Največji slovenski tednik v Združenih državah.
Izhaja vsako sredo.
Naročnina]

Za 2Um. aa Ute .
Za uIUm.......
Za
.. flJO
■"ItM -UM
NASLOV
■raialMv in nnravaiitva Jw
1004 N. Chicago Streot, Joliet, UL
Telefon: 1048

J
ACCEPTANCE TOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 47.—No. 47.
JOLIET, ILL., 21. NOVEMBRA (NOVEMBER) 1923.
Leto IX.—Volume IX.
SENATOR HIRAM JOHN SON PREDSEDNIŠKI KANDIDAT.
GUVERNER WALTON ODSTAVLJEN.
Oklahoma, City, .Okla. 19.
Iz urada gl. predsednika K. S. K. Jednote
_ "Glasilo K. S. K. Jednote" je objavilo oklic na društva Chicago, 111. IG. nov. — Koc- nov. — Ker je bil 5. guverner i'1 članstvo K. 8. K. .1. v Pittsburgh-u, Pa. in okolici, sklicujoč ka je padla! Znani republi- države Oklahoma, ,J. 0. \Val-j t«' opominjajoč jih ma "ja" gtjfovo udeležbo nekega skupnega kaiaski senator Hiram Johnson iz Kalifornije se je včeraj definitivno izrazil, tla je predsedniški kalndidat republikanske stranke pri prihod, glavnih volitvah. Ko se je mudil j vini in odstavilo iz urada. Ob-j Nadalje se v Pittsburghu riahaja drugi gl. podpredsodi iik
RAZNE KRATKE VESTI. JOLIETSKI ŽUPNIK IME-
V Londonu živeči Grki so i NOVAN SKOKOM sprožili misel, da naj bi grški Minuli teden je došlo iz Ri-prestol zasedel angleški v o j- brzojavni« poročilo, da je -	~	voda Connaught; v to svrho I *v- imenoval škofom alton*.
ton obdolžen uradne korupei- j shoda! — Oudini se gospodu sklicatelju, da v resnici dokajp()Siaii athenskemu listu I ^k«škofije Rev. James A. je, zanemarjen ja dolžnosti in. čudim; posebno ker vem, da v t& svrho je pooblaščen le duhov- "patris" večji oklic potom1 Griffina, ,župnika irske cerk-še več drugih prestopkov, — vodja Rev. F. J. Ažbe; on, ki neumorno deluje na verskemi Urv.oinvkp.	Ive Matere Božje v Jolietu.
ga je dm;>es državno senat no j P°lju» v vsakem oziru in— vsafc čas,, ter je duhovni vodja v sodišče soglasno spoznalo kri-! pravem pomenu besede, kar jilv je še kdaj K. S. K. J. imela!
brzojavke.	ve Matere Kozje
— Iz Prage se poroča, tla Označena škofi ja-: zavzema me-uamerava Oehoslovaška izdati *}* in °kraje Alton, Spring-
Dr,
na svojem potovanju v Drake! tožnica je vsebovala l(i točk hr. J. Mravintz, ter vrhovni zdravnik br, hotelu, ga je obiskalo več čas- prestopkov, izmeti katerih se nikarskih poročevalcev, kate-jmu jih je dokazalo lr in sicer: rim je povedal to važno novi-' Guverner \Valton je preje-j ngitaoijo tega shoda, ter pripravljeni podati v>a, k slovesno-
field, Quincv in Decatur, 111.
enako poroX;i odbornik br. Finnk Trempush, poleg teh tudi društveni odborniki, ki so po mojemu mnenju zelo sposobni za
„ i. , , 1163 milijonov č. kron za zgrad- ' v • . Jos. i lahek, j K	„nhnn]txvnv ali n. stolica je bila izpraznjena
v-
co. Zaeno jim je izročil svoje!mal visoko podkupnino za po-' *' oziroma shodu spadajoča pojasnila. Ako bi se pisatelj ime-| 'e P"s-a'<» na ttformo, na pod-jmiloš(r,enje premožnih kaanjen- ' »ovanega dopisa le količkaj oziral na te štiri glavne uradnike, itttko 1}°
načrte, ozir. platf lagi katere misli voditi svojo volilno kampanjo. Med temi točkami je označeno, da je
novih zrakoplovov, HHHi krog $4,650,000.	' slwl <imrti *kofa Kegana.
—Prosjačenje in beračenje' Novoimenovani škof bo s-postalo na Nemškem dan-1 »V™«® "Uličen	^
puiarno, da no- "A k<> ^Pe **mkaJ 158 Kima
cev.
— poleg treh, celo bivajoči h v Pittsburgh-u,--bi si
pae ne
si skoro že vsakdo pri sebi več
Jolikison nasprotnik Lige na+1 listo.-rodov; vsled /lesar ne odobrava vstopa Združenih držav v označeno ligo.
Senator Johnson se bo zopet mudil v Chicagu dne 26. t. m. pri koji priliki bo priredil v*Iik političen shod v Audi-1
c,	.	v P . dovolil obelodaniti nieo-ovei»i članku 'M'n7nr"i	'	i bankovcev za milodare,, kate-
hvojega privatnega šoferja '	1 111 "J^^^^g«1 tunika i ozot :	... .. ,
Pozitivno bi pač pričakoval otl goep. Grdina, da bi se pn? je 1 re 11KM'e berat'em v klo,)uk-
je stavil na državno plačilno'
posebni papežev <xlposlanec z dekretom sv. očeta.
Rev. Griffin je bil pred 40
obrnil na gl. predsednika, kakor gl. odbor za dovoljenje, ter mu (,av svojih S tem izkazal vsal "ial° spowt^yanja p. d. "rešpekta", pred ko!ske
Nastavljal je mnogo svojih • ,, „•, , • , ,
•• .	, v J1 Storil svoje korake,
političnih jrrijateljev v držav'
ne urade, ki sploh nis
lali.
()btožif.i je bil, ker j stvora prepovedal zl
lavno je v nekem parku v Lip-Meti rojen v Chicagu; jk» dovr-m na klopi zaspal '.neki šenih študijah višje Šole sv.
| brezposelni delavec. Med spa-! Ig»«cija je 1 1904 P<*laI v
toriuni dvorani. Za svojega;	,	•	,	^...........«« miviiai
glavnega kampanjskega vodi- , Kwi1 * "t * ' nT"' "e Skh<'UJ° ■h°d"V brei	Klanih uradnikov.
telja si je Johnson izbral mili- l^T ^	^ T r T11	JcsiP	V™**. K.V K. Jednote.
• . . ,	, ! kaznilne toeke.	Joliet, 111. 19. nov. 1923.
jonarja J. \\ rigleva, ml. iz Potrošil ie po nepotrebnem
glavne porote.
roraj naj gesp. Grdina blagovoli vzeti na znanje, da nikdar
Chicaga.
Bivši nemški kancler dr.
Wirth umira.
Berlin, IG. nov. — Danes popoldne je zadel rartivoud bivšega nemškega kanclerja Dr. Josip \Virtha; njegovo stanje je tako opa.-i.io, tla so ga že prevideli z zakrauiienti za umirajoče.
Sodnik sodil samega sebe.
Madison, Wis. — Tukajšnji sodnik O. A. Stolen je te dni pustil svoj avtomobil na nekem prepovedanem prostoru mesta. Službujoči policaj, ki še ni poznal lastnika dotič-nega avtomobila, je v vozu pustil pozivnico, v svrho plačila kazni. Ko se je sodnik čez nekaj časa vrnil, je našel na svoje začudenje v svojem avtomobilu pozivnico, da «se mora drugi dan zglasiti pri sodniku A. Stolenu, ali samemu sebi. Kako je ta sodnik samega sebe sodil, — še .ni znano.
je pc
$10,000 iz sklada državnega zdravstvenega oddelka.
Določil je $44K>0.— izplačila za neko zamorsko sirotišnico v <vrho plače dveh brivcev.
Zabranil je za dne 2. okt. t. 1. lolo eno državno volitev
Potrošil je za svojo kampanjo več denarja, kakor postavno predpisano. Prejemal je prispevke in da-
Premogcvni baroni zmagali. Harrisburg, Pa. 17. no\
Ker se je guverner Pinehot piitožil pri gen. državnem pravdniku vsled ved nega navijanja cen trdega premoga od " ... [strani operatorjev, je danes
VolllnO i	IM \\r , 1>Jt.
J gen. pravdnik \\ oodrutt tennu odpisal, da imajo na podlagi postave operatorrji popolno
Zaključek cerkvenega bazarja v Jolietu..
.Minulo medel jo zvečer se jeip,;Staia ta ;iujna zbirka, vred-vršil v "Slovenia" dvt/rani j na baš več! milijonov v roke zaključek letošnjega bazarj^i cerkve sv. Jožefa ob velikanski vdeležbi. Toliko faranov in
ni bilo
, , • , ., .	.pravico določevati im kontro-
love ze pi.tera ko je bil izvoljen. ,. ..	. ,.
u •, . . . 0 , | lira ti cene premoga v korist? Hil je v obee nesposoben za!.- ,	1 .
. , . ,	ljudstva*! Določevanje cen
guveiMerski urad.	.
. > i • • ... i i v., , i premoga ni v nikaki zvezi s z-Sodnna je dalje določila, da ' cT.	. 1
... liano Shernu4!iovo jirotitrustno \\alton .	1
]>ostavo.
odstavljoni guverner nima nikake pravice priziva.
vložiti
13 krat ooročena. j St. Louis, Mo. Pred krat-Za prijatelje puranove pečenke kim se je v Kast St. Loui-u, lil.
Chicago, 111. — Tukajšnji prodajalci perutnine na debelo poročajo, »la bo veljal lotos funt zaklanega purana od "),">-G0c; cena na debelo je 48c. Kdor (h bi> hotel privoščiti im-rana, mora imeti v žepu najmanj $5.—
Dolga peticija.
Columbus, Ohio. — Zveza
volilk v državi Ohio (The <>hio Leagne of Women Voters) je započela veliko agitacijo za nabiranje podpisov na neki peticiji, katero mi-li poslati senatu v Washingtonu. Ta listina bo vsebovala prošnjo, da naj tudi Združene države pristopijo k higi narodov. Ko bo peticija dovršena, bo zavzemala nad 60,000 podpisov ter bo dolga približno eno miljo.
Star rumunski princ novomašnik.
Pariz. — Dne 11. okt. t. 1. je pariški kardinal Dubois posvetil v mašnika 60 letnega rumu nekega princa Vladimirja Ghika, brata bivšega rumun-skega ministra na Francoskem. Posvečenje in nova maša se je vršila v tukajšnji kapeli Lazaristov, v koji red je ta rumunski plemenitaš pristopil.	.
Odkrita zarota v Avstriji in na Ogrskem.
Budimpešta.—Tajni agent-je so prišli na sled nameravani zaroti na Avstrijskem in Ogrskem s tem, da so pri državnem poslancu Ulainu našli več ob-toževalnih |)isrtm.
Ogn-ki in avstrijski nacionalisti so bili v direktni zvezi z nemškim generalom Luden-dorffom in Hiblerjem, ki sta Ogrski obljubila svojo poipoč. Bavarska naj bi Ogrski poslala potrebno vojaštvo, zakar bi dobila veliko količino Jcita. 0-blasti so zaprle vse osebe v zvezi s to zaroto.
Obsojena nemška upornika.
Berlin, (Nemčija.) — Te dni
je nemško vojaško sodišče ob rodilo majorja Buclidrnkerja na 10 let ječe in v plačilo 100 bilijonov mark, ker je on vodil ponesrečen upor pri zavzetju trdnjave Kustiin; njegov tovariš major Herzer, ki mu je pri tem pomagal, je bil obsojen u a 2 leta in pol ječe.
zopet poročila 43 letna Mrs. Cora AValker — Truxler — Butoher — Crow — Whitney
—	Barness — Porter— Lillev
—	Svvanson — Lillev — Lillev
—	Vates — Laforge; njen zadnji trinajsti! soprog se piše Ilenrv Laforge. Srečna?! nevesta je bila dvakrat vdova, desetkrat se je pa od svojih prejšnjih mož ločila in razpo-ročila; na ta način je dala slovo svojemu 12. soprogu Vates baš 5 dni pred 13. poroko z La-forgem. Na dan poroke so ji trije njeni bivši možje čestitali k srečni*dosegi 13. moža.
Kukluksovi župani v Ohio.
Cleveland, Ohio. — Ker je
bilo pri zadnjih volitvah petero županov izvoljenih s pomočjo stranke kukluksovcev, nameravajo ti župani sedaj ustanoviti svojo posebno politišno organizacijo v svrho politične H. Marshall v Warren,. Ohio, W . D. Cunningham, Girard, O., H. Kistler, Niles, O., Hans P. Johnom; Struthers, Ohio in Charles Seheible, Youngs-town, Ohio.
Prvič v gledališču se je mudil predsednik Coolidge odkar je v Beli Hiši, dne 11. t. m. ko
se je s Svojo soprogo vdeležil dramske igre "Robert E. Lee".
v manjših zneskih, katere so' nn viko in je bil imenovan kap-mu mimoidoči ljudje nevedo- j lftuiun cerkve sv. Jakoba v ma darovali.	'	j Chicagu. Služboval je tudi kot
—Kakor znano, je imel se- župnik v Coal Citv, Ul., od po-| daj že pokojni angleški milijo- Kia 1921 pa župnikuje pri nar baron Nathahniel Sots-I^rkvi Matere Božje v Jolietu. Jcliild največje veselje zbirati' Do sedaj so bili že trije žup-[bolhe za svoj muzej. Te dni je riiki označene cerkve imenova-
1 ni škofom. Sedanji nadškof v San Franciscu Most Rev. Kiordan; pok. škof Burke v
drugega občinstva že
jonov
državnega muzeja v Londonu.
Veščaki in naravoslovci zatrjujejo, da je ta zbirka neprecenljive vrednosti in n«nado-dolgo časa v označeni dvora- mestljiva. ni. Iz raznih virov se da skle-j i>ri,(, k,ti je ]>oM baruU
pati, da bo cisti prebitek tej Rothschild na svemi tečaj
prireditve zelo povoljeli. Naj-' - i. , »• ••	,-
r	i\eco eksp«licijo samo zaradi
tega, da je ulovila neke poseb-
St. Joseph, Mo. itn Rev. Griffin.
bolj zanimiva to*Jka zadnjega baza rjo vega večera je bilo štetje kolekte kentestantov, g. Fr. Terlepa in Ivan Petrica. Prvi je nabral ,$1012.22 drugi pa $7^6.86 ali vsega skupaj $1799.08. Vsekako lepa svota!
C'ast in priznanje obema kon-testantoma!
Enrico Carusova vdova se
l»o v kratkem v Londonu poročila s premožnim angleškim kapitanom lngramom.
Poljska in Turčija prijateljici.
Varšava. Dne 16. okt. t. 1. je poljska vlada obnovila stalno, ozir. trajno mirovno pogodbo s Turčijo, kakšna je bila že enkrat sklenjena leta 1815.
Žrtve neprevidnosti.
Chicago, 111. — Chikaška varnostna komisiija je na podlagi raznih podatkov izračunala, da je bilo leta 1922 v Združenih državah vrtled avtomobilov in trnkov povoženih 31,-604 oseb, deloma smrtno in manj nevarno. Skupna finančna škoda vsled teh ponesrečen j znaša $13,509,000. V tej svoti pa niso vpoštete pristojbine za bolnišnice in zdravnike.
Podpisal svoje ime 540,000 krat.
> Fort Howard, Md. — Te dni
je tukajšnji mestni klerk \V. L. Kerr je obhajal 30 letnico s-vojega uradovanja. Navedenec je izračunal, da je v tem času podpisal najmanj 540,000 krat svoje ime na razne listine. Sleherni dan jih podpiše okrog 60, kar znaša na leto 18,000 krat. Ker je bil ponovno izvoljen, upa to število še znatno pomnožiti.
ne vrste bolho, kakoršne m mo- , .... ,
,„,-;< i..... , j j rp , - , traliji vse komuniste lzkljuci-
g< ee drugod dobiti. I a zbirka . . ,.
; iz svoje sredine.
— Najmlajši potnik, ki bo
i sploh kedaj sam potoval iz A-
raese-"
a rnCi i-
bcugh iz Morrina, Alta, Kanada; dotičnik, ki potuje k svo-
je velike vrednosti za naravoslovce, ko proučujejo prenos bolezni potoni teh parasitov.
—Dne 18. t. m. je na križar-' merike Je gotovo še 17 ki "Jaime" dospela v Italijo I .stari Viktor Fe španska kraljeva dvojica,
kralj Alfonz in njegova žena,..	, ..	.. .
Viktorija; pri tej priliki se ji-|J,nl soro^nik("n v I-iy«pooL
nia je v Spezi v pozdrav oddalo kraljevi salut. Španski kralj misli najprvo potovati v j Rim, kjer bo obiskal sv. očeta.
—Dva danska civilna inženirja, Axel Petersen in Arnold Poulsen sta te dni pred zborom vešftokov razkazovala s-vojo najnovejšo iznajdbo — govoreče kino slike. Razni profesorji in učenjakai zatrjujejo, da se je ta iznajdba povsem in dobro posrečila.
—	Z nemškim parnikom "Albert Bullin" je dne 18. t. m. v New York prispelo 100,-000 nemških vojakov; toda ne živih, — ampak lesenih in ple-hastili. To blago in mnogo raznih drugih igrač za božič je naročila neka večja newyorška tvrdka; teža vseh teh igrač z-
naša nad 5000 ton.--Torej,
uiič strahu pred toliko leseno nemško armado!
—Iz Johannesburgha v Južni Afriki se poroča, da ?o ondi živeči divjaki, ki delajo po raznih farmah, ustanovili svojo unijo. Njih poglavar je te dni od gospodarjev zahteval priznanje imije in unijsko plačo.
—	Po izgledu raznih ameriških strokovnih organizacij je delavska stranka tudi v Avs-
na Angleško je v oskrbi Cana-dian Pacific parobrocbne družin4.
—V svrho omejitve Števila umorov, napadov in ropov namerava newvorška policija u-vesti nav varnosten inačin. Sleherna oseba, kateri se bo izdalo postavno dovoljenje nošenja in rabe orožja (samokresov), bo morala dati na policiji odtis svojih prstov na rokah.
—Nemške oblasti so te dni aretirale bivšega saksonskega ministrskega predsednika Zei-glerja, voditelja socialistov, ker se je dokazalo* da je poiie-vcril večjo svoto iz državne blagajne.
—V Goslien, Ind. živi 50 letni Frank Kari je bil nedavno obsojen v dosmrtno jot<>. ker .fe k sebi zvabil in napadel neko 8 letno deklico.
—(Kiškodnina pni prodaji fonografskih plošč na katere je pel pok. italijanski operni pevec Ca rušo je znašala predlanskim $585,727; do te odškodnine so opravičeni Caru-sovi sorodniki in sicer vdova do Va, hčerka pa do Va- To lepo odškodnno mora plačati z-nama Victor fonografska družile v Trenton, N. J.



Društvena naznanila in dopisi
sodelovalo Dramatično in pevsko društvo "Triglav". V prizorila se bo krasna veseloigra *'Rodoljub iz Amerike;
NAZNANILO.
Članom društva sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. J. Joliet, 111. se naznanja, da je društvo na zadnji mesečni seji sklenilo, da bomo imeli skupno spoved 1. decembra in »skupno sv. obhajilo 2. decembra pri 8. sv. maši. Zatorej se člane prosi, da bi se udeležili sv. obhajila skupno z društvom kar v največjem številu mogoče.
Nadalje se članom uaznauja, da bo isto nedeljo 2. tlecembra glavna aH letna seja in volitev odbora za* 1. 1924. Dolžnost je vsakega člana, da se gotovo udeleži te seje, da si voli odbor po svojem prepričanju, da ne bo potem nobeden predba-cival, — ta ni dober uradnik, kakor se je to že dostikrat primerilo. Zatorej vsi na sejo 2. dec. oT> l.uiri popoldne. Seja se bo vršila v "Slovenija" dvorani.
Tem (potom tudi člane opominjam, da poravnajo svoj zaostali dolg, ker leto se bliža h koncu; zatorej bi bila vsakega dolžnost, da poravna stari dolg in se z novim letom začne račun na novo. Posebno pa opominjam člane, ki <*o zaostali že za več mesecev, da poravnajo svoj dolg do 24. t. m., kateri se ne bo oziral na ta o-poinin, naj krivdo sam sebi pripiše; ako kateri ne more plačati naj se naznani pri tajniku ali na društveni seji.
