Untd à*ll7 except SâturdafS. Bund»*« «i H*«» I — PROSVET/ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UTN-YEAR XXIX. Cm li«U Ja 10.00 ■Itter Junij lt, IMS. mi Um peat-offtc« U« A«t at Omtw of Mm* ». IITV. ROP icXgo Uradniški ta apravnUki »raaladt L 1017 8. LawtvdaU Ava. Offlos Of PubUosttOB! BOS? Sooth Lawudalo Ave. 1 Tolophoaa. RookwaU 4004 chicago, i lu Četrtek. 2. aprila ( april t), im Sobesrtpttoa |0.00 Yearly ftTEV.—NUMBER 66 for mailing at spselal rata of poetaire providat fot Ib 1101, A«t of Oat. I, 1017, aotkoHied « K ltlA» japonska invazija zunanje Mongolije bevarnott konflikU s Sovjetsko unijo prikipeva do vrha, ko ae japonski militaristi ne zmenijo zl energične proteste in resne opomine iz Mookve. Vroče bitke so v teku v obmejnih mongolskih mestih. Sovjeti imajo zvezo z zunanjo Mongolijo in prisiljeni bodo na vojaško pomoč, če Mongoli sami n* odbijejo napadov Moskva. 1. apr.—Poročila iz jUn Batorja (Urge), glavnega sesta zunanje Mongolije, go-ore o novi invaziji japonskih mandžukujskih čet mongol-3L ozemlja, ki je izzvala fettjta z obmejno mongol-o stražo. Japonska oborožena razpolaga z večjim šte- Domače vesli Eksekucija Hauptmanna odgodena Obsojenec še vedno trdi, da je nedolžen Pritožbe napram volitvam v Nemčiji Narodne manjšine bile ogoljufane so filom tankov, ok lop ni h avtov, jpniško baterijo in aeroplani se še vedno nahaja na mon-jlskem teritoriju. Sovjetska vlada je že sestaja o«ter protest in ga poslala iponskemu poslaniku v Mo-;vi. B. 8. Stomanijakov, pod-»misar za zunanje zadeve, je formiral japonskega poslani* "da sovjetska vlada ne bo lirno gledala na razvoj situa-Ije, temveč bo podvzela potreb-korake, da ustavi vpade ja-rale umakniti nazaj do Adi »Ione, kjer so dobile ojačanje ikar so s|*t pričele z ofen Ivo. Stomanijakov je izjavil, da sovjetska vlada prisiljena Ivzeti odločno akcijo proti iponskim četam, ki vpadajo mongolsko ozemlje. Odgo-Drnost za raztegnitev konflikta morala nositi Japonska, noče ustaviti invazij tujega »"¡torija. Tamekiči Ota, japonski po-lanik v Moskvi, je obljubil, da takoj obvestil svojo vlado o ilivu Sovjetske unije, zaeno je namignil, da bo morda »ponska pristala na sovjetsko »gostijo glede imenovanja mein»' komisije, ki naj bi rešila P<>rna obmejna vprašanja. Druga uradna vest, ki je do-l*la v Moskvo, se glasi, da je »vjetski poslanik v Tokiju Konstantin Jurenjevi protesti-pri ia|>onwkem zunanjem u-ulu »radi zadržanja dvelTko-J*t*kih parnikov v japonskem ^Maniv-n in aretacije kapitala na obtožbo spionaže. Eden parnikov ima 345 potnikov povojem krovu; oba sta bila ldr*ana v Inki Aomori. So-I-' ianik pravi, da je bi-»tkcija nelegalna in zahteva PJ"«tite\ aretiranih kapitanov. IV|i""i'. ! apr,—Tu so h-1 "«»ve protijapoiMka de-^raeije, katerih se je Udert'" »url tisoč kitajskih štu-v akcijo je stopila po-" -Mila je bitka, v ka-" '»do v »v-je Število demon ranjenih in aretiranih. • *> demonstrirali pro-•i" i spon* Irl h garnizij " Kitaj-ki in japonski n«pram Kitajski. ronrozi aretirali ho-^«nrs/icnega urednika 1 apr. — Krnile Bon '•mik francíwkega komu-dnevnika Humanité ' aretiran na ofctot- •g"v list (ihrekova armado. List je ob-' a nekaterih franro- lh ,v, ki «o m» pritožil r,mse ;n zdravil. Trenton, N. J., 1. apr.—Nekaj minut predno bi moral Bruno Richard Hauptmann, ki je bil spoznan za krivega ugraibljenja n umora Lindberghovega otroka, iti na električni stol, je bila eksekucija odgodena na ukaz Marka O. Kimberlinga, nadzornika državne jetnišnice, v smislu navodila A. M. Freemana, načelnika veleporote okraja Mercer. Okrajna veleporota je zjutraj pričela reSetati izpoved Paula H. Wendela, v kateri je priznal, da je on morilec Lindberghovega otroka. To izpoved je Wendel pozneje preklical in izjavil, da je bila izsiljena z mučenjem. "Mi hočemo preiskati vse podrobnosti Wendelove izpovedi," je dejal Freeman v svojem navodilu Kimberlingu, naj odgodi eksekucijo Hauptmanna 48 ur. "Nada preiskava bo trajala dan ali dva in če ne bo odkrila nič pozitivnega, naj se eksekucija izvrši." Hauptmann je včeraj spisal poslovilno pismo in ga naslovH governerju Hoff manu, v katerem naglaša svojo nedolžnost tudi ob zadnji uri, "ko bom moral stopiti pred višjega sodnika." Sodnik se udal bar barom v Floridi! Predsednik Cahtkar odšel na vzhod Chicago.—-Br. Vincent Cain-kar, g), predsednik SNPJ, je v sredo zvečer odpotoval v južno-vzhodni kot države Ohio, kjer je povodenj razdejala več slovenskih naselbin in hudo prizadela mnogo članov SNPJ. Od tam pojde v Pittsburgh in okolico. Vrne se prihodnji pondeljek. Hrvaški debeluh umrl Pittsburgh, Pa.—Marko Mar-kovlč, star 29 let in—kakor pravijo ameriški listi—najdebelejši in najtežji mož v Združenih državah, je zadnje dni umni po kratki bolezni. Mladi Hrvat je vagal 666 funtov! Američani so mu rekli "Fatty Marks" in klicali so ga tudi "Christmas Tree King" (kralj božičnih drevesc), ker je zadnja leta prodajal smreke pred božičem. Pogrebni k je moral zanj naročiti posebno ra-kev, ki je bila sedem čevljev dolga, štiri čevlje in dva palca široka ter tri čevlje visoka. To krsto je moralo nositi ia hiše— dvajset moških. Debeli Marko Markovič je bil rojen v Ameriki in tu zapušča starše, brata In več drugih sorodnikov. Bil je član HBZ. Joftko Oven začel trgovino Ctilcago.—Joško Oven, ki je poznan po mnogih naših naselbinah »aradi svojih aktivnosti v delavskem gibanju, je zadnje dni odprl prodajalnico ženskih oblek v čikaškem "downtownu". JoSko je krojač ženskih oblačil. Nov grob v Novi Mehiki Raton, N. Méx.—Te dni je tu umrla Frances Mohorič, stara 37 let in doma iz Mrkopolja. Podlegla je pljučnici. Bila je članica društva 297 SNPJ in tu zapušča moža in pet otrok v starosti od 6 do 16 let, starše in sestro, v Cal if orni j i pa brata in dve omoženi sestri. Berlin, 1. apr.»—.Danes je nekoliko prišlo na'dan, s kakšnimi metodami je nacijfcka volilna mašina izmanipulirala volilno "zmago" sa Hitlerja. Narodne manjAine jr Nemčiji — Poljaki, Danci in druge grupe — ee pritožujejo, da so bile dvskrat ogoljufane. Prv^č jim naciji niso dovoli Vi, da narodne manjšine dobo kakšnega poslanca, ko pa so volilci teh manjšin — potem, ko so jih vojaki in policaji k silo prignali na volišče — proti temu postopanju protestirali s tem, da so oddali prazno, to je nezazna-movano glasovnico, so števci te prazne glasovnioe uključili med glasove za — Hitlerja. Volilni uradniki izjavljajo, da "glasovi" praznih glasovnic ne bi kljub temu nič odločili, ker jih je bilo le okrog 78,000. Cehoslovaški poslanik v Berlinu je vložil protest pri nemškem zunanjem Uradu iz razki-ga, ker so bili na Hitlerjevi listi "Izvoljeni" trije češki Nemci, ki so še danes čehoslo vaški državljani. To je kršitev pogodbe meti Nemčijo in Cehoslo-vakijo iz leta lifl22, ki določa naturalizacijo Remcev in o-bratno Čehov le tedaj, kadar so iaseljenci prosti državljanstva v prejšnji driavi. To se hi zgodilo v primeru omenjenih treh Nemcev. HITLER PRIPRAVIL NOV Ml-ROVia NAČRTI Dal je zagotovilo, dal Nemčija ne bo napadla Francije ODGOVOR PRISPELI V LONDON •t Španski nazad-njaki 'zastavkali 120 desničarjev odkorakalo iz zbornice Madrid, 1. apr. — Reakcionarni blok v novi španski zbornici, 120 iposlancev po ¿tevilu, je včeraj napovedal "fttrajk" v znak protesta proti levičarski večini, kitera je monarh i stom in ostalim desničarjem trdo sto-pila na prste. Desničarji so bili telo razkačeni, ko je sbornična verifikacij ska komisija sklenila, da bo preiskala neke nerodnosti v zvezi z izvolitvijo reakcionarnih poslancev v Granadi; na podlagi raznih dokkzov je upravičenost teh desničarskih mandatov zelo dvomljiva. Na ta oklep je desničarski blok korporabivino odkorakal iz zbornice t izjavo, da je "vsako delo v sedanjem španskem parla- ZBOROVANJE BREZPOSELNIH VWASHDO)NU Cez tisoč delegatov pride v glavno mesto MOŽNOST KONSOLIDACIJE Gondar v Abesiniji Provinca Danakil v italijanskih rokah Obravnava premeščena v drugi okraj fr: ir. • Süd.» ou< Ta m pa. Fla., 1. apr.—Sodnik Robert T. Dewell je včeraj kapituliral pred zagovorniki treh bivših policajev, ki so obtoženi umora socialista Shoemakerja in bičanja treh drugih delavcev. Udal se je zahtevi, da se sodna obravinava proti tem trem barbarom premesti v drugi okraj pod pretvezo, da v tem okraju obtoženci "ne bodo do* ili pravice". Sodnik je odredil, da se obravnava premesti v okraj Polk in se tamkaj nada-juje 13. aprila. Sodnik Dewell je pritrdil glavnemu zagovorniku bičar-jev in Ubijalcev, da je nemogoče izbrati "pravično in nepristransko" poroto v tem okraju. Glavni zagovornik VVhitaker je osmih dneh izbiranja porote zavrgel vse izžrebance razen petih — in še ta |>etorica mu nI j jo volji — češ, da so "polni komunističnih predsodkov" proti obtožencem! Perzija pretrgala diplomatske stike z Ameriko Washington, D. C. — Iranski (perzijski) poslanik v Washing-tonu in oba iranska konzula v New Yorku in Chicagu, edina perzijska konzula v Združenih državah, so bili zadnje dni pozvani domov. Istočasno je Iran obvestila ameriško vlado, da no-če več imeti diplomatičnih stikov z Ameriko Iz razloga, ker njeni diplomati nimajo nobene zaščite v Ameriki. Pred več meseci je bil iranski poslanik aretiran v Washingtonu, ker je prehitro vozil avto in |»olicija je precej surovo postopala z njim. To je vzrok "preloma". Spor med gradbenimi unijami poravnan Washington, D. C.