IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OP — Čekovni račun: Narodna Murska Sobota 614-906-030 — Naročnina: Celoletna 100din, polletna 50 din, četrtletna 25 din Štev. 34 — Leto I. Murska Sobota, 13. oktobra 1949 Cena 2 din Deklaracija o pravicah in dolžnostih držav Besedilo predloga, ki ga je delegacija FLRJ dne 6. oktobra izročila generalnemu sekretarju OZN Glede na to, da so države dolžne utemeljevati medsebojne odnose na miroljubnem sodelovanju in medsebojnem spoštovanju suverenosti, glede na to, da je večina držav na svetu s pogodbami ustvarila današnjo obliko mednarodne skupnosti v smislu Ustanovne listine ZN in da so skoraj vse druge države izrazile svojo željo za vstop v organizacijo Združenih narodov, glede na to, da je glavni smoter Združenih narodov ohraniti mednarodni mir in varnost in razvijati prijateljske odnose med narodi, zasnovanimi na spoštovanju načela suverene enakosti držav in pravice narodov do samoodločbe, glede na to, da je treba natančno in nedvoumno kvalificirati in obsoditi možne kršitve načela suverene enakosti držav, najvažnejšega pogoja za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, glede na to, da Ustanovna listina ZN razglaša težnjo, da morajo narodi, ki še žive pod oblastjo tišjih držav, uresničiti svoje politične aspiracije, da morajo torej doseči pravico samoodločbe, t. j. pravico do ustanovitve svojih suverenih narodnih držav, glede na to, da je treba za mednarodni mir in varnost in dosego navedenih smotrov Združenih narodov nujno formulirati temeljne pravice in dolžnosti držav in zaradi naprednega razvoja mednarodnega prava sprejema Generalna skupščina OZN in razglaša deklaracijo o pravicah in dolžnostih držav: 1. Vsak narod ima pravico do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do ustanovitve lastne suverene narodne države. Vsaka država ima pravico do priznanja svojega obstoja. Njen obstanek je neodvisen od priznanja drugih držav. Priznanje mora biti brezpogojno in nepreklicno. 2. Vsaka država ima pravico do obstanka, popolne neodvisnosti in suverene enakosti z drugimi državami kakor tudi pravico, da varuje in čuva te svoje pravice, svoj obstoj in ozemeljsko nedotakljivost. 3. Vsaka država je dolžna priznati in spoštovati pravice naroda vsake druge države, da sama določa obliko svoje državne in družbene ureditve, da izvaja svojo suvereno oblast brez vsakega gospodarskega, političnega in vojaškega pritiska ali vmešavanja drugih držav ali mednarodnih organizacij. 4. Vsaka država je dolžna spoštovati suvereno enakost vseh drugih držav. Vsak mednarodni akt, ki nasprotuje načelu suverene enakosti držav, je ničen. 5. Vsaka država ima pravico izvajati jurisdikcijo na svojem ozemlju in nad svojimi ljudmi ter stvarmi na tem ozemlju, pri čemer mora upoštevati pravila o imunitetah, priznanih po mednarodnem pravu. Tujci ne morejo zahtevati drugačnih ali širših pravic od pravic, ki jih uživajo domači državljani. 6. Vsaka država je dolžna vzdrževati miroljubne in prijateljske odnose z drugimi državami in preprečevati vsako delavnost, ki bi bila usmerjena k širjeniu mržnje proti drugim narodom, žaljenju njihove časti in kršitvi dostojanstva ter klevetanju drugih držav. 7. Vse države so dolžne vzdrževati se vsakega posredovanja ali vmešavanja v notranje in zunanje odnose vsake druge države. 8. Vsaka država ima pravico po diplomatski poti zmerno in vljudno posredovati pri drugi državi v korist svojih državljanov. Toda za svoje državljane ne more zahtevati večjih pravic in drugačno ravnanje, kakor je določeno v zakonih domače države, in tudi ne more zahtevati, da bi jih izvzel od teritorialnega sodstva. Če je diplomatski korak ostal brez uspeha, se mora nezadovoljna država vzdržati vsake grožnje in pritiska in se lahko posluži samo miroljubnih sredstev za rešitev spora. 9. Vsaka država je dolžna zagotoviti uživanje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, zajamčiti pravico do zaposlitve in socialnega zavarovanja vsem ljudem na svojem ozemlju ne glede na raso, spol, jezik ali veroizpoved. 10. Vsaka država je dolžna bdeti nad tem, da stanje na njenem ozemlju ne ogroža mednarodnega miru in varnosti. 11. Vsaka država je dolžna vzdržati se izzivanja, organiziranja, vzpodbujanja ali podpiranja državljanskih vojn, neredov in terorističnih akcij na ozemlju druge države. Prav tako mora preprečiti na svojem ozemlju organiziranje delavnosti za izzivanje, organiziranje, vzpodbujanje ali podpiranje državljanskih vojn, neredov in terorističnih akcij v drugih državah. 12. Vsaka država je dolžna reševati spore z drugimi državami z miroljubnimi sredstvi, tako da ne bodo ogroženi niti mednarodni mir in varnost niti pravičnost. 13. Napadalna vojna je prepovedana in pomeni zločin proti miru. Države so dolžne vzdržati se tako napadalne vojne kakor tudi vsake druge uporabe oborožene sile kot sredstva svoje nacionalne politike, razen v primerih samoobrambe. 14. Vsaka država je dolžna na svojem ozemlju preprečiti in kaznovati vsako delovanje ali propagando, ki bi bila namerjena na podreditev drugih držav, kršitev njihove suverenosti in neodvisnosti, ali pa na vmešavanje v notranje stvari drugih držav oziroma k drugim oblikam vojnega hujskanja proti njim, 15. Vsaka država je dolžna vzdržati se oboroževanja, katerega obseg ali oblike bi lahko predstavljale grožnjo mednarodnemu miru in varnosti, in je dolžna izpolniti odločbe Združenih narodov o omejitvi oboroževanja. 16. Vsaka država je dolžna vzdržati se ustanavljanja napadalnih blokov držav ali pristopa k takim blokom. 17. Vsaka država je dolžna vzdržati se grožnje ali uporabe sile, gospodarskega ali političnega pritiska proti suverenosti, ozemeljski nedotakljivosti ali politični gospodarski neodvisnosti drugih držav ter vsake- ga drugega ukrepa ki nasprotuje redu, določenem v Ustanovni listini Združenih narodov ali mednarodnem pravu. 18. Vsaka država je dolžna vzdržati se dajanja vsake vojaške, politične, gospodarske, finančne in prometne pomoči sleherni državi, ki bi delala v nasprotju s predpisi te deklaracije, ki se nanašajo na prepoved uporabe vojne, groženj ali uporabe sile proti drugim državam. Prav tako je vsaka država dolina ravnati na isti način proti državi, zoper katero so Združeni narodi izdali preventivne ali prisilne ukrepe zaradi kršitve mednarodnega miru in varnosti. 19. Vsaka država ima pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe proti vsakemu začetemu napadu druge države, dokler Združeni narodi ne izdajo ukrepov za umik zavojevalca z ozemlja napadene države. 20. Vsaka država je dolžna priznati narodu, ki ga je okupiral napadalec in je začel vstajo za svojo neodvisnost po načelu samoodločbe narodov, pravico bojujoče se stranke brž ko organizira državno oblast in vojsko. 21. Države nimajo pravice povečati svojega ozemlja z vojno ali grožnjo uporabe sile ali s pritiskom na druge države. 22. Vsaka država je dolžna vzdržati se neposrednega ali posrednega priznanja vsake ozemeljske prisvojitve kake druge države, dosežene v nasprotju s predpisi te deklaracije. 23. Vsaka država ima pravico sklepati mednarodne pogodbe z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami in sprejemati mednarodne obveznosti. 24. Država, ki bi bila v takem položaju, da bi prevzela pogodbeno obveznost, vsiljeno v nasprotju z načeli Ustanovne listine Združenih narodov in določbami te deklaracije, ima pravico na miroljuben način zahtevati razveljavitev izsiljene obveznosti. 25. Vsaka država je dolžna vestno izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti, ki izvirajo iz pogodb iti drugih izvorov mednarodnega prava in nima pravice sklicevati se na predpise svoje ustave ali zakonodaje kot vzrok za neizpolnjevanje rednih obveznosti. Nota zunanjega ministrstva FLR Jugoslavije vladi Ljudske republike Madžarske Beograd, 8. okt. (Tanjug). Ob enostranski razvezi pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med FLRJ in republiko Madžarsko po madžarski vladi je ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ izročilo danes madžarskemu poslaništvu v Beogradu noto. v kateri navaja med drugim: Vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije je v njeni zunanji politiki vedno vodila želja, da bi med FLRJ in sosednimi demokratičnimi državami navezala, ustvarila in razvila iskrene prijateljske odnose, temelječe na vzajemnem zaupanju in najtesnejšem sodelovanju. Čeprav so bili po vojni Še sveži sledovi ropanja, pustošenja in pokoljev madžarskih okupatorjev v Novem Sadu, Zabija in mnogih drugih krajih Jugoslavije, je vlada FLRJ ponudila madžarskemu naroda prijateljsko roko, pomoč in sodelovanje, da bi okrepila demokratične sile in utrdila ljudsko demokratično ureditev na Madžarskem. Ta prijateljski odnos vlade FLRJ do Republike Madžarske je bil velika pomoč madžarskim demokratičnim silam in je znatno prispeval k utrditvi mednarodnega položaja republike Madžarske, ki ie bila tedaj osamljena V reševanju nacionalnega vprašanja v FLRJ na najbolj demokratični način je vlada FLRJ ne glede na težko preteklost In zločine madžarskih okupatorjev zagotovila z Ustavo in drugimi zakoni popolno enakopravnost madžarske manjšine z drugimi narodi FLRJ, s čimer je bil tej manjšini zagotovljen popolnoma svoboden nacionalni, gospodarski in kulturni razvoj. Tedaj so madžarske vodilne osebe, madžarski tisk, posebno pa organ KP Madžarske »Szabad Nep« poveličevali resnično demokratični odnos vlade FLRJ do madžarske narodne manjšine m ga dajali kot zgled revolucionarnega in dosledno marksističnega reševanja nacionalnega vprašanja Vlada FLRJ niti po vojni ni uveljavila vseh upravičenih zahtev Jugoslavije do Madžarske, da ne bi poslabšala njenega gospodarskega in političnega položaja kot premagane države, ampak je nasprotno vsestransko ščitila koristi