Kakšni bodimo Slovenci? (Iz govora g. Fr. Schweigerja v Črnomlji.1 Dragi rojaki! Ljudslvo naše bodi slovensko, bodi narodno, bodi katoliško, bodi verno! Slavni Vodnik je v svoji pesmi: »Moj spominek« rekel: »Kar mat' me učila, me mika zapet'.« Mati ga je učila govoriti slovensko govorico, in vrli sin je peval lepe slovenske pesmi, budeč in vabeč svoje rojake k ljubezni do slovenske domovine. Tudi vaša materina beseda je slovenska; spoštujte in ljubite jo, radi jo govorite; in se zgodi, *da vas žalostne razmere silijo iti na ptuje, tudi na ptujem ostanite zvesti svojemu narodu, svoji domovini! Gledite pa tudi na to, da tudi drugi spoštujejo pravice slovenskega jezika, ki mu gredo po božji, natorni in cesarski postavi. V prvi vrsti pazite, da razni uradi občujejo z vami v slovenskem jeziku, ne le pri ustnih obravnavah, ampak da se tudi zapisniki in listine pišejo v slovenskem, ne pa v ptujem vam nerazumljivem jeziku. Babite kak izpisek iz matičnih knjig, n. pr. kak krstni list, čč. gg. župniki naj vam pišejo slovenske liste. Imate posla pri c. kr. okrajnem glavarstvu, slovensko naj se z vami uraduje, ustno in pismeno. Posebno važne so one listine, katere izdelujejo c. kr. notarji in c. kr. okrajna sodišča. Le slovenske naj bodo take listine in vi imate pravico zahlevati, da se vam tudi iz lelujpjo slovensko. Bodite narodni in volite v občinske zbore, v deželni in državni zbor le takega človeka, ki je narodnjak, pa ne samo z jezikom, ampak tudi v srcu in v dejanju. Castno je za vas, dragi rojaki, to, da ves čas, kar imamo volitve — govorim o kmečkih občinab — ste volili narodno in nikdar niste izročili ni deželnega, ni državnega poslanstva človeku, ki bi bil naroden nasprotnik ali celo naroden odpadnik. Slovensko ljudstvo! bodi katoliško, bodi vorno! Slovenska domovina in katoliška cerkev bodita ti v tera življenju zvezdi vodnici k časni in večni sreei. Ljubi svojo vero, spoštuj svojo cerkev — zvest boš tudi svojemu narodu. Kdor se pa veri in cerkvi odtuji, ali celo zataji, on ima na prodaj tudi svojo narodnost. Le poglejmo v vrsto naših narodnih nasprotnikov, zlasti domačih odpadnikov, in našli bomo, da so večinoma tudi nasprotni katoliški cerkvi in sv. veri. Kako nespametno, pa tudi žaljivo in krivično je vprašanje: Kaj imate od duhovnikov? Od svojih duhovnikov ima slovensko ljudstvo to, da so mu duhovniki rešili in ohranili narodnost in vero. Gastno mesto v zgodovini slovenskega naroda ima slovenska duhovSčina. Bili so žalostni časi za našo narodnost, bili so časi, ko je bilo celo nevarno, biti narodnjak in svoje narodnjaštvo kazati javno — in temu še ni dosti časa nazaj. Mi stareji dobro znamo, kako se je včasi godilo, zlasti ob volitvah. In kdo nl svoje narodnosti zatajil? Slovenski duhovnik je bil, ki je šel prvi v boj za narodnost, ki je narodno zastavo nesel na volilno bojišče, med tem, ko so drugi svetni — častne izjeme — več ali manj odpadli, volili proti narodu, ali vsaj vnemarno gledali, kako je narodni nasprotnik jemal postojanko za postojanko. In ta tvoj slovenski duhovnik ti ohranja tudi sv. vero, ki te uči lepega poštenega življenja in te tako vodi k sreči lu in tam. Ta tvoj slovenski duhovnik te uči zvestobe in udanosti do slavne habsburške hiše, do presvetlega vladarja, ki se je opetovano izrazil, da duhovščina je najmočneji steber, najzvestejSa podpora njcgovega prestola in njegove hiše.