TRST, nedelja 17. julija 1955 Leto XI. - Št. 168 (3097) Q£,RAJf* ž PRIMORSKI dnevnik Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638, 93*808, 37*338 «• ‘A«-; I ^SJ^^Z^sKlJSff,SSS±. #00-. **r. - p-arat. ljudska recita Jugo*,, vi j*:_ Izvod 10. m«e*no_2K> O,n uDrav_,».-«■» "■ *« *a.-i«. — i cieion oi-jjo — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finantno-_ vni 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ ra vsak mm širine 1 stolpca ra vse vrste oglasov po 30 din . Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-83 Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ' Agencij* demokratičnega moaemskega tiska, Državna založba Slovenije. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 31-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 80 - KB - 1 - Z - 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst Jutri se začne v Ženevi »Odprtje na levo“ glavna tema konferenca štirih velikih Parlamentarne debate o zaupnici ^ologacljc se shirajo v Ženevi • Prvi Je prispel Molotov, medtem ko so se Bulganin, H^uščev In Žukov ustavili v Berlinu - 1500 novinarjev In fotoreporterjev bo sledilo Poteku konference - Optimistične Izjave glavnih udeležencev - Zahodni ministri 90 o svojem stališču obvestili atlantski svet, k! se Je včeraj sestal v Parizu Edino »krajna desnica izraža načelno nasprotovanje te možnosti, medlem ko se dnmo-kristjanske in socialdemokratske izjave slišijo bolj kot opravičevanje - •lužnotirnlski poslanci se bodo vzdržali glasovanja o zaupnici zaradi nadaljevanja raznarodovalne politike li ? N®VA, jg — v po ned e-se začne konferenca šti-v*l'ikih, prva po desetih 'b. Obenem poteka zdaj, je poudaril francoski mi-15 rskt predsednik Faure v Mk'ZU’ pr'b*'žno deset let, . ®r je bila odvržena prva „«5*. bomba. Poleg vseh ,^rahot, ki jih je povzročila, rit ** bomba pomagala ustva-, 1 relativno ravnotežje v tjjoU’ bi je že doslej zavi- kor veštv0 n'alne hia Vojno nevarnost. Nika-n' potrebno, da bi člo-postalo žrtev tega ge-Ka, toda grozotnega izu- » ’ le dejal Faure, in prav "eva naj bi to dokazala, »zen voditeljev sovjetske ^ ‘egacije so vsi udeleženci ViTt eJenee že v Ženevi. So-Peiii* .deleBacUa se je odrt j> a 'z Moskve ob 17. uri Po rajevnem času (ob 15. uri u,t«na*emii spotoma se je bosta"® v Berlinu' k-ier se Ver, Hruščev in Bulganin bon«* n.° P°svetovala z vzhod- de]e ^bimi voditelji. Prihod ve^aRai:’je v Ženevo je napo- Pa n, ** 5' uro zjutraj; ni Prej * ’ Pr'*i* olot°v in Gromiko z ve-ov sovjetske delega- {ino član cije in spremstva izvedencev pa sta že v Ženevi. Prispela sta danes predpoldne ob 10.40, prva izmed vidnejših članov delegacij. Popoldanske prihode j* o-tvoril zahodnonemški opazovalec pri OZN Feli von Eckardt, član delegacije opazovalcev bonnske vlade. Izmed načelnikov vlad je prispel prvi Eden. Njegovo letalo je pristalo na ženevskem letališču Cointrin ob 17.45 po srednjeevropskem času. Pol ure za njim se je s posebnim letalom pripeljal francoski ministrski predsednik Faure v spremstvu žene in zunanjega ministra Fina-ya. Eisenhower je prispel pozneje; njegovo letalo »Con-stellation* je pristalo v Ženevi ob 19.55. Načelnike vlad je na letališču sprejemal predsednik švicarske konfederacije Max Petitpierre v spremstvu drugih visokih švicarskih osebnosti. Vojaška godba je zaigrala himne, gostje pa so obšli častno četo 26. pehote-ga polka, ki je bil za to priložnost premeščen iz Berna v Ženevo. Takoj nato so se gostje poslovili od švicarske- JUGOSLOVANSKA JAVNOST gleda z zaupanjem v Ženevo gajski politični krogi se ne strinjajo s tistimi, ki dvomijo v dobro ,olio ISSR, da prispeva k rešitvi mednarodnih vprašinj - Če bo v Ženevi postavljeno medsebojno zaupanje, bo konferenca dosegla velik uspeh to« dopisnika) 16' “ • V BP°-„a , «le“ajo z optimizmom naj „Vsk° konferenco, ki in n>o0oii zbližanje mišljenj teu *tUor* ozračje za reši- t)-_ {a3^aanejših mednarodnih ZJigj-SOn^‘ Čeprav se bodo naj- ,fstnl ZaSt°Pnik' štirih velesil ki 9a' v u0odnejšem ozračju, Puičan Precei‘*ni® P°' jejtra naPetosti, in po obo-uPanje -l iziavah’ fci dajejo telcalo*’ da 0° konferenca po-ga 11 ozračju medsebojne-ne vdUpania. se v Beogradu na ko11)1*0 utvaram, da bodo rezultati en°' doseženi ueliki politični krogi in UsPeh u imeli za velik stanek °n!erence, če bi se-ki Sg °dstranil nezaupanje, hladne Nakopičilo v dobi 'J^P0!^at:i^°jne• in če hi ■se-*auPan' tisto medsebojno hemoJ?- brez katerega si je »o fr e zamisliti medseboj- in na- slruktivno sodelovanje vprašan H3an^e rešitve perečih videva ^ Beogradu pred- renci °’ da bosta na konfe- ^artji. prevladovali dve vpra- tn up. ?Pra*anje razorožitve skepa as,!nje prepovedi atom-terih ”r,ožP'. vprašanji, o ka-v suet* -te oduisen mir Sanj 0 'r ^ešitev teh vpra-ni mistkaterifi sta se nasprot-U, tenji precej približa-UstvarZ0 ninenju v Beogradu TeŠeVaj.a P°9°je za uspešno Kakš1P osta^h problemov. Co’!oiinen, pomen posveča ju-ko nferj1 a vlada ženevski da j. jCt’ dokazuje dejstvo, t>!erja določi’a dr. Aleša Be-jupo-j’ eneaa najuglednejših ®Ooje0 Vanskih diplomatov, za renči a..°T’nzovalca na konfe-Oosln' 1 ,b° Po mišljenju ju-*rdilo jS javnosti novo po-edini’na..^e metoda pogajanj ZUma ny:ln za dosego spora-ha ’ edma pravilna in uspeš-odn0,:!Btod™ u mednarodnih stavitg ' erI'n* na^’n za vzpo-hja . v medsebojnega zaupa-(Jstv *0(*edovanja. boj)lc ortanJe ozračja medse-t)anjn8rl zaupanja in sodelo-za ko *’n b' odprlo možnosti ""r.od rukt*vno rešitev med-dite« !' 1 vprašanj in za utr-tu. j trnosti in miru v svetle 'n. O0*lovanska javnost se Piij0 lnja * tistimi, ki dvo-in dobro *Pevn °V]eUke zveze, da pri-Vprašan mednarodnih nost vj3i. Jugoslovanska jav-v°diteli' 1 TI0*Protno v izjavi tnaršala'1 n°vietsfce delegacije ,toui dol Bnlnanina in v se-knz l epactje ZSSR not. Oo-ktipisuiH Z Ve^tko važnost ku, j- ZSSR temu sest a n- v tned,ehTnu Želj0■ da s® 3ifl zastonj?. Hikih tiajviš-»*>bou Z nV driav• ^ so ’«i,ojVrMr"e *n hor>°či ’n* za najde platfor- r<;Ševnnie * ovanje in mirno Za^jf l°^ih vprašanj. 'enhoioor predsednika ianino ulit “ta" mnr!ia,a Bul-na knJl nPanje, da se ^Postauiio " Zenepi medsebojno za- upanje in s tern ust varili io-goji za konstruktivno sodelovanje velesil. Zato gleda jugoslovanska javnost z optimizmom na sestanek najvišjih zastopnikov ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Francije v Ženevi. B. B. Jugoslovanski novinarji na obisku v ZSSR BEOGRAD, 16. — Danes je odpotovala z letalom na 14-dnevni obisk v ZSSR sedemčlanska delegacija zveze novinarjev Jugoslavije. Delegacija bo poleg Moskve obiskala tudi nekatera druga mesta v Sovjetski zvezi. Dele. gacijo, ki jo vodi direktor sarajevskega «Oslobodjenja» Radovan Papič, sestavljajo direktorji, oziroma uredniki skopske «Nove Makedonije*, beograjskih uredništev »Borbe«, »Politike* in Radia Beograd, zagrebškega »Vjesnika* in »Slovenskega poročevalca* iz Ljubljane. BEOG-RAD, 16. — Jutri se bo v Leskovcu začel III. velesejem tekstilne industrije in tekstilnih strojev Jugoslavije, ki je letos dobil mednarodni pomen. Poleg 85 jugoslovanskih podjetij razstavljajo na sejmu zastopniki tekstilne industrije Poljskp. Madžarske. Zahodne Nemčije, Švice in Italije. ga predsednika, ki je ostal na letališču in pričakoval nadaljnje prihode, ter se v spremstvu ženevske policije na motornih kolesih in avtomobilih odpeljali v svoje rezidence. V bližini kraja, kjer so se odigravale slovesnosti prihoda, je bila postavljena tribuna za predstavnike tiska. Popoldne so prispeli v Ženevo tudi zahodni zunanji ministri, ki so se udeležili v Parizu tristranskih razgovorov in zasedanja atlantskega sveta. Zadnji med njimi je prispel Dulles, uro pred Ei-senhovverj em. Sekretar konference štirih, angleški diplomat Wilkinson, je imel danes tiskovno konferenco, med katero je obvestil novinarje, akreditirane pri sekretariatu, o internem poslovanju štiristranskega sekretariata. Wilkinson pa ni hotel odgovarjati na vprašanja. kakšna bo procedura konference. Omejil se je na izjavo, da šteje sekretariat 80 uslužbencev. Novinarjev pa se je zbralo v Ženevi skoraj 1500. Medtem so ženevske oblasti končale tudi zadnje priprave. S posebno skrbnostjo so švicarske oblasti pripravile varnostno službo, v sodelovanju z odgovarjajočimi organi štirih držav. Posebna skrb velja varnosti predsednika Eisenhovverja in sovjetske delegacije. Seje štirih velikih bodo v luksuzni sejni dvorani v prvem nadstropju nekdanje palače zveze narodov. Sredi sobe so postavili veliko kvadratno mizo, okrog katere bodo sedeli načelniki delegacij, zunanji ministri, izvedenci in sv., iovaki. Vsaka delegacija bo lahko pripeljala na seje največ deset oseb. Vse seje bodo za zaprtimi vrati; novinarji in fotografi bodo pri-puščeni v dvorano samo za nekaj minut pred začetkom prve seje. Medtem je sovjetska delegacija nocoj prispela v Berlin. Na letališču so Bulgani-na, Hruščeva, Zukova in druge pozdravile najvišje vzhodnonemške osebnosti s predsednikom vlade Grotewohlom na čelu. Nobeno poročilo pa ne omenja, da bi bil navzoč tudi Walter Ulbricht. član vlade in sekretar CK enotne socialistične stranke Nemčije. Bulganin je ob prihodu izjavil, da upa. da bo ženevska konferenca pomenila tudi važen korak v vzpostavljanju »enotnosti demokratične, miroljubne in neodvisne Nemčije*. Bulganin je dodal, da odhaja sovjetska delegacija v Ženevo z veliko željo, da bi prispevala k zmanjšanju mednarodne napetosti. Važnost nemške združitve za vzpostavitev miru in varnosti v Evropi je poudaril tudi Eden v kratki izjavi ob odhodu iz Londona. Eden je dodal, da so perspektive zelo spodbudne, da ni treba u-pati preveč, da pa tudi nikakor ne gre obupavati. Eisenhovverjevo pot čez Atlantski ocean je spremljalo veliko število patrolnih in meteoroloških ladij ter amfi- bijskih letal. V Washingtonu so označili aparat, ki so ga mobilizirali za zajamčenje absolutne varnosti predsednikovega potovanja, kot doslej največjo akcijo te vrste v zgodovini. Z Eisenhowerjem je potovala tudi njegova žena in sin John. Na zelo rezerviran način sta prispeli včeraj v Ženevo delegaciji opazovalcev obeh Nemčij. Delegaciji, ki ju imenujejo »nemi soigralki* na ženevski konferenci sta se nastanili v dveh velikih ženevskih hotelih; njuni člani na bodo verjetno nikoli stopili v veliko sejno dvorano v Palači narodov, pač pa bosta gotovo imeli številna posvetovanja z delegacijami velesil. Zahodnonemško delegacijo vodita stalni predstavnik pri NATO Blankenhorn in svetovalec zunanjega ministrstva Grevve, vzhodnonemško pa podtajnik v zunanjem ministrstvu Alfred Handke. Preden so trije zahodni zu- nanji ministri odpotovali v Ženevo, so se danes v Parizu udeležili kratkega zasedanja atlantskega sveta. Seja je bila tajna in na njej so razpravljali o stališču, ki ga bodo zavzele zahodne velesile na ženevski konferenci. Predstavnik sveta je izjavil po seji, da so ministri soglasno odobrili namene treh velesil. Podobno zatrjuje tudi uradno poročilo, ki je bilo izdano popoldne. Glavni govor na seji je imel ameriški državni tajnik John Foster Dulles. dalj časa pa je govoril tudi belgijski zunanji minister Spaak. Po prihodu v Ženevo jt Dulles v polurnem razgov poročal Eisenhowerju o našnji seji atlantskega sveta in o pariških