Z bratskim pozdravom,
John Plut, tajnik.
pevski zbor pa bo zapel več lepih pesmi, med drugimi tudi krasno pesem "Atlantski od-bra ob 7. uri zvečer, plača 2|mevi", katero je zložil ured-
Ul a	I. lili tlflA-Vl,	v. — I--S	'	n
dolarja v društveno blagajno, nik "Glasila" br. Ivan Zupan, ker pri tej seji se bo volilo no- uglasbil pa g. Matej liolinur. vi odbor za leto 1924. Ker čla- Slovenci iz Chisholma in o-ni v malem številu prihajajo kolice! Ta dan imate ugodno na seje, zato s0 prošeni, da se priliko videti krasno igro in vsi vdeležijo vsaj zadnje .seje v slišati lepo petje. Ker je dne letu, ker samo iz par članov ni 29. nov. praznik da vse i}el<> raogaSe odbora voliti.	počiva in je ta dan tudi dan
Ker je glavni odbor razpisal pečenih puranov, — zato vam posebni asesment 1 dolar na v- ne bo žal, ako zvečer ob pol 8. se člane za mesec november, v Finsko dvorano na naso pri-zato opozarjam člane na pot-1 r^ditev, kjer bostse imeli pos-nih listih in jih prosim da v-1 tono zabavo. Tudi za mlade sak pošlje še en dolar za me- pare bo preskrbljeno da jim ne see november 1923, ker društv. bo dolg čas po igri; godbo zato blagajna je premajhna da bi že imamo i-e koga zalagalo posebno še za- Na svidenje torej na Zato ker je veliko število našega rhvalni dan zvečer v Fiueki dvo članstva na potnih listih.
S sobratskim pozdravom, Matt Zakrajšek, tajnik.
rani! Za pripravljalni odbor: John Sterle, tajnik.
Iz urada dr. sv. Janeza Evang. št. 65, Mihvaukee, Wis.
V naznanje članom našega
Iz urada dr. sv. Srca Marijinega št. 111, Barberton, Ohio.
Naznanjam vsem članom, da se za gotovo in brez izjeme u-
društva, da se vrši prihodnja	deleže prihodnje seje dne J. seja dne 1. decembra ob pol 8.	decembra ker-bo volitev odbori ri zvečer, to je v soboto zve-	ra za leto 1924 na dnevnem re
čer v navadnih prostorih, v I uu.
South Side Turu dvorani.	Cenjene mi Posest re! L a seja
Volil se bode takrat tudi od-	je velike važnosti za društvo,
bor za prihodnje loto, torej se	zato Vas ponovno prosim da jf
prosi člane da se v obilnem	ne zamudite; začetek ob pol 2.
številu vdeležijo te seje.	uri popoldne v navadnem pro-
Opozorim tudi člane, kateri	štoru. Ako se vdeležite v ye-
dolgujejo na asesmentu, da	likom številu, Vam bode ložji pridejo in plačajo na tej seji izbiati uradnice za prihodnji ali pa vsaj do 20. decembra, da leto tako, da boste vse zadovo-t lahko uredijo knjigo in za-1 i.jne, kajti le od Vas je odvi-
naše naselbine iu K. S. K. Jednote.
S tem vas drage mi sosestre opominjam, da naj vsaka pride na ta banket, da bomo s tem pokazale naselbini, da smo za naprednost. — Ker sem to pozabila omeniti na zadnji soji, zato priobčujem to-nazua-nilo v "Glasilu". Sosestrski Vam pozdrav, Ana Brunski, predsed.
NAZNANILO. Vsem članom društva sv. Roka, št. 113, Denver, Colo.
Ker se bliža konec tekočega leta in z istim prihaja zopet čas volitev novih uradnikov za prihodnje leto, zato vas prosim, da bi se deoemberske seje vdeležili v volčjem. številu kot običajno; pripetilo se je že, da ni bilo na soji skoro nobenega drugega, kot tajnik iu predsednik.
Torej vats prosim pridite v obilnem številu na prihodnjo sejo, da nam bo mogoče izvoliti dobre in vešče uradnike, ki bodo gledali za korist in pro-cvit našega društva, kakor tudi naše dične Jednote. Znano je, da lo po marljivih uradnikih društvo lopo napreduje v vsakem oziru.
Torej apeliram še enkrat na vse sobrate našega društva, da se zanesljivo vdeležite prihod nje glavne (letne) seje, ki se bo pričela eno uro poprej kot običajno, namreč ob sedmih žTvečer.
Z bratskim pozdravom,
Joe Erjavec, tajnik.
ključijo računi. Prosim da bi člani to naznanilo vpoštevali. Z bratskim pozdravom, John Baboshek,
Iz urada dr. Sv. Janeza Krstn.
št. 11, Aurora, 111. j Iz urada dr. sv. Srca Marije. Na mesečni seji dne 4. novembra t. 1. se je sklenilo, da se mora vsak član in članica v-
>on napredek pri društvu; volite osebe, katerim je napredek Iruštva pri srcu; 110 ozirajte 40 na osebnost, ali prijateljstvo di sovraštvo; take stvari naj •stanejo doma; na seji naj se »leda lo na to, kar je koristnega za društvo. Obenem vam tudi liaznan-
dcležiti decembrske seje, ker na isti bo volitev novega odbora za prihodnje leto na dnevnem redu; poleg tega imamo tudi dosti drugih stvari za rešiti.- Prosim vas torej uljudno, tla se v obilnem številu v-ileležite prihodnje letne seje.
Dalje prosim vse člane na potnih listih, katerim ti listi decembra potečejo, da jih obnovijo, oni, katerih potnih lis-stov še nimajo, da si jih pri društvu nabavijo. Vsem poročam, da bo moral vsak član (ica) doplačati $1.00 za posebno naklado Jednote, ki jo bila za konvenčni asesment razpisana v novembru.
K sklepu vas še enkrat opozarjam, da '«e prihoddnje seje za gotovo vdeležite.
S sobratskim pozdravom, Martin Zelenšek, tajnik.
t-
NAZNANILO.
Tem potoni naznanjam vsem članom dr. sv. Jožefa št. 53, \Vaukegan, 111. da je bilo sklenjeno na društveni seji, da se korporativno vdeležimo velike farne slovesnosti, ali 20 letnice obstanka našo cerkve Matere Božje, ki se vrši na Zahvalni dan (Thanksgiving Dav). Zato prosim vse člane, da se zbero pred Svetetovo dvorano
št. 86, Ročk Springs, Wyo
Članicam zgoraj imenovanega društva se uradno naznanja, da bo glavna seja dne 2.1 jam, da se bo na omenjeni seji decembra, to je prvo nedeljo v oobiralo za pokritje konveu mesecu, cb 2. uri popoldne v I mili stroškov od \>ake člani-
Slov^nskem Domu. Vse ste prežene, da se poluoštevilno vdeležite te 'seje, ker bo tudi Vclitev odbora za 1. 1924. Katera se ne vdeleži glavne soje. zapade kazni kot zahtevajo pravila.
Za društvo št. 86.
Theresa Potočnik, tajnica.
VABILO NO SEJO. Društvo Sv. Petra in Pavla, št 89, Etna, Pa.
Pozivamo vse člane našega društva, da za gotovo pridejo na prihodnjo sejo dne 2. decembra. Ker bo to glavna letna seja z volitvijo novega odboru za leto 1924 in imamo poleg tega še več drugih važnih točk na dnevnem redu, zato ji dolžnost vsakega člana, da se
ie 50c. in tudi od onih članic, vi so zavarovane samo za slučaj smrti po 2oc ter od vsake-;a otroka po lOc za društvene stroške, kar pride na vsakih (i noseče v; toliko v blagohotno lazuanilo.
Cenjene sosestre, moja iskrena želja, da bi ne ostajale iolžne ta mase©, da mi bo ložje lati račun in oddati čisto knji <e, ker zelo težavno je za 110-o tajnico, ako niso knjige vsi redu, jaz torej upam, da bo-lete to vpoštevale.
KončnO se Vam še najlepše zahvaljujem, ker sto mi šle kozi celo loto tako lopo na roke ter mi pomagale, da nam je )ilo skupno mogpče doseči ta-\o lep uspeh; res, v slogi je noč. Držite so tudi zanaprej cga nesla in jaz upam, da se
NAZNANILO.
Vsem članom in članicam društva sv. Roka št. 132 v Fronteuac, Kans. tse naznanja, da se prihodnje redno mesečno soje za gotovo vdeležij( brez izjemo vsi! Ta dan i-mamo na dnevnem redu vei važnih točk in volitev odbora za loto 1924.
Ker sem se presolil v Girard, mi 110 bo mogoče več prevzeti tajniškega urada, zato vas prosim, da se poluoštevilno vdeležite prihodnje seje in si izvolite nove uradnike, najboljše izmed dobrih. Tudi vas pre--1111 da plačate most ne doneske na prihodnji soji. Pobi ral bom tudi asesment za krajevno društvo po 50c. od vsakega člana(iee); torej Vas prosim, tla to naznanilo vpošteva tc in pridete vsi na sejo.
S sobratskim pozdravom, Frank Erznožnik, tajnik in zastopnik.
NAZNANILO.
Iz urada društva Marije Ma gdalene št, 162, Cleveland, 0 hio se naztiauja, da je bilo na naši minul? seji dne 5. nov. 1.1. nekaj posebnega. Te seje so se vdeležili gl. tajnik K. S. K J. br. Josip Zalaz, nadzornik br. Joliu Zulich in novoizvolje ni gl. predsesdnik br. Anton Grdina. Vsi trije so nam povedali marsikaj zanimivega in koristnega za napredek dru štva in Jednoto, Zato pa dfage mi članico, spominjajmo se teli lepili in priporočljivih besed, ki smo jih ta dan sliša-e od omenjenih sobratov gl. u-radnikov. Delajmo složno za napredek društva in Jednote!
Res je naše društvo največje žensko društvo pri KSKJ toda s tem še ne smemo biti za dovoljne; pojdimo na delo, d« pridobimo vsaka višaj še eno članico, da bo tako postalo na še društvo največje med vsemi društvi K.S.K. Jednote. Pokažimo javno, da žensko ni smo samo za hišno opravilo marveč da se .zavedamo tud dolžnosti in pravic na društ venem polju. Naše geslo na, bo: Društvo Marije Magd. št. 162 mora postati največjo ii najmočnejše društvo K. S K.'Jednote!
Ravno tako priporočani \ som članicam, ki nimajo vpi san i h otrok v mladinskem od delku, da jih vpišejo v naš< Iruštvo, da bomo pokazalo na predek tudi v K'111 oddelku Vpišete lahko i-vojo otroki stare od 1—16. lota; mesečni ases. znaša samo lf> centov; \ slučaju smrti otroka se pa pla va posmrtnina po njegovi sta rosti. Več podatkov in poja snila lahko poizveste o tem pri tajnici našega društva.
Tem potom hoeelft tudi orni niti, da so bo na prihodnji isej dno 2. decembra vršila volite* novega odbora za prili<»dnj( leto; vsled tega ste' prošene <1: so to važne soje vdeležite v o bilnom številu. Vsaka člani ca naj poravna zaostali ases ment za to lito, keijj morajo bi i i računi koncem meseca dec zaključeni ;s članicami, ki 111 he-do imele plačan asesment d< tega časa, 1-0 bo moralo pošto pati kakor določajo pravila Prosim vas torej, da to blago' hotno v]»oštevate.
S sosestrskim pozdravom Josephine Menart, tajnica
to seje vdeleži. Istotako je tudi dolžnost vsakega, da po^ 'u> naše društvo kmalo prišto-ravna tsvoj društveni dolg, da v al o med najbogatejša žen-ka nam bo mogoče izročiti čisti | Iruštva; potem se nam ni tre-
lačune novemu odboru.
Nadalje se naznanja, da na še društvo priredi veselico [»lesom dne 24. novembra t. 1. v Hrvatskem Domu, 110 Bridge St. Etna, Pa. V to svrho u ljudno vabimo vse člane iu druge brate Slovence in Hrva
zjutraj ob 9:30 (ob pol dese- te, da nas posetijo na toj zaba-tili), odkoder odkorakamo k
sv. maši. Vsak član jo pro-,^-šen, da ima društveni znak, a-li regalijo.
S sobratskim pozdravom Avgust Cepon, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo.
S tem se naznanja članom našega društva, da je bilo •sklenjeno na redni mesečni seji dne 10. nov. t. 1. da vsak član, kateri se ne vdeleii prihodnje seje, katera se vrši dne 8. deeem-
oa bati nikake bolezni, ker za vsako ako bo bolana bode go-ova pomoč od strani društva.
Sedaj Vam pa še vsem sku »aj želim kar največ zadovo-ljnosti in iveselja o božičnih praznikih, ter srečno prihodnje leto, da bi še bolj napredo-ale in ne samo z društveno,
vi; vstopnina znaša samo 25c. impak tudi z domačo blagaj-Zabava bo v k oris-1 društvene I no
blagajne, ali za podporo bol nikov.
Nikcla Belavič, predsed. Mihael Mlikan, tajnik
sosestrskim pozdravom,
Jennie Ozbolt, tajnica.
VABILO NA VELIKO VESELICO
Na Zahvalni dan, to je dne 110, K. S. K 29. novembra t. 1. bode prire- I "Domovina dilo društvo "Friderik Bara ga" št. 93 K. S. K. J. Chisho Im, Minn. veliko predadventno veselico s petjem in gledališki
VABILO NA BANKET
katerega priredijo društvo v Srca Marijinega št. 111> K. S. K. J. društvo u v. Jožefa št.
J. in društvo v soboto večer Inc 1. decembra ob 7. uri v Slovenski dvorani.
Namen teh društev je z gornjo prireditvijo pospešiti
predstavo. Pri tej veselici bo Ukupno delovanje za prospeh
Iz urada predsednika dr. Pres-av. Srca Jezusovega, št. 172 West Park, Ohio.
Tem potoni poživljam član stvo našega društva, da se za gotovo udeleži seje dne 2. decembra * (prvo nedeljo prih. meseca); to bo redna mesečna seja in ob enem tudi glavna letna seja kjer bo volil novi odbor za 1. 1334. Zatorej ponovno vabim na to Sejo v e eenj. članstvo; izvzeti so *amo bolniki.
Cenjeni mi sobranje in sosestre! To leto je bilo za nas Važno "111 odgovorilo; vse tež-koče in zapreke smo premagali čeravno smo imeli dosti nasprotnikov in drugih sovražnikov našega mladega, a vrlo napredujočega društva. Kaj smo bili še loto nazaj, vam jo znano. Bili smo majhni, neznatni, iu komaj 5 mesecev stari, revni ter prezirani od drugih društev. Danes pa, hvala Bogu, nas je že lepa armada skupaj v toj mali naselbini; poleg tega imamo tudi že nad $4<)0.— (štiristo dol.) premoženja v naši blagajni'; imamo tudi dve krat-11 i zastavi, ki sta ponos našemu mlademu društvu. Pa naj so naši nasprotni-' ti danes postavijo s takim napredkom ko so nas lani prezirali. Zatorej bratje iu sestre! Delujmo složno naprej za bla-ror in procvlt naše dične KNK. Jednoto!
K sklepu va- še enkrat prodni, da pridete vsi nn sejo dne 1. dec. Seja se prične točno *>b 1. uri popoldne, ali eno u lo prej kot običajno, zato ker je ob onem glavna seja. Na svidenje! S sobratskim pozdravom, Josip Grdina, predsed. dr. št. 172
Društvo sv. Jercnima, št. 153 Canonsburg, Pa.
Na zadnji soji našega dru štva ' je bilo sklenjeno da naj so vsi člani v polnem številu vdeležijo prihodnje glavne, a-li letne iseje meseca decembra, ker na isti seji bo volitev uradnikov za prihodnjo loto na dnevnem redu. Kdor so brez tehtnega vzroka te soje ne vdeleži, bo plačal $1.00 kazni v društveno blagajno.
Dalje je bil tudi sprejet predlog, da se priredi dne 24. novembra prvo iu zadnjo veselico v tem letu v korist društvene blagajne. Za isti dan bo pripravljeno za vsakega dovolj razvedrila in okrepeila, za staro in mlade; za može in žene; za fante in dekleta. Ne-j^teri sobratje so obljubili, da boUo dali v korist društvene blagajne po par "galončkov" pristnega prešovea. Na« znani mesarski mojster sobrat M. •Žagar nam je obljubil zastonj sestre se pa natihoma pogovarjajo, kako nas bodo postregle s sladkim pecivom. In še več!- Pa vsega kar bo ta dan na- naši veselici, še danes 111 .povemo. Lo pridite, in ne bo vam žal. Na svidenje torej dne 24. novembra!
Pripravljalni odbor.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Društvo sv. Ano št. 170, Chicago, 111. je priredilo v nedc Ijo dne 4. novembra igro " Vesta Ika" in po igri lepo žaba vo. Pri toj priliki iso imel: naš Father Rov. Hugo Brei OFM. lep govor, da so nam ra zložili igro; častitamo ji.111 z« o in izrekamo zahvalo. Iskre na hvala tudi našim čč. šols kim sestram, da so nam poso lile obleko za igro. Vsem na, bo izrečena prisrčna zahvala ki ste nam kaj priskočili 11» pomoč pri tej prireditvi. N« odru so nam pomagali gg Frank AiigiiNtin, Frank Žab kar in Andre\v Glavač. Lopi livala tudi našim igralkam, k so svoje uloge tako lepo izvr šile; v resnici, naše društvo ji s tem veliko doseglo, ker je bi la vdeležba obilna. Izmed i g ral k nas je najbolj v smel spravila Antroksija in Zofija slednja nam je prav dobro po vedala, da naj vsakdo pre< svojim pragom pometa, drugi naj pa pri miru pusti. * Igra lo ise je tako, da smo se jokal; in tudi smejali; saj tako ji prav, človek se ne more ved m jokati in smejati. Upam ii Solim, da bi naše društvo zopet nastopilo s kako slično prire 'litvijo. — Vsem skupaj Še en krat prisrčna likala!
Veronika Kolenko, predsed dr. sv. Ane št. 170.
VABILO NA VAŽEN SHOD.
Tem potom M ponovno imz-lanja vsem cenj. tč lanom iu •lanieam K. S. K. J., -tanujoči Pittsburghu, Pa. ter okolici (Etna, Rankin, itd.), da se bo /ršil velik shod, oziroma družabni sestanek članstva K. S. v. ,J. prihodnjo nedeljo dne 25. lovembra ob 2 uri popoldne v K. S. Domu, ali v dvorani na •osti in Butler St.
Vsled tega so uljudno vab-jeni vsi člani(oe) K. S. K. J. z Pittslmrgha in okolice, da >e tega shoda vdoleže v obilnem številu. Ta dan bo med nami prisoten novoizvoljeni mvdsednik K. S. K. J. brat Anton Grdina iz (Clevelanda, )., ki bo imel glavni govor; jeleg ,U'ga bo nastopilo še več Irugih izbornih govornikov lomačih in zunanjih.
Dopoldne (»b pol 11. bo da-"oval sv. mašo v slovenski cerkvi naš novoizvoljeni duliov-li vodja Rev. L. Gladek iz Steeltona; tako .mislimo, da so 'io vdeležil tudi našega shoda popoldne.
Na tem sestanku se bo govorilo največ za dobrobit naše K. S. K. J. in njegovega članova. kar bo gotovo zanimalo sakega prisotnega člana ( co). Torej pridite v-i dne 25. ho •ombnt v K. S. Dom na ta
*iaš bratski sestanek; gotovo
t
ta prireditev velezanimive ia pomena in tako mnogobro j obiskana, da take še nismo ihioli v naši pittsbuski nasel-ibini!
Sklicevalni odbor.
VABILO.
Na Zahvalni dan (Thank -rivipg Dav) dne 29. novembra 1P23. 1k> naša župnija Matere Božje, AVaukogan, 111. obhajala dvajsetletnico, ko jo bila n;»-v>a cerkev blagoslovljena. Te ra veselega dogodka s<> hore-no spominjati na slovesen na "in. Proslaviti ho|emo ta lan kar najbolj moo\><V slovesno. Ob deseti uri dopoldne
odslužila ee bo daritev sv. maše, katere se bodo udeležila v-sa naša katoliška društva kor-porativno. Ob pol de^tih naj bodo vsa društva, ki rujejo v Mr. Svetetovi dvorani na deseti cesti, zbrana ondi; društva pa, ki zborujejo v šolskih prostorih bodo ob pol desetih odkorakala s šolsko mladino do Mr. Frank Svetetove dvorane, odkoder se prične parada pomikati proti cerkvi, kjer ise bomo zahvalili Vsemogočnemu za dobrote, ki smo jih prejeli v preteklih dvajset letih. Po cerkvenem opravilu v cerkvi odkorakala bodo društva v slovesnem sprev> du vzhodno do Sheridan Rd., po Sheridan Rd. do 14 ceste, Po 14 do Lincoln St. nazaj v Mr. Svetetovo dvorano. Kakor hitro se povrnejo naša društva v dvorano, otvoril se bo slavnostni banket. Vstopnice z.t banket bode po dva dolarja za osebo. Na banket ste vsi nuj-i.ljudneje povabljeni, zlasti še, ker se bo tu cula marsikatera zanimiva beseda iz preteklosti naše župnije. Po banketu, ki bo trajal nekako do četrte ure, se bo razvila prosta zabava, ki bo trajala do polnoči.
