8t>84 A 60100200 Si, Cena 200 lir HOVO SREČANJE NA VRHU IN ZAKUUČI POGOVORE razdejali kabinete, urade in učilnice k0v^JM — Teden se počasi izteka v pričakovanju dveh važnih dogodki nj' bodo odločilnega pomena za razplet (ali zaplet) vladne krize, jfj. že 40 dni. To sta srečanje sindikalnih voditeljev z Andreottiji ,lllr' Popoldne ter odgovor, ki ga bo morala krščanska demokracija 1;. ostaliin strankam v prvi polovici prihodnjega tedna. V ponedeljek sestaneta na skupni seji elninini k’ll IniJorimil Vi, !ciša Vi ®°6cS» predsednika stranke \|Jl h' poverjenega predsednika V? ^ndreottija. Zasedanje parla-L tUjrn'*' skupin bo verjetno traja-'' v torek, kar pomeni, da se It ”Sretlnje vodstvo KD izreklo še-0 sred«. KprCt‘m se mora izreči, je znano: k ' pSl. PRI in PSDI so na «vr-ijuv Palači Chigi, prejšnji petek, Ve'* sestavo prave parlamen-td Večine. Na to zahtevo je Mo-Pfosii za enotedenski premislek, ”* času pa je KD zavzela nena- (ISREDNJA KNJIŽICA PRIN.^nSKI DNEVNIK Leto XXXIV. Št. 46 (9958) TRST, petek, 24. februarja 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tistal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18 septembra 1944 do 1. tnaja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi 'toGOVOR NA NOVE POSKUSE ZAVLAČEVANJA IN IZSILJEVANJA KD ITALIJANSKA ŠOLA PREŽIVLJA GLOBOKO KRIZO VODSTVO KRI ZAHTEVA, NAJ ANDREOTTI SKLIČE Na florentinski univerzi nasilneži Socialisti opozarjajo na nenačelnost demokrščanskega barantanja na politični in programski ravni - Spor o reformi policije entarni skupini KD, katerima Poročala Bartolomei in Gal-Vendar pa bosta najpumemb- čelno izsiljevalno stališče, ki ga je včeraj ponazoril dorotejec Tesini: «če hoče KPI, da bodo demokristjani plačali politično ceno, mora sama plačati ustrezno ceno na ravni vladnega programa.* V bistvu so stranke levice to izsiljevanje že zavrnile. Socialisti odgovarjajo z uvodnikom v svojem glasilu «Avanti». V njem Vittorelli predvsem ugotavlja, da se mu tako »barantanje* gnusi, čeprav dokazuje, da «politični okvir* ne predstavlja za KD »načelnega vprašanja*, pač pa je zanjo le «blago, ki se ga lahko kupi.* KD dejansko ponuja dve rešitvi: «dober politični spora- zum in slab program* ali pa «siab I nju tajnikov. Andreotti se je sicer "Kucr na seji vodstvu KPI itelefoto ANSA) politični sporazum in dober program*, kar pa je, po mnfenju socialističnega glasila, prav smešno. Vittorelli zaključuje z resnim svarilom krščanskim demokratom in samemu predsedniku vlade: «An-dreotti lahko poskusi še zadnjič, toda v kratkem času. Mi ne zahtevamo od nikogar, naj opusti svoja načela, toda KD ne sme tega zahtevati od ostalih.* Republikansko glasilo «Voce re-pubblicana* pa objavlja danes La Malfov uvodnik, ki je skrajno pesimističen in v katerem se sprašuje, ali bo še mogoče rešiti vladno krizo. Demokristjanom odgovarjajo tudi komunisti, ki so po seji vodstva izdali tiskovno sporočilo, v katerem ponavljajo oceno sen. Chiaromomte-ja, da je zaporedje tridnevnih pogajanj o vladnem programu «bilo koristno*, čeprav ni «obrodilo končnih sadov*. Temu je kriva KD, ki se še ni izrekla o političnih pogojih, se pravi o sestavi jasne in izrecne parlamentarne večine, ki naj jamči izvajanje dogovorjenega programa ter bi uživala zaupanje državljanov. «Tako minevajo dnevi krize,* se nadaljuje izjava vodstva KPI, «ne da bi rešili vladne krize, kar škoduje državi in tudi parlamentarni dejavnosti prihodnjih mesecev. KD mora zato v najkrajšem času sprejeti svoje odločitve*. Vodstvo KPI končno meni, da «je dovolj elementov za novo skupno srečanje voditeljev strank, ki ga mora sklicati Andreo.d. Na tem sestanku naj predstavi program svoje vlade, njeno strukturo in pred loge o političnem ravnotežju.* Kaj meni ta odstavek? Verjetno samo «signal», da KPI potrpežljivost mineva in da zahteva, naj se vsa zadeva zaključi čimprej, v pozitivnem ali negativnem smislu,. Mor-•«a pa vsebuje ta odstavek tudi poziv Andreottiju, naj ukrepa, po potrebi, tudi mimo volje drugih voditeljev KD, če zares hoče biti «nasiednik samega sebe*. Zakaj; komunisti menijo, -da je »dovolj elementov* za nov šesterni vrh? Verjetno zato, ker so pogajanja o vladnem programu že obtičala ob poglavitnih vprašanjih javnega reda, glede katerega je KD do skrajnosti nepopustljiva in daje razumeti. da bi mordi tudi popustila «na političnem področju*, če bi se levica odpovedala sindikalizaciji in demilitarizaciji policije. Razgovori o vprašanjih javnega reda so namreč v glavnem propadli in ta vprašanja bodo morale stranke razrešiti na plenarnem zaseda- obvezal, da bo pripravil svoj kompromisen predlog, vendar je težko predvideti, ali mu bo uspelo. Izvedenci KD so glede tega vprašanja očitno prejeli jasna navodila, naj izsiljujejo tako druge stranke, kot sindikate ali pa celo ponujajo «ba-rantanje*. Tako je nekdo izjavil, da bi — recimo — KD sprejela popolno demilitarizacijo policije, če bi levica sprejela zamisel o «av-tonomnem* sindikatu policijskih a-gentov, ki bj se ne povezoval s federacijo CGIL - CISL - UIL. Drugi izvedenec pa meni, da bi lahko sprejeli »sindikalni pluralizem* tudi za policiste, pod pogojem, da se ohrani stroga vojaška disciplina za o-drede, ki bodo skrbeli za javni red. (st.s.) Dva docenta lažje ranjena - Na univerzah v Padovi in v lridentu prekinili didaktično dejavnost zaradi napadov na profesorje - Poziv sindikalne federacije FIRENCE -r Italijanska šola postaja v zadnjem času vse bolj odraz globoke družbene krize, ki jo preživi ia Italija, rekli bi lahko celo, da še v šoli najbolj negativni družbeni pojavi kot sta na primer nestrpnost in nasilje še potencirajo. Jx skoraj vseh mest poročajo o napadih na profesorje in na pedago ge, da o medsebojnem obračunavanju med politično nasprotnimi skupinami sploh ne govorimo, kar je postala skorajda vsakdanje praksa. Zadnji tovrstni primer nasilja, ki meji skorajda na škvadrizem, se je pripetil včeraj dopoldne na florentinski univerzi, kjer je trideseterica zakrinkanih nasilnežev o-pustošila urade, učilnice in raziskovalne kabinete na fakultetah za arhitekturo, pravosodje in politič- ne vede. Docenta Renzo Vannini in Lucianu Agnoioni, ki sta skušala preprečiti pustošenje, sta bila lažje ranjena. Izpad v Firencah, žal. ni osamljen primer, pač pa le zadnji člen v dolgi verigi nasilja in nestrpnosti, pri katerem so bile morda le še bolj vidne škvadristične korenine. Razumljivo je zato, da so florentinske družbene in politične sile odločno odgovorile na zaskrbljujoče jutranje dogodke. Na seji občinskega odbora, ki so se je udeležili tudi predstavniki docentov, načelniki svetovalskih skupin, zastopniki sindikatov in antifašističnega odbora, je župan Elio Gabbuggiani, ožigosal izgrede kot izrazito škvadristič ne in zaskrbljeno ugotovil, da ni nihče poskušal ustaviti nasilnežev. NIKOZIJO NAJ BI PRIJAVILI MEDNARODNEMU RAZSODIŠČU Egiptovske diplomatske pobude še zapletle ciprsko vprašanje V Egiptu se nadaljuje ostra kampanja proti Cipru, palestinskim organizacijam in državam «fronte trdnosti» KAIRO — Ciper bo moral zaradi umora bivšega egiptovskega ministra Sebaja po političnih nositi še pravne posledice. Tako naj bi se po poročanju kairskega dnevnika «A1 Ahram* odločila istoimenska založniška hiša, ki namerava «zavadi nemarnosti* prijaviti ciprsko vlado nekemu mednarodnemu razsodišču, najverjetneje tistemu, ki zaseda1 v Haagu. Na isti forum naj bi še o-bmila tudi družirta ubitega predsednika upravnega sveta in odgovornega urednika «A1 Ahrama*. Prekinitev diplomatskih odnosov s Ciprom in »odvzem* predsedniškega naziva Kiprianuju pa posredno tudi pomeni, da bo Egipt odslej podpiral turško stališče v zvezi s ciprskim vprašanjem. Tako so zaskrbljeno ugotavljali grški politični krogi', ki so obsodili «prenagljenošt egiptovskega predsednika*. Med razpravo v grškem parlamente je zlasti leva opozicija ugotavljala, da bo «Sadatova nepremišljenost še podkrepila turško nepopustljivost*. Med drugim je egiptovski predsednik z izjavo, da ne priznava več Kiprianuja za ciprskega predsedni- "".......„„„„„„,1.11 m..............iimiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiihi ........................................................................ j 0 Pisanju «Washington posta* Vietnam umaknil čete iz Kampučije ^0 Phnom Penh pa nasprotno Poroča o novih bojih Hj^SlilNGTON — Vietnam je umak- L 12 Kampučije vojaške sile, ki jih v to državo proti koncu ,, leta. Tako Piše «Washing-%in sklicujoč se na ameriške H« v*re- P° pisarn11- lisi® je u- ^Pcslediea predloga, ki ga je dal ki p1 februarja, po katerem naj Uta začetkom pogajanj obe stra-% Teknili svoje čete na razdaljo in kilometrov, od meje med obema v4ma. kifi^ipgtonski dnevnik izrecno pou-da ima vojaški umik izrazito tjatske vzroke, saj so vietnamski v Kampučiji bolj številni in ki ! oboroženi od kampučijskih, ki 'O- Vsei verjetnosti ne mogli zau-njihovega morebitnega pro- * m Vesti Pa so v očitnem nasprotju IV^ajšnjimi poročili radia Phnom ’ Po katerih je bilo v obmejni->?Pa,I'h v zadnjih treh deh ubitih ti|,L. vietnamskih vojakov. Kampu-*'adi0 je dodal, da je do bojev 'ia so se odnosi do skrajnosti zaostrili, Egipčani 'palestinskim organizacijam ne očitajo samo umora novinarja in pisatelja Sebaja. »njihovega zvestega prijatelja in zgodovinarja*, temveč tudi udeležbe v spopadih na letališču v Lama ki, kar pa je palestinska tiskovna agencija «WAFA» odločno zanikala. Svoje razumevanje za «njegov težak boj proti terorizmu* je egiptovskemu predsedniku s posebno poslanico izrazil ameriški predsednik Carter, ki naj bi po neuradnih vesteh tudi podprl Sadatove pobude. Do premostitve položaja, id je nastal prav na pobudo egiptovskega predsednika, pa bo lahko prišlo le «zaradi primernega zadržanja ciprskih oblasti*. Do včeraj proti večeru je' to pomenilo, da bi Egipt privolil v pogajanja s Ciprom samo v primeru, ko bi Niko- zija izročila arabska terorista, medtem ko sodeč po zadnjih izjavah egiptovskega zunanjega ministra Kamela bi se Kairo zadovoljil tudi z dovolj strogo obsodbo Sedajevih morilcev. (bp) PREISKAVA O AFERI LOCKHEED Ponovni) zaslišim,., Tanassijev tajnik RIM — Preiskovalni sodnik ustav nega sodišča Gionfrida je včeraj ponovno zaslišal bivšega Tanassijevega osebnega tajnika Bruna Palmiottija, ki ga je sklical, da bi pojasnil nekatere podrobnosti v zvezi z nekaterimi bančnimi računi. Gre za račune, ki jih je Palmiotti upravljal kot organizator in upravitelj tedanje Tanassije-ve struje v PSDT. RTM — Na sedežu ministrstva za proračun se bosta danes sestali tako CIPI (medministrski odbor za industrijsko načrtovanje) kot tudi CIPE (medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje). «Bolj kot gmotna škoda — je pri pomnil rektor Ferroni — nas skrbi dejstvo, da je po izpadu na fakultetah zavladalo vzdušje preplaha, saj ne moremo več jamčiti za o sebno varnost docentov in pomož nega osebja.* V Firencah zaenkrat niso spreje li nobenih disciplinskih ukrepov, medtem, ko so v ,,'ridentu in v Pa dovi na podobne izpade prejšnjih dni odgovorili s prekinitvijo didaktične dejavnosti. Točneje v Triden tu. kjer so šLudent' po desetih dneh znova zasedli vseučilišče, je rektor odredil zaporo fakultete za teden dni, v Padovi, kjer je skupinica študentov pretepla docenta, so preki nili didaktično dejavnos. na peda goski fakulteti. Zapora univerz, fakultet ali posa meznih inštitutov, je bilf doslej skorajda edini odgovor akademskih zborov na nasilje osamljenih skupinic. nekateri avtonomni sindikati šolnikov pa so celo. zagrozili z do končno prekinitvijo pouka. Taki odgovori, ki so po eni strani izraz zastarele represivne miselnosti in po drugi dokaz pomanjkanja vsakršnih novih didaktičnih in pedago ških prijemov, so naravnost smešni ob ugotovitvi, da, splošno vzeto, šola vse bolj izgublja svojo prvotno namembnost in postaja le začasno parkirišče ogromne mase brezposelnih. Poleg tega — kot poudarja daljše poročilo konfederacije CGIL, CISL. UIL — s podobnimi ukrepi, samo osamljamo šolo in jo ločujemo od vseh tistih družbenih sil. ki se zavzemajo za korenito demokratično prenovitev države in družbe. Sindikalna federacija je mnenja, da morajo vztrajati pri svojem delu in s pomočjo naprednih sil in demokratičnih ustanov vzpostaviti pozitiven dialog s študenti. Nujna pa je seveda tudi takojšnja in učinkovita reforma w«jer srednje šole in univerze, ki naj bo povezana s konkretnimi predlogi za rešitev vprašanja brezposelnosti mladih. Mudi se. Toda stranke ustavnega loka, ki se pogajajo za oblikovanje nove vladne večine, so ravno včeraj težko demantirale, da bi med torkovim srečanjem dosegle sporazum o tem vprašanju, (vt) Prizadevanja SFRJ in neblokovskih držav za sporazum o sklepnem dokumentu KEVS BEOGRAD — V kongresnem centru »Sava* so bila včeraj zelo ini tenzivna diplomatska posvetovanja, na katerih so obravnavali ideje nevtralnih in neuvrščenih držav o vsebini in strukturni sklepnega dokumenta beograjskega sestanka KEVS. O tem konceptu so se ne-blokovske države sporazumele včeraj dopoldne, zatem pa se ie več šefov delegacij v prostorih jugoslovanske delegacije pogovarjalo o tej najnovejši pobudi. V pogovoru med nevtralnimi in neuvrščenimi državami so bili namreč ti pogovori zaupani jugoslovanski delegaciji. nadaljevali pa se bodo tudi danes. Zatem bodo jugoslovanski predstavniki obvestili druge neblo-kovske države o tem, na kakšen sprejem je pri vseh udeležencih beograjskega sestanka naletela najnovejša politična pobuda neblokovskih držav. Kakor se je zvedelo, so neuvrščene in nevtralne države ponuuile drugim delegacijam celovito podlago za iskanje rešitve, sprejemljive za vse. Ta nova oobuda seveda ne pomeni, da so neblokovske države spremenile svoja stališča, ki so jih pojasnile že v svojih prejšnjih dokumentih, pripravljenih za razpravo o sklepnem dokumentu beograjskega sestanka. Kot poudarjajo, gre za sestavni del prizadevanj teh držav, da bi se v okviru evropske konference borile za svoja stališča. Politična vrednost koncepcije neblokovskih držav .je med drugim tudi ta. da ne sprejemajo doslej ponujanih variant po sprejetju puhlega, nevse-binskega. oziroma tehničnega sporočila o delu tega srečanja v kongresnem centru »Sava ■>. Vse to naj bi služilo za dosego cilja, to je za sprejem dokumenta, sprejemljivega za vse delegacije, ki sodelujejo na beograjskem sestanku. V. B. Končani pogovori Tilo-Diiud MOSKVA — Po treh dneh uradnega obiska je sirski predsednik Hale v, Asad včeraj odpotoval iz Moskve. V teh dveh dneh je imel vrsto pogovorov z najvišjimi predstavniki Sovjetske zveze, s katerimi je proučil položaj na Bližnjem vzhodu in afriškem rogu. BEOGRAD — V Hereegrrovem so se včeraj končali jugoslovansko afganistanski pogovori na najvišji ravni. Predsednika Tito in Daud sta izmenjala mnenje o nadaljnji krepitvi gibanja neuvrščenih ter o e-notnosti in solidarnosti neuvrščenih držav in o njihovih akcijah na mednarodnem prizorišču. Kakor poroča Tanjug, sta oba poudarila, da je gibanje neuvrščenosti postalo pomemben dejavnik stabilnosti v svetu, da je nenadomestljivo v urejanju mednarodnih odnosov in da brez u-deležbe neuvrščenih držav ni mogoče reševati pomembnih mednarodnih problemov. Obenem sta predsednika Tito in Daud opozorila tudi, da je potrebna pospešena in u-sklajena akcija na vseh področjih mednarodnih odnosov, da bi odpravili krizna žarišča in napetost v svetu. ■iiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMMiiiiiiiitiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiMiiimiiiiiiii.. KAŽE, DA TOKRAT NE GRE ZA POLITIČNO PROVOKACIJO ATENTAT NA BANČNEGA URADNIKA .............mili.....i.i........................................ PRIČAKOVAN ZAKLJUČEK PREISKAVE POSEBNE PARLAMENTARNE KOMISIJE Prvi korak k arhiviranju «samomorov» v Stammheimu BONN — Kot je bilo pričakovati se je uradna preiskava o tragičnih okoliščinah, v katerih so 17. oktobra lani umrli nemški anarhisti Andreas Baader, Gudrun Ensslin in ■Jan Carl Raspe, zaključila z ugotovitvijo, da si je trojica sama vzela življenje. Vsa zadeva spominja od bl zu na «samomor» italijanskega rnarhista Pinellija, ki je kljub strogemu varstvu skočil s četrtega nadstropja milanske kvesture. Prav tako so trije nemški anarhisti, kljub izolaciji, vsakodnevnim preiskavam v celicah ipd,- prišli do orožja in si natanko v isti noči vsi trije vzeli življenje. Kakor koli že, je do tega sklepa posebna parlamentarna komisija zvezne dežele Baden-Wurttemberg, v kateri so bili predstavniki vseh nemških strank, prišla soglasno, o njenem uradnem poročilu pa bodo uradno razpravljali v stuttgart-skem deželnem parlamentu konec marca. Če je bila ugotovitev, da so Baader. Ensslinova in Raspe izvedli samomor, soglasna, pa je bila raz prava o političnih odgovornostih za tragične dogodke, do katerih je prišlo v zaporu v Stammheinu v noči med 17. in 18. oktobrom, kar se da živahna. Socialdemokrati in liberalci obtožujejo predsednika deželne vlade demokristjana Hansa Filbingerja, da ni spoštoval zelo strogih varnostnih norm, ki jih je predpisala zvezna vlada, še zlasti kar zadeva popolno izolacijo zapornikov. S tem naj bi Filbinger konkretno omogočil «množični saipomor* treh anarhistov. Preiskovalna komisija vsekakor ne more pojasniti, kako sta Baader in Raspe prišla do orožja, s katerim naj bi si vzela življenje (Eussli- nova naj bi se obesila), prav tako ji ni jasno, kako so v celice su-perzapora . Stammheimu prišli razstrelivo in drugi predmeti, ki so jih po smrti treh anarhistov našli tamkaj. V splošnem prerekanju so liberal ci in socialdemokrati zahtevali odstop Hansa Filbingerja, kljub temu. da je neposredne po dogodku odstopil njegov minister za pravosodje Bender. Filbinger naj bj bil namreč osebno odgovoren za pomanjkljive varnostne ukrepe v zaporu, ki je do smrti treh anarhistov veljav za zgled varnosti, (if). RIM — V zgodnjih jutranjih urah je v središču Rima prišlo do atentata na poddirektorja rimske hranilnice Giorgia Borghettija, ki je bil lažje ranjen. Okoliščine atentata in predvsem storilci so še neznani. Najprej je kazalo, da gre za ponovno provokacijo samozvanih rdečih brigad, saj je nekdo približno ob uri, ko sta dva mladeniča streljala na Borghettija, telefoniral v uredništvo tiskovne agencije ANSA in dejal, da so rdeče brigade izvedle atentat na nekoga, čigar imena telefonist ni ujel. Kasneje se je izkazalo, da so zažgali avto nekemu univerzitetnemu profesorju. Borghetti se je zjutraj odpravil na delo in se ustavil pri rdečem se-maforu na Trgu Della Rovere. Segel je po časopisu in nenadoma slišal strel na svoji desni. Strel je raznesel steklo njegovega avta ter ga zadel v ramo. Takoj je opazil, da proti njegovemu avtu streljata mladeniča, ki sta sedela na motornem kolesu. Nagonsko se je sklonil, tako da ga drugi streli (policija je v avtu baje odkrila šest krogel) niso zadeli. V bolnišnici so ugotovili, da ga je krogla, za katero so ugotovili, da je kalibra 22, zadela v ra-.mo, kjer se je ustavila pri zgornjem delu nadlahtnice. Zvečer so ga o-perirali in zdravniki so mnenja, da je njegovo zdravstveno stanje odlično. Funkcionarji političnega oddelka rimske kvesture, ki vodijo preiskavo si niti po pogovoru z Borghetti-jem ne morejo razložiti, kdo in zakaj je streljal. Kot kaže, bančni funkcionar ni bil nikoli tarča groženj, baje se sploh ne ukvarja s politiko, skratka nobenega razloga nf, da bi mu kdo stregel po življenju. Tudi kaliber samokresa, s katerim so streljali nanj naj bi kazal na dejstvo, da ne gre za politični atentat, saj so doslej, v takih primerih vedno rabili orožje večjega kalibra. (if) Na sliki (tvlefoto ANSA); Giorgia Borghetti v bolnišnici. Z IZGLASOVANJEM USTREZNEGA ZAKONA V SENATU Zagotovljeno nadaljnje obratovanji pomorskih zvez Italija - Jugoslavija Proge bosta prevzeli Tržaški Lloyd in Adriatica - Poseg senatorke Eerbčeve - Minister Lattanzio o dobrososedskih odnosih z Jugoslavijo OB SINOČNJI PREMIERI V KULTURNEM DOMU ALI SMO ZARES TAKO RA VNODUŠNI DO VSEGA DOGAJANJA OKROG NAS? Uprizoritev «Vrtinca» je za pojme tržaškega občinstva v marsičem presenetljiva - Izvirne domislice režiserja Ljubiše Georgievskega • Igralski uspeh Antona Petjeja in Aleša Valiča Rimski senat je na včerajšnji seji dokončno odobril zakon, potem ko ga je pred časom izglasovala že poslanska zbornica, ki obnavlja za eno leto veljavnost sporazuma o vzdrževanju rednih pomorskih zvez med važnejšimi italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči ob Jadranu, Gre za potniške zveze, ki sta jih doslej vzdrževali Navigazio-ne Alto Adriatico in Linee Marit-time deli'Adriatico. in ki imajo na italijanski strani izhodišča v lukah Trst, Benetke, Ancona in Bari (na podlagi istega sporazuma plujejo italijanske ladje tudi v nekatera grška pristanišča). Z znano preosnovo potniškega pomorskega prometa v okviru Fin-mare je kakor znano pretila nevarnost, da bi bile z drugimi potniškimi programi ukinjene tudi zveze med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami ob Jadranskem morju. S tem bi po eni strani odpadle pomembne zveze med Italijo in Jugoslavijo, po drugi pa bi ostalo brez zaposlitve okrog 500 ljudi, ki strežejo tem program. Odprava jadranskih prog je bila predvidena že s koncem decembra lanskega leta, vendar je po dolgih pogaja njih med ministrstvom za trgovinsko mornarico in družbama Tržaški Lloyd in Adriatica, ki bosta skrbeli za redno vzdrževanje prog, prodrlo pravilno stališče, da po-nftorskih zvez med Trstom. Benetkami, Ancono in Barijem ter važnejšimi jugoslovanskimi lukami ne gre obravnavati kot pomorske proge «s tujino», temveč kot zveze notranjega značaja. Od tod sklep o podaljšanju veljavnosti ustreznega sporazuma za eno leto. Minister za trgovinsko mornarico Lattanzio je v zvezi z izglasovanjem zakona v senatu izjavil, da želi Italija s tem zagotoviti Trstu primerne povezave z njegovim naravnim zaledjem in še zlasti z vsem severnim Jadranom, hkrati pa tudi poudariti svoj namen, nadaljevati in še naprej krepiti politiko miru in dobrega sosedstva z vsemi državami, še zlasti na z obmejnimi sosedami. V tem smislu — je še poudaril minister Lattanzio — za-dobivajo prizadevanja za’ čedalje boljše povezave in odprtja v odnosih z Jugoslavijo v duhu osimskih sporazumov še posebno politično o beležje. V razpravo v senatu je včeraj posegla tudi predstavnica KPI Jelka Gerbčeva, ki je zlasti poudarila pomen nadaljnjega sodelovanja z Jugoslavijo na tem specifičnem pod- Pokrajinsko vodstvo socialdemokratske stranke je na torkovi seji obravnavalo politični položaj na Tr žaškem. Daljše poročilo o tem vprašanju je podal pokrajinski tajnik stranke Berce, nakar se je razvila živahna razprava. Ob zaključku je tajništvo PSDI izdalo poročilo, v katerem obravnava več problemov, predvsem pa problem univerzitetne izobrazbe v naši deželi in pa vprašanje nadaljnjega delovanja tržaškega pristanišča. Glede univerzitetnih struktur se v poropilu naglasa, da si je deželna PSDI enotna glede tega, da je treba to vorašanje rešiti tako, da si bosta univerzi v Trstu in v Vidmu komplementarni 1.- da se med njima ne bo razvila nobena oblika škodljive konkurence. Kar zadeva tržaško luko pa se PSDI zavzema za sklic posebnega sestanka, na katerem naj bi bili prisotni predstavniki demokratičnih političnih strank, tržaške občine, pokrajinske uprave, dežele in sindikalnih organizacij in na katerem naj bi sestavili enotno zahtevo po klasifikaciji tržaške luke kot »mednarodne* prometne strukture. Dokument z zahtevo naj bi nato Dosredovali neposredno vladi. Poročilo se ukvarja tudi z odnosi med posameznimi' strankami na Tržaškem in v tej zvezi naglasa po trebo po vzpostavitvi takšnega sodelovanja, ki naj onemogoči prehod na komisarsko upravo pri tukajšnjih krajevnih ustanovah (občini in pokrajini). • Danes ob 18. uri bo na sedežu UDI. Ul. del Toro 12. javno zborovanje na temo »Splav in posvetovalnice: iniciative nadaljnjega boja zveze italijanskih žena*. Pokrajinski kongres o vključevanju handikapiraneev v družbo V Mali dvorani gledališča Rosset-ti se bo jutri ob 9. urj začel napovedani pokrajinski kongres na temo »Od emargin c*je do vključitve han-dikapiranca v družbeno - delovni proces*. Pobuda je iz vrst političnega komiteja, ki ga je imenovala tržaška pokrajina, da bi preveril dosedanje delo posebnega načrta za vključitev handikapiraneev v normalno družbeno življenje. Načrt, ki ga je predlagala pokrajina, j« pozneje o- ročju, 'n to v duhu osimskih sporazumov. Poleg tega je poudarila pomen rešitve tega perečega vprašanja, saj se s sprejetim zakonom zagotavlja nadaljnja zaposlitev o-krog 500 ljudi in njihov prehod pod okrilje Tržaškega Lloyda in družbe Adriatica. Tema dvema družbama, je še pristavila Gerbčeva, bi moralo ministrstvo za trgovinsko mornarico dodeliti posebno finančno pomoč, da bi ne le ohranili obstoječe zveze, temveč jih v prihodnje tudi okrepili. 34 milijard lir za potresno območje Na predlog finančnega odbornika Tripanija je deželni odbor izdal dovoljenje za dvig 34 milijard lir iz sklada za obnovo Po potresu prizadetih krajev v Furlaniji - Julijski kra- Tudi včerajšnje zasedanje parlamentarne komisije tridesetih na sedežu ministrstva za šolstvo, ki bi se bila morala izreči o Malfattije-vem osnutku delegiranega odloka za ustanovitev univerze v Vidmu in o-krepitev tržaškega vseučilišča, zlasti na področju znanstvene raziskave, se je zaključilo brez glasovalnega rezultata. Dolgotrajna razprava je še enkrat obtičala v močvirju nasprotujočih si stališč in različnih pogledov ter mnenj o usodi visokošolske izobrazbe v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini. Na dokončen odgovor na to zapleteno vprašanje bo treba počakati še nekaj dni. Komisija tridesetih, ki ji predseduje republikanec Ascari Raccagni, se bo ponovno sestala prihodnjo sredo, medtem pa bodo politične skupine premlele vse, kar je izšlo iz živahnih razprav teh zadnjih dni. Osnutek vladnega predloga je bil deležen številnih kritik. dobrila tut,M * • Drevi ob 20.30 se bq na sedežu v Ul. Ronchetto, ,77,.§estgla rajonska konzulta za Skedenj in čarbolo. Jutri in v nedeljo ogled ameriške ladje «USS Pagc» Že več dni ja v tržaškem pristanišču ob pomorski postaji zasidrana ameriška torpedovka USS Pa-ge; včeraj je kapitan Jerrj’ M. Blesch sprejel na vljudnostni obisk tržaške časnikarje, jutri in v nedeljo pa si bo ladjo lahko ogledalo občinstvo in sicer od 13. do 16. ure. Vsekakor poveljstvo sporoča, da bo prepovedan dostop otrokom, ki še niso dopolnili 10 let in da obiskovalci ne smejo imeti torb, paketov ali fotoaparatov. OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO V TRSTU Občinsko podjetje za dobavo' elektrike, plina in vode v Trstu razpisuje zasebn« dražbo za zemljiška dela, izkop in zasutje, ter za zidarska in pripadajoča dela pri svojih instalacijah na Krasu za — 150 milijonov lir. Dražbo bodo izvedli . smisli člena 1, odst. a) zakona štev. 14 od 2.2.1973 Podjetja, ki se nameravajo udeležiti dražbe, se bodo morala pri dražbi obvezati tudi, da bodo opravila I tudi dela, ki spadajo v kompetenco | konzorcija za prevoze in sicer za | znesek 8.000.000 lir. Prošnje za vabilo na dražbo, napisane na kolkovanem papirju morajo prispeti na haslov ACEGA Trst, Ul. Genova 6, najkasneje v PETNAJSTIH DNEH od objave razpisa dražbe na občinski oglasni deski. Občinsko podjetje, za elektriko, plin in vodo san BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST ULICA F. F1LZI lO, - TEČAJI VALUT V MILANU DNE 23. 2.1978 Ameriški dolar 855.— Funt šterling 1672.— švicarski frank 471.— Francoski frank 177.— Belgijski frank 26,30 Nemška marka 420,50 Avstrijski šiling 58,10 Kanadski dolar 740.- Holandski florint 389.— Danska krona 147.— Švedska krona 180.— Norveška krona 155.— Drahma 21,75 Dinar 42,50 MENJALNICA vseh tujih valut STALIŠČE POKRAJINSKEGA VODSTVA PSDI Vlada mora priznati Trstu svojstvo «mednarodne» luke Stranka predlaga sklic posebnega sestanka vseh javnih dejavnikov, ki naj bi to zahtevo formulirali v enotnem dokumentu ■MiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiitiiiiiiMitiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiKiiriiirdiiiiiiiifimiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiN PREKINJENA RAZPRAVA NA MINISTRSTVU ZA ŠOLSTVO Komisija tridesetih se še ni izrekla o vprašanju univerze v naši deželi Komisija se bo spet sestala prihodnjo sredo • Izjava skupine KPI, ki je izrekla negativno stališče o osnutku vladnega dekreta KOORDINACIJSKI ODBOR PD IZ OBČINE DOLINE VABI NA SKUPNO PREŠERNOVO PROSLA V O ki bo jutri, 25. februarja, ob 20.30 v gledališču «France Prešeren« Sodelujejo: OSNOVNA ŠOLA S PESKA MEŠANI PEVSKI ZBORI: FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA SLAVEC IZ RICMANJ TER ZBOR IZ MAČKOLJ MLADINSKA GODBA NA PIHALA IZ BORŠTA RECITATORJI SLAVNOSTNI GOVOR: MARIJ ČUK Vabljeni! Slovenska kulturno - gospodarska zveza VABI NA SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA OTON ŽUPANČIČ: POJTE ZA MENOJ v nedeljo, 26. februarja 1978, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu •tiiiiiiimniMiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiitiniiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Psihiatrični operaterji zasedli «Dom mornar j a» v U1. Monfort Gledališča ROSSETTI Danes, ob 20.30 Albee: »Chi ha paura di Virginia Woolf?» v izvedbi Lille Brignone in Renza Palmerja. Izven abonmaja: popusti 20 odstotkov za abonente. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2. AVDITORIJ Danes, 24. februarja, ob 20.30, Lour-des Castro in Manuel Zimbro: «11 tea-tro delle ombre*. Samo tri ponovitve izredne predstave. Rezervacije Pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti 2. VERDI Drevi ob 20. uri zadnja ponovitev Straussove opere «Elettra». GLASBENA MATICA TRST Danes, 24. februarja, bo v društvenih prostorih Ul. R. Manna 29, H. nadstr., ob 20. uri v prvem sklicanju oziroma ob 20.30 v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR GLASBENE MATICE s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev Prečitanje poročil Diskusija Volitve Razno 2. 3. 4. 5. MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastlca it 72 vabi na glasbeni večer s skupino CANZONIERE TRIESTINO ki se bo predstavila z novim programom. Nastop bo v Dijaškem domu jutri, 25. februarja, ob 20.30. Včeraj-danes Danes, PETEK, 24. februarja MATIJA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 17.44. — Dolžina dneva 10.51. — Luna vzide ob 19.29 in zatone ob 7.19. Jutri, SOBOTA, 25. februarja SAŠA Vreme včeraj: Na j višja temperatura 6.9 stopinje, zračni tlak 1023 mb u- 6.9 stopinje, zračni tlak 1023 mb. u-staljen, vlaga 71-odstotna, nebo o-blačno z mračino, veter 5 km na uro jugovzhodnik, morje mirno, temperatura morja 7,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. februarja 1978 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 ljudi. I ' .....*< rit' ., ... , RODILI SO SE:1 Massimiliimo Alberti, Masšimo Babich, Deborah Berdon, Rossand Ladič, WilliAtti“Lrzzi, Ricear* do Luchini. Federica Martingano, Ste-fano Pesaro. UMRLI SO: 30-letni Claudio Lagatol-la, 52-letni Diego Marassi, 72-letni Romano Vidali, 74-letni Nicolo Giraldi, 67-letni Ermanno Rupini, 72-letna Maria Zadcovich por. Iuracich. 70-letna Libera Derin por. Steffč, 68-letna Orlanda Furlani por. Veglia, 57-letna Maria Zerbo, 77-letna Angliolina Rex por. Clementini, 3 leta stara Stefania Pietrani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Korzo Italia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Korzo Italia 14. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z i-ovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef-št 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Mali oglasi UNIVERZITETNE ŠTUDENTKE, ŠTUDENTI, nudi se vam zanimivo honorarno delo ob večernih urah, enkrat ali dvakrat tedensko. Kolikor vas to vabilo zanima, pišite na p.p. 559 Trst. Navedite sledeče podatke: točen naslov, dokončano šolo, smer študija, le-tnik študija. POČITNIŠKI DOM «Pri sestrah* sprejme v službo sledeče osebe: dekle, ženo ali mladeniča za kuharja in sobarico. Nujno še znanje poklicne občevalne italijanščine. Ponudbe na: Počitniški dom pri sestrah 33010 Bela peč — Fusine. V. R. — Ul. Laghi 1, ali po tel. 059 - 695791 ali 0428 - 61027. STALNO ilrt SLOVENSKO GLEDALIŠČ6 Kulturni dom (Mala dvorana) KOLE ČAŠULE VRTINEC Izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI OD Prevod: Kostumi Režija in scena: JANKO MODEJ! MARIJA LJUBIŠA GEORGlEVSgl Nastopajo: VAL® zapornik - dvojnik ALEŠ preiskovalec ANTON dežurni IGOR SANC prva tovarišica dežurni BOGDANA bka®ž Jutri, 25. februarja 197®’ 22. uri februari® 1978. * ob V ponedeljek, 1978, ob 20.30 V torek, 28. februarja 20.30 V sredo, 20.30 V četrtek, 2. marca 20.30 V petek, 3. marca 1978> 20.30. 1. marca 1978. 1978, & ob Zaradi eksperimentalnega čaja predstave je število! se°eZ# strogo omejeno. Prosimo <*««* .. obiskovalce, d., pravočasno reZP virajo sedež. POPUST ZA ABONENTE SS ' Prodaja vstopnic pri , i4. Kulturnega doma od 12. d0 ure, tel. 734265. Prosveta nedeljo. PD VESNA prireja v neus«-^ februarja, v kriškem Ljudskem ob 17.30 III. srečanje s slove«* ustvarjalci. Sodelujejo: glasben** at< do Simoniti, likovnik Robert m in pesnica Marija Mijot. Vljudno vabljeni! Kino * Ariston 16.00—22.00 «Alleg«> p troppo*. Barvna risanka Bru**8 Mignon 16.00-22.00 «Le avvent**re Ba'rbapapa». Barvna risanka- ■ Nazionale 16.15—20.40 »Via to*. Clark Gable, Vivien Olivia De Hevilland. Lesli^ " Jp Grattacielo 15.30 «L uovo del s te*. Liv UHmann, David Carl«1 id* James Whitmore. Barvni film- Excelsior 16.00 «In-*.una notte pioggia*. Giancarlo Giannini >«,i dice Bergen. Režija Lina ler. Barvni film. p Fenice 16.00 «11 triangolo dede mude*. Barvni film. Eden 16.30' «Le ‘notti porno nel ^ do*. I^ura Gemser, Barvni * Prepovedan mladini pod 19- ^ Ritz 15.30—17.40—19.50—22.15 nel mirino*. Clint Eastvvood, E* jj, Locke. Prepovedano miadini 1*®“ letom. Barvni film. _ . tif Filodrammatico 16.00—22.00 «7’re i«ji' rabili viziose*. Prepovedano ni pod 18. letom. Barvni Cristallo 16.00 «Roller coaster, 1 de brivido*. IIenry Fonda. film- Aurora 16.30 «Squadra ant**1 T. Millian. Barvni film. Capitol 16.30 «QueIl'oscurOf ge getto del desiderio*. Film nuela, F. Rey. ,p>' Moderno 16.00 «La grande aWe Barvni film. fli' Impero 16.30 «L’orca assassina1’ chard Harris. Barvni fh*11- - f Ideale 16.00 «Le dolci zie*. Ee! nussi. Prepovedan mladi*** 18. letom. jto Vittorio Veneto 16.00-21.30 tirno ponte*. Dick Bogarte. p Radio 16.00 »lisa la belva Prepovedan mladini pod 18. Barvni film. ff9|o'' Astra 16.30 »Sfida a White B**‘ Charles Bronson. Barvni Volta (Milje) 17.00 »Napoli vio*e Maurizio Merli. Barvni fil*1’’ Izleti SPDT obvešča, da je za s*111 ob izlet 26. 2. odhod avtobusa izpred sodnije (Faro Ulpia**0^ SPDT priredi ob priložnosti L avtobusni izlet v Ravascletto, v' ljo, 5. marca. Vpisovanje na s ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška do srede, 1. marca. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRAN1 V počastitev spomina drage8^) |i* tela daruje družina Puhalj 78- za sklad Sergija Tončiča. rt V počastitev spomina melja darujeta Vanček in ji** tisoč lir za kulturni krožek *** iz Ljes. Dne 22. februarja nas je zapustila naša draga FRANČIŠKA PETTIR0SS0 vd. ČOK Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavni nišnice naravnost v cerkev na Katinari. Žalostno vest sporočajo hčeri A* Dragica z možema, vnukinja Fr sestra Marija in drugi sorodu Trst, 24. februarja 1978 Občinsko pogrebno podjetje 5 SEJE DEVINSKO - NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Končno je bila odobrena varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu Ljudska stanovanja samo za osebe v stalnim bivališčem v občini GORIŠKI DNEVNIK fr tin» torkove seje sveta ob- dve ^vin - Nabrežina sodita tudi noviej župana: po dveft letih v*ria ? -'e bila naooslcd odobrena Hu anta k splošnemu regulacijske-^ačrtu, ki bo oiislej urejeval za- j° L k0 ?Seno gradbeniško dejavnost v mični urad in njegovi sve-anj gradbene in urbani-jne^ ,^orr>isije. bodo morali v 60 h dati varianti dokončno r»odo-poj.^misija za kmetijstvo se bo jgj0R .splošnih nalog, ki opravičil-bate n^en obstoj (predavanja in de-L- ?a to temo), spoprijela s te-itier'111 Pr°b'ern> Ikot Je n-Pr- pri- v'ir>spa ’n Pravočasna oreanizaci.ia ]j razstave, ki bo od 16. do Ijf ,^'oija). Župan je zatem pre-W: kratko besedilo pisma, s ka-feo ^ svetovalka Biasi Toma-1 riVa za voljo pogoste odsotnosti # °ma in torej vprašljivi korist-Dj.1 za njeno svetovalsko skunino, yveduje sodelovanju v občin-( j1 svetu. Na njeno mesto je bil Sta 1 ■ em vseb prisotnih izvoljen (aZ1*0 Caharija, že svetovalec za feižn pre-i^nie uprave. Tako, kot to k"®! nalaga vladni dekret iz t, ')7l, je moral občinski svet ^ Javljati in sprejeti korekture w°dobrenega proračuna za leto 'Korekture se nanašajo na ob-tekočih izdatkov, ki se lahko pri zakonskem določilu zviša-e do 7 odstotkov glede na vi-v Postavke iz prejšnjega leta. 0 °b!iko bo morala ta postav- 1, .