razgovorih treh zunanjih ministrov. Predstavnik ameriške delegacije Ha-g4rty je danes potrdil, da se bo Eisenhovver vrnil v ZDA do 25. julija, kot je obljubil kongresu. (Od našega dopisnika) j RIM. 16. — Poslanska zbornica je danes izčrpala debato o programskih izjavah vlade. Značilno ne le za debato, temveč tudi za splošni politični položaj v Italiji je bilo, da je bil vladni program pravzaprav postranska tema v diskusiji in da so poslanci predvsem razpravljali o vprašanjih v zvezi z vladno formulo, največ pa o »odprtju na levo*. Odločno odklanjanje »odprtja* je prihajalo samo z desnice (tako je danes neofašist De Marsanich dejal, da bi morali demokristjani to možnost absolutno odkloniti in sicer «1. ker tega ne dovoljuje verski čut l.iud-stv , 2. ker je papež izobčil komuniste, 3. ker so se demo-'tstjani že leta 1948 postavili o jez proti komunizmu*), ki je 'zrazala bojazen, da pomeni lijeva vlada približevanje ložnosti in so ji prav za-ega napovedali odločen »oj. Dejstvo, da se je »odprtje na levo* tako pogosto pojavljalo v govorih poslancev, dokazuje. da gre za stvar, ki visi v zraku in ki ho prej ali slej morala postati resnica, če Italija ne bo hotela iti po receptu monarhista Coveljija, ki j* danes dejal, da sta v Italiji samo dve resnični politični sili: »marksistična fronta* ter »katoliško protimarksistična nacionalna fronta » od demokristjanov do fašistov, medtem ko da so laične stranke »skoraj prenehale obstajati*. Co-vellijev recept je zelo zgovoren, ima pa tudi nekaj zagovornikov med demokristjansko dejsnico, ki se bodo verjetno »krepili, odkar se je začela »koncentracija* po Goneljnvem in Andreottijevem »uskostvu* tesneje zbirati okrog Pelle. Z vprašanjem «odprtja n» levo* se danes niso ukvarjali samo poslanci levice, temveč tudi, kot že doslej, demokristjani in za njimi še sekretar socialdemokratske stranke Matteotti. Pač pa se je tej temi izognil sekretar PLJ Ma-lagodi. Matteotti je omenil včeiajš-nje Nennijevo vprašanje, ali bo Segnijeva vlada sposobna izvršiti program, ki si ga je zastavila, in zavračal obtožbe, da bi bila niegova stranka glavni razlog za socialno nepremičnost štiristranik* formule in glavni krivec, d- ie n' prišlo do sodelovanji med demokristjani in socialisti. Matteotti je dejal, da j* kakrš OBSEDNO STANJE V CASABLANCI nove demonslracije po vsem mestu Policija la tujska legija streljali na maroške demonstrante: pet mrtvih In 19 ranjenih - Predvčerajšnjim Je bilo 16 mrtvih in 40 ranjenih - Francoski nacionalisti napadli Orandvala CASABLANCA, 16. — Generalni rezident je proglasil obsedno stanje v Casablanci. Zadevni proglas, ki je bil danes objavljen, pravi; »Zaradi dogodkov 14. in 15. julija je generalni rezident sklenil spremeniti civilno področje Casablance v vojaško področje. General Andre Franchi je bil imenovan za načelnika področja Casablance. Posle bo prevzel jutri. Generalni rezident je dalje sklenil, naj se režim obvednega stanja izvaja v Casablanci z vso strogostjo V okviru tega režima pokrajinsko poveljstvo lahko prepo. ve sleherni sestanek, zborovanje ali manifestacijo, ki bi lahko kalili javni red. Ker so se sredstva policije v zadnjih dveh dneh pokazala za nezadostna, bo poveljnik področja Casablance dobil na raz. polago vojaška sredstva, ki mu bodo omogočila ohranitev ir. vzdrževanje reda. Evropsko in maroško prebivalstvo naj v teh ukrepih vidi samo voljo generalnega rezidenta, da nadaljuje s politiko, ki je odločen izvajati jo v Maroku*. Vendar pa so francoski nacionalisti danes zjutraj nadaljevali z demonstracijami, katerim so pozneje sledile demonstracije Maročanov. Ze v prvih jutranjih urah so se večje skupine Francozov začele zbirati v bližini upravnega centra mesta. Policijske sile so jih razganjale, a ti so se zopet zbirali v bližnjih ulicah. Po mestnih ulicah so krožili tanki in oklepni avtomobili. Nizko nad hišami pa je letelo policijsko letaltj. O-koli poldne so se francoski demonstranti zbirali v vedno Hošiminh o položaju v Laosu Položaj ne odgovarja sklepom ženevskih sporazumov • V Londonu ne odobravajo siamske pobude za sklicanje sveta SEATO Govor kitojskega obrambnega ministra v ljudskem kongresu MOSKVA. 16. — Med sprejemom, ki je bil sinoči na se-vernovietnamikem poslaništvu v Moskvi, je Hošiminh odgovarjal na razna vprašanja novinarjev v zvezi z Indokino. Vprašanja in odgovori se glasijo; Vprašanje: »Ali mislite, da je sedanji spopad v Laosu resnega značaja?* Odgovor: »Položaj v Laosu ni tak, kakor je predviden v ženevskem sporazumu*. Vprašanje; »Ali mislite, da bi štirje v Ženevi lahko prispevali k rešitvi položaja v Laosu?* Odgovor; «Komisija za premirje dobro dela in vsi tisti, ki hočejo mir, lahko pomagajo k izboljšanju položaja*. Vprašanje: »Na Zahodu se zatrjuje, da je Severni Vietnam dobavljal vojaštvo in pomoč Patet Laosu*. Odgovor: »Na Zahodu lahko obtožujejo in trdijo, kar hočejo*. Vprašanje: «Kaj lahko na> Odgovor: »Lahko se borijo | ženevskih sporazumov in da za mir*. J je zaradi tega naloga nadzor- Vprašanje: »Ali mislite, da stvene komisije za Indokino, ženevska konferenca lahko na splošno in še posebej prispeva k izboljšanju položaja v Indokini?* Odgovor; »Da, bodisi na splošno, kakor tudi še poie-bej*. Vprašanje: «Ali mislite, da boste imeli večjo sovjetsko pomoč?* Odgovor: »Sprejeli bomo pomoč od vseh tistih, ki nas ne skušajo izkoriščati*. Na vprašanje, kdaj misli odpotovati, je Hošiminh odgovoril, da dan njegovega odhoda ni bil še določen. V zvezi s položajem v Laosu je Tailandija zahtevala od francoskega poslanika, ki je ta mecec predsednik sveta .SEATO, naj skliče izredno se. jo. Seja je bila včeraj. V londonskih krogih označujejo to pobudo za neprimerno in pripominjajo, da lahko samo še bolj zaostri položaj. Prt pravijo ZDA, da hi prispe-1 pominja se, da spada laoško vale k miru v Indokini?* | vprašanje predvsem v Dkvir večjih skupinah v bližini u-pravnega centra in so vzklikali proti Grandvalu ter zahtevali izpustitev voditelja francoskih terorističnih skupin Avivala. po mestu ves dan krožijo paltulje tujske 1*. gije. Zjutraj je v arabskem delu mesta vladal popoln m.r. Policijske oblasti so objavile sledeče začasne podatke o včerajšnjih neredih.; 16 mrtvih in 40 ranjenih. Ma terialna škoda:: 20 avtomob -lov in 1 avtobus zažganih, 4 avtobusi poškodovani, 5 trgovin zažganih, 40 arabskih trgovin opustošenih. 7 francoskih demonstrantov je bilo aretiranih. Ponoči so oblasti sprejele ukrepe, da izolirajo arabski del mesta od evropskega. V ta namen so poslali v Casablanco ojačenja legionarjev in padalcev. Na raznih križiščih ps so razmestili vojaške patrulje. Vojaštvo je v popolni bojni opremi. V prvih popoldanskih urah pa je prišlo do demonstracij tudi v Novi Medini, kjer so .maroški demonstranti zaradi stalnega izzivanja francoskih ekstremistov ponovno reagirali in zažgali neko kliniko, zalogo sladkorja in zalogo lesa. Na ulicah so postavili barikade in francosko poveljstvo je proti njim poslalo oddelke tujske legije. Gasilce, ki so skušali gasiti požar, pa so demonstranti napadli o kamenjem. Policijski oddelki so na demonstrante streljali in bilo je več* ranjenih. Medtem ko so ambulante po ulicah Nove Medine pobirale ranjence, so oklepni avtomobili, oboroženi s strojnicami, krožili po mestu. V prvih popoldanskih urah so demonstranti pottavili nove barikade in proti njim so bili poslani oddelki tujske legije, ki so okoli 18. uie skupno s policijo nanje streljali- Po prvih podatkih je bilo 5 mrtvih in 19 ranjenih. Mrtvi in ranjeni so vsi Maročani, ker na francoske demonstrante policija ni streljala. Ob 16. popoldne pa je bil pogreb žrtev bombnega atentata. Ko je generalni rezident Grandval hotel vstopiti v katedralo, so predstavniki organizacij bivših bojevnikov prekrižali pred njim zastave, da bi mu onemogočili vstop. Grandval je odločno porinil vstran vse, ki so mu skušali zabraniti vstop, medtem ko je francoska množica vzklikala proti njemu. Ko je Grandval zapustil katedralo po pogrebnem obredu, je prišlo do novih incidentov. Nekateri Francozi so ga pred katedralo napadli s pestmi in z brcami. Ob zaščiti dveh generalov se da položaj presodi. Pekinški radio je danes javil, da je kitajski ministrski podpredsednik in obrambni minister Peng Teh Huaj med razpravo v ljudskem kongresu o zakonu o vojaški službi med drugim izjavil: «Spričo položaja, kakršen je sedaj v naši državi, se mora osvobodilna vojska kitajskega ljudstva boriti za okrepitev demokratične diktature ljudstva in zastaviti močne napore za osvoboditev kitajskega ozemlja na Formozi, zato da izpol-|.ie Grandval prerinil do evoje-ni veliko nalogo osvoboditve 18a avtomobila. vse dežele. Na zunaj se mora paziti pred imperialističnim napadom, braniti našo sociali, stično državo, ohraniti naše suverene pravice in našo zemeljsko celovitost. Da se lotimo tega dela, moramo ustvariti v kratkem času močno in moderno vojsko. Imeti pa mo. ramo ne ramo močno vojsko, pač pa tudi močno letalstvo in močno mornarico*. Ameriške vojaške oblasti v Maroku so svetovale ameriškim državljanom, ki bivajo na področuj Casablance, naj se iz previdnosti namestijo v bližini ameriških vojaških o-porišč. Iz Costantine v Alžiru pa javljajo, da je nocoj alžirska vladna patrulja padla v zasedo upornikov v gorovju An- bilo poleg francoskega poveljnika ubitih 7 Alžircev, drugih 11 pa pogrešajo. Mlndszenty izpuščen na pogojno svobodo BUDIMPEŠTA, 16. — Bu-dimpeštanski radio je javil, da je bil kardinal Mindszen-ty izpuščen na pogojno svobodo. Poročilo pravi; »Madžarsko pravosodno ministrstvo je odredilo prekinitev izvajanja razsodbe proti kardinalu Mindszentyju zaradi njegovega slabega zdravja in njegove starosti. Kardinal bo bival v. poslopju blizu kake cerkve, ki ga bodo izbrali madžarski škofje*. Sporočilo o izpustitvi kardinala je bilo objavljeno dva dni po razgovoru, ki ga je imel ministrski predsednik Hegeduš z madžarskimi škofi. Kardinal ima 62 let in je bil obsojen na dosmrtno ječo februarja 1949 pod obtožbo izdajstva, vohunstva in valutnih prekrškov. Sklepna ralu® LONDON 16. — Ob zaključku konference Socialistične internacionale je bila sprejeta resolucija, ki izraža zadovoljstvo. da je bila sklicana ženevska konferenca, ter izjavlja. da bo Socialistična internacionala nudila Vso svojo podporo, da se zagotovi mir s pogajanji. Resolucijo so odobrili delegati 18 držav, vzdržali pa so se delegati Švice in židovske mednarodne zveze dela. Resolucija pravi med drugim, da bodo morali «napori za zmanjšanje mednarodne napetosti potekati vzporedno in skladno z delom komisije za razorožitev*. Zatem poudarja resolucija potrebo splošnega sistema razorožitve, ki naj bo podvržen dejanskemu mednarodnemu nadzorstvu, ki naj ne bo omejeno na določeno orožje ali pa na določena področja. Resolucija izraža zadovoljstvo, da je bila sklenjena avstrijska pogodba, ter izraža upanje, da bo »Sovjetska zveza priznala nemškemu ljudstvu pravico do enotnosti in svobode in dovolila ustanovitev vlade za vso Nemčijo s svobodnimi volitvami v vsej deželi*. »Združena Nemčija, pravi dalje resolucija, bo morala imeti enake pravice kakor tuje države brez diskriminacij v obliki nevtralizacije ali na drugačen način.