Republike Madžarske na raznih mednarodnih forumih, predvsem pa na mirovni konferenci v Parizu. Ta prijateljska politika vlade FLRJ do Republike Madžarske je prišla posebno do izraza v raznih pogodbah in sporazumih, ki jih je sklenila vlada FLRJ z Republiko Madžarsko. Pogodba o prijateljstvu med FLRJ in Republiko Madžarsko je bilo potemtakem za vlado FLRJ logično nadaljevanje in naravna posledica prijateljske politike, ki jo je dosledno izvajala do Madžarske. To je bil za Madžarsko dogovor velikega pomena, ker je prispeval k utrditvi njenega mednarodnega položaja in njene neodvisnosti. Toda pozneje se je izkazalo, da so današnji madžarski voditelji prav od začetka vodili do FLRJ dvolično in neiskreno politiko in so bili prvi, ki so se pridružili napadom nekaterih sovjetskih voditeljev proti Jugoslaviji. Prepojena z mržnjo proti FLRJ in njenim narodom, je madžarska vlada odgovorila na prijateljsko politiko vlade FLRJ z več odkritimi sovražnimi nastopi proti Jugoslaviji. Najodgovornejši madžarski voditelji, tisk in radio odkrito pozivajo narode FLRJ, naj nasilno vržejo svojo zakonito vlado in socialistično ureditev v Jugoslaviji. Iz Madžarske gre nezaslišana kampanja laži in klevet proti FLRJ, v njej brezobzirno teptajo temeljne pravice jugoslovanske narodne manjšine, surovo kršijo diplomatsko imuniteto uslužbencev Predstavništva FLRJ v Budimpešti, zapirajo jih, preganjajo in izganjajo iz Madžarske. Madžarska vlada daje zatočišče in vsestransko pomoč skupini Izdajalcev pri njeni zločinski in rušilni delavnosti proti socialistični Jugoslaviji; madžarska obveščevalna služba nezakonito pošilja kriminalne fašistične elemente iti vohune v FLRJ; madžarska vlada samovoljno razveljavlja vse gospodarske sporazume med FLRJ in Madžarsko ter je odredila ustavitev restitucij in reparacijskih dobav, s čimer je prekršila mirovno pogodbo: madžarski obmejni organi ne- nebno kršijo nedotakljivost jugoslovanskega ozemlja, da bi izzvali nemire itd., itd. Sovražna politika madžarske vlade proti narodom Jugoslavije je prišla naj- bolj do izraza pri monstruozni zločinski zaroti, ki ie bila organizirana proti FLRJ na izzivalnem procesa v Budimpešti. Ta provokacija je bila njenim organizatorjem potrebna zato, da bi vladi FLRJ podtaknili tiste mračne načrte, ki jih izvajajo madžarski voditelji in vodilne osebe drugih držav proti socialistični Jugoslaviji in da bi tako opravičili samovoljno razvezo slovesno podpisanih pogodb. Navedena dejstva potrjujejo, da obnavlja današnja madžarska vlada pogubno politiko starih protiljudskih fašističnih režimov, ki so podpihovali šovinistično sovraštvo proti miroljubnim narodom Jugoslavije, kar je madžarski narod v preteklosti drago plačat Vlada FLRJ sprejema na znanje noto vlade Ljudske republike Madžarske z dne 30. septembra 1949 o enostranski razvezi pogodb o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med FLRJ in Madžarsko, ter ugotavlja, da pada odgovornost za posledice, ki bi mogle nastati zaradi nemiroljubne in izzivalne politike madžarske vlade do FLRJ in njenih narodov, izključno na madžarsko vlado. Na naftinih poljih tekmujejo za večjo storilnost dela Nov rekord vrtalca Hukiča Veliko tekmovanje za večjo storilnost, ki ga je sprožilo Sirotanovičevo gibanje, je zajelo vso državo, vsa podjetja in tako tudi podjetje Nafto v Dol. Lendavi. Pobudo za to tekmovanje oz. priprave za izvedbo je pripravila partijska celica. Biro celice je na svoji seji analiziral pogoje za tekmovanje in dal osnutek za sestavo posebnega štaba, ki bi tekmovanje vodil. V tem štabu so bili voditelji podjetja, sindikata in mladine. Analizirali so način izvedbe tekmovanja. Pri tem so upoštevali izkušnje sovjetskega mojstra vrtalca rekorderja Orlova in Alekseja. Tekmovanje je pričel vrtalni mojster Hukič Salko, odlikovan z Redom dela. Brigada je prevzela opremo: parno vrtalno garnituro, s katero so pričeli tekmovati po Sirotanovičevem sistemu. Štab je skupaj s tov. Hukičem sestavil plan za brigado in tekmovanje se je pričelo. Brigada je pričela z demontažo strojev in stolpa. Hukičevi brigadi se je pri tem priključila brigada tov. Strojka. Demontaža in montaža je bila izvršena v štirinajstih dneh. 1. oktobra je Hukičeva brigada izvrtala 256 metrov. V oktobru je Hukičeva brigada zvrtala na uro povprečno 11 metrov, kar je najno- vejši rekord v Jugoslaviji. Delo je bilo odlično organizirano. Podnevi se je vršila demontaža in montaža stolpa, ponoči pa demontaža in montaža strojev, črpalk in parnih kotlov. Tudi prevoz vrtalnih drogov in orodja se je vršil ponoči. Doslej se ponoči nikdar ni montiralo, toda tov. Hukič je postavil okrog delovišča reflektorje in tako delajo tudi ponoči. Montaža stolpa in stroja je bila izvršena v sedmih dneh, poprej pa se je rabilo za to delo 14 dni. Brigada je pravilno uporabila izkušnje sovjetskih mojstrov in tako povečala tudi brzino obratov vrtalne mize ter izboljšala izplako. Tako je prej izvrtala z enim svedrom 116 metrov, sedaj pa je izvrtala z enim svedrom 400 metrov, K temu uspehu je mnogo doprinesel tudi varilec svedrov tov. Ferenci, ki je izboljšal način valjenja svedrov s trdno kovino in ki je dal že pred tekmovanjem obvezo, da bo svoje svedre tako izpopolnil, da se bo dalo z enim izvrtati 500 metrov. Doslej se je izvrtalo z enim svedrom največ 200 metrov. Tekmovanje Hukičeve brigade je navdušilo tudi Gerenčirjevo brigado, ki je v septembru izpolnila plan vrtanja s 184.7%. Tudi brigada št. 14 je dala obvezo, da se bo pomerila s Hukičevo brigado. Končni rezultat tekmovanja bo viden šele ob izvršitvi vrtine, ko bo prekoračil rekord Stahanovca Orlova, kajti to je obveza Hukičeve brigade. Vidni pa so že lepi uspehi. Tako je bilo z enim svedrom varilca Ferencija izvrtanih že 456 metrov. Hukičeva brigada pa je ob pomoči Strojkove monterske brigade prekoračila normo montaže za 100%. V tem tekmovanju pomagajo brigadam vsi člani štaba. Tako je važno, da se redno vrši dovažanje in odvažanje materiala. Tu je treba pohvaliti transportne brigade, ki so vložile vse sile v to, da bi bili tekmovalci preskrbljeni z vsem potrebnim materialom. Pokazale pa so se tudi nekatere pomanjkljivosti. Tako se je posvetilo premalo pažnje agitaciji (grafikona še vedno ni). Tako se je posvečalo Hukičevi brigadi mnogo več pažnje kot pa ostalim, ki prav tako mnogo pomenijo v tem tekmovanju, V to veliko tekmovanje so vključene le tri brigade. Vse ostale brigade nestrpno pričakujejo uspehe in potem, ko bodo končni rezultati že vidni, se bodo vključili v tekmovanje tudi ostali. Nastop ptujskega pevskega zbora v Radencih Že drugič nas je v tem letu presenetil moški pevski zbor SKUD-a »Jože Lacko« iz Ptuja s svojim umetniškim nastopom. Del velikega pevskega zbora, ki šteje v celoti okrog 70 pevcev, je priredil v nedeljo v zdraviliški dvorani pevski koncert narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Delovni ljudje na oddihu v zdravilišču ter domačini, ki jim je že znan sloves nastopajočih od zadnjega nastopa v juliju, so dvorano do kraja zasedli. Vse pesmi, ki so jih zapeli Ptujčani, so odpeli nadvse čustveno. Ugajali so že z uvodno pesmijo »Zdravo«, nakar je navdušenje raslo od pesmi do pesmi. Res kvaliteten zbor je zaključil pester spored s pesmijo Tito. Dirigiral je znani pevski strokovnjak in pedagog Jože Gregorc, ki se je pokazal mojstra tudi v solo-petju v pesmi »Planinske rože«, ki jo je moral zbor na splošno zahtevo ponoviti. Prav tako so morali ob nenehnem aplavzu ponoviti štajersko narodno »Okoli hišice«. Kakor smo že svojčas poudarili, so pri zboru posebno učinkoviti piani in pianisimi. Novost prireditve so bile vmesne deklamacije, ki jih je tako glasovno, kakor v pogledu mimike odlično podal član zbora tovariš Vičar Franc. Naj še omenimo, da je predpoldne ptujska godba na pihala priredila koncert v zdraviliškem parku. Ptujčani so tudi s tem nastopom uspeli. —ik. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 13. oktobra 1949 POTEK SETVE V RADGONSKEM OKRAJU Državni sektor je Izpolnil že 80% jesenske setve Okrajni setveni štab je na zadnjem svojem sestanku razpravljal o sedanjem poteku setve. Posebno pozornost je posvetil ogroženemu sektorju; ki je s setvijo zaostal zaradi pomanjkanja živine in strojev-traktorjev. To so predvsem obdelovalne zadruge in ekonomije. Zaradi površnega ravnanja so se pokvarili nekateri traktorji, ponekod pa je zmanjkalo motornega olja. Pri privatnem sektorju je setev zaostala zaradi premočne prvotne obremenitve pri odkupu žitaric na posamezna gospodarstva. Nekateri pridelovalci niso imeli semenskih žit. Kljub navedenim nedostatkom in napakam je privatni sektor do danes izvršil 75% jesenske setve, zadružni pa 50%. Med obdelovalnimi zadrugami so sedaj najboljše opravile svoje delo obdelovalne zadruge v Segovcih, Apačah in Podgorju. Če bi posamezni člani pri zadrugah bolj pazili na svoje stroje (traktorje), predvsem zadrugi Lutverci in Sto- govci bi bil splošen odstotek jesenske setve lahko znatno višji. Najboljši v izvedbi jesenske setve je državni sektor, ki je že 80% izpolnil plan jesenske setve. V kolikor so pridelovalci seme zahtevali, so ga dobili v zameno pri okrajni zvezi kmetijskih zadrug v dovoljni količini. Pri pšenici so dajali prednost sorti Bankut, Beltinski 831 in Kadolcer. Te sorte so imele v preteklem letu največji donos in to 2600 kg na hektar. Za boljšo proizvodnjo semen za lastno uporabo bodo obdelovalne zadruge letos izbrano semensko žito posejale na posebne semenske parcele, za katere je bila izbrana najboljša zemlja ter so bili podvzeti vsi agrotehnični ukrepi, kakor posebno gnojenje, progasta setev itd. Posebno dobro napreduje setev v krajevnih ljudskih odborih Hrastje-Mota, Mele-Šratovci in Jurij ob Ščavnici ter pri krajevnih ljudskih odborih v Apaški kotlini, kjer so opravili že 