----- „„ ...1,1 „.u -v. m—.. W°biti tudi v proračunu za leto ie : Glasovanja za ta popravek Hj ’'e vzdržala svetovalska skupi-(pač ^^ pa ie glasovala proti Spr soglasno z glasovanjem nri in^maniu nroračima 7.a teto htbl.......j l izvedbi proračuna za leto proračuna za Ijali’1' Svetova'ci s0 na?° razprav- SPD TABOR - OPČINE J Prosvetnem domu na Opčinah razstavljal „ EDVARD ZAJEC bo l|e'a iz cikla «Logični trenutki v srvah», ki niso bila še razstav-bena Slikarja bo predstavil prof. A. Črnigoj, Odprtje bo danes, 24. febru-197(1, ob 20. uri. "Vstopil bo dekliški zbor Igo ruden jz Nabrežine. 1977 in njegove proračunske vsote. Le to je pregledal nadzorni organ, ki je občinskemu svetu predlagal, naj proračun odobri, za kar je trinajst svetovalcev tudi glasovalo (eden se je glasovanja, vzdržal) Podžupan Caldi je kot glasnik gradbenega odbora poročal svetovalcem o tem, da je upravi uspelo prisiliti IACP k temu, da bo primaknil 400 milijonov kot investicijo za gradnjo dvanajstih občinskih stanovanj. Zanje je bila' pred časom že izbrana kot edino primer na in možna lokacija (občinska zemlja, okoli 3 tisoč kvadratnih metrov, teren v bližini občine), V ta stanovanja naj bi se po strogo spoštovanem kriteriju vselili samo občani s stalnim bivališčem v občini. SSk je pri tem izrazila svoje pomisleke o tem, kako striktno se lahko to načelo izvaja zaradi znane in stalno prisotne nevarnosti tujega priseljevanja, KD pa je o-čitala upravi, da ni problema lokacije prepustila občinski urbani stični komisiji, oziroma vprašala za njeno mnenje. Toda argumenti uprave 'občinski teren, edino primerna velikost in nujnost hitrega ukrepanja) sta prepričala tudi KD, da je glasovala za to. Pri tem so dobili svojo težo tudi v tem pogledu neutemeljeni očitki KD upra vi (na javno izobešeni lepak, ki je zadnje čase povod za ostro polemiko med KD in uprave in v katerem KD očita upravi prav zgrešeno politiko v gradbeniških dejavnostih, je uprava v Delu na le nesmiselne očitke tudi primemo odgovorila). Ob koncu se je debata dlje časa ustavile ob vprašanju za odobritev statuta konzorcija živinozdravnikov za občine Devin -Nabrežina. Zgonik in Repentabor. Sporna je bila formulacija teksta, ki govori o rabi slovenščine. Svoj čas (1. marca 1977) je občinski svet'že predlagal, naj se besedilo, ki govori o možnosti rabe slaven ščine. spremeni v možnost za e-nakopravno rabo slovenščine. Ostali dve občini sta sprejeli besedil« iz prve variante, dežela pa je ob čini Devin - Nabrežina priporočila, naj se tudi sama pridruži takemu tekstu. Občinski svet ostaja (ne brez težav) pri svoji prvotni odločitvi; s tem je bila naglašena bistvena razlika v vsebini formulacije v točki o rabi slovenščine. I. Pertot V ZVEZI S KRIZO V PODGORSKI PREDILNICI Danes v Gorici meddeželno srečanje med sindikalisti in delodajalci Včeraj so imeli delavci predilnice na Travniku sindikalni shod - Stavka delavcev ladjedelnice v Tržiču POROČILO SEKCIJI SSk ZA OBČINO DIVIN NABREŽINA TEMELJITO SPREMENITI REGULACIJSKI NAČRT Zagotoviti takšno gradbeno dejavnost, ki bo preprečila raznarodovanje Pl) KRAŠKI I)OM Z RKPENTABRA ^licuje 4. redni občni Zbor danes, . • februarja, ob 20. uri v prvem In ob 20.30 v drugem sklicanju v občinski kopalnici v Repnu z obi-ejnim dnevnim redom. Oljeni člani in prijatelji društva. S P D T na predavanje tržaškega ^Pinista BERTA IAVAZZA OD DAMAVANTA DO MCKINLEYA Predavanje bo opremil z bar-bhirii diapozitivi svojega sople-***» Tonija Klingendratha. Predavanje bo danes, 24. fe-V^arja, 0b 20.30 v Gregorčičevi ®v°rani v Trstu (Ul. sv. Franca 20). Vabljeni! Spt> IGO GRUDEN in ŠD SOKOL NABREŽINA všbita člane in prijatelje na družabni večer k 1)0 jutri, 25. februarja, ob 20.30. čustvenih prostorih priliki bo vpisovanje članov. Oskrbljeno bo za prigrizek in Sekcija Slovenske skupnosti za občino Devin - Nabrežina je na svoji zadnji seji obravnavala vprašanja, ki so nastala po objavi dekreta predsednika deželnega odbora z dne 12. januarja 1978 glede variante občinskega regulacijskega načrta. Ugotovila je, da je bil dekret izdan v nasprotju z duhom in črko osimskega sporazuma in da so bile hudo prizadete koristi in pravice slo venskega prebivalstva. Vnešeni so bili težki posegi v škodo gospodarskih in narodnostnih interesov Slovencev, s povsem jasnim načrtom raznarodovanja. Sekcija Slovenske skupnosti meni, da je potrebno temeljito spremeniti navedeni regulacijski načrt, tako da bo odgovarjal potrebam domačega prebivalstva, kateremu mora nuditi najširše jamstvo ne samo za obstanek, ampak tudi za njegov naravni razvoj. Obenem je treba preprečiti gradnjo stanovanjskih kompleksov (kondominijev), ki ne zadovoljijo povpraševanje stanovanj s strani domačinov. Sekcija Slovenske skupnosti meni, da bo morala občinska uprava ta koj ukrepal1 v tem oziru in zagotovili takšno gradbeno dejavnost in takšno izkoriščanje ozemlja, da bo zadostila bivanjskim potrebam domačega prebivalstva ter preprečila negativen pojav raznarodovanja Kolikor se nanaša na gradnjo ljudske hiše IACP v občini, morajo biti stanovanja tako dode'jena, da ne bo prizadet narodnostni sestav, to se pravi, da se dodelitev mora vršiti v strogem sorazmerju doma čih prebivalcev italijanske in slovenske narodnosti. Sekcija Stevenske skupnasti je nadalje sklenija, da priredi na veli konečni ponedeljek v dvorani I. Gruden v Nabrežini, svoj praznik. 546 o obnovi potresnih področij, zakona št. 285 o zaposlitvi brezposelne, mladine, osimskega sporazuma glede na gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, odločitve tržaškega EZ1T, da usmeri razširitev tržaške industrijske cone v Osapsko dolino, objavljenih aktov druge tržaške gospodarske konference, sklepov miljskega občinskega sveta na gospodarsiiem jjodroč-ju ter gospodarskega dokumenta e-notne sindikalne federacija CGIL -CISL - UIT in s teni prispevati k resničnemu enakopravnemu pristopu in samostojnemu odločanju tudi na gospodarskem področju, ki je prav tako življenjsko pomemben za obstoj in nadaljnji razvoj slovensko narodnostne skupnosti v Italiji. Vprašanje svetovalca SSk dolinskemu županu Svetovalec SSk Boris Gombač je naslovil na dolinskega župana vprašanje, če nima dolinska občinska uprava nikakršnega namena sklicati okrajne gospodarske konference in to v luči zakona št. 675 o industrijski preusmeritvi, zakona št. V NEDELJO V KRIŽU Tradicionalno srečanje z domačimi ustvarjalci Ob priliki slovenskega kulturnega praznika prireja tudi letos kriško prosvetno društvo »Vesna* srečanje s slovenskimi ustvarjalci, ki jma, kot znano, namen neposredno seznaniti domače prebivalstvo s sodobnimi slovenskimi umetniki in njihovimi deli. Prireditev, ki so jo tako lani kot pred dvema letoma v vasi zelo dobro sprejeli, nadomešča tradicionalno Prešernovo proslavo in pom: ni za celotno naše zamejsko prosvetno delovanje vsekakor zanimivo novost. Mladi kriški prosvetarji so v nedeljo v vaški Ljudski dom sklenili p' vabiti pesnico Marijo Mijetovo, glasbenika Rada Simonitija ter likovnika H!avalyja, ki so se z veseljem odzvali njihovemu vabilu. Tudi kulturni program bo letos zelo pester in je zahteval nemalo truda in organizacijskih sposobnosti. Višek sporeda predstavlja vsekakor nastop članov ljubljanske Opere in sicer sopranistke Zlate Ognjehovič in basista Ivana Sancina, ki ju bo ob izvedbi nekaterih Simonitijevih o parnih samospevov spremljal pri klavirju dirigent asistent Ivo Švara Kot prejšnja leta bodo program do polnili m’adi vaški recitatorji, do mača pevska zbora in pa predva janje filma o Kresu, ki ga je posnel Sergij Osar. Ob tej priliki bo v dvorani Ljudskega doma tudi manjša razstava Hlavatyjevih del. st Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja do 15, marča Elga Tušar dekorativna in figurativna olja. V Slovenskem klubu v Ul. sv. Fran čiška 20/11 razstavlja svoja najnovejša dela, ki so nastala ob uporabi ra čunalnika, Edvard Zajec. Ogled ob delavnikih od 16. do 20. ure. V umetnostni galeriji «Kena Veda«, Ul. Donota 20, razstavlja De metrij Cej do jutri, 25. t.m., od 18. do 21. ure. Antološka razstava Livia Rosignana v Palači Costanzi bo odprta do 26. t.m. So nagrad W^' w poravnajo wco r celoletno k- rr.. naročnino do ►I . Očnike j 28. februarja 1978 Primorskega Sevnika Primorski dnevnik Nad 1500 delavk in delavcev ter uradnikov in tehnikov podgorske predilnice je šlo včeraj zjutraj v sprevodu po glavnih goriških ulicah do Travnika, kjer je bilo sn-dikalno zborovanje. Udeležba delavstva te v Gorici največje tovarne je bila tokrat zares številna. Kot je znano, so vsi usiužbeni v tej tovarni že od prejšnjega ponedeljka v dopolnilni blagajni za predvideno dobo treh mesecev in ker se vztrajno širijo govorice o skrčenju I števila zaposlenih za več sto enot, je razumljiva zaskrbljenost, ki vlada ne samo med zainteresiranimi, marveč med vsem gori.škim prebivalstvom, tudi mbd trgovci, ki bi bili. zaradi zmanjšanja kupne moči, neposredno prizadeti. Delavstvo je vsak dan na izredni skupščini v tovarniški menzi. Na shodu na Travniku so včeraj govorili gor iški župan De Simone, ki je povedal, kako si odbor županov prizadeva, da bi se ugodno rešilo ne le vprašanje podgorske predilnice, marveč vseh tovarn, ki so v krizi. Govorila sta tudi sindikati sta Pigoni od deželnega sindikata FULTA in Colleoni od goriške enotne sindikalne .zveze. Oba sta pou~ ■ darila nujnost, da pride cL rešitve krize v tem podjetju tako, da se deželna finančna družba Friulia vključi med delničarje te tovarne. Danes bo v Gorici sestanek zastopnikov tovarniških svetov vseh šestih tovarn finančnega kompleksa Bustese. Ta kompleks je lastnik podgorske predilnice in še drugih petih tekstilnih tovarn v Lombardiji. Sindikalisti se bodo danes v Gorici, sestali z zastopniki lastnikov tovarn. Ob tej priliki bi bili morali delodajalci obrazložiti svoj načrt ranacije podjetij, ki so ga pred dnevi že prikazali predstavnikom deželne vlade in finančne družbe Friulia. Ni še znano, kje se ’ j sestanek vršil, ker je sedež zveze :n-dustrijcev premajhen za tako številno delavsko zastopstvo. Pred dnevi je bilo več sestankov na raznih ravneh. Kaže, da se namerava deželna finančna družba Friulia vkil j učiti med delničarje, podgorske predilnice, vendarle ne v tolikšni meri, kot to zahtevajo sedanji podjetnih'. Vsekakor pa bi bila prisotnost Friulie zadostno jamstvo za odprtje kreditov pri bankah in v zvezi s tem za obnovitev dela, ki je vezana tako na nabavo surovin kot na prodajo končnih izdelkov. Vsekakor kaže, da nameravajo delodajalci skrčiti število zaposleni v podgorski predilnici. Letos naj bi se upokojilo približno dvesto oseb, ki jih ne nameravajo nadomestiti z mlado delovno silo. Mor da bi namesto dodatnih predvidenih tristo odpustov skušali podaljšati dopolnilno blagajno za nadaljnjih tristo oseb in forsirati samo-odpuščanje delavstva, tako da b1 v roku dveh let dejansko zmanjšali število zaposlenih za približno petsto oseb Ni še znano kako bo s postopkom iztir-evanja skoro deset milijard lir kredita, ki ga ima zavod za social no zavarovanje napram podgorski pred inici. Govorilo se je, da namerava INPS pričeti sodni izterjeval-ni postopek še pred koncem februarja. Po tržiških ulicah so včeraj zju traj demonstrirali v treh podp:sana pogodba o naročilu štirih tovornih ladij, kar bi lahko odpravilo krizo zaposlitve v tej tovarni. S prihodniim 1. marcem se bo število delavcev v dopolnilni blagajni povečalo za nadaljnjih 100 ljudi in bo doseglo 900. Delavci, ki so sedaj v dopolnilni blagajni so včeraj demonstrirali v Trstu. Letošnji proračun federacije KFI Tajništvo goriške federacije Komunistične partije Italije je v teh dneh objavilo svoj proračun za letošnje leto. Kot. izhaja iz številk, so predvideli dohodke in izdatke v višini 202.693.500 lir. Proračun ne bo imel torej primanjkljaja. Najvišji birka za komunistični tisk (tu so všteti seveda dohodki raznih poletnih praznikov) pa bi navrgla 66 milijonov lir (lani 57 milijonov). O-stolo so prispevki parlamentarcev, deželnih svetovalcev, županov, odbornikov in upraviteljev v raznih svetih ter posebne pobude in prispevek osrednjega vodstva. Predviden je tudi dohodek 13.500.000 kot izredna predvolilna nabirka. Med izdatki zavzema prvo mesto postavka o prispevku sekcijam iz fonda članarine in nabirke za komunistični tisk (nekaj več kot 60 milijonov lir), prispevek osrednjemu vodstvu iz fonda članarine in nabirke za tišk (21.775.000 lir), u-pravni stroški (preko 52 milijonov lir), obresti za plačevanje posojil za gradnjo novih sedežev (15 milijonov) itd. Nekaj nad 10 milijonov ! so predvideli za stroške, ki jih bo- DREVI V PRIREDBI DOMAČIH PROSVETNIH DRUŠTEV PREŠERNOVI PROSLAVI NA PEČI IN VPEVMI V prosvetni dvorani v Pevmi bo skupna proslava društev «Paglavec» in «Naš prapor» - Na sporedu nastopi domačih skupin in slikarska razstava postavki v dohodkih sta predvideni (|Q imejj v letošnji volilni kampanji, v članarinah vpisanih in v nabirki za komunistični tisk. Predvidevajo, da bo vsak med 5.700 člani prispeval približno 10.000 lir letne članarine, kar daje skupno vsoto 57 milijonov lir (lam 40.263.000 lir). Na- zo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan tn oonoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor- Na Goriškem se vrstijo v naših prosvetnih društvih proslave slovenskega kulturnega dne Z drevi-šnjimi proslavami se bo glavni krog proslav zaključil, kasneje Uh bodo imeli še u nekaterih krajih, kjer so jim morali zaradi obolelosti med nastopajočimi, odložiti. Sinoči so imeli proslavo v prosvetnem društvu «Kras» v Dolu, drevi pa bosta proslavi v Pevmi in na Peči. V prosvetni dvorani v Pevmi bo skupna proslava dveh sosednih aru-štev. domačega «Naš prapor» m ■rAndrej Paglavec» iz Podpore. Podgorci namreč nimajo ustreznega prostora, zato so se domenili, na posvetu SPZ, za skupni nastop. Na nocojšnji proslavi v Pevmi, pričela se bo ob 20.30. bodo na sporedu priložnostni govor, nastop domačih recitatorjev, moškega zbora ^Andrej Paglavec» iz Podpore. Zanimivost, ki smo ' jo opazili že na drugih letošnjih proslavah, bo slikarska razstava dveh mladih domačih umetnikov, Silvana Bevčar-ja in Hijacinta Jusse Proslavo bodo imeli drevi ob 20.30 tudi v dvorani prosvetnega društva «Vipava» na Peči. Na sporedu so priložnostni govor, nastop domačih recitatorjev in skupine Mladinskega centra iz Gorice, ki bo recitirala ..............................................■■■mm.. LOČNIŠKA KONZUL TA OBRAVNAVALA VARSTVO OKOLJA Ločniški kmetje upravičeno zaskrbljeni zaradi nesnage, ki jo odlaga Potok Menda ni neposredne nevarnosti za okužbo vodovodnega zajetja pri Mocchetti - Mo tnje pri sprejemanju televizijskega sporeda Župančičevo «Dumm ter dekliškega zbora z Vrha, ki je že 'nastopil prejšnji teden na podobni prireditvi v domači vasi. Jutri se vrnejo dijaki liceja «Trubar» Ravnateljstvo klasičnega liceja «Primož Trubar* obvešča zainteresirane starše, da se oijaki vrnejo z zimovanja na Neveljskem sedlu v Gorico, na Travnik, jutri, v soboto, okrog 19. ure. Za obnovitev proizvodnje v obratih Maraldi V Bologni so se včeraj sestali odborniki za industrijo iz treh dežel (Furlanije - Julijske krajine, Emilie - Romagne in Marche), v katerih ima svoje obrate industrijska družba Maraldi. Našo deželo je na srečanju zastopal odbornik Stop-per. Grupa Maraldi, ki ima v Tržiču dva obrata — AAA in SIMO — je že pred časom zašla v‘ hudo finančno stisko, delavci v njenih tovarnah — železarnah in sladkornih tovarnah — pa so izločeni iz proizvodnja in ne prejemajo redne plače. Na sestanku v Bologni so se predstavniki treh dežel dogovorili, da bodo od grupe Maraldi zahtevali sestavo načrta za obnovitev proizvodnje v prizadetih obratih, od vlade pa. naj pritisne na banke, da bodo grupi dovolile potrebna posojila. Nadaljnja zahteva se bo nanašala na vzpostavitev jasno določene ločnice med proizvodnjo železarskih izdelkov in proizvodnjo sladkorja v obratih Maraldi. Končno so se na srečanju dogovorili, da bodo v zvezi s tem vprašanjem zahtevali poseben sestanek s predsedstvom ministrskega sveta ter z ministroma za, proračun in zaklad. Potok, ki se z gričev nad Ročnikom, preko Brega spušča v Sočo in ki nosi čisto navadno ime Potok, je v starih časih označeval mejo med katastrskima občinama I/>čnik in Podgora. Nekdaj sorazmerno čist vodni vir se ie v zadnjih letih spremenil v čisto navaden kanal, v katerega se steka, poleg deževnice, vsa mogoča umazanija iz nekaterih niže ležečih predelov I-očnika. Kakor da to ne bi bilo dovolj, spuščajo vanj še. čeprav nekoliko prečiščene, odpla- Culot. Moralo bi biti drugače, V Potok naj bi se stekala samo deževnica s cest, vendar sp stanovalci bližnjih ulic spretno (m na skrivaj) izkoristili priložnost, ter speljali vanj odtočne cevi. Lahko torej razumemo ne.jevol.jo, jezo in tudi zaskrbljenost kmetovalcev, ki imajo na območju Mocchette, kjer Potok po navadi ob deževju nre-stopi bregova, svoja polja. Takrat se na njivah nabere kar precej raznovrstne nesnage, ki pa pomeni istočasno tudi zelo ugodno življenjsko okolje za podgane, ki so se čezmerno zaplodile in jeseni u-ničujejo pridelke. O tem, kako naj bi uredili nerodno zadevo, ki ni od včeraj, je razpravljala ločniška rajonska konzulta na seji v sredo zvečer, ko je predsednik, učitelj Perco,’ povedal še nekaj podrobnih informacij o celotni stvari. «Ne gre, da bi ustvarjali nekakšno a-ločenih I larmantno ozračje, vendar smo mo- sprevodih delavci tržiške ladjedel-1 rali vprašanje sprožiti, ker dru-nice. Protestirajo, ker ni bila še | gače bomo še dolgo samo govorili Manifestacija tržiških ladjedelcev SONJA in MARINO ki sta prevzela pri Domju št. 89 trgovino kuhinjskih potrebščin, moškega in ženskega oblačilstva ter raznega drobnega blaga, vabita jutri, 25. februarja, popoldne k odprtju trgovine pod svojim vodstvom. Okrog 600 od 800 delavcev tržiške ladjedelnice «Italcantieri», ki jih je vodstvo družbe pred časom vpisalo v dopolnilno blagajno, je včeraj dopoldne uprizorilo protestni sprevod po glavnih tržaških ulicah. S sprevodom so delavci hoteli ponovno o-pozoriti javno mnenje in javne u-pravitelje na nevzdržnost položaja v tržiškem obratu, kar so meščani mogli razbrati tudi z napisom na transparentih, ki so jih delavci nosili v sprevodu. Po obhodu glavnih ulic, Trga Goldoni, Trga Oberdan in trga pred železniško postajo, so se delavci vrnili v Tržič, ne da bi se v našem mestu sestali s predstavniki političnih ali upravnih oblasti. Medtem je tovarniški svet v tržiški ladjedelnici razposlal občinam, političnim strankam, ministru Lattan-ziu in predsedniku ministrskega sveta Andreottiju pisma, v katerih jih opozarja na položaj v tovuini in ponovno zahteva takojšnjo sestavo načrta za razvoj ladjedelstva. med sabo, problem pa bo ostal še zmeraj nerešen, čeravno bi se ga dalo z nekoliko dobre volje in ne prevelikimi stroški tudi urediti.