* Glede evropske enotnosti izjavlja resolucija, da odobrava »mednarodno sodelovanje v največji meri, od katerega ne sme biti izključena nobena država*. Resolucija izreka tudi priznanje delovanju OEEC. Evropskega sveta, premogovne in jeklarske skupnosti in agencije za nadzorstvo nad oboroževanjem v ZEZ. Sprejeti sta bili tudi dve resoluciji, ki sta ju predlagala glavni odbor Socialistične internacionale in Azijska konferenca socialističnih strank. Prva obsoja pojave kolonializma druga pa odobrava javne investicije za gospodarsk razvoj pod neposrednim nadzorstvom Združenih narodov. Na predlog norveškega delegata pa je kongres odobril resolucijo, ki res. Od 20 članov patrulje je Se izreka za sprejem v OZN vseh držav, ki so pripravljene spoštovati načela liatine. Angleški laburistični voditelj Morgan Phillips je bil ponovno izvoljen za predsednika Socialistične internacionale in prav tako sta bila za podpredsednika potrjena Frjincoz Mol-let in Nemec Ollenhauer. Nadškof Makarios o položaju na Cipru ATENE. 16. — Pravoslavni nadškof Makarios je danes govoril na sprejemu, ki ga je priredila njemu na čast sveža urednikov atenskih listov. Ma-kario« se je zelo pesimistično izrazil o bodoči tristranski konferenci, ki jo je sklicala britanska vlada. Izjavil je: «Obveščeni smo bili o namenih angleške vlade na nedavnem sestanku z angleškim ministrom za kolonije. Namen njegovega obiska na Cipru je bil tipanje terena za uvedbo načrta ustave kolonialnega tipa. Obisku ministra je sledila na Cipru uvedba izjemnih za-tiralnih ukrepov, katerih izvajanje se je že začelo in katerih namen je zadušiti patrio-tična čustva ciprskega prebivalstva. Ustvarili so koncentracijska taborišča in pooblastili aretacije in zapor brez sodnih obsodb. Tik pred londonsko konferenco je angleška vlada uvedla na Cipru diktatorski režim nacističnega tipa.* Nehru o Ženevi in Nemčiji NOVI DELHI. 16. — Predsednik indijske vlade Nehru je danes prvič govoril javno po svojem povratku iz Sovjetske zveze in Evrope. Govoril jo pred sto tisoč ljudmi. Na dolgo je govoril o ženevski konferenci in o nemškem vprašanju. Izrazil je upanje, da bo ženevska konferenca ustvarila novo ozračje in predstavljala preokret v svetovnih dogodkih. «Po izjavah predsednika Eisenhovverja in maršala Bul-ganina, je dejal Nehru, lahko upravičeno upamo v uspeh konference. Upam, da bodo uspeli napraviti konec strahu in zmanjšati napetost v svetu*. Glede nemške oborožitve je Nehru izjavil, da Nemčija, «ki se je mnogi bojijo, kljub temu, da je zgubila dve vojni v naši generaciji*, predstavlja poglavitno vprašanje. Dodal je, da je bojazen Francije, ki je bila trikrat zasedena, ter drugih držav Evrope. upravičena. Zatem je Nehru dolgo govoril o sporu zaradi Goe in izjavil, da bo ta spor mirno rešen. Omenil je zatem 'tudi odnose med Indijo in Pakistanom. Kmetijska delegacija ZDA * Moskvi MOSKVA, 16. - Uradna delegacija 12 ameriških kmetijskih strokovnjakov je prišla sinoči z letalom v Moskvo-V Sovjetski zvezi bo ostala 5 tednov, od katerih 4 na področju Kavkaza, rt« področju Stalingrada in na področjih, ki so jih začeli pred kratkim, izkoriščati. na koli alternativa za dosedanjo vlado samo demokratična, »ne da bi to pomenilo izključevanje vsake možnosti sporazumevanja s PSI* Dodal je, da je tak sporazum na socialnem področju »olloč-no mogoč*, da pa oo-tsne »povsem tvegan*, kakor hitro se govori »o vprašanju miru, demokratičnih svoboščin, mednarodne varnosti in vojaških zavezništev*. Z vprašanjem sodelovanja z Nennijem je govoril tudi demokristjan Lombardi. Dejal je, da je socialistična stranka nedavno začela zavzemati stališče, ki se od prern.iega vsaj navidezno razlikuje, da pa vendar formalno stališče ne zadostuje za korenit političen obrat. Dokler se izjave predstavnikov PSI, je dejal Lombardi, ne bodo spremenile v konkretna in nedvoumna dejstva, ne bo« mogoče odstraniti sedanjega nezaupanja. Opaziti je torej, da se načelno naiprotovanje bolj levi usmeritvi vladne osi pojavlja samo na skrajni desnici, medtem ko ostali poskušajo bolj oprav,čiti, zakaj do tega še ni prišlo. Tudi s tega stališča je mogoče reci, da se v italijanski notranji politiki nekaj spreminja. Neljubo presenečenje so pripravili danes Segmju južno-tirolski nemški parlamentarci, ki so napovedali, da se bedo vzdržali glasovanja o zaupnici in sicer ne zaradi načelnega nezaupanja do vlad*, temveč »da bi izrazili nezadovoljstvo prebivalstva, ki jih .ie poslalo v parlament*, kot je izjavil poslanec Tinzl Poslanec SVP je poudaril, da se nadaljujejo poizkusi spreminjanja etnične podobe Južne Tirolske, prav kot v fašistični dobi. Pri tem je omenil na primer vlogo znanega «Ente delle Tre Vene/.ie*. ki deluje v neposredni pristojnosti predsedstva vlade in ki še nadalje razlašča zemljišča z metodami totalitarnih režimov. Prav tako je Tinzl poudaril, da je pokrajinska avtonomija, določena v pokrajinskem spo-.azumu, ostala na papirju. Tinzlovim izvajanjem je poskušal ugovarjati demokrikt-janski poslanec iz bocenske pokrajine Berloffa Danes predpoldne je imela vlada spet kratko sejo (zdi se, da je Segni uvedel prakso pogostih kratkih sej v nasprotju z neskončnimi sejam*, ki jih je ljubil Scelba) in odobrila zakonski načrt o ustanovitvi ministrstva za državno posest in državne u-deležbe v gospodarstvu. A. P. Senator Grieco dobil srčni napad MASSALOMBARDA, 16. — Senator Ruggero Grieco (KPI) je nocoj dobil srčni napad, ko je govoril na nekem zborovanju. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer ga je takoj pregledal in zdravil ravnatelj bolnišnice. Jutri se bodo posvetovali z nekim specialistom z modenske univerze. Inozemska naročila reški ladjedelnici REKA, 16. — Reška ladjedelnica «3. maj* je sklenila z nekim grškim lastnikom ladij, ki živi v Veliki Britaniji, pogodbo za gradnjo 10.600-ton-ske tovorne lad.ie, To bo peta ladja, ki jo ladjedelnica gradi za inozemstvo. Ladjedelnica «3. maj* ima trenutno sklenjene pogodbe za izgradnjo 9 ladij za jugoslovansko linijsko plovbo, treh za Švico in dveh za grške lastnike, ki žive v Veliki Britaniji. Potres na egejskem področju ATENE, 16. — Danes je bil na otoku Samos močan potres. ki pa ni povzročil človeških žrtev. Poškodovanih je bilo nekaj hiš. Potres so čutili ob egejski Obali zahodne Turčije. Po prvih vesteh sta zgubili življenje dve osebi, nad 700 hiš je bilo uničenih in innogo ljudi je ostalo brez strehe. ADENAUER IN OLLENHAUER o evropskem varnostnem sistemu Varnostni sistem na podlagi razdeljene Nemčije ni sprejemljiv - Dokončno sprejet zakon o prostovoljcih BONN. 16. — Bundestag je danes dokončno odobril zakon o prostovoljcih. Po petih urah razprave je vladna večina ob tretjem in zadnjem čitanju zakon odobrila. Proti s*o glasovali socialni demokrati, več poslancev pa se je vzdržalo. 22. t. m. bo o zakonu razpravljal Bundesrat. V političnih krogih so mnenja, da bo ie pred koncem tega meseca predsednik republike lahko zakon podpisal, tako da bo kmalu stopil v veljavo. Ob otvoritvi seje je predsednik Bundestaga sporočil, da je sedem poslancev begunske stranke, ki so izstopili iz svoje stranke, zaprosilo za vstop v demokristjansko stranko, ki je na to pristala. Med temi poslanci sta tudi Oberlandes in K raft. Se pred začetkom debate je kancler Adenauer podal izjavo, da pojasni stališče vlade glede nemškega vprašanja. Izjavil je; »Se pred začetkom debate je kancler Adenauer pedal izjavo, da pojasni stališče vlade glede nemškega vprašanja. Izjavil je: »Se preden se začne ženevska konferenca, mora nemška zvezna vlada ponovno izjaviti, da je evropski sistem, ki naj ohrani delitev Nemčije, za nas nesprejemljiv. Ta sistem bi odvzel Evropi sleherno jamstvo za nedoločen čas. Razdeljena Nemčija ne more biti v korint varnosti Evrope*. Adenauerju je takoj odgovoril socialnodemokratski voditelj Ollenhauer, ki je izjavil, da njegova skupina izraža zadovoljstvo nad ženevsko konferenco in upa. da bo ta privedla do mednarodnega pcnnrjenja ter da bo omogočila rešitev vprašanja nemške združitve, »Zato, je dodal Ollenhauer, se moja skupina stri. nja z mnenjem kanclerja, da evropski varnostni sistem, ki bi določal delitev Nemčije, ne bi bil sprejemljiv Za nemško ljudstvo. Prav zaradi tega so-cialno-demokratska stranka poudarja, da je prišel trenutek, ko se je treba pogajati, da se doseže združitev, ter je prepričana o nujnosti in možnosti poti, ki vodi do tega. Is tega sledi, da s*e nobena država, ki predstavlja del Nemčije, ne sme vključiti v eden ali drugi blok velesil. Ce hi se štiri velesile sporazumele o taki rešitvi, bi se mednarodna napetost lahko samo povečala. Ce se hoče enotnost Nemčije, se torej ne sme sprejeti vključitev enega njenega dela v varšavski sistem, drugega dela pa v NATO*. Med debato je podpredsednik socialnodemokratske stran, ke Wilhelm Mellies očital vla. di naglico, s katero hoče prav pred začetkom ženevske konference začeti oboroževanje, teko da tvega, da kompromitira obnovitev nemške enotnosti. Mellies je tudi obžaloval, da ni kancler Adenauer napravil vre mogoče, da bi prepričal Nehruja, naj pride v Bonn med svoj'im potovanjem po Evropi. Kancler Adenauer je odgovoril; «Nehru in Krišna Me-non sta vedno vedela, da bi bila dobrodošla v Bonnu. Ce nista prišla, je to zaradi tega. ker sta pozneje spremenila svoje prvotne sklepe*. Iz ameriških krogov pa javljajo medtem, da bodo prve ameriške dobave orožja in o-preme prispele spomladi prihodnjega leta, Nemčij. bo izročeno enako moderno orožje, kakršno se dobavlja ostalim državam NATO. Ministrski predsednik Vzhodne Nemčije Grotevvohl pa je danes po radiu izjavil, da ie njegova vlada naklonjen« paktu o evrojjski kolektivni varnosti, »tudi če bo začasno vključeval obe nemški državi*. Grotevvohl je izjavil, da bo njegova vlada ostala v sta nem stiku z delegacijo sovjetske vlade med ženevsko konferenco. »Vzhodnonemška vlada, je nadaljeval Grotevvohl, je upala, da bo vlada Zahodne Nemčije upoštevala predloge Vzhodne Nemčije za sporazum o nemški združitvi pred ženevsko konferenco, tako da bi ji predložili skupno stali-sče vse Nemčije. Toda vlada Zahodne Nemčije je sklenila sprejeti prve zakone za ustanovitev svoje fašistične vojske*. J iie , Grotew°hl pozval štiri velesile, naj pospešijo združitev Nemčije z razvelja-vitvijo vojaškega zavezništva Zahodne Nemčije z Zahodom Pozval je ženevsko konferenco, naj odobri sledeči pro-gram: 1. umik zasedhenih čet iz Nemčije; 2. ukinitev tuiih oporišč v Nemčiji; 3 prepoved militarizma in revizionizma v Nemčiji; 4. razveljavitev enostranskih političnih in vojaških obveznosti Zahodne Nemčije. HFOMINHHI 1»*KVI Na današnji dan je teta 1944 Vzhodnokoroški odred uničil most v Beti pri Železni Kapli. Danes, NEDELJA 17. Julija Aleš, Dtfttolav .Sonc« vzide ob 4.30 in zatone.od 11J.51. Dolžina .dneva 15.21. Luna vzide ob 4.30 in zatone ob 19.51» Jutri, PONEDELJEK 1». julij« Olga, Medo SESTANEK RAZŠIRJENEGA ODBORA ERS OTIPLJIVA POLITIKA 4NIŽANJA PKMOGRAFSKKGA PRITISKA, Zveze razrednih sindikatov STO Razpust so narekovale nove politične in sindikalne razme re ter bo služil okrepitvi resničnega sindikalnega gibanja Snoči se je sestal razširjeni odbor Razrednih sindikatov, ki je razpravljal o razpustu Zveze razrednih sindikatov STO Po poročilu tov. Petronia