—Dolgotrajni konflikt med dvpma grupama v gradbenem departmen-tu Ameriške delavske federacije je bil poravnan, ko so se repre-zentantje nasprotujočih si skupin seftli na posebni konferenci. J. W. Williams, načelnik ene grupe, je bil izvoljen za predsednika novega združenega de-partmenta, M. J. McDonough, vodja druge fralkcije, pa za tajni ka-blagajnlka. Konflikt je dosegel višek na zadnji konvenciji Ameriške delavske federacije v Atlantic City ju. Ta Je izbrala posebni odbor in mu poverila poravnavo spora, ki je bilu sedaj dosežena. Japonski reiim prevzel kontrolo nad tiskom Tokio, 1. apr. — Nova japonska vlada je prisilila vse časnikarske agenture, da so se združile v »no celoto, nakar se Je ta celota podvrgla kontroli režim* iri odslej bo ves japonski tisk orodje režimske propagande. Berlin. 1. apr .-.Diktator Hit ler je v svojem odgovoru na predlog k)karnskih držav glede končanja porenjskega konfllk ta izjavil, da ne bo dopustil), da bi katerakoli država diktirala Nemčiji, kaj naj ta stori v remi litariziranemu Forenju, ta eno pa je predlagal sklenitev novega )>akta, ki naj bi podprl evropsko mirovno strukturo, Joachim von Rlbbentrop, Hit lerjev zaupnik in svetovalec, je včeraj z letalom i>oletel v London, kjer bo predložil Hitlerjev načrt članom britakega kabine ta. Hitlerjev ntfrl določa ime- Italijani ZaVZeli novanjte mednarodne komisije,' • katero naj bi tvorili repreten tantje Anglije, Italije in tretje nevtralne velesile. Ta naj bi nadzirala nevtralnost na obeh straivoh nemško-francosko-bel gijske meje toliko časa, da bodo zalrjjj^čcna pogajala glede sklenitve novega pakta, ki naj bi utrdil mir v Evropi. Hitler je obljubil, da ne bo povečal oborožene sile v Porenju, ko se bodo vršila pogajanja, če bosta Francija in Belgija odobrili isto politiko. Nemški diktator je daljo Iz javil, da so govorice, da namerava NemČijM napasti Francijo, nesmiselne. Francosko trdnjave ob meji I\>renja so nsj močnejše na svetu in Franciji se ni treba bati napada s te strani. I^ondon, 1, apr.—Joachim von Ribbentrop, Hitlerjev odposla nec, je na čelu nemAke delega cije 27 članov sinoči prispel v liondon z diktatorjevim načr to m, na čigar podlagi naj bi se poravnala kriza, ki jo je povzročila na$ijska vojaika okupacija (Porenja. Načrt bo danes predložen zunanjemu ministru Edenu, nakar ae bo vršila razprava na seji britakega kabineta. Člani nemške delegacije so izjavili, da je Hitler nezadovoljen z govorom francoskega zunanjega ministra Flandina, ki ga je «imel zadnjo nedeljo in v katerem Je poudaril, da ne polaga nobene važnosti Hitlerjevemu predlogu glede sklenitve nova mirovne pogodb«, ki naj bi nadomestila iokarnski pakt Nemčiji, ki Je rsztrgsls lokam ski in versajski pakt, ne more nihče zaupati, je dejal Flsndin. Naw York,— zapudni Pennsylva-niji, Ohiu, West Vlrginijl In Kentut'kyju, m« zdaj znaša nad I ju*no Indlano in lllinolstmi. Da-IM s je r»0 blokov mesta Evan-svilla in vač ko 20,000 akrov sveta v okolici pod vodo. Vsi prelil va H so pravočasno |M>t»«g-nili iz poplavljenega mesta in nameščenci WPA veslajo na-<»krog /a purent b hiš in drugih poslopij v čolnih kot »tražniki pred tatovi, V »o«ednJem lllinoisu je O-hio poplavili» 26,000 akrov ave-ta v okolicama Gnlconda in Calrs, kjer se Ohio izliva v Mis-aiasippi. Dr. Touinsend bo reorganiziral svoje klube Washington, D. <'. - l)r-Frsia m K. Townssnd, začetnik in glavni v.slja gibanja zs |200 starostne pokojnine r.a messc, Ja le d ril naznanil, da bo njegova organizacija "Old Age rs-volving Penajons, Ltd." korenito reorganizirana. On ne la» vač asm odgovoren as zbirsnjs prisjtevkov in propagando, t«m-vač Imi la p««el izročen odlairu. kl bo i mri vrhovno oblast. Glsv-tM stan se presen Iz Washlngte- iiii v Chltsgo, — Moivtfz PROSVETA Tli K BNI.ICHTKNMKNT «LAMLU IH LAST*INA Kl OVCNKSB MAWWHI rOOruftNB i Kit NOT« Orw— ml mm* p»Mlitn« m Um MU««i. NiUmiI Bmm*M NwhiM¡ m Urwl.M Nrte*« (ItNI CWapi I* K*m4> UK m M«. MM m *•! h M m l«)l Wâ. M CkMM« U Ctaw« «IM M «k M«. M » m M IM¿ M UN M» Ur Um U»itM Sua- («M*« ChtaM») m4 C«mM N N ptr irmt. Chk^g« »u Ctern |1il M» »«. «wtlrM N M »•» Cm «diwf |W «i—mm lUkopM IK^t M M .»iu. Ukmt>~i tMMTM *MMM («fil*. mmmtí. 4nuw. m4.) m »mumulm to v M i* »rUMII pMUilM A4*mUmm« rat» m wrwNHrtit-eeeewriM» «rf •••»••l-mlUm au4 »MrfMM «rti«!- «NU wfcffaM. l»M. WMt'M .t«C<~ t-U,.. ff . «tU M r u.l, «Im m -H iNrtiN Nul» m M. bar "«'k • 1'ttOSVKTA INI H M- *'« . IIHMM MJCMNRB »r TMR l«»M*T»0 PBCM KM 138 Oalui» » nfcl*pa)u. na prim*r ■!■■ TmmiNa J* 4a M V MB Itot M MMi Priznanje Zagrebška "Istra", ki izhaja tedensko — kadar ni zajdenjena! — in prinaša k» vesti ter članke v hrvaščini in slovenščini o razmerah primorskih Jugoslovanov jmhI fašistično Italijo, piše z dne 13. marca t. I o zanimanju na-šega šasopisja v Ameriki za položaj v Julijski Krajini. Našteva slovensker tirvata in ske liste v Združenih državah, ki ponatiskuje-jo primorske vesti iz nje ter konstatira: • "Največji slovenski dnevnik Prosveta v Chicago prinaša redno vse važnejše vesti iz našega llita in včasi ima izvirne članke glede primorskih Jugoslovanov . . . Treba je podčr-tati, da vsi našteti listi so antifašistično u-smvrjeni, prednjači pa jim najbolje informirana in urejevana člkaAka Prosveta". Veseli nas to priznanje, toda v boljše informacije "Istri" moramo dsnes ponovno pribiti dejstvo, da Je treba antifašlstlčno usmerjenost nekaterih naših listov v Ameriki, zlasti katoliških, uprštevati le toliko kolikor je fašizem prizadel jugoslovansko duhovščino v Primorju. V ostalem ni atovienski katoliški tisk v Ameriki prav nič antifašhitičen. Dokler so fašisti na Pri morskem terorizirali le socialiste in ostale antiklerlkalce, jim je slovenski katoliški tisk v Ameriki navdušeno aplavJiral. Cikaška Edinost, katere urednik je oil zdaj v Ljubljani živeči in za izseljence se silno brlgajoči pater Kazimir Zakrajšek, Je takrat pisala. da *e ji ono, kar Mussollnl počenja s socialisti in komunisti, "zelo clopade". Iz Mih razlogov je to časopisje nasprotno tudi Hitlerju, namreč ker Hitler noče deliti •voje diktature s katoliško cerkvijo v Nemčiji. I bi to živ a, j,- najboljši dokaz to, da slovenski katoliški listi v Ameriki nimajo niti najmanjše grajalne besedice proti katoliškemu fašizmu v Avstriji, Morilca DoNfusaa, ki je velel po«trelltl Čez 300 delavcev-MlaNstov na ulicah, obesiti petnajst socialistov in porušiti s topovskimi granatami delavske stanovanjske hiše na Dunaju, ni ta tisk obsodil niti Z eno ln»nod{co! Prosimo zagreliško "Istro", naj še to konstatira, če smatra za umestno. Kolektivna akcija v Evropi Pred dobrimi desetimi dnevi so v l^ondouu zborovali zastopniki delavske aocia listič ne in-terimcionale in mednarodne strokovna intar-nsclonale. ki predstavljata okrog 3« milijonov organiziranih «Mavrov. - Na tej konferenci je bilo zastopano tudi podzemOko socialistično gibanje \ nacijskl Nemčiji in klerofašlatičnl Avstriji. Ti zastopniki mednariKlnega delavstva so aprejeli manifest za kolektivno (skupno) akcijo evropskih držav v l.igi narodov za obrano miru v Kvrnpi in za kolektivni nastop proti nacijaki Nemčiji ali katerikoli drugi fašistični drAavi. ki ♦.» motila evropski mir. Manifest najstrožje obsoja Hitlerjevo remilitarizacljo Porenja kot "premišljeno dejanje, katero Izziva vojno". Ta sklep zastopnikov mednarodnega stavili na realno stališče in računajo z razmerami, kakršne so. Pri»ti oboroženim fašističnim silam — Nemčija in Italija je trd m iMistaviti otiorogeno silo, drugega efekt i \ n< ga iredatva nI. S pacifističnimi resolucijami in |»apirnatimi protesti ae pri fašistih ne • pravi nič. Edino s najstrožjimi sankcijami m kolektivno ol»oroteno *ilo j* mo. goče preprečili fašistično agresivnost in ohraniti mir! Naloga «telavstva vsake |M»*amesne evropski države je, da pritiska ua svojo vlad«) za kolektivno akeijo. To je edina praktična pot in v*e drugo nič ne (»omaga. Države, ki nočejo aodelovati pri tej akciji, ae same označijo kot sovražnice miru. Zanimivo je to, da proti tej taktiki evrop-skega delavatva «»atro naslo|is Trockijeva ko-muniNtična frakcija, katera še vedno lovi mavric*» svetovne revolucije. Na istem stališču k<»t trockijevci ao po vseh «ietelah razne delavske pacifistične in drugače utopiatične frakcije in akupine, ki tudi nasprotujejo temu. da bi delavske stranke In organizacijo moralno (»odpirala sankcije In druge kolektivne akcije Lige