Xa ta slovesen dan naše župnije vabimo najiskreneje vse naše prijatelje in znance ne »samo iz \Vaukegana in North Ohieage, ampak t udi one iz v-seh naših sosednih naselbin. Prosimo Vas vse, pridite in porazveselite se z nami. Naša waukeganska naselbina čaka na Vas z odprtimi rokami, da Vas pogosti z znano slovanski* gostoljubnostjo. Da bo vsakdo zadovoljen z obiskom v \Vaukeganu, zato hoče vsestransko preskrbeti
Cerkveni odbor Cerkve Matere Božje, Waukegan, 111.
. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.) 8. Neptun.
Omenil sem, da se zapazijo pri gibanju premičnic neka 4 motenja", ki .se ne strinjajo popolnoma z Newtonovim zatonom o težnosti ali gravitaciji. Pri gibauju, bi rekel, ni vse tako, "kakor bi imelo biti",
Denver, Colo. Cenjeno uredništvo:—
Prosim, da mi odmerite ma lo prostora, v našem "Glasi ln", da zopet poročam neka. iz naše denverske naselbine.
Dozdaj smo imeli bolj nesta novitno vreme, a zadnje dni se je pa pojavilo takozvano indijansko poletje, toplo kol spomladi.
Delavske razmere so bol, slabe, posebno na zimo je tu kaj dosti naroda brez dela k ga zaman išče. Zaradi teg« ne svetujem nikomur hoditi semkaj za zaslužkom in kru hom. Na društvenem polji pa dobro napredujemo z raz nimi podpornimi društvi raz ličnih Jednot.
Tukajšnji Slovenci in Hrva ti imamo tudi svojo lastno fa ro, ki dobro napreduje pod -krbnim vodstvom našega g. župnika Rev. Judniča; v far: vlada sloga in zadovoljnost.
Dalje naznanjam vsem Slo vencem in Hrvatom v Denver ju ter okolici po farmah, da bomo imeli cerkveni "fair ali bazar v Domu slovenskih društev na 4464 Washgt, St Trajal bo pet dni in sicer 25 27. 29. novembra ter 1. in 2 decembra t. 1. Zatorej uljud no prosim v-e Slovence in Hr vate, da se vdeležijo istega in s tem čim največ pri pomore j« k finančnemu uspehu te prireditve, ki je namenjena za od plačilo cerkvenega dolga.
Torej dragi mi rojaki, pridi te vsi; ne bo vam žal ker bom« imeli na letošnjem bazarju vet novih stvari; če človek nekaj potroši, bo zmeraj nekaj dobi za svoj denar; na razpolago bo mnogo krasnih dobitkov. Ti-keti so po 50c za pet večerov prodajejo se tudi za vsako noč,
po 10c.
Z rodoljubnim pozdravom, George Pavlakovič, tajnik cerkve Kralj. Sv.
Rož. Yenca, __
dolgem pustu in desetletnih "krofih" moremo kvečjem sline cediti. Kam bi pač prišel, če bi se kdo napotil na Neptuna in bi jo tudi mahal, da 4>i mu od leela lilo od jutra do večera, od zime do jeseni____s-
kozi 20, 30, 40 let, do visoke starosti, morda do 90 let? Kam bi prišel človek, ko bode vendar grom prvega topa, ki so ga Avstrijci tako zmagepolnof sprožili 1. 1914. proti Srbiji na
nekaj "ongavi", kakor pravi- Neptun slišali še le v 440 le
mo.. Tudi ta "motenja" so pa dokaz sijajnega reda, ki vlada povsod v vsem osolnčnju.
Zapazi;i so pri Uranu, da ga nekaj "r..».t avi", moti na njegovi poti Dolgo nisi mogli lognati, odkod to pride, kje iči neonimež, ki ne misti Urala, da bi mirno še' svojo pot. klavni Arago je 1. 1*4S začel zpodbttjati mladega francoskega Leverriera, naj skuša o-iega nemirneža izslediti. Mla-li učenjak se res tega dela lo-i ter natanko preračuni, kje <e "sitnež" giblje, kako velik la je, kako leži njegova os. Iver so imeli v oni dobi v Be-olinu najboljše daljnoglede n zvezdne karte, naprosi Lo-.eirrier zvezdogleda Galleta v ierolinu, naj poišče "prera-unjeno" pretničnico, sitnega 'nemirneža", na onem mestu, vjer tbi se imel tedaj nahajat L lalle u-treže prošnji še isti ve-•er. Ostrini. Znan-1 v o slavi z-nago. Ijeverrier je pravilno računal. Saanole eno stopinjo >roč ml pre račun je nega mesta agleda Galle zvezdico osmega eda To je bil "nenrirnež", »remičnica Neptun. Kakor >lisk se je raznesla novica med /Os učeni svet. Duh človeški se e izkazal bistrega. "Zvezdo-mnstvo nevidnih teles" je z-rnagovalo.
Znamenito je pri tem, da je leodvisuo od Leverriera "]*e-ačunil" še nepoznanega Nep-una tudi angleški matematik Vdams , a delo se mu je zakas-lilo, in tako pripada slava Ležernem, dasi jo zasluži tudi Vdams.
Kakšen je ta prerasli nje ni 'nemirnež" —--Neptun?
Ko so ga odkrili, '.-o razširi-i kraljestvo našega solnca dve do milionov milj daleč tja v semir, kajti Neptum je sred-ije <xl solnca oddaljen 602 mi-jona milj ali 4.487 milijonov ;ilometrov tir je prav tak, ka-cor ga je preračun i 1 Leverrier. >roti zemljskemu je nagnjen e enostopinjo in 47 minut, to-•ej -z našim skoroda v isti rav-lini. Na poti okoli solnca se e precej mudi in jo dobro ubi-a, a naša zemlja j?a prekaša :a pet in pol krat; proti naili e počasen. Pa ima dolgo pot >red 'seboj, ko hodi okoli soln-a. Sicer potrebuje tudi sa-iu> okroglo leto, a to je pač ljegovo leto, naših let pa šte-
e to Neptunovo leto celih--
—165 let! Za nas bi bilo na .Veptunu slabo, ker če bi se ro-lili n. pr. zgoraj v poletju, in ločakali lepo starost 60 do 70 et, bi nikoli ne slišali "kukavice peti", ker samo poletje lašega rojstva in slekleča je-eu in zima bi trajale približno '20 let. Na Neptunu bi mo-al biti človek zelo previden, la bi ujel kak lepši čas na pr. esen, ker tam pojejo kar 40 et: "majoL, majol, majolči ... »»
Pa Neptunova pot ni samo lolga, in bi Ribenčan rekel, da e po njen okoli solnca "vlej •e"; tudi strkšno daleč od nas >e vije skozi vsemir. Morda je dobro tako, drugače bi še uarsikdo začol špekulirati, kako bi jo mogel pobrisati na NTeptuna, da bi tam 11. pr. obhajal pust, ker ta mora trajali nekaj desetletij. Saj bi res ue bilo napačno, ko bi mati tako dolgo "flancete" pekli! Pa take misli samo za ko« in po
tih, torej še le, ko bodo pisali leto 2354!
Ampak kak "lukamatija" bi pa morda le prisopihal pravočasno na Neptuna, ali kak, zračni avtomobil, ali pa aeroplan? Toda "lukamatija," ki bi na dan prevozil 1400 kilometrov, bi dospel do Neptuna v 8,300 letih, ali od danes naprej 10,223 po Kr. r.
Neptun je prav podoben 1-ranu. Polumer 11111 meri 8,3(R) milj, ali 62,400 kilometrov; torej je KO krat večji ko. zemlja. V gostosti mase ga pa zopet zemlja prekaša, ker snov, iz ka iere sestoji, je približno lo iste gostosti ko voda.
Ima tudi spremljevalca, tla mu v taki samoti ni dolgčas. Njegova luna je pa tudi malo muhasta, kakor so Uran«' e. Prav kakor bi bila v gor*' -vil s kako mulo z Missou u ki tako radii "kika", — j je tudi Neptunova luna ubrala po •'mulovsko" in jo maha s trdo bučo "nazaj". Vrti se okrog •očanca" <«l vzhoda proti zapadli, ne kakor bi zahteval 'solneni red."
Razsvetljava mora biti pa na Neptunu strašno klaverna. Solnce sije tam namreč !HKI krat slabše ko pri nas. Treba bibilo torej na Neptunovem nebu 900 takih solne, da bi "solnce" tako sijalo in svetilo kakor sije in sveti nam. Če ni kake izdatne "lantenie", bo slaba, in Amer i kanci, ki pri aaši solnčni "lampi" nosijo kakor ribniška rešta velike 'špogle", naj nikakor 110 mislijo na Neptuna, ker tam bi bilo treba drugačnih naočnikov.
V daljnogledu se kaže ta planet zelenkaste barve, ka-koršna je mnogokje barva morja. Menda ni sama voda am!?. Amerikanci pozor! ^ar 11111 je zelo močan, kar sve-loči, <ia mora biti njegovo površju še vroče. Potemtakem bi bilo z Neptunovimi "flan-ceti", tudi v tem oziru križ, ker bi se mašča lahko vnela in gospodinjo opekla!
Spektralni šar, katerega je najprej preiskal glavni jezuit vSecchi v Rimu, kaže, da oblaja Neptuna megleno ozračje. Kakor njegovi 44veliki" bratje, Uran, Saturn in Jupiter, .i< tudi Neptun še v prvotnem stanju, razvija so in morda ra vno ugasuje. Zato smemo toriiti, da je organično življenje na njegovem površju skoroda nemogoče.
Stara je naša zemlja že in se hitro stara, v tem ?o vsi učenjaki edini. Postarala se bo lako, da ne bo več za rabo, in pride med star0 šaro: To je njena osoda in osoda vseh premičnic, kajti solnce peša.
Z ozirom na to osmi o naše zemlje, ki jo bo nedvomno doletela, in na nalogo štirih velikih premičnic, piše učeni o. Branil: "Kar bo zadelo zemljo, bo zadelo prej ali slej 1 uli vse druge premičnice. y 't bo kljub svoji mladosti z 1-ljo prehitel in >e še prej postaral. Nasprotno bota Venera in Merkur, ker sta blizu solnca, zemljo preživela. Jupiter in Saturn imata mnogo notranje gorkote) ki jima dolgo ne ho pošla, ter nadomeščala oslabele solnčne žarke. Zato se bota držala. Morebiti bo potem tudi na njih dobri Stvar-
nik zbudil organična bitja in razumne stvari. In ker nju varuje mogočno ozračje, da jima toplota ne bo prenaglo iz-žarela, bo moglo življenje na ijih kljub zmanjšane solnčne luči uspevati še milijone let. A potem jih neizogibne za dene ravno ista osoda, katera čaka zemljo."
Zdaj so najbolj -sposobne za organično živ l je A je štiri notranje premičnice, dočim za štiri zunanje ura življenja še ni bila. Vendar pa moramo pri-poanati, da je o gotovih rečeh naše znanje skoraj goli nič. da-u smo v marsičem resnično napredovali. 9. MALE PREMIČNICE, PLANETOIDI ali ASTEROIDI. Ali je res Neptun na skrajni meji solnčnega kraljestva, ne vemo. Onkraj te meje vsaj Jo danes niso našli nobene premičnice več.
Obmimo so pri tej dozdaj /mani meji in idimo bolj blizu solnca. Še naletimo na pre miiJniee, in sicer jih je kar cel troj). Med Martoni in .Jupit-.'oni se nahaja cela t nuna nebnih teles, ki navidezno zavza-nejo prostor, kjer bi pričakoval i'-en o samo večjo premični-co. Dali so tem prav zanimivim svetovom skupno ime, na-nreč male premičnice, plane-oidi ali asteroidi. Dozdaj so jih našli in opazovali že nad 140. Prav neznatni so. maj •keni »-vetiči, prave zvezdiči-•e, podobni bolj zvezdnim u irinkom, kakor pravim premi •nicam, torej ijesnično male oremičnice. Zanimivo je, kako so te svetiče našli.
Že slavni ptdjski astronom Jan Kepler je s^asledil, da vla-la neki red, neki zakon v tem, tako so premičnice druga od druge oddaljene. Ta red pa j(' bil nekako razdrt, ker se nahaja Jupiter predaleč proč od Marta. Zazdelo se 11111 je, in je to tudi poudarjal, da se mora na tem prostoru nahajati še kaka prijničnica. Ko je Viljem Hershcl odkril Urana, so e <»ei vseh zvozdogledov t »brile na ta "prazni" prostor, Vet' učenjakov se je združilo z lamenom, <la skupno preiščejo a "prazni" prostor.
Ravno na Nolro leto preteklega stoletja 1. prosinca 1801
0	zvezdogk-d 1'iazzi prav slučajno naletel s svojim daljno bledom na prvi ga teh malih svetov. (Vres, tako so to z-vezdo imenovali, je bila odkri-a. S tem je bil kamen o lva-ijen. Razni zvezdoghnli so so trudili, in njih trud ni bil zastonj. Do 1. 1898 so odkrili v m*ej "praznem" prostoru nad 140 teli zanimivih, mičnih svetov.
Prostor, v katerem krožijo 'i svetovi okoli solnca, je širok lo 450 milionov kilometrov. *>vetiči nikakor niso enakomerno razvrščeni, temveč kakor >i bil pač kak slučaj na nesel. Dočim so širne daljave brez v-sake ter lučic, se kopičijo na drugih prostorih v cele trume, la tvorijo ]>rave trake. Kako so ti svetovi nastali, o tem zvezdogledi niso enih misli. Olbt rs meni, da so ti svetovi Ie
1	robci neke razbite, večje premičnice. V novejšem času je učenjak Pierce zastopal mnenje, da bi se po prvotnem načrtu nebnlarne teorije vsa ta snov imela združiti s skupno premičnico, a se vsled premočnega upliva Jupitrove mase to spojen je ni moglo izvršiti. Po uebularni teoriji namreč bi bi-le vse premičnice prvotno neke meglen ice, ki so se sčasoma sprijele po zakonu o težnosti v zmotno maso. Ker se tiri malih premičnic pogostoma križajo, je o. Socchi mnenja, da večkrat trči dniga v drugo in % razbije jo.
(Dalje sledi.)
Kranjske klobase
Slavnemu občinstvu toplo 110 mesnico in grocerijo. Izpk šo prodajalno in se v tem sami najboljše sveže in prekajeno 1 sveže in prekajene in okusne k enkrat, pa jih boste vedno pri 1 Naznanjam, da smo dobil, pšenične moke.
* G0RSICH'S HIGH TEST melje iz najboljše montanske ii tudi iz New Vorka novo belo a.j
Cena pšen
98 funtov vreča $3.70 49 funtov vreča $1.95
Ajdovi
100 funtov...........$6.75
.riporočam svojo dobro zal o že-ilo se vam bo, če pridete v na-irepričate. V zalogi imamo «0, domače kranjske klobase, /avice. Poskusite jih samo ts kupovali.
celo karo (vagon) najfinejše
L?L0UR je ime te moke, ki se < kanadske pšenice. Dobli smo ovo moko.
;ne moke:
24% funtov vreča $0.98 5 funtov Vreča 0.27
l moka:
50 funtov..........$3.50
MARTIN GORSICH
slovenska grocerijska-trgovina in mesniica
1134 N. Hickory Street Joliet, lil.
Telefon 3301.
^^^ ^^
B
Pred ognjem in tatovi
K
so naše vafnostne* skrinjice vedno varne. V njht) lahko hranite one svoje vrednostne papirje,( zavarovalne |K»Iice, ^eratjiške prepise, ix»n<Je in sploh vse gar je vrt-dno hranit. Iste so vam vedno dostopne med uradnimi urami ud 9. dop . du 3. pop., proti mali najemnini za $3 na leto. . KljotV hranite \ i, tako da hrv/. vašega ključa šriknjico nikdo ne more odpreti.	0
Tirdi so vam na razpolago brezplačno privatne sobice kjer lahko brez
I
vmešavanje od strani drugih pregledate te obrestne kupone na svojih bondih.
svoje papirje ali pa
enja in >r-»triže-
\'aši tir ad ni k i >o vam i veseljem na razpolago pri posvetovanju ar nidakupa vrednostnih papirjev, kojih obrtslna mera je višja od navadnih hranilnih ulog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala -krbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se /. zaupanjem do na>. Nač kapital in rezervni sklad znaša več kot $740,000.
J O LIF T NATIONAL BANK
:: JOLIET, ILL.
«	v\m. Ktamona, prea*.	Chas. G. Pearce, kasir.
Joseph Dimda, pomož. kasir.
( HICAUO AM) CLINTON STS.
\Vm. Redmond, pred*.
Poseben nakup za Božič
Ročno izrezljana stenska ura in lepa žepna ura
CENA VSEH TEH 26 DRAGOCENIH PREDMETOV (Prava cena $36.00)
samo $9.95
Poglejte na to sliko, pa >ami presodite ceno VSEH SEH 26 JK RASNIH PREDMETOV, ki vma jih dajies kakor zastonj ponujamo. Nifijena dfuga tvrdka vam ne morr ratdi take; ponudbe kot sami mi. ker blago naravnost iz tovarne dobivamo in «a prodajemo naravnost odjemalcem. Aki bo \i teh 26 predmetov posamezno kupili, bi morali plačati ajmanj $35. če pa vse to od nas naenkrat kupite... UOSTE PI.ACAI.I SANiO$9.95. Dosti -tvari. katere tukaj vidite, šeniste mor<la nikdar videli in lastovlai; tudi jiii nikjer drugod ne dobite' kakor samo pr inas. Vsaka stvar je finega izdelka, prak tične v porab«, ki vas bo gotovo zadovoljila. Tudi če vseh teh stvari sami ne rabite, se izplača, da jih naročite, ,ker jih boste lahko svojim znancem razprodali z lepim dobičkom. Zdaj, ko se nam bliža p.ožič,, boste te stvari potrebovali za svojo družino; s tem si boste tudi dosti denarja in časa prihranili, ker vam ne bo treba letati po raznih trgovinah. Zdaž se Vam nudi lepa prilika, kot še nikdar popred: ne zamudite je torej. Ce ne boste s poslanim blagom zadovoljni, nam, lahko vse skupaj nazaj vrnete po pošti priporočeno in mi Vam bomo denar povrnili. Ti predmeti so sledeči:
1. aKRASN A STENSKA URA. .ročno izrezljana, ki dobre gre. 2. LEPA ŽEPNA URA, s posrebrcno-niklasto škatjlo, močno izdelana, priročna ki dobro gre. 3. 5CETKA ZA BRITJE. 4. ŽEPNO SAEETV BRITEV. 5. SKRIVNA KLJUČAVNICA s kombinacijo, odpre jo lahko samo oni, ki zna skrivno kombinacijo. 6. NA UST XIK ZA CIGARETE. 7. POZLAČENA VERIŽICA ZA URE, K. PAR MiANSETNIII GUMBOV. 9 FOU....TAIN PEN. vredno $3.00. 10. ZAPONKA ZA OVRATNICO. 11. EOLDING ŽEPNE ŠKARJE. 12. ŽEPNI OUTFIT: nož, žlica "n vilice vse v enem. jako praktično za potovanje, piknike, izlete itd. 13. lepa PIPA. 14 POZLAČENI ŽEPNI NOŽ z dvema klinjema in sliko. 15. RRIPRRVA ZA LASE STRICI, vrdena $3.50. 16. JERME.... ZA BRUŠENJE. 17. DOMAČ PANORAMA z 1epirtli slikami in razgledi kot naravni in ži\i. 30 <lik z vsakim naročilom. IS. ŽEPNA DENARNICA. 19 IGLA ZA OVRATNIK 25» POZLAČEN PRSTAN. 21. GLAVNIK. 22. POZLAČENA IGLA Z\ OVRATNICO. ZZ. DENARNICA. 24. ŽENSKA OVRATNICA. 25. GLEDALIŠKO KUKALO, vredno $3.—, 26 DENARNICA. 27. POSEBNA PRIROČNA PRIPRAVA za vratanje. odpiranje steklenic itd.
NE POŠILJAJTE DENARJA, izrežite tamo ta oglas,. prilo;ite 50c za poštnnino in ovitek in blago boste plačali doma v znesku $995 ko isto prejmete. Pršite še danes, predno se cene ne dvgnejo. Naslov je:
GRAND NOVELTY CO. 1723 N. Kedzie Ave. Dept. 5008, CHICAGO, ILL.