80% jesenske setve. Sejejo večinoma s stroji. Zadružni sektor je povečal strojno setev v primeri z lanskim letom za 50%. Pohvalno je omeniti mlado obdelovalno zadrugo pri Benediktu, ki je na lastno iniciativo preorala 4 ha ledine ter jo posejala z oziminami, s čimer so plan jesenske setve prekoračili. S preoranjem ledin, z odstranitvijo mejnikov in vrati se bo setvena površina povečala za okrog 700 ha. Pri oljni repici je dosežen setveni plan 82 odstotno. V splošnem poteka jesenska setev v radgonskem okraju dobro, kljub primanjkovanju vprežne živine in traktorjev ter bo do 15. oktobra končana. Plan bo pri vseh žitih, kakor tudi pri ostalih kulturah dosežen. Glede uporabe umetnega gnojila bi omenili, da kaže zanj naš kmet zelo malo zanimanja, med tem ko hodijo naprednejši Prekmurci po umetni gnoj celo v nad okraj, če je treba. Tekmovanje v izvajanju sklepov XIII. plenuma CK LMJ naj zajame sleherni mladinski aktiv Po vsej Jugoslaviji se pripravljajo aktivi na proslavo 30. obletnice ustanovitve SKOJ-a. Te priprave so vidne na vseh poljih dela. Predvsem pa to pride do izraza v tekmovanjih, v katerih dosegajo poedini mladinski aktivi izredne uspehe, velike delovne zmage. Po vseh tovarnah in rudnikih je mladina presegla do 500% postavljene norme in še za več procentov. Mladina zadružnih aktivov se bori za čimprejšnjo pospravo poljskih pridelkov. V pripravah na proslavo 30. obletnice ustanovitve SKOJ-a so pričeli dosledno izvajati sklepi XIII. plenuma CK LMJ. Vendar pa ni videti pravih uspehov v vseh aktivih. V aktivih, v katerih je trdno vodstvo, se tudi sklepi XIII. plenuma dobro izvajajo. Da bo izvajanje teh sklepov v vseh aktivih zadovoljivo, je potrebno v vseh aktivih utrditi vodstvo in prav tako uvesti zadovoljivo disciplino, da se bodo vsi sklepi izvajali pravočasno in dosledno. Da bo delo aktiva zadovoljivo, je potrebno skrbeti za to, da bo aktiv delal to, kar je potrebno z ozirom na njegovo okolico. Neposredno je treba reševati vprašanje ideološke vzgoje mladine in to v krožkih. Seveda se tudi tukaj morajo upoštevati sklepi XIII. plenuma CK LPJ. V tem mesecu je potrebno, da vsi aktivi predelajo 6. temo političnega minimuma, to je: »O ekonomskih odnosih med socialističnimi zemljami.« Druga važna naloga je sodelovanje mladine na vseh področjih gospodarskih nalog in pomoč družinam, katerih sinovi so v JA ali v frontnih brigadah. Po mladinskem aktivu Bokrači se je treba vzgledovati. Isti aktiv pomaga vse leto starišem borcev JA ter ostalim družinam, ki odhajajo v frontne brigade ter ostalim starejšim ljudem, ki ne morejo sami obdelati svoje posesti. Tretja naloga mladinske organizacije je v tem, da se s tekmovanjem pripravlja na kmečki festival z raznimi kulturnimi sporedi, ki naj bodo čim bolj pestri. Prav tako je potrebno sodelovati s čim večjo udeležbo v izobraževalnih tečajih in mora biti v tem mobilizator. Pomen teh tečajev je predvsem v tem, da se bo seznanjala z umnim obdelovanjem zemlj in vzporedno dvigala svojo ideološko raven. Ne sme biti aktiva mladine v našem okraju, da se ne bi vključil v izobraževalni tečaj sleherni mladinec. V prejšnjih časih se ni nihče zanimal za to, ali bo kdo kaj vedel ali ne, predvsem pa se je malo pažnje polagalo izobraževanju mladine. Najmanj pažnje pa se je polagalo prav kmečki mladini. Seveda je bilo to v korist kapitalistom, ki so jo tako laže izkoriščali. Danes v ljudski državi se vse težišče dela usmerja v vzgojo našega kmeta in siromašnega življa, kar bo prispevek k še tesnejšemu sodelovanju med mestom in vasjo in vaškim in mestnim življem. Vsak mladinec in mladinka, ki teži za znanjem, ki se želi kulturno in politično dvigniti, naj se vključi v izobraževalne tečaje za prevzgojo našega človeka. Po končanem izobraževalnem tečaju bo Okrajni komite LMS podelil najboljšemu aktivu knjižnico za njegovo sobo. Zato naj vsak mladinec in mladinka obiskuje te tečaje. Vse delo aktivov na vasi kakor v podjetjih in ustanovah naj temelji na pripravah za proslavo dneva FLRJ ter otvoritve Avtoceste, ki bo velika zmaga naše mladine v tem letu. Vsak aktiv naj redno pošilja poročila o uspehih aktiva, iz katerih se bo lahko ugotovil najboljši aktiv, kateri bo sprejel knjižnico in prehodno zastavico. —kr. Graditelji zadružnih domov v ljutomerskem okraju napovedujejo tekmovanje vsem okrajem v Sloveniji Alija Sirotanovič in za njim Se drugi prvaki socialističnega dela so s svojim zgledom vnesli duha tekmovanja med vse naše delovne ljudstvo. Ne samo v industriji in v gozdarstvu, tudi v kmetijski proizvodnji, kjer so še do nedavnega mislili, da se tam ne da nič pohiteti, nič izboljšati, so začeli s tekmovanjem. Nov brigadni sistem dela, ki so ga uvedli na državnih kmetijskih gospodarstvih in v kmečkih obdelovalnih zadrugah, je dokazal, da se da z novim načinom dela, z mehanizacijo poljedelstva, in agrotehničnimi ukrepi, dvigniti tudi kmetijska proizvodnja in vskladiti z močno naraščajočo industrijo. Z dvigom proizvodnje pa so dane osnove za vsestranski napredek kmečkega prebivalstva. Gradnja zadružnih domov in zadružnih gospodarskih objektov še vedno ni v takem razmahu, da bi lahko v kratkem času bistveno spremenila sedanje nepravilno razmerje med rastjo naše industrijske ter kmetijske proizvodnje. V ljutomerskem okraju, kjer je zadružna misel najbolj dozorela, je uprava za gradnjo zadružnih domov in gospodarskih objektov ugotovila, da so plan kapitalne izgradnje v zadružnem sektorju izpolnili pri gradnji zadružnih domov le 41%, pri gradnji gospodarskih objektov pa 70%. Gradijo 8 zadružnih domov, kjer delo lepo napreduje, medtem ko v petih krajih z gradnjo sploh še niso pričeli, na ostalih osmih domovih pa pripravljajo gradbeni material, na nekaterih pa betonirajo temelje. Do sedaj so adaptirali že 15 govejih hlevov, kjer bo skupno 261 glav živine, 6 svinjakov za 100 repov, zgradili so en kokošnjak za 400 kokoši, adaptirali 6 skladišč za žito, na novo zgradili lopo za stroje, zgradili do strehe en Dom igre in dela in dve stanovanjski zgradbi za tri družine. V delu je že več adaptacij raznih gospodarskih poslopij, ki bodo do konca leta pripravljena. Da bi izvajanje plana kapitalne graditve v zadružnem sektorju pospešili, so sprejeli nove obveznosti, obenem pa napovedali tekmovanje vsem okrajem za uresničitev planov kapitalne izgradnje v zadružnem sektorju. To tekmovanje je odobrilo tudi Ministrstvo za kmetijstvo vlade LRS in Republiška uprava za gradnjo zadružnih domov in gospodarskih objektov. Okraji tekmujejo v naslednjih točkah: 1. uresničitev plana živinoreje in zagotovitev potrebnih prostorov; S. Najcenejše gradnje, ne da bi pri tem trpela kakovost; 3. Kdo ho bolj izkoristil lokalne vire surovin, kje bodo dosegli višji znesek prostovoljnih prispevkov, tako od prireditev kot gd množičnih organizacij in posameznikov, tekmujejo pa tudi v tej točki, kje bodo bolj očuvali državno in zadružno imovino in racionalnejše izkoriščali gradbeni material. Za uspešno delo je potrebna tudi dobra evidenca. Tudi v tem bodo tekmovali. Fronta ljutomerskega okraja je napovedala tekmovanje v gradnji zadružnih domov, brezhibno finančno poslovanje, dnevno zasledovanje izvajanja planskih nalog in točna dostava statističnih podatkov, kulturno-prosvetna dejavnost itd. Republiška uprava je v sporazumu z Ministrstvom za kmetijstvo dolo- čila nagrade za najboljše okraje, gospodarske objekte, zadružne domove, najboljše uprave, najboljše aktiviste in posameznike, ki bodo vložili največ naporov za izvršitev planskih nalog. Nagrade niso male. Tako je predvidena prva nagrada 30—50 glav goveje živine, druga nagrada 30 glav prašičev, nadaljnje nagrade pa poljedelski stroj, 30 ovac, kompletna knjižnica za zadružni dom itd. Uspešno izvedeno tekmovanje bo prineslo največ koristi tekmovalcem, obenem pa vsej delovni skupnosti, ki bo s porastom živinoreje m kmetejskega gospodarstva sploh lahko več nudila v preskrbovanju industrijskih središč. ,,S podvojeno silo bomo nadaljevali borbo za izvedbo petletke v štirih letih“ pravljal in tako je bilo mogoče dosezanje lepih uspehov. Na tem zborovanju sta si kolektiva zadala nove naloge: s še večjim delovnim elanom bodeta dosegala vedno večje uspehe v dvigu proizvodnje. Obvezali, so se, da bodo izpolnili petletni plan v štirih letih! Ta uspeh, v katerega izvedbo so prepričani, bo njihov odgovor vsem, ki nas od koder koli klevetajo. Z zborovanja so po končani proslavi poslali brzojavko maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu: »Ves kolektiv edinic vozovne delavnice in nadzomištva proge Ptuj na množičnem sestanku in ob prisotnosti političnih funkcionarjev okraja Ptuj, zbranih na svečani manifestaciji sprejema diplom in odlikovanja kot najboljši kolektiv v tehnično vozovni in gradbeni službi direkcije železnic Ljubljana, Vam pošilja borbene pozdrave. Naši uspehi so najboljši odgovor vsem klevetnikom našega vodstva in naših narodov. Zavezujemo se, da bomo s podvojeno silo nadaljevali borbo za izvedbo naše petletke v štirih letih«. Železniški kolektiv voz. delavnice in nadzorništvo proge X. Ptuj. Brzojavke so bile poslane tudi migrad. Centralnemu komiteju Komunistru železnic Vujasinoviču v Beonistične partije Slovenije in direktorju železnic tov. Danijelu Lepinu v Ljubljano. Kaj če poleg vse previdnosti vseeno pogorim? Vsak je dolžan, da skrbi da se nesreče zmanjšajo, pa naj si bodo one katere koli vrste. To velja tudi za požar, ki povzroča letno milijonske škode posameznikom in skupnosti. V Sloveniji je ugotovljeno, da vsakih 5 minut nekje gori, a so požari, ki povzročajo milijonske škode našemu narodnemu gospodarstvu. Ko pride poleg vse previdnosti do požara in ko gasilci ne uspejo požara lokalizirati ali zadušiti in nastane gospodarska škoda, tedaj pride do veljave naše socialistično zavarovanje, katero vodi Državni