narodov. Ali te frakcije in akupine vedo, kaj hočejo? Glasovi iz naselbin Wiseoawiaske volitve WWard, Wls-—Ne vem, ksj Je vzrok, da se tako malo sliši iz naše farmarske naselbine. Merv-da vsi rsje čitamo Prosveto kakor bi pa kaj napisali. Edina izjema je Math Botribach, ki se oglasi vaake kvatre. V VViacsonsinu se vrše 7. a-prila lokalne volitve in za enega člana vrhovnega sodišča. Far-nrgnko-delavski ksndidat za vrhovnega sodnika je sodrug Tumer, katerega jO indorsira-la združena federacija vseh naprednih strank in organizacij v državi. Ta urad je skorsj naj važnejši v državi, kajti vsako dobro postavo, ki je sprejeta v legislaturi, tirajo pred vrhovno sodišče, "katero v 76% u-streže kapitalistom",^ je proglasi je za neustavno. Torej apeliram na vse volilce v Wiscon*inu, da oddaš te vaše glasove 100% za delavskega kandidata Glena Turnerja. On ima vse kvalifikacije za ta u-rads Služil je že v legislaturi, kjer je napravil brilijanten rekord za farmarje in industrij-ske delavce. t Nadalje pozivam vse volilce v okraju Clark, da volite za bondno izdajo v vsoti $400,000 za cementi ran je okrajne ceste štr 73, to je od Nellsonvllleja do Wlttheeja, kar znese nekako 24 milj. Ne ustrašite se, da boste sami sdbe obdavčili. Ne, nikakor ne. Mi posodimo državi samo naš kredit, ker ta denar bo država nabirala Iz davka na gasolin in avtne licence. Edino, kar bomo mi utrpeli, so obresti v vsoti $23,000. Toda vzdrža-vanje ceste v sedanjem stanju nas več stane, namreč $600 letno za vsako miljo ali skupno $14,000 na leto. V dveh letih smo torej že na dobičku.' Nadalje naj omenim, ako mi ne bomo odobrili teh bondov jih bodo pa drugi okraji, mi bomo pa vseeno plačevali naš odmerek. Torej zakaj naj bi mi ne dobili nekaj takorekoč za boglonej? Naj bo še omenjeno, da.bo WPA prispevala polovico, to Je nad $400,000 za tlakovanje te ceste. Ako to zamudimo, morda nikdar več ne dobimo take priložnosti, to je pomoči federalne vlade. In ko bo enkrat ta cesta tlakovana in zVezana s cestnim omrežjem U. S., tedaj lahko u-pamo, da bomo dobili eno o-krajno cesto skoči Willard. (V občinski odbor kandidira-mo štirje člani SNPJ. Ce bo kdo izvoljen, je težko prerokovati. Vsak naj voli |m> svoji previdnosti. y Spomlad so Je nam prikadlfla samo za en dan, danes, 27. marca, pa imamo zopet sneženo odejo. Mike Krultz. 198. mo izvršile obilo koristnegs dela! Obenem se toplo zahvaljujem rojakinjam za postrežbo na obiskih. Ns teh obiskih sem sprevide-ls. ds se bi dsls prav tako uspeš-ns agitacija vršiti za naša dva lavsks lista Prosveto in Prole-tarca. Videla sem, da je še mnogo slovenskih hiš brez enega ali drugega lista. Depresija jih je namreč prisilila, da so vse pustili. Sedaj se sami dovolj ne zanimajo, obišče pa jih v interesu omenjenih listov tudi nih-:e. Pri takem delu imajo žene veliko več prilike. Ko one vstopijo v hišo, se takoj razvije pogovor, ko pa tega zmanjka, povedo, po kaj so priMe. Naletela • tem tudi na posameznike, ki so se jezili na upravo, češ, tam in tam sem bil na boardu in še ved-io tja prihaja Prosveta. Povedn-•a sem mu, da to nI krivda uprave. Svetovala sem mu, naj z dopisnico za en cent obvesti upravo kadar se seli, navede pa naj svoj stari in novi naslov, pa se bo vse takoj uredilo, da bo list >rihajal na pravi naslov. (Dobro ie, da uredništvo in upravništvo rte ve, kolikokrat se kdo nanje jezi. Jaz ga šele drugič nadlegujem.) Prav tak uspeh bi bil z agita-'itfo za pridobivanje novih članov SNPJ, to je, če se bi žene organizirale ter šle žeHjo imeti svoja balincarsk* moštva ali teams v tej seziji, naj se pripravijo na omenjeni seji. Obenem se opozarjajo tudi Ci-kažani. da se želi imeti "bitko" tudi z njimi. Zmaga je gotova — na eni ali drugi strani. Vsi ste dobrodošli! Odbor. Razno iz Brklgeporta Bridgeport, O.—\ rovu na Blainu je na 11. marca pobilo br. Johna Grila, člana društva Št. 13 SNPJ. Zmečkalo mu je nogo v stopalu. V bolnišnici je bil nad dva tedna in sedaj se zdravi doma. Na 18. marca je v Bar-tonu naglo zbolela Rozi Skoff, soproga tajnika tamkajšnjoga društva SNPJ Josephs Skoffa. Nahaja se v bolnišnici in ji gre na bolje ter bo kmalu doma. Na 25. marca pa so na hitro odpeljali v bolnišnico Helen Strauss, tajnico društva Cardinals SNPJ. Podvrgla se je operaciji na slepiču. Teden prej je zbolel Albin Potnik, tudi član društva Cardinals SNPJ, na zastrupi j en ju krvi in čeljusti. Tudi njemu gre na bolje. Vsem tem želim hitrega okrevanja. Ker je poplava povzročila veliko zmedo, mi ni znano, kako obratuje premogorov, kajti tudi železnice so ustavile obrat zača-s a povodu ji. Soc. klub Št. U JSZ je na zadnji seji izvolil podpisanega za delegata državne konvencije soc. strgnke, ki se bo vršila 4. in 5. aprila v Akronu. Podpisani je bil ČETRTEK. organizirale ter šle v skupinah tudi, nominiran za delegata na-)d hiše do hiše in obiskate-Blo- ¿.0^ konvencije soc. stranke, ki venske družine v interesu jedno- V bo vršila v Clevelandu dne e Morda bi bil dober uspeh, po- 23. Jn 24. maja. Klub je prispevno sedaj, ko je v teku mla-1 val vsoto $6 za nabavo umetne i: i !S!nptnjf' Na U ntLtln i no«e br- M- Tekavcu v Canons ►^, . , J,prid.obl.1° ."V10*0 ^.burgu, Ca., člani pa so prispe vali $1, skupaj $6. Način uspešne agitacije Detroit, Mich.—Dnevnik Prosveta Je zelo priljubljen med rojaki: v našo hišo prihaja od prve številke. Četudi smo se v tem času selili iz kraja v kraj, *mo vedno poskrbeli, da je Prosveta prišla v določen kraj. Večkrat se Jezimo na plsmonošo, ker prinese pošto tako i>ozno, ne prej ko ob It.30 dopoldne, več krat |>a šele ob 2.80 popoldne, namreč »»b praznikih. Morda je zapoanelosti krivo Ime naše ulice Middlepoint (srednja špica). Ko skonča na naši ulici, odide h kosilu. ko se pa drugič vrne pa večkrat niti do "špice" ne pride. Na januarski seji go*|M>dinJ-skogs odseka SDD sem bila z m rs. Mary llant Izvoljena v agl-tacijskl odbor za pridobivanje j noylt članic. Védala sem, omagati dobri stvari. Ko sem mu |tovoda-la. da sem prevzela omenjeno v 4 spremljala prve štiri večere Ze-! «prilo ob g. zvečer v spodnjih le smo jako lepe uspehe povsod , domovih prontnrih Vabijo ae In aamo ena se jo odrekla Iskre-1 ** prijatelji balincanja. Podano se zahvaljujem \ imenu na-' no bo poročilo kluba, volil so bo šega odseka vsem članicam za ao-1 odbor, rešev ala ae bodo pravila delovanje. £e na prvih sejah ao, določil ae bo čas balincanja »n pokazale, da ao aktivne. I* tako; določile nagrade naprej roka v roki in skupno bo- V trok Oni vidijo le sebe in svoje r*I*>darje kapitaliste, katerih B**lo je: "Vladaj z mečem In bruUlnoatjo med delavci!" Na drugi strani pa imamo kan-■ iftte. ki jih Je poatavllo organiziram. delavstvo pod vodstvom socialistične in farmarske ter progresivne stranke osi roma fe-tr*ml' w ponori© 'deracije. Te tri velike delavske politične stranke so se združile, da enkrat za vselej starejo delavskega sovražnika in da dajo priliko vsakemu državljanu, ki se zaveda svojih pravic, da se priklopi k stranki naprednega delavstva v boju proti reakciji in izkoriščevalcem. Na čelu kandidatske liste združenih delavcev je po vsem svetu znani delavski bari tel j sedanji župan D. W. Hoan, ki ponovno kandidira za ftupanski urad, daljo Max Raskin, za mestnega pravdnika, A. Janicki za comptrollerja, W. Guenther za blagajnika in C. Hampel za mirovnega sodnika. V teh kandidatih se preliva bogata rdeča kri, napolnjena z ljubeznijo do svojega sobrata delavca. V njihovih srcih je vedno goreča volja, da storijo vse za iritaljšanje sedanjega delavskega položaja ter da privedejo ljudstvo v lepšo bodočnost. Torej tu smo na pragu odločitve: Kaj naj storimo na volilni dan dne 7. aprila mi Slovenci, Hrvati in Srbi ter drugi? Ali priznamo dejstvo, da smo vsi delavci, da moramo skrbeti za naš obstanek? Da! Ali ne ve vsak o-brtnik, gostilničar, mesar in trgovec, da je odvisen edinole od delavcev, da je njihova zmaga njegova zmaga? Ali ni življenje naših družin odvisno od mezd in ali ni bodočnost naših otrok odvisna od nas? Ako se zavedamo vsega tega, potem ne more biti med nami nobenega moža in žene, da ne bi šla na volišče na 7. aprila in oddala svoj glas za župana Hoana ter vse ostale kandidate na zdru^ ¿eni delavski listi doli do alder-mana in aupervizorja v svojih wardih m distriktih. Vse kapitalistično časopisje je proti delavski stranki. Toda naša dolžnost in zavest nam veleva, ako hočemo sebi in svojim otrokom priboriti) boljšo bodočnost, da ne bomo ostali doma, temveč da bomo šli vsi kot eden na volišče in VSI KOT BDEN glasovali za naše delavske kandidate! Vprašanje je enostavno: Ali si za izkoriščevalce in Shlnerja ter njegovo bando, ali pa si za svoje delavske kandidate in pro-tekcijo delavskih pravic, ki jih oni zastopajo in za katere se bodo borili. Ako si za svoje delavske kandidate, tedaj boš volil za Hoana in vse ostale kandidate na listi, ki jih je postavilo združeno delavstvo! John Ermenc, bivši državni poslanec. Se o povodnjl Johnstown, Pa.