Pošljite nam 25c v markah, pa vam bomo poslali nas cenik in lepo verižico za ure.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjtko-Sloveoske Katoliške Jednote ▼ ameriških.		Združenih državah .
IM4 N. Chicago St.	Uredništvo in upravništvo: Telefon 1048.	JOLIET, ILL,
Ca ilane, n* leto	Naročnina:	fl-20
Za nečlane _____ ______		________$2.00
Ca inozemstvo ______	t	^ _$3.00 ^ *...... * ---
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVEN1AN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by and in the Interest of the Order. Issued eTer> Wednesday.
OFFICE: 1004 N. Chicago St
jOLIET, ILL.
Phone: 1048
ZAHVALNI DAN.
Zadnji četrtek novembra vsakega leta praznujemo po v-seh Združenih državah narodni praznik Zahvalni dan — Thanksgiving I>ay. Pomen dneva je, da se kot poedinci in kot narod zahvalimo Vsemogočnemu za vse prejete dobrote in milosti.	,
Zgodovina tega dneva sega nazaj v dobo prvega razvoja ameriških kolonij. Prvi* so "Pilgrimei" proslavili Zahvalni dan, namreč leta 1(»21. Kakor znano, so se ti kolonisti preselili v Ameriko, ker so bili zatirani doma radi trfvoje vere. Na ladji " \layfl-owcr" podali so se v daljno, novo iirt« še divjo deželo, da si ustanovijo nov dom. Dne 21. decembra 1620 izkrcali so se ob skalnati obali tam, kjer je kasneje nastalo mesto Pivmouth v državi Massachussetts. Stoindva jih je bilo, ko se je ladja zasidrala ob Cape Cod po vožnji, ki je trajala desetkrat toliko dolgo kot dandanes. Dooim *o ženske in otroci ostali v ladiji, so se moški podali na kopno, da zgradijo skupno hišo. Skoraj polovica Pilgrimcev je poginila tekom prve hude zime. Ko je prišla spomlad,,začeli so ostali trebiti zemljo; spoprijateljili so se z Indijanci; ki so jih naučili saditi koruzo.
V pričetku prihodnje zime ,so s ponosom gledali nazaj na uspeh svojega prvega leta v novem svetu: zgradili so si hiše in pridelali prvo žetev. Edward Winslo\v, ki je kasneje postal goveruor kolonije, pi.-al je tedaj nekemu prijatelju na Angleškem: "Ko smo spravili svojo letino pod streho, je naš goveruor poslal At Iii može na ptičji lov, tako da bitna kak poseben način skupaj proslavili uspeh svojega dela. Ta četverca je v enem samem dnevu ubila toliko ptic, da jih je družba imela zadosti za cel teden; isto asno smo se vadili v orožju, in tudi mnogo Indijancev je prišlo k nam, med njimi njihov največji kralj, Ma-ssasoit, s kakimi devetdesetimi možmi katere sino za tri dni pogostili in zabavali." — Ptice, o katerih je tu govor so bili — divji purani, in od tedaj je ostal puran (tur-kev) tipična jed obeda na ta praznik.
L. 1(>31 se je proslavil nek "Zahvalni dan" v Bostonu, ko je končno prišla ladja z jako nujnim živežem. Prihodnjega leta je guverner kolonije Massachusetts ustanovil dan za zahvalo iu naprosil načelnika Plvmouthske kolonije, naj se tudi ta pridruži proslavi Zahvalnega dne. Kasneje so se od časa do časa vršile lokalne proslave Zahvalnega dne. Toda še le za časa ameriške revolucije — torej proti koncu prihodnjega stoletja — je "Thanksgiving Day" (Zahvalni dan) postal narodni praznik vsled sklepa kongresa. L. 1789 je prvi predsednik Združenih držav, George Washington, izdal proklama-irijo, v kateri je določil dan, ko naj se proslavi praznik zahvale; toda le severne države so praznovale ta dan. Na jugu je bil dan zahvalo skoraj neznaM, nakar je guverner države Virginia 1. 1 Hf>f) r poslanici nq državno legislaturo priporočal, da se ta narjodni praznik pripozna.
Kon no je predsednik Liijeoln 1. 1864 izdal proklamacijo, v kateri je ustanovil, da bodi zadnji četrtek novetnra Dan zahvale. Od tedaj je ta datum obveljal, ali vendarle mora predsednik vsako leto izdati posebno poslanico v to svrho.
Sedanji predsednik Coolidge, je nedavno istotoliko in sicer Še le prvič proglasil praznik Zahvalnega dnuva, ki se bo obhajal dne 29. novembra. Tudi on priporoča ameriškemu ljudstvvu, da naj se ta dan iskreno Bogu zahvalimo-za izkaza-110'nam milost in prejete dobrote; zaeno naj se pa tudi spominjamo s kakim malim darom onih nesrečnih narodov, ki vsled mi; ule svetovne vojne še danes trpijo glad in pomanjkanje.
VAŽNO PISMO LOUIS
JOLIETA.
Na steho Trgovske zbornice
v Jolietu, lil. so nedavno ol>e-sili originalno zgodovinsko listino slavnega raziskovalca Louis Jolieta, po kojem je našo me«to' nazivano. Ta listina, oziroma pi -mo je bilo pisano leta 1674 tedanjemu francoskemu guvernerju Frontena-cu in se glasi v slovenščini takole:
"Gospodu grofu de Fronte-nac, kraljevemu svetovalcu in general nem n guvernerju Njegovega Veličanstva kralja Nove Francije.
Dragi mi gospod:—
V veliko veselje in srečo si štejem, da Vam danes tuka j
linois '-e vali mogaTma reka Buade, katero sem izsledil 1. 167.'» in 1674 ter jo proglasil da spada k Novi Franciji. Ta reka toče med Florido in Novo Mehiko in se izliva v morje. (Op. uredništva. Joliet je s tem mislil na reko Mississippi, katero so tedaj Indijanci nazi-vali Buade.) Označena reka teče čez najbolj krasne pokrajine, kar -i jih mbrete le misliti: tako lepih krajev niti v Franciji jaz nisem videl; divne so tudi prerije in lepo zaraščeni gozdovi; tukaj raste polno sliv iti jabolk, dalje limon, raznih jagod in Vini ga sadja, kojega ni dobiti v Evropi.
Na poljih je mnogo jerebic v gozdovih dosti papig v rekah pa številno rib, ki so nam
mor, ki je mnogo lepši od francoskega.
Tukaj živijo samo divjaki (Indijanci) izmed katerih ima vsak svoj posebne vrste ozek čoln do 50 čevljev dolg; ti lju d je so najbolj naseljeni na obrežju gori označene reke. Indijanci ne streljajo dosti jelenov, ker so jim bivoli ljubši. Videl sem cele črede teh velikih živali po 30—40 skupaj; tudi divjih puranov je tukaj mndfro; pa 'še Indijanci zanje dosti ne zmenijo. Najljubša jed tem divjakom je posebne vrste koruza, katero trikrat na leto pridelujejo; v poletnem času si hladijo žejo z vodnimi melonami; snega in ledu ni v teh pokrajinah.
Po eni izmed teh velikih rek (Missouri), ki se izliva v reko Buade (Mi-sissippi) je mogoče dospeti v "rubinovof" morje. Videl sem neko naselbino, ki je samo 5 dni oddaljena od naroda, ki dela kupijo s Kalifornijo. Ce bi jaz tjakaj prispel vsaj dva dni prej, pa bi bil lahko ž njimi govoril, ki so tja prišli in so prinesli s -a-bo štiri sekire meni v dar.
Popolen opis tega ozemlja boste našli v mojem dnevniku. Ce bi se mi pri mojem za hijeni raziskovanju, ozir. vožnji ne bila pripetila neljuba nesreča, že zadnje četrt ure, bi bil lahko dospel do onega prostora, odkoder sem se podal. Prevozil sem s čolnom 42 vodnih padcev; baš ko sem nameraval izstopiti na suho, polil veselja nad usjH»šnim raziskovanjem, po težavnem potovanju,.— se mi je čoln prevrnil. Izgubil sem dva zavitka in svoj kov i\»g. Ne-reea se mi je pripeti-la la blizu prvih francoskih hiš, katere sem zapustil d veleti nazaj.
Rešil si nisem drugega, kot lastno življenj; ohranil sem si pa še dobro voljo ki je Vam vedno na razpolago.
Ostajam Vaš najpokor..ejši iii vdani sluga Ur po lanik Joliet."
vsak teden, ali $26,000.— na leto da ta pes nastopa v raznih slikali.
Naravno, da se "Kintinti-nu" godi povsem dobro, na kar pazi njegov lastnik. Določil mu je posebno sobo, posebnega strežnika ki ga popije in hrani; temu psu ni treba glodati suhih kosti, ker ima dosti "steaka", mleka in jajc na razpolago; celo v posebnem avtomobilu ga okrog vozijo. Na banki ima pes tudi svoj posebni čekovni račun v korist srečnega gospodarja. Lastniku so za tega psa ponujali že $5000.—, pa ga ne proda za n obet le denar. Op. uredništva: "Riinitintiii" poseka celo slovečega akrobatskega psa "Porkuša," last rojaka James Debevca v Clevelandu, Ohio!
prilagam zemljevid, kjer vidi ; glede okusa in velikosti še ne-te lego jezer zvezanih med Ka-! poznane, nado in S ri o Amerik« . Bo:. V teh krajih se nahaja tudi rršina teh ježer znaša J2fl0| mnogo .želeane rude i a bakre-milj od iztoka do zapada. Na j ne; dalje sem naletel na škrlje-drugi strani jezer 11 ur on in H-j vino, salpeter, premog iu inar-
PES, KI ZASLUZI $26,000 — NA LETO.
Pri sestavi slik za kino gledišča ne nastopajo -amo siove či igralci, ampak tudi razno vrstne živali. Med temi je večkrat videti tudi psa, človeku najbolj zvesto žival.
V llollywoodu, Kalifornija, kjer je središče atelirjev za filmske (kinov) slike imajo 5 let starega psa "Riutintina" po imenu, ki po spretnosti v raznih igrah prekaša vse druge. Srečen lastnik tega jc bivši ameriški avijatik Lee Duncan, kateremu ni treba ni< delati, ker mu ta pes vsak te den $500.— zasluži.
Označeni pes je bil rojen 1. 1918 za časa v<|jne blizu nem ske bojne črte na Francoskem. Cjet je bil še kot mladič ter je nemške policijske pasme. Vojaki 135. ameriškega letalnega švadrona so mladega "Rintintina" zredili s kon-denziranim mlekom ter ga proglasili za uradnega "masko ta" označenega švadrona. Naučili so ga skakati, opravljati policijske posle in donašati zdravila ranjencem med najhujšim streljanjem; večkrat so ga vzeli s sabo v kak aeroplan. Končno, ko je ta pes dorastel je bil že tako izvežban, da jc preskočil 12 i&evljev visok zid.
Po končani vojni ga je njegov lastnik Lee Duncan vzel s sabo v Ameriko ter se ž njim nastanil v Hollywoodu, da ga se^bolj izvežba za kino slike kar je kmalu dosegel. Dane* se razne fihnove korporacijf kar trgajo za eetveronožuegp mojstra "Rintintina", lastnik »ie pa temu smeje. Za tekoče leto je naredil z neko družic pogOdbo, ki mu plača $500.
Raznoterosti.
GIOLITTIJEVI MEMOARI
0 RAPPALSKI POGODBI.
n . . .
Bivši italijanski ministrski
predsednik Giolitti je Izdal s-voje memoare, v katerih opisuje tudi diplomatsko zgodovino rappalske pogod. Giolitti priznava, da je pogajanja z Jugoslavijo zavlačeval, dočim je dr. Trivmbič gledal, kako bi se za vršila, še priden bi odstopil VVilson, ki je bil ves čas zagovamik Jugoslavije. Anglija se je bala, da ne bi Jugoslavija p<> albanskem primeru udarila na Italijo, ker je Jugoslavija takrat zbijala 36 divizij. Giolitti pa pravi, da je ve lel, da je Trumbie hotel s tem samo pritisniti na Anglijo, da bi pospešila pogajanja. Giolitti je zato gledal, da s< sestane z Llovd Georgejom, da ga preparira za italiijansko stališče. To se je zgodilo 1920 v Lucernu. Vendar je bil (iio-iitti tako previden, da ni govoril o podrobnostih, marveč iz-iazil zgolj soglasje s stališčem »nglešk. državnika, da se mora Evropa končno paeitirati. Llovd George se je ob tej priliki tudi izrazil proti vsaki intervenciji v Rusiji i u nagla --al, <la se svet ne Lo pomiril, lokler ne pride do normalnih i»dii«;šajev napram tej deželi. Ulede Jugoslavije je L. G. obljubil, da bo vplival nanjo, da z Italijo sklene čimprej pogodbo, kar je tudi izpolnil. Istega lota se je Giolitti isestal francoskim ministrskim pred sod ni k cm" Milleranllom v \ix-le-Bains. Temu je Giolitti povedal, da Italija ne more sprejeti niti \Vilsonove niti Nittiji ve linije in da mora dobiti mejo, nloeo po Snežniku, » čemer sta se sporazumela že maršal Focli in gen. Badog iio. Millerand je obljubil, da bo italijansko stališče podpi ral, kar je tudi storil. Nato j< jiig<>-lovanska vlada sporočila talijanski, da bi spričo angleškega posredovanja rat ia zopet začela pogajanja. Giollili. urof Sforza in Bonomi so na to formulirali pred italijans kini ministrstvom svoje zalite ve, ki so kasneje v St, Marg-heriti obveljale. Značilno j< 7,a nas, kaj je italijanska vlada sklenila, da ukrene, ako bi Jugoslavija na to ne pristala. Sklenilo se je, da se navedene pokrajine anektirajo ter da sc Dalmacija in otoki obdrže pod italijansko vojno okupacijo, lokler sč ne začno nova pogajanja. Jugoslovanska delegacija (Trumbie, Vesnič in Sto janovič) je prišla v St. Marg-herito, ne da bi se bileP vršilo preje kakšno sondiranje stališča obeh vlad. Pogovori so te \\i tako gladko, da so bili že Irugi dan končani in potem ■sedpisani. —Ce Giojlitijeve <r-litive odgovarjajrt resnici, bi dedilo, da se konkretno za ita-'ijansko stališče ni zavzemala Anglija, ampak Francija.
■ V Londonskih blaznicah je hoteli vseh 247 miljard v ban-18349 norcev, med temi 10,926, kovcili po tisoč mark prepelja-žensk. Toraj 3503 ženske več ti iz enega kraja v drug kraj, kot moških. V Londonu živi bi bilo potrebno 37 železniških tudi 4000 gluhonemih, ter 400 vagonov, vsak po <feset ton. Ce
gluhih, nemih iu slepih.
Slovanski komite v Parizu.
Slovanski komite v Parizu se jC ustvaril na soglasno zali-tevo slovanskih kolonij in zastopa sedaj sledeče narode: Bolgare, Srbe, Hrvate, Slovence, Čehoslovake, Poljake Ruse. Za prevodnika imajo sedaj Čeha F. Svs. .Lokalne naloge komiteja obstoje v znanstvenih umetniških in literarnih
bi pa vzeli namesto tisoč bankovcev po tisoč mark bankovec po petdeset mark, bi rabili 741 vagonov.
Kitajski zid bodo zrušili.
Gradivo, iz katerega je bil sezidan sloviti kitajski - zid, ima biti zdaj porabljeno v stav bene namene, tako da bo tudi ta svetovna, historična posebnost zginila z zemljskega povr šja. Kitajski zid je bil sezidan prireditvah, ki naj propagira: j:200 let pml Kristusom in meri jo .lovamko kulturo v 1'm izu P° dol«ost' 3000 k'"- ' ' Mro
kot svetovnem središču. Poleg tega hoče delovati komite tudi za medsebojno zbližan je, Slovanov, ki bi v doglednem času omogočilo neuradno prisrčno z ve/A) slovanskih držav. •Neznaten je zdaj tudi mednaroden vpliv slovanstva. V svetu Zveze narodov ni nobenega Slovana. Samo XI. sanitetni oddelek Zveze ima kot ravnatelja Slovana, Polj/tka dr. Rci-elimana. V stalnem mednarod-nem razsodišču, ki ima 10 članov tudi ni Slovana. Samo e-den izmed 4 kandidatov .je Jugoslovan Jovanovie. In veuda* tvorijo sedaj slovanske države«— ne vštevši Rusijo, ki za sedaj mora izontati — skupino
kosti pa 15 do 25 korakov, visok je pa tudi toliko, ponekod pa še višji.
Inženir — duhovnik.
Na dunajski univerzi je bil promovjran za doktorja bogoslovja Frančišek Mudra, »loma iz Hokiean. Dovršil je realko, študiral na dunajski tehniki ter dosegel diplomo stro jnega inženirja. Služboval je v Pilznu pri državni železnici. Iz želje postati duliovnik jena p razvil gimnazijsko dopolnilno maturo, stopil v dunajsko semenišče in bil posvi en v du »hovnika. Služboval jc na več krajih dunajske škofije. Ostal je veren sin češkega naroda.
55 milijonov ljudi. Delovanje
komiteja je dokazalo, da raz- stevil0 organiziranih komuni-
ii mejo potrebo medsebojnega	v
zbližan ja vsi narodi enako. Vsi Moskva. — Na podlag zad-
njega štetja so dognali, da zna
sklepi pripravljalnega odbora so bili sprejeti enoglasno.
ša skupno Število organiziranih komunistov v raznih sov jetekih republikah ua Ruskem —375,(593.
Pozor Jugoslovani!
Koliko je dolžna Nemčija?
Najlažje si pre<lstavimo pojem miljardnih številk neiiLŠ-kega dolga, ako si mislimo bančnega uradnika, kateremu „,	, .
. ,	.	v	Naznanjam vara, da imamo tukaj v
JC bilo naročeno, da naj preste- pjttsburghu, Pa. edino slovensko de-je* Celo svoto V ČHSU po ene lavnico za izdelovanje klavirjev
marko vsako sekundo. Naj-	h.armonik in koncertin. Tu-
° di popravljamo in izdelujemo fine prej moramo Ottliemtl, da je Z- ,mehove; dalje popravljamo "4pleh" liašal dolg koncem leta 1921,! instrumente in vse druge muzikalič-... . , „ , .. . ne instrumente. Kupujemo stare in 24/ miljancl mark. t rankturter |rabljene harmonike m koncertine in
Zeitun^f je izračunala, <ia bi jih tudi zamenjamo. Tudi imamo v
dotični bančni unuluik ]»«»ra- zalogi fine konc"tine iz Nemčije in .	. , . . _ , ,L . ! razne note.
bil za to svoje delo <82< let. Sc ariporočam za obilna naročila. Celo V slučaju, da Iti bil ves j Iščem Pa agača, ali enega za v dolg plačan v bankovcih po t i-i "ompanij°- Vaš soč mark, bi trajalo štetje še! FRANK DRAZUMERICH. nekaj mul 7 in % let. Ako bi 5122 Butler St.	Pittsburgh, Pa.
ZASTONJ ZA BOŽIČ
POMANJŠANA PA NO ROM A z imenom "PATHESCOPE" s .V) FO-TOGRAFIČNIM SLIKAM do pošljemo vs»ken«i, ki nam doj>i<šljc ua~lo-vc dveh svojih prijateljev in 5')c v ppštnih znaiftakah. Te slike so na filtni in so zelo lepe ter zanimive za vsakega. S tem TATlLliS* Ol*OM" lioste videli v>e kot naravno in živo. To je nekaj novega in posebni^ kar šc nikdar prej niste videli. Gotovo vam bo služilo v veselje in razvedrilo, la ponudba velja samo za 30 dni; požnrite se torej ter takc^ p;?ite na: GRAND NOVELTY COMPANY, 1723 N. Kedzie Av. Dept. 218 Chicago, 111.
Ne pošiljajte niti centa! krasna ura
Poglejte na to čudovito uro, ki
kaže ure kaže minute kaže sekunde kaže dneve tedna kaže dneve meseca kaže lunine izpremembe
| ^ ||	To je res nekaj ču^lovitega.
Kdor ima to uro, ne potrebuje ko-2<—ladraja; treba je samo nanjo |>o-gledati pa bo vklel ne samo nro, —* minute in sekunde, ampak tudi v tednu in dan meseca, ime meseca in statike lune. S tako uro lahko jft	rf	iznena<li:r vsake;-'.t, kajti k■ ^«rk<• 11
jo vid-i, jo hoče tudi imeti. Ta ura jc vdelana v krasno močno škatljo (pokrov) velikost št. 16, gre natančno in je garantirana za -20 let. Vredna je najmanj $18.00; toda za kratko dobo prodajamo to uro sa-!TK> za $12.75; poleg tega damo tudi zraven lepo pozlačeno ver -:ico. en žepni nož vreden $1.50 in se neko posebno darilo. Ne pošiljajte denarja v naprej; izrežite samo d oljni kupon, $12.75 pa lahko plačate ko boste prejeli blago. To ur olahko nosite 30 dni; ako slučajno ne bi bili z blagom zadovoljni, pošljite nam ga, nazaj, da vam denar povrnemo; pooskitšnja vas torej prav nič.ne stane. Ne odlašajte dokler se cena te ure ne dvigne; naročite jo še danes. Pišit na:
UNION MAIL ORDER CO. 629 Eight Ave,	Milwaukec. Wis. Dept.