* Ker teče Potok, pardon kanal, tik poleg zaščitenega in ograjenega območja pri Mocchetti, kjer je zajetje mestnega vodovoda in kjer Ixk1o predvidoma namestili tudi dodatne črpalke, vzbuja tako stanje upravičene pomisleke, čeprav nri mestnem podjetju zaenkrat zagotavljajo, da ni neposredne nevarnosti za okužbo vodnega vira. Vendar s takim izgovorom ne moremo bitj zadovoljni?. Zanimiva je tudi ugotovitev dejanskega stanja. Ob zaščitenem področju'' teč? Potok v cementni strtfgt'' Te nekai' metrov stran pa se prosto razliva v peščeni strugi.' »Vprašanje je treba reševati na samem začetku*, je dejal predstavnik sindikatov Bucovini, ki je opozoril, da je Potok onesnažen, ker v Ročniku ni kanalizacije, čecrav se na tem področju nekaj premika, vendar prepočasi. Že več let je govor o načrtu, da bi odplake iz Ločnika, Moše, Šlovrenca, Marjana in nekaterih drugih krajev speljali v Gradišče, kjer bodo zgradili prečiščevalno napravo. Načrti so, manjkajo pa sredstva, ki pa morajo biti za take posege res ogrdmna, saj stane kilometer kanalizacijskega omrežja po današ<-n.jih cenah že okrog 100 milijonov lir. Sicer pa tudi če bodo ria kanalizacijo priključeni nižji predeli Ločnika, prav tisti, ki danes v naivečji meri pripomorejo k onesnaževanju tega vodnega vira. Graditev prečrpalne postaje, zaradi višinske razlike, najbrž prav zaradi dodatnih stroškov, ne pride v poštev. Menda pa ima goriška občina že izdelan idejni načrt za gradnio manjšega zbiralnika in prečiščevalo? postaje za območje Mocchette, Madonnine in dela Pod-gore. Ostaja seveda zmeraj odprto vprašanje, od kod črpati potrebna denarna sredstva. «Vendar v Ločniku nimamo o-pravka samo z atmosferskim onesnaževanjem okolja, ki ga direktno I povzroča človek*, je dejal pred-! sodnik konzulte ter opozoril da se j precejšnje število televizijskih na | ročnikov, zlasti tistih z območja Ulice Udine, pritožuje nad motnjami pri sprejemanju prvega televizijskega kanala. Včasih ie sprejemanje dobesedno nemogoče. Tudi to vprašanje ,ki se na prvi pogled zdi nepomembno, ni od včeraj, ampak se z njim soočajo v Ločniku vsaj štiri ali pet let. Menda je vzrok za slab sprejem, prisotnost večjih strojev v tovarni za predelavo lesa. ki povzročajo visokofrekvenčno valovanje. Podoben primer so zabeležili pred kratkim na področju Sv. Ane, kjer ie tudi v bližini tovarna za predelavo lesa. Po dokaj široki diskusiji, med katero je bilo slišati različna mnenja, so se člani konzulte odločili za predlog predsednika, da pismeno opozori na zadevo vodstvo radijske in televizijske službe, da se poišče, v kolikor je mogoče, zadovoljiva rešitev. Menda bi bilo dovolj nekoliko spremeniti frekvenco ojačevalca na Debeli griži, kar naj bi pri radijski in televizijski službi že vzeli v poštev po pritožbah naročnikov na drugih ob-moč.jih Gorice. Veliko pozornosti pa so člani rajonske konzulte namenili obravnavi dokumenta, ki ga je v zvezi s spremembami občinskega regulacijskega načrta, pripravilo kmečko društvo, ki si, poleg gradnje raznih infrastruktur, veliko prizadeva za izboljšanje pogojev gospodarjenja v kmetijstvu v okviru goriške občine. V tej zvezi je bila občinski upravi poslana zahteva po gra ditvi velikega zadružnega hleva na območju Gradiškute ter večnamenskega središča v Ločniku, ki bi služilo različnim potrebam članov kmetijske zadruge. Vdiko ljudi na pogrebu prof. Mihaela Rožiča Veliko ljudi, domačinov, dijakov, profesorjev, bivših dijakov in drugih znancev, se je včeraj poslovilo na pevnaskem. pokopališču od ravnatelja prof. Mihaela Rožiča, ki je nenadoma umrl v ponedeljek. Po verskem .obcedu v domači cerkvi, so se ljudje zgrnili na domače pokopališče. Dijaki so nosili precej vencev. Poleg onih od sorodnikov smo opazili vence slovenskih srednjih šol, kjer je pokojnik učil in ravnateljeval več kot dvajset let, italijanske klasične gimnazije iz Vidma in iz Gorice, kjer je bil pokojnik zadnja leta ravnatelj. Pred odprtim grobom sta se poslovila od prof. Mihaela Rožiča profesor Pagura v imenu italijanskega klasičnega liceja «Dante A-lighieri*, ki je podčrtal njegove vrline in globoko znanje latinskih in grških klasikov ter učitelj Lav Bitežnik, v imenu nekdanjih Božičevih gojencev na slovenskih srednjih šolah. Bitežnik je dejal, da je spa dal pokojnik v vrsto tistih profesorjev, ki so orali ledino pri obnavljanju slovenske šole na Goriškem v povojnih letih. Izleti Avtobus Slovenskega planinskega društva bo odpeljal v nedeljo, 26. t.m., smučarje na Nevejsko sedlo ob 7.15 s Koma in ob 7.30 iz Štan-dneža. V avtobusu je na razpolago še nekaj prostih mest, zato se lahko interesenti zanje pozanimajo v pisarni SPD, Ul. Malta 2, tel. 2644. Kino Gorica VERDI 16.45—21.00 »Via col vento», C.' Gable CORSO 17.15—22.00 »In nome del pa-pa 'rte*. N. Manfredi in C. Scar-pitta. MODERNISSIMO 16.45-22.00 »Lalbe-ro dl Guemica*. M. Melato, in R. Faber. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00—22.00 »Roulette rus-sa* J. Segal in K. Raines. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »I ragazzi del coro*. EXCELSIOR 16.30-22.00 »Squadra antitruffa*. Mora Gorica in okolica SOČA »Potovanje prekletih* — ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Hudičev vrt* — ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Fant brez napake* — ameriški film ob 19.30. TRAJAJO ŽE NEKAJ LET Plodni kulturni stiki med Pordenonom in Zagrebom Letos spomladi bo v Pordenonu razstava Eda Murtiča - Nastopi filharmonije in V Pordenonu so že pred leti prišli na zamisel, da bi navezali sti ke z Zagrebom. To so tudi napravili in v Pordenon so prišle za-grebše kulturne skupine, likovniki, gospodarstveniki. V znani restavraciji blizu Pordenona pa so nekajkrat priredili tudi teden hrvaške kuhinje. V zameno so šle v Zagreb razne skupine iz tega živahnega industrijskega mesta naše dežele. ' Stiki bodo tudi letos in njihov program je zelo bogat. V akciji sodelujejo pordenonske ustanove, dežela Furlanija - Julijska krajina in zagrebške ustanove IS. amila bodo v galeriji Sagittario odprli razstavo slikarja Eda Murtiča. Ob tej priliki bodo izdali tudi knjigo o tem i slikarju s teksti v italijanščini, hrvaščini in angleščini. V knjigi bo 40 barvitih reprodukcij in 100 čmobelih reprodukcij tega u metnika. spremno besedo bn napisal kritik Vladimir Malekovič, Ob priliki te razstave bodo priredili tudi predavanja o hrvaški likovni umetnosti, na katera bodo povabili zlasti dijake. Marca ali aprila, datuma še niso določili, bo v Pordenonu gostovala zagrebška filharmonija. V istem razdobju bo pel tudi zbor tJoža Vlahovič». ki ga vodi Emil Cosset to. V tem času bodo predva iali tudi vrsto hrvaških filmov, v katerih je dialog v italijanskem jeziku. Priredili bodo razstavo zagrebške šole filmskih stripov Prav tako spomladi bo italijansko dramsko gledališče »Ivan Zajc» z Reke prikazalo v treh krajih por- gledališča denonske pokrajine, v Spilimbergu, Sacilu in Maniagu. komedijo dalmatinskega pisca Marina Držiča *Skup». Ob priliki Murtičeve raz-stave pa bo v Pordenonu tudi recital pesmi Ivana Gorana Kovačiča. O sodobni in pretekli hrvaški poeziji bo v Pordenonu predaval prof. Mladen Machiedo. V tako bogat program stikov med Zagrebom in Pordenonom bodo uvrstili tudi nekatera srečanja kulturnikov, gospodarstvenikov in politikov obeh mest. Omeniti je treba še, da so, prav v okviru že obstoječih prijateljskih stikov, zagrebški umetniki lani darovali 45 svojih del, ki so jih, skupno z deli domačih umetnikov prodali na dražbi. Izkupiček je šel o sklad za obnovo od potresa porušenega kulturnega objekta t.j. starodavne cerkvice sv. Neže v Ro-raipiecolo, kjer datirajo naistarejše freske iz trinajstega stoletja. Ob bridki izgubi prof. MIHAELA ROŽIČA izreka gimnazija - licej «Primož Trn-bar» v Gorici svojcem globoko sožalje. Ob smrti ravnatelja dr. MIHAELA ROŽIČA nižja srednja šola »Ivan Trinko* v Gorici izreka najgloblje sožalje težko prizadeti družini. KAJ NAM POVE PREPROSTA ANALIZA NEKATERIH ŠTEVILK Tako imenovana varnost požre 400 milijard dolarjev na leto Tekma v oboroževanju je najhujša med supersilama, vendar so tudi njune zaveznice močno vprežene - Posledice ameriške napovedi nevtronske bombe Nikoli ni bilo toliko govoru o razoroževanju in hkrati se nikoli ni toliko trošilo za oboroževanje kot danes. To je eden na j ve j jih hkrati najbolj tragičnih absurdov naše dobe. Mir traja že malo manj kot tretjino stoletja in vendar današnji «mirni» svet troši, desetkrat več za orožje in oboroževanje kot v drugi svetovni vojni, lu je bila najhujša v vsej zgodovini človeštva. Stroški za oboro zevanje in za vse vojaške namene in službe ter za raziskovanja na vojaškem področju' se ocenjujejo na 400 inilijacd dolarjev na leto, torej več kot ena milijarda dolarjev na dan ali če hočemo Kom plesivno tisoč milijard lir na dan. X denarjem, ki se bo leto:; porabil v vojaške namene, bi tastih 500 milijonov ljudi na svetu, ki trpijo lakote, prehranili za osem let. Industrijske države porabijo za oboroževanje dvajsetkrat več, kot nudijo pomoči siromašnim deželam v razvoju. Od petih miliio-nov znanstvenikov in tehnikov kolikor jih ima svet, jih tretjina dela v industriji za. oboroževanje oziroma v vojaške oziroma vojne namene. Prvič v moderni zgodovini svet več troši v vojaške namene, kot pa za šolstvo, znanost in kulturo. Od vsega tega približno 85 odstotkov stroškov za oboroževanje odpade na dVa vojaška bloka, na NATO in na varšavski sporazum. Po oceni strokovnjakov je do 1975. leta NATO porabil za o-boroževanje dvakrat več kot države varšavskega sporaziuna V zadnjih tiveh letih se je tekma v oboroževanju med obema blo koma, še posebej meld ZDA in SZ. še razširila in zaobjela vedno nova in nova področja, posebno nove sisteme orožja, novo tchni-ko. S tem v zvezi je prišlo hkrati do zelo široke mreže trgovanja z orožjem. Vojaška ekspanzija, delitev sveta yia vplivna področja, prodaja orožja in ustvarjanje strateških .oporišč, s čimer sta si supersili skušali izsiliti novo edelitev* sveta, vso to je privedlo do tega, da je prišlo do resnične vojne, pa čeprav lokalnega značaja, že na dvanajstih kritičnih točkah zemeljske oble. V novem ameriškem proračunu je skoraj četrtina izdatkov, konkretno 28 odst., proračunskih stroškov, namenjenih vojaškim > namenom. To pa je za tri odstotke več, kot .je bilo v prejšnjem proračunu. že- danes se ve, da bodo ZDA. sedanji vojaški, proračun, ki zna ša 126 milijard dolarjev, čez pet let povečale na 172 milijard dolarjev. To' Pentagon opravičuje s trditvijo, da ZDA v oboroževanju zaostajajo za SZ. In Pentagon rine ameriško nacijo v tolikšne stroške v času, ko je ta sicer bogata dežela beležila lani nič manj kot 38 milijard dolarjev deficita v svoji zunanji trgovinski bilanci, za letos pa računajo, da bo ta deficit dosegel že strahotno številko 60 milijard dolarjev. Zahodna javnost je pod vplivom tiste kampan.ie, ki jo širijo iz določenih krogov in ki navajajo sovjetske stroške za oboroževanje. Tako je bilo na primer rečeno, da so ZDA lani porabile za oboroževanje J »5 milijard dolarjev. Sovjetska zveza pa naj bi bila lani potrošila 150 milijard dolarjev. Da je v tem veliko pretiravanja, da ne rečemo laži. niti ni važno. Za to. da bi podvojili zmogljivost detalskega mostu* iz ZDA v Evropo, pravijo, da je to potrebno zato, ker da je razmerje med zadevnim sovjetskim in ameriškim letalstvom 2,5:1. Na ta način se že nevzdržna tekma med supersilama pospešuje, ker ena država sili drugo, da poveča vojaške stroške, seveda na račun življenjske ravni nacije. Novi sistemi orožja — nevtronska bomba, medcelinski bombniki in rakete za izstreljevanje jedrskih bomb — so privedli že tako sterilne razgovore o zmanjšanju oboroževanja v slepo ulico. V decembru lani so diplomati obeh supersil izjavljali, da je novi raketni sporazum, Salt 2 tako rekoč pred vrati. Nekateri so trdili celo. da sta se SZ in ZDA dogovorili ze za 95 odstotkov. Toda vse te ,ie nato padlo v vodo zaradi ameriške nevtronske bombe. Stara sovjetsko-aineriška pogodba o zmanjšanju števila raket, tako imenovani Salt 1. je zapadla pred obilnimi petimi meseci. Nova pogodba, ki so jo napovedovali za konec lanske jeseni alj kveč-jemti za prve cini letošnjega leta pa še niti od daleč ni na pomolu. Tudi že toliko odlašani sestar.ek med Brežnjevom in Carterjem je šel v pozabo. V Ženevi so se konec januarja po daljšem odmoru vendarle začeli sestanki med predstavniki SZ. ZDA in Velike Britanije. Gre za pogajanla o prepovedi jedrskih eksplozij. Tu SZ temelji svoje zahteve na pozivu Brežnjeva iz lanskega novembra za «moratorij» glede jedrskih poizkusov. Na a-meriško naooved. da bodo začeli izdelovati nevtronske bombe ki bi jih dale tudi svojim zaveznikom v zahodni Evropi. je Sovjetska zveza odgovorila, da bi mogli tudi oni izdelovati nevtronsko borni«. Iz Sovjetske zveze. Vzhodne Nemčije in drugih držav članic varšavskega sporazuma so prišli pozivi k organiziranju množičnih aro 'testov proti nevtronski bombi. Gre za izraz protesta, ki bo prišel do izraza verjetno 18. marca, ko sc bodo predstavniki «mednarodnega !oruma» sestali v Amsterdamu. Proti temu zasedanju je zbranih 750 tisoč podpisov prav tolijcerih holandskih nasprotnikov nevtron ske bombe. K temu protestu ie treba dodati še izjavo prof. Eriča Bercbopa, ki pravi, da govori v imenu 400 tisoč znanstvenikov iz 31 držav. Vzhodna kampanja za mobiliziran je javnosti v zahodnih državah proti ameriški in spioh zahodni orientaciji glede nevtronske bombe, meče sedaj v senco vladna pogajanja dveh supersil in tudi. morebitne stike dveh vojaških blokov glede zaviranja tekme v jedrskem oboroževanju 'n v oboroževanju nasploh. Vlade držav NATO pripravljajo posebne odgovore . ng , pismo ozi-rojnu poziv Brežnjeva. ki se nanaša na ameriško izdelovanje nev- ’ t.ronske bombe in na 'izročitev bombe zahodnim evropskim deželam Dunajska pogajanja dveh vojaških blokov, pogajanja, 'ki 1 stagnirajo že več kot štiri leta, kažejo. da ni nikakršne resnično vo- lje, da bi v srednji Evropi prišlo do zmanjševanja oboroževalne tekme. Pomanjkanje takšne volje nam pove, go kolikšnega - absurda je prišla Evropa . 33 let po končani vojni. Evropa, ki je preživela že dve strahotni vojni, je postala sedaj velikanska orožarna, nekakšno skladišče orožja proti kateremu ni rešitve. V Evropi je razporejenih 7 tisoč ameriških in 3.500 sovjetskih atomskih glav, da ne govorimo o drugem orožju. Še nikoli niso bili bolj potrebni napori, da hj v Evropi in v Sredozemlju prišlo do popuščanju napetosti. V tem imajo posebno vlogo tako imenovane izvenblpkov-ske ali. če hočemo nevezahe dežele. ki potrpežljivo vplivajo na tega ali .bitega, enkrat na Sovjetsko /vežo drugič na ZDA. posebno na področjih,-koder- se interesi, križajo. In koder se interesi križajo, se kaj rado. vname, kot smo ugotovili, ko smo rekli, da imamo na svetu kar 12 lokalnih vojn ali vojnih žarišč. Veliki izvozniki orožja so 1 sicer obljubili, da bodo zmanjšali do- bavo orožja na področja, koder že grnu. Toda besede niso držali. V volilni kampanji pred poldni gim letom je Carter prav tako obljubljal, da bo zmanjšal izvoz ameriškega orožja. Toda v letu 1977 so ZDA prodale za 13 mili jard dolarjev orožja, kar je za dve milijardi in pol. več. kot so ga prodale v času preišnje vlado. Sovjetsko dobavljanje orožja pa je privedlo do zapletov na a friški celini, čemur smo še vedno priča. Rekord v trgovanju z orožjem nosi ameriška družba filter arm. ki s svojo mrežo v ZDA Londonu. Singapuru in drugod, do bavlja dnteresentom* kar 90 od stoikov zahtevanega orožja, še nikoli niso bili profiti v trgovanju z otožjem tolikšni, kot so danes. Posebno zasedanje generalne skupščino OZN. ki je sklicano za rrjaj v New Yorku, se bo verjet no ukvarjalo tudi z vprašanjem oboroževalne tekme in s trgovanjem z orožjem. Kako lepo bi bilo v maju poročati o uspehih tega zasedanja. Toda dosedanje izkušnje niso preveč obetavne V sredo so podelili tri Kajuhove nagrade Tudi letos, na dqn obletnice tragične Kajuhove smrti je založba Borec podelila tradicionalne Kajuhove nagrade. Žirija, ki so jo sestavljali dr. Avguštin Lah kol predsednik in člani dr. Tone Ferenc. France Filipič, dr. Milica Kacin Wohinz, Jože ti n;it in Polde Suhodolčan je ocenje vala deset del in se odločila po delili tri Kajuhove nagrade. Dve drugi nagradi sla prejela Branko Šdmen in dr. Franc Rozman, tretjo nagrado pa Jože Vidic V obrazložitvi za dnino Kajuhovo nagrado Branku Šdmnu je rečeno, da jo prejema za mladin ski rgman Med v laseli». V njem opisuje svoja otroška leta, ki jih je preživljal v Murski Sobolj med desetdnevno nemške, in štiriletno madžarsko okupacijo. V svojem delu više, kako šo otroci dojemali tisti težki čas in naš osvobodilni boj. Kljub preprostim predstavam m spoznanju so dojemali bistveno dogajanje. Delo je dragoceno, ker prikazuje življenje v Romurju, ki so ga skušali okupatorji pomadžariti Pri kaže boj proti Slovencem in Zidom in odpor naših ljudi, iz povesti pa lepo izstopa sodelovanje dveh narodnosti v boju proti poskusu zasuzn.itve. Šbmnova pripoved *e odvija po dogodkih, ki jili je večinoma neposredno zaznal in je v njih iskrivo radoveden in šolar.tko neugnan uae- leženec. , Privlačna in dojemljiva pripoved in predstavitev dogajanja sta odliki te Somnove mladinske kronike. Dr. Franc Rozman je raziskal, opisal in zagovarjal kot svojo doktorsko delo razpravo o sorta lisličnem• delavskem gibanju na slovenskem Štajerskem do vrve svetovne vojne. Dokaj obsežna monografija .v sedmih poglavjih kronološko obravnava posamezne veje razvoja delavskega gibanja v obdobju 'Slih do 1914 Avtor je prikazal pronram. politiko, organizacijo in delovanje socialne demokracije in ob tem tudi celotno podobo političnega dogajanja v tistem obdobju. Dr. Rozman je zbral dragocene, doslej neznane podatke. Tretjo Kajuhovo nagrado pa je prejel Jože Vidic. Žirija ;e bila pozorna predvsem na izredno prizadevno zbiranje in preverjanje pričevanj o nekaterih dogajanjih v obdobju narodnoosvobodilnega boja, ki so zbrana v knjigah «Po sledovih črne roke» in «Sedem krst za Ronkarjevo družino», Vi dičePo delo dobiva nedvomno priznanje v zanimanju številnih bralcev. kajti v knjigah je opisanih nešteto dogodkov in oseb z ime ni. Žirija sodi. da dajeta oba zbornika pričevanj veliko dragocenega gradiva za sistematično nbdelapo nekaterih tokov v' osvobodilnem boju, D. ž. ............"