—Izvedenci so ugotovili, da je poplava samo v tem mestu napravila okrog 50 milijonov dolarjev škode, kar daleč nadkriljuje škodo poplave leta 1889. Sedanja pa ni zahtevala toliko človeških žrtev. Pred 47 leti je po uradni statistiki u-torulo 2,235 ljudi, v zadnji pa o-krog 25. Da ni bilo več človeških življenj izgubljenih, je vzrok v tem, da je voda naraščala počasneje, medtem ko je pri prvi poplavi voda pridrla naenkrat in to le z vzhodne strani. Kotlina tega mesta je menda nekakšna naravna past za žrtve. Mesto leži v dolini in okrog in okrog je obdano z alleghenskimi hribi. Daleč naokrog po teh visokih planotah se voda steka skozi to ožino. Edini iztok je po zoženi dolini proti Pittsburghu. Dve reki. Little Conemaugh. ki teče z vzhoda in Stony Creek z južne strani, sta v normalnih časih le dva večja potoka, v deževju in nalivih pa brž naraseta v veletoka, ki se trčita v osrčju mesta liki dve sovražni armadi ter izstopita iz svojih strug. Mesto Johnstown je utrpelo že več poplav, vendar ne tako katastrofalnih kot sta bili zadnja in ona pred 47 leti. Poleg tega se nahaja vse naokrog na višjih mestih do 12 rezervarjev ali jezov, izmed katerih so nekateri posebno veliki, kot sta Quemaho-ming in North Fork. Voda samo ix enega teh jeaov bi zadostovala. da bi mesto v nižini popolnoma uničila. Vsled tega je ljudstvo še bolj zbegano ob času poplave. Vzroki zadnje povodrvji. Vsled velike množine snega v hribovju in veliko padsvine dežja in južnega vremena, je že v torek 17. marca voda začela naraščati v strugah. Nihče pa se ni zmenil za to. Nahajal sem se v down-townu v trgovini. Neki «Uri mo-žlčok je opozarjal trgovca, naj blago is spodnjih shramb in pro-tDalja as 4. strast) APRILA Poljedelstvo in bodoče! tovarne 1 V porabljanje poljedelskih pridelkov * dustrislne svrhe se šele sedaj razvija iH ps največjo rešitev za bodoče Mudlu*! Mnogo let znanstvenega preiskovanj. tem, ali je bilo treba suhih let goau^Lj krize, da je važnost rabe poljedelskih^?! kov kot surovin sa industrials »vrhe dSj ospredje. Ko inozemske dežele postaji 11 dalje bolj samo vzdržujoče, se je mTrl □ dežela prizadevati, da razširi «Voje ^Ij tržišče. Eden izmed načinov, da »e to *3 je pridelovanje na ameriški prsti onihTJj ctelskih surovin, ki jih treba sedaj U\ i Drugi način je, da se najdejo nove rabTj ameriške pridelke v domačih tovarniških 1 dustrljah. * "N Sojni fižol, ki ae je vpeljal v to det* j Kitajske pred kakimi sto leti, nam nudi J popolnejši primer. Sadil se je večinoma J Jugu v omejenih količinah in se je u kitaUH fižol rabil za krmo prašičev. Leta 1935 Ji več kot pet in pol miljonov akrov bilo nJ jenih s sojnim fižolom v 27 državah, ne 3 na površine, kjer je bil posajen skupaj z glmi pridelki za kwno. To je bilo za tretid več posajene površine kot v prejšnjem |J Preko 21,000,000 sodov olja iz tega fižola, J dfelanega v Ameriki, se je vporabilo v M striji. Skoraj polovica te količine «e je J rabila za izdelovanje barvil. Ostalo je U izdelovanje mila, lineoleja črnil, jestviiTi drugih industrialnih produktov, vstevši «J mobile. Ornamentalne kljuke na vratih, d čaji in drugi deli avtomobila so dane« iuj vani iz zmletih soj nih fižolov. Kemiki so| našli kakih 300 mogočih rab za sojni fiiol ] Kazeji n (casein) je postranski prošJ mlekarstva in se mnogo vporablja v industd ji, zlasti v produkciji nekateri vrst papirjd To je tudi primer, kaj se more doseči z raql mi poljedelskimi pridelki, ki se sedaj uvaiJ Po federalnem uradu za mlekarsko indurtri se je 1. 1920 uvozilo dve tretini kazejinal potrebe ameriške industrije. L. 1929 «e| uvozila le polovica potrebne surovine. L. 191 pa se je ves kazejin, razun štirih odstotkj pridelal od domaČih producentov, ki »o«J močjo kemikov in inženirjev našli, da and ški mlekarji morejo doseči isto, kar so popri dosegli v Argentini. Tovarne tukaj kupujejo devet desetink J ga tungovega olja, ki ga Kitajska prideluj vzlic dejstvu, da je ameriško rafiniranooj boljše kvalitete. Potreba dežele za to olje 3 zahtevala vporabljanje enega milijona zli m akrov in južni farmarji ki se potegujejo! ta trg, imajo danes 250,000 akrov posajeJ s tungovimi drevesi. Ameriška tekstilna ii dustrija uvaža vsako leto na stotine milijona funtov akroba, dočim so le nedavno farnua v Mississippi dokazali, da južni sladki krom plr da boljši skroto, tako da farmar morepa delati $40 za aker iz samega škroba. Farm Chemurgic Council trdi, da 50,0li 000 akrov poljedelskih pridelkov za induSlj alne svrhe more biti obdelovani h tekom m hodnjih desetih let ako le hočemo. Ista orp« zacija ceni, da osem milijonov novih akrorii] re služiti za produkcijo lesne kaše za papiH no industrijo, in to na podlagi eksperimrttg s hitro rastočo južno jelko. Ze v Georfiji j gradi papirnica za $4,000,000, da izkoristil južni lesni produkt. iRaba bombaža kot M jujočega materijala v gradnji cest bo koaj mirala pridelek 3,000,000 akrov. Nadonsšj vanje lanenega olja, ki se sedaj uvaža, dilo ameriškemu farmarju priliko za J 3,500,000 novih akrov zemlje. To so le m t^rih pridelki, ki sedaj preiskuje za alno rabo, ali gibanje raste čim dalje vafl jc še le v povojih. Morda najvažnejši pridelek za industrij ra-bo, ker je že pokazal velik uspeh. J« JJ baž (cotton). Vsled kemične premembHj bsža v celulozo se je mogočnost rabe bo» poatoterila. Bombaževo seme. ki nekdaj bilo za nobeno rabo, ima dandanes vri 200 milijonov dolarjev ob bombaževe» P"^ ku 1600 milijonov dolarjev. Pandai*« bombaž vporablja za stotino induatriu svrh. Znanstvena preiskava je dodala p° v rednosti ta vmako balo bombaža in **** vedno pom nožu je jo mogočnost raU delske surovine. — FLIS. Kvadratni koren iz leta 19» Načelnik fizikalnega zavod* n* Pesi^ I«* vanakem vseučilišču prof. Le £all<7 " JJ zanimive algebrične odnose v «v« To leto predstavlja namreč število 44 drat * Vsega skupaj je bilo od Krlatuao«JJ stva do danes torej samo 44 let. k' ^ 0 no število drugega števil»- jftl temi leti so 1849, 17«. lML ° c i imajo svoje kvadratne korene v l«t» , 41.. 40. in 39. Naslednje leto t* kil ^ 4 mogoče potegniti kvadratni ker«* 2025 (kvadrat števila 45.), nadaljnJ» leta bodo 2116.. 2209.. 2304 . 24»«. Prof. I^Gallev jestodnn '-lK" f ^ divs za ugibanje ljudem, ki mističnih odnoeov. etek in trinajsti ■ po vrhu! ^vernim kakor tud v poaMn premislek n.ne* (to je bilo 13. marca) "S vražjeveme babnic« JT prekrižale, preden Bcobacale i* postelje, bo slo vse narobe, kljub Ja se bodo skrbno pazile kar bi ne bilo v skladu z F108VÏÏA ^vernim Kakor tud^razno. ^o vražjeveme babnice prekrižale, pi U, skobacale iz postelje ¡¡m bo šlo vse narobe, L J da se bodo skrbno pazile *Ua kar bi ne bilo v skladu z toreninjeno vero votlega stradal petek že sam na sebi b začetek za vse, kaj šele, če ¿e na nesrečni trinajsti dan v Bog1 n® daj, da bi se kdo zorita vil bab j i veri in prišel v ¡¡k na pojete! Se večji predrli v očeh praznovernih je za-ibljenec, ki si upa na tako zaiti dan potrkati na okno svoje foice Skrivnostna sila, ki je mila vraže že od pamtiveka v rfska srca, bi kaznovala tudi tfa. prav tako kakor spodleti ikomur, ki se na trinajsti dan a v mesecu loti pomembnega Takšno praznoverje je vklenilo Ji v svoje mreže že od nekdaj, [prav kakor je ostalo še daniš vsem preprostim ljudem ^oli na širokem svetu, je tu [vnajnaprednejših narodih še rom zakoreninjena vera fivnostno usodo trinajstke. Potila se je moških prav tako ko fcsk, z izjemo, da je zgovorni poslednjim glasno položen usta, tako da so možje, če-kv sami v dvomu, krstili vero |jših polovic za babjo. evilke so že od nekdaj ta-tveno vplivale na človeštvo, orečju Amacone, na Anda-Bkih otokih in drugod so bila nena, ki so znala šteti komaj [dve, največ tri. Vse drugo je ilo skrivnostno moč. Paleolit-najdbe v Evropi so potrdile, [je naš pračlovek že štel do de-| g prsti obeh rok in miglja-palcev si je pomagal celo na inajst. Število 13 je bilo zanj [skrivnostno, kakor je danes prenesenem pomenu moderne-l Človeku. i starem svetu je bila sedmi-I najbolj praznoverno število, ri Egiptčani so verovali, da je početnica njihove dinastije instvo 7 bogov. Do Herschlo-b odkritja so vsi verovali v jem planetov. V 7 dneh je Bog »varil svet, 7 let je moral slu-[ Jakob, da si je pridobil Rahe-ieno. O 7 suhih letih, 7 su-iri 7 debelih kravah je san-faraon. Izraelske svečanosti, fhe so trajale 7 dni, vsako 7, ■bo še 30. (3x13) leto je bilo 'no pomembno v zgodovini I-icev. ' flrrški mitologiji sta imela ro in Madeja 7 sinov in 7 a Sedem je bilo junakov te-vojne, 7 grških modrija-r. Pitagorejaka lira je imela 7 »n in prav toliko muzikalnih •N'dem lepih žen in 7 mest je Mil Atfamonnon Ahilu in jv tolik», božanstev ter umet-J1 H0 Poznali stari Grki. a Kitajskem j<« bila že od ne-lJ številka 5. Kitajec 5 planetov nad svojo zem-| J'1 zanj svetovnih elemen-Mlt