zavarovalni zavod, a izvršujejo ga njegove poslovalnice in njeni terenski inštruktorji ter zastopniki povsod na terenu. Proti požaru je najbolj razširjeno zavarovanje in so danes že celo kraji, v katerih je sleherna hiša in drugo premoženje zavarovano proti požaru. Tamkaj, kjer pride požar, ni težav zaradi obnovitve uničenega premoženja, ker pri pravilnem zavarovanju celotno škodo povrne Državni zavarovalni zavod in tako dotični kolektiv ali posameznik lahko nemoteno gospodari naprej. Kake gospodarske težave pa pridejo, če zavarovanja ni, ali pa je nedovoljno, nam pa povejo izkušnje iz našega okoliša in iz bližnje preteklosti in sicer ve- liki požar v vasi Dobrovnik, kjer je pogorelo 68 gospodarstev, v vasi Krog 18 gospodarstev, a pred kratkim je pogorela na Gorenjskem kar vsa Bohinjska Srednja vas. Milijonske škode ne more povrniti nihče, razen pravilno zavarovanje, ker letno plačevanje minimalne premije upravičuje vsakega zavarovanca do polne odškodnine v slučaju nesreče. Državni zavarovalni zavod, kot edini nosilec zavarovanja v naši državi, je tudi ogromno znižal vse, a posebno pa požarne premije ter tako omogočil slehernemu gospodarstvu, da si za minimalno premijo zagotovi zaščito svojega premoženja v nesreči. Torej, če poleg vseh previdnosti vseeno do požara pride, tedaj lahko pomaga edino pravilno zavarovanje, katero pa Vam bo naredil vsak zastopnik DOZ-a, ki so povsod na terenu in obiskujejo vsako posamezno gospodarstvo. Z zavarovanjem pomagate sebi in skupnosti in zato takoj sklenite za sebe potrebna zavarovanja ne samo proti požaru, temveč tudi za bolezen in pogin živine, vlomska zavarovanja, življenjska in nezgodna zavarovanja za šolske otrokee, ki še ne hodijo v šolo, ker nesreča nikoli ne počiva. Gč Delavec na žagi odlikovan z redom dela G. R a d g on a, 10. okt. V soboto so imeli v lesno industrijskem obratu (žaga) v Gornji Radgoni po rednem delu skromen delovni praznik, ki sta ga organizirala za delavce sindikalna podružnica skupno z vodstvom obrata. Ob tej priliki so bili za izredno marljivost in požrtvovalnost nagrajeni najboljši delavci obrata. Z Redom dela je bil odlikovan tovariš Ivanek Peter iz Črešnjevc, ki je pri podjetju zaposlen že 22 let. Iz navadnega delavca je postal cirkularist, nato pa gaterist na polnojarmeniku. Pri vseh svojih sodelavcih je čislan kot izredno priden in dober delavec. Na obratu je po lastni iniciativi skopal studenec ter sezidal in opremil tri sobe za stanovanje delavcev. Vodil je gradbena dela pri gradnji parilnice in hladilnika. Izdelal je nove krožne mize in instaliral krožne Sage. Mnogo prostega časa je žrtvoval za vzgojo kadra. Poleg svojega dela na polnojarmeniku je učil in izvežbal celo vrsto sposobnih kvalificiranih delavcev. Tovariši Osojnik Jaka, Rauter Ivan, Fridau Janez, Pelci Rudolf, Volf Jože in Pučko Ernst pa so bili pohvaljeni kot redni in dobri delavci, ki posebno pazijo na svoje stroje. Ti tovariši redno odstranjujejo okvare ter izboljšujejo stroje. Norme presegajo često za 40 odstotkov. Tovariša Pučko in Volf sta se zagrizla v popravilo in izboljšanje glavnega parnega stroja, s čimer bosta znatno zmanjšala stroške obrata. Tako delovni kolektiv na žagi s svojim požrtvovalnim delom pospešuje gradnjo socializma, sebi pa s tem pripravlja lepžo bodočnost. Vojni stroški in »hladna vojna« vodijo ameriško ljudstvo k povečanju brezposelnosti Dopisujte v ͵͵Ljudski glas´´ Kolektiv tehnične vozovne delavnice in kolektiv nadzorstva proge X. sta prejela diplome in odlikovanja kot najboljša kolektiva direkcije železnic Ljubljana. V tekmovanju za stoletnico jugoslovanskih železnic sta si železniška kolektiva v Ptuju priborila zasluženo zmago. Priznana sta bila kot najboljša železniška kolektiva direkcije Ljubljana. Kot priznanje sta sprejela oba kolektiva — kolektiv tehnično vozovne delavnice in kolektiv nadzorustva proge X. — diplome, ki so bile izdane 1. X. 1949 po direkcijskem predstavniku tov. Hladniku in tovarišu Martincu ob navzočnosti političnih funkcionarjev okraja Ptuj. Do doseganja takšnih uspehov, kot sta jih dosegla ta dva kolektiva, je mnogo prispevala celica Partije, sindikat in vodstvo železniške proge. Vsekakor je tukaj velik uspeh že lepa povezava med sindikatom in upravo. Za dobro izvrševanje nalog se vršijo redno tedensko delovne konference, kakor tudi mesečno množični sestanki in tako se rešujejo pravočasno in pravilno vsi problemi in naloge, ki stojijo pred kolektivi. S takšnim načinom dela so bili in se še dosegajo marsikateri lepi uspehi in pričakovati je, da se bo v kratkem izboljšalo tudi delo na kulturno prosvetnem polju, kateremu se posveča vse premalo pažnje. Za svoje požrtvovalno delo je Ob tej priliki prejel odlikovanje tudi glavni nadzornik v Ptuju tov. Premk. Kot veliko priznanje za njegovo delo in dosežene uspehe je prejel medaljo dela. Imenovani je šel skozi partizanske boje, kjer se je prav tako izkazal, a po osvoboditvi je bil imenovan za personalnega šefa sekcije Ptuj. Pozneje je imenovan za šefa navadnega gospodarstva, katerega je ves čas vodil vzorno. Vse napake, katere so se pojavljale v gradbeni službi, je pravočasno od- M. Sobota, 13. oktobra 1949 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Ob tednu cest Da bo promet na naših cestah boljši V Sloveniji imamo na zveznih in republiških cestah komaj 5% moderniziranih cestišč, dočim je ostalih 95% makadamskih cest, to so ceste z gramoznim cestiščem, okrajne in krajevne ceste pa povsem nemodernizirane, t. j. gramozne. Zaradi navedenega hočemo v nadaljnjih vrstah kratko opisati dela pri vzdrževanju in popravilu makadamskih cest. Splošno je znano, da je voda največji sovražnik trdega cestišča. Vsak laik je mogel ugotoviti dejstvo, da se pojavljajo kotanje in kolesnice na makadamskih cestah največ v daljši deževni dobi. Tedaj, ko je od deževja cestišče razmočeno, se zareže ozko platišče težko natovorjenega voza globoko v gramozno plast, kolesa motornih vozil pa udarjajo v cestne luže. razškrope vodo in s tem spirajo pesek in vezilni material iz kotanj. Tako nastajajo na prometnih cestah kolesnice in globoke kotanje, katere otežkočajo promet, hkrati pa povečajo prevozne stroške in kvarijo v precejšnji meri prevozna sredstva. kar vse skupaj predstavlja lep del našega narodnega premoženja Naša naloga je tedaj skrbeti za to, da bodo ceste gladke, to je dobro vzdrževane. Za tako neizogibno vzdrževanje zveznih, republiških in okrajnih cest v Sloveniji nam je potrebna ogromna vsota, katere za sedaj naša mlada država ne zmore. Iz tega razloga hočemo vsi pripomoči k vzdrževanju našega cestnega omrežja z lastnimi silami. z udarniškim delom, s prostovoljnimi vožnjami. Pri udarniškem delu se lotimo tistih poslov, od katerih bomo imeli naj-večjo korist. Največja obremenitev letnega proračuna za vzdrževanje cest je postavka za dobavo gramoza. Ako upoštevamo dejstvo, da stane kubični meter gramoza, na često postavljen, povprečno 400 din, tedaj bomo vedeli preceniti naše udarniško delo. ko bo napravljen in na često navožen znaten del tiste količine posipnega materiala, ki nam je za letno vzdrževanje naših cest neizogibno potreben. Naj ne bo podjetja, ki razpolaga s tako delovno silo, parkom da ne bi sodelovalo v Tednu cest z udarniškim delom, saj bo edino na ta način možno izpolniti namen Tedna cest, t. j. čim bolj usposobiti naše ceste za uspešen promet V udarniškem tednu za cesto bodo razdeljeni udarniki po skupinah, katere bodo vršile naslednja dela: 1. V kamnolomih ali gramoznih jamah ge bo pripravljal gramoz s tolčenjem na roko. S kladivci na dolgih ročajih ie razbijati kamenite kose ali debele krogle toliko časa, da dobimo največ 4 cm debela gramozna zrna. 2. Kjer nam je na razpolago drobilec, bo zaposlena udarniška skupina 10 do 15 mož z nakladanjem in dovažanjem kamenja v samokolnicah do drobilca ter z odvažanjem nadrobljenega gramoza izpod drobilčeve mreže na posamezne deponije ali pa na vozove, kjer bo vse urejeno za takojšen odvoz gramoza na ceste. Ceste so temelj avtoparka! 3. V kamnolomih, kjer je že gramoz pripravljen, bodo udarniške skupine z lopatami nakladale gramoz na vozove ali tovorne avtomobile. Za nakladanje ie dodeliti zadostno število udarnikov, da je voz ali avto čimprej naložen, vendar ne toliko, da bi pri delu drug drugega ovirali. 4. Pri dovozu gramoza na deponije naj čakajo 2 — 4 delavci z lopatami in železnimi grabljami, da zložijo streseni gramoz v pravilne figure, katere ne bodo ovirale cestnega prometa. Točna navodila za to delo daje cestar odnosno cestna uprava. »Dobre ceste — male ovire na vozilih!« 5. Kjer bodo dani pogoji za posipanje cest in krpanje kotanj, kar zavisi od zadostne vlažnosti ceste, se bo dodelila primerna skupina udarnikov za razvažanje gramoza s samokolnicami ali dvokolni- cami do mesta uporabe. Druga skupina pa bo z lopatami in železnimi grabljami razgrinjala gramoz točno po cestarjevih navodilih. Pri gramoženju cest je paziti na to, da dobi cesta primeren cestni padec, kar je najvažnejše za pravilen in hiter odtok meteorne vode. 6. Na mestih, kjer so ceste blatne, bo morala posebna delavska skupina grabiti blato s cestišča ob rob ceste, ga z lopato skladati na kupe ali nalagati direktno na vozove, da se čimprej odpelje s ceste. Ker je cestno blato dobro gnojilo, je skrbeti po možnosti za take voznike, ki ga odpeljejo s ceste brezplačno na svoje njive ali vrtove. Tu hkrati pripominjamo, da se ne sme posipati gramoza na blatne ceste, temveč je v vsakem primeru postrugati blato s cestišča. Struganje blata moramo vršiti previdno, da istočasno ne strgamo tudi gramozne plasti. Urejene ceste so ogledalo dobrega gospodarstva! 