in daljši diskusiji so na sestanku soglasno sprejeli resolucijo o razpustitvi te sindikalne organizacije. Odobrili so tudi finančno poročilo in sklenili, da bodo prispevali iz salda 39.M0 lir za stavkajoče varilce Sv. Marka. Tov. Petronio je v svojem poročilu dejal, da je razpustitev sindikatov logična posledica političnega razvoja v poslednjem času. Razredni sindikati so bili sindikalno gibanje, ki je stremelb za razčiščevanjem pojmov, pravilnim usmer-jevanjem delavstva ter krepitvijo razredne zavesti in enotnosti Pri tem so vedno upoštevali splošne interese delavstva. Načela, ki so jih zagovarjali, se vedno bolj širijo med delavstvom in postajajo predmet diskusiji v sindikalnih organizacijah. Delavci, ki so se borili v okviru Razrednih sindikatov, so dozoreli za širšo akcijo skupno s tovariši Italijanske republike, da se doseže iskrena sprememba sindikalne politike CGIL. Sindikalno udejstvovanje je namreč tisto torišče, na katerem se lahko delavci najlaže sporazumevajo. ... V Trstu je zaradi izrednin Tazmer se bolj nujno, okrepiti sindikalno gibanje. Dosedanji člani Razrednih sindikatov, ki so se utrdili v ostri borbi zadnjih let. bodo okrepili tiste sindikalne struje, ki iskie-no težijo k enotnemu sindikatu. ki bo vezal vse delavce v isti kategoriji in ki bo nadstrankarski. neodvisen m svoboden ter bo izraz splosrnh interesov delavcev. Zato pa morajo napeti vse sile, da se s*1'” če toliko pričakovana ustanovna sindikalna skupščina Zato izražajo ti člani zadovoljstvo, da je tudi USI usvoji'a predlog za sklicanje take skup- ščinc. , Po poročilu tov. Petroma je izvršni odbor predložil vsem navzočim resolucijo, ki pravi med drugim: Globni odbor Zveze razrednih sindikatov STO ugotavlja, da so politične gospodarske in socialne razmere, ki so nastale v zadnjih letih v o-heh conah hivšega STO, zlasti pa po londoskem sporazumu. terjale realistično prilagoditev in revizijo organi-2(icijc in borbe Razrednih sin-riikotou. Razredni sindikati so bili gibanje in sindikalna struja za obnovitev sindikalne organizacije delavcev na neodvisni in nadstrankarski podlagi ter so bili zdto mnogo bolj gibanje kot pa sindikalna organizacija, ki bi bila sama sebi namen. Up oklepajoč, da so glavni vzroki in načela, ki so narekovala od leta 1945 dalje borbo akcijskih odborov in kasneje Razrednih sindikatov, načela o vlogi, organizaciji in Po oceni poročila in predlogov izvršnega odbura ter upoštevajoč, da so člani Razrednih sindikatov že na številnih sestankih proučili novi položaj, se sklene razpust Zveze razrednih sindikatov STO ter se pozivajo odgovorni tovariši in vsi člani sindikatov raznih strok, naj ob npoStepanju tega sklepa razpustijo te sindikate. Razširjeni glavni odbor poziva in vabi vse tovariše razrednega sindikalnega gibanja in vse tržaške delavce, naj v tovarnah in podjetjih, v ladjedelnicah in v pristanišču, v sindikalnih organizacijah in strankah zagovarjajo tista načela, ki so povzročala in krepila borbo Razrednih sindikatov, načela velike večine tržaškega delavstva, tako da se ustvari med delovnimi ljudmi ozračje, ki bo prikladno za široko sporazu- mevanje delavcev raznih sindikalnih struj, med raznipii sindikati1 ter delavskimi strankami in gibanji, tisto nujno ozračje, ki bo omogočilo zavrnitev protidelatiske in nedemokratične akcije delodajalcev in nazadnjaških krogov ter povzročilo obnovo delavskih sil. kar se zaradi posebnega položaja sindikalne krize v Trstu lahko zgodi s pripravo in sklicanjem ustanovne sindikalne skupščine. SAMOMOR ALI NESREČA? Vlek ga je povozil V prvih jutranjih urah je včeraj vlakovodja tovornega vlaka v bližini proseske postaje zagledal na tračnicah ležečega človeka. Hotel je ustaviti vlak, a je bilo prepozno. Nesrečneža, ki je ležal na tračnicah, je lokomotiva odbila in je na mestu obležal mrtev. Zdi se, da gre za samomor, manjkajo podrobnejši podatki. Pri nesrečnežu, 48-letncm Ivanu Podobniku z Opčin po rodu iz Poljan, so našli ubožni list in izkaznico. Drugega ni imel pri sebi. Ganljivo slovo množic« od odhajajočih v Avstralijo Z ladjo «Flaminia > je Včeraj odpotovalo 950 izseljencev, ki »e pridružujejo dolgi žalostni vrsti odhajajočih za koščkom kruha Točno ob 8,43 je včeraj zvečer ob zvokih ladijske sirene »Flaminia* odplula s poimir-ske postaje in odpeljala v daljno Avstralijo novih 951) Trž.ačanov-izseljencev. Na pomolu in obrežju ob pomurski postaji je bilo včeraj ves čas polno ljudi, znancev, prijateljev in sorodnikov odhajajočih, ki so prišli svojcem izročit zadnji pozdrav. Matere so ure in ure jokajoč stale ob pomolu, da do zadnje minute vsaj od daleč vidijo svojega sina ali hčerko, ki so ju težke razmere prisilile, da zapuščajo domače mesto in odhajajo v tujino za koščkom kruha Na pomolu se je zbrala večtisočglava množica, ki je s svojo prisotnostjo, ne e hrupnimi in bučnimi manifestacijami. temveg z globoko Žalostjo, s solzami v očeh in potrtimi obrazi v resnici predstavljala najhujšo obsodbo tistih krogov, ki so zagrešili, da se mora iz Trsta izseljevati vedno večje število domačinov. Hladni statistični podatki govore, da je včeraj odšlo 950 ljudi, katerim se bodo v kratkem pridružile še druge sku- pine tako, da bo skupno #tegi Vilo Tržačanov izseljencev v Avstralijo na 14.VI o na -7.000 oseh. Ti hladni statistični podatki dokazu.i(\ia|, da ne gre za osamljene primere, temveč da je v Trstu in okolici 'že redka družina, ki bi včeraj ali ob drugih odhodih ne spremila svojega člana na daljno pot. Ta dejstva pa še v posebni meri zadevajo nas Slovence, saj smo bili tako včeraj kot pri ostalih odhodih priča izseljevanju, ki je zajelo predvsem slovenski del tržaškega prebivalstva. Uradni krogi no. cejo v tej zvezi objaviti nika-kih etatističnih podatkov, vendar je resničnost te trditve jasno potrdila slovenska govorica, ki se je pretežno slišala tudi včeraj zvečer, slovenski trakovi, ki so viseli s krova lad»e. kot tudi slovenska peieni izseljencev iz Sv. Križa, z Opčin, jz Bazovice in drugi okoliških vasi. To je politika »razredčitve«, »znižanja demografskega pritiska«. ((izseljevanja«, o kateri so tako, mnogo govorili predstavniki vlade in parlamenta na sejah o »rotacijskem fondu«. To niso samo besecv, tem. PO SPLOŠNEM OGORČENJU IH PROTESTIH VSE DEMOKRATIČNE JAVNOSTI 1 Bivši partizan Igor Dekleva včeraj izpušččn na svobodo Navedbe sodnika za primer Dekleve veljajo v polni meri za člane Beneške čete, za št|e-denjske in druge zaprta antifašista - Zato zahtevamo tudi njihovo takojšnjo izpustitev Bivši partizan Igor Dekleva je bil včeraj spuščen na svobodo. V razsodbi, ki jo je izdal preiskovalni sodnik tržaškega sodišča, je rečeno med drugim, da je na osnovi naknadnih dopolnilnih preiskav, po aretaciji obtoženca na obtožbo letečega oddelka tržaške policije, od 11. junija V955, nedvomno razvidno, da je šel Igor Dekleva na dan dejanja v stanovanje družine Sila, zato da izvrši splošne dejavnosti partizana v borbi proti krajevnim nacifašistič-nim organizacijam; da so bila dejanja družine Sila. (ki so dovedla do intervencije organov posebnega inšpektorata javne varnosjj iz Ulice Kolonj* pod poveljsl nemških Šs za jnotipeuti sko borbo), partizanskega značaja; da se je Dekleva,« ko je stal neposredno pred policijskimi organi v neposredni službi Nemcev, poslužil, kot pripadnik priznane oborožene sku- taktiki, postala argument po-lpine osvobodilne borbe, pra litienc tit sindikalne akcije ti- vice. da sc z vsakim sred-sočev delavcev v Italiji ter'stvom. ki mu ga je omogo- rfn o teh načelih živahno razpravlja sindikalni in socialistični tisk ter da je zato postalo nujna povezava dejavnosti razrednega sindikalnega gibanja z dejavnostjo skupin in sindikalnih struj v drugih pokrajinah Italije; upoštevajoč nadalje, da sta nastanek in delovanje Razrednih sindikatov v Trstu sprožila trajno in pozitivno diskusijo ter koristne izkušnje za poraz kotmnjormovske politike na sindikalnem torišču trr da so vsi tovariši, ki so se udeleževali borb Razrednih sindikatov pridobil globoko zavest o možnosti obnove sindikalnega gibanja v Trstu in v vsej Italiji in o važnosti koordinirane akcije za okrepitev borbe za reuizijo sindikalne politike in taktike CGIL ter za združitev vseh sindikalnih sil v Italiji; ugotavlja glavni odbor, da vsi ti dogodki narekujejo odločitve o organizaciji Razrednih sindikatov in o oblikah borbe. čila protifašistična borba brani, da ne pride v roke policijskim organom v politični službi Nemcev. Zaradi tega je preiskovalni sodnik ugotovil, da se to njegovo dejanje črta na osnovi uveljavitve posebne amnestije I. člena I odd. ukaza štev. 46 bivše ZVU, z dne 2. marca 1946. Nato je preiskovalni sodnik priznal, da je nedvomno, da je bil Dekleva partizanski borec. Na osnovi gornjih ugotovitev, je preiskovalni sodnik končno izjavil, da Je postopek proti Igorju Deklevi ustavljen na osnovi I. člena, I. odd. ukaza 46 bivše ZVU z. dne 2. marca 1946 in odredil njegovo ta-koišnjo izpustitev. Na osnovi obtožbe policijskih organov od 30. junija 1955, so Igorja Deklevo, za storjena in sedaj popolnoma priznana partizanska dejanja, rln i o unrilu Užl- na Sila in* *n a tar »ne g a ubija * it je v oboroženem spopadu z Deklevo podlegel ranam. Odvetnik dr. Tončič, ki Je zagovarjal partizana Igorja Deklevo, je zahteval njegovo izpustitev iz zapora predvsem na osnovi italijanskega zakonskega dekreta štev. 194, od 12. aprila 1945, ki »zagotavlja patriotom, ki so za časa nemške okupacije branili čast Italije, nedotakljivost pred italijansko kazensko zakonodaji)*. Toda preiskovalni sodnik je zavrnil uvel lavi(c v tega zakonskega dekreta, češ da velja izključno za »patriote* in sicer za udeležence osvobodilne borbe v sklopu ali pod poveljstvom italijanskih partizanskih edinic. Dalje Je dr. Tončič poudaril tudi londonski Memorandum, ki ravno tako prepoveduje vsak sodni postopek proti Igorju Deklevi. Primer Igorja Dekleve jc v Trstu izzval splošno ogorče- nje vseh, ki so se za časa voj ne borili proti nacifašiktom. To ogorčenje je dobilo iztaz ne '«riW> v krajevnem in celo tujem tisku. ampak predvsem v odločnih protestih prebivalstva in partizanskih združen* Poleg tega sta tudi občinska svetovalca dr. Dekleva in Hu-dich zahtevala takojšnje posredovanje občinske uprave za izpustitev partizanskega borca in hkrati ostro obsoli- V PRČAKOVANIU REZUIUTOV POSREDOVANI* OR. PAIAMARE USPELO ENOTNO ZBOROVANJE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ ^MILJAH Solidarnost delavcev rafinerije „Esso Standard' Nezadovoljstvo zaradi ločenega sporazu ma Delavske zbormce s trgovskimi združenji "enih la' in zahtevala, da policiptce oblasti ..prenehajo s preganjanjem vsadi bivšiji partizanskih (.'Sircev,' ki lo »e bor li pitni nacifašistom. To preganjanje, ki je v zadnjih desetin mesecih z aretacijo partizana Igorja Dekleve in s sodnim postopkom proti članom »Beneške čete« doseglo višek, žali vse demokratično in an tifašistično prebivalstvo in Se posebno žali gpomin vst-h par., tizatiskih borcev, ki so žrtvovali svoje življenje za zmago nad , fašističnim nasiljem. Toda gojnja razsodba in priznanje pravične borbe partizanskih borcev proti hlapcem nemškega okupatorja, ntij bodo ti člani fašističnih oboroženih sil, policijskih organov