in pet delov sve-prav toliko je sestavin t('1(,'sa in njegovih no-5 vnanjih delov - ' 5 Postov na rokah in la, kakor na vratih najrevnejše kmečke koče. Moderna psihologija je potrdila, da so več ali manj prazno-verni vsi ljudje, bogati ali siro-mašni, učeni in preprosti. Do-kler bo svet stal, ne bo malo posameznikov, ki se bodo zmerom rogali bab j i veri svoje okolice, na samem pa se do mozga prestrašili, če jim bo preskočila pot — Črna mačka . . . Danes bo tedaj praznovernih dan! Še enkrat letos, 13. novembra, se bosta srečala petek in netsrečna trinajstica, ki pa bosta prav tako lahko ugodna ljudem vedre volje kakor bosta nasprotno nevšečna ljudem, ki pogreznjeni vase iščejo teme povsod, kjer je ni. Kača okrog kolesa nogah. Kitajec pozna le pet mu-zikaličnih tonov, samo 6 okusov. Pet je zanj tegob, 5 kazni za prav toliko slabosti človeka. Pet je prog na kitajski zastavi, 500 posvečenih gora, izmed katerih jih 6 Kitajec posebno časti. Preko Rimljanov je sedmica prešla tudi v krščanstvo. Sedem je nadangeljev, 7 poglavitnih grehov, 7 zakramentov in darov sv. duha, prav toliko čednosti ter telesnih in duhovnih del usmiljenja. Zavita v skrivnostno ko-preno usode pa je trinajstica še dandanes kriva, da je še zmerom dosti hotelov in letovišč, ki nimajo sob in kabin s številko 13. V Španiji in Italiji, pa celo v Londonu niso dopuščali številke 13 na svoje hiše. Celo v Ameriki so nebotičniki, ki imajo 13 nadstropje določeno za vse prej ko stanovanja. Številki 12 sledi navadno 12a, nato 14. Vera, da je 13 nesrečna številka, se je posebno vnavadila pri pojedinah. Bog ne daj, da bi gospodinja povabila k mizi 13 oseb! Ameriški predsednik Wilson pa je bil osebno velik zaščitnik trinajstke in jo je smatral za sre-čonosno. Prav na petek 13. decembra 1918 je prispel v Brest, da je prisostvuje mirovni konferenci, ki se je zanj tako porazno končala. V svojem načrtu je predlagal 26 (2x13) znanih točk in dovršil jih je na dan 13. februarja 1919. Božični banket, ki ga je priredil na čast udeležencem konference, je imel točno 13 gostov. Kasneje, pravijo, se mu je usodna 13 maščevala, ko je 26. septembra 1919. propadel njegov osnutek in je 13. avgusta 1919. že ameriški senat zavrgel njegov mirovni predlog. Med vojno je bila prva potopljena podmornica U 13, ki je tako skrivnostno izginila, da ni nihče zaznal za njeno usodo. V službi Velike Britanije je bil na obali Danske potopljen E 13, a K 13 se je blizu Clydea potopil z velikim delom posadke. Prvi u-ničeni armadni zbor med veliko vojno je bil 13. ruski armadni zbor pri Tannenbergu. V največjih primerih je praz-novere nedolžna Šala. Dostikrat pa lahko povzame prav nevaren značaj, ki napravi iz človeka neodločnega, fanatičnega bojazljiv-ca. Omenimo naj le junake zraka in drzne avtomobil iste, ki poneso seboj razne talismane. 0-brabljena konjska podkev, prastari znak sončnega loka, je prav tako udomačen v hladilni ku najmodernejšega avtomobi- V dvajsetem stoletju ljudje hudo radi nasedajo bajkam. Po širni Dolenjski, začenši že v najbližji okolici Ljubljane, tja do ribniške doline in preko Gorjancev je neki berač od vasi do vasi razlagal l&hkovernežem, zlasti pa Ženicam, kakšen velik čudež se je pred kratkim dogodil prav blizu Črnomlja. Takole je pravil: Neki šofer je privozil v bližino tega belokranjskega mesteca svoj avtomobil, se ondi ustavil in odšel po opravkih. To priliko je porabila dolga kača, ki se je ovila na veo pnevmatiko sprednjega kolesa, tako, da šofer ni mogel spraviti «vojega voza v tek. Ker si drugače ni znal po* magati, je vzel iz žepa revolver in hotel ustreliti kačo, ki se je spenjala proti njemu. Tedajci je izpregovorila kača: "Pusti me jn povej domačemu župniku, naj za-biči ljudstvu, da se spokori in dela pokoro za svoje grehe, kajti svet bo uničen zaradi njegove grešnosti. Pa je udarila z repom po bližnjem mali njem grm ju, na kate rem se zdaj pozna kačin oplet In je prosjak razkazoval malinje listje: "Poglejte, ali ni kača zarisana na njem?" Kdor pozna bogaboječe ljudstvo, ki je zelo dovzetno za čenča-rije, bo rad pritrdil, da se je naših ljudi lotila veliko zbeganos Strokovnjak ti bo seveda na prvi pogled povedal, da je "ka ča" na listu sled rje, peronospo-re, odkrite pred 80 le*i v Bordoju na Frahcoskem pri vinski trti. i prostim očesom komaj vidno ba cili jo prenašajo iz kraja v kra. Recept za uničenje te bolezni je približno takle: Poškropiti je treba dva ali trikrat z raztopino bakrene galice in apna. Na četr; litra vode dekafcram galice, na drugi četrt litra vode poldrug dekagram apna ali 1 in četrt dkg sode. V apneni belež se vlije raztopina galice, nato se dolije še osminko litra vode. Vsak v nogradnik ve to, vsak hmeljar poznati bi moral peronosporo vsak kmetovalec. Zatorej, ljudje božji, ne dajte se bogati z neumnostmi beračev in ne nasedajte dobro premišlje nim bajkam raznih klotužev po deželi. V pomanjkljivosti1 znanja se v »ličnih primerih rajši o-bračajte na strokovnjake, ki vam radevolje pojasnijo vsako tako vragolijo. —t. Preiskav» refif • nih aktivnosti Republika net dolžijo "ne wtlearl er j eff korupcije Washington, D. C.—Pristaši Rooseveltove administracije v enatu še vedno ovirajo preiskavo "newdealskih" relifnih ak-ivnosti, dasi so iprej izjavili, da ne bodo vodili opozicije. Domneva prevladuje, da bo zadevna resolucija zavržena, če bo dana na glasovanje. Kongresno preiskavo relifnih aktivnosti zahteva senator James J. Davis, republikanec iz ennsylvanije. Pri tem ga podpirajo drugi republikanski senatorji, ki naglašajo, da "new-dealerji" kujejo iz relifa svoj politični kapital. Senatni odsek, lateremu načeluje senator Lewis iz niinoisa, je priporočil o-dobritev Davisove resolucije in pri tem je ostalo. Harry L. Hopkins, načelnik federalne relifne administracije, e izjavil, da se ne boji preiskave, češ, da je relif javna zadeva n da je ljudstvo upravičeno zahtevati informacijo o poslovanju. den, maksimalna pa je ?18 na | teden. «Plačuje se ne več ko 16 tednov v letu. Uprava breaposelnostnega sklada in izvajanje določb zakona bo v rokah posebnega državnega odbora. Zakon breaposelnostnega zavarovanja, ki ga je sprejela država Mississippl, je tudi stopil v veljavo 1. aprila. Ta slhčl zakonu, Ki ga je odobrila Indi-ana. Brezposelni delavci so u-pravičeni do podpore 12 tednov v letu in znašati mora 60 odstotkov tedenske plače, ki so jo prejemali, ko so bili uposleni, maksimalna vsota pa ne sme presegati $16 na teden. Uprava breaposelnostnega sklada bo po\*rjena članom državne komisije, katere bo imenoval go-verner. Stavka v ladje-delnicah končana Delodajalci pristali na koncesije San Francisco, Cat—Deset-tedenska stavka v ladjedelnicah v San Franciscu, Oaklandu in San Pedru je bila pravkar končana z delno zmago delavcev. V boju je bilo zavojevanih okrog tri tisoč delavcev, članov osmih mednarodnih unij. Dogovor določa zvišanje meide pet do deset odstotkov In družbe morajo ponovno uposliti vse stavkarje. Stavka je najprej Izbruhnila proti Moore Dry Dock Co. In se potem razširila na delavmice Bethlehem Shipbuilding Corp., General Engineering & Dry Dock Co., Eureka Boiler Works, Pacific Dry Dock Co., Columbia Machine Works in Matson Na-v Italian On.—---------— Nekatere unije so že prej sklenile dogovore z delodajalci, toda Člani Mednarodne zveze strojnikov so vztrajali v stavki, dokler niso izvojevali vseh svojih zahtev, ki med drugim u-J ključujejo zvišanje minimalne plače od 76 na 90 centov na uro in skrajšanje delovnega tedna na 40 ur. Stavka je ustavila vsa popravljalna dela v ladjedelnicah v San Franciscu in San Pedru kakor tudi gradnjo dveh rušil-cev za federalni mornariški department v delavnicah Bethlehem Shipbuilding Co. Zahtevajo referendum glede industrija skega unionizma Council Bluffs, Ia.