7. Zaradi obrabe cestišča dobijo prometne ceste s časom koritasto obliko, to se pravi, da je sredina cestišča nižja od cestnih robov. V teh primerih moramo skrbeti za odtok meteorne vode z okopavanjem, obsekavanjem cestnih robov. Nakopano zemljo je čimprej odstraniti s cestišča. Mestoma se da uporabiti tak material za napravo deponij. Kjer je okopavanje cestnih robov zaradi pomanjkanja delovnih sil neizvedljivo, je nakopati na vsakih 5—10 m prečne jarke, po katerih odteka meteorna voda z vozišča v obcestne jarke. Dobre ceste omogočijo hitro izmenjavo dobrin! 8. Ker je važno, da se odteka meteorna voda čimprej s cestišča v obcestni jarek, je važno, da se odteka do cestnih jarkov po Čim krajšem potu od cestnega telesa. Odtek meteorne vode v obcestne jarke pospešimo s tem, da jarke temeljito očistimo. Z lopato bodljivko ali pa rovnico porežemo pod 45 stopinjskim kotom poševno brežino jarka. Dočim poberemo z lopate metače nakopani material ter počistimo še dno jarka in zmečemo ves izkop na zunanji rob cestnega jarka ali pa na bankino, odkoder pa ga pozneje zvozimo na njivo. Pri okopavanju cestnih jarkov zaposlimo lahko istočasno veliko število ljudi, ker jih razstavimo po cestni dolžini, kolikor jih je po številu opremljenih z lopatami in rovnicami na razpolago. Dobre ceste, majhni prometni stroški! 9. S tem, da smo poskrbeli za odtek padavinske vode, še ni vse opravljeno. Skrbeti moramo tudi za to, da dobe sončni žarki dostop do ceste, če je cesta zračna in dostopna za veter, kar je pogoj za čimprejšnjo osušitev ceste Obcestno drevje in grmovje moramo primerno obrezati, posekati košate veje, katere cesto preveč senčijo. Obcestno sadno drevje očistimo le toliko, kolikor je to potrebno za pravilno nego drevja samega, senca takih posameznih dreves ne škoduje cesti v tolikšni meri, ker ima veter pod krono dreves zadosten dostop do ceste, da jo suši. 10. Poleg vseh zgoraj navedenih cestno-vzdrževalnih del se bodo vršila v udarniškem tednu mestoma tudi specialna dela, kakor poprava ali obnova porušenih propustov, opornih zidov, ograj ali drugih cestnih objektov. Za vsako tako delo bo določen poseben delovodja ali cestar, ki bo razporejal delavce-udarnike in dajal za vsako delo potrebna navodila. Tovariši, ceste so važen posrednik pri izvedbi petletke! Dolžnost slehernega poedinca je, da v polni meri sodeluje pri udarniškem delu v Tednu cest, da bo opravljeno delo prineslo večje koristi in uspehe, nego jih pričakujemo. Iz življenja in dela sindikatov Kolektiv Okrajnega magazina je otvoril svoj rdeči kotiček Sindikalna podružnica Okrajnega magazina je postala v poslednjih tednih ena izmed najboljših med trgovskimi sindikati okraja Murska Sobota. Njihovo delo je videti na vseh področjih. Poleg visokega števila udarniških ur, ki so jih naredili po delu v poslovalnicah im uradih, so pripravili še lep kulturno-umetniški program, Ta program so pripravili za otvoritev svojega rdečega kotička, na katerega se že dalj časa vestno pripravljajo. Ponosni so na svoj rdeči kotiček, saj je eden izmed najlepših v okraju. 8. oktobra 1949 ob treh! Otvoritev rdečega kotička. Dvorišče je lepo urejeno. Prav tako lepo urejeni so prostori Okrajnega magazina. Še je videti naglico pri Članih podružnice. Videti je že na zunaj, da se tu pripravljajo na nekaj večjega. Pred- sednik podružnice mi pravi: »Samo da bo program uspel, vse ostalo, je vzorno.« Tajnik podružnice pa hoče, naj vidijo vsi, kakšne uspehe ima podružnica; razkazuje: »Pridite pogledat naš rdeči kotiček! Naše delo je vidno.« Povedal je to s ponosom, kot človek, ki je naredil nekaj velikega. Vsekakor je upravičeno tako govoril. Razstavili so grafikone in referent za tekmovanje s ponosom ugotavlja: »Pa le nismo najslabši. Zdi se, da se lahko pohvalimo z delom.« Pričetek programa je bil ob četrt na štiri« Po otvoritvenem govoru so bile recitacije, petje, enodejanka »Anfalbet« in slično. Potem pa je sledila zabava in rajanje za vse člane. Praznično razpoloženje je bilo čutiti med njimi in zadovoljstvo. Konferenca trgovskih uslužbencev Za boljšo preskrbo delovnega ljudstva - izboljšati trgovsko mrežo V preteklem tednu je bila v ljutomerskem okraju konferenca uslužbencev trgovske mreže. Konferenci je prisostvoval oblastni poverjenik za trgovino in preskrbo. Na konferenci so kritično pretresli vse napake in ugotovili, da delovna disciplina in čut odgovornosti pri uslužbencih trgovske mreže nista dovolj razvita. Ponekod prejemajo potrošniki blago še vedno neredno, poslovodje posameznih poslovalnic pa pristopajo k temu vprašanju preveč birokratsko. Delovni čas ponekod še vedno ni uravnovešen. Vse te napa- ke bo treba v najkrajšem času odpraviti in uveljaviti v življenje geslo: Vse za čim boljšo preskrbo ljudstva. S prvim oktobrom so pričeli delati na tem, da v najkrajšem času odpravijo vse nevednosti. Vse poslovalnice bodo uvedle enoten delovni čas. Poslovodje bodo skrbeli, da bo garantirana preskrba potrošnikom pravočasno na razpolago. Preskrbljene bodo zadostne količine predmetov po planu. Otroška restavracija bo sprejela zadostno količino živil. Tudi na našem trgu bo zagotovljenih več predmetov. Petkrat udarna soboška mladinska delovna brigada Minila sta ie skoraj dva meseca, odkar je na dvanajsto dionico četrte sekcije Avtoceste prispela III. soboška mladinska delovna brigada, ki nosi ime ministra za delo LRS Martina Grajfa. Na čelu te brigade je komandant Koltaj Emil, doma iz Lončarevcev v Prekmurju. Njegova zasluga je, da je brigada v teh dveh mesecih dela dosegla takšne uspehe, saj je bila petkrat proglašena za udarno brigado in enkrat pohvaljena od štaba IV. sekcije. Ta brigada šteje le petdeset brigadirjev in dela pri vzdrževanja ozkotirne železnice, Ta naloga ni tako malo pomembna kot bi si marsikdo mislil, saj je odvisno od te železnice vse delo gradilišča Županja. Tudi na ostalih poljih dela, kot na primer na polju kulturno prosvetnega dela, predvojaške vzgoje in ostalega, so doseženi v tem času lepi uspehi. Brigada Je tudi že proglasila svoje prve udarnike. Deset jih je: Koltaj Emil, Kučan Karel, Krčmar Mirko, Dvorjak Franc, Polenc Terezija, Pučko Franč, Kiselak Karel, Genc Avgust, Štefanec Jože, Čalnik Vlado, To so najboljši brigadirji soboške mladinske delovne brigade na gradnji Avtoceste, Poleg teh pa so Še tudi pohvaljeni. Teh je 24 in ne zaostajajo mnogo za udarniki. Brigada je sestavljena pretežno iz kmečke mladine, S svojimi delovnimi zmagami najlepše odgovarja vsem klevetnikom in reakcionarjem, ki škodujejo našemu ljudstvu bi želijo vplivati na našo mladino. -žv- Vinku Casarju v spomin (Ob šesti obletnici smrti) Nasilno mobiliziran od madžarskih okupatorjev je bil poslan na sovjetsko fronto, odkoder je pobegnil k sovjetskim partizanom in se v njihovih vrstah boril proti fašističnemu osvajaču. L. 1943 je padel zadet od sovražne krogle. Z dreves odpada ožoltelo listje, selilke ptice v južno stran lete: na okna trka hladen dež jesenski, nad poljem trudno krožijo megle. Glavo naslonil sem na hladno šipo s pogledom sem preromal vse poti, kjer nekdaj sva v bodočnost pot iskala, žarele v drznih upih so oči. Se vem, kako si govoril bodreče, kako ta svet krivic bo izgorel in bomo stopali v srečnejšo dobo v rokah bo naših novi svet zorel Takrat razsipala pomlad je cvetje, večer je mehko legal na zemljo, pošastna, črno noč pa je razbila vse mlade sanje s kruto nam roko. Zdaj Šestič že odpade Ustje velo, odkar je ugasnil blagi tvoj pogled; prerokba tvoja se je izpolnila gradimo st srečnejši, boljši svet. Županova Micka na soboškem odru V soboto zvečer je v Murski Soboti nastopila igralska skupina mladinskega aktiva delavcev in nameščencev državnih železnic iz Maribora z igro »Županova Micka«. Igralska skupina je žela vse priznanje gledalcev, še posebej pa zato, ker je pokazala veliko voljo v delu na kulturno-umetniškem polju, kar je vsekakor veliko, če vzamemo v obzir, da je ista mladina zelo zaposlena v produkciji, ki je najvažnejša naloga slehernega delavca. Nekaj pomanjkljivosti je bilo opaziti pri posameznih vlogah in te so v glavnem pretiravanje; Anže bi moral n. pr. prikazati preprostega kmečkega fanta, a je vsled pretiravanja prikazal nerodnega kmetavzarja. Res lepo pa sta odigrala svoji vlogi Micka in oče župan, ki sta nam prikazala pravi tip kmečkega človeka. Tudi ostali so dokaj dobro odigrali svoje vloge. Vsekakor je treba pozdraviti njihov trud in Se posebej njihovo voljo, prikazati to, kar so se naučili, tudi drugod in ne samo v kraju svojega dela. Naša mladina ima v tem primera vzor dela in truda za dosego tistega, za čemer stremi mladinska organizacija. OBJAVA Opozarjamo vsa obrtno-lokalna podjetja, da v času jutranjih in večernih konic ne uporabljajo električnih motorjev. Opozarjamo tudi vse prebivalstvo, da v istem času ne uporablja električnih peči in kuhalnik, ker se bo vršila povsod kontrola DES-a. Podjetje za razdeljevanje električne energije, obrat Murska Sobota. Sirite „Ljudski glasʻʻ! Bora Vilnik Srečanje (Nadaljevanje in konec) V tistih dneh se je večkrat in na dolgo razgovarjal z Desanko. Tako mnogo sta si imela povedati. Obujala sta spomine na progo in teh je bilo veliko. Desankino pripovedovanje je bilo še vedno tako otroško zaupljivo, vendar pa resno in jedrnato, kot nekoč v brigadi. Se vedno je nosila bujne črne lase, spletene v kite in še vedno se je tako prešerno smejala. Drugače se ni spremenila prav nič Vsaj Bojan Je sodil tako Le v očeh ji je plamtelo nekaj novega, žarelo je kot velik ogenj, ki ga ni mogoče ugasiti te ogenj v Desankinih zenicah je bil odraz njene silne volje, s katero je povsod zmagovala in tako zelo ljubila življenje. Dnevi kongresa so potekli kaj kmalu Prišla je vrnitev domov. »Razšli se bomo vsi, kdo ve, kdaj se bomo še srečali Ostal bo le spomin, velik in svetel. In lep kot vsi dosedanji«. Bojan je hotel izreči še nekaj, pa mu ni šlo Prav za prav je vse hotel povedati malo drugače, preprosto in enostavno, pa mu nikakor ni šlo z jezika. Pogledal je Desanko in ona njega. Gledala ga je karajoče, resno, v očeh ji je iskrila mladost in neugnanost »Ni prav tako. Bojan? Ostala bodo velika dela, ki smo jih že storili do kongresa in proslavljena bodo dela in veliki podvigi, ki jih še bomo naredili. Razšli se bomo — pa vendar bomo skupaj ostali, tako kot smo bili vedno močni, enotni in neomajni v vseh naših delih In kdo ve, morda pa se še najdemo tudi kje drugje in ne le v mislih na skupno, veliko delo, s katerim ustvarjamo srečo in dobrobit vseh nas, vseh naših brigad.