........................................ihiiiiiiiiiii...........mm.........m.mmm.mm.mm...mmmmum...mm........................... KER ^ a. SE PREBIVALSTVO ŠPANSKEGA GLAVNEGA MESTA ŽE DUŠI V SMOGU... V Vulverde, nekaj kilometrov od Madrida bodo zgradili veliko, moderno novo mesto Natri sicer ni nov. a so ga nekoliko spremenili, ker je bil prvotni preveč zahteven in predrag - Novo mesto bo sprejelo 80.000 prebivalcev in bo dalo kruha 100.000 delovnim ljudem ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Kako je Yu Kung premaknil gorovja 13.(K) Gustavove prigode, ris. film 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Nemščina 17.00 Ob petih z ROSANNO SCHIAFFINO 17.05 Vabilo v gledališče 18.00 Popotovanja po Italiji: San Gimignano - 18.15 Argumenti: 18.45 Dnevnik 1 - KRONIKE Sever kliče Jug - Jug kli če Sever 19.20 PURIA (TV film): DOBRA LEKCIJA 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TAM TAM 21.35 Zgodbe starega Zahocia: ČETRTA ŽRTEV, Tilm 22.25 Glasbena oddaja Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim , Knjižna rubrika 13.00 Dnevnik 2 OB 13. URI 13.30 Biologija morja 17.00 Sezam, odpri se 17.30 O znanosti in tehniki za mladino 18.(K) Vzgojna skupnost 18.25 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT 18.45 DOBER VEČER Š... KVARTETOM CETRA «Rraccio di Ferro*. risanka «Družina Robinson* Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUD*0 20.40 PORTOBELLO jietkov sejem 21.50 Očividci: Alberto Moravia 22.50 Gledališki problemi n Ob koncu Dnevnik 2 - ZAP NJE VESTI jS JUGOSLOVANSKA d Ljubljana 15.00 TV v šoli . 17.10 Kako je * revež, prodal za-' ca bogatinu 17.35 DEČEK DOMINIK, serija 18.00 OBZORNIK 18.10 Domači ansambli 18.45 Kako bomo volili 19.30 DNEVNIK 20.00 Izvolile, kar naprej 21.05 Razgledi: Po dolgem in počez 21.50 DNEVNIK 22.10 SERPICO. serijski film 22.50 POROČILA Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 'DNEVNIK 20.35 ZADEVA THOMAS CRO”; Film s Stevom McQueeny®" Faye Dunaway in PaU‘0 Burkeom , ia 22.10 Lccandina. reklamna ode-J. 22.25 Likovni nokturno: Stane Dremelj Zagreb 17.45 Zlata nit. otroška oddaj* 18.15 Obramba in zaščita 19.30 DNEVNIK 21.05 JAZ. KLAVDIJ, ser. 21.15 Kako se je kalilo jeklo, ^ ŠVICA 18.10 Program za otroke , | 20.30 POROČILA 20.45 Šlo bo ha boljše Nagrada Italija 1977 22.15 Jazz MADRID — Španija se sicer ubija z vrsto drugih problemov, hkrati _pa se ji vsiljuje vprašanje prestolnice. Madrid je namreč e-no' tistih glavnih mest v Evropi, ki se izredno naglo širi. hkrati pa tudi že duši, kajti v Madridu je sleherni dan milijonov avtomobilov, ki onemogočajo kakršen koli promet., hkrati pa že dušijo prebivalstvo. Edina rešitev iz te ga stanja je del mesta' preseliti nekam v okolico. Kot so na primer pred skoraj 20 leti v Braziliji zgradili hdVo glavrkt mesto ‘ Brasilio, tako naj bi zgradili novi Madrid, toda z razliko, da so mesto Brasilio postavili daleč v notranjost dežele, daleč od morja in gosteje naseljenih področij dežele, novi Madrid pa bi ne bil nič drugega kot del .sedanjega Madrida, ki bi ga preselili iz mesta, ki se duši. na bolj pri-mereh kraj. Načrt, V katerem je govor, je nekoliko drzen in tudi strokovnjaki gledajo nanj s skepso, posebno zaradi stroškov, ki jih bo vsijil sedanji Španiji, ki mora ce-htL rane dolge, diktature. In vendar madridska, vlada namerava postaviti povsem novo mesto za približno 80 lispč- ljudi, v katerem bo tudi toliko industrije, da bo v njej zaposlenih 100 tisoč delovnih moči. Madrid se danes duši v smogu. V glavnem mestu Španije je registriranih 800 tisoč avtomobi- •iiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiidiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiniiain mm ii 1111,111,111,1111, mm m Z letošnje Kajuhove proslave Kakor smo že poročali, je gropajsku-padriška Sola pripravila zelo lepo Kajuhovo proslavo, da bi počastila spomin na slov. pesnika in borca, po katerem nosi ime. Nastopila sta šolski pevski zbor ter domači moški nonet, kot gost pa je nastopil tudi pevski zbur PD Tabor z Opčin. Prireditev je privabila v bazoviško kinodvorano, kjer se je vršila, zelo veliko občinstva. lov, K temu je treba dodati še najmanj 200 tisoč avtomobilov, ki prihajajo zjutraj v mesto in ga zvečer zapuščajo. Vsak dan, posebno ob nizkem tlaku, lebdi nad mestom pravi oblak smoga, tako da je življenje v mestu že skoraj nemogoče. Novi del Madrida ali kot temu pravijo novo glavno mesto, naj bi zgradili severno od Madrida v bližini naselja Valverde. Načrt za novo mesto nosi sedaj naslov «CS2». Načrti, ki so jih že objavili. mejijo že na znanstveno fan-tasukp tei pri delu strokovnjakov vzbujajo navdušenje, pri drugih pa tudi dokaj ostro kritiko. Da bi razumeli sedanje stanje v Madridu, moramo stopiti nekoliko nazaj v zgodovino tega mesta in Španije nasploh. V času državljanske vojne od 1936 do 1939 je vojna vihra zajela tudi glavno mesto, ki je utrpelo precejšnja razrušenja. Toda novi režim, diktatura Francisca Franca si je zadala nalogo, da bi v glavno mesto strnila čim več svojih sil. Vrhu tega je znano, da je diktatorski režim sinonim močne državne birokracije. Zaradi lega je • Madrid naglo naraščal. V njem se je zbiralo vedno več državnih funkcionarjev in uradnikov in poleg palač vedno novih in novih birokratskih ustanov je naraščalo vedno več stanovanjskih hiš, v katerih so stanovali funkcionarji in uradniki, ki so bili zaposleni v teh ustanovah, saj so 1960. leta ugotovili, da 57 odstotkov madridskega prebivalstva sestavlja jo ljudje iz javne uprave, seveda skupno z njihovimi družinami. Ne smemo pa zanikati, da se je v povojnem razdobju industrializacija razvila tudi v Španiji predvsem v samem Madridu. To pa je imelo za posledico selitev prebivalstva s podeželja v mesta, seveda predvsem v Madrid, kjer je nastalo več industrijskih obratov. Pred sedmimi leti so v najvišjih španskih krogih ugotovili, da bo treba kaj ukrenili, kajti v zdravstvenih krogih so že tedaj ugotavljali, da bi onesnaževanje ozračja moglo privesti do katastrofalnih posledic. Posebno so se za to vprašanje zavzeli novi strokovnjaki, tako i-menovani ekologi. Ena izmed rešitev je — selitev dela mesta iz starega Madrida. «na deželo*. V začetku so si zamislili načrt gradnje novega mesta Valverde kot selitev upravnega središča. Pravzaprav bi to jjomenilo še več kot predvideva sedanji načrt, kajti po predvidevanjih iz leta 1960 bi se moralo iz Madrida izseliti v novo mesto v Valverde 250 tisoč ljudi. Toda poznejše obdelovanje zamisli je privedlo do ugotovitve, da si tega načrta Španija ne more privoščiti. kajti kje naj bi našla sredstva za gradnjo tolikšnega mesta, z druge strani pa kam s stanovanji, ki bi ostala v Madridu prazna. Načrtovalci so ostali sicer pri prvotnem načrtu, vendar pa le pri ideji, hkrati pa so idejo prilagodili potrebam in možnostim. In tako so prišli do sedanjega načrta, ki predvideva mesto za 80 tisoč pribivalcev, hkrati pa obrale, ki bi zaposlili do sto ti soč delovnih moči. Novo mesto bi se raztezalo na površini 1590 hektarov in bi obsegalo reziden-čna področja, upravni del mesta ter trgovski center. K tem pa je treba dodati še velik športni center. ki naj bi že 1982 služil manifestacijam ob svetovnem nogo- metnem prvenstvu. Nekateri računajo tudi, da bi se v bližnji bodočnosti vršile olimpijske igre že v tem novem športnem centru. 'toda če je res, da se lep del zainteresiranih strokovnjakov navdušuje nad tem načrtom in da so nekateri navdušeni nad izredno drznimi hkrati pa funkcionalnimi rešitvami, so spet drugi, ki jim novi načrti niso predeč po godu. Posebno se v zvezi š tem oglašajo k besedi ekologi, ki pravijo, da je izbira kraja napačna. Če se tu postavi novo mesto, pravijo ekologi, se s tem postavi nekakšna barikada proti tokovom svežega zraka s Sierre Guadar-rame, ki se razteza kakih 50 km severneje in ki «dobavlja» svež. zrak španskemu glavnemu mestu. . Kakor je znano, leži Madrid na visokem platoju, kjer baje zrak tako rekoč stagnira, če se postavi novo mesto kot nekakšna barikada proti šibkim zračnim tokovom z že omenjene Sierre Guadarrame, se bo prebivalstvo Madrida še bolj dušilo v smogu. Načelnik biroja, ki je pripravil novi načrt, arhitekt Elias Cruz Alicnza pa pravi, da so oni to značilnost upoštevali in da bo novb mesto grajeno na tak način, da bodo imeli zračni tokovi s Sierre Guadarrame prosto pot proti Madridu. «Ne bomo postavili barikade proli vetru, je rekel dobesedno, nasprotno, razporeditev na j višjih stavb bo takšna, da bodo imeli zračni tokovi povsem prosto pot proti Madridu*. ■ Drugi spet pripominjajo, da so si gradnjo novega dela mesta zamislili prav v kraju, ki že s svojim imenom označuje področje, saj gre za Valverde, torej tisti zeleni pas, ki je posredoval kolikor toliko svežega zraka Madridu in . ki bo sedaj žrtvovano gradnji novega njpsf^i^e omenjeni Elias Crus Atienza pa pravi, da lomu ni tako, kajti res je, da bo zelenje VaJverda uničeno, toda .deloma fja bodo ohranili za parke in zelene površine in sicer v površini 136 ha, hkrati pa bo tudi Madrid dobil nove zelene površine, ker bodo del Madrida porušili ih te površine uporabili za parke, ker bo-d i prav nezdravi deli1 starega mesta izpraznjeni, ker bodo prebivalce iz teh predelov preselili v bloke novejšega mesta, iz katerih se bodo izselili tisti ljudje, tisti Madričani, ki bodo prešli v novo mesto, v Valverde. Kot pri. vseh » podobnih načrtih lahko tudi v tem primeru rečemo, da imajo prav tako zagovorniki novega Madrida kot tudi tisti, ki se novim načrtom upirajo. Mesta ne nastajajo zato. ker so v določenem kraju in trenutku potrebna, če je načrt, ki ga zagovarja Elias Cruz Atienza življenjski, bo uspel, če ni življenjski bo nač životaril, kot životari v začetku omenjena Brasilja. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Lahka glasba raznih narodov; 9.30 Block notes; 9,35 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Na sporedu je opera; 13.15 S pevskih revij; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Veliki izvajalci; 15.00 Mladi in glasba; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji; 17.25 Glasbena panorama; 18.00 Kulturni dogodki; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30. 13.30, 14.30, 16.30, 18.30, 19.30. 20.30 Po ročila; 8.32 Barok v glasbi; 9.20 Poje Freddy Cole; 9.32 Vi’stijo se plošče.;,,, 10.00 Z nam j je...: 10.33 Mini juke box; io.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih; ...|2.0|> ..Ng,, prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.45 La Vera Romagna; 15,10 Valček, polka, mazurka; 15.45 Orkester T. Fred-dolini; 16.00 Turistični napotki; 10.40 Glasbeni noles; 17.00 Ob petih popoldne — Srečanja; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Tops-pops; 18.35 Naši zbori pojo; 20.00 Glasba in zvoki; 21.17.Trobenta Al Korvina; 21.32 Sinil, koncert; 22.45 Igra trio A "dre Previn. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 17.00, 19.00, 21.00 Poročila'; 7.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 9.00 in 10.35 Radio, anch’io: 11.25 E-na dežela na enkrat; Molise; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 14.05 Jazz: 1-1.30 Ženska in književnost: 17.10 Radijska priredba; 18.40 Filmska glasba: 19.35 Big Band Concerto Special: 20.30 Sodnikove razsodbe: 21.05 Koncert; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 17.30. 19.30, 22.30 Poročila; 6.00 in Oni drugi dan; 8.45 Film Jotkri’ 9.32 B. Pasternak: Doktor 2>va' go, radijska priredba; 10.12 Te>« 11.30. l8’tf 7.55 tonski pogovori; 12.45 Petk0^ pripovedovanje; 13.00 Oddaja, jo vodi Lclio Luttazzi; 13.40 gram z Landom Buzzanco: in 15.45 Qui Radio 2; 17.55 mušic; 20.00 Prijetno poslušanj • 21.15 Zborovsko petje; 21.29 La ko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, l^jg 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, troci!; 8.08 Glasbena matineja' 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz Sla* bene tradicije jugoslovanskih n rodov; 10.15 Kdaj, kam,, kako 1 jjo čem?; 10.45• Turistični nap0 ki; 11.03 Znano in priljubljen*’ 12.10 Z orkestri in solisti; 1?' ‘Kmetijski nasveti; 12.40 Piha*®,' godbe; 13.20 Zabavna gWs",j ' 13.30 Priporočajo vam...; l'’1'? Človek in zdravje; 14.05 Glasben pravljica; 14.16 Naši umetni mladim poslušalcem; 14.30 Gl® ba po željah; 15.30 Napotki 1 turiste; 15.30 Glasbeni interni«* zo; 15.45 Naš gost: 16.00 «Vrl. ljak»; 17.00 Studio ob 18.03 Moment musical; 19.20 “ bavna glasba; 19.35 Lahko n°. otroci!; 19.45 Aloski kvintet; 20-Stop pops 20; 21.15 Oddaja o 10 rju in'pomorščakih; 22.20 Bep de in zvoki iz logov domač' 23.05 Literarni nokturno: 23- Jazz pred polnočjo; 0.05 Pl®s . enih: 1.03 Allegro in capri«®' 1.30 Nočni znanci; 2.03 M°istL jazza; 2.30 Revija pooevk: 3-■ Mozartova komorna glasba; *• . • Paleta akordov; 4.00-4.30 Ma.ihn ansambli. »j »i p< 'ni Pl Pa Us] 'r i'1'! «i !š ,fa V V iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliii,liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn m iiiim, „,l,ll|mM,|||l||imiillimiiiiii»|11 NA KOLU BARI ODPIRAJO NOV VELIKANSKI DNEVNI KOP Premog iz «Tamnave» za centralo «0brenovac» Montaža petih velikanskih bagerjev, katerih eden bo dal 4000 kub. m premoga na u«*0 Ker je nafta «hudo praktična* so načrtovalci termičnih central po vsem svetu opustili gratinjo central na premog in se pognali na nafto. Nato je prišla energetska kriza, ki je pravzaprav kriza nafte, kajti «črnega zlata* je malo, komaj za kakih 25 let, torej do konca našega stoletja. Res je, še bodo odkrivali naftne vrelce, toda predraga bo nafta iz takih vrelcev. Res je, za proizvodnjo elektrike prihaja v poštev tudi jedrska energija, toda ta jo, kol je znano, še vedno neznanka in na vsak način nevarna. In v lem razpoloženju so se ponovno spo mnili premoga, starega klasičnega vira energije, ki ga je na Zemlji toliko, da ga bo dovolj še za najmanj dvesto let. Res je, premog je po navadi globoko v zemlji in je težko uriti do njega, toda včasih naletimo tudi na večje zaloge premoga ta ko rekoč na površini. En takšen primer imamo na področju Ko lubare, kjer se pripravljajo na odpiranje velikanskega premogovnika «Tamnava», ki začel o-bratovati prihodnje leto. Tu je trenutno zaposlenih okoli petsto delavcev, ki opravljajo prva pripravljalna dela in sicer pri grad nji dovoznih cest. pri Dostavljanju železniške proge, pa tudi pri postavljanju tračnic za velikanske bagerje, ki bodo kopali premog. Kot pravijo v poučenih krogih, bo rudnik «Tamnava» največji pre mogovnik na Balkanu, verjetno pa tudi na širšem področju. Zaioge premoga se ocenjujejo v milijarde ton in so, kol kaže, največje v Jugoslaviji. Pri odkopavanju premoga bo delovalo pet velikih bagerjev, torej velikanskih strojev, katerih vsak more odkopati po štiri tisoč kubičnih metrov pre moga na uro. Doslej so dva ba gerja že montirali, diuga dva šele sestavljajo, v maju pa se bo začela montaža petega bagerja, ki bo verjetno največji tovrstni stroj na Balkanu. Bagerji se bodo premikali na svojih tračnicah v dolžini 2.500 metrov, kolikor bo znašal prečnik površinskega kopa. Ker je do premoga komaj dvanajst metrov zemlje, bodo začet na dela razmeroma lahka, tako da bodo prve tone lignita odpeljali iz rudnika že sredi prihod njega leta. Rudnik ob Kolubari bo služil prvenstveno velikim termičnim cen tralam blizu Obreno-vca, ki so za mišljene kot največja termična centrala v Jugoslaviji.- Centrala pravzaprav že deloma obratuje, a jo širijo in jo bodo še širili, saj bo to centrala, ki jo bodo sestavljale štiri velike centrale s skup no letno proizvodnjo okoli 20 mi lijard kilovatnih ur električne e nergije. Ker porabi ogromno premoga pa tolikšna centff^ iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiii imun iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20. 4.) Do bro proučite morebitne posledice svojih odločitev. Opustite nepo trebne marnje. BIK (od 21.4. do 20. 5.) Nakupi. velika vlaganja in podobne zahtevne naloge. Pripravite se na spor z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne glejte na vse tako temno, kot se zdi. Bližajo se lepši dnevi. Poiščite enostavno rešitev. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Iz-' koristite priložnost, ki se vam nudi v poslovnem življenju. Odlično razpoloženje, ki ga ne smete zamudili. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bo- Horoskop diie vedno budni, ker vam pre ti.jo neprilike na delu. V svojih sodbah ste preveč strogi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Previdnost je mati modrosti. Neki sorodnik se bo po dolgem času spet oglasil. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Možnosti koristnih finančnih sporazumov. Napetost v družini iz nerazumljivih razlogov. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Nc razburjajte se nad nepomembnimi zadevami. Posvetite več časa družini... STRELEC (od 23. 11. do 20. 12) Delo vam ne gre preveč od rok, ker ste preveč utrujeni. Brez tuje pomoči ne boste opravili ničesar. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neke poslovne obveznosti vam bodo vzele veliko časa. Pozabite na stare grehe. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Veliko možnosti za uspeh, vendar je malo volje z vaše strani. Otresli se boste neljube osebe. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Spre menite svoj način dela, kajti sicer boste občepeli. Neka oseba se zanima za vas. ba primerno pripraviti rudnik „ mnava* in v ta namen Zr,Ae kot smo že rekli, dovozntim sprintom dal temu de-j^kimd razlike. ^ b°do tekmovalci počivali, i Prvenstvo se bo nadaljeva- s sk°k' na vebbi ska-ifskil,' f^enstvo v Lahtiju v smu-i^al klpsičnih disciplinah se bo J v nedeljo s tekmovanjem na ihtave ekip, ki so osvojile ko- i>SKA: Johansson, Lundbafck, Ma?nuson. Urvj pA: Kiiskinen, Mieto, Tfura-Ho^EškIv Priksen, Anuli, For ijSir* ifeka i^ietska zveza !> ^Os*ova®ba 2.05T7” 2.05’28” 2.06’48” 2 07’56’’ 2.08’40” 2.08'46” 2.08’53" 2.09T0” 2.12’04” Jetika Simeoni Izenačila rekord — Na italijanskem držav-! j/J®a°or» atletskem tekmovanju 'i,,,,9 Simeoni izenačila svetovni ;indoor» v skoku v višino z etj''" 1,95 - m. Simeonijeva deli re-•(k* Vzbodno Nemko Rose Maric dnann. Ifjj.i^ANE — V tem kraju je av->sa Plavalka Wickham izboljša-Vni rekord na 8(10 m prosto 8’35”53. Prejšnji rekord je ena roiakinJa Ford s časom Mednarodnem turnirju ^nulovic uspešen CITY — Na mednarodnem Mjko m turnirju v tem kraju ' je Vma anu'ovič v F kotu premagal At»i?na Mitchella s 6:4, 6:4. 'C izi(H: tj I (Madž.) - McEnroe (ZDA) :C:6- 6:3 (ZDA) - Teltscher (ZDA) V !;^(J- Afrika) - Lapidus (ZDA) h. ,snio uredništvu %i c^mu uredništvu športne V primorskega dnevnika. \^vhu včerajšnjih objav na N' strani, v imenu organizacij-4 “«dbora ZŠI 78, želim poprali ^alere netočnosti. vrsti podnapis slike ni to-Vf?r }a ne predstavlja smučar-\„^sDc na sedežu ZSŠDI za Vh°, PravHnika (ki ga je SPDT Iri "ho te pred leti in je še ved "f, Jfljavi), pač pa sestanek SP 'i JDG in SK Devin. 'Pij Bov°v odprtemu pismu proj. Pd želim pristaviti, da ZSŠDI ^u^onitelj 12. Zšl 78, zato m Poi. iem mb**} i'l0svlu Popisati nobene odgo-Pri izbiri datume, saj je Pedno ir povsem lastni 'režiji S rWogi kot n.pr. pred 5. mar-" 1 bil organizacijski kolektiv BOKS LAS VEG AS — V tem kraju bo jutri boksarski polfinale za svetovni naslov v srednji kategoriji med Francozom Tomo in Američanom Harrisom. Zmagovalec tega dvoboja se bo pomeril za svetovni naslov v srednji kategoriji s Kolumbijcem Rodrigom Valdesom. KOŠARKA Bor — Barcolana Podvig Goričanov v Milanu Pagnossin zasluženo premagal Cinzano ■ Slaba igra tržaškega Hurlinghama V okviru priprav na drugi del promocijskega košarkarskega prvenstva bo drevi Bor v Dolini, ob 19.30, igral prijateljsko tekmo z Barcolano. Delovanje ZSŠDI Danes ob 17. uri bo na sedežu ZSŠDI redna seja odbojkarske komisije. A - 1 LIGA Cinzano — Pagnossin 101:102 (45:52; 89:8*) CINZANO: Bianchi 18, D. Boselli 2, F. Boselli 12, Hansen 13, Vec-chiatto 2, Silvester 45, Ferraccini 9, Gallinari, Friz, Anchisi. PAGNOSSIN: Savio 26, Garrett 18, Ardessi 9, Fortunato 2, Laing 22, Bruni 16, Flebus 2, Antonucci 2, Soro 5, Puntin. SODNIKA: Vitolo in Duranti iz Piše. PROSTI METI: Cinzano 19:29, Pagnossin 18:28. PON: Vecchiatto (25), Hansen (41), Boselli (42) in Bruni (43). Z zmago nad neposrednim nasprotnikom Cinzanom je Pagnossin ohranil še nekaj možnosti za uvrstitev v finalno skupino (seveda če bo v zadnjem kolu doma premagal Sinudyne). Tekma v Milanu je bila zelo napeta in se je končala šele po podaljšku, potem ko so bili Goričani stalno v vodstvu in so jih domačini dohiteli šele ob izteku regularnega časa. Gostje so uspešno zaustavili nasprotnikove centre, če- PO RAZSODBI NOGOMETNE DISCIPLINSKE KOMISIJE BREG-EDERA 2:0 Komisija je sprejela priziv Brezovega društva vsakoletne zimske igre. 'tij 0 datuma pa so pogojili teh 'hcf °seb) dovolj pripravljen, * tei.Ca je bila edina nedelja, ko Im?!hvalna proga prosta, vse Na zadnji seji z dne 9 . 2. 1978 je disciplinska komisija deželne nogometne zveze med drugim razpravljala tudi o prizivu, ki sta ga naslovila ŠD Breg in SS Edera glede razsodbe nogometne zveze, ki je na podlagi sodnikovega zapisnika ukazala ponoviti tekmo Breg - Edera, potem ko je omenjeno tekmo sodnik prekinil, ker ga je nogometaš Edere Silvio Basez fizično napadel. Ob prekinitvi je bilo stanje 1:0 v korist Brega in do konca je manjkalo le nekaj minut. Takrat so vsi mislili, da bo nogometna zveza brez oklevanja pripisala zmago 2:0 v korist Brega, vendar ob splošnem začudenju (kljub temu da so diskvalificiral' nogometaša Baseza za dve leti) naj bi tekmo.ponovili. Razumljivo je, da so se Brežani uprli in vložili priziv glede rezultata, Edera pa se je pritožila glede diskvalifikacije svojega nogometaša. Disciplinska komisija je na podla gi prizivov zavrnila nriziv Edere, ker Se je popolnoma strinjala z verzijo sodnika, ki trdi, da je prekinil tekmo v 85. minut: igre, ker se ni čutil varnega, da bi nadaljeval tekmo, potem ko je Basez fizično obračunal z njim. Disciplinska komisija se ni strinjala s tem, da se tekma ponovi tudi zaradi tega, ker bi bilo to v korist ekipi, ki je odgovorna za dejanja svojih nogometašev, predvsem pa ker je bil izid tekme v korist Brega 1:0 in bi s ponovitvijo bil oškodovan le Breg, ki pa ni zakrivil ničesar glede na nogometna pravila. Zato je disciplinska komisija nogometne zveze sprejela priziv Brega ir. na podlagi člena 7 in člena 8 nogometnih pravil pripisala zmago Bregu z 2:0. Razsnaba disciplinske komisije se nam zdi povsem pravična, saj smo že takrat zelo kritično oceniii raz sodbo nogometne zveze. S to razsodbo mislimo, da je prišlo d pravičnega postopka tudi zaradi tega, ker je bila prvotna odločitev žaljiva za sodnike same. Naj za kroniko le o-menimo, da je tekrpo Breg - Edera sodil Tržačan Sarti. B. R. ^tunedelie p® hot turne in ši ■ tržaško prvenstvo v smu-SkihPr^morska poje, Revija mla- bi se vrstile športne priredi- kkot: :F Sli Pevskih zborov, poimenovali ‘e p Ul. Donadoni. Ne smemo % pobiti na velikonočne praz-} L°udimo se vsekakor piscu, Uj B,a prah s tako zamudo, ko \\datum tekmovanja objavljen tedni. Predsednik SPDT inž. Pino Rudež stali nasproti moštvi, ki sta obetali lepe in napete borbe. Tekmovanje se je začelo ob 18. uri v prijetni avli športne dvorane v Gorici in šahisti obeh sosednjih mest so tudi tokrat dokazali, da je šah športna igra, ki kot pravimo «druži narode:?. Po prvem srečanju, ki se je končalo po dobrih treh urah, so se dogovorili še za hitropotezni turnir. v katerem je nastopilo na vsaki strani po 11 igralcev. IZIDI Rusjan - Lakovič 1:0, Stanič -Portelli 1:0, Zucchiati - Skarabot 0:1, Mitič - Fabrissin 1:0, Nardin -Kusterle 1:0, Mokorel - Čereh iaro 0:1, Šuligoj - Bregant 1:0, Plesni čar - Culot 1:0, Bajt Naigi 0:1. Marič - Grauner 0:1, Vodopivec -Aurelio Naigi 1:0, Kragelj - Zorze-non 1:0. Končni rezultat 8:4 v korist Nove Gorice. Sledilo je srečanje v hitropoteznem šahu, kjer sta obe ekipi do o-digranih medsebojnih igrah po načinu vsak ir. vsakim, odigrali 121 partij in se razili s končnim rezultatom 80:41 za ekipo Nove Gorice. Bil je to prijeten večer ljubiteljev šahovske igre obeh sosednjih društev B. F. Srečanji1 med šahisti Gorice in Nove Gorice Ta srečanja so že tradicionalna. Tudi letos je bilo to srečanje že petnajsto po redu. V soboto, 18.. sta si sedeli nasproti moštvi šahistov, da preizkusijo svoje šahovsko znanje na dvanajstih deskah. Pri o-beh ekipah so sicer manjkali nekateri dobri, toda vseeno sta si prav je bil tako večkrat Silvester I prost. Nazadnje pa se je taka tak-1 tika )e izplačala in je Pagnossin odnesel izredno dragoceni točki. IZIDI 21. KOLA Cinzano — Pagnossin 101:102 Sinudyne — Mobilgirgi 84:82 Perugina Jeans — F. Tonic 81:74 Brili — Alco 102:96 Canon — Emerson 85:88 Gabetti — Xerox 112:87 LESTVICA Girgi in Gabetti 34, Sinudyne 32, Xerox in Perugina Jeans 24, jCinza-no in Pagnossin 20, Brili 18, Canon 14, Emerson 12, Femet Tonic in Alco 10. PRIHODNJE KOLO (26. 2.) Femet Tonic - Brili, Alco - Canon, Emerson - Cinzano, Mobilgirgi - Gabetti, Xerox - Perugina Jeans, Pagnossin - Sinudyne. A - 2 LIGA Hurlingham — Vidal 82:87 (30:37) HURLINGHAM: Patemo 15 (5:6), De Vries 6 (4:4), Oeser 7 (1:2), Meneghel 8, Zorzenon 17 (3:3), Bai-guera 10 (2:2), Scolini 4, Forza 6 (2:2), Jacuzzo 9 (1:1). VIDAL: Damell 32 (2:3), Maguo-lo, Pistolatto 21 (3:6), Rossi 5 (1:4), Campanaro 10, Bolzon, Generali 6, Facco 4 (4:4), Gracis, Moretuzzo 9 (1:1). SODNIKA: Graziani (Bologna) in Dal Fiume (Imola). PROSTI METI: Hurlingham 18:20, Vidal 11:18. PON: Campanaro (21), Patemo (36), De Vries (36), Moretuzzo (38), Scolini (40) in Meneghel (40). Tehnična Petazziju (37). V tehnično slabi tekmi je Vidal premagal tržaški Hurlingham. Obstaja celo sum, da so Tržačani prepustili zmago nasprotnikom, da bi v kvalifikacijah prišli v skupino, kjer bo igral tudi .šitJki Gis iz Neaplja. Naj bo tako ali drugače, domačini so odigrali letošnjo najslabšo tekmo. Posebno negativen je bil nastop De Vriesa, daleč pod svojimi sposobnostmi pa je zaigral tudi Patemo. Edini, ki je zadovoljil, je bil Zorzenon, že v začetku drugega polčasa pa je moral zapustiti igrišče za radi poškodbe. IZIDI 21. KOLA Mobiam — Joltycoiombani 99:83 Althea — Scavdlini 87:77 Mecsp — Eldorado 97:83 Sapori — Pintinox 106:92 Chinamartini — Gis 137:103 Hurlingham — Vidal 82:87 LESTVICA Althea 38, Sapori in Mecap 30, Pintinox 24, Chinamartini 22, Jolly-colombani in Mobiam 20, Hurlingham in Scavolini 18, Eldorado 14, Vida! 12, Gis 8. PRIHODNJE KOLO (26. 2.) Jollycolombani - Chinamartini, Althea - Hurlingham, Gis - Mecap, Vi dal - Sapori, Pintinox - Scavolini, El dorado - Mobiam. Marko MINIBASKET TROFEJA SAN SEBASTIANO Slovenski derbi Brežanom Kontovei — Breg 3:80 KONTOVEL: I. Pertot 1, Starec, Piculin, Sosič, Sterni, Baracci, A. Pertot, Husu, Peric, Bogateč 2, Com-pare, Danev. BREG: Korošec 30, Ražem 20, Pra-šelj 13, I. Sancin 13, Ota 2, Kocjan 2, Vodopivec, Piras, Švara in A. Sancin. V slovenskem derbiju na Kontove-lu so visoko slavili Brežani, ki so bili tehnično boljši od domačinov, ki pa so se izkazali zaradi velike požrtvovalnosti. V Bregovih vrstah so se izkazali Fabrizio Korošec in Denis Ražem zaradi velikega števila doseženih košev ter Igor Vodopivec zaradi lepih podaj. H. Maver ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Naše šesterke v glavnem zadovoljile Prepričljiva zmaja Sokola v 2. ŽL - V 1. MD Kras in Olympia pri vrhu lestvice MOŠKA B LIGA Prvenstvo v skupini, v kateri i-gra Bor, postaja vse bolj zanimivo. To je bilo obenem tudi pričakovati, saj se gre v teh, odločil-nin srečanjih za obstanek v tej konkurenci. Močno okrnjeni Tržačani se niso mogli enakovredno kosati z Volley iz Legnaga, ki so bili tako v dveh neposrednih srečanjih z Borom dvakrat uspešni. Pre-poročljivo zmago je slavila tudi tržaška Altura, ki je odpravila ekipo Portuali. Praznih rok se je vrnil iz Verone tudi Cus iz Benetk, ki je tako utrpel prvi poraz. Lestvica je sedaj izredno izenačena, saj imajo kar štirje zastopniki po osem točk. Vsekakor pa je potrebno upoštevati, da sta Cus iz Benetk in Volley Altura iz našega mesta igrala tekmo manj. Štiri tekme pred koncem sta tako že izločena, iz boja oziroma sta že v nižji ligi Bor in Portuali iz Ravene. IZIDI 6. KOLA Portuali fcavena - Altura Trst 0:3 Bor - Volley I^egnago 0:3 Nava Pandoro - Cus Benetke 3:0 LESTVICA Volley Legnago, Altura Trst, Cus Benetke in Nava Pandoro Verona 8, Bor 2, Portuali Ravena 0. PRIHODNJE KOLO Altura Trst - Bor, Cus Benetke -Portuali Ravena, Volley Legnago -Nava Pandoro Verona. ŽENSKA B LIGA Tudi v skupini, ki igrata Bor in Sokol prihaja do nepričakovanih razpletov. Nabrežinke so v soboto zaigrale več kot spodbudno in Marzotto iz Valdagna je bil brez meči. Slovenske odbojkarice zaslužijo za ta uspeh in prikazano odbojko vso pohvalo. Za veliko presenečenje je poskrbela Tepa Silver iz Brescie, ki je bila po izredno slabem začetku kar dvakrat zaporedoma u-spešna. Vse je kazalo, da je ta šesterka izločena iz boja za obstanek, toda zmagi sta ji spet odprli velike možnosti. Na vrhu lestvice sta sedaj Bor in Sokol s šestimi točkami, ostale tri ekipe pa so jih zbrale dve manj. Tržačanke, so bile v soboto proste in so tako odigrale tekmo manj. .................................................................................................................1111111111111111111111m1111.il...........iii.iiiiihi......... IZIDI 6. KOLA Sokol - Marzotto Valdagno 3:0 Tepa Brescia - Mo?liano V. 3:1 LESTVICA Bor in Sokol 6, Mogliano Veneto, Marzotto Valdagno in Tepa Bre- ’ PRIHODNJE KOI/O Moriiano Veneto - Sokol, - Bor -Tepa Brescia. ŽENSKA C LIGA V predzadnjem kolu prvega dela prvenstva sta bila oba naša zastopnika poražena. Odbojkarice Sloge so gostile močni Libertas iz Schia, kateremu so se žilavo upirale z dokaj okrnjeno postavo samo v prvem nizu. Pomlajeno vrsto Brega se je odslovil samo po treh setih Corridoni. Po šestih tekmah sta Treviso in Libertas iz Shia še neporažena in najmanj za razred boljša. Temu tandemu sledi gori-ški Agi in potem kar trije zastoo-niki s štirimi točkami, med katerimi- je tudi Sloga, ki pa ima naj-bcl.jši količnik v setih. Na zadnjem mestu razoredelnice ie Breg, ki je ostal šestkrat nraznih rok. IZIDI 6. KOLA KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR Start v 1. moški diviziji V tej ligi kar štiri slovenske peterke: Dom, Jadran, Kontovei, Polet Agi, Gorica - Treviso 1:3 Corridoni - Breg 3:0 Don Bosco - Torriana 3:2 Sloga - Libertas Schio 0:3 LESTVICA PROMOCIJSKO PRVENSTVO Končal se je prv; del promocijskega prvenstva. Start drugega dela bo 5. marca. V nedeljo pa sc odigrali zaostalo tekmo med Sco-gliettom in Ferroviariom V tem srečanju je zmagal Ferro-viario s 70:66. ' LESTVICA De Bortoli Vileše 18; Inter 1C94 16; Bor, CUS in Fenoviario 12; ARA Tržič, Barcolana, Arte Gorica in Jeans Corner 10; Scoglietto 8; Edera Gorica in Itala Gradišče 6. 1. MOŠKA DIVIZIJA V soboto, oz. nedeljo bo start tudi v tem prvenstvu, v katerem bodo letos igrale kar štiri slovenske peterke, A SKUPINA (NA GORIŠKEM) V tej skupini bo igralo šest peterk, med katerimi tudi Dom, ki se je že lani v iem prvenstvu zelo dobro odrezal. Naši košarkarji so se namreč lani uvrstili v finale, kjer pa niso imeli sreče. 1. KOLO (26. 2.) ' J'" Mobilcasa - Sagrado; Villesse -Begliano. Ponedeljek, 27. 2. ob 19.30, v Gorici, telovadnica CONI: Dom -Pagnossin. Komentar Mirka Novosela Tokrat brez presenečenja Tudi 19. kolo pr ve jugoslovanske košarkarske- lige je bilo ugodno za vo deči peterki Bosne in Partizana. Beograjčani st gostovali m izred no neugodnem igri šču v čačku, kje. so se spoprijeli : Borcem. In pra: bivši košarkar i; čačka Kičanovlč j.. bil a svoje nekdanje tovariše neustavljiv. Dosegel je kar 45 točk in s pomočjo razigranih Dalipagi-ča (30) in Mariča (26) pokopal domačine. Včeraj pa sta se pred TV kamerami spoprijela v Beogradu Beko in sarajevska Bosna. Sarajevčani so brez težav odpravili domačine, saj so le ti večji del tekme igrali brez centra Zižiča, ki se še ni opomogel od hude poškodbe lenu. ko- No, po tem kolu je sedaj jasno, da bo skoraj gotovo o letošnjem prvaku odločalo srečanje v Beogradu, ko se bosta spoprijela Partizan in Bosna. Derbi tega 19. kola je bil v Splitu, kjer sta se spoprijela domača Jugoplastika in ljubljanski Brest. Ljubljančani so imeli edinstveno priložnost, da premagajo Spličane, saj so Ic-ti igrali brez izključenega Vilfana in poškodovanega Krslulo viča. Tudi tokrat čosič in tovariši niso znali izkoristiti edinstvene priložnosti za zmago in tudi priložnosti, da b> sami ostali na tretjem mestu lestvice. Dokaj zanimivo je bilo srečanje v Beogradu med Crveno zvezdo in reškim Kvarnerom. Rečani so, po nepričakovanem uspehu nad Jugo-plastiko, upali na podvig tudi v Beogradu. Crvena zvezda pa je v tem dokaj pomembnem srečanju i-grala zelo požrtvovalno in racionalno ter je tako osvojila novi predragoceni prvenstveni točki. Glede na to, da je Rabotnički po predvidevanju’ premagal splitski Dalvin, postaja seda■ položaj Rečanov na lestvici skorai brezupen. IZIDI 19. KOLA Jugoplasl .a Brest 83:81 Cibona - Metalac 98:82 Rabotnički - Dalvin 106:32 Borac - Partizan 116:128 C. vszda - Kvamer 89:80 Beko - .losna 92:102 Zadar - Radnički FOB 90:96 LESTVICA Bosna Sarajevo in Partizan Beograd 32; Jugoplastika Split in Brest Ljubljana 26; Cibona Zagreb 22; Zadar 20; Borac čačak, Crvena zvezda Eeograd in Radnički FOB Beograd 18; Beko Beograd 14: Ra-; botnički Skopje 12; Kvamer Reka 10; Dalvin Split 2. PRIHODNJE KOLO (25.2.) '".varner - Beko; Metalac -.Jugoplastika; Brest - C. zvezda; Bo sna - Zadar; Radnički FOB - Borac; Partizan - Rabotnički; Dalvin -Cibona. B SKUPINA Od naš:h zastopnikov bo v tej skupini igral Jadran, ki ga sestavljajo pretežno igralci Poleta. Ekipo sestavljata še po en košarkar Kon-. toveia in Bora. Naši košarkarji so v tej skupini favoriti, pa čeprav ne gre jemati nasprotnikov s podcenjevanjem. 1. KOLO (26. 2.) SABA - Edera; Italsider - Servo-lana. Počitek: Jadran. C SKUPINA Tudi v tej skupini bo pet ekip. od katerih dve slovenski; Kontovei in Polet. Naša zastopnika bosta v tej konkurenci igrala pretežno z mladinci, ki bodo imeli zato priložnost, da si naberejo dragocenih izkušenj za bodoče nastope. 1. KOLO (26. 2.) Juventus - Polet (18.00 v Trstu, Ul. della Valle); Don Bosco - GMT. Počitek; Kontovei. FINALE MLADINCEV Ker je večina Kontovelovih košarkarjev bila na šolskem smučanju,' Kontovei ni igral prvenstvene tekme tega kola s Pagnpsšinom A. V tem finalnem turnirju vodi Hurlingham, ki je v nedeljo brez večjih težav odpravil Italmonfalcone. IZIDI 4. KOLA Inter 1904 — Italsider 77:75 Italmonf. — Hurlingham 71:97 Pagnossin A — Kontovei n.o. LESTVICA 'Hurlingham 8; Italsider, Italmon-f/deone in Pagnossin A 4; Inter 1904 2; Kontovei 0. PRIHODNJE KOLO (26. 2.) Kontovei - Inter 1904 (11.00 na Kcmtovelu); Hurlingham - Pagnos-siu A; Italsider - Italmonfalcone. KADETI Zaključil se je prvi del tega prvenstva. V Trstu je bil. slovenski derbi med Borom in Bregom, v katerem so zasluženo slavili zmago I borovci.. Ta zmaga pa je borovce dokaj ! drago stala, saj je košarkarska zve-i za izključila Dovgana za 3 tekme, j Mazzucco pa za eno srečanje. IZIDI 7. KOLA Bor — Breg 74:66 i Ferrov. A — Ferrov. B 97:71 Italsider — Inter 1904 67:70 Servolana — Don Bosco n.o. LESTVICA Ferroviario A in Inter 1904 10; Don Bosco in Italsider 8; Servolana in Ferroviario B 6; Bor 2; Breg 0. Prihodnje kolo drugega dela tega prvenstva bo 5. marca. Medtem pa bodo odigrali nekaj zaostalih tekem. je bil Kontovei zopet poražen. Vsa ostala srečanja so zaradi slabega vremena preložili. IZID 10. KOLA Ferroviario - Kontovei 43:33 LESTVICA Ricreatori 16; Inter 1904 10; Don Bosco in Libertas 8; SABA in Ferroviario 6: Kontovei 0. * PRIHODNJE KOLO (26. 