—Izjavlja joč, da je harmonija nuni orga niziranim delavstvom potrebna, je tukajšnji svet strokovnih u nij sprejel resolucijo, v kateri potiva Ameriško delavsko fede racijo, naj da vprašanje poklic nega in industrijskega unlonl rr^rr^ Najeta drhal ubila strij in masne produkcije, ki povzročata potežkoče v zvezi s pogajanji med delodajalci in poklicnimi unijami, je treba pod vzeti korake, da se spor, ki ga je izsvalo vprašanje industrijskega unionizma, poravna", je re čeno v resoluciji. "Eksekutiva Ameriške delavake federacijo mora priznati, da so voditelji industrijskega unionizma prav ta ko odkritosrčni v svojih priza devanjlh, da se organizira masa ameriškega delavstva kakor so člani eksekutive. Da se prepreči cepljenje v vrstah organiziranega delavstva, naj eksekutiva ADF dovoli članstvu pridruženih unij priliko, da s glasovanjem Izrazi svoje stališče o poklicnem Hi industrijskem unlo-nizmu." —r«Wr*U4 mtam. Slika kale državno jetnllnleo v ValendjI, Španija, It katere je bilo nedavno (spuščenih veliko število političnih jetnikov. ma———naii;ni" i m ni' 'xss:i « i iiBaaBBBaw—Bjfa——sa—— Newyorika zborni-ca navrgla revizijo razporočne postave Albany, N. V, — Nižja new-yorška atwrnlca je v torek s 98 proti 66 glasovom zavrgla olajšavo razporočne postave v državi New Yorku. Predlog se je glasil, da je triletna desertaolja moža ali žene lahko virafe «a absolutno ločitev. Irski katoliški demokrat Je so glasovali proti. Država New York Ima eno najreakclonarnejših postav glede zakonske ločitve. organizatorja Najemniiki farmarji se izrekli sa stavko Naročite Miadlnakl lini, naj-boljši mesečnik za slovenako mladino! «našle«, ki ne je zbrsla ob priliki *lo*e»ne otvoritve Norrtnovega jeza t dolini Ten Napredek ameriške socialne zakonodaje Enajst držav ima zako* i ne brezposelnostnega zavarovanja Wanhlngton, D. C. — Dve nadaljnji državi — Indiana in Mississippi — sta sprejeli zakon brezposelnostnegs zavarovali ja v soglasju z zakonom so-ciafne zaščite, ki je bil sprejet na zadnjem zasedanju kongresa. Druge države, ki Imajo že take zakone, so Alabama, Cali-fornija, Massachusetts, New York, New Hampshire, Oregon, Washington, Wisconsin, Utah in federalni distrikt. Zakon brezposelnostnegs za varovanja, ki ga je sprejela dr-imtanovitev posebnega sklada, v žavna zbornica v Indiani, je stopil v veljavo 1. aprila. Ts določa katerega bo vsak delodajalec, ki Ima osem sli več delavcev prispeval V/t'fi od vsot« iapls rane mezde v tem letu, 1.8% v prihodnjem letu In 2.7'/ v letu 193K. A pričet kom leta 1937 bodo tudi d*la vri prispevali eden odatotek od svoje plače v »klad brezposelnostri*ga zavarovanja. Zakon določa minimalno brez-1 poselnoetno podporo |6 na te- Liga socialnega kredita v zagati Edmonton, Alta., Kanada, — William Aberhart, premier pro vince Alberta in vodja Lige so cialnega kredita, ki je odnesla zmago iz zadnjih provlnčnih volitev, je izjavil, da je prelom med njim in majorjem C. H. Douglasom, britskim ekonomom in soavtorjem načrta socialnega kredita, popoln, Sprava je ne mogoča in Aberhart je dejal, da bo moral najti drugega veščaka da bo uveljavil načrt. Douglas se je po sporu s premlerjem vr nil v Anglijo. Aberhartova iz Java pomeni, da bodo morali vo lilci, ki so ga postavili na krmi lo albertske vlade, še dolgo ča katl na mesečno dividendo $26 katero Jim Je dbljuboval Aber hart v volilni kampanji. Pred provinčno Zbornico je sedaj za komiki načrt, ki določa minimal no mezdo za industrijske delsv ce, ne krije pa poljedelskih de lavcev in hišnih uslužbencev. Karle, A r k.—(FP)—Najnovejša Žrtev drhalskega nasilja je .postal Wlllle Hurnt, organizator najemnlških farmarjev, Ustrelila ga je skupina zakrinkanih mož, najetežev bogatih plantažnikov, ko je prišel Iz hi-i e svojega prijatelja v Karleju. On je Že tretja žrtev terorja, ki ga izvajajo plantažniki, da pre prečijo organiziranje najemni liklH farmarjev, v zadnjih šestih mesecih. Hurst je bil glavna priča o brambe na obravnavi proti Ji mu Ballu, aktivnemu unlonlatu, ki je bil obsojen na sedem let zapora na obtožbo kršenja za kona proti kriminalnemu sindi kallamu. Umor Je razkučil člane South ern Tenant Farmers unije in za pretili so s stavko, če ne bodo avtoritete prijele in kaznovale morilcev, katerih imena so znana. Doslej ni bil še nihče aretiran, ker so oblastniki v zvezi s plantažniki in soodgovorni za strahovlado, katere cilj je uničenje organizacijo najemnlških farmarjev. Depresija oplazila protesianiovske cerkve New York.—Združeni svet protestantovsklh cerkva Je prsv kar objavil poročilo, ki kaže, da so prispevki in darila za vzdr ževanje protestantovsklh cer kva v Ameriki padla 48 odstoi kov v zadnjih Šestih letih, "< kar traja depresija v deželi. V šoli Učitelj si je v šoli ogledova fotografijo učencev svojegs rs* reds. "PredatsvIJaJte al, otroci," Jim je razlagal, "da boste nekoč od raali in boste kdaj pogledali, ka ko je bilo, ko ate Wll še majhni ^ Tak rat al boate rekli sami pri sebi: 'Glej, glej, saj tole je Janez, U Je že profesor; In onlle je MIlan, tisti, ki je postal tovarnar; In'—" "In tole j« naš učitelj, tisti, ki je lani umrl," je vzklikni! neki glas Is zadnjih klopi, e Otroška Perica: "Tonček, zakaj pa ma ¡¿eš vrata?" Tonček: "I>a ne bodo škripa-l la!" Perica: "Tonček, ali ne bi »o-¡gr| tudi na»<- male punčke na nasatl?" OPFBCft OK COUNTY GLKRK . OK COOK OOIJNTY, lU.INOlH HTATK OK IIJJNOIH ) ^ COUNTY OK COOK ) Pursuant tu the provUluns of Hee> (Ion a of the Primary Klectlon Uw of Illlnola, I hereby certify Uiat the color of the i»r>er to be u««d for the Primary «»alloU of th« renpeetlve Partlea for the Primary Cleat i on to 1* held in the County of Cook, in all preclnrU and district« under the Jurisdiction of the County C|»rk, on Tuoeday, April 14, Ip.Wt, »hall be aa follow«: IIKMOCKATIC PARTY . . IIM'K HKPI HI.K AN PA HT Y . VKbbOW IN WITNKHH WHKHKOK, I have hereunto Mt my hsnd and affixed the »«»I of the County of Cook, thl« »Oth ils y of March, _A. D. IttW. __ Mf'11A Kl. J. KI.YNN COUNTY CUCRK OK COOK ko kar lsr«Aet« ta oglas, paštrtal» Mt*m«ns, kat«ra 4»llte la nam ga vrlim« a Money »rilrom la aarotilo bomo lotno odposlali. Pišite po poptiUn «ranam «tars-krsjsklh Ut sm«rlkaa«kih som«a lor dragvga blaga v aaál a a Url HTKVK MOIIOKKO CO»- 704 Ho. iné «t. — Mllwaakee, Wla. Najzanenlllvejše dntvne dela v. ake vesti so r dnevniku "Proeve-UÑn All jih lítate vsak dsn? All sto naročeni na dnevnik "Proaveto"7 Podpirajte evo) Hat I A* r/' V; 7°o JUGOSLAVIJE lOt/.l VI.A K OH HJtKMKN IN KUROI'A V HRK MKKIIAVKM ZAJAME UIHlHNO IDTOVANJK DO IJl'HIJANK All ps4s|«4# a prtl|abl|«alml *k«pr«»s(ml paralkli c otvnmv s HAMSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG - I rt***rne lele#«làk« «v«f« md ( berbmirBa. Hr#m««a aH It a m bur g«. fu p*ImmI« .»»•»•»»• i-*«i»»a» hni« iN IÄMBUR9 - AMERICAN LI» WORTH«EIMAM LLOYD lté W. RA>DOLI*II ST« CHICAGO HOSTET* Dolina meseca ■OMAN MMl JACK UMDMI-Mmri rfctalf Un* V Sucr.m-r.tu «U <*.!• 1» j. mul tem vo.il in "••I"*« de»«. m«l. n»»«» nJ"u T*"*,0 ^ cramentu. in .„ko .U krenil, ob tetautfeiproU zahodu, »koli močvirnate kr.Je tj« do D»vU-"le.. Tu ju je «vabilo v -Iran. prot. «everu .' ep Woodtond. kjer je Billy voal z. .veko Hadj«r»ko farm., in kjer j. Saxon i velikim trudom IliiliU od nje«. la nekaj dni pormtfati pri »»dm trgatvi. K»-dar jo e Billy vpwM. kaj n.mer.v.^'o-jim ia»luikom, »e je kaj vino in *r vnetno itviU- nazadnje »e jo je naveličal dratiti in poubll to reč. P» tudi ona n» ni nič povedma o nakazilu, ki K» je v Vi»mu poalala.Budu Stroth*r«u in kaUremu je priloill« neki vii- dutiti. Billy je rekel. odar tisti dan govoril z Budom in obžaloval, da je Billy izginil. "Ne varaj se," je pisal Bud. "Gospodarju je vse znano, kaj si uganjal. Stavim, da ve za vsakega stsvkokaza, ki si ga nabil. A vendar mi je rekel : 'Strottiers, ča mi ne morete dati njegovega naslova, mu vsaj sami pišite in recite, naj se vrne in poizkusi. Sto pet in dvajset na mesec mu dam, da bo vodil hleve'." Ko je bilo pisma konec, je Saxon s skrbno pritajeno skrbjo čakala, kaj bo. Billy, ki je ležal zleknjen na tleh in se opiral na komolec, je zamišljeno puhnil obroček dima. Njegova po ceni delov na srajca — zlato medalj, ki so se lesketale v siju ognja, jo je delalo kar za čudo imenitno — je bila spredaj odpeta in je odkrivala gladko koio in ponosno napetost prsi. Ozrl se je — na odeje, ki so čakale spravljene v zelenem zavetju, na taborni ogenj in počrnelo, obtolčeno ročko za kavo, na obrabljeno sekiro, ki je na pol zarita tičala v kladi, in nazadnje na 8axono. Njegove oči so jo objele ; nato so počasi dobile vprašujoč izraz. Ali ona mu ni hotela pomagati. "Nu," je rekel naposled, "kaj bi drugega: odpiši Budu Strothersu in reci mu, naj me gospodar v uho piše. — In ker sva že pri tem, mu pošljem tudi denar, da vzame mojo uro iz zastavljalnice. Izračunaj, koliko bo obresti. Površnik naj pa kar ostane in segnije, če hoče." A vročina v notranjosti dežele jima ni prijela. Hujšala sta. Prožnost duha in telesa Ju je minevsls. Njiju svila se Je cefrala, kakor se je izražal Billy. Zato sta si oprtila vsak svoj sveienj in krenila proti zahodu čez puste gore. V BerryeAki dolini so ju jele od bleščečih vročinskih valov boleti oči in glava, tako da sta hodila poslej le še zgodaj zjutraj in pozno popoldne. Vse del j in delj proti zahodu sta šla, preko več gora, tja v prelepo Napsko dolino. Naslednja dolina je bila 80-nomska, kamor Ju je bil Hastings povabil na svoj ranč. In tja bi bila tudi ¿la, če bi ne bil Billy slučajno našel v časopisu vesti, da je pisatelj odpotoval proučevat revolucijo, ki je bila izbruhnila nekje v Mehiki. »Saj ga lahko pozneje obiščeva," je rekel Billy, ko sta zavila mad vinogradi in sadovnjaki Napake doline na severozahod. "Godi se nama kakor tistemu milijonarju, ki je Bert prepeval o njem, le da je pri naju čas tisto, s čimer bi lahko kurila. Vsaka smer je dobra — a najboljša je vendarle pot na zahod." 