KUPON.
Union Mail Order Co. 629 Eight Ave. Milvvaukee, \Vis. Dept. 850.
Izvolite nii takoj doposlati eno km^darsko uro; poteg tega mi pošljite tudi zastopj pozlačeno uro, žepni no^ in posbeno darilce. Plačal bom $12.75 ko sprejmem blago; če pi z uro ne bom zadovoljen Vam bom vse skupaj v M) dneh nazaj poslal, nakar uri boste moj denar povrnili. Koliko nr žetim ..............................................
Ime .......................................................... ............................................
Naslov ____________J..................a...........................................
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1*94. Inkorp<jnra«® t Joliatu."' državi Illinois, dne 12. januarja. 189i GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL Telefon 1048. SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.36%.
Od ustanovitve do 1. oktobra 1. 1923 znaša skupna izplanana podpora $2,243.451.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar. 607 N. Hickor/ St. Joliet, IIL I podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik r John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, lil. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, Ul. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—lOth St., Waukegan, J11. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 601 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, UL Mirtin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet. IIL
POROTNI ODBOR:	«
Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, IIL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph liuss, 6519 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman. Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet. IIL Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj s*, pošiljajo ca glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Jolie:, I!!., dopise društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pi S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. IlL
ua "GLASILO" K
Uradno naznanilo.
PRIJAVA DRUŠTEV V BOLNIŠKO CENTRALIZACIJO.
Brzojavno se porom i z Clevelanda, Ohio, da se je članstvo društva sv. Vida 25, K. S. K. Jednote, pri seji z dne 18. t. m. izrfcklo za pristop v cemtralni bolniški oddelek. Vest je zelo razveseljiva za Vsa društva spadajoča v centralizacijo, ka.jli članstvo dr. sv. Vida so je pokazalo, da za centralizacijo se ne zanimajo le mala društva, tem ver tudi velika.
Enako se tudi poroča, da se je članstvo naslednjih društev izreklo za pristop v centralni bolniški oddelek:
Dr. sv. Cirila in Metoda 4„ Toower, Minn.
Dr. sv. Družine 5, La Salle 111.
Dr. sv. Družine 136, AVillald, AVis.
Društva, ki nameravajo pristopiti v centralizacijo, imajo sedaj najlepšo priliko to storiti ker je pristopnina prosta in tudi zdravniške preiskave se od članstva i.ie zahteva. Zato je priporočati, da »vsa društva, ki se zanimajo za centralizacijo vporabijo priliko, ki jim je dana.
Z bratskim pozdravom
Josip Zalar, glavni tajnik.
Joliet, 111. It), nov. 11)23.
AGITIRAJMO ZA MLADINSKI ODDELEK!
V "Glasilu" minulega tedna je urednik sobrat Ivan Zupan poročal o lt pem številu mladih članov in članic, ki, so pristopili v Jednoto tekom i ktobra meseca t. 1.
Izmed !>f) članov in "lanie, ki so pristopili v Jediloto minuli me>ec, jih je bilo 50 starih po 10 let. To je častno in je v-redno, da si tako število novih mladih moči dobro zapomnimo. Mogiče bo kateri izmed članov ali članic vprašal, kje se toliko mladih moči dobi.' < )dkod to nadvso^Jepo in častno število mkidega naraščaja! I)a pa ne bo to vprašanje ostak neodgovorjeno, zato si usojam naznaniti članstvu, da bo vsak-teri znal odkod pridobivamo nove mlade moči v našo Jednoto.
Poročano je bilo, da je v pretečenem mesecu (oktobru) pristopilo 1)5 novih članov in članic. Da je to resnično si lahko vsakteri prepriča iz "Glasila" minulega tedna (štev. 4ti), ker so bila imena vseli ne/v o pristoplih priobčena. Izmed 05 novo pristopi i h jih je bilo 50 v starosti IG let. < >d teh 50 novopristoplih jih je prestopilo iz Mladinskega oddelka 45. <>dk< d torej novi mladi naraščaj.' Odgovor na to je: Iz Mladinskega eddelka. Mladinski oddelek pri naši Jednoti j< torej ono polje, iz katerega dobivamo danes največ mladih članov in članic. Kavno Mladinski oddelek je ona rezerva naše mladine od katere je največ odvisen napredek in bodoči dolgotrajni obstanek naše Jednote. A'e lik o vprašanje je, bi li naša mladina pristopala k Jednoti, ako bi ne bila vpisana v Mladinskem oddelku? Mnogi bi mogoče pristopili, toda skoraj gotovo pa je, da ne v tako velikem številu, kakor pristopajo oziroma prestopajo, ki so člani(ice) Mladinskega oddelka. Vprašanje sedaj nastane, je li Mladinski oddelek koristen za našo Jednoto ali ne.' Ako prečitamo predstoječe, bomo prišli do zaključka, da je tržna eni oddelek največje koristi za Jednoto, največje važnosti za staro članstvo in za obstoj naše organizacije. In ker nam dokazano, in ker smo prepričani, da .jo Mladinski oddelek nepopisljive važnosti in tolike koristi za Jednoto, ni Ji naša sveta dolžnost ag i tira ti za njega? Odkod naj dobimo novo mlado članstvo, ako ne iz Mladinskega oddelka? Zato nas vse. od prvega <lo zadnjega veže dolžnost, da pridobivamo novo članstvo za Mladinski oddelek, ki je največji in najboljši živi vrt, iz ka-teroga bomo pridobivali, nova, mlada in zdrava drevesa s katerimi se bodo nadomestovala vsled staro.-1 i ali onemoglosti izpraznjena mesta. Naj nam torej predstoječe število mladih elanqv prestoplih iz Mladin-skga oddelka služi za vzgled, naj nam bo v vspodbujo. Število iz Mladinskega oddelka prestoplih pa se bo od meseca do meseca množilo kolikor bolj starejši [»ostajamo. In vocje število, ki bo prestopilo iz Mladinskega oddelka, toliko večja dolžnost nas veže pridobivati nove člain« za Mladinski oddelek. Večje število, ko imamo v Mladinskem oddelku, toliko večje število jih bo pristopilo od časa do časa v odrasli oddelek. Dokler torej delamo za naraščaj Mladinskega, delamo istočasno za napredek in naraščaj Odraslega oddelka; delamo za svojo lastno korist in korist celokupnega Članstva. Zato
vsakega poedinega izmed nas veže dolžnost, da agitiraiao za Mladinski oddelek, ter pridobivamo kolikor mogoče novih članov in članic.
Ne zamudimo lepe prilike, ki nam je dana, porabimo vse moči za agitacijo naše dične K. S. K. Jednote, kajti razpisana kampanja za mladinski oddelek še ni zaključena.
Z bratskim pozdravom,
Josip Zalar, gl. tajnik.
VSEH SVETIH NOČ NA KALVARIJI.
Na bojišču, 5. nov. 11)14.
Ves dan so že grmeli topovi in posebno v popoldanskih u-lah je nastajala le še sempa-tja pavza par minut v že znanem bobnecem ognju. Beli o-blački šrapnelov <so se gostili, vmes pa je vstajal črni dim težkih granat, ki je največkrat zadobival podobo velikanskih gob. Ves vrh je postal vedno bolj meglen in vsem je bilo jasno, da namerava sovražnik svoj odlo ilni napad na Kalva-rijo, ki mu že pet mesecev zapira pot v Gorico. Vedel je vsak mojih petdesetih mož, ko smo v malih rojih hiteli čez Sočo, da bo težka noč, saj nas je artiljerija že na bregovih pozdravljala z veliko besnostjo. Mrak je fiaUal na zemljo, ko smo po vzhodnem pobočju srečavali prve ranjence, ki so se vračali z vrha. Le nemo, brez besede, so si znanci pobijali roke; vmes liosilnicei težko ranjenih. Ta počasi, lo-prt ob tovariša, drugi zopet hitro s prestreljeno ramo in se z nahrbtnikom čez zdravo in puško v roki. Višje na je vodila pot mimo junaka, ki je na poti obstal: razgaljen, z o->ema rokama krčevito držeč se za rano v ledju, z glavo visoko dvignjeno in smrtnim sragami, na bledem obrazu, o-steklenele oči napol zaprte, je umiral stoje. Nepremično je stal še vedno, ko smo bli že da-ieč gori p<j>d vrhom.
Tu se ustavimo in prične se »no nestrpno čakanje v tenli in ležju, ki reže živce.' Polago-na sem vendar zadremal m antje ter možje so istotako le-;ali drug ob drugem in vprek. Srapneli so padali čez hrib, pa /endar za tolikoo naprej, da se ni nikdo bolj menil zanje, kot lavajeno uho za uro. Misli so plavale' proti vzhodu in po-mlii molk je motilo le pojenja joče streljanje arteljerije, rakete pa so dajale čudovite konture vsem predmetom. Naenkrat se začuje klic, ki nam veleva pripravljenost. Cilje se vedno pogosteje prasketanje pušk, ki pa ima za grebenom izredno vi-ok gla> >ink, pink, pink.... Protinapad! Nahrbtnike proč; ostane brešno, puška z nasajenim lajonetom in patrOni in v br-zem koraku na svoj prostor. Laški žaromet pričenja utripati, vendar nas še ni opazil. Treba je obstati kot kip na jiestu, kajti vsako premikanje izda vse. Globoko doli proti Moši razsvetljuje naš refktor lepo pokrajino. Pogled je krasen na travnike, ki izgledajo kot belo platno, nasejaui s temnoze lenimi gozdovi; vrne-blisne kot strela žarečebela stena posamezne hiše. Oblaki se trgajo in na južni strani se prikaže Orion. Laški žaromet nas je zasledil in prične se onih šest ur strašnega arti-
časa do časa v eni. Rjava pre-. mesena zemlja, s kamenjem, skalami in blatom namešana, je doslovno preorana od vrha do vznožja. — Da .preprečijo prihod naših novih čet, je laška artiljerija za nami napravila ognjeno steno, preko katere ni nikdo več prišel; čez nas pa »so se vsipate mine in šrapneli neprestano, praviloma. Orepinje, kosi železa od min čudno šnstijo preko glav v zemljo in nam mečejo blato v obraz. — Vedno globlje gre naša pot, med vzdihovanjem ranjencev in zadnjimi napori onih, ki v tem strašnem bobnenju umirajo. Pred nami sovražna mešanica,da jo lahko že z ročnimi granatami in bombami obnjetujeino in sedaj je tudi že večji meri pred nasprot n > artiljerijo, saj smo na levem krilu le še trideset korakov od laških pozicij. Oddahnemo se. Vse se pripravlja na jnriš.... Ko -e prič nja daniti, ni več nobenega J/dia pred nami, razen vjeinikov, tudi mašinca je tukaj. V jutranjem svetlikanju smo začudeno opazovali navpične stene za seboj. Drčali smo precej, da pa padamo čez štiri šežnjt globoke stene, ni v noči nikdo opazil. Orion je pobledel, tuli žaromet* nima več svoje moči in po malem utripanju vgas-ne. Nastopna artiljerija pričenja svojo staro pesem, meči na nas neprenehoma: znamenje, da je sovražnik vržen nazaj. Izmučene iu v blato po vite nas je kmalu izmenjala druga četa, svojo sedomiinjsto-rico mož sem srečno pripeljal pod. stenami nazaj.
ln<r. J. Ma kovšt k.
POLOM NEMŠKE MARKE.
Če vam kdo pošlje pristno noto za 1 (),(MH) mark, ki je bila natisnjena pred šestimi leti, je to najbrž storil za šalo. Pred šestimi leti je bilo to v-redno $2.500, ampak danes jr vreden en ameriški dolar milijarde nemških mark. To j. izvr-tna primera kako ekonomske sile potegftejo doli nekatere valute. Če vam pa ista oseba pošlje eno steklenici Trinerjevega zdravilno grenkega vina, boste našli, da ima isto vrednost kot pred šestimi leti. Vzeli boste dozo in vedeli, da ravno tako zadovoljivo uklinkuje. Vrednost Trinerjevega zdravilno grenkega vina se ne premi nja. Že 3.' let slovi zdravilo, ki vselej po maga v '.-lučajih slabega teka slabe prebave, glavobolov in stičnih znakov želodčnega nereda. Novi odjemalci pišejo ravno tako iskrena zahval na pisma kot so jih pisali od-jeriialei pred tridesetimi leti. Mr. George Oondash nam 'v oisal iz Tresoko\v, Pa., !H). okt 1923: 44Rabil sem Trinerjevo zdravilno grenko vino in ga prt/našel jako dobrega. T« Tr Miicte slobodno objaviti.'
liernskega ognja,Jci mi napra- ,, v	v	, ,
V 1	v	_ \prasaite vašega lekarnarja
vlja ves spomin se vedno me- * J	*
ki, kot sanje. Za sabo imamo nekdanje naše žičaste pre-graje, ki sploh nimajo več žic, le njihovo lego. Zvezni jarki zasuti in se od ure do ure spreminjajo v vse razdevajo- i čem ognju granat. Ves ptos- J
ali trgovca z zdravili za Tri nerjev Cough Sedative. Prehladi '-o sedaj na dnevnem re du in to je pravo zdravilo proti kfcšlju in prehladom.
(Advertisement.)
:or, ki smo ga preplazili in prehiteli na zapadnem pobočju Kal vari je, je brez vsake
DelavsVti list "The New Vork Leader" je dne 12. t. ni prenehal izhajati vsled finan-
bilke; ogromne luknje težkih čnili težkoč. Razne delav-izs-trelkov nam nudijo, kritja, ske unije bodo skušale prisko-
I)obro je, da so tako goste in velike, da se ves vod skriva od
iti temu listu na .pomoč, ko se razmere nekaj izboljšajo.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Nad vse t tržnega iu globoko potrtega srca naznanjam v-sem sorodnikom,. znancem in prijateljem, da je 18. oktobra t. 1. v Gospodu zkspal moj ljubljeni soprog, oziroma -oče peterih otrok g.
Martin Pazderc.
Pokojnik je spadal k društvu sv. Frančiška Šaleškega št 29. K. S. G^J-,'ki mu je priredilo krasen pogreb za kar naj bo izrečena temu društvu najlepša zahvala.
Lepo se zahvaljujem tudi v-sem sosedom za darovane vence, posebno rojaku Peter Me-tešu in soprogi, in John Škofu in soprogi, dalje moji se-tri in svaku John Želko. Hvala tudi mojima bratoma, ki sta se vde-ležila pogreta in sicer: Kik Zunič in soprogi iz Ohicaga, 111. in Anton Zunič iz Pittsburgha, Pa.
Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki so pokojnika }»rišii kropit in so me tolažili v teh strašnih urah hude pre-kušnje vsled izgube ljubljenega mojega soproga in skrbnega očeta svojih otrok.
Pokojnik je bil doma iz vasi Ivučera, fara Podzemelj; star je bil .'17 let, tukaj v Jolietu zapušča mene, žalujočo vdovo in 5 otrok in eno sesiro Mrs. Barbaro Skrijiar, ena s'e-strav živi; v Pittsburghu, Pa., Mrs. Ana Kozjan, v stari domovini pa tri njegove sestre in ' oče. Hvala tudi slavni S. K. Jednoti za tako te -no izplačilo posmrtnine. —Tebi, dragi Martin pa kličem: Spavaj v miru moj nepozabni soprog. Že te črna zemlja kri je,.nas pa j bridka solza lije! Da bi .se —j Bog daj — nad zvezdami vide- j li vsi! '
Žalujoči ostali: Barbara Pazderc, soproga | Josip, Mary, Edvard, Rozi, in Martin, otroci. Joliet, Ul., 18. nov. 1923.
r ZAHVALA.
Tužnini srcem naznanjam, da nam je ti. novembra po sedem mesečni .hudi bolezni, Večkrat previdena s sv. zakramenti zaspala v Gospudu ljubljena soproga oziroma mati gospa
Marija Berovšek,
rojena Blatnik v ."'7 letu s veje starosti.
Tem potom se iskreno zahvaljujem za darovane cvetlic;1 in *, vence družinam Seliškar, Gosar, Rakovec, Artach, Ln-kas, Bukovec, Zallar, Bajuk, župane in drugim.
Prisrčna zahvala za pomoč ;n tolažbo v težkih urah družinam: Petkovšek Snedec, Kokel, Gregorich in drugim. Pred v-em pa gre hvala našo-iiu župniku č. g. Rev. .T. J. No-' vaku, ki-i so preskrbeli še tri Inige duhovnike in pevce za slavnostne pogrebne obrede; /.alno opravo v cerkvi; do srca ganljiv govor ob krsti pokojne, ter tolažbo in pomoč v težkih uralif Prisrčna hvala društvu sv. Družine Št. 1 .''(> K. S. K. Jednote in ženskemu Oltarnemu društvu, katerih članica je bila pokojna: za kr;s--en sprevod v cerkev in iz cerkve na pokopališče sv. Družine.
Iskrena hvala vsmi ekupaj, kateri s<; pripomogli in delali za lep sprevod k zadnjemu p »-"'itku pokojne, ki je bil najlepši, kar jih je še videla naša naselbina. Prisrčna hvala tudi mojim sorodnikom in prijateljem iz Chicaga, So. Chicaga in Irugod za poslane nam sožalne besede.
Pnkojnico priporcMv;amo v molitev in blag spomin. Ti r«a nam draga Marija spavaj
fladko v nudi, da zojK-t vidimo se nad zvezdami. Žalujoči ostali:
Frank Percvšek, sojtrog. \ Rosie, Frank, Mary. Amalija, Josie, otroci. Willard, Wis., 13. nov. 1923.
Srečni dom!
Zdramite se in otresite se verig suženjstva vi živeči v zaduhlih mestih, ki delate v plavžih, rudnikih in Premogovnikih!
čas je že, da si poiščete dom. Ni vam ga treba s težavo drugod iskati; mi ga že imamo tudi ra vas. Ne hodite, ne bližje, nedalje. Pridite pogledat našo zemljo; prepričani smo, da bomo mi ustregli vašemu okusu in vaši denarnicL
Mi imamo še dosti rodovitne tem-lje namočeno z vodo, katera dela prave čudeže pod tem podnebjem. Pišite za pojasnila na:
Frank Budner
RePresentative Western Colonization Co. C0KNING :: CA LI FORMA
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nov« moške obleke po meri.
JCHN GERM.
Slovenski trgovec. 317 East C. St Pueblo. Colo.
PRISELJEVANJE IZ STARE-GA KRAJA V AMERIKO
ie bilo 1. julija 1.1- odprto
Pišite*meni da Vara naredim pravilne in dobre prošnje. Ce oseba ne pride povrnem
denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPENTINK-^ TURA na svetu je za molj ške iil ženske lase, od katere S takoj prenehajo lasje odpa-|j dati in potem lepo in krasno =1 rastejo. Velika steklenica [a stane $3.—, srednja stekle-1 niča $2.—, s poštnino. Za |j vse drugo pišite po cenik, ga ja pošljem zastonj.
I Jacob Vvahčič
1434 E. 92. Str.
CLEVELAND, OHIO.
sMč1.^ " ~ ^ ^ ~;?: ^RrorragifiiHI
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječm.pi)Qvo kavo in impertirana domača zdravila, kater.% priporoča Mgr. Knajp
v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajski ribežni za
repo z dvema nožema____$1.1C
Motike, domačega kranjskega iz-
dflka ____________________________$—.90
Na zalogi imam suho grozdje, fige In brinjeve jagode. Pišite za ceno.
Navedeno blago pošiljam postajne prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I R
Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.
	
	
	
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBAS0V£ HARMONIKE
tri in štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske in pa tudi ch-romatičee z 12 basi ter kovče-kc za harmonike.
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon PI., Brooklyn, N.V.

IJ

VESTI IZ JUGOSLAVIJE
$

ski^cl ruzini, tako da so potem cigani v taki kajži natlačeni kakor slaniki v zaboju. Vseli ciganskih družin je kakih 14, ki štejejo nad 100 udov. To število pa je vzklic vestnemu poizvedovalnQti le približno. Te družine se porazdele takole: ena v Podrebri (ob". Se-mič), ena na Lokvah (obč. Tal-či vrh), štiri v Kanižarici (obč. Dobliče), ena v Dragovanji vasi (obč. Tanča gora), štiri v o-kolici trga Vinice, po par družin v Podzemlju in Poljanah. J^zik.