2.) Kontovei - SABA (9.00 na Konto-velu); Inter 1904 - Don Bosco; Ricreatori - Ferroviario; Libertas -Servolana. «PROPAGANDA» Tudi v tej ligi se je zaključil prvi del. Prav v minulem kolu je bi slovenski derbi, v katerem so zasluženo slavili borovci nad Brežani, ki pa so se domačinom zelo dobro upirali. Sokol je v tem kolu počival. IZIDI 5. KOLA Bor — Breg 51:34 Inter Milje — Don Bosco A 50:41 Počitek: Sokol LESTVICA Inter Milje 8; Don Bosco A 6; Sokol 4; Bor ?: Breg 0. Košarkarska zveza še ni javila, kdaj se bo pričel drugi del lige. Verjetno bo v tem prvenstvu vsaj en Vden počitka. edko MINIBASKET DEČKI V desetem kolu tega prvenstva so odigrali le eno tekmo, v kateri Arte A — Dom 48:11 (14:6) DOM: Zanier, Koršič 4, Kont I., Kont K., Roner, Pahor 2, Cej 5, Bric. Z zelo okrnjeno postavo (kar osem igralcev je namreč zbolelo za gripo), se goriški Dom ni mogel upirati dobro pripravljeni ekipi Arte A. Dobro sp mladi domovci igrali le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa je priš'a utrujenost na dan in ob pomanjkanju dobrih menjav je bila igralcem Arteja pot do koša popolnoma odprta. Kljub porazu pa moramo celotno Domovo moštvo pohvaliti. Vsi igralci so namreč še zelo mladi, najmanj za eno leto od nasprotnih ekip. Po našem mnenju je to ekipa bodočnosti, ki bo svojo pravo moč pokazala šele čez nekaj let, saj razpolaga z vrsto nadarjenih igralcev, ki se bodo z marljivostjo in pridnim delom lahko razvili v odlične košarkarje. S to tekmo je prvi del prvenstva končan. Domovci so dosegli dve zrna- j ^’rst. gi ter zabeležili tri poraze. Povratno kolo se prične že prihodnji teden, in sicer v torek, 28. t.m., ko bo Domove moštvo gostovalo pri najmočnejši ekipi te skupine, pri Arditi A. Tekma bo v telovadnici «Stella ma-tutina*. ob 15. uri. Vili Prinčič Treviso in Libertas Schio 12. Agi Gorica 8. Sloga, Corridoni, Don Bosco Padova in Tomana Gradišče 4 .Breg 0. PRIHODNJE KOLO Breg Torriana. Agi Gorica - Sloga, Corridoni - Don Bosco, Treviso - Libertas Schio. 1. MOŠKA DIVIZIJA Tud' prvenstvo v tej ligi postaja vse bolj zanimivo. To pa ne glede na to, da je razmerje moči* dokaj različno. Na vrhu lestvice je tržaški Cus, ki ima dve točki naskoka prtd goriško Olympio. Lestvico pa je potrebno jemati z nekoliko rezerve, ker so nekatere šesterke igrale po tekmo ali pa celo dve manj. Pri Libertasu iz Sacila in mestnih redarjih iz Vidma, Kras in 0!ympia nista naletela na enakovredna nasprotnika. IZIDI 8. KOLA Kras - Libertas Sacile 3:0 Redarji Videm - 01ympia 0:3 ASFJR Čedad - Rozzol 0:3 Libertas Turjak - Pav Despar 3:0 Ginnastica - Pav Natisoma 2:3 LESTVICA Cus Trst 14, 01ympia 12, Kras, R0Z20! in Pav Natisoma 10, ASFJR Čedad in libertas Turjak 8, Libertas Sacile 4, Pav Despar Videm 2, Ginnastica Spilimbergo in Redarji Videm 0. PRIHODNJE KOLO Pav Despar - Pav Natisoma', Cus Trst Libertas Turjak, 01ympia -Rozzol, ' Libertas Sacile - Redarji Videm, Kras - Ginnastica Spilimbergo. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Odbojkarice Kontovela so v soboto gostile Libertas iz Krmina. Gostje so slavile tudi na Proseku in so tako skupaj z goriško Azzurro še neporažene. V mestnem derbiju je Julia zanesljivo premagala Cus. O-meniti je potrebno, da je premoč šesterk iz drugih krajev dežele več ko: očitna. IZIDI 8. KOLA Kontovei Libertas Krmin 0:3 Pav Despar - Volley S. Vito 0:3 Virtus - CSI Donatello 2:3 Azzurra - S. Luigi I 3:0 intrepida - Maianese 3:0 Cus Trst - Julia 0:3 LESTVICA Azzurra Gorica in Libertas Krnim 16, Volley S. Vito 14, Pav Despar Videm 10, Virtus Vigonovo in CSI Donatello idem 8, Julia in Intrepida G, Kontovei in S. Luigi Trst 4, Cus Trst in Maianese 0. PRIHODNJE KOLO Mai8rtese - Julia, S. Luigi - Intrepida, CSI Donatello - Azzurra, Vol-ley S. Vito - Virtus, Libertas Rr-min Pav Despar, Kontovei'- Cus G.F. OBVKSTILO TPK SIRENA sklicuje jutri, 25. t.m., ob 19. uri v prvem in nb 19.39 v drugem sklicanju OBČNI ZBOR JANEZ VIPOTNIK RODNA 45. LETINA kako si preiskaval Pavlo, je poniževalno za žensko 1| ^ Partizane. Ne glede na to, kakšna je Pavla, se partizana SlIleni0 tako obnašati. Namesto da bi večal naš ugled, O s lem početjem umazal. V mirnih časih bi te za takšno \r z&šili za nekaj let. Za kazen te bomo poslali v pre-H>°. v drugo brigado. In eno ti povem,« je dvigpil zažugal s prstom, «še eno takšno napravi, pa te Počili!. 9 V6sen se je bleščala v različnih odtenkih. Smreke so \^avestno črnele, vlažne v svojem zamolklem žametnem Listavci so brez dima goreli tu v rdeči, tam v in sPet v r)asti barvi. Gulili so se, se z vsakim Se 111 Vetra praznili. Po mahovnatih tleh se je nabiralo Za nastilj, daje dišalo zdaj po kuhanih krhljih, zdaj »j /"P'tern kisu. Večerni vetrc je prinašal z ravnine zadah ^avah, ki so se pasle v zalesju. Komisar se je umival pri vodnjaku. Srajco je obesil čez tatrman. Bleda koža se mu je svetila, kakor bi bila lakirana. Voda je curela v črno, staro leseno korito, polno zelenkastega migotajočega mahu. •Komisar!« •Kaj bo dobrega, Jurič?« ga je pogledal in si s srajco brisal kosmate prsi. «Nekaj bi rad,« je dejal in obraz mu je sijal od skrivnostnega zadovoljstva. «Rad bi se zahvalil,« si je tri roke, kakor bi ga zeblo. ♦O, zakaj pa?« •Da si pomagal.« •Kaj?« • Da sem postal človek!« •Beži, beži,« se je zasmejal, «in kaj si bil prej?« «Nič. Zdaj sem. Srečen. Dali ste mi mitraljez. V partijo ste me sprejeli. Pisati in brati ste me naučili,« je počasi zlagal besede kakor ciganka karte pri vedeževanju. Komisar je obstal. Začudeno je pogledal velikega, plečatega možaka, kakor da ga prvič vidi. Glej glej, si je dejal, kaj se dogaja s tem fantom. Gnete ga. Veliko je moral razmišljati, da je zbral silo in pogum in se odločil, da to pove. •Preden sem prišel k partizanom, nisem nič pomenil,« mu je trpka žalost preblisnila obraz. »Moja mati je odločna. Vse mora biti po njeni volji.« Komisarju je pred očmi oživel razgovor zgodaj spomladi, ko je Jurič razgrnil pred njim del svoje bolečine. Hudo je moralo biti. Morda se tega takrat ni zavedal. Če je bilo od vsega začetka tako, drugačnega življenja ni poznal. Poslušati in ubogati! Molčati in delati! In videl ga je, kako žene bosopet kravo na pašo in mu noge rdijo v ledeni rosi; kako nestrpno priganja živinče, naj se iztrebi, da bi stopil v vroč kravjak; kako vlači neslutene količine drv iz gozda in obklada zidove doma z dišečimi cepanicami; kako okopava krompir in ga nosi v zajetnih koših v breg, da se zemlja sesipa pod težkimi stopinjami; kako grabi listje in ga spravlja v listnjak iz protja, da bo v zimskih dneh za nastilj; kako mati, oprta s'pestmi v boke, nenehoma, vpije in se jezi, da odmeva po dolini: «Ti postajna ti! Za nobeno rabo nisi!« Dan je bi enak dnevu. Vsak je bil poln zapo-. vedi, ki so tlačile k tlom kakor očetova kamižola, debela, okorna, z zavihanimi rokavi, ki jo je nosil vso mladost. •Mislila je namesto mene.« Drhteča notranjost ga je napravila otožnega. Ogledoval si je roke, jih obračal. Delal je kakor stroj, ko pritisneš na-gumb. Počasi, otopelo opravljal dela, ki jih je terjala domačija in usmerjala mogočna volja matere. Opravljal kakor konj, ki ima na glavi privezane plašnice. Ob tem pa je živel svoje posebno živ ljenje. Komu je pripovedoval svoja opažanja, veselje, čustva? Kravam v hlevu, ki so potrpežljivo prežvekovale. Psu čuvaju, ko sta se na travniku prekopicevala drug č$z drugega. Nočnemu*: mraku, ko je ležal na postelji, strmel v temo in sanjal o svetu. Koliko stvari je bilo povedati! O muhavosti telička, šegavega, z debelo glavo, ki jo je težko držati pokonci. O polju, negibnem in mirnem in neizmerno živem in občutljivem, ki ga je treba skrbno negovati, da s svojimi neuničljivimi sokovi speši rast. O vremenu. O znamenjih, ki napovedujejo, kdaj bo vedro, kdaj bo dež. Kaj pomeni, če potegne krivec s severa, če je meglena kapa na Snežniku, če v marcu pridrvi viharni veter z Učke, če se privali vlažno in toplo z juga, z duhom po oljkah, po slanici. O gnezdu šoj, v katerem mladiči odpirajo lačne kljune, da zazebe človeka. O lisičjem brlogu, v katerem se vsako pomlad na. novo prekopicnejo mehki mladiči. O krtu. ki pod gredo neutrudno vrta svoje zavite hodnike. To je bil njegov svet. V njem je bil sam s svojo radostjo in žalostjo. Hodil je po poti, na katero drugi niso stopili. . ‘Vrstnikov nisem imel.« Hiša na samem. Na robu košatega gozda. Pod hišo se bočijo njive in trayniki. Za hlevom jablanov sadovnjaK, poleti ovešen z zgodnjimi, prhkimi, sočnimi, prosojnimi šmarničarji, da se človeku nabirajo sline v ustih, in jeseni poln trdih, kislih rjavih kosmačev, da zaskeli za ušesom, če ugrizneš vanje, -in se njihova prava cena pokaže šele po novem letu. Kdo je prišel k hiši? Stara krofasta teta, enkrat na leto. Pila je pabolčno žganje, jedla polento, klepetala, klepetala, klepetala, naložila bisago z jabolki in se odmajala nazaj v dolino. Karabinjer. Ta je prišel velikokrat. S širokim pokrivalomt kakor bi si na povprek potisnil n^ glavo- papirnato čako. S kratko puško,, ki je ni nikoli odložil in je vzbujala v fantu čudne predstave o oblasti. Z nogami na O, previtimi z ovojkami in tenkimi, da se je budil, kako si upa na pot. Strmel je vanj izpod čela in poslušal tujo govorico. Zakrknil se je ob njegovi nasilnosti. Zakrknil ob tem, da je vedno nekaj iskal, nekaj terjal, odnašal od hiše, grozil. Drugih ljudi skoroda ni bilo. Ni jih videl. O, pač, videl jih je, pri maši Tudi vrstnike. Toda ti so bili odmaknjeni od njega, tako odmaknjeni, kakor je Snežnik od Učke. «K verouku nisem rad hodil.«: Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina i Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija tDAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizaciie in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «AUIT» • DZS • 61000 L|uManl Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 ^ 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600. sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mah oglasi_ 1^n|i|ra.julijjW Stran 6 Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele furi°n'^TZ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug v Italiji pri SPI. , . Član italii*."^ zveze časop|*™J| založnikov 24. februarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H zir Trst VČERAJ SE JE ZAKLJUČIL PLENUM CK KOMUNISTIČNE PARTIJE Kitajska pred uradno potrditvijo nove pragmatične usmerjenosti Narodna skupščina bo med drugim določila novega predsednika vlade PEKING — Kitajska stopa «na pot enotnosti in trdnosti* je v uradnih komunikejih o zaključku plenuma partije zatrdila državna tiskovna a-gencija. K tezi o večji politični enotnosti in predvsem gosirodarski stabilnosti pritrjujejo tudi tuji dopisniki iz Kitajske, ki pa za popolnejšo oceno pričakujejo še odločitve petega zasedanja velike narodne skupščine, ki se bo pričelo 26. februarja, in prav tako petega zasedanja narodnega odbora posvetovalne konference kitajskega naroda, ki se začenja danes. Kakor je že v navadi je uradna a-gencija «Hsin-hua» (Nova Kitajska) o plenarnem zasedanju centralnega komiteja poročala, ko se je dejansko zaključil (začelo se je 18. um.). Vendar pa je v dokumentu navedla precej podatkov, ki pa se sklicujejo predvsem na zasedanji,' ki se bosta v Pekingu odvijali v naslednjih dneh. V uvodnem posegu je predsednik CK KP Kitajske in predsednik vlade Hua Kuo-feng zelo naglašal vlogo kitajske narodne skupščine, ki šteje približno tri tisoč poslancev in ki se bo sestala v nedeljo prvič po januarju leta 1975. Tudi tokrat bo skupščina potrdila sklepe centralnega komiteja, vendar pa bo morala izbirati predsednika vlade. Funkcijo je do sedaj opravljal predsednik partije Hua Kuo-feng, ki bo prav gotovo na uradni kandidatni listi, ki pa je seveda nis0 objavili. Drugi najresnejši kandidat za kitajskega premiera je sedanji podpredsednik vlade rehabilitirani Teng Hsiao-ping, kateremu celo politični opazovalci pripisujejo največ možnosti za imenovanje. Narodna skupščina pa v nasprotju s predvidevanji tujih dopisnikov ne bo razpravljala o ponovpi uvedbi funkcije predsednika države, kar je zadnje mesece dejansko opravljal Teng. Med dokumenti, ki jih je plenum odobril in bodo predloženi narodni skupščini je tudi "desetletni načrt (1976 • 1985) za razvoj državnega gospodarstva*. za kar se je zavzemal še bivši premier čuenlaj. Poudarek, ki ga Kitajci dajejo temu dokumentu, je ponoven dokaz o pomembnosti, katero pripisujejo gospodarskemu razvoju, potem ko je ta panoga dolgo let imela podrejeno vlogo. K pomembnim odločitvam gre prišteti še odlok o ponovni uvedbi narodnega vrhovnega tožilstva, .ki naj bi nadziralo delovanje javnih uradov. Zasedanja narodne skupščine se bodo kot opazovalci udeležili tudi delegati narodnega političnega odbora, ki se sestane danes. Skoraj dva tiioč predstavnikov vseh kitajskih političnih strank (skupno s komunistično partijo jih je 14), ki so združene v «enotni fronti* bo verjetno razpravljalo o istih vprašanjih kot narodna skupščina, vendar pa lahko k njim izrečejo le pripombe, oziroma izdelajo nove predloge. Ker se je posvetovalna konferenca sestajala skoraj istočasno s skupščino, so jo nekako šteli za drugo vejo parlamenta, obenem pa za izraz široke demokratičnosti. Pomembnost današnjega zasedanja, udeležil se ga bo tudi Hua Kuo-feng ,je tudi v tem, da so po nekaj letnem premoru tokrat tradicijo obnovili. (bp) , Težave pri obnovitvi letalskega sporazuma med Italijo in ZDA WASHINGTON - Pooblaščeni u-pravitelj družbe »Alitalia* Umberto Nordio je na včerajšnji tiskovni konferenci v glavnem mestu ZDA izjavil, da so pogovori o obnovitvi letalskega sporazuma med Italijo in ZDA obtičali. Američani namreč nasprotujejo vsaki spremembi dosedanjih privilegijev, ki so jih bile deležne ameriške letalske družbe, in nočejo upoštevati gospodarskih zahtev družb in potnikov. Vsekakor pa Nordio upa, da bodo premostili začetne težave, saj je v interesu obeh držav, da sklenejo sporazum. Cene novih modelov fiat «131 mirafiori» TURIN — Včeraj so sporočili cene novih Fiatovih avtomobilov «131 mirafiori*, ki bodo v prodaji od četrtka, 2. marca. Zneski vključujejo davek IVA in vse pristojbine. 131 L 1.300 štiri vrata 4.832.100 lir 131 L 1.300 »panorama* 5.239.200 lir 131 CL 1.300 dvoj. vrata 5.144.800 lir 131 CL 1.300 štiri vrata 5.410.300 lir 131 CL 1.600 štiri vrata 5.551.900 lir 131 CL 1.600 «panorama» 5.959.000 lir 131 super 1.300 6.082.900 lir 131 super 1.600 6.224.500 lir OBTOŽENI SO RAZPEČEVANJA MAMIL KONEC PRIHODNJEGA TEDNA PROCES PROTI LASTNIKOM MILANSKEGA KROŽKA MAC0ND0 Aretirani tvegajo od 20 do 30 let zaporne kazni MILAN — Primer Maconda, »alternativnega* lokala, v katerem je policija predvčerajšnjin zaplenila manjšo količino mamila in aretirala 13 ljudi, se zapleta: javni tožilec dr. Marra, ki vodi preiskavo, je včeraj potrdil aretacijo lastnikov lokala in podpisal zanje kopico zapornih nalogov, v katerih jih obtožuje razpečevanja mamil, združevanja v zločinske namene in drugih kaznivih dejanj, za katera kazenski zakonik predpisuje od 20 do 30 let za-pirr.e kazni. Sklep javnega tožilstva je še zaostril polemiko, ki se je razplamtela takoj po vdoru policije v zabavišče. Na eni strani so stranke u-stavnega loka in občila, ki se spoznavajo v njihovj politični liniji, na drugi glasila izvenparlamentarne levice: prvi najstrožje obsojajo početje članov »alternativnega krožka* in ga prikazujejo kot neke vrste logično degeneracijo zgrešenih idealov, katerih korenine gre iskati v «šari» 1968. leta, drugi pa vračajo obtoževalcem milo za drago, češ «Niste razumeli ničesar, saj smo v krožku skušali odvajati mladino od Giovanni Belloli po 121 dneh doma p ■ '. n i p F ^. vj te JL f m. “ f • /,:št m , J - i •1:: 4 ' •/- F wM mamila* ' in «Skušate udušiti vsak svoboden glas*. To stališče so med včerajšnjo popoldansko tiskovno konferenco zavzeli tudi še svobodni člani krožka, ki so v njim lastnem grotesknem in ironičnem žargonu poudarili, da sta policija in sodstvo ustrelila gromozanskega kozla, ker nista doumela ciljev krožka: z javno razpravo o drogah in njihovem vplivu na človeški organizem, vsaj delno zajeziti bohotno razraščanje raka, ki načenja družbeno tkivo. Tako so govorniki opravičili tudi reklamne letake: ni šlo za kupone za dozo hašiša, pač pa le za poskus, da bi v mladini lastnem žargonu začeli razpravo o «umetnem raju* in po možnosti izzvali dialog tudi v družinskem krogu, saj «smo vedeli, da bodo starši prej ali slej opazili lažne tramvajske vozovnice*. V razpravo so s sicer manj slikovitim in izzivalnim izrazoslovjem posegli tudi odvetniki aretiranih in so opozorili na zaporne kazni, ki jih le-ti tvegajo. «Gre — so dejali — za nezaslišano izkrivljanje dejstev, ki bi lahko imelo tudi nezaslišane posledice.