1 V Napaki dolini so Blttyju trikrat ponudili dek> in trikrat ga je odklonil. Onikraj St. Helene je Saxon z radostjo pozdravila nesporne .sekvoje, rastoče po malih kanjonih, ki so se zajedali v zahodno steno doline. V Calistogi, na koncu Železnike proge, sta videla šestero-vfcMne poštne kofrije, kako so odhajale v Mid-dleton In Lower Lake. Posvetovala sta se, kam bi jo ubrala. Ta pot je vodila v jezersko pokrajino, ne proti obali; zato sta Saxon In Billy krenila na zahod, čez gore, v dolino Ruske reke, ki se začenja pri HeatdSburgu. Postopala sta po bogatih hmeljiščih, kjer je bilo Blllyju spet za malo, da bi obenem z Indijanci, Japonci in Kitajci obiral hmelj. "Niti ure ne bi mogel doiatl z njimi, ne da bi jim razbil glave," je dejal. "Razen tega je ta Ruska reka zalo prijazna videti. Dajva, u taboriva se in pojdiva plavat." Tako sta brez naglice romala po široki, rodovitni dolini na aever in v svoji sreči kar pozabljala, da je delo votoče potrebno, med tem ko je bila dolina na mesecu še vedno zlata, daljna sanja, iki se je morala prej ali slej uresničiti. V Cloverdaleu je imel Bltty srečo. Poštni konjarnl je — nčkaj zaradi bolezni, nekaj zaradi nezgod — manjkalo enega voznika. (Dali* prihodaJK » Herman V>robesrh(New Waterford, Kanada): Moji spomini iz svetovne morije Po bitki se je naša baterija ločila od ostalih in nadaljevali amo pot po stranrfki cesti. Prišli smo do neke reke, ki se je vila na levi »trani, da se ne^bi mogli nikamor umakniti, če na« bi sovrstnik napadel. Opoldne smo se ustavili v neki vati. Da so bili tudi čaatniki v strahu, je bito jasno. V tisti vasi so do. bili nekeg« kmeta, da jim je | Mi. {»okazat najkrajšo pot do mosta preko reki- Vodil na« je «kozi gozd. ki nam je zapiral razgled. Častniki niM» dosti zaupali km*, tu In zapreti! i so mu. da Im> u-strel jen, čr <%*• ta» pokazalo, da vodi proti *o\rudniku. l><» Na tej strani je bilo nekaj hiš v plamenih, višje ob reki pa je stala velika vas in za njo polje, |h> kateri je vodila ceata do Przemysla. Na tej cesti amo opazili težko artiljerijo in vo- zove s pro vt j a mom. Dalje smo opazili civiliste na vozovih, ne- [4* j# Vae zastrupljeno, kateri pa so korakali peš, na ' polju pa so počivali Infanteri-Čudili smo so. ker se nas nas tmtega mosta mm prUll v eni uri. ki »e nam je zdela silno dolga, ker urno bili vrtino v strahu, da na« kdo izza grma napade. VW m* jt> dobro izteklo in l»rez vaeh neprilik amo prekoračili moat in prišli na drugo nt ran Tu urno naleteli na več oddelkov dragortrev in ulamev. TI ao nekaj faaa pozneje, ko ni pri šla nobena ve« naših «et čez moat, |M»gnall most v zrak dtnanutom. je toliko rešilo preko reke. Pozneje ao nam povedali, da je v«e to vojaštvo od še»tega kors. Po mati so «talno prihajale nove vojaške grupe. Tu smo ostali več dni, dokler ni šesta armada prevzela naših pozicij, ki ao držale proti aeve-ru Mi smo se pričeli t »omika ti bili napram nam zelo postrež-ljlvi. Dajali so nam kruha, mleka, ma«la ali karkoli so imeli, nasprotno so pa nas (hoteli židje ociganiti pri vsaki kupčiji. Nekega dne smo se ustavili na velikem graščinskem posestvu. Preiskali smo vse kotičke v gradu in druge prostore, a nikjer nismo našli žive duše. V veliki kleti je bilo več jamod svežega mleka in smetane, a bali smo se, Vaeeno smo začeli zajemati mleko in pi ti in tako «mo spoznali, da naša bojazen ni bila upravičena. Pod streho urno našli veliko zalogo poaušenega sadja, ki smo ga vzeli s seboj. Na naši poti smo stalno slišal grmenj« topov na severni fronti Druga avstrijska armada, ki sta jI poveljevala generala Auffen-berg in Danki, se je še vedno u-mikala pred Ruai. Avstrijci so se umsknili tudi is mests l*m- čez kski «Ive uri. Morsi! smo tudi krmiti konje, VI ao bili vedno Iberga. okrog katerega so se tri oaedlani in nekateri ao imeli do ¡tedne vršile vroče bitke. Izgube konti otuljene hrbte smo naleteli ..... na druge konje, ki ske •o se pasli in smo Jih izmenjali j z ranjenimi, tod« »lednjl so nam v«eetw» «ledi I i Naša p*it Je držala «kozi poljske vs«i, Is katerih se prebivalstvo še ni umaknilo, ljudje so Ns poti ns obeh «traneh so bile velikan- Teden dni pozneje so to trdnjavo obkrožili Basi. Do 10. oktobra so jo bombardirali noč in dan in Avstrijci so odgovarjali. Rusi so izgubili v nsskokih 8OJOOO mož, nakar so opustili bombardiranje. Začelo se je obleganje, ker so hoteli Rusi izstradati Avstrijce in jih tako prisiliti na kapitulacijo. Načrt se je posrečil. Trdnjava je padla 22. marca naaled-njega leta, Rusi so ujeli vso avstrijsko posadko in zaplenili bojni material. Trdnjava je prišla spet v avstrijske roke, ko je nemški general Mackensen prodrl skozi rusko bojno črto in prisilil Ruse na umik. Avstrijci so zasedli trdnjavo 2. junija s pomočjo nemške armade. Ujeli so 33,000 Rusov in zasegli ves bojni material, V mesto Radymno smo dospeli 26. septembra. To je bil kraj, v katerem smo sedem tednov prej izstopili iz vlaka in odšli proti fronti. Sedaj je izgledalo v tem mestu vse drugače, kajti veliko ljudi je že pobegnilo, drugi pa so se pripravljali na beg. Mnogo hiš je bilo praznih in te smo vse prebrskali v pričakovanju, da bomo dobili nekaj živil. Samo v neki restavraciji smo našli nekaj vina in piva. Druga naša skupina je našla sod vodke v neki hiši, katero smo spili še tisti večer. Jaz sem se tisti dan splazil na podstrešje neke hiše, kjer sem zagledal razobešeno žensko spod nje perilo. Ker se nioem preoblekel že dva meseca, so me gri zle uši, zato sem hitro natakni oprano žensko obleko nase in vrgel svojo v kot. Svojim prijateljem sem potem povedal, kje lahko dobijo čisto obleko in kma lu so navalili na podstrešje, kjer so se preobleki i. V tem mestu so se zbirali 0-stanki druge avstrijske armade Kmalu smo morali odriniti na pot proti Jaroslavu. V bližini kolodvora smo opazili vlak z dolgo vrsto vagonov, ki so bili vsi pre luknjani od ruskih krogel. Rus so obstreljevali ta vlak, ko je vozil vojake na fronto. Na cesti proti Jaroslavu je bilo vse zmešano. Artiljerija se je pomikala po cesti, ob straneh pa je korakala pehota in vmes civilno prebivalstvo, kj je bežalo pred Rusi. Nekateri ho nosili težke butare, vse svoje premoženje, ki so ga utegnili vzeti s seboj. Zvečer smo dospeli V Jaroslav, v katerem je prevladovala velikanska zmešnjava. Civilisti so begali sem in tja, kakor da bi bili obsedeni. Okrog mesta je bilo vse prekopano in prepreženo s strelskimi jarki. Poleg železniške postaje sta bih dve vojaški skladišči, natrpani z živili in drugimi potrebščinami. Ker se je sovražnik bližal mestu, je vojaško poveljnišštvo dalo deloma izpraz niti skladišči, nakar so ju polili s petrolejem in zažgali. . Dne 1. oktobra smo dospeli v mesto Reszow ob reki Sen. Tisti dan je pričelo deževati in potem je deževali vsak dan skozi tri tedne. Ceste so bile silno razorane n blatne, da so se vozovi udirali do tečajev in konji do kolen. V takem vremenu In po slabih cestah smo nadaljevali našo pot, katere ni hotelo biti konca. Za našo baterijo je korakala stotnlja strojnih pušk. Mene. ki sem jahal v ozadju svoje baterije, je opazil poveljnik te stot-nije in mi ukazal, naj se s konjem pridružim svojemu oddelku. Skušal nem mu pojasniti, da *eni pri svojem oddelku, tods on me nI hotel poslušati. Izdrl je sabljo In me začel mlatiti po hrbtu, toda udarci so se odbijali od puške. Kljub temu se nisem hotel umakniti. nakar me je velel aretirati in razorožiti. Moral sem tudi s konja in |>otisnill so me med moštvo strojnih pušk, trije možje pa so morali paziti name. Z obrazov atražnikov «em «poznal, da se ne bodo dosti brigali zame. Ke je bila cesta razdrapa-na. smo morali korakati ob strani. Kadar je bilo treba preskočiti kak z vodo napolnjen jarek, aem se oddaljil od stražnikov, da ao bili včasl za menoj in včasi pred menoj. Tuhtal «em. kako bi pobegnil. kajti bal sem «e vojnega «odišča. t Dati* M # # II • I Diklič. Zadnja dva imata i tiUftAVl IZ naselbm ne na Washington st. Vsi UKWVfl S*» UIMrv.