Kakor vsi cigani, govore tudi
Dekan Jožef Ozmec. f- "V naziv železnice. V Jugoslaviji Četrtek, 25. okt. je umrl ljuto-'se bo imenovala Savska želez-merški dekan Jožef Ozmec na niča, v Italiji Jadranska, v posledicah kapi in sladkorne Avstriji pa Donavska želez-boleani. Blagopokojni gosp. niča.
dekan je bil znan kot zelo de-j Brezžični telefon. V Belgra-laven na gospodarskem, poli- ,]u se postavili brezžično tele-tičnem iu narodnem polju. Bil f()nska postajo, .i£ katere se je ustanovitelj izobraževalnih, lahko govori -z Xew Yorkom v društev in zadrug. Bil je tudi j Ameriki brez žice. sam vzoren in napreden gos-j pospešitev gradbe liške z-podar, ki je veliko koristil s(jeznjce< Ministrstvo prometni belokranjski foed seboj tako-svojim zgledom. Njegovo delo je ^ ZKrm]bo železniške proge | zvani cigan sk? jezik, v hipu jc bilo znano daleč naokrog.j(;ra,-.ac—Knin, ki jo gradi ne- pa, ko spregovori z drugimi Deloval je kot župnik pri Sv.,ka zasebna družba, dovolila ljudmi, slovenski jezik v belo-Lovrencu na Dravskem polju,' yjj kr(uiit. Podjetnik se jc krajinjskem narečju, kjer je bil izvoljen za deželne-1fjl>veza}t (la dovrši progo dol y kolikor je njih ciganski
ga poslanca. Kot tak je vzorno;prilu>dnj jeseni.--Na ta na-| jezik podoben pravi ciganšvi-
čin bo Dalmacija zvezana s | ni, o tem bi mogli govoriti je-Hrvatsko in tudi s Slovenijo. zikoslovci. Za narodno pravo primorskih	Družinsko mie.
rojakov.	y Belokrajini žive Hudoro-
Belgrad, 26. okt. — Posla- viči. Tako se pišejo moški
zastopal gospodarske in poli tirnic pravice slovenskega ljudstva. (hI Sv. Lovrenca je prišel za dkene v Ljutomer, kjer je nadaljeval svoje delo na gospodarskem in zadružnem polju. Dokler mu se onemogočila njegova kap in sladkorna bolezen. Blagopokojni je bil tudi vzgleden duhovnik in svojim ovricam vzorn. pastir. Odlikovala ga je izredna ljudomilost in gostoljubnost. Rojen je bil v Središču 18. februarja 1806, v mašnika je bil posvečen 25. julija 1890. Njegovo vzorno življenje bo našlo posnemovalce in njegovi duhovni sobratje, kakor tudi vsi drugi, .ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajni hvaležnosti. Njegov spomin bo nepozaben.
Smrtna kosa. Umrl je na Studencu č. g. kaplan M. Škorec. Pokopali so ga dne 28. o-ktobra. Sobratje naj se ga spominjajo pri sv. daritvi!
Smrtna kosa. Dne 27. oktobra je umrl v Podkorenu g. Maks Rasinger uradnik čeme; t ne tovarne v Mojstari.
Umrl je v Ljubljani gostilničar in mesar Anton Putrich. V Hrastniku je umrl Josip Do: linšek, posestnik, ,čevlj. mojster in gostilničar. R# I. P.
Tiha obletnica. Iz Prekmur-murja poročajo: Že lansko leto je hotel obhajati narodni poslanec Jožef Klekl 25 letnico s-vojega mašništva, njegovi sta-riši pa 50 letnico svoje poroke. A ker je bolezen poslančeva in njegove matere lani slovesnost preprečila, sc je letos vršila sa mo tiha. Zahvalno sv. mašo je poslanec zase in svoje stariše opravil v svoji rojstni fari na Tišini 15. oktobra. Starša sta ob tej priliki prejela zahvalno •sv. obhajilo. Idealnemu in požrtvovalnemu poslancu, ki je v najtežjih časih vzorno vršil svojo narodno iu pastirsko dol-a: ost v Prekmurju, kličemo: Se na mnogo leta!
Smrtna nesreča. 23. okt. smo prejeli poročilo, da je na postaji Zalog povozil vlak g. Franca Starata, slikarskega mojstra iz Ljubljane, Flori-janska ulica. Kolo mu je odrezalo glavo in je bil takoj mrtev. Truplo so začasno pripeljali v mrtvašnico pri Dev. Mar. v Polju. Pokopali ga bodo v Ljubljani.
V Kropi sl> ustanovili odbor z nalogo, da zbira sredstva in
nec Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec je vložil na ministrskega predsednika Pašiča in
in ženske. Med moškimi se dobe prav posamič tudi ime Brezar in Brajdič, med cigan-
zunanjega ministra dr. Ninči- kami pazraven poslednjega i-
Nekdanji veliki strah pred ciganom sicer izginja, vendar le. polagoma. Zato domačin po navadi še vedno cigana ne naznani, ako mu naredi škodo v gozdu, kjer poseka les in pobira dračje, ali na polju in travniku, kjer krade pridelke in popase s svojo živino. Tudi pričevanju pfroti ciganom se naši ljudje izogibajo. Tako so tudi orožniške ovadbe v največ slučajih brezuspešne, ker se pri poklicanih oblastih ne da dokazati crganova krivda.
Naš vlovek tedaj rajši malo potrpi, kakor pa da bi imel o-' pravka s ciganom. 2 njim tudi sicer noče biti v nikakem stiku. Popolnoma osamljeni so slučaji, da vzame domačin ciganko za ženo (Kosec v Do-bravicah), ali da se cigan civilizira (Brajdič v Zapudju).
Psihološki razlog za to podaje posebno cigansko pleme in hajduško 'Življenje, nagnjenje k tatvini in namišljeno ali resnično sovraštvo ciganovo do drugih ljudi. Tako vidi domačin v ciganu tujca, prise I je nca, proti vnika. To pa ci ! gan čuti in. vrača vse v d vojn meri.
;-a mtf rpelaciio, v kateri opi-1 mena se Sokolovie m ftaniobie. , - , e	, . .
1 - . . ...	. ......,	l.je doma "ina oz. ga skuša uk/
suje nez; osno stanje SIoven-,loda ti cigani m ciganke so
cev in Hrvatov pod Italijo. O- prišli od drugod, iz novomeš-
pozarja na preganjanje uuitel-i kega okraja (Brajdiči) in s
jev, zatvarjanje slovenskih Hrvatskega.
šol, uvajanje tialijanskega je-| Krstna imena so različna in
sika v ljudske šole ter na naj- s lir na kakor pri drugih lju-
Je nezaupljiv, se ogib ca
niti.
Tako živita domačin in cigan sicer drug ob drugem, to da vsak gie svojo pot
novejšo mi red bo glede sloven- deli. skega in liravtskega časopisja. Dr. Holi i jec zahteva od vlade, da napravi i^a j od ločne j še ikrepe, ki bodo zagotovili na- ženi :im sorojakom v Italiji njiho-, tedaj pa živi v divjem (cigan
Družina, rojstvo in pristojnost.
Iskem) zakonu.
POZOR! POZOR! Javne zahvale za Lasno tinkturo.
Cenjeni g. VVahčič: —Sprejel sini vašo Alpentrkturo za last*, s katero . .	>etn popolnoma zadovoljen, kjer
1 ravi Cigan se po navadi 0-1 resici pomaga tako, da sem so sam <ele V poznejših letih, do >"<!>!: lasje >>> sami prmehali i-qxl.it
in novi so mi popolnoma zrastlt^ za t to še vami lepo zahvalim. Blagovo Ako torej -V- j litef itii poslati še dve steklenice vaš* prašaš cigana v uradu, ali JC O- hvalevredne Alpentinktiure /a lase t« i »•» - * i	ie /a moja dva prijatelji. '/. vsem s
/.en en, ilohis cesto o<Ismvor:	•	• •
.	"	posiovanjtm vas j»oz<lravitn vaj ro
4 Po cigansko, gospod." Ven ijak. John Jakotich, Box 13, Bul
: dar pa delajo menda v tem o- winkle» Ca,if-
i i i,..„.i • •	Dragi mi g. \Vahvič:—Naznanim
/aru raivno belokranjski cisra- ,	, ...
...	»>-,«« vam; tla se moram sam sebi cudtti
! "1 izjemo.	<ako uspešna jc vaša \lpentinktura
Kolikor sem mogel dognati, za la,e: tla ni!:cin rah'; va>e hvale
• ••i •	verdne Alpentintkure hi zgubil vse
tarejsih ciganov
i nacionalna prava.
ITALLIJANSKA VLADA POPRAVLJA.
Uspešna intervencija, ,dr. Ko rošca v prilog primorskih
rojakov. Belgrad, 27. okt.~"^-~ Pred-j •! dnik Jugoslovanskega klu-ii.i dr. Anton Korošec je bil
snovno pri zunanjem minist-1	\ n „
, i v.v ,	.	Kcnske otroke. Ako se pa u-
u dr."Aineicu, da ga zaintere-	iu ,i i-,. • • i
. v , , v . J poste\ a, <la dobiva o ciganke sira za nastali težak polozai u,,t	,i m ♦ , i
,	Mkot \<io\e m dekleta otroke,
»nmorskih Slovencev m lir-• „ ImI.u^ f,.a\ i, : ,	• mckeescort pn
...	>e lahko trdi, da je tretjina ci- "»cKeesport. fa.
vatov. 1 mil danes popoldne1	».. i , i ' l -i	>\lpentntkHra stan«
. . . . ...	ganskib otrok nezakonskih o-'
.1» v isti zadvi obiskal dr. Nin-1 tr.,i. ,.ll7.ll.1,n	Vj. •
... . , , . XT. v.v trok nezakonskin. iNekai o-cica. Minister dr. Aincic mu ,,.,.1. u;	i	i
, , , . , , »rok hi se moglo pozakoniti, je povedal, da ga je danes do- Un,. .. „;:n ♦ i i r
, ,	, .. . . , ser so njih starisi sklenili po-
poldne obiskal italijanski od-	„•	,
,	'' ' , zneje pravi zakon; vendar pa tenm
pravnik poslov Sumonte ter mi ni znan I1()|K,n	da bi	popolnoma ozdravil ko
mu izjavil, da JO rimska vlada i.;i:	•]: : . •	, I rabil vaše hvalevredno zdr« vilo
ukinila znam: naredbo O itali-l T08!11 QV*Hm ZH	>><ancm vam vedno hvaležen n] že
Z1VI Je malo .^iucfiu Uiiunn I ,
. .	;r v,«^««" inr>ie lase, na tem mestu s» \am za
V divjem zakonu ili! rodi neza-|hv»im ili žei.m dosti sueha ker men
so lasje popdlnoina zrastli. zato že lini, da naj se vsakdo v tej potrebi do vas obrne. Va> pozdravim vaš rojak. Simon Bosich, 621 Jerome St
steklenic^ $3
in $2. s poštnino. Zahvala za zdravilo za Reumatizem in in trganje po kosteh!!!
Jaz sem rabil vaše zdravilo za reumatizem. kostibol in otekline, s ka vin popolnoma zadovoljen i
14 družin
'im vam veliko uspeha in vas po;:dra
vini vaš rojak. Frank Turk, R. 3
45 Oak Grove, Louisiana.
K G. Uahčič:— Jaz
Bx
i n • -i	i mtev otrok,
janskem u nem jeziku v ljud-j y	jc lzm0(1
škili šolali m da je razveljavi !.. ..: „	.
la naredbo glede slovenskih ll- A porm-enih.	G. U.hčič:- Jaz sem rabila ivase
v;. lil i. • i leinu Jlll priganjajo zupill	u-hdravdo za reumatizem in trgai je
Clteljev; glede te stvari osta 1{1(li in ()lg. *,avarR(K.o;	na>bol^m «pehom. zaradi t e fra
lle status quo. (i. Sumonte je	• • I , vam b-po zahvalim in vas .bom še
obenem izjavil, da je rimska i ™ r ,	j drugim priporočila. Spoštovanjem
Z\e.-IODO, OOdlSl da Žive V Cl-ivas pozdravim vaša rojakinja Mrs.
vlada poslala prefektu v Trstu naredbo, s katero se razveljavlja dekret od 22 okt. ki do-j leča, da morajo slovenski in! hrvatski časopisi prinašati vse besedilo tudi v italijanskem
da na zahtevo Jugoslvanskc ga kluba napravila korake v kroist našim
-Canskein, bodisi da žive v pravem zakonu.
Ciganka rmli v šotoru, kjer j se ravno nahaja. Ker se pa igapi po leti vedno premika-
m.„v/ .„ t i •	, : večkrat težko tlfdočiti, v
prevodu. — 1 ako je naša vla-UHtlirmn i.,., •„ • i. ,
-	saieiem kraju je bil otrok ro-
jen. Stariši sami tetja dosti-uapesne | krat De ve(]o oz. .„„,,,. jo
kom pod Italijo. ' '""" t!" Xiih 1>0,datki v tpm 1	| ''ii*u so nezanesljivi.
&e več preglavice dela vpra-
Slike iz Belokrajine "T?1 kam-J'r c^an prist°JGn-
c . , J „	J t	jih branijo in boje
'Spisal dr. Franjo Ogrin	'<akor hudič križa, četudi bi-
(Nadaljevanje.)	vajo že dolgo let v njihovem o-
<) ciganih sc je že veliko pi , kolišu. Ako občina n^tVpri-salo, posebno o njih pokolenju'/.nati cigvnu domovinske pra-in plemenu. O teh točkah naj! vice, jo mora okr.
101 Lincoln St. Iron
steklenica
-	• ^^^P	0 avarstvo
pripravi vse potrebno, da po- ta sestavek ne govori. V njem i lognati z razsodbo. Radi ne-
stavi občina in župnija Kro- hočem opisati le življenje, šege j zanesljivSh osebnih podatkov
pa ob cerkveni steni spominek i-' navade belokranjskih ciga ! (matične kirjige glede ci«ranov
padlim vojakom. Spomenik bo "ov.	^	tudi ne morejo biti popolnoma
najbrže sestavljen iz dveh plo-j	Bivališče.	|v redu) in, radi večnega prese-
šč z imeni, sredi med njima Predno pa spregovorim o Ijevanja iz kraja v kraj pa je
velik križ s korpusom, spodaj tem, naj povem kod prebiva jo i težko dognati potrebno podla-
klečalnik in svetilka z večno,cigani v črnomaljskem poli-'
lu 'jo, ob straneh dvoje dre-j ličnem okraju v1 sledečih obči-
vesc, zgoraj strešica. Predsed nik odboru je g. Luka Hafner, trgovec, tajnik pa g. zadružni obratovodja Viktor Šolar. Za spoanenik se trudijo z-lasti sorodniki in tovariši pa dlili ter bivših vojakov.
Nova imena za Južno železnico. trpravni odbor Južne železnice je sklenil, da vsled razdelitve proge na posamezne nasledstvene države izprei^eni
n ah: Podzemelj, Semič, Tal-či vrh, Dobliče, Tanča gora in Vinica. Tu imajo postavlje re koče, ki v njih prebivajo| stalno le po zimi, po leti pa samo mimogrede, ker gredo naokrog po zaslužku. Ne vem za nobeno cigansko družino, ki bi živela po zimi in po letf stalno v šotoru, marveč vsaka i-ma ali lastno revno kočo ali pa se stisne po zimi k drugi cigan-
ko za oblastveno odločitev. Te-žavni postopek je malo olajšan pri onih ciganih, ki imajo ko-*e, kamor se redno vračajo. Splošno življenje.
Življenje ciganov je »popolnoma drugačno ko življenje rtrugih ljudi. Žive sami zase i n ločeno od ostalega sveta. Ne občujejo z domačini oz. jako redko. Pri tem ne nagovori nikdar domačin cigana^ Irm-pak obratno; vedno pa se prvi tega* čim preje odkriža.
Mary Duba, vvood,, Mich.
Za reumatizem stane $3.5o in $2.50 s poštnino.
Cenjeni VVahčič:—Jaz sem fabi-'a vašo Bpushntinkturo za sive lase < katero sem popolnoma zadovoljna. U*je so mi postali ravno taki kot sem jih v mladosti imela zato vam lej>o zahvalim in blagovolite mi še poslati 6 steklenic Bntslintinkuire ker žeiijo moje prijateljice ki so vi 'lele kako lepe lase imam od vaše hvalevredne tinkture. Vas pozdravim Mrs. Julka Pavlin,, P. O. Box 407, Thorpe, W. Va.
Steklenica- Bruslintinkture stane SI.75 s poštnino.
Javna zahvala za zdravilo za kurje oči in bradovice.
Dragi prijatelj g. VVahčič:—Naročil sem od vas zdravilo za kurje oči in bradovice za nas tri bojse, za ka tero sem vam jako hvahžen, v treh dneh ko sjho rabili to vaše zdravilo smo vsi trije popolnoma odstranili kurje oči na nogah, in bradovice na rokah, toraj se vam še enkrat vsi trije lepo zahvalimo posebno pa jaz, Peter Wucenich, 431 The Ave. Lackawanna, N. Y.
Zdravila za-kurje oči aH bradovice velja 75c s poštnino. Javna zahihvala za zdravilo za srab ali srbečo kožo!
Lepo se zahvalim za vaše Rosen mazilo, katerega ste mi poslali za mojo srebečo kožo, mene je strašno srbelo tako, da bi se bil vso kožo razdrapal. in ko *em se s tem mazilom trikrat namazal mi je popolnoma odnehalo. Blagovolite mi poslati še en lonček za mojega prijatelja. Vas pozdravim Peter Ferich.
Rosenmazilo za srbečo kožo ali rane velja lonček $2.—in^nji $1.— s poštarino.
Takih in veliko vrst zahval imam od naših rojakov jo širni Ameriki in Kanadi. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
Jacok Wahcic, 1434 E. 92 Str.
Cleveland, Ohio.
Prazno jadikovanje Anglije.
Ko se je dne 20. okt. t.l. mudil v St. Louis, Mo bivši angleški ministrski predsednik Llovd George, je na nekem banketu tarnal, da je Anglija v minuli svetovni vdjnf izgubila 900,000 vojakov, ki so bili ubiti.
To število je morda verjetno; vendar pa ni pri tej priliki Mr. Llovd George omenil, da je Anglija vsled minule vojne pridobila 900,000 št i r jaških milj ozemlja, katere so popred Nemci lastovali v Južni Afriki. Za vsakega angleškega lihi tega vojaka je Anglija na dobičku za 1 štirijaško miljo kolonije v Južni Afriki, dala je pa zato vsakemu (J čevljev f zemlje za njegov— grob.
ANCMOR
O
Ali nameravate dobiti rojake v Ameriko?
6426 Jugoslovanov bo letos prišlo v to deželo,
Naj Cunard družba pomaga Vašim rojakom v Jugoslaviji da dobijo potne liste, viziranja ter jim da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko.
Vse potnike spremljajo naravnost do parnika družbeni uradniki brez kakega posebnega doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardove vozne listke, nikdar ni treba čakati, ker odpluje iz Evrope večkrat v tednu kak parnik Cunardove paro-brodne družbe.
Pošljite torej vašim rojakom karto z najbrzejim parnikom sveta.
CUNARD LINE, 140 N. Dearbrn
Chicago, IU.
i

Nad 100 Harmonik
Potrudil sem se, da sem preskrbel našim harmonikarjem dobre in zanesljive harmonike, ki so po deln in glasu enake drugim najboljšim harmonikam, a kljub temu so moje harmonike, ki nosijo ime "Drava", od $2"» do $.">0 cenejše kakor druge. Na Vas je sedaj ležeče, če bodete še naprej plačevali za harmonike več ka-ker je treba.
V zalogi im&m sedaj nad 100 raznovrstnih harmonik in sicer:
1. "Drava" harmonike za izurjene igralce. Trivrstne in stirivrstne, dvakrat in trikrat uglašene, štajerskega (nemškega) in kranjskega modela. Sedanja zaloga "Drava harmonik je v marsičem lw>ljsa kakor m> bile dosedanje. Cena teh harmonik je samo od $50 do $70.
2. Harmonike za začetnike in manj izurjene igralce: dvovrstne in trivrstne, dvakrat in trikrat uglašene, z ravno iu stopnjevito. igralno deščico. ('ena teh je $16 do $40.
3.	Harmonike za otroke: enovrstne in dvovrstne, dvakrat uglašene. Cena $4.7."» do $22.	*
4.	Piano-harmonikc z imenom "Drava", pri katerih so melodijske tipke enako urejene kakor pri klavirju (piani). Te vrste lkarmonike se lahko smatrajo za harmonike bodočnosti. .laz jih prodajem po $75, po $100 in višje.
Izdelovanje in popravila harmonik: Nudi se Vam moderno urejena delavnica za izdelovanje novih in popravljanje starih harmonik.