pod nemškim poveljstvom ali pa drugih nacifašističnih hlapcev, ki so vohunili za okupatorja in izdajali partizanske bolce ter ošebe. ki sO sodelovale s partizanskim gibanjem, ne sme biti osamljena. Zato zahtevamo, da se vrnejo njihovim družinam ške-denjfki antifašisti in vse druge osebe, ki so jih po prihodu italijanske uprave v Trst aretirali pod obtožbo dejanj za časa osvobodilne borbe in za časa borbe za pripadnost tržaškega področja- Ta naša upravičena zahteva temelji na obtožili, da je 24. aprila 1945 izvršil poskus namernega u-boja dveh agentov Collotti-jeve bande,, ki sta ga hotela Pl) TRAGIČNEM THCKNJU NA SENENIM TBHU KLJUB SKRBNI NEGI vojaK Scandolaro umrl Nesrečoi vojak si je pri nezgodi zmečkal medenico in je izgubil toliko krvi, da tudi transluzije niso pomagale Včeraj ob 3.55 je umrl v glavni bolnišnici vojak Renato Scandolaro, ki se je ponesrečil v petek dopoldne, ko je z motorjem zletel pod tovornik na Senenem trgu. Na istem motorju se je peljal na zadnjem sedežu tudi narednik Michele Di Cesare, ki pa je imel srečo, da ni zletel pod tovornik. Po prvem zdravniškem pregledu se je zdelo, da bo ponesrečili vojak okreval, toda po natančnejšem pregledu so ugotovili, da je imel kar zdrobljeno medenico. Zgubil je tudi dosti krvi; transfuzije ter vsa zdravniška pomoč niso mogle rešiti mladega življenja. Vojaško poveljstvo je takoj obvestilo njegovo družino. Do- Severo, kjer je tragično zgubil življenje 18-letni dijak Tessier z Opčin, in da ga je dogodek hudo presunil, zaradi česar je nato vozil motor zelo počasi in previdno. Nič ni pomagalo, čakala ga je enaka, tragična usoda. Na Delu ga je zadela kap Na delu v neki hiši ob obal- ni cesti je včeraj dopoldne 68-letni Franc Percon iz čiv. Križa št. 54 zaradi nenadne slabosti padel z lestve z višine dveh metrov. .Njegovi delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto, toda med vožnjo v glavno bolnišnico je Percon izdihnil. Zdravnik dr. _________ Nicolini je ugotovil, da ga je poldne je prispel pokojnikov, zadela srčna kap. Trupla po-oče popoldne pa mati, brat- kojnika so takoj odpeljali v Scandolaro je in zaročenka, bi namreč v kratkem odslužil vojaški rok in po povratku domov te je nameraval poročiti. Pravijo, da je Scandolaro videl nesrečo, ki se je pripetila malo prej v Ul. Fabio irtvašnico glavne bolnišnice Sinoči ob 20.30 je v glavni bolnišnici umrla 73-letna Ernesta Černigoj por. Rosa-Ulia-na, ki si je 7. t. m pri padcu v stanovanju »lomila stegnenico. Delavci še vedno čakajo na konkretne rezultate posredovanja dr. Palamare v sporu varilcev. Medtem se nadaljujejo enotna zborovanja. Tako je bilo snoči dobro uspelo zborovanje v Miljah. Jutri zvečer ob 2030 bo zborovanje pred palačo javnih del, vr torek ob 16115 pred Tovarno strojev m ob 17,30 pri Tržaškem aVzenftlu, v gredo ob 12. uri bbtlo zborovali v Zav-ljah pred rafinerijo Aijuila, zvečer ob 20.30 pa pri Sv. Alojziju. Nadaljuje se tudi nabiralna akcija za stavkajoče. Sindikalnim organizacijam in varilcem so poslali pismo z izrazi solidarnosti tudi delavci rafinerije Esso Standard pri Sv. Soboti. V pismu obsojajo nezakonito ravnanje vodstva CRDA in izražajo svoje priznanje borbi varilcev, ki služi vsem delavcem za zgled. Tovarniški odbor istega podjetja pa je v imenu delavcev poslal pismo tudi rimski vladi, ministrstvu za delo, dr. Palamari, raznim Strankam itd., v katerem obsoja metode ravnateljstva CKDA, zahteva spoštovanje ustave in načrtne ukrepe za pospeševanje industrije, trgovine in pristaniškega prometa. V pismu tudi ugotavlja, da se tržaška kriza ne more rešiti z izseljevanjem. Glede vesti, da bodo delavci, ki so bili po stavki varilcev suspendirani, dobivali prejemke iz dopolnilne blagajne, opozarjajo sindikati, da bo ta blagajna izplačevala samo 10 ur in štiri desetine mezde na teden. Nekateri de- skih uslužbencev Delavske zveze poslal sindikatu te stroke Delavske zbornice pismo, v katerem obsoja, da je sklenila ločen sporazum, ne da bi ga o tem sploh obvestila, zlasti ker so 9. maja vsi uslužbenci enotno stavkali in se tudi sedaj v državnem merilu še nadaljujejo enotna pogajanja vseh treh sindikalnih organizacij. V pismu tudi ugotavljajo, da bi bil sporazum lahko ugodnejši, če bi bila pogajanja enotna. Sindikat je poslal tudi pisma raznim trgovinskim združenjem, v katerih protestira proti e-nostranski sklenitvi sporazuma ter ugotavlja, da je tudi Delavska zveza zahtevala mezdna izboljšanja in bi zato morala biti udeležena pri pogajanjih. Jutri bo na sedežu Delavske zveze sestanek kartoteh-ničnih delavcev in članov odbora tiskarskega sindikata. več žalostna rtvainost, kateri smo bili priča tudi včeraj. Proti tej politiki se mora boriti čelotno tržaško prebivalstvo brez izjeme, da se ustvarijo v Trstu zdravi gospodarski pogoji, ki bodo omogočili dostojno življenje vsakemu prebivalcu doma. DANES GOSTJE »JADRANA* Skandinavski študentje proučujejo manjšinsko vprašanje na Tržaškem Včeraj zvečer je prispela v Trst skupina šestih študentov skandinavskih dežel v okviru organizacije eScandinavian študent travel Service«, ki potuje po Evropi in proučuje položaj različnih narodnih manjšin. Na železniški postaji so skandinavske študente sprejeli predstavniki tržaškega a leademskega kluba s,Jadran«, od koder so jih peljali v prostore kluba, kjer bodo nameščeni med dvodnevnim bivanjem. v Trstu. Skandinavski študentje st do sedaj že obiskali Posarje, in so se zadržali tri dni v Bocnu, kjer so proučevali položaj tirolskih Avstrijcev. Iz Trsta bodo odpotovali v Koper in od tam na vabilo jugoslovanskih študentov na Reko. kjer bo prirejena tridnevna* razprava o manjšinskih vprašanjih. Na vprašanje našega urednika, do kakšnih ugotovitev i*1 o prišli n Bocnu je predstav-illc Xk utrditi dimkih študentov Svet id Johansken odgovoril, tja sp prečitali, kaj piše tam-kajšnji lisk. kgt so tudi pri-soitvovali zasedanjem drcel- „ ,;»eua. ,w,l.a^ kJ&L *o -imaimiit, da se domačini pritožujejo zaradi umetnega, naseljevanja itdll Janškega jlct.pi in pr ote-stiraio proti umetnemu izpre-miujanju. nacionalne, strukture pršbitaiM««. .* Danes bo v okviru akademskega kluba eJadran«, krajši sestanek, na katerem bodo slovenski akademiki razložili po-ložgj Slovencev na tukajšnjem ozemlju, kasneje pa bodo razkazali okolico Trsta. Izlet Delavske zveze v Avstrijo Komisija Delavske zveze za razvedrilo in .šport organizira od 14.. do 21. avgusta krožni izlet po Avstriji čez Passo M. Groce Carnico, Veliki Klek, Salzburg. Linz, Dunaj in Celovec. Cena 19.300 lir za člane in 19.600 lir za nečlanp vsebuje potne stroške, hrano in prenočišče. V četrtek se poročita Jolanda Bersan in Or'ando German V četrtek ob 9.15 se bosta v cerkvi pri Svetem Ivanu poročila Jolanda Bersan in Orlando German, ki »la bila nagrajena na natečaju «Uresničimo ljubezenski sen«. Njuni priči bos'a župan Bartoli in odv. Tanasco. Po ceremoniji bodo turistična združenja nudila zakoncema in povabljenim zakusko na gradu. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE jm Tržaško ozemlje -------------- CARLO GOhDONl II JI (»LE BARUFFE CHIOZZOTTE«) I/ttlika uprizoritev na prostem nsi m tud ion n »Prvi mu j«, Vrdetaka cettlti 7 Zadnja predstava danes 17. julija Začetek ob 21. uri Prodaja vstopnic od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15 II. ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni na stadionu TRSI Ul. sv Fran. čtska 20/IIL tel. 37-33« sprejema H* sera te. mal« oglase, osmrtnice in arugojj od 8. do 12.30 in-od 15. da| 18. ur«. Mali oglasi KOLESA, moška ln ženska, tjl 8.000 lir, kolesa za prevoz bla«a'| po 22.000 lir,, motorna kol«?1! po 50.000 lir. na obroke. M ar con'J Ul. Pleta 3. MONDIAL 200 «Extra Lualr-_ priložnost, privatno na predaj P, I Ostum Moto. Ul. Machiavelli »g ( GLEDALIŠČA ) VERDI V torek ob 21. uri bo na gradu tretja in zadnja uprizoritev Verdijeve' opere «Trav>iata» z Le,ylo Gencer v naslovni vlogi. Dirigent Pino Trost. Začela se je prodaja vstopnic. V pripravi je Puccinijeva opera »Turandot*. DANES VSI V PADRICE! Vaški fantje vas vabijo na svoj TRADICIONALNI PLES vij, 15.30 Promenadni koncert; 16.00 Parada lahkih orkestrov; 17.00 Poje moški zbor Valentin Vodnik iz Doline; 17.20 Plesna čajanka; 18,00 Beethoven: Kon- cert št. 3 v e-moiu; 18.35 Slavni pevci; 19.00 Pestra glasba; 19.30 Škerjanc: Sonetni venec; 19.53 Ljadov: Začarano jezero;. 20.00 Spoli; 20.05 Ravel: Vidček; 20.30 22.35 Ve¥etirt : \. Glasba za lahko noč 'I Kk > .. sbi 1*35 ki ga priredijo DANES 17. t. m. ob 16. uri Svirala bo godba na pihala iz BarkovelJ. 7.a prigrizek in , dobro pjjacp preskrbljeno. Uprava Slovenskega narodnega gledališča sporoča vsem cenjenim obiskovalcem s Kontovela, Proseka, iz Nabrežine, Križa, Doline in Botjunca, da si lahko naročijo poseben avtobus za prevoz k predstavi in obratno pri svojih avtopodjetnikih. Rossetti. Zaprto zaradi počitnic. Ezcelsior. 15.00: »Prepovedana ljubimka«, L. Darnell. R. J^an. Fenlce. 15.00. «Rabelj», R. Reagan. D. Malone. Naziooale. 15.00: »Operacija do- larji«, E. Constantine. N. Gray. Fllodrammatico. Zaprto zaradi mirovne pogodbe in londonskem Memorandumu. Na snovi tega zahtevamo tudi u-kinitev sodnega postopka proti članom »Beneške čete«, ki so bili vsi priznani partizanski borci, ki so se junaško borili na zelo tveganem področju, kjer so predvsem fašistični hlapci nemškega okupatorja uporabljali najbolj zahrbtna sredstva proti partizanskim borcem v Beneški Sloveniji in proti vsakemu tamkajšnjemu domačinu, ki je sodeloval oziroma podpiral protifašistično borbo. Hud padec v stanovanju Zaradi nenadne slabosti je včeraj dopoldne nerodno padla v svojem stanovanju 64-letna Antonija Jaksetich vd. Borsi iz Ul. Crosodo 17. Hudo se je pobila po čelu. si zlomila desno roko, dobila pretres možganov in si verjetno prebila lobanjo. lavci so namreč napačno razlagali to vest in mislili, da bodo dobivali enako mezdo kot delavci, ki so že nad leto dni suspendirani in k«i dobivajo 43 ur mezde na teden. Delavska zbornica je pred- jim sporočila, da so njeni predstavniki, sklenili mezdni sporazum t raznimi trgovinskimi združenji za trgovinsko stroko ter da se Delavska zveza ni udeležila pogajanj. češ da ni zahtevala poviškov. Po tem sporazumu se bodo zvišali prejemki trgovinskih uslužbencev za 14 odstotkov na podlagi osnovne mezde, sicer 2600 lir na mesec za trgovske pomočnike, 2150 lir za težake itd. V zvezi s tem je sindikat trgovin ZLATA POROKA Dr. SONJA MAŠERA bo odsotna od 27. julija do 22, avgusta t. 1. Supercineina. 15.00: «Sij»jni pustolovec«. D. Durej-a, W. De- m st res t ArcobsiLcno. 15.30; «Klatež», C. Ljudska pr os vala Prosvetno društvo »Ivan Cankar«. Zaradi bližnjega nastopa v Borštu priporočamo vsem pevcem moškega zbora, da se udeleže pevske vaje, ki bo v petek 22, t. m. ob 20. uri. ni včerat do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. julija t. 1. se .te v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: prof. Mario Luigi Furlani in gospodinja Ele-na Rejc, delavec Anton Juriše-vič in gospodinja .Angela Gustinčič. študent Ljuben Conov 10 gonpodinja Verka Naceva. UMRLI SO: 53-letna Violanda, Benoli, '49-letnii Antonio Bella-mario. 