« To je izgovorila tako lepo in tako toplo so sijale njene oči, da je Bojan v zadregi zardel. »Na svidenje, Bojan, še se vidimo!« »Desanka, jaz, jaz..nekaj bi ti rad povedal.« »Na svidenje, Bojan, ni še čas. Spominjaj se Desanke in bodi zdravic Naglo mu je stisnila roko in odbrzela. V dlani mu je ostal droben, bel listič papirja. Na njem je bil naslov in droben pripis: »Mnogo, mnogo sem mislila nate.. Mislila sem z radostjo in srečo.« Toliko, da ni zavriskal. »Torej vendarl Desanka, brigadirka!« Stekel je za odhajajočim vlakom Z žarečim obrazom in vriskajočim srcem je vzkliknil ob vagonu, iz katerega je gledala Desenka, besedo, ki mu je že tako dolgo težila in vznemirjala misli. Desanka se je smejala raz okno vagona in mu mahala z roko. Obstal je. Ali ga je razumela, ali je slišala njegovo besedo? Vlak je vozil vse hitreje in hitreje in se izgubil za ovinkom. Bojan je pogledal beli listič, se nasmehnil in stekel veselo nazaj. it Bojan se je vrnil v tovarno. Delal je s podvojeno silo in še nadalje prednjačil Misel na Desanko je bila zdaj še lepša in večkrat se mu je zdelo, da stoji nekje v njegovi bližini, opazuje njegovo delo in ga vzpodbuja. »Spominjaj se Desanke in bodi zdravi« Ob takih trenutkih se je vedno vedro nasmehnil in zagrabil za delo « tako močjo, da so se mu val čudili. Bojan je vedel, za kaj dela. Za plan, za resnico, za srečo bodočih rodov za dobrobit vseh. Sedaj ]e čutil še nekaj več čutil je, da bo v tej sreči tudi njegova lastna sreča. Drobnih pisem, ki jih je pisala Desanka, pa je bilo vedno več. Prišlo je vroče poletje. Ob prazniku Prvega maja je bil Bojan že vdrugič razglašen za udarnika. Priznanje ie sprejel molče, a z neprikritim ponosom, v katerem je vrela velika obljuba brez besed. Vsakdo je vedel: Bojan bo odslej delal še bolj. Vroči avgust. Tisoče in tisoče delovnih ljudi širom vse domovine je hitelo na letni oddih. Med njimi je bil tudi Bojan. Vleklo ga je na morje, na plavi Jadran. Čudovit svet se je odpiral pred njim. Rab, Zadar, Biograd, Šibenik, Split in še dalje proti jugu. V teh krajih še ni hodil, zato je bil letni oddih zanj prijetno potovanje, spoznavanje lepot naše zemlje. Med sto in sto ljudmi, ki so prav tako potovali na oddih v razne kraje, se je počutil srečnega, kot še nikjer. Tudi v tem je čutil priznanje za svoje delo. ★ Južna Dalmacija! Morje, široko morje, kakor daleč ti le seže oko. Sonce, dih južnih vetrov in pisana množica delovnih ljudi iz vseh krajev domovine Od povsod so prišli. Slovenci, Hrvatje, bratje Srbi, iz Makedonije, Bosne, Črne gore, Vojvodine. Štirinajst dni oddiha na morju. Človek čuti sproščenost, v kateri se nadiha moči in novih sil za nove podvige. Dnevi so potekali hitro. Vsak dan so prihajali v dom oddiha novi ljudje, drugi pa so zopet odhajali. Tisti, ki so še ostali, so spremljali do pristanišča one, ki so odhajali in tu zopet z veseljem sprejeli nove, ki so prispeli na oddih. Kot običajno vsako jutro, je tudi tistikrat bil med množico pričakujočih na pomolu Bojan. Pisk sirene je odmeval preko pristanišča in velika, bela ladja je kot ogromen labod zarezala valove v pristanišče. Se nekaj trenutkov in z ladje so vrgli vrvi. Čez mostiček so se vsuli potniki. Opazujoč vrvenje na ladji bi kmalu obnemel. Zaprl je veke, spet odprl se potipal po glavi in neverjetno zmajal z glavo: »Bojan, sanjaš ali kaj?« Pa niso bile sanje V dolgi kači potnikov, ki se je valila iz krova navzdol po stopnicah preko mostička na pomol, je opazil znan obraz brigadirke Desanke. Ni mogel verjeti samemu sebi. In vendar je bilo res. Opazila ga je tudi ona. Obstala je pred njim, sedaj tudi sama v zadregi. Tako sta se gledala oba in brala drug drugemu začudenje z obraza. »Odkuda ti, ovde .. ?« To je izdavila s takim, prav nič brigadirki Desanki podobnim izrazom da se je Bojan zvonko zasmejal. »A ti. Desanka, odkod? No, zdrami se, glej nepričakovano svidenje, dogovorjeno že v Beogradu. Še pomniš?« Zdaj je še sama obračunala s presenečenjem, ki jo je doletelo ob tem čudnem in niti malo pričakovanem srečanju. Pogledala ga je in v tem pogledu je bilo rečeno vse. Bojanu bi se kmalu zavrtelo v glavi. Zdelo se mu je, da je pred njim cel svet da je vse njegovo — in vendar, prav nič ne razume vsega tega. Val množice ju je zanesel naprej. »Desanka, poslušaj, priznati ti moram nekaj...« V zadregi je obstal in pričel trgati smolnat češarek dalmatinskega bora. Ona pa je zrla nanj razigrana in vesela, tako kot takrat ob tabornem ognju Pomagala mu je iz zadrege: »Ni treba. Bojan. Saj sama vem, kaj mi hočeš povedati Čutim, srečna sem, doživljam sama isto kot ti...« Pogledala ga je. V očeh ji je gorelo tisoč ognjev, svetlejših od onih, ki so goreli pred leti v useku na Lašvi. Kakor, da bi se vsa ta širina morja zlila v globino njenih oči; tako je to dekle — je pomislil Bojan in glasno nadaljeval: »Vem. Desanka. Pa vendar, pusti, da), da ti povem, kar hočem.« Pomolčal je za trenutek. »Desanka, sama si dejala takrat, ko sva se videla zadnjič, da se lahko srečava tudi kje drugje in ne le v nislih na skupno delo, ne le v veličastnem boju za srečo nas vseh Zdi se mi. Desanka, da sva se našla končno tam kjer je tudi sreča — nama namenjena; svetla sreča za naju, v tei veliki sreči vseh naših ljudi « Zmanjkalo mu je besed, da je ponovno začel trgati lepljivi borov plod. »Odkar sem te srečal ob tabornem ognju, tam, v useki pri Lašvi nisem nehal misliti nate Vzljubil sem te. Desanka, in to tako, kot ljubim to veliko življenje, ki polje v naših žilah.« Vrgel je borov češarek v morje Na modri vodni gladini so pričeli krožiti mali a vse bolj in boli rastoči valčki, ki so se širili nekam v neskončnost, v nedogled. V borovih nasadih ob obrežju pa je Zašumelo. Iz krošnje v krošnjo je poletela razkrita skrivnost: povest o veliki sreči dveh ljudi. Stran 4 LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 13. oktobra 1949 Palko Dolinec: Njena prva pot (Odlomek iz povesti) Ko se je Marija prebudila, je bil še trden mrak Jutro je bilo še daleč, čeprav so se prvi komaj vidni znaki prebujajočega se jutra že kazali na nebu Vsepovsod je še kraljevala grobna tišina Vedno živahno mesto je bilo še pogreznjeno v spanje ulica pod oknom je bila tiha in nema Prižgala te luč in pogledala na uro. Tri Brez volje je obležala na postelji in se zazrla v strop Do vlaka ima Še dobre štiri ure časa Zaprla je oči. hotela je še za trenutek zadremati Po telesu je čutila še vedno utrujenost, toda zaspati ni mogla Različne misli so se ji podile po glavi da je bila kar omamljena od njih Ko bi jih vsaj mogla razpoditi! Poskušala je misliti na počitnice, ki so ji letos tako hitro minile, na pionirske kolonije ob morju kjer je preživela med otroci nepozabne dni, toda spet in spet se je sredi Vseh misli znašla tam nekje v vasici ob Muri, kjer bo odslej njen novi dom Marija je končala učiteljišče in zdaj gre na svoje prvo službeno mesto, daleč stran od doma nekam na deželo. Včeraj je skoraj cel dopoldan presedela pri zemljevidu Iskala je Gančane, vas, kjer bo odslej delovala. Pregledala je Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko, toda vasi s tem imenom ni našlo nikjer čeprav je bila na zemljevidu zaznamovana vsaka malenkost Postala je vsa izmučena in nervozna Odrinila je zemljevid in se zazrla skozi okno na ulico, ki je živahno šumela šele čez čas se je spomnila, da so ji rekli, da se ta kraj nahaja nekje v Prekmurju Spet se je sklonila na zemljevid in z nervozno kretnjo iskala po njem. Gančani Vendarle! Pokrajina je bila označena z zeleno barvo Ravnina. Globoko se je oddahnila Bala se je, da bi ne bila prišla kam v zakotno hribovsko vasico, kjer bi bila tako rekoč odrezana od sveta, kajti Marija je bila trdno prepričana, da je v takih vaseh še vedno vse po starem, da se ljudje na vse načine branijo novega časa in še vedno živijo svoje predvojno življenje Sicer tudi za ravninske vasi ni imela mnogo boljšega mnenja, vendar je bila prepričana, da je tja že prodrl novi čas in da se življenje čisto drugače razvija kakor po hribovskih vaseh, čeprav počasneje, kot bi si ona želela O Prekmurju je vedela samo toliko, da je tam neka povsem drugačna pokrajina kakor ostale in da so tja v stari Jugoslaviji premeščali uradnike le kazensko Vedela je. da je tam bogata ravnina, a kruha kljub temu primanjkuje Spomnila se je, da ic brala v neki knjigi o tej pokrajini: Nepregledna ravnina široke bele ceste, valujoča pšenična polja, v nebo krneči jagnedi. Kdo je že tako opisal to pokrajino? Malešič Kranjec. Godina? Ni se več spominjala Zložila je zemljevid in odprla kovčeg. Sicer si je pripravila vse potrebno že popoldne, toda Še enkrat se je hotela prepričati, če ni kaj pozabila. Zdelo se ji je da ima vse Stopila je na vrt, kjer je mama krpala nogavice. Vsedla se je poleg nje na klopico in ji zrla v razorani obraz. Dolgo jo je gledala, kakor da še ni nikdar videla tega zgrbančenega čela, na katerega so padali redki, beli lasje »Se še ata ni vrnil z dela?« »Ne. ni ga še Vsak čas mora priti.« Obmolknili sta. Marija jo je zvedavo opazovala Kaj neki misli ta čas? Ali mar v duhu spremlja hčerko tja v neznano vas? Kdo ve! Je mar mogoče uganiti misli ljudi, tudi tistih, ki so ti naj-bližnji? »Grem malo v park Tako dolgčas mi je!