* Pri čemer »nezaslišane posledice* pomenijo morebitne stroge kazni, ki bi jih sodniki ob koncu preiskave s hitrim postopkom lahko naprtili obtožencem (proces bo najbrž že konec prihodnjega tedna). Končno so odvetniki in člani krožka še obtožili policijo, da se je. znesla nad Macocjdo, ne upa si pa, nad velike razpečevalce ' ' lanu svobodno trgujejo ki v Mi-s smrtjo, (vt) Odložili proces proti Renatu Curciu MILAN — Proces proti »zgodovinskemu, vodji* samozvanih rdečih brigad Renatu Curciu co včeraj odložili zaradi bolezni enega izmed obtoženih, lastnika založništva «Sapere». Curciu bi morali včeraj soditi zaradi spodbujanja k zločinu, ker je aprila 1971 napisal vrsto člankov v časopis «Nuova resistenza*. V njih je pozival delavce raznih tovarn, naj sabotirajo proizvodnjo, naj uničujejo tovarniške stroje in naj se zoperstavijo vsem, ki bi jim nasprotovali. RIM — Rimsko sodstvo je sprožilo preiskavo zaradi smrti 10-letne deklice po operaciji na slepiču. Otrok je padel po operaciji v globoko nezavest zaradi srčne kapi in ves trud zdravnikov je bil zaman: 7 dni po O-peiaciji je otrok umrl. POD OBTOŽBO VOHUNSTVA Aretiran v Jugoslaviji zahodnonemški državljan BEOGRAD — Jugoslovanske o blasti so nedavno aretirale zahod-nonemškega državljan, Eberharda De Haana, in sicer na podlagi u> temeljenega suma, da je prekršil 128. člen kazenskega zakonika, da se je torej ukvarjal z vohunstvom. To so včeraj potrd:li diplomatskemu uredniku Tanjuga, ko se je v zveznem tajništvu za zunanje zadeve zanimal, ali so utemeljene novice v delu zahodnonemškega tiska, da je veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Beogradu Von Putkamer protestiral zaradi te aretacije. V odgovoru je bilo rečeno, da je bila zahodnonemška ambasada v Beogradu o tej aretaciji obveščena v običajnem roku 24. ur. Poleg tega so v zveznem tajništvu za zunanje zadeve' poudarili, da za hodnonemški veleposlanik ni vložil nobenega protesta v zvezi z areta cijo omenjenega zahodnonemškega državljana, pač pa je prvi sekretar ambasade ZRN zaprosil za sprejem v upravi za konzularne zadeve zveznega tajništva in se pozanimal za dosedanj' potek preiskave in za možnost, da bi obiskali aretiranega zahodnonemškega državljana in z njim. .navezali stike. Pač pa je državni sekretar v za-hodnonemškem zunanjem ministrstvu Van Vel poklical jugoslovanskega veleposlanika v Bonnu Radovana Makiča in zahteval, da aretiranega zahodnonemškega državljana izpustijo na prostost. Jugoslovansk. veleposlanik v Bonnu je o tej zahtevi obvestil zvezno tajništvo , za zunanje zadeve, o-benem pa je svojemu sobesedniku poudaril, da bo postopek z De Haa-nom v skladu z jugoslovanskimi zakoni in da ni nobene podlage za to, da bi dvomili v odgovornost jugoslovanskih preiskovalnih in sodnih organov, *ajti tudi Jugoslavija ima zaupanje v sodne in preiskovalne organe ZRN. ' Prav na podlagi tega medsebojnega zaupanja so se v zveznem tajništvu za zunanje zadeve — kakor poroča Tanjug — ogradili od vsake možnosti, da bi ta ali podobni pri meri utegnili vplivaj -na raznovrstno in ogato sodelovanje in na prijateljske. odnose med državama. Diplomatski urednik Tanjuga se je zanimal tudi za zdravstveno stanje prijetega Eberharda De Metana. Uradno mu ie bilo potrjeno, da je zahodnonemški državljan v dobrem zdravstvenem stanju a da ni nobenega mesta za špekulacije v zvezi s tem. V Tanjugovem poročilu o tej zadevi js še rečeno, da je generalni konzul ZRN v Zagrebu te dni prek sekretariata za odn.se s tujino izvršnega sveta Slovenije zahteval, da bi aretiranega' De Haana obiskala njegova soproga in predstavnik konzulata Zahodne Nemčije v Zagrebu. Te zahteve, kakor je bilo u-radno povedano, pa so v obravnavi. Jugoslavija namerava zahtevati jamstva za izvoz kmetijskih pridelkov v EGS BEOGRAD — Zvezni odbor za kmetijstvo se je te dni ukvarjal z vprašanji, ki so' povezana s pogajanji za gospodarski sporazum med Jugoslavijo in EGS. Odbor je poudaril s tem v zvezi, da bo v okviru sporazuma potrebno zagotoviti Jugoslaviji ustrezna jamstva za izvoz kmetijskih pridelkov, ki so ga norme EGS precej skrčile. Lani je izvoz jugoslovanskih kmetijskih pridelkov v EGS znašal 220 milijonov dolarjev, medtem ko je leta 1973 znašal 300 milijonov. Skupin pa iz- 1NVERUNO (Milan) _____________________ Giovanni >|"|<,,l,"iUI",',ltl,ul|>llll'lllill,,>,llf|lli"l"l,>>1,,>l,u,im,>in,>lll>lll",H>llll,lll>lll,,,ll,l,l,milr,>l|||,m|||> Eelloli, ki so ga v sredo zvečer ugra- bitelji izoustili, se je včeraj sestal na svojem domu s časnikarji. Opisal jim je 121 dni dolgi pripor. Vklenjen na vojaški postelji, s kapuco na glavi ip voškom v Ušesih. Ugrabitelj) so mu nudili kar izdatno hrano, mu o-mogočili tudi priboljške, od likerjev do barbere. Točnega števila ječarjev ni povedal, domneva pa. da so bili trije a'i štirje, ki so ga izmenično nadzirali in mu «stregli*. Kar zadeva odkupnino za izpustitev, Pa je Bellolijev oče baje plačal 500 milijonov lir. še prej pa so mu karabinlerli zaplenili 800 milijonov lir in aretirali tri osebe,’ ki bi morale ta znesek prevzeti. Nalog za policijsko pobudo, ki je sorožila ce o vrsto zaplet'Vev. je dal namestnik milanskega državnega pravdnika dr. Pomari-ci. ki ie zagovarjal «trdo» stališče do ugrabiteljev. V sredo nekai minut ored 21. uro je bil torej Bell/',i. svoboden, -potem ko se je vsaj tri ure vozaril na zad"!e>n sedežu avta z ugrabitelji, še predno so ga izpustili pa so rru zabičali, naj molči, če hoče ostati živ. (voc) Na sliki (telefoto ANSA) Giovanni Belloli z ženo Graziello. RIM — Izraelski veleposlanik v Rimu Zeev Shek j včeraj obiskal italijanskega ministra za zdravstvo Dal Falca. ki mu je objasnil italijanske pobude giede izraelskih grenivk. Minister Dal Falco je veleposlaniku zagotovil, da ni nobenega problema, saj so bile vse analize negativne in niso pokazale živega srebra v njih. Umor Orlanda Leteliera so organizirali v Čilu ZDA zahtevale od Pinochetovega režima pomoč v preiskavi o atentatu na bivšega veleposlanika v VVashingtomi WASHINGTON - Umor bivšega čilskega veleposlanika v ZDA Orlanda Leteliera so organizirali v krogih čilske tajne policije na direkten ukaz fašističnega režima Avgusta Pinocheta. Do teh zaključkov je po sedemnajstmesečni preiskavi prišla ameriška zvezna policija — FBI. odtod pa tudi uradna zahteva ameriškega sodstva., na slovljtna na čilsko vlado po zaslišanju dveh obtožencev zaradi u-mora, ki danes živijo v Santiagu. Zahtevo, ki jo je formuliraj pravosodni departma, je podtajnik Warren Christofec v prejšnjih dneh izročil svetniku v čilskem veleposlaništvu Amenabaru Tomasu, Kot je znano, so Leteliera ubili 21. septembra 1976 v Washingtonu. kamor se je diplomat zatekel, potem ko ga je moral Pinochet na pritisk svetovnega javnega mnenja izou stiti iz zapora, kamor ga je pahnil po krvavem državnem udaru, v katerem je bil ubit zakoniti čilski predsednik Salvador Allende. Lete-lier je umrl pri eksploziji bombe, ki so ga neznanci podtaknili v n’e-gov avtomobil. Po dolgi in dokaj zapleteni preiskavi so preiskovalci prišli do prepričanja, da so zločin materialno izvedli nekateri kubanski protikomunistični begunci po naročilu č l-ske tajne službe. Ameriško pravosodno ministrstvo sedaj zahteva da b' lahko ameriški sodnik zaslišal dva čilska državljana, ki sta po vsej verjetnosti tajna agenta čilske politične polcije. Gre za 28-letne-ga Juana Williama Rosea in 26-letnega Aleiandra Romera Jara. O-ba sta poleti 1976, prišla v ZDA s ponarejenima potnima listoma, zaradi česar sta bila kmalu izgnana iz države. Kmalu nato pa sta se vrnila v ZDA, tokrat z veljavnima dokumentoma, ter po vsej verjetnosti navezala stike s kubanskimi begunskimi krogi. Preiskovalci morda pričakujejo da hi agenta lahko povedala imena morilcev. Čilske oblasti so zdaj obljubile «so-delovanje* z ameriškim sodstvom, po drugi strani pa so že zanikale, da bi imela moža kakršnokoli zvezo s čilsko policijo. Glasnik čilske vlade je dejal, da hišo njunih imen nikoli slišali, da pa so vsekakor «odprii oreiskavo* (trn) TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJEGA OBČNEGA ZBORA V GREGORČIČEVI DVORANI Društvo slovenskih upokojencev mora razširiti svoje delovanje 0 dosedanjem delu m načrtih poročala predsednik Vojko Ferluga in tajnik Stanko Andolsek l!S Iti Društvo slovenskih upokojencev v Italiji je včeraj na svojem rednem občnem zboru polagalo obračun svojega enoletnega dela ter začrtalo pot, po kateri bo stopalo v prihodnje. Kronika dosedanjega delovanja društva bi lahko bila bo- TU0I TIHOTAPCI STAVKAJO Gospodarska kriza je res zajela vse veje italijanskega go- spodarstva, tako zakonite kot ilegalne in podtalne, In zato so se po gradbincih, kovinarjih. javnih in zasebnih uradnikih v Bariju odločili za stavko še tihotapci. Že nekaj dni tu-je, predvsem ameriške in britanske cigarete niso več na prodaj, na najbolj poznanih stojnicah, kjer so prodajali vtihotapljene cigarete pri belem dnevu, v brk vsem zalcon-sktm predpisom in finančnim stražnikom, pa so obesili celo obvestila o protestni demon straciji. Stavkajo pa le prodajalci na drobno, zadnji in najbolj izpostavljen člen v tihotapski organizaciji, ki se nekako prebijajo skozi življenje s tem, da prodajo po nekaj desetin zavojčkov cigaret na dan. Zaslužek. ni velik (100 lir za zavojček) in finančna straža, ko nima v malhi dovolj briljantnih operacij, rešuje čast in u-gled s posegom proti njim. V zadnjih časih pa se morajo soočati še z dodatno težavo: po novem zakonu finančna straža lahko posega tudi do 25 morskih milj od brega, zaradi česar so znatno poskočili prevozni stroški, ker morajo tihotapske ladje čakali na kupce izven teritorialnih voda. Zaradi teh težav so bili prodajalci na drobno ob eno izmed najvažnejših «socialnih» pridobitev, ki so si jo priborili s trdim bojem: zavarovanje. Doslej je 'organizacija vselej skrbela za družino in za sodne stroške, ko je bil kdo aretiran; sedaj, ko je dobiček manjši, mora vsakdo poskrbeti zase, pa naj je svoboden ali jetnik. Pri. tem so še posebno nepopustljivi tihotapci ' na debelo, povečini Kalabreži. ki So iztrgali tržišče Negpeljčanom in A-ptljčanom. ltdt najbolj zakrknjeni člani «ČonffndUstrie» trdijo. da je spričo krize potreben «družbeni dogovor» irt da dobiček ni več *neodvisna spremenljivka». Začasna zapora tržišča za «velike ribe» ni problem; dovolj je. da preusmerijo veletok vtihotapljenih cigaret na severna tržišča. Trgovci na drobno pa tudi nočejo popustiti: «Z manjšim zaslužkom se že sprijaznimo, zavarovanju se pa ne odpovemo.'” pravi, njihov Lama. In grozi: «0 delu in kritjih «velikih rib» vemo marsikaj. Kaj če bi kdo od nas ponorel in izblebetal vse sodniku?» (vt) Pretoria zavlačuje z rešitvijo namibijskega vprašanja WINDHOEK (Namibija) — Južno kmetijskih pridelkov predstavlja afl.iške obiaslj skušajo onemogočiti • i rf ne Im i andlrnrtn i-M 'mn 1 (I ... ..... ’ ■ < v okviru jugoslovanskega izvoza 10 rešjtev namibijskega problema, s odst. prt d štirimi leti pa je znašal tendenciozni:n prikazovanjem vloge 2.) odstotkov. organizaciie ljudstev Jugozahodne To gre, po splošnem mnenju, pri Afrike (SWAPO), kj se bori za sa-pisati predvsem normam EGS, ki so mostojnost Namibije. Ko manjka le krepko omejile uvoz govejega mesa. deset mesecev do samostojnosti, ki Jugoslavija s tem v zvezi, kot poro- j0 je določila resolucija generalne ča agencija ANSA, namerava zah- skupščine združenih narodov, in so tevati pri EGS jamstva, da bo omogočen izvoz »minimalnih količin*. CIUDAD DE MEXlCO - Včeraj so neznanci ubili s strelnim orožjem enega izmed voditeljev komunističnih študentov na univerzi v Oaxaei Carlosa Hernandeza, obenem so tudi ra tuli njegovega sodelavca. v teku pogovori za prehod k samostojnosti tega gospodarsko pomembnega ozemlja, je načelnik južnogfri-ške vojske generalporočnik Conrad Viljoen izjav’1 d je v Namibiji v teku totalna vojna. Vest o mobilizaciji 119 študentov nekega črnskega liceja v bližini Angolske- meje, ki naj bi jo izvedli borci SWAPO, tol- mačijo v Pretorii kot ugrabitev. V spopadih z gverilci južnoafriška vojska pogreša vojaka, ki naj bi bil po njihovem ujetnik v Angoli. Mahinacije južnoafriških oblasti so delno uspele. Predstavnik Južno afriške republike na pogovorih o prihodnosti Namibije Botha je zapustil zasedanje v New Yorku in se vrnil v Južno Afriko. Še bolj zaskrbljujoče pa oo izjave načelnika delegacije ZDA na teli pogovorih (poleg predstavnikov SWAPO se jih udeležujejo tudi zunanji ministri ZDA, VB. ZRN in Francije) Mc Henryja, ki je kritiziral sklep OZN, da priznava SWAPO kot edino zakonito' predstavnico ■ namibijskega ljudstva. McHenry ja obenem skušal prikazati nenadnj odhod južnoafriškega predstavnika kot posledico njegove emotivnosti, kar pa naj ne bi preprečilo nadaljnjih pogovorov, še več, po mnenju ameriškega predstavnika, so bili v New Yorku doseženi važni rezultati. SWArO naj bi pristala na prisotnost »kontingenta južnoafriške vojske* v prehodnem obdobju od sedanjega režima do popolne neodvisnosti. Ameriška diplomacija se na vse kriplje trudi, da bi neodvisnost Namibije potekala kar se da mirno, moti pa jo priznanje OZN, saj je zanjo SWAPO predeč' pod vplivom angolskega naprednega režima. Trdi namreč, da obstajajo še druga namibijska gibanja in bi bilo zgrešeno previiegirati samo eno organizacijo. Iz pretorie pa nadaljujejo s poročanjem o spopadih med južnoafriško vojsko in borci SWAPO, ki naj bi se po napadih zatekali na angolsko ozemlje. Akcije , gverilcev skušajo prikazati kot teroristična de janja, sama organizacija SWAPO pa naj bi se ne borila za svobodo Namibijcev temveč proti demokraciji. Pri tem naj bi jim bili na poti vsi demokrati, zato naj bi v zadnjem času vse več bilo političnih umorov. Pretoria še vedno vztraja pri starem, ko prikazuje afriška osvobodilna gibanja kot navad ne zločinske tolpe, (vocJ, gatejša — tako je bilo nekako rečeno v poročilih dosedanjega vodstva — v mejah danih možnosti in pogojev pa je bilo tudi vse opravljeno delo neprecenljivo. Društvo namreč odigrava pomembno vlogo v našem zamejskem družbenem življenju in to je bilo na včerajšnjem občnem zboru, ki se ga je u-deležilo precejšnje število članov, izrecno poudarjeno. Prav zaradi tega pa bi moralo biti društvo deležno večjega razumevanja in pozornosti javnosti, kot ga je uživalo doslej: Modema družba mora drugače vrednotiti vlogo upokojenca ter mu zagotoviti, da se polne je vključi v tok družbenega dogajanja. Žal Italija v tem pogiedu še zelo zaostaja. O dosedanjem delu društva in prihodnjih nalogah je poročal predsednik Vojko Ferluga, ki se je po pozdravu gostov in članov spomnil umrlih članov. v preteklem letu. Pred rednik Ferluga se je nato zahvalil vsem, ki so društvu pomagali v pretekli sezoni, posebno oa patronatu INAC in Kmečki zvezi, ki sta pokazala največ razumevanja za potrebe slovenskih upokojencev v zamejstvu. Zahvalil se je tudi ZVezi društev upokojencev SR Slovenije ter pokojninski in zdravstveni skupnosti v matični domovini zlasti za pomoč pri urejevanju problemov v zvezi s prejemanjem pokojnin iz Jugoslavije. Glede tega je poudaril, da bi moralo pr*^ le ^ prej tudi do rešitve pekočega.1^, Jtj n blema obdavčevanja teh Med bodočimi nalogami j , slovenskih upokojencev je * omenil skrb za ;*pVill povišanje s up**? članstva, okrepitev stikov 2 + :___• •______i.-/.. .1____ter fc jenci iz matične domovine fostorJy goto vite v primernih boljše delovanje. .... Podrobneje je o položaju dPj5 kiFi poročal tajnik Stanko Ando«*. ^ je po navedbi raznih podat^“0ra' * H vprašanj, poudaril, da bi se la med članstvom okrepiti ^ da ni namen društva zgolj jj nje pokojninskih zadev. tejn/^. ^ bi moralo društvo postati n 110 središče družabnosti za, Z krog ljudi in razviti širšo k in družbeno zabavno življenj • Po poročilu blagajnika Ivanaj jr <5 dovana in krajši razpravi, v je pozdravil podpredf1 ti. tero Zveze društev- upokojencev ^ fonz Grmek, je občni zbor novo vodstvo, v katerem s0 n/il^ Premini', Jože Cesar, Ivan pjtlk, van, Ema Kerševan, 'Vincenc j, zin Sancin Vlasta 'L zin, Lelja Sancin, Vlasta 'Ie Vojko Ferluga, Cvetka 'it Marija Škabar, Stanko ;it Duša Kosmina, Miro Stopar, (j ka Šavli in Vlado Turina- ; ^ zorni odbor so bili izvoljen’o,■, °Vlado Berginc in p Prešel, Šajn fmimiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii.iiiim.iimimmmiitiiiitiiiitiiiiMiiiimiiiiiiiii111111 PO DOLGI PREKINITVI 'te '5 S prihodnjim tednom ponovi obratovanje openskega tramvrf Pristojna deželna komisija je včeraj ugodno ocenila nove naprave na spodnjem delu progi5 Deželna komisija za nadzorstvo nad žičnicami in vzpenjačami, ki ji predseduje inž. La Torre, je včeraj preizkusila nove naprave openskega tramvaja; kot predvideno je komisija, ki se je v dopoldanskih urah večkrat prepeljala po povsem obnovljenem delu proge od Trga Scorcola do Kolonje, ugodno ocenila nove naprave in izdala povoljno mnenje za začetek rednega obratovanja. Redne vožnje se bodo tako predvidoma začele čez nekaj dni, baje najkasneje v prvih dneh prihodnjega tedna, ko bodo opravili vse potrebne birokratske formalnosti. Vodstvo pokrajinskega konzorcija za prevoze ACT še ni skleni}«, če bo priredilo posebno otvoritveno slovesnost ali ne. Kot smo že poročali, začasno tramvaj ne bo vozil do Trga Oberdank, ampak le do Trga Scorcola, ker so v Ul. Martin della liberta še vedno v teku popravila, ki bodo predvidoma trajala e dva meseca. Vrsta javnih del v tržaški občini Ob sedanji splošni krizi v gradbeništvu opravlja tržaška občinska u-prava dokaj pomembno vlogo: trenutno so v teku javna dela v skupni vrednosti več kot 4 milijarde lir, v kratkem času pa bodo oddali na dražbi dela za nadaljnjo poldrugo milijardo, ki zadevajo novo osnovno šolo v Ul. Cunicoli in nekatera vzdrževalna dela. Največje gradbišče zadeva osnovno šolo za novo stanovanjsko naselje Rocol - Melara, ki bo stala milijardo in 25 milijonov lir. V teku so tudi dela za vzdrževanje cest in trgov (100 milijonov lir) in dela za popravila ih razširitev pokopališča pri Sv. Ani (poldruga milijarda lir). Kmalu bodo začeli z gradnjo srednje šole v Naselju sv. Sergija (700 milijonov), z urbanizacijskimi deli v zvezi z načrti za ljudske gradnje na področju Campanel (235 milijonov lir), z gradnjo igriščp na Cii ti (25 milijonov lir) ter s popravil: srednje šole k Križu, osrednje rib- je tržnice in predora na Se1*! 100 trgu (skupno približno nov lir). Nove dražbe zadevajo tu ritev osnovne šole Suvich t«11 “V1"'* * 200 milijonov lir), naprave , in na bezbol6kela jf dionu Grezar in na ^ r grišču na Proseku ter popt'a\rlJg)l' vzdrževalna dela nekaterih Vj|i} šolskih poslopij. Končno Pa 0 $0 teku dela O poslopij, opozarja, da so v srednji šoli na Rebri Zugn®T.^»' na osnovni šoli v Ul. Marco . ureditev parka Vile Engel la na športnih napravah na ku, n-a cesti na Rocol, na st°*usr v Ul. Capitolina, na depui'8^1 p/ napravah v Skednju in v renu jetja za mestno čistočo. • Zaradi stavke osebja $ hranilnici so bili uradi tega J)* j. • 15. in 16. februarja La!* ? v dneh 15. in 16. februarja - jr rj Zaradi tega je prefekt odredil; jjl ^ zapadlost bančnih operacij, ? ort6™ (f stranke morale opraviti v «- ^ dneh, podaljša za 15 dni od bruarja dalje. x f V • Italijansko združenje ' z» vanje slovenskega jezika in sporoča, da se bodo kmalu tečaji slovenskega jezika za. 1 in odrasle. Informacije in * vsak delavnik razen ob si’a s* sobotah, 0d 17.30 do 20. ure p jf/ dežu združenja, Ul. Valdirivo . go nadstropje. ________ • Na tajništvu Instituta gijo na Trgu Papa GiovanPri^r ’ * 6* 6/1 poteka vpisovanje za 6, grafologiji, ki bo v Trstu °° 0" 11. marca. Vpisovanje ob četr , i'1 16. do 17. ure ter ob petkih do 19. ure (tel. 040 - 744093), Nalezljive bolezni , V obdobju od 13. do 19, v tržaški občini zasledili 110 j p1! primere nalezljivih bolezni’, p merov škrlatinke, 11 prime1'"'^ pic, 24 primerov noric, 3 Pr, f ■metj a jeter in salmonelozf; t J nri gastroen^- . re I primer vnetja priušesne sm*