Druge Muzikalije:
Slovenske grafofonske plošče v-
seh izdelkov, kakor Columbia, Vietor, OKi4i in i m j »o rt i rane plošče dobite pri men.i	L
Grafofone raznih vrst in izdelkov Vam nudim po izredno nizkih cenah.
Godbene in orkestralne inštrumente, l?akor vijoline, klarinete, kor-ne-te, saksofone, bobne itd. dalje inštrumente. kakor kitare, citre, mandoline, handže itd., dobite pri meni ceneje kakor "drugod.
Novi cenik s slikami.
Izšel je moj novi cenik z mnogimi slikami harmonik in drugih inštrumentov, kakor tudi drugih predmetov moje trgovine. Ako ga še nimate, pišite ponj iu omenite za kaj se najbolj zanimate.
Garancija.
m Z vsako harmoniko in drugim inštrumentom pošljem posebno garancijo.
Dalje imam v zalogi tudi:
1.	Importiran tobak za pipe in cigarete ter porcelanaste in lončene pipe z dolgimi cevkami.
2.	Importirane cigaretne papirčke in cigaretne hilze.
'J. Importirane pristne slovenske orehe in posušene gobe
tčr razna druga jedila in jedilne dišave in primesi iz starega kraja.
4. Importirana Knajpova zdravilna zelišča itd.
Pišite za poseben cenik o teh predmetih.
JOSEPH VOGRIC
B0X 8, STATION D--NEW Y0RK CITV
JCaj pravijo moji dosedanji kupci harmonik:
Bowie, Colo. Cenjeni: Dam Vam na znanje, da sem sprejel harmoniko, s katero sem zadovoljen in se Vam zahvaljujem.
.	Mike Kuretich.
Clandge, Pa. M>. J. Vogric: Dam Vam vedet, da sem sprejel naročeno harmoniko in sem prav zadovoljen z njo.
u	•„ t^ ~ .	„	J°'m Garvvas.
Hooversville, Pa. Spoštovan,; Se zahvalim za poslano harmoniko. s katero sem zaetovoljen. Ostanem Vaš prijatelj in Vas tudi drugim priporočam.	jože Valant
Coalton, Okla. Naznanim Vam, da sem sprejel harmoniko in se Vam zahvalim zanjo. Fino harmoniko ste mi poslati; sem zadovoljen z njo. Priporočal bom rojakom, da naj harmonike od Vas naroce. .	,	""
Johnstown, Pa. Cenjeni: Naročene harmanike sem sprejel in sem prav cofr.den z njim,. Imajo lep glas in tudi lepo so iz
" ' PUtsburgh, Kans Dear friend: T received'^acc^Ton and vvas much pleased w,th ,t. If anybody vvants a harmoniki l wili teli him to get it from you. You handle No 1 eoods T n« thou-ght they wo«ld be so fine.	FranJ'n 1 f
Federal Pa. Djear sir: I want to let you know that I^I^ceived the harmonika and I am vreli pleased with it. I did not thknl T would get sueh a fine harmoniki I thank you ever so much 1
Joe
Miklaucic.
To so samo nekatere izmed številnih DriznavainJl, • u , . pisem, ki sem jih sprejel.	Plavalnih ,n zahvalnih
4 leta v ruskem ujetništvu
I Piše Josip Grdina, We»t Park, O
(Nadaljevanje.) Zadnje prenočišče na kolodvoru. Katoliška cerkev v Rostovu. Pri sv. maši. Ruska pravoslavna cerkev. Pred s pomenikom carja Aleksan dra II.
Ko smo bili ti-ti večer že pozno v noč sedeli okrog mize na rostovakeni kolodvoru, ter st med barantanjem denarja raz-g( »val jali o tem in onem, sme se zatem polegli, kamor je ko mu prišlo kaj prostora: na mi zo, pod miz«>, po klo]x'h in prosto na tla. Jaz se«n topot zopet dobil ležišče pod mizo kjei sem spal za silo. Zjutraj, k< sem v-1 al, sem bil zopet ves trd ,da sem komaj gibal svoje ude; šele s toplim čajem sem se kasneje malo ugrel.
Kakor hitro se je zdanilo sem jo zopet ubral po ulicah R«»stov». Ker je bila ravno nedelja sini pričel misliti, da bi bilo dobro iti v cerkev; toda kam? — V pravoslavno! — tam nimam nobenega opravka kot katoličan; katoliško cerkev dobiti na Ruskem je pa -ilnc težko; prej jo najdeš na Tur škem. Ni čuda; saj je strogo pravoslavna Rusija vedno nastopala proti katoličanom, da jih iztrebi iz dežele, zato je ondi težko najti katoliško liiš< božjo; naletiš nanjo le tu, ali tam v kakem velikem mestu.— Ker jo Rostov, poleg tega, tla jc veliko mesto tudi naseljen s tujci vseh ver, so ondi zastop niki, ali konzuli tujih držav,— zato sem pričel razmišljati, tla se mogoče v Rostovu nahaja tudi katuli^kii ceikev.,Sklenil sem	da^se o tem informi-
ram; časa imam d o® ti in pa še nedelja je danes. Najprvo sem vprašal nekega častnika, če ve za kako rimo-katoliško cerkev v mestu. Dobil sem odgovor, da je ondi več različnih cerkva,, spadajočih k raznim veram; če je med temi katera katoliška, pa ne ve. Hodeč dalje -em istotako vprašal neki žensko ki mi je pa bolj povolj-no stvar pojasnila. Rekla, je. da .je že čula praviti o taki cerkvi v Rostovu; povedala mi je tudi kje se katoliška cerkev približno nahaja. Zaliva livši se prijazni ženici za po jasnilo, Sem odhitel dalje; mo ral sem pa še večkrat ljudi v jirašati, predno sem dospel do . zaželjenega cilja povsem srečen in vesel. Cerkvica, katero ';om končno našel, je bila majhna, z dvema malima ličnima stolpoma, toda ne poleg ceste, kjer so stale mogočne pravo slavne cerkve, —ampak stala je bolj potisnjena v neko zatis je od ceste, ob cesti pa visok zid. To vse je bilo menda žara« li tega, da se ne bi morda kak pravoslavni kri-tjan po hujšal, če bi spoznal našo edi no pravo cerkev; Rusi so s< bali za svoje vernike, tla bi jih katoličani ne privabili .k sebi. Že tu se jo videlo, kako je hi la tedaj katoliška -cerkev na Ruskem prezirana iu zaničevali*; a danes ]>od boljseviško vlado je pa še stokrat slabšel
Ko sem s ce-te črez zid opazit malo -tolpa s križem, sem spoznal, da sem zadel na pravo; vstopil sem torej skozi vrata v zidu in mahnil v lično cerkvico, ki je bila že odprta. Nisem se motil; bil som v pravi katdiški hiši božji; hvala Bo gu! danes prvič po dolgih 4 letih na Ruskem! Cerkvica je biki zelo lepa s trumi oltarji, bliau kor a je stala spoved ni ca. po cerkvi na obe strani pa Učno izdelane klopi. V velikem
oltarju je stal velik križ s tr peeim Zveličarjem; presenelji-va podoba Križanega s trnje-vo glavo obrnjeno proti nebe «tmi ter ves oblit s krvjo; tudi, kipi so bili zelo lični. Mučenec sv. Lavrencij z ražnjem, sv. Barbara s svojim mečem in ke-lihom. Pokleknil sem v klop zahval i vš i se Bogu za dobrote tekom mojega ujetništva, dts sem še zdrav, kar je najboljši ter se priporočil še nadaljnt pomoč na potovanju.
Tisti čas, ko sem bil jaz v cerkvi, je prišlo notri še liekaj vernikov, ki so zasedli svoja mesta v klopeh. — Gotovo se ho v tej cerkvi vršila kaka maša, — toda kdaj, — tega pa nisem vedel. Ker se mi ni nika mor mudilo, '»cm sklenil počakati sv. opravila; v tem so pa u i čeli prihajati ljudje v veti lo večjih trumah in kmalu ji >ila cerkev napolnjena elo zael njega kotička; še pod zvoni t>oma so stali ljudje. Ker se ni sem hotel mešati med druge •iosposke ljudi v svoji revni o deki, sem se zatem umaknil Mučenec sv. Lovreneij z raž-ijeni, sv. Barbara z mečem m kelihom. Pokleknil sem \ klop, zahvalivši se Bogu za do rotu tekom mojega ujetništva, la sem še zdrav, kar je najbo-jše ter se priporočil še nada-jnoo pomoč na potovanju.
Tisti čas, ko sem bil jaz v jerkvi, je prišlo notri že nekaj Vernikov, ki so zasedli svoja mesta v klopeh. — Gotovo si oo v tej cerkvi vršila kaka ma ia, — toda kdaj, — tega ni-jem vedel. Ker se mi ni nika-nor mudilo, sem sklenil pO-.•akati sv. opravila; v tem so pa pričeli prihajati ljudje vedno v večjih trumah in kmalu je bila vsa cerkev napolnjena lo zadnjega kotička; še pod zvonikoma »so stali ljudje. Ker -ie nisem hotel mešati moti lruge gosposke ljudi v svoji .•evni obleki, sem se zatem u-naknil iz klopi poel kor. \ tej cerkvi si videl vse sloje: lelavstvo in inteligenco; med verniki je bilo tudi nekaj višjih dostojanstvenikov, zastop-likov (konzulov) raznih elr-;av, ki -o bili^ katoličani; sv. naše se je "vdeležilo tudi limono poljskih delavcev, naselje-lih v Rostovu; vse to je vrelo cerkev, ela je bila kmalu na-)asa na.
Krnahi zatem se oglasi mali 5Vonec; preti oltar pridejo mi-listrantje iu duhovnik; priče-a se je peta sv. maša; orgije sc »glasijo; pevci zapoje jo latinico. Po dolgih 4 letih sem to-ej zopet prvič čul v Kostovn 'Glorijo" in bil pri sv. maši v katoliški cerkvi, katero Rusi ako sovražijo.
Po končani sv. maši se je judstvo počasi razšlo; tudi jaz sem se poMal iz cerkve vem kaj ia ulico. —
Blizu one katoliške cerkve se je na'vogalu pred trgom Ivigala velika pravoslavna cerkev z mogočnim zvonikom, iz katerega so peli zvonovi. Zanimalo me je iz radoveduo ti iti pogledat, kakšna je ta erkev odzifVtraj. V prve; -em šel iz prepričanja kot ka loličan, v drugo pa* kot potnik (turist,) ki si ogleduje zanimivost i; če človek nič aie vidi. tudi nič ne ve; tega recepta iem se tlržal tudi jaz. Vstopil sem torej v ono rusko cerkev, ki je bila lepo okrašena; z las] i me je zanimala v steno vzidana zelena plošča iz dragega-ka mena; na plošči je bil pa napis: "Njega Veličanstvo Imperator Aleksander II. samodržec vsej Rusiji." — Ka, je ta plašča pomenjala nt vem; mogoče se je omenjen vladar kedaj mudil v te i cer kvi, ter ji to podaril, ali se jo pa Rusi postavili v hvaležen spomin na Aleksandra II., ki
jih je osvobodil tlačanstva! V-sekako je bilo najbrž slednje nižji stan je namreč či-lal te-£a vladarja.
V cerkvi je bifct ravno slu žba božja, a ljudi ni bilo elosti; le bolj raztreseni so stali tja po cerkvi ter se križali in klanjali, kot je to njih običaj v erkvi. Bolj malo časa sem bil pri ruski maši, nakar sem jo mahnil v mesto, da si še kaj drugega znamenitega ogledam. Vprašal sem mimoidoče, kje lie nahaja spomenik ruske vladarice Katarine II. Ker sem pa zvedel, ela se doti-jni spomenik nahaja nekje zunaj mesta, kamor bi se moral i poulično karo voziti, sem ta načrt opustil. Čul sem dalje, Ja so srditi vojaki ob izbruhu revolucije s konji in voli hoteli prekucniti Katarini n spomenik, pa i*e jim to delo ni obneslo; nato so ga pričeli nenda razbijati; toda ker je oil bronast, se jim tudi to ni po sreči lo, tako je ta spomenik še ostal; prav zaradi tega som si ga mislil ogledati.
Pri svojem izprehoilu po mestu Rostov sem prišel na prostran trg, kjer se nahaja velik bronast spomenik mogočnega ruskega vladarja Aleksandra 11. (Osvoboditelja) IH55—1881. Car je oblečen v vladarsko uniformo, v desnici drži žezlo, na katero je pritrjen dvoglavni ruski orel, v levici pa državno jabolko; glavo ima odkrito; okrog spomenika ■ie pa nahaja močna železna o-uraja.
Pokojni car Aleksander II. je eden izmeti onih zaslužnih in znamenitih vladarjev Rusije, ki si je pridobil največjo zaslugo s tem, da je osvobodil rm-kega kmeta od tlačanstva. Dolgo sc je trudil Aleksander II. izvesti ta veliki načrt; toda rusko plemstvo, ki bi rado š<> naprej izkoriščalo ruskega kmeta, je oviralo to deli ; a končno je pa vseeno Aleksan-ler II. zmagal ko .je dne 1!>. februarja 1801 podpisal in izdal manifest, da je postalo nad 20,000,000 mrkih kmetov os vobojenih, ki so bili do tedaj ul ruskih baronov zasužnjeni. Prav vsled toga si je pridobil Aleksander ime "Osvoboditelj". Aleksander je dobil še ladalje na to, da dobi ruski kmet vso pravico, ki mu gre; pa ga je za to plemenito delo raztrgala bomba, katero so mu vrgli njegovi zarotniki din 1 •'>. marca 1 S>il. Večkrat .j ' bil Aleksander II. napaden, a vseli'.) je ušel smrti. Nekoč ga jo otel preprost, ruski mužik, ki je pri prvem strelu anentator-ju izbil iz rok samokres ter rešil carja; za to delo je Aleksan der II. tega kmeta bogato nagradil ter ga sprejel,v visoko cesarsko službo.
V prihodnji izdaji hočem podati nekoliko kratke zgodovine o Rusiji in njih vladarjih.
(Daljo sledi.)
KOTIČEK
^TROŠKO ZDRAVJI
OSKRBA MATERINSTVA in
OTROŠKEGA ZDRAVJA
Na tem Mita bomo pri* Mfeli Ud to za t»d»—i raiM ia povia« Id m »eilk« Tredoo.ti ponhao sa noMŽa ike ia maUr«.
Otkrb« ia hranitev dojenčkov j« vaiaafft po-
narod
i tU do« ia Z«to
nun sdi vredno prin»-1«ti poljudn« in podrobna pojatnila o t«a prod*
ČLANEK 36 S.
MOJE SVARILO
Ker sem uverjen o veliki vrednosti mojega Bolgarskega zeliščnega!' čaja preje imenovan Krvni čaj^- ki polaga' onim, ki trpe vsled revmatizma.v zahasanosti. neprebave,, »slabega želodci. bolezni na ictrah. led.cah in vsled« slabe krvi, — hoč4m s tem svariti vse moje prijatelje in bolnike, da naj se, čuvajo pred pouarejaujam. N*N> tra* je samo en pravi ter pristni Bolgarski zeliščni čaž, katerega jaz pripravljam. Ne dajte sc varati od ponarej«-^ vatvev. Ce je klo bolan, mira imeti na'jboljšc zdravilo.
Bolgarski zeliščni čaj ako ga vzamete zvečer pred počitkom gorkega, vam takoj prežene pre-hald. Vedno sc morate čuvati pred influenco, ali pljučnico.. Poglejte moj najis (ime) in registrirani znak na vsakem zavitki*, potem boste šele znali, da imate pravi Bolgarski zeliščni čaj v rokah.
H.H.VON SCHL1CK
■me*
Bolgarski zeliščni čaj je naprodaj v vselili bolj nanrh lekarnah; vsak lekarnar vam ga bo z veseljem ponivlil. • Ako tega čaja ondi nea dt>bi. Vam ga Ikmu jaz poslal po p»> šti priporočeno: en veljk družinski zavitek za $1.25, ali 33 z-a $3.15, ali 0 za $5.25. Pišite meni.
President MARVEL PRODUCTS, Inc.
47 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa.
.____ _______
SEGREVANJE MLEKA.
l>a segrejet mleko do pravilne hranilne gorkote postavite steklenico v skledo gorke vode in glejte, da ho voda sefcala višje kot jc mleko v tcklcnici. Vodo segrejte, pa ne toliko, da bi vcela. Da preizkusite toploto mleka, ga zlijte nekoliko na površino svoj« roke. Če je prijetno gor-ko na vašt koži, bo pravilno za otroka. Ce je! mleko prevroče, postavite stekleeninco pod tekočo mrzlo \* tlo.
DR2ANJE OTROKA TEKOM HRANJEVANJA.
0	otrok pije, držite v noračju Ko otrok pije, ga držite v naroč-
i«. tako da lwt njegova glava na vaši) roki. Steklenico držite tekom vsega' hranjenja ter tako, »la je vrat steklenice neprestano polu. '!'«> mleko v \raMi steklenice prepfcča, da l>i sc -•■sal zrak sk(j»zi cuzelj. Dajte otroku priliko, da bo cuzelj primerno z grabil.
KOLIKO ČASA *lAJ TRAJA HRANJENJE?
Hranjenje naj bi dvajset minut. Če se otirok o^nra pri jedi, umaknite za trenutek cuzelj. Storite to parkrat t ekran hranjenja.
bi l>i! pa c>tr«»k zaspan., ga imejte čuječega dokler ne bo vsega popil. Ca pa kljub temu zastpf. mu je u edajte do prihodnjega hranjenja.
CE JE VAS OTROK SLABO PRE-
HRRANJEN, MU PRETI	Sf^^v
BOLEZEN.
Kljub zdraviliškemu napredku in vzgoji je šest miljonov naših šolskih >trok slabo' hranjenih. Matere to v cclike meri odgovorne, ker ne poznajo nevarnostih znamenj. Slaba peehrana je nevarna reč. Svoje smrt-uonosno <lelf> prične prej, predno s-p<»zna oni, ki ne opazuje. Najslabša stvar slabe prehrane jc ]>a ta, da se loti vsakogar. Slabo hranjne otrok je silno sprcmJjiv za bolezni. Jetika naprinur jako cvete med slabopre-hranjenimi. Takozvan« otToške botea ,!i hi ne pi -tajale tako izrazite, če br ,ic bilo lsabc prehrane.— Vsaka mati naj bi ščitila svojega otroka zastran njega samega in zastran drugih otrok. Slaba prehrana jc posledica napačne hrane. ČČe; pridenete Bordenovo Kagle Mleko dijeti svojih otrok je lahko vsaka mati prepričana, ia jim muli varno zrfščito.
Z.'dn ii resnično strokov njaški poskusi med šolskimi otroci so pokazala, da je Eagle Mleko izA anredno Uspešno pri zdarvljenjtt slabe prehrane. Otroci, hranjeni z Kajrle mle-kom, so veliko bolj napre iovali kot pa otroci, hranjeni z navadnim mlekom iz steklenice. Mnogo jih je pri-
1	obilo na teži dvakrat več kot dolo- i i njihov normalni razvoj. Kaj;t , agle Mleko vsebuje vsako hrano,ki
jc potrebna za dosego čvrstega zdravja.
Najlepša prilika na svetu
(Ta nonudba jc veljavna le do 15. dec.) Prava Kuku ura in 2 zagrinjala za dve okni za $6.98. KUKU STENSKA URA sc
prodaja po $6.50. Se niste imeli e-nake prilike v piv 15 en ju kupiti tako po "ceni, s-ki>ro ^astonj. Kuku ura je narejena iz orehovega lesa in je krasno izrezljana. Sc navija z uteži, krasni koš-ceno podobni kazalci in številke, kliče "kuku" in
in bije na vsake pol ure. Ima dobro kolesje in drži pravi čas. Ta ura ima svojo vrednost m je priljubljena. ZAPOMNITE ,to ni i-grača rfli kaka ponaredba, temveč je PRAVA KUKU URA za katero \am damo popolno jamstvo. Krasno in Icjk) izdelene za--iivjala za*okna'oajuovejše vr>te v enem kosu za dve okni, 50 palcev -iroka in 9 čevljev dolga SAMO v beli barvi. K Krasno obšita in zarobljena na vrhu in na spodaj s čopki. Nico le močni temveč tudi krasni. Wseh ozirili trajalo približno \ arktičnega izdelka in prepričani smo, da k ojihh obesite na vaša okna,, jih
bodo vse sosede občud^uale. PRAVA vrednost tih treh komadov je v resnici trikrat tolika kot mi vprašamo za nje.