« Mati jo je pogledala rekla pa ni ničesar Stopala je po ulici. Ljubljana je žarela v zahajajočem soncu Tok ljudi jo je potegnil za seboj Brez volje se mu je vdala Bila je kakor list, ki ga podi jesenski veter. Čudila se je sama sebi Še nikdar ni bila taka Sreča jo je znanec in pozdravil Komaj slišno mu je odzdravila, da se je ta začuden ozrl za njo. Park je ni prav nič pomiril Vsi ti ljudje, ki so posedali po klopicah in ki lih je srečavala, so se ji zdeli tuji Na vseh teh obrazih je bil mir in zadovoljnost. njej pa je ravno tega primanjkovalo. Zakaj mora ravno ona zapustiti mesto in iti na deželo? Se bo li mogla sprijazniti z mirno vasico, s trdimi kmečkimi ljudmi in smrkavimi otroci? Napotila se je proti domu. V srcu je čutila razdvojenost. »Ne bom jedla,« je dejala, ko se je vrnila domov »Ob petih me zbudite, da se pripravim za vlak.« Vrgla se ie na posteljo in vsa izmučena zaspala Marija je zamahnila z roko, kakor da hoče odpoditi vse neprijetne misli. Vstala je in odprla okno. Val svežega zraka je planil v sobo in jo vso poživel. Ko jo je mati ob petih hotela poklicati. je že bila pripravljena na pot. Vlak je vozil počasi proti Muri. Takoj bomo v Prekmurju,« je dejal potnik, ki je sedel Mariji nasproti. »Ste morda od tam doma?« ga je vprašala. »Ne. nisem, le tam službujem. Doma sem pa iz Štajerske.« »Tako neki čudes strah imam pred to deželo,« mu je zaupala. »Ko sem bila še otrok, sem slišala, da so govorili, da je tam nekakšna Sibirija.« »To je le klevetanje,« ji je odgovoril. »Dežela je lepa in tudi ljudje niso slabi. Saj jih boste še sami najbolj spoznali. Prepričan sem, da vam bo vse tako ugajalo, da si sploh ne boste želeli vstran.« Marija je gledala skozi okno. Povsod, kamor je seglo oko, sama ravnica. Njive so bile ozke, da se je takoj videlo, da kmetje niso bogati. Ajda je ravno zorela. koruza pa je že kazala prve znake zorenja. »Na tej postaji morate izstopiti,« ji je dejal sosed. »Takoj bomo tu.« Vzela je kovčege in se pripravila za izstop. Vlak je vozil počasneje hi končno obstal. »Beltinci!« je slišala klicati sprevodnika. Neodločno je obstala na peronu. Morala bo nekoga vprašati za pot Morda je vas še daleč in sama bi jo težko našla. Mimo fe prišel možakar z bičem v rokah. Tega bo vprašala. »V Gančane greste? Potem se pa lahko peljete z menoj. Jaz sem ravno od tam doma Sina sem pripeljal na kolodvor,« ji je hitel pripovedovati možakar »Malo vam bo sicer nerodno na kmečkem vozu. toda boljše je že kot peš Ali greste iz mesta?« »Da. iz Ljubljane Tu bom učiteljica « »Aha. tako. tako! Sem si kar mislil Pri nas se vam že ne bo slabo godilo.« Možakar je vso pot govoril Videlo se je. da mu besed hitro ne zmanjka Pripovedoval ji ie o sinu, ki tudi študira, o poljih, o ljudeh, o vsem Privozila sta v vas vso zakrito s sadnim drevjem. Hiše so bile majhne, toda že na zunaj se je videlo da so snažne. Mariji se je začel jasniti obraz. »Je še daleč do šole?« ie vprašala možakarja ki je nekam utihnil •Takoj bova tam. Na koncu vasi je. ob državni cesti Vas bom kar tja odpeljal.« Kmalu sta privozila do velikega sivega poslopja Na vrtu so se igrali otroci Ko so zagledali, da se je voz pred šolo ustavil, so zvedavo prišli zraven Čez vrt je prihajal mož v razpeti srajci in s podvihanimi rokavi »Tovariš upravitelj, novo učiteljico sem vam pripeljal.« »Res? Me kar veseli,« Podal ji je roko in ji pomagal stopiti z voza. »Sem vas že nestrpno pričakoval. Veste, z ženo sva sama, otrok pa je precej. Ravno prav prihajate « Možakar se je obrnil z vozom in na Marijino vprašanje, koliko mu dolguje, je le zamahnil z roko Pozdravil je in pognal konje. »Vam bom kar takoj pokaral sobo,« je dejal upravitelj. »Si boste lahko kar takoj uredili.« Odprl je neka vrata in odložil kovčeg »Tako, tukaj boste stanovali. Sedaj pa oprostite. Grem povedat ženi, da ste prišli, da bo pripravila južino.« Marija se je razgledala po sobici Sobica je bila sicer majhna, toda svetla Okno je gledalo na cesto Bila je kar zadovoljna. Na hodniku se je zaslišal šepet, nato pa je nekdo boječe potrkal na vrata. »Naprej!« Nihče ni vstopil. Odprla je vrata Na pragu so stali otroci, ki jih je prej videla na vrtu. V rokah so imeli rože in se plaho stiskali drug k drugemu »Tovarišica, te rože smo vam prinesli!« Tiščali so pred njo šopke rož »Kako ste vi pridni,« jim je dejala iti jih pobožala po laseh. Na lica ji je legel rahel nasmeh. »Ne bo tako strašno pusto, kot sem se bala.« si je mislila, »le vživeti se bo treba. Le kako sem mogla biti tako plaha?« Dvignila je najmlajšega otroka in ga poljubila na čelo. Otrok jo je ves začuden pogledal, nato pa se ji je nasmehnil Naenkrat se je Marija začutila srečno, tako neizmerno Srečno zapregel konja in se odpeljal po babico. Dva dni se je Vera mučilo v porodnih bolečinah, toda roditi ni moglo in babico to je napotila v bolnico, kjer so ji izrezal iz telesa otroka, ki go je tako težko pričakovalo ln tisti dan so se ji podrle vse sanje, zdela se je sama sebi uboga kakor še nikoli Bila je drevo, ki je cvetelo toda sadu ni prineslo Vera se je zganilo no klopici in zamahnilo z roko kakor da hoče pregnati vse temne misli, ki ji neprestano silijo v glavo Z vrta je prihajal mož Karči Na čevlje se mu je lepilo rumena ilovica in tudi rok se je držala Opral si je roke V koritu in stopil k Veri »Tako. Vera prekopat sem vrt Sedaj moram samo zasaditi solato.« »Siromak, koliko se moraš mučiti,« mu je dejala »Nič zato. Vera saj boi kmalu ozdravela in takrat bo spet vse dobro.« Vsedel se je do nje na klopico in ji rahlo pobožal roko Čutil je, da ji je roka zadrhtela »Karči, ali si jezen name?« je zašepetala »Zakaj pa, Vera?« »Zato, ker ti že drugič nisem moglo dati otroka.« Grenko se ie nasmehnil. »Pusti to, saj nisi ti tega kriva. Spet boš zdrava in spet boš rodila Tudi našo hišo bo vznemirjal otroški rok.« »Karči!« Hotela je nekaj, reči, toda beseda ji je zamrla na ustnicah Ugriznila se je v jezik »Kaj hočeš, Vera?« »V sobo bi rada.« Podal ji je roko. da je laže hodila in jo kakor otroka peljal V sobo kjer je sedla na posteljo Zastrmela se je v cvetlice na oknu, kakor da pri njih išče pomoči iz mučnega položaja Karči je stal sredi sobe in jo začudeno opazoval Odkar se je vrnila iz bolnice, ie ni bila nikdar tako čudna kot danes Nekaj jo je težila, toda ni mu hotelo razodeti kaj »Še kaj potrebuješ, Vera?« Njegov glas je bil mehek kot ie nikoli. »Ne, nič ne potrebujem Le pojdi, če imaš še kakšno delo.« Še enkrat se je ozrl po njej, kakor bi ji hotel z obraza brati, če se kaj potrebuje, nato je rahlo odšel skozi vrata. Ko so se za Karčijem zaprla vrata, se je Vera vrgla no posteljo in krčevito zajokala Bel vzglavnik je bil v trenutku ves moker od solz »Siromak,« ie hlipala, »še vedno upa da bova nekoč imela otroke, toda tega ne bo, ne tega ne bo ..« Tisto najstrašnejšo skrivnost, ki ji je težila srce, mu še ni razodela da ne bo mogla nikdar več roditi Kako , bi mu mogla to tako na lepem razodeti? Prevelik udarec bi bit zanj Naj še živi v upih\ da bo postal oče, naj še živi! Še preveč hitro bo izvedel kruto resnico, ki se ne da zakriti Ko bo Vera ozdravela, mu bo povedaja ... Zunaj ie zahajalo sonce Poslednji žarek je pobožal fuksije na okna, nato je izginil tudi on Nekje na cesti so se še igrali otroci. Razločno je slišala njihovo breko. »Ciko bijejo« je uganilo Vera Obrnila je pogled od okna in brez misli zastrmela v strop. Mrak je začel prepletati že itak poltemno sobo Palko Dolinec: Verina skrivnost Ko se je Maučecova Vera vrnila iz bolnice, je bilo zgodnja pomlad. Drevje je poganjalo brstje, po vrtovih in sadovnjakih pa so že cvetele prve črešnje. Zrak je bil mehak in pomladno topel. Deca so že hodilo bosa, po travnikih se je začela spet pasti živina. Gozdovi, ki so bili do nedavnega mrtvaško tihi, so oživeli. Ptičja pesem se je začela oglašati iz njih. Vera je sedela na klopici na podstenju in nastavila ožolteli obraz soncu, ki je bilo mehko kot ljubeča materina roka Roke je prekrižala preko grudi in s polzaprtimi očrni strmela na pašnik, kjer so otroci pasli krave in se igrali Bili so to sosedovi otroci Vera svojih ni imela Sicer je rodila že dvakrat, toda noben ni ostal pri življenju Prvi ji je umrl takoj nekaj ur po porodu, drugi pa ni niti za- gledal belega dne Zdravniki so go morali izrezati iz njenega telesa, kajti porod je bil nemogoč. In s tem drugim bi skoraj ugasnila tudi ona. Le svoji močni, žilavi naravi se ima zahvaliti, da sploh še živi. Trije meseci so že pretekli od takrat, trije meseci, na katere Vera vedno s strahom pomisli in ki so ji vzeli najdražje, kar je pričakovala: otroka, in ji onemogočili, da bi mogla sploh še kdaj postati mati Takrat je bila zima Leden veter je vel od Srebrnega brega preko široke prekmurske ravnice in sneg je drobno naletaval. Takrat je prijelo Vero prvič Pomivala je posodo Krč ji je začel stresati telo in spoznala je, da je prišel njen čas, do bo rodila Mož ki je ravno prišel iz štale, jo je spravil v posteljo, nato pa Gasilska četa Andrejci pri delu na melioracijah Pred tednom požarne varnosti je na pobudo poveljnika prostovoljne gasilske čete Andrejci tov Karla Lanjščeka in tajnika tov, Lutar Aleksandra organizirana brigada frontovcev in mladine iz vrst gasilcev, in ta brigada je šla na gradnjo kanala Ledava—Mura, šli so prvič prvega oktobra. Zbralo se jih je dvajset članov gasilske čete, a tam se je priključilo osem članov LMS a. Brigada se je lotila dela z velikim veseljem in je dnevno normo presegla s 40 odst Vsekakor je to pomemben uspeh članov prostovoljne gasilske čete in obenem lep primer sovaščanom, kako le treba delati, da se izpolnilo obveze in naloge, ki jih pred članstvo postavlja Fronte in ostale masovne organizacije. OBJAVE V zvezi z odredbo v Uradnem lista FLRJ št 83 o obveznem zbiranju odpadkov