76-1 e t na EsWr" AnfoMaz/1 vd BiaPchi, 23-letni Renato Scan. dolar a, 45-l*tnii Massimiiiarjo Vacchiet, 17-letm Ettare Tessier, 69-1 rt oj Giovanni Tonell i, 66-lel-ni Pompilio ToVele, 71-letna Ma. ria Fiorettl por. Gentiti. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 29.4, naj. nižja 22.1, ob 17. uri 29.3. zraC-ni tlak 1015.6 v upadanju, veter 18 km vzhod-severovzhod. vlaga 50 odsbot.. nebo 3 desetine oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 23,1. 16. julija 1905 sta se poročila pri Su. Jul.obu Anton Kovačič in Ivana Maslo. Danes praznujeta 50 let skupnega življenja v družbi svojcev, s katerimi sta preživela dobre in slabe čase. Tov. Kovačič, po poklicu upokojeni delavec, in njegova žena Sta Vzgojila svoje štire otroke, od katerih sta še dva živa, v slovenskem duhu m ljubezni do materinega jezika. Vedno sla se borila za naše narodne pravi ce in Se dandanes pomagata po svojih močeh. Oba sta bila člana prosvetnega društva pri Sv. .Jakobu, sedaj pa sta člana Prosvetnega društva alvan Cankar«. Tov. Toni. kakor ga kličejo pri Sv. M. Magdaleni, je bil član od prvega dne slovenske železničarske zveze. Jubilanta sta stara in stalna naročnika Primorskega dnevnika. Čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov ter vseh prijateljev se pridružujemo tudi mi in jima želimo, še obilo srečnih let. LEKARNE, ZAPHTE ZARADI POCITNIC C »poli a. Ul. Betpoggio; Depan-fther. Ul. S. Gi.uato 1; Alla M»d-dalena, Ul. deUTstipia 43; Pizzul-Clgnola, Korzo 14; Rubino, Ul. Setteforitane; Marcbio, Ul. Gin nastica 44. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S, Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1: Alla Minerva, Trg jsv. Frančiška l; Praxmarer. Trg Unita 4; Rossetti, Ul. Schiapparelli 58; Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro e Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. L. Bernini 4; Mil. lo, Ul. Buriarroti 11; Mizzan, Trg Venezla 2; Tamaro e Neri, Ul. Danle 7; Harabaglia, Bar-kovlje, Nicoli v Skednju. oiiinižtč: IPl izjgovi bi-Al senetova glasba; 13.00, 14.00, Poroči ta—1> -kot esarstrt ■ ■ dtrkl po Franciji: 17.30 Simfonični kon- cert dhi*ira Antžl Doeaii; 21.00 Ventilator — variete. 14.(1» »• 14 41 Un! Poročila v slovenščini: 8.00, 13.30. 19.30, 23.30 itrvuska luirucila: vsak dan oh 20.20. Poročila" v Italijanščini: 7.15, 12.30.~T9.09; 23.00, DUCATI 65 ŠPORT, priložne*! pri Ostuni Mojo. Ul. Macbiattrtl li 28. | DUCATI 9» «Extra Lusso«, ročite se pravočasno na model pri edinem zastopniBJl Piero Ostuni, Ul. Machiavelli * 1S-LETNO DEKLE išče zaposlit’: ve kot uradnica ali prodajalk*' o kov n o P? dokončala trgovsko strokovno lo. Naslov na upravi našega li^t ibi< «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNIK «Pi Ha fc R IžOBOZDRA VNLSKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-kirurg Ustne fn zobne bolezni, zobne proteze. Sprejema od lt). do 12. in od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11-(vogal z Ul. Uarducci) tel. 37-118 , lo 'ju luč ADRIA EXPRESS 8.13 Slovenske narodne in u-metne pesmi Ppjo naši zbori; “■40 Za naše kmetovalec; 9.00 Pisan spored zabavnih Irt plčs-utli motivov; 9.30 Mladinska oddaja; 10.00,, Glasbena -.matineja; 10.30 Zena in dom; 11.00.S festivala v Dubrovniku: Koncert komornega orkestra iz Zagreba; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Izbor iz tekmovalnih oddaj pri- merskih prosvetnih društev; 16.00 jskl prom eiiadni korirerl »»....................... in pesmil; 19.15 Šport; 20.00 Glasbo po željah v hrvaščini; 20.35 Jurina in Franlna; 21.00 Radijska igra. I. 4» V li A I .1 A 527.1 m, 202.1 lil, 212.4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 12.30 15.00. 17.00 m 22.00 Chaplin. . . , , Aktra Rojan. 15.00: »Lahko noč, odvetnik«, A. Sord«i, G. Mastna. Capitoi. 14.30: «Kra1jica Far We-st.a», B. Stanwyck. R. Reagan. Cristallo. 15.30: »Kruh. ljubezen in fantazija«. Grattaclelo. 15.30: «Tnje novci v vodometu« . , Alabarda. 15.00: «Timberjack», S. Havden, V Ralston. Aurora. 15.00: ((Preiskovalni od- delek«, B. Crawford. R. Roman. Armonia. 16.00: »Učitelj Don Jua. na«, E. FliVnn. G. Loltobrigida Ariston. 16.00: »Poljubi me. Ka-t’ica». K Graysbn, H. Keel. Garibaldi. 14.30: «Zelezna roka- vica«, R. Stack. U. Thiess. Ideale. 15.00: »Zadnji Apaš«, B Lancaster, J. Pejerš. Impem. 14 30: «Kraljevo orožje«, E Flvnn. A. Neagle. Italia. 15.00: »Robinzonove dogodivščine«, D. 0’Harliby. S Marco. Zaprto zaradi počit-nc Kino cb morju. 15.00: «Ve>Wo Moderno? koST Wi«». M Lifte ST'Prt'??'0' ‘,let’Plk'™0i!virJa>>’ Viale. 14.30: «G-2, tajna služtja«, ViVtorT” 'Venelo. 14?30: »Venerino* znamenje«. S, Loren. Azzurro. 14.00: »Vontih rdečih jopičev«, G- Monigomerjt. Belvedere. 'ZKprio. Marconi. 15.00: ((Bengalski strelci«, R. Hudson. Massimo. 15.00: ((Raziskovalci neskončnosti«, D. Adams. Novo cine. 14.30: »Onečaščena«, M. Vitale. Odeon. 16.00: «Revšči«na ,ln Plemenitost«. Toto Venezla. 14.00: «Morskl ropar Barbanera«, R. Nevvtorr’ Skedenj. 18.00: »Bagdadske tančice«. V. Mature, M. Blanchard. Kino na Opčinah. 18.00: »Hondo«, J. Wayne, G. Page. POLETNI KINO Arena dei Dori. 20,30: »Jetnik Iz Zende«, S. Granger. Ariston. 20.30: »Poljubi me, Katica«, K Gra.vson, H. Keel. Paradijo. 20.15: »Zadnja strelica«, T. Povver. Ponziana. 20.30: «Crnl prestol«, R Lancaster. Rojan, 20.00: «Neyihte nad Kon- 8.00 Otroška predstava - Čarobna piščalka (radijska igrica); 8.40 Kratke orkestralne in solistične skladbe; 9.00 »Po svetu poezije«; Ljubezen je bila...; 9.30 Venček slovenskih narodnih pesmi; 10.10 Ludvvig van Beethoven: Deveta simfonija; 13.30 Želeli ste — poslušajte!: 15.15 Igra ansambel Edgarja Seindeja; 16.00 Igra godba na nihala; 16.30 Nedeljski roman - Marcel Giuglaris: Spoštovani gospod Lutka (nadaljevanje); 16.50 V plesnem ritmu: 17.30 Radijska igra . M. Kren-cer I. Hetrich: Dalo bi se razumeti (ponovitev); 17.55 Promenadni koncert; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Reportaža z. druge etape kolesarske dirke «Po Sloveniji in Hrvatski«; 20.15 Ritmi in melodije; 20.30 Soortna poročila; 20.40 Nekaj opernih melodij. KVIXIJA 16.00 Športno popoldne; 17.00 »Ne. ne, Napete«, opereta skladatelja Vincenta Voumansa; 21.00 Izbor filmov; 21.25 »Dve sto za drugega«; 22.30 G. A. Borgese: »Tulipan«, novela; 22.45 Film ((Legendarni stolp«; 23.10 Posnetki športnih dogodkov jgi re^ul^tati. TRST - Ulica Cicerone ( tel. 29-243 IZLETI 12. - 17.8.1953 v PARIZ in na DUNAJ !J)e v v *a. kr »-ti t: !f»C P O G I T N I C E OB MORJU. V Hr-UBHl, r. OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje) pezion po 1700 tir (v ceni so všteti zdravniški pregledi in zdravstven« ureditve) t Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih )n tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov za avtobusne proge TRSTA v VELDEN (Vrba) WOEB-THER SEE (Vrbskojezero) - CELOVEC ' GHAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob 7.45 TOLMEZZO - RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 6.30 JEZERO CAVAZZO, V nedeljah ob 7.30 CANAZE1 - ORTISEI, v torkih, četrtkih, nedeljah ob 6 z zvezo z* PRLMIERO, CORT1NO. MOENO, MEH ANO. GRADEZ - dnevni odhodi ob 8.30 MILAN . dnevni odhodi ob 21 GENOVA - v ponedeljkih, sredah in petkih ob 21 COMO - CHIASSO, odhodi ob torkih, četrtkih, sobotah in v nedeljah ob 21 UDINE - dnevni odhodi ob 6.30, 7.31), 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 TREVISO . dnevni odhodi ob 8.30 gom«, S. Hayward. Garibaldi. 20.30: «Ze’!ezna roka- vica«, R Stack Secolo. 20.30: #Samoa». G. Cooper. LOTERIJA BENETKE 40 60 9 36 37 BARI 79 50 6 53 51 CAGLI ARI 27 44 19 16 88 FIHENZE 73 42 11 46 29 GENOVA 85 49 32 74 31 MILANO 65 58 47 30 89 NAPOLI 16 61 48 66 74 PALERMO 28 1 58 73 63 ROMA 10 55 39 36 86 TORINO 54 53 40 68 23 NEDELJA, 17. Julija 1»M | Red na avtobusna proga TRSI - BAZOVICA - PflORlČE GROPAOA - TREBČE vozi ob nedeljah vsake pol ure iz avtobusne Centralne postaje in z B. Vecchie. TRST - LONJER odhod vsake četrt ure z B. Veccht* »n s Trga sv. Frančiška. Prevoz z avtobusi na izlete — prevoz s tovornim^ avtomobili — prevoz s kamiončinom (leončino) —* Vsi prevozi tudi v FLRJ AVTOVIE CARSICHE - Ulica Locchi 20 - Tel. 3679* BOLEHATE P I ) T E na jetrih, na žolču, na ledvicah na ženskih motnjah, na izčrpanosti .1 RADENSKO NARAVNO HINEKALNO VOl^ TUNI' IMINTA.IA A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači odmevi; 9.00 Kmetijska oddaja: 11.10 Gorenjski kvartet m pevski duet; 11.45 Dunajski motivi; 12.00 Oddaja za najmlajše: J, Rusija: »Ravbar«; 12.30 Koncert -operne glasbe; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Melodije Iz re- DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani THST — UL. COKJI 2 - TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme * podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin. avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojen in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. -SE DANES „ZDRAHE" Sancin) si je vneto prizadeval. da bi 4» *dju j‘an*t,u (Jožko Lukeš) vse podrobno dopovedal. n“* Ra pri najboljši volji ni razumel in ko »a Je šinilo potrpljenje, Je Lipeta spodil. HEKUBAVBENETKAH dogodek na jugoslovanskem knjižnem trgu Prvi zvezek Jugoslovanske enciklopedije, ki je prišel na knjižni trg te dni, kratek (as po prvem slovenskem leksikonu, predstavlja v vsem jugoslovanskem kulturnem življenju tako pomemben dogodek, da je o njem treba zapisati vraj nekaj besed. Razen tega je to tudi slovenska knjiga. Res, da je napisana v srbohrvaščini, toda Jugoslovanska enciklopedija je prav toliko srbska kot slovenska ali makedonska. Sloveniji je namreč posvečena prav e-naka skrb kot ostalim republikam in ostalim naro-ddm Jugoslavije. Zato je novi zvezek Jugoslovanske enciklopedije tildi za Slovence prav tako pomemben kulturni dogodek kot za druge narode Jugoslavije. Jugoslovani do zdaj niso imeli dosti enciklopedičnih del. Ce kot najvažnejše delo te vrste omenimo Stano-jevičevo enciklopedijo, ki je izšla pred tridesetimi leti, potem smo s tem omenili skoraj vse. Da se nadoknadi ta vrzel, je bil po osvoboditvi osnovan v Zegrebu Leksikografski zavod FLRJ, katerega naloga je pripraviti vse potrebno za izdajo enciklopedij. Najrazličnejši DRAMATSKO DELO ZA NASE SOLARJE stirica SoPrvi uprizorili otroci v Nabrežini pod vodstvom učiteljice Slavice Tence ss o H, JA t J ko ,'!fav n' še dolgo te- ‘iu ‘ledih V na*em časo-idcnih ■ ! Poročilom za- I a*‘ on° S^''^ Prireditev. F,Je ‘ Umed Prizade' ‘Olalo v Pripomnil — betea na^isaii- ‘ zg°-*tjenem * *a skopo od- VSfRa Cr°S'ti0ru ne Pove' *sdevn' Satn° nakazdjejo ufiiteljev in °‘ •■Uidi: belo -truda, tizičo^^shitne« duševne izčrpanosti, ne e ia!*' Ijoda n a-te stva-rpoffl *?a Pozkbi; ostane * Pomaisfiv^0 i0 oUo_ ,nr želja D*’“s‘'Variti.- ‘O , ll‘čnih Ustv^ ^ in •no’ <»»ko , 4ol,t antvah-.* vPrasanjke® , let° n O-g°rili za „i!, 1 bomo. u- ^°ritev i! JUCek' da bo ?na' In 'v'’dlj'va in u-l.i* eat) r,.la.v..*u Vpraša-au9 *leviinJ ^1'b >n nam , p°slome VrzeU- Naša . W*jin?l9 ,so bila zida- desetietjih in" VzSoie ° n*P8lom moj - - sk akršnukoii - Jlh za' ^ del0 ,u.vtcJP “da" rs g^.