisk v Boljuncu, želi prisostvovati temu izrednemu Marijinemu slavju; zlasti, ker je letos tudi peta obletnica obnovitve ali bolje rečeno ponovne zgradbe cerkvice, ki je bila prej popolnoma opustošena.
Ob 15.30 bodo slovenski skavti ob spremstvu častite duhovščine in pobožnih romar-
jev dvignili Marijino podobo in jo ne* do»Gorenjega konca« vasi. Tam bo ob popoldne čakal prevzvišeni gospod šk1 vstopil v procesijo in spremljal Marijo < ‘ cerkve, ob petju litanij M. B. z odpevi.
V	farni cerkvi bo imel prevzvišeni t govor, nakar bo podelil evharistični bi goslov ter molil za vse pokojne boljunsl župnije. Sledilo bo slovo od Marije in 1 prevzvišenega g. škofa.
Verniki so vabljeni, da se udeležijo procesije; kdor ne more, naj pride vsaj v »Gorenji konec«, od tam pa v d kev.
ki bo prinašala manjšini kot taki konkretne koristi.
Slovenska lista bo nastopila tudi v tistih občinah, kjer bodo to terjale naše narodne koristi. Prav gotovo v Dolini in Zgoniku. V mesjni občini pa bodo občinske volitve šele za dve leti.
Trst določen za podelitev »Nagrade Italija 1960«
»Nagrada Italia«, mednarodna radiofonska ustanova, ki ima namen nagraditi vsako leto najboljša radiofonska in televizijska dela, si je letos izbrala Trst za razdelitev te nagrade. Zasedanje te ustanove se je začelo 27. septembra in bo trajalo do 10. oktobra, ko bodo na tržaški univerzi razglasili imena nagrajencev. Poleg 14 radiofonskih organizacij ustanoviteljic, je danes še 23 držav članic »Nagrade Italije«. Vsako leto zberejo organizatorji te ustanove gotovo mesto za podelitev nagrad. Leta 1949 so se zbrali v Benetkah, nato v Turinu, Neaplju, Milanu, Palermu, Firencah, Perugi, Riminiju, Taor-mini, za desetletnico zopet v Benetkah, nato v Sorentu in letos v Trstu. Generalno tajništvo je doslej prejelo 49 radiofonskih in 24 televizijskih del. Med predloženimi radiofonskimi deli je 15 glasbenih in 21 dramskih del ter 13 dokumentarjev.
Barkovlje
Mesec oktober bomo začeli z običajno Marijino pobožnostjo. 2. oktobra, na rožnovensko nedeljo, se bo razvila ob morju procesija z Marijinim kipom po sv. maši ob 8. uri zjutraj.
Vabljeni so vsi otroci, vsa šolska mladina, vsi župljani in tudi Marijini častilci od drugod!
Rožnovenska slovesnost in Marijin mesec naj bi poglobila v vseh župljanih če-ščenje do Marije, zlasti med udi Bratovščine sv. rožnega venca.
Sv. Križ
Sv. Križ ni bogve kako razsežna vas tržaške okolice, vendar po številu prebivalcev precej velika. Zato se pri nas v mesecu dni marsikaj pripeti. Zadnjič smo poročali o smrti mlade žene, danes pa naj poleg smrtne nesreče, ki se je pripetila
Prenos Marijine podobe iz Boljunca na Peče (velikonočni ponedeljek)
OBVESTILA
RAVNATELJSTVO GIMNAZIJE-LICEJA in UČITELJIŠČA s slovenskim učnim jezikom v GORICI sporoča, da se prične šolsko leto 1960-1961 s 1. oktobrom.
Dijaki naj se zberejo na šoli, v ulici Croce, ob 9. uri, odkoder bodo šli v spremstvu gg. profesorjev k šolski maši, ki se bo pričela ob 10. uri v cerkvi sv. Ivana. Vabljeni so tudi starši dijakov.
ZAČETEK ŠOL. LETA. Na slovenskem drž. učiteljišču v Trstu se začne pouk v soboto 1. oktobra ob 9. uri. Ob 10.30 bo začetna sveta maša v cerkvi pri Sv. Ivanu.
VPISOVANJE V OTROŠKI VRTEC se vrši v Gorici v ul. Croce in v ul. Randac-cio vse dni do 30. septembra in sicer od 8.30 do 12. ure.
ŠOLSKA MAŠA za ljudskošolske otroke v Gorici bo v cerkvi Novega sv. Antona
v ul. sv. Antona ob 10. uri.
TRETJEREDNIKOM in drugim častil cern sv. Frančiška Asiškega sporočamo, da bo na praznik njihovega ustanovitelja, dne 4. okt., ob 5" zvečer blagoslov pri Sv. Ivanu.
Za Alojzijevišče: K. P. iz Švice 2. Lojsko Markovčič, Pevma 1.000; druži"' Pelicon, Sovodnje 2.000; N. N. 1.000 i' Vsem dobrotnikom se prav srčno zah'' Ijujemo. Bog povrni!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpa trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 7 davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Moč* Tiska tiskarna Budin v Gorici
Zobozdravnik
dr. STANISLAV PAVLICA
je preselil svoj ambulalorf
ulico Ghega 9/II - Tel. 3l8>5j
DAROVI
Za Slov. sirotišče: K. P. iz Gorice 2.000; N. N. družbenica iz Gorice 10.000 lir. Iskren Bog povrni!
SOCIETA’ CATTOLICA Dl ASSICURAZIONE
—	Ustanovljena v Veroni 1. 1896
-	- - Kapital in rezerve 7 milijard lir ]
Zavarovalnica vam nudi pod najb Šimi pogoji zavarovanje proti t<7 požaru, tatvini, prometnim nesreči Obrnite se na Glavno agencijo v Trs1'1 ulica S. Nicolb 7 - Tel. 24-136.
ZAHVALA
Družina CUK in BREGANT se lepo zahvaljujeta za vse izraze sočutja in sožaDJ ob bolezni, smrti in pogrebu svoje nepozabne mame in nonice gospe
Viktorije čuk r. Breščak
Prav posebno se čutita hvaležni g. dr. Rutarju in sestri Imakolati, družbe delne svetinje, za vso skrb med boleznijo drage pokojnice.
Gorica-Beograd, 27. septembra 1960.
I Na rožnovensko nedeljo poromajmo v Podgoro