papirja ter objav v dnevnem časopisju obveščamo vse ustanove, podjetja, urade itd., da se odpadki papirja sprejemajo dnevno od 15 ure v skladišču »Odpad« Maribor, Dravska ul. 12 in to proti takojšnjemu plačilu Izven Maribora se sprejema papir pod istimi pogoji v okolici, in sicer: cesta št 31, »Odpad« Murska Sobota. Lendavska Gornja Radgona: okrajna zbiralnica »Odpada«, Ljutomer: okrajna zbiralnica »Odpada«, Dolnja Lendava: okrajna zbiralnica »Odpada« Fizkultura Sobota (ml.) : Branik (ml.) 3:1 (1:0) V nedeljo, dne 9. oktobra 1949, je bila v Mariboru odigrana kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v slovensko ligo, ki se je končala z zasluženo zmago Sobote Mladi Sobočani so pokazali hitro m požrtvovalno igro. kakor tudi s premišljenimi akcijami presenetili 300 gledalcev Mladini Sobote se je poznalo, da je bilo moštvo ojačeno z Norčičem II Ker je žoga v začetku igre valovila iz polja v polje, je levemu krilu Kulčaru uspelo v 29. minuti prvega polčasa dovesti Sobočane v vodstvo z 1:0 Drugi polčas je bila mladina Sobote v premoči ter je po srednjem napadalcu Sapoču v 5. min. povišala rezultat na 2:0 Kar se je še pričakovalo, se je tudi zgodilo Po kombinaciji Norčič tl — Sečko II. je najmanjši in najbolj požrtvovalni igralec Sečko II. poslal z volejem žogo v gol 3:0 Častni gol za Branik je dosegel Črepinšek v 23 minuti drugega polčasa 3:1. V moštvu Sobote ni bilo slabega mesta razen srednjega napadalca, ki se po daljšem odmoru ni znašel Stanje tabele je sledeče: Kladivar 3 2 0 1 4:3 4 Sobota 2 1 0 1 3:2 2 Branik 3 1 0 2 4:6 2 MARIBOR : SOBOTA 2:0 V nedeljo, dne 9. oktobra sta se srečali na soboškem igrišču mladinski moštvi delavcev državnih železnic Maribor in mladine Murske Sobote, ki sta končali nogometno tekmo z rezultatom 2:0 v korist Sobote. Mladinsko moštvo iz Maribora je pokazalo tehnično uvežbanost in dobro kombinacijo, toda soboško moštvo je bilo bolj borbeno m vztrajno in prav svoji napadalnosti ima zahvaliti zmago. Milijon delavcev stavka v ZDA New York, 11. oktobra. - Okrog milijon delavcev jeklarske in rudarske industrije nadaljuje s stavko, zahtevajoč zboljšanje življenjskih pogojev Včeraj je bilo službeno objavljene da bo vlada ZDA podvzela nove poizkuse za zadušitev stavke delavcev jeklarske industrije Kljub temu so postavili stavkajoči nove straže okrog tovarn, v katerih ie bila proglašena stavka (Tanjug) Venčeslav Dolinec: Varašanka Jula (Nadaljevanje in konec) »Pivar pa, ki vama bo pomagal zdaj s tem, zdaj z onim, pa bo na vajin način lepo živel Premisli malo!« »Rekla sem ti že, da pri meni ne boš nič opravit,« mu je vsa jezna odgovorila. »Ne grem v zadrugo pa konec! pa tudi s tem čvekanjem mi več ne prihajaj v mojo hišo.« Jula je bila razdražena kakor osa Kaj vse si ne zmišljuie ta Lapoša! Le kako morajo biti ljudje tako neumni, da verjamejo temu čvekanju škoda, da Ferija ni doma. on bi mu že drugače odgovor.!. Sneg še ni popolnoma skopnel, ko je Feri nekega večera potrkal na okno Jula mu je hitela vsa vesela odpirat Pripovedovala mu je. kako jo je hotel Lapoša zvabiti v zadrugo in kako ga je odpravila Feri, ki je jedel juho, jo je molče poslušal Bil je nenavadno tih. sploh se ni vmešal v njeno pripovedovanje. Jula je postala radovedna, kaj neki se godi v njem »Ali bova zdaj začela gospodariti?« ga je vprašala, ko je odrinit krožnik. Skomignil je z rameni. Prižgal si je cigareto in gledal v plavi dim, kot da namerava nekaj povedati in zdaj pre-Tirišliuie: kako bo to povedal Jula je opazila, da to ni več tisti Feri, katerega je pričakovala, da se v tem Feriju nekaj dogaja, česar ona ne more razumeti. »Trdna morava biti na svoji zemlji!« je oklevajoče dejala, ker ni vedela, kako ji bo odgovoril. »Trdna morava biti,« je neodločno ponovila. »Da naju ne izpodrinejo s te zemlje... Vsi silijo v zadrugo ... Jaz nočem v zadrugo, ker potem ne bom več svoja.« Zadnji stavek je zazvenel nesigumo in vendar je bilo čutiti iz njega tisto potepuško žilico, ki je vedno naganjala Julo po svetu in ji ni dala nikjer miru. Jula je bila vedno taka. Nikdar nikogar ni priznavala nad seboj. Tudi zemlja jo je vezala Zato se le toliko oslanjala na Ferija, saj je računala s tem, da bo Feri pričel gospodariti in ona mu bo samo pomagala, prosta pa bo vseeno. Toda Feri je bil njene krvi. Vabil ga je svet, neznana mesta in bogato življenje. Toliko novega je bilo povsod in še več je hotel videti in spoznati. O tem je premišljeval. Njegov pogled je, bil globok, svetel in pom hotenja. Toliko moči je čutil v sebi. da se mu je zdelo, da je nikdar ne bo dovolj izkoristil; sploh pa tukaj na tej krpici zemlje. Njega čaka v tovarni mnogo več. Tovarna ga veže. življenje kolektiva je njegovo življenje in v tem življenju je toliko poti! »Kupila si bova vse kar nama primanjkuje,« je nadaljevala Jula »in pričela bova svoje novo življenje ... Življenje bo samo najino.« »Ne! Življenje ni samo najino. Najino življenje ni samo najino,« je tiho, a odločno spregovoril Feri. »V moje življenje posega življenje drugih in moje življenje je del življenja vseh, ki jih poznam morda tudi tistih, ki jih ne poznam.« Jula ga je začudeno pogledala. Kaj takega ni pričakovala Nekaj novega je v teh njegovih besedah Molčala je in še so zvenele njegove besede Zdelo se ji je, kot da jih sama ponavlja. Tudi njeno življenje se je vedno prepletalo z življenjem vseh, ki jih je poznala ... Feri pa je nadaljeval, kot da govori sam s seboj. »Toliko premišljujem zadnje čase in vedno je nekaj česar ne morem razvozljati.. V tovarni tekmujemo .. Tekmujemo in tekmujemo! Tekmujemo, kdo bo več naredil. Tekmujemo, kdo bo boljši. Tekmujemo, kdo bo ver dal za življenje, za nekoga; za tiste, ki jih še ni. Tekmujemo in še sami ne opažamo, kako in kdaj vse naše življenje je enostavno tekmovanje — tekmovanje s časom. Kdor ne hiti, ga čas prehiti « Jula ga je gledala. Ni ga razumela. Ni vedala ali to govori njej ali pa sebi Besede so ji bile tuje, toda smisel jo je spominjal na nekaj, kar je ona morda že sama čutila »To življenje ni najino življenje in ne bo,« je vzkliknil, kot da bi se zdramil. »To življenje vodi v praznino Mene bi odtrgalo od vsega. Jaz sem že stopi, na novo pot življenja. Ta pot čaka nate.« »Kaj prav za prav misliš? Ali ne nameravaš ostati doma?« se je zagledala Jula v Ferija. Feri jo je mirno in odločno pogledaš. »Življenje kipi in vre in v meni je prav tako Privadil sem se življenja v tovarni in v tem življenju bom ostal.« Julo je zagrabil nemir Na obrazu ji je bilo zapaziti ihtivost. Hotela je nekaj povedati, toda besed ni bilo Feri je spoznal, da jo je s svojo odločitvijo prizadel Ona je računala z njim in hotela zaživeti novo življenje: življenje. ki bi se razlikovalo od življenja kmetov in sploh od vaškega življenja Ona ni bila vajena mirnega življenja na krpici zemlje, toda njena starost je zahtevala umirjenosti in tišjega življenja, kot ga je preživljata doslej Temu življenju se ne bi nikdar privadila — to je Feri dobro vedel, to je vedela tudi sama — toda hotela se je prilagoditi zahtevam let in hotela je do tega pr vesti tudi Ferija Zdaj se je vse to spremenilo. Dolgo je premišljeval o tem življenju in dolgo je pripravljala nanj kovala je načrte in zdaj je obstala pred praznino. »Kaj naj storim sama?« Beseda je zazvenela boleče; videlo se je, da se je oslanjala na svojega sina in da je računala z njim — s svojim poslušnim s nekom ki je vedno storil to. kar si je želela Feri jo je razumel zato mu je bilo tem teži povedati kar je povedati hotel in kar povedati mora Molčala sta Molčanje je bilo mučno in Feri ni vedel, kaj bi. Silil se je k temu, da bi povedal kar koli. Nekaj veselega, prijetnega da bi zabrisal resnost in odločilnost tistega, kar mora izreči. Toda besede ni našel. Molčala sta .. Zidna ura je monotono odbijala čas. Skozi okno se je pričakujoče zagledala tema Petrolejka je mirno plamtela. Sence so mirno obv šele na stenah Čas je potekal počasi in tako tiho je bilo, tako domače in obenem tuje Feri ni bil vajen tega Privaditi se le mestnega hrumenja, privadil se je ropota v tovarni, živahne družbe delavcev, smeha in pesmi »Mati ali ni tukaj dolgočasno? Jaz si predstavljam življenje živahno, včasih celo hrupno Vem, da si vajena takega življenja... Ali ne bi bilo boljše živeti med ljudmi, v skupnosti, v zadrugi?« »Nele se je odtrgalo iz Jule. Feri je pričakoval to. Vedel je, da je to zakoreninjeno v njej in se ji ne bo dalo ničesar dopovedati. Pa je vseeno dejal: »Boljše bo tako. Tam veš, da delaš na svojem in manj skrbi imaš z opremo, z potekalo bolj živahno.« »Ne...« je vnovič jeknilo iz Jule. Štirinajst dni je minilo in Feri je bil skoraj vesel, da je prišel čas vrnitve. Pomlad je pričela toplo prigrevati. Sicer ni bila to koledarska pomlad, vendar je bilo v prirodi že vse pomladanje. Na zadružnih poljih so že pričeli s delom. Po kmetijah so se komaj k dela pripravljali. Lapoša je opazoval življenje v koči Jule in Ferija in se smejal. Sluti je, da bo tako kot je predvideval. In res je bilo. Jula je prišla sama Feri je takrat že odrinil. Rekel je, da pride čez eno leto, Jula pa je vložila zemljo v zadrugo, sama pa ostala pri sklepu, katerega je Lapoči že povedala. Ostala bo sama svoja in šla po svetu. Ostala bo varašanka. »Premislila si boš in prideš k nam« je dejal Lapoša. »Mi te sprejmemo kadar prideš.« Jula pa je molčala, kljub vsemu ji je bilo težko oditi. Pa je šla. Lapoša je gledal za njo in prav tako molčal. Vedel je: to so še ostanki starega v človeku, ki ga uklepajo in mu ne pustijo zaživeti tako. kot to terja današnji čas. Jula bo tavala; morda eno leto, morda še več, videla bo kako živijo drugod in kakšno je to življenje in se bo vrnila in sama tako zaživela. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«, Murska Sobota Tiska Mariborska tiskarna.