«r o vrni \rm i Q1 Ns 22 nef*, amo dospeli v Prosmysl. Več kilometrov okrog tegs me«ta so se raztezale utrdbe Tu smo ostali čez noč in «e nekoliko od|«tčill, potem pa Je bilo treba «pet nadaljevat! pot (NadaljavaaJ« * t. »trasi.) štorov prenese na višje mesto. Dejal je, da pozna to mesto, ltaj-aam je že doživel bridke izkušnje. Smejali so se mu, češ: "Ti si starega kova. Mesto ima ogromne o d v o dn e naprave drainage system) globoko pod zemljo, tako da voda ne doseže nobene kleti." V par urah se je izkazalo, da je možiček imel prav Mnogo ljudi ni več moglo uteči, ampak so se umaknili v zgornje proetore, kjer so ostali ujetniki celih 24 ur. Povodenj je dosegla svoj vi šek okrog dveh popolnoči. Segala je do 16 čevljev višine. Odjedala je elektrika in njena vetljava, telefon, radio in druge naprave. Bolnišnica v sredini mesta je ostala v temi in brez gorkote. Bolnike so prenesli v višja nadstropja. Le sem pa tam se je videla kakšna žepna svetilka. Drugega ni bilo slišati to valovenje vode in butanje ob stene raznih predmetov, ki jih je voda nosila, jemala in puAčala Naslednji dan, ko je voda upadla in je ponehalo deževati, se je šele videlo, kako strašno je voda razsajala. Veliki železni mostovi, ki so spajali glavne prometne ceste, so ji bili igrača. Edinole novi železobetonski mostovi so j kljubovali, pa še ti so bili načet tako da so sedaj nekateri zaprt prometu. V mestu je bilo pet mo stov porušenih Derndale, Poplar, Franklin, Mill (Cambria City) in Delaware. Veliki most Woodvale, ki spaja Franklin Conemaughom, je tudi poškodovan in zaprt. Poleg mostov je podrlo tudi nekaj nakladališč premoga (tipples) na primer Kelso, Hillman, Grazier in druga, kjer dela mnogo slovenskih rudarjev, ki so sedaj na prostovoljnih počitnicah. Trgovine v mestu, začenši na Central ave. na Moxhamu in naprej skozi Hornerstown, 8. ward, sredina mesta, ter Cambria City do Coopersdala (5-6 milj daljave), do kjer je dosegla voda, so popolnoma uničene. Okna so razbita, blago uničeno, tako tudi o-prema. Eno vrhu drugega leži nakopičeno po ulicah. Blata je v mnogih krajih do dva čevlja na vfaoko. Nič boljSe ni bilo po stanovanjih v pritlifcjih. Nad sedem tisoč domov je prizadetih. Marsikateri si bo moral «kupiti stol, ako bo hotel sedeti na njem v svojem stanovanju. Taka je bila slika drugi dan po povodnji. Toda to še ni bilo dovolj. Cim so se ljudje vrnili k svojim domovom ter z žalostjo zrli na uni čeno lastnino, so sirene pretresle mozek teh nesrečnih ljudi svojim piskanjem in opozorilom, naj bežijo kakor hitro morejo v hribvje, kajti jez Quemaho-ming bo voda vsak čas razdejala. Ta grozna novica je povzročila paniko med prebivalstvom zlasti pa je zadela matere z malimi qtročički, tako da so mnoge postale histerične. Ljudstvo je begalo sem ter tja in iskalo svojce. V dežju so odnašali otroke in kar je mogel kdo vzeti s seboj. Vse križem je bežalo, avti in pešci. Pri vsej tej zmešnjavi se je čuditi, da ni bilo več nesreč. Sele proti večeru se je ljudstvo nekoliko pomirilo. To se je zgodilo takrat, ko je radioposta-ja v Pittsburghu vzela v svojo oskrbo tudi naš okraj ter nas stalno obveščala o vsem, kar se je tikalo našega okraja. Obenem je naznanila, da je bil alarm, ki so ga naznanile sirene, nepotreben; povzročili so ga ljudje, ki se ob takih prilikah naslsjsjo ob ljudski nesreči, ksr nsj bi služilo le v korist filmskih družb, katerih lastniki radi izrabijo take momente za dobiček. Pogumne jši so se spet )>oda!i v svojs stanovanja, v kolikor niso bils poškodovana, ostali pa so se stis nili pod strehe drugih ljudi. V mestu je bilo oklicano obsedno stanje. Dospelo je okrog 2.000 miličnikov, državnih tru-perjev in |»ozneje pa tudi mnogo fantov od CCC. Skozi meato ni bilo nikomur dovoljeno. Le domačini so smeli v svojs domovanja. tods le potem izksznic. Preskrbe! «em si izksznko. ds sem si ) j mogel ns Isstne oči ogledsti ško- ——, do. ki so jo utrpeli naši ljudje AH ete že aarsčUI PtuaTate al Slovenci v splošnem niso veliko Mladinski list svejeai« pri jata- prizadeti, razen nekaterih, ki so lja ali anradnilis t doamvtas? naaeljaal v okraju Csmbris Ci-To j« edini dar trajne irednaati ty. fckodo »o. utrjteli v avojih trki ga za msI denar lahko peftlje- i govinah Frank Zalar na Mox-ts svojce« f doMS'la* hamu. Joseph Vi voda In Milan ČETRTEK, 2. gostil-trije so čisni SNPJ. Vsi ostali Slovenci in člani SNPJ ter drugih or-l ranizacij pa so naseljeni ns viš-! ih krajih okrog mesta, kjer jih voda ni dosegla. Imamo pa slovensko naselbino v Cambria Ci-ty, kjer je sedež društva Adrije it. 8 SNPJ. Tam je naseljenih največ Hrvatov m Srbov, ki so tudi člani naših društev. Ta kraj se lahko na prvi pogled spozna, da je naselišče proletarcev, razen kakih tucat lepih cerkva, ki so last raznilT narodnosti oziroma njih cerkvenih poglavarjev. Tu so male, stare, gosto stoječe lesene hišice ali bajte, ki jasno zpričujejo siromaštvo večine on-dotnega prebivalstva, ki je zelo vemo in bogaboječe. Po večini je poljske, ruske in madžarske narodnosti. V tistem okrožju imajo Hrvatje svojo dvorano in močno društvo sv. Roka št. 5 HBZ, katero šteje do 700 Članov. Številka njihovega društva pač pove, da je ta njihova naselbina že stara. Sploh se Slovenci in Hrvati tu štejejo za "svoje" in skupno delujejo tudi na prosvetnem polju pri pevskem društvu Rodoljub. Društvo Adrija št. 3 SNPJ je zelo prizadeto vsled povodnji. Dolga leta so se člani tega pionirskega druAtva naše jednote z neupogljivo voljo borili in delali za društveni obstanek. Uredili so si svoj lastni društveni dom iz dveh stanovanjskih hiš. V tem prostoru so imeli oskrbnikovo stanovanje in eno večjo sobo za svoje seje, v kleti pa svoj licen-cirani klub, od katerega so imeli vsaj toliko dohodkov, da so skozi dolgotrajno krizo mogli obdržati v društvu svoje člane. Sedaj je uničeno vse! Voda je odnesla tudi vse pritikline, garažo in drugo, ostalo je le poslopje napolnjeno z nanešenim blatom. Nič boljše ni s člani, ki stanujejo tam v bližini. Pogledal sem v stanovanje bivšega dolgoletnega tajnika omenjenega dru štva Ilije Bubala. Vse uničeno, tako tudi pri sedanjem tajniku OreŠkoviču, ki stanuje v štiri-sobni leseni hišici v ozadju. V stanovanju so ostale le gole surove deske. Ženske, ki so tudi članice tega društva, so mi pravile o tisti strahoviti noči, Id jm> jo prebile same z otroci, kajti njihovi možje so bili na delu in niso mogli domov. Niti v hrib niso mogle zbežati, morale so iti v podstrešje z otroci, kjer ao se tiščali v kotih v temi in mrazu, ne vedoč, kdaj bo voda zajela tudi nje. Medtem pa so bili njihovi možje v silnih skrbeh daleč tam na obrežjih.— Čitatelj si lahko sem predoči grozo take noči. Ce je kje potrebna pomoč, ki bi jo nudila SNPJ svojim društvom in prizadetim Članom, tedaj je gotovo društvo Adrija št 3 SNPJ na prvem mestu, ki naj bo deležno pomoči. Kajti jasno je, da se društvo samo ne bi moglo zopet povzpeti na prvotno stopnjo. Gotovo je, da so tudi drugi člani SNPJ, ki spadajo h kateremu drugemu društvu v bližini in ki so tudi utrpeli škodo ter so resno prizadeti. Vsekakor je potrebno, da se nekaj ukrene in nudi pomoč. V našem okrožju je mnogo prizadetih, zlasti g0stii — Sinkovich, Pavel tijevič in drugi. det znani pogrebnik Mirt , retinčič. Kot mi je ^¡jr* čal, ima škode nad deseti 1 larjev. Omenim najfe^ ročilo Pavla Palijana je voda uničila vse. K0 u upadla na štiri čevlje £ so se prikradli v n store zlikovci ter I)0bW pijačo. "Ni dovolj, d72!l dela tako žalostna uaoda"^1 jal Pavel, nato pa dodal-drej, sedaj sem trdno m da čim bolj kdo v cerkev | moli, bolj je hudoben k« zlikovci so prepričanj ¡T« šli k spovedi in obhajilu Ji bo zločin odpuačen!" Glede hrane in druge ki je prišla iz raznih kri^H treba reči, da se bi mesto I te pomoči težko izkopalo in« vilo nazaj v normalni tek. Vi niči je pomoč zelo velika, vi dušna ter je prišla pravo To priznanje gre bližnjim atom in naselbinam, ki so I vsem, kar so mogli, takoj cu mesta in na razpolago' detim. Geverner Earle j« J že dvakrat oaebno in m nima za situacijo. Jasno pa je, če bi vladal skrbela za regulacijo rek sto za izdelavo kanonov iij vojne paraifernalije, bi imelo več dela, več zaslu boljši življenski obstoj, ] ga pa se bi dale zelo omejiti! tastrofe kakršna je bila ta.j velo bi v večji sigurnostim je življenje in v večji nosti. Kaj je vzrok, d& tega 1 stvo ne more za popusti? ham Lincoln, ki ni bil in ki je že 70 let v grobu, bi ( stvu pojasnil, da le socii se bi brigal za dobrobit Ijt A. V idr Pojasnilo Detroit, Mich —V dveh 1 zaporednih dopisih 19. iij marca se je vrinila pomota | de imena tajnika SND. Ti, SND je Furbas, ne Urbaaj sta dve različni osebi. To pojasnilo in zadoščenje prit tirna. Jeanette V. KenickJ LISTNICA UREDNIŠTVI mamjr ----■»—' I'"» " 'M Detroit, Mich., A. L.: - I pošljite.—West Allis, Wis," lilka:—Dovolite podpis. "MOJ DIMI MALI SINČEK SI JE KOT MALI SPAČEK Bil je zelo nuh in ni im«l s ga s petits; ni« vei ni«*m n^k mi j« storiti." Matere prsvl]o% Trttw*J^« i vino je rsvno pravo rdrtvilo « podhrsnjene otrok«. Nj*t so najboljše .novi, ki jih J« ns veds iznajti mogla » zaprtnice, alsbega apetiU. zgube apsncs, plinov, mm nečiste kole In sitno* v prebsvnimi nerednoati. Prutf»f piti in dobro aanesljivo d zdravilo. V vseh lekarnah. TMNm'fiyS OF BITTER TISKARNA S.N.P OF BITTER WIHM Joeeph Triser to»!»'*' i S.N.P.J imjBU w fakariko obrt spadajoča ^ à Tiska fablla za vsselice la shode, Tlzitnic«, knjige, koledsrje, letake itd. v slovenskem, ™ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezi*«» VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.N.PJ., DA TI8KOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI Nífl Vas pojaaaUa daja rodftre tlaka»* Gase Pililo pa laforasactja aa S.N.P. J. PRINTER1 26S7-S9 HO. LAWNDAL* AVENVt Telefon RacfcweU 490A CHICAGO, ILL.