^^elj-režiser me- Dira, ‘v0]a'- njih u' l s 1 mM . ‘hovanja, ‘ brebrani te nešteto-Priz0r|.jv ‘Zborom la-li ’’ Tak(J s mladinskih J' k*kor Z8od‘. d« se ti Prav« I *— leS‘tav. iz nje- Delo je pi-ano v verzih, J kar je mladim igralcem v ’ neki meri pri učenjv ria |pa- C0j®2tih tbl*h navati Po nji aijdre;y iiepb^rn kot Nataša v filmu (Vojna in mir, ki so ga že začeli sne-! mati- v produkciji Dina de Laurentiisa in v režiji Kinga Vidorja ter Maria Soldajija, met v veliko alajiavo, pred režiserja pa postavlja zahtevo či«a vadja poglobitve v dikcijo. Atevil« nastopajočih pu5ča odprto in tam, kjer je to dano, lahko režiser pritegne čimveč otrok. To‘ je vzgojno želo pomembno, saj je znano, kako se o-troci pa odru r«d‘ udejstvujejo in kako hudo je za tistega, ki je bil iz tega ali onega vzroka odklonjen. Iz uprizoritve v Nabrežini je bilo razvidno, da je tudi ku-liserijo mogoče ustvariti s prav preprostimi sred*'fyi in dobro voljo. To so odlike te novf mladinske igre, ki ji odpirajo pot na ostale mladinske odre. O uprizoritvi sami je treba povedati, da jfe v spretnih rokah znanp. mladinske režiserske, ,, učiteljice „S14jzi,ce Tence, dosegla pri premieri in ponovitvi prodoren u-speh. Veliko iznajdlj'y°st 'n nadpovprečno spodobnost za koreografijo so pokazali vilinski plesi- l Zrjeti bi bilo le dvoje; da 'bi Fran Skalar nadaljeval s sličhimj .zami^limj in da bl njegove stvaritve tudi našle primernega založnika, , Mara Samsa _ Začarancm , BT sa,»o........ mUdinskiu,1 lVaritvah nih !" odrskih 48 je. i 2nSkW mJoVtvar'1^;lkoy nu"e »a Se tudi 1, __________ K neutein«» Vld‘ka ti-!?ncnj* Po Ba otroškega Sl,;s sip, ° pr;ivljičhosti. ^ Ukn fSkl «'ovcn. ■h f’,an .SkaL1"' Napisnl K 'bladlnskl r' kl 8a m- gk?, dbbro k Ea lista Ga-f r ■ Petmih Poznaj° P° t?e občuti ' v kater‘b ? ,«*in is,. Udt FAUST V SLOVENŠČINI *Cq, '» se ki Pbv v i„ Zlvktskega ■ ‘gri Princesa v mi. J° imam rača v sve^ in ,1taz«rin'"1 ot_roškimi IČE aln* chl« nimi IJ^štti? r1- da tl7OTico- Zat0 fp'eta s?r’ zS°dba, ki ' ?amo Brkozi tri deja- i h° o£:pros‘°- t°da «8 da (trnu M d„,Ja le;ta nosilec m °gi i,lJ‘Je. *,1 na dv»Isl ._ni mseoč«. njegovo ‘b kjert se Iju-n Um‘kati Umpvanje mo- ki ^n\lT^W u®)a-Iv'5 maž A mani,‘- Ko jp0,b' da 0!,a s svojim ! imela"’^ d‘,Jllj°' strokovnjaki so združili svoje znanje in napore, vodstvo vsega pa je bilo zaupa-, no književniku Miroslavu Krleži. Po dolgoletnih pripravah in krepko zastavljenem delu smo dobili doslej en zvezek Pomorske enciklopedije, zdaj pa prvi zvezek Jugoslovanske enciklopedije. Leksikografski zavod bo izdal vrsto enciklopedij, toda nedvomno bo med njimi najpomembnejša Jugoslovanska enciklopedija, ki bo izšla v osmih debelih zvezkih in ki bo svebovala najvažnejše podatke o vsem jugoslovanskem življenju v preteklosti in Sedanjosti. Prvi zvezek te enciklopo- csh sH$ ne za prince- / biore , dl Pftnce- o se U ?11 na dv°-a,h V bkrilje g0z- 8v°jo*Jdko2Past'iito' k‘ •da -sr L • Zdai 4vorsk‘h Poti Drilkeskm°ra pastlri- 5 in c S' zasled°- ?S- Ko C6ska Irt ‘e |o , 2^0- ' ’n,.žab‘ce, da w:v: pr , setletni Goethe, k»t ; ir 10, )Cv kito š lzbci^?^'^ , ‘P -r»ja, ^v°ru !rrIrt,re a‘» p„ no te hre- 5 ^fotT 'n'°HtusU Hozda, y, Sdil, kr,rn'^*ov' aV'°K Vodušek ja potreboval zi motvora (4614 verzov i ba prepajati. lo/co je..z izidom Voduškarč prepčsnitne l- dela sFnustas , lxrgl . _ odprta j>ot do velikega duhovnega užitka tistim, kr jim )e ' da !pJ' kr>}0 zve car originala iz lega ali dragega raz loga nedostopen. Jo- il . njegov* otrok sin ViHnirir nanisal kniinil inmrt ,, Irnlnrem razčlenjuje In kdaj SNG... Tržaški občinski svet je odobril podporo «Novemu gledališču)) v znesku dveh milijonov, /upan je navajal razne podatke in številke v poklUrepitev predloga. »Novo gledališče« Je imelo 95 predstav doma in 26 na turnejah. Doma je imelo vsega skupaj čez 33.00(1 obiskovalcev.. Radi priznamo uNovč-mu gledališču)) njegovo kulturno delo in poslanstvo in smatramo, da Je prav, če Je deležno podpor iz javnih sredstev. Gospoda župana in vse, ki odločajo o tem, kdo naj dobi denarne in drugačne podpore, bi pa radi spomnili, da je v Trstu še eno gledališče, ki prav sedaj praznuje svojo desetletnico. To gledališče ni delalo v teh desetih letih pod posebno ugodnimi zvezdami -r- nasprotno: zelo neugodnimi — toda vendar bi lahko tudi to gledališče naštelo lepo število predstav, tisoče gledalcev tudi iz krajev; kamor druga gledališča ne bi nikoli prišla, in končno bi to gledališče lahko navedlo zares kvaliteten izbor repertoarja. Vsakdo ve, da imamo v mislih Slovensko narodno gledališče, ki doslej še ni videlo beliča iz javnih sredstev, ki doslej še ni imelo nikoli na razpolago kake dvorane, ki bi Jo preskrbela občina in ki bi sploh v svojih analih zaman Iskalo kakršenkoli najmanjši znak naklonjenosti občinskih oblasti do te ustanove, ki opravlja tako vzvišeno poslanstvo, kot Je širjenje dramatske umetnosti med tržaškimi Slovenci. In tržaški Slovenci so tudi davkoplačevalci in je seveda že kar nepotrebno dodaiati, da bi občina morala skrbeti tudi za kulturne potrebe šloven-. skih davkoplačevalcev. Seveda, Če bi hoteli nekateri gospodje vedeti, da jeziki ne predstavljajo meta v kulturi in hi v doloCTnlh primerih storili, kar bi morali, potem bi jih mogoče lahko imeli za kulturne. reprodukcije, smo s tem povedali dovolj o res kvalitetni zunanjščini te pomembne knjige. Vsekakor napravlja zunanja podoba knjige reprezentativen vtis ter razodeva veliko mero o-kusa vseh tistih, ki so sodelovali pri grafični in slikovni opremi prvega zvezka enciklopedije ter njega vezavi. Tako se knjiga glede na zunanjo podobo brez primere lahko kota z najele-gantnejšimi edicijami te vrste po svetu. Ce Knjigo odpremo, nas naslovni list seznani z imeni vseh sodelavcev. Poleg i-mena glavnega urednika, njegovih pomočnikov in 1 vo-* dilnega osebja, najdemo med sodelavci prvega zvezka enciklopedije več kakor 2f>0 sodelavcev. Med njimi je največ univerzitetnih profesorjev, precej publicistov, inženirjev, vojaških strokovnjakov,.. skratka specialistov njukov, vseli pan r^etf jšlto og in strok. uvod, ki obsega istrani. V njem jc priigrana vsebina enciklopedije in nje poglavitni namen. «V enciklopediji je beseda o preteklosti naše domovine in našega jezika.« piše v tem uvodu, v enciklopediji «je govor o preteklosti in bodočnosti, katero ustvarjamo- za ceno krvavih in težr kih žuljev«-, «v njej je beseda o vt-eh južno-slovanskih narodih« in še potem; »Enciklopedija želi biti odraz kulture in civilizacije jugoslovanskih narodov«. Skratka, Jugoslovansko enciklopedijo lahko označimo kot knjigo, ki v kratkih sestavkih vsebuje podatke o vseh najrazličnejših pojmih s kulturnega, gospodarskega, političnega, vojaškega, socialnega in drugih področij, sploh prav vse podatke o življenju jugoslovanskih -narodov v preteklosti in sedanjosti. Prva knjiga tolmači pojme od A do Boskovec. Ce prelistamo knjigo, lahko ’ opazimo, da so uredniki splošnim pojmom posvetili mnogo več prostora kakor pa podatkom o življenju in delu velikih mož in znanih o-sebnosti jugoslovanskega življenja. Ti podatki so bolj skopi, zat.o pa so temeljito obdelani n. pr. pojmi: ad- vokatura, akademija. , astrologija, arhiv, balkanske vojne, Alpe itd. Vsi ti pojmi so obdelani ločeno po . republikah, tako rav "vsj' ^gled^iliški ljudje pridejo na vrsto. Poleg primadone ne, pozabi avtor na statiste, poleg, tehničpih delavcev qe ,ija gledališke čevljarja ,ali„ nočnega čuvaja. Vsakepnu , odmeči svoje mesto. O enem piše več, o drugem pi^tB. O nekaterih bolj posrečeno in duhovito, o drugih manj. V, obšitni, skoraj dve eto strgni debeli knjigi drobnega tiska, .predstavlja vsg gledališče... Pisec razčlenja* delo gledaliških osebnosti in karakte-rizira • njih delo in’ pomen. Njegovo pisanje je zasnovano na ‘šaljivi osnavL toda marsikdaj govori skazi smeh resnico. Pripovedovanje izpopolnjuje zdaj pa zdaj z duhovitostmi, bdlj ali manj resničnimi - anekdotami, zdaj tudi s tragičnimi zgodbami. Sestovo pripovedovanje je zanimivo, čeprav ne vseskozi- enako- Večkrat pisatelju zmanjka duhovitosti in cele strani samega pripovedovanja, kr se tudi ponavlja, čitatelja utrudijo. Zlasti če vzame knjigo v roke kot berilo za razvedrilo, kar po svojem bistvu tudi je. Se-stovo pripovedovanje učinkuje* zato večkrat enolično. Toda ne glede na to," predstavlja knjiga »Sezam, odpri se!« vendarle svojevrstno in zanimivo branje. Ker takih knjig pri nas primanjkuje, ni dvoma, da bo knjiga deležna uspeha. Vsekakor j« je vredno prebrati. Sl.* Ru. JgEVKRiT7.4 T.iKUUtEK ene prevare ali težave z objektivnostjo Na »noj članek pod tein naslovom z dne 3. julija je ravn. Sancin smatral za potrebno odgovoriti v «Primorskem dnevniku» dne 15-julija. Mojemu članku očita zlonamernost, čeprav je jasno, da sem imel le namen opozoriti na njegova neobjektivna poročanja v radiu in da Jem si dovolil nekaj pripomb o njegovih produkcijah, le zato, da dokažem to neobjektivnost. Xz odgovora g. Sancina je razvidno, da ni razumel ne celotnega članka, ne nekaterih podrobnosti. Tako na pr., pri točki J. pravi, da mi ni pogodu, ker je on pohvalit oboista. Toda jaz sem napisal, da mu je priznal kvaliteto fin tudi jaz mu jo priznava, zato ker njegova šola s lem oboistom ni prizadeta, ker takih gojencev nima. Prav-tako mi g. Sancin v točki 4. priznava, da jr bil do pevO-vodskega tečaj a prizanesljiv; podpisani sem trdil pravzaprav isto in navedel kot razlog, da je to storil zato, ker tega tečaja ne smatra kot konkurenco, ker takepa tečaja na svoji šoli nima. Tako iz uvoda tnojrpa članka kakor iz posameznih citiranih primerov jz jasno razvidna trditev, da je ravn, Sancin povsod tam prizanesljiv, kjer ne čuti konkurence (oboa, pev. tečaji, povsod tam pa, kjer čuti konkurenco (violino, klavir) pa skuša ev. dobre lastnosti zamolčati, tem bolj pa poudariti negativne. Saj je to dovolj jasno razvidno, če primerjamo obe poročili v radiu, t. J. njegovo poročilo o produkciji šole Glasbene Matica in njegovo poročilo o produkcijah šole SPM. Med- lem ko se spušča pri prvem v podrobne ocene posameznikov, govori pri drugem večidel le splošno o glasbenem študiju, o prizanesljivosti, b vidnih napredkih, vnaprej opravičuje ev. ne-dostatke s tremo itd. Vsega tega za poročilo o šoli Glasbene Matice ni nporabtl. Pravtako se ni spuščat u ocene enostavne ali manj *-nostavne tehnike kake skladbe pri poročilu o svojih produkcijah, kar pa je storil za produkcije šole Glasbene Matice. Priponinil bi še, do nisem kritiziral nastopov gojencev šole SPM, temveč se le a-slanjal na mnenje številnih — ponavljam; številnih poslušalcev, ki so se izražali želo' nepovoljno o uporabi pedala, natančnosti pasaž in tudi o intonaciji violinistov. Ce bi bil jaz prisoten, bi st. morda spustil tudi v ocenjevanje posameznih prstov, zapestij itd. Mislim pa, da ni fair gojence, ki še študirajo, javno (v radiu) kritizirati in je popolnoma pravilno njegovo mnenje, da moramo biti prizanesljivi. A ne samo s šolo SPM, temveč tudi s šolo Glasbene Maticet Ce že govorimo o zlonamernosti, potem jo prej zasledimo v omenjenih radijskih poročilih. G. Sancin pravi, da ne pritiska na »Demokracijo«, vaj bi ne objavljala poročil o šoli Glasbene Matice. Jemljem to na znanje. Pomeni pač, da uredništvo eDemokracijes iz lastnega nagiba odklanja naše objave za producije, da s tem ščitt šolo SPM. Mogel bi še odgovarjati na razne točke, a