Niti enega centa ne poslati v naprejž, samo nam pošljite vaše ime in na-,-dov in kadar prejmete KUKU URO IN ZAGRINJALA — plačajte $6.08 in par centov za poštnino, ak<> niste zadovoljni vam povrnemo denar. Ne odlašajte, pršite nam še danes na naslov:
LUXUS SALES CO. 1513 EMMA STREET, DEPT 219 CHICAGO, ILL.


BOŽIČ
CAS LEPIH SPOMINOV JE PRED DURMI.
Ta praznik vzbuja pri vsakemu dolžnost, tla se kakim denarnim darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak Še tako mali dar s hvaležnostjo in veseljem sprejet.
Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom poznate
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	Nevv York, N. Y.
Cene primerne!	Dobra postrežba zajamčena!
9
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE.
Citajte te tlanke pazno vsak teden ter jih spravite za bodoča pojasnila.
Tivoli Studio
LCdijii poljsko-slovenski fotograliičen atelje v Jolietu, 111.
JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St	Joliet, IU
TELEFON 5617
Najbolj modernj "studio" v mastu Slike jemljemo vsak čas čez dan iti tudi zvečer.
• Izdelujemo posamezne slike družin >ke slike, poročne itd. Povečujemt razne slike vseh kombinacij. V zalo iji imamo tucli lepe tkvirje.
Zastave, bandere, regalije to zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave.
Chiea&o, Iii.
Anton Zbašnik
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je) S9 priporoča rojakom v vseh "otarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
Severova zdravila vzdrziijejo zdravja v družinah.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak in 60 ga ne sme zanemarjati. Uživajte
SEVERA'S COUGH BALSAM,
kateri olajša kašelj te odvrni mnogo trpljenja, Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke.
Cena 25 in 50 centov.
Vprašajte po lekarnah.
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
zoper prehlad, gripo in za odpomoi pri glavoboli vsleji prehlada.
Cena 30 centov.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIOS, IOWA
Established 1857
NAŠA BANKA VAM NUDI DVOJNO KORIST.
Prvič: — Vsled vašega uspeha in blagostanja boste osebno zaintere-1 sirani. Ta banka se vam bo izkazala' za pravega prijatelja v sili prijatelja v dejanju.
Drugič: — Od naloženega denarja boste prejeli $3% narastiih obresti.
Čemu torej ne otvorite hranilnega r«1ču: na v naši banki! Mi radi sprejemamo bodi si že velikč, ali — male vloge; vsem cenjenim strankam posvečamo največ pozornosti v našem poslovanju.
Premoženje te banke znaša $12,000,000.00
1--=				
Ul	i m	mi	&	
	i M	mm	©	
nI
OTOK ZAKLADOV
Angleško spita! R. L. Stevenson. Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje.)
Zakaj nisem že davno natre sel novega smodnika in nanovo nabasal edinega orožja! Po tem no bi bil uboga, pred mesarjem bežeča ovca, kakor sem bil sedaj.
Četudi jo bil ranjen, je bilo vseeno čudovito, kako hitro se je gibal; njegovi sivi lasje so mu padali preko obraza iu ob raz sam je bil ves rdeč od naglice in jeze. Nisem imel časa, tla bi pu-kusil svoj drugi samokres, niti dosti vesolja, v saj sem vedel, da bo brez uspe ha. Eno pa som v klel jasno: cia se ue smem samo umakniti pred njim, sicer me kmalu zopet kje V jame kakor poprej, ko me je že »koro zatekel pri krmilu. Ako bi mo vjel, potem bi bilo kakih devet ali deset palcev krvave sablje moja poslednja izkušnja na tej strani večnosti. Položil senTroko na glavno jamboro, ki je bila zelo debela, in v skrajni napetosti čakal, kaj pride.
Ko je opazil, da se mu mislim umakniti, se je istotako ustavi! iu preteklo je nekoliko časa r/ nekoliko zvijačami od njegove strani in - primernim gibanjem o od moje. Bila je ravno taka igra, kakor smo se večkrat ig rali doma po skalovju Ornogor skega zaliva, vendar mi ni sr oe nikdar poprej tako močno utripalo, kot sedaj. Še ve«im ji bilo vse skupaj nekaka ot r<»ška igra, in mislil sem, da jo moram proti postarnemu moi narju z ranjeno nogo dobiti. In v resnici, moj pogum mi je tako narai-tel, da sem se drznil celo malo pomisliti, kako se u tegne cela stvar končati.
Med tem je jki Hispaniola naenkrat zadela na trdo, se s tresla, se plazila za trenutek pi pesku, nato se pa hitro nagnila na levo, da je bil krov za petin štirideset stopinj nagnjen. Pre eoj vode se je vlilo ».-kozi odprtine v ograji, tako da je nasta la med krovom in ograjo naen krat cela luža.
Obadva sva padla na tla it se skoro skupaj zakotalila pro ti robu; mrtvi rdočekapeo se ji s svojimi še vedno razprostrti mi rokami zavaliTza nama. Ta ko blizu sva bila v resnici, da je zadela moja glava močno ob krmarjev^ nogo in so mi zobj« zaškripali. Kljub temu udar <n in v-etnu drugemu sem bil prvi na nogah, kajti Hands s« je bil zamotal z mrtvim trup lom 0'Briena. Nenavadni Dagut nje ladje ji- onemogočili vsako tekanje po krovu; za rad < tega sem moral iznajti novi pot rešitve, in sicer brez premi šljevanja, kajti moj sovražnik se me je skoro dotikal. H itn kot blisk-skoeil k vrvenim l«-t vam, plezal z vso hitrostjo, dokler nisem sedel gori na prečnem drugu.
Moja urnost me je rešila; sa blja je zadela komaj pol erov lja pod menoj, ko sem plezal kviško; tamkaj pa je stal Izra , el Hands z odprtimi usti in pro ti meni obrnjenim obrazom — živa slika razočaranja in pre •ieneč« nja.
Sedaj, ko sem imel trenutek rasa, sem nomudrjma natresel novega smodnika v svoj samokres, in potem ko sem bil gotov z enim, som začel iz drugega jemati nal»oj ter ga nadomeščati z novim.
Moje novo opravilo je vplivalo na Handsa, kakor da bi ga strela udarila; spoznal je, i'a ^e je igra obrnila proti njemu; in po očitem obotavljanju' se je s težavo izvlekel do vrve-ne lestve in začel s sabljo meni zobmi počasi in z naporom plesal Brezkončno dolgo in mo-
no stokajoč je vlekel svojo ranjeno nogo za seboj; jaz sem ja končal svoje priprave, pre-ino je splezal dobro tretjino navzgor. Nato som mu s sa-iiokresom v roki zaklical:
"Se en korak , gospod lands", "in ustrelim vas! Mrvi ne grizejo, to veste!"
Na mestu »se je ustavil. Vi-lel sem na njegovem obrazu, iako je poskušal misliti, in to ie je vršilo tako počasi in težavno, da sem se v svojem nožem varnem zavetju na ves ,'las zasmejal. Nato je s tetivo spregovoril, na njegovem brazu pa je bil še vedno izraz krajnega začudenja. Da bi nogel govoriti, je moral vzeti abljo iz ust, v ostalem pa je /stal nepremičen.
"Jakec", je rekel, "mislim, la sva se zmotila, ti in jaz, in pislpi-ati bova morala pogod-»o. Jaz bi te že imel, ako bi ie bilo onega sunka; vendar jaz nimam sreče, nikdar; in mi dim, da se bom moral podati, jar je zelo hudo, vidi, za prvega mornarja nasproti mornarskemu učencu, kakor si ti, Ja-1 '
ttec.
I
Naslajal sem se ob njegovih »esedah in se smejal tako doniš l jav o, kakor petelin vrh ku »a, ko so je naenkrat njegova le-niča pomaknila za ramo. Nekaj je zabrnelo po zraku kot »ušeica; začutil sem udarec in »otem veliko holiviuo in spoz->al sem, da mo jo pribil za ramo c jamibori. Vsled strašnih bo-ečin in presenečenja trenutka — skoraj ne morem reči, po moji volji, in prepričan sem tudi br<*z nameravanega merje ija — sta se sprožila oba'sa nokresa in mi padla iz rok Nista padla sama; s pridušenim krikom je krmar izpustil . rvi in telebnil z glavo naprej v morje.
XXVII. POGLAVJE.
Pijastri.
Z ozironi na poševni položaj ladje so visele jambore dale« ven nad vodo in s svojega stališča nadTogu sem itmel pod se->oj gladino zaliva. Hands, ki • >i bil tako visoko na lestvi, jr >il ladji bližje in je padel blizu ije v morje. Sredi pen in kr \ i se je pokazal še enkrat na površje ter so nato potopil po-»olnoma. Ko se jo voda u-nirila, sem ga videl na čistem «vitlom pesku v senci ladje, iibe so plavale ininiio njegovega trupla. Včasih se jo vsled ribanja vode zjlelo, kakor da te je malo premikal iu bi hotel .stati. Vendar je bil mrtev, ior je bil ustreljen in utopljen n bo sedaj ribani v živež prav ia i-tem mestu, kamor je hotel vreči meno.
V trenutku, ko sem spoznal vse to, se me je polastila neka slabost, omotica in strah. Kri mi je tekla čez hrbet in prsa. Sablja, ki me je držala za ramo k jambori, me je pekla kot razbeljeno železo; vendar me niso mučile te bolečine, kajti moral sem jih prenašati brez u-akega mrmranja, bila me je le groza, da ne bi padel s svojega mesta v ono mirno zeleno vodo poleg krmarja.
Z obema rokama sem se o-prijemal, da so me nohti boleli in zaprl sem oči, kakor da bi hotel utajiti nevarnost. Polagoma f#m se zopet zavedel, utripanje žile jo postalo navadno in zopet sem bil v oblasti samega sebe.
Moja prva misel je bila odstraniti sabljo; ker pa je ali premočno tičala v lesu ali so me pa moji živci pustili na cedilu, sem se močno stresel in opustil namero. In čudno, ravno to tresenje mi je poma-
galo. Sablja je namreč malo
popustila ter me držala skoro samo za kožo, in moje trepeta-iije me je odtrgalo od nje. Seveda je kri sedaj močneje tekla, toda bil sem prost in pripet samo še za suknjo in srajco.
Hitro sem potegnil in odtrgal (udi to in potom splezal po vrvi na drugi strani zopet na krov. V isvojeh* strahu se nisem za nič na svetu upal aia levo stran, ki je visela mul morje in kjer je padel Hands.
Šel sem v spodnje prostore ladje in storil za rano vse, kar sem ra\no mogel; močno me je bolela ffi še veilno zelo krvavela, vendar ni bila niti globoka nit i nevarna ter me ni ovirala, V sem gibal svojo roko. Nato sem ®e ozrl okoli sebe in ker je bila ladja takorekoč moja ;ast, sem začel misliti na to, da idstranim iz nje poslednjega potnika — mrtvega 0'Briena.
Zvalil se je bil, kakor sem '.e omenil, proti ograji. V tej šegi bi ga lahko otlstranil in ker sem se žalostnih dogodkov tako privadil, da me ni bilo več mrtvih strah, sem ga zgradi za telovnik kot žakelj otrobov in ga pahnil v morje. Z 'lanuim pljitskoin je priletel loli; rdiva kapa mu je padla z lave ter plavala po vodi, iu
cakor hitro se je voda umirila, em v Bdel, kako sta on in Izra-•1 ležala drug .poleg drugega n se v nemirnem gibanju vodo jreraikala sem in tja. 0'Bri-'ii je bil močno plešast, četudi ie bil še .ndad. In tam je letal s svojo golo glavo preko volena moža, ki ga je umoril n brze ribo so plavale sem ter ja nad obema.
Sedaj sem bil sam na ladji; pritok je ravno ponehava!
Solnce je bilo že tak<> blizo za-ona, da so začele segati seib-e smrek na zapadnem obrežju j rek o sidrišča iu so tvorile razne slike na ladji. Večerni . eter je potegnil, in čeravno je ?ora z dvema vrhoma na vzlio-Ini strani varovala ladjo, so vseeno vrvi brnelo in ohlapna ;adra plahutala.
Spoznal sem, «la jo to nevar-10 za ladjo. Mala sprednja ja-Ira sem kmalu povil in snel; »Mla z glavnim jadrom je bila tvar težja. Ko .-o je ladja .agnila, se je drog zazibal »reko krova in njegov konec n nekoliko jader so je celo po-opilo pod vodo. Zdelo se mi je, daje postala s tem stvar še »olj nevarna; vendar je bila lapetost tako velika, da sem e skoro bal vmešavati. Te-laj sem izvlekel <svoj nož in »orezal vrvi*. Gornji del je pa-lel takoj v morje in velik ba on prostega platna je plaval »o vodi; ker pa vkljub vsemu laporu nisem mogel • odstra-liti glavnih vrvi, je bilo to v-<e, kar sem mogel storiti. V »stalem sva se zato morala s Hi?)paniolo zanesti na dobro jrečo.	>
Splezal sem naprej in pogle-lal preko ograje v morje. Zde-!o se je zelo plitvo, in držeč se adi varnosti odrezane vrvi z >bitona rokama, tfem se spustil >očasi raz krov. Voda mi je segala komaj do pasa; pesek je bil trd in pokrit z valoviti mi progami; pogumno bredel proti suhemu ter pustil Hispaniolo za seboj; ležala je po strani, njen0 glavno jadro pa je plavalo široko razprostrto po zalivu. Skoro v istimi času je solnce zašlo in veter je išuniol skozi zibajoče se smreke.
Posrečilo se m ije, da sem prišel iz morja; nisem se vrnil praznih rok. Tam je sedaj ležala ladja prosta vseh roparjev, da jo zopet vzamejo v last naši možje in odrinejo na me>rje. Nič ni bilo bolj samo ob sobi umevnega, kakor vrni-
ti se domov v ostrog in' se ponašati s »svojimi uspehi. Morebiti bi me malo karali radi mojega bega, toda osvojitev Hispaniole je bil zadosten odgovor in nadejal sem se, da bo celo kapitan iSmollet priznal, da nisem tratil časa.
Takih misli in prav dobre volje sem se napotil domov proti ostrogu in svojim tovarišem. Spominjal sem ise, da je najbolj vhodni izmed obeh potokov, ki sta se izlivala v sidrišče kapitana Kidda, tekel od gore z dvema vrhoma na moji levi strani, in radi tega sem se obrnil v to smer, da bi prekoračil potok, kjer je bil še majhen. Gozd ni bil zelo gost in sleileč nižjim potlalj-škom gore sem kmalu zavil za ono goro in ne dolgo potem prebreilel vodo, ki je segala skoro do kolen.
To me je privedlo blizu onega kraja, kjer sem naletel na Bena Gunna in zaradi tega '-em korakal bolj previdno in se oziral na vse strani. Kina-. Iu se je popolnoma stemnilo, in ko sem ugledal -dolino med o-berna vrhovoma, sem opazil na nebu migljajoč svit, kjer je po mojih mislih človek z otoka pri prasketajočem ognju kuhal svojo večerjo. Oudil sem se nam pri »sebi, da je mogel biti tako brezskrben. Kajti če sem jaz videl to žarenje, ali ga ni mogel opaziti Silver, ki jo taboril na obrežju mol močvirjem !
Polagoma se je noč še bolj stemnila in vse, kar som mogel storiti, je bilo, da seim hodil vsaj približno proti svojemu cilju; gora z dvoma vrhovoma za menoj in Daljnogled na moji desnici so postajali veilno manj in manj vidni. Zvezd .je bilo analo in bile i>o blede, po ravnini sem se neprestano izpiiltikal in padal v peščeno jamo.
Naenkrat me je obdala neka svetloba. Ozrl sem so kviško; bledo svitanje luninih žarkov se je prikazalo izza vrhunca Daljnogleila, in kmalu potem sem videl nekaj širokega in srebrnega, kako se je pomikalo globoko doli za drevesi: bila jo vzhajajoča luna.
S pomočjo njene svetlobe sem kmalu ' prehodil ostanek pota; deloma sem korakal, deloma tekel in se liepotpežlji-vo bližal ostrogu. Ko sem stopil v gozd, ki leži pred njim, nisem bil tako lahkomiseln, da no bi umeril svoj i h "korak o v in hiAlil nekoliko bolj oprezno. Moji doživljaji bi se žalostno končali, če bi me moji potoma ustrelili.
Dospel sem naravnost do roba gozda. Zapadni del je bil ž«' ves razsvitljen, ostanek pa in ostrog so ležali še vedno v temni senci, obrobljeni z dolgimi svetlobnimi žarki. Na drugi strani koče je izgorel velikanski ogenj do pepela in lazširjal mirno rdečo svetlobo, ki je bila v velikem nasprotja z bledo luno. Niti žive duše ni bilo čutiti niti glasu, iz-vzemši šufmenje vetra. •
Zelo začufden in morebiti tudi malo prestrašen sem se u-stavil. Mi nismo imeli navade zakuriti velikega ognja, po kapitanovem .povelju smo celo skoparili z lesom, in začel sem se bati, da se je utegnilo v moji odsotnosti kaj hudega zgoditi.
Plazil sem se okoli vzhodnega konca in vedno stal v senci ter sem na pripravnem mestu, kjer je bila tema največja, splezal čez ograjo.
Da sejm bil že bolj gotov, sem se plazil po vseh štirih brez najmanjj&ga šuma proti hiši. Ko sem dospel bližje, je postalo moje i^rce naenkrat mnogo lažje. Smrčanje samo ob sebi ni ravno prijeten gla?
in jaz sem se pri drugih prilož-' nostih pogoetso pritoževal ra-1 di njega, toda v tem trenutku, ko so moji prijatelji glasno in mirno smrčali v svojem spanju, mi je bilo najlepša godba, Mornarski klic straže: "Vse dobro!" ni nikdar bolj pomirjajoče donel na an/oja ušesa.
V istem času pa ni bilo nobenega dvoma o eni stvari: o-ni so nemarno slabo stražili. Ce bi se Silver in njegovi plazili sedaj okoli njih, živa duša ne bi dočakala belega dne. Tako se go«li, sem si mislil, ako
je kapitan ranjen, in zopet sem cel samega sebe močno gra iti rajdi tega, ker sem jih za pustil v toliki nevarnosti, ko jih je bilo tako malo za stražo.
Med tem seih se priplazil do vrat in vstal. Povsod je bila tema, tako da nisem mogel ni-C-esar razločevati s svojimi očmi. Kar se tiče glasov, je bilo čuti enakomerno smrčanje spečih in neko čudno trkanje, ki si ga nisem mogel razlagati.
(Dalje sledi.)
Dospela je velika zaloga
Lubasovih Harmonik
m«iii^iiiniM,,,.„„„lt)|
mmm
ki so zdaj veliko boljše in krasneje izdelane kakor kdaj popred. Lahko se trdi, da niso no-bci:ie druge harmonike tem jednake; to tudi vsi igialci pri poznajo.
V zalogi imamo tri in štiri vr«tne, 2 krat, 3 krat in 4 krat uglašene. Pridite si jih ogledat iz bližnjih mest. aH pišite po cecnik.
Nadalje imam v zalogi fine. trpežne harmonike, importirane iz Avstrije; cena od $5.00 do $20.00; te so pripravne za mlade fante, da se i»čijo nanjeigrati.'
Prodajam "šlifane" liteme steklenice iz Jugoslavije kakor sledi:
Velikost U litra po ......................:------------------------------------------ 4<»c.
Velikost l/v. Litra po .......................................—----------------------- 90
Velikost 1 litra po .............-------------------------------—.......................
Velikost 2 letra (Štefan) po --------------------------------------------------$1.90
Razpošiljamo tudi ribniške piščalke na vse kraje, cena $1.35 |j za ducet. Otroci so prav veseli teh ribniških lončenih piščalk.
Raz,ppošiljam jih dobro zapokane na Vse kraje po pošti. Naslov gj napišite samo:
I STEPHEN STONICH
CHISHOLM, MINN.
Pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno in drugače.
Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in j • sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih, dinarjih, lirah, ali kakor pač potreb« zahtevajo.
HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00
DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom poste. Mi imamo svoje lastne zveze v starem kraju z zanesljivimi bankami ia pošto in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom, ali na svojo domačo pošto.
NASA POSEBNOST je pošiljanje ameriških dolarjev v Jugoslavijo bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega!
NAŠE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte sel
POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, kakor tudi za potovanje cd tam sem, kakor tudi vse druge posle ti-čo("e se starega kraja, Vam najbolje oskrbi naša banka.
Denarne pošiljatve in vsa druga pisma naslovite na
ZAKRAJŠEK 8u ČEŠARK
70—9th Avenue., New York City

Važno, pametno ln pravilno
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (mu-n i sipa t ne) ter šolske bonde in bonde občeznanih korpora-cij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te o-bresti se lahko z odstriženimi kuponii lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Ce rabite denar, lahko bonde vsak dan, morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo ji MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN& Co.
71 W. M0NR0E ST., CHICAGO, ILL.