mulim, da postaja stvar ie dolgočasna. Zdi se mi le — tn ne samo meni — da ni pravilno, če poroča v radiu o nastopih šole Glasbene Matice pran konkurent. Naj se človek še tako trudi biti objektiven, V takem primeru to ne MORE biti. To sem hotel povedati, l/BALU VRABEC Pred nedavnim je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani . v zajetni publikaciji znanstvena poročila udeležencev prvega jugoslovanskega speleološkega kongresa v Postojni. Publikacijo je uredil svetovnoznani jugoslovanski naravoslovec dr. Jovan Hadži, profesor biologije na ljubljanski univerzi. s sodelovanjem profesorja Valterja Bohinca, tudi z ljubljanske univerze, ter prof. Romana Savnika, ravnatelja Inštituta za raziskovanje K^asa v Postojni. -j,,d prvi iiiciishiiihmshi sputemaii tun«! (Zbornih s porabili, ki so jih na kongrosu imeli jugoslovanski raziskovaci Krasa) zemlja in kraškega sveta je bilo tedaj neorganizirano ter raztreseno po raznih znanstvenih skupnostih, največ po republiških geografskih društvih. P*o spodbudi in sklepih prvega kongresa so • e od takrat organizirala pri vseh jugoslovanskih narodih 1 republiška speleološka dru- Kot je »Primorski . dnev- . jtva tn pred malo meseci Nedavno je pr! Drzaviu založbi Slovenije izšel Goethejev Faust (I. del) v prevodu Boža Voduška. — Na slt,ci: dva’,‘ upodobil VVilhelm von Kaulbach r ptepesnitev tega literarnega talifcor obsega l. del ufaustan) pet lil,OVa'o'ib,K ,3,e Pr>-Joceg» '“‘bcztir fcib-•« »rea. sip Vidmrir je napisal knjigi' uvod, v katerem razčlenjuje — v mejah danega prostora — pomen tega Goethejevega delit w sčetočn^ut okviru tn podaja snoj osebni nrlrins do Fausta. RRANCE NOVSAK nik« že poročal o tem kongresu. ki je bil od 21. do 24. januarja 1954 v Postojni, so pri njem sodelovali najpomembnejši naravoslovci, geografi, povečini univerzitetni profesorji vseh jugoslovanskih narodov, inženirji, profesorji; njihova poročila najdemo v tem zborniku ponatisnjena. Ce pomislimo, da obsega kraški svet dobro tretjino vsega jugoslovanskega o-zemlja, tedaj razumemo pomembnost speleološkega razlikovanja in dela znanstvenikov, ki so se takrat prvič zbrali v velikem številu k sodelovanju, ki je kmalu pokazalo svoje prve plodove. Raziskovanje jam, pod- tudi sama Zveza speleolo-ških društev. • Seveda je daječ pogrešno pojmovati jamarstvo kot nekako športno udejstvovanje. To bi bilo toliko pogrešno kot enačiti planinsko izlet-ništvo ali tudi vrhunsko u-veljavljanje z geografskim raziskovanjem. To mu je pač v veliko in pogosto v neobhodno pomoč, toda še zdaleč ni eno in isto. Dejansko je jamarstvo sistematično znanstveno raziskovanje ne le jam in podzemlja, marveč vseh kraških pojavov. Kajti kraške jame in podzemno vodovje so le en aspekt kraškega sveta, ki mu na površju odgovarjajo kraške doline, drage, doli, polja. Po; drugi strani pa geologija, ki proučuje le nastajanje »mrtvega« iveta, z vsemi pomožnimi vedami, še daleč ne izčrpa problo-pia, ker je treba enako proučevati tudi vse življenje, rastlinsko in živalsko, . v vsem njegovem pastajanji) od najbolj oddaljene geološke preteklosti do , sedanjosti. Zaradi, tega j^ mnogo pravilnejši naziv, ki ga i je sprt jel odsek Slovenske a-kademije ir*- Inštitut. za raziskovanje krasa ,V dostojni, Ves i ta obseg speleološkega dela' je v veliki meri razviden že iz samih naslovov glavnih referatov na tem prvem speleološkem kongresu, ki ga lahko ozria-čimo kot osnovnega, dejansko ustanovnega za organizirano speleološko delo (razen v Sloveniji,, kjer smo imeli že skoro pol stoletja Društvo za raziskavante jam, ki mu je sedaj predsednik prof. Bohinec). Anton Melik je razpravljal o «Kraških. poljih Slovenije v pleistocenu«, Jovan Hadži o «Značaju pečinske faune za speleologiju i biologiju«, Srečko Brodar o »Paleolitiku na Krasu«, Josip Korošec o »Arheoloških ostalinah v jugoslovanskih jamah po paleolitski dobi«, Gabrijel Tomažič o »Posebnosti flore in vegetacij« pori- ki obs&ga na pr. janje in p*-činl At »Julijske krajine to fn enslrnn ibeje, n« glede na to, da leže na slovenskem etničnem ozemlju, z jamami s prastarimi slovenskimi imeni, ki 'to organsko nastajala v teku dolgih stoletij v gospodarskem in duhovnem življenju našega ljudštva v njihovi bližini in celo ob njihovi uporabi. Na ta način še vedno ustvarjajo v mednarodnem znanstvenem svetu iluzijo, kot da gre za italijanski etnični svet ter s tem dajejo pod- a , znanstveno teritorialno ome-zemlj« in Krasa«, Alojz -c HF. Roman ŠaVnik ,o «Katastru kraških objejcjijv in proble-/tpili naše kraške nomcnkla- *rt *! * , nah . c Jasno je,ri da »se slovanski znanstveniki ukvarjajo »r tvpiašanjj Vsega Krasa, ker •je td istočasno tudi po etnični plati slovenski Kras in se ta naš Kras krije i> strogo la*° “ Po^ne težnje, to6- * - no po namenih šovinistične- ga italijanskega iredentizma. Slovenski speleologi pa s Čistimi znanstvenimi sredstvi prinašajo na dan in med mednarodni znanstveni svet čisto resnico o ozemlju, do kjer se naš Kras razteza. Referati so namreč tiskani v jezikih jugoslovanskih poročevalcev, slovenskem ali srhohrvatskem, toda imajo na koncu vedno dodan kratek izvleček v francoščini, angleščini ali nemščini, s tem se razblinijo mnoge neresnice ali bo-lje, cel sistem neresnic, Iti so lahko vsak hip in neprestano vir trenj in nesoglasij med rosednimi narodi. *fcrf »'• ■ 'Z. Jelinčič Hrovat o «Dinamiki v kraških tleh«, Pavel Stefančič o «Važnosf! speleologije, :za ^idrološko raziskovanje. Krasa«, Ferdo Miklič o »Gepj fizikalnih meritvah pri Postojni«, Franc Jenko o »Vlogi speleologije v našem vodnem. gospodarstvu«. Sira« Milojevič o »Problemu isko-riščavanja slankastih vrel« u Primorju«. Mu^io Pleničar o »Geoloških problemih na Primorskem in Notranjskem Krasu«, Pavel; Kunaver o »Raziskovanju našega visokogorskega krasa«, naključno pa še France Hribar o »Tehniki raziskovanja jam«, Valter Bohinec o »bpeleolotki bibliografiji«, stra »detle grcftUr italiane«. jit.vijo ter z vsemi stvarnimi .značilnostmi.. Kajti nesmiselno »j« trditi, da naš Krgs preneha pri Fmečah, »ko pa vrabci .čivkajo, da Rek* ah •Timav, kar je eno in isto, izvira pod Snežnikom in teče po ehi sami nepretrgani kraški jami od akocijani pp^fr^n Divače — ali boljp, po .celem kompleksu jam. ker «e je tek reke v te|«u stotisočletij premikal tčr *s tem tistvarjal nove sisteme jam — pa doli .dot Jeliva pri Rtivanu. In %so pri tem morali ,nujq.o zadeti. tja prizadevanja italijanskih speleologov, ki niso •spremenili miti* za- las kata- PRISPEVEK ZA MLADINSKI NATECflJ Izpolnjene sanje »Niko, prosim te, ne hodi danes zdoma! Imela tem hude sanje, bojim se, da bi se ti kaj ne pripetilo! O, Bog ne daj, saj ti ne želim nit slabega, ampak ubogaj me, prosim! Saj lahko ostaneš doma danes! Ce pa že hočeš iti, pojdi vsaj pei, ne z motornim kolesom!* je prosila gospa Dana svojega moža. »Ah, kaj sanje, babje ženit so to! Kdo naj jim verjame? Sel bom z motorjem, pa konec! Ce pa mi je usojeno, da se mi kaj pripeti, se mi bo pai pripetilo! No, Dana, nikar ne delaj tako žalostnega obraza, videla boit, da bo tlo rte kot namazano! Sedaj pa zbogom, Dana!* »Zbogom, Niko,* je rekla in obmolknila. Dana je vedela, da se m« ne mor« vet upirati. Kar je on sklenil, je bilo kot pribito. Saj je bila večkrat ponosna, da ima tako odločnega moža. A včasih je bil prevet svojeglav; kot danes, na prt-■mer. Sla je k oknu tn od fflm videla, kako se je dvignil prah za moževim motorjem. •Bodi previden. Niko!* je I« zaklicala za njim; a on je ni slišal. * * * Niko je voztl te četrt tire po Mi romarski cesti; bilo je malo prometa, zato je podil hitro. »Saj poznam tvoj motorček,* si je dejal. Nebo, ki je bilo do takrat plavkasto-sivo, se je nenadoma potemnilo in v kratkem času je pričel pršiti dež. «Podvizati se moram*, je sklenil Niko, »če nočem priti v Rojan premočen kot mi a* Tedaj je na eni strani ceste zagledal otroka, ki je hotel prekoračiti cesto. Takoj je zapiskala sirena Nikovega motorja, da ne bi o- v Marija Cok - —■ .—— --------—' troku prišlo na misel, da bi ravno tedaj prekoračil cesto. A bilo je prepozno. V trenutku je otrok stekel in se skušal ustaviti šele pred vozilom. Niko je naglo zavrl, motor je zacvilil in zdrsnil po mokri in gladki cesti. Niko je še slišal glasim kričanje ljudi, ropot kolesa, hud udarec v nogo; nato nič več. »Hitro telefonirajte na Rdeči križ!* je zaklicala ženska iz množice, ki te je v hip« nabrala okoli ponesrečenca. »Sem že telefoniral! Tudi policiji!* j« zaikričal neki mož hladnokrvno- »Bog ve, če bo te živel!* je ugibala žena, ki j« bila med množico. »Ah, težko; poglejte, koliko krvi je revež izgubil.’* je odgovorila druga. »Kaj ste slepe, da ne vidite, da je mrtev?* je dejala tretja, ki pa ranjenca sploh ni videla, ker je bilo preveč ljudi pred njo. »Da, da, zmolimo očenaš za njegovo dušo!* je resno odvrnila tedaj stara, črno oblečena ženica. V tem je po cesti zatulila sirena in prispel je avto Rdečega križa; dva zdravnika sla izstopila, se prerinila med nestrpnim ljudstvom in prišla do ranjenca. Previdno sta ga prijela tn položila ti avto. Na radovedna vprašanja žensk; »Alt bo ži-vel?* sta kratko odgovorila »Da, dokler bo dihal.* Kmalu zatem je prišla na kraj nesreče policija. Policisti so vprašali oči vtT.ee, naj jim povedo, kar so videli. A vsakdo je povedal drugače; ženske so olepša-vale in dodajale, kjerkoli so mogle, vsaka po svoje. Mo- ški pa so povedali bolj na kratko in jedrnato, toda marsikaj so izpustili, A vsi set*soglašali v tem, da ja bil otrok kriv nesreče, ker je kolesarju prišel naproti. Ko pa je policija hotela ugotoviti, kdo je bil ponesrečeni otrok, ga ni bilo nikjer. »Gotovo se mu ni nič pripetilo in je zbežal domov,* je zaključil agent. Vprašal je še. če 0a je kdo iz množice poznal, a ker ni nihče pritrdil, so uvedli preiskavo. • e * Malo pred dvanajsto je pri gospe Dani nekdo pozvonil. Celo jutro je že stala kot na trnju, kajti bil« j« skoraj gotova, da se bo nekaj zgodilo. Ko je šla mrzlično odpirat in j« zagledala pred vrati tujega mota, se je je takoj polastila zla slutnja. •Kaj... je, kaj se je zgodilo?* je- mukoma izustila. . •Saj ste vi gospa Loro-dana Korošec? No, nikar se ne prestrašite, gospa, nič hudega ni. Vašemu molu, gospodu Nikolaju, se je pripetila majhna nesreča. O-trok, ki ga doslej še .ne poznamo, mu je prerezal cesto; vaš mož je naglo zavrl, vozilu je spodrsnilo in zletelo je nekaj metrov naprej. Moža je • sunkoma vrglo, a padel ■ je srečno. Zdravniki so ugotovili, da si je. le t lomil desno noga. Vi gospa pa ga greste lahko takoj obiskat v bolnišnico . .. Na svidenje, gospa, in ne jemljite si tega preveč k srcu!* Mož je odšel, Dana pa se. še vedno ni prav' zavedla, kaj se je zgodilo; bila je kakor v . omotici. Stala je pri vratih in gledala daleč čez. morje. V ušesih »o ji se vedno zvenele besede; »Vašemu močit st je pripetila nesreča!* De, zbudila se je iz omotice! Niko 'je'pidel z motorja in si zlomil nogo. Histerično se je zasmejala in glasno rekla: »Saj sem ti svetovala, da ostani, doma, Nikol Nisi me uhoggl, a zdaj je, kar je.», A v trenutku se je n jen prisiljeni smeh spremenil v glasen jok. Mrzlično se je preoblekla *n se odpravile v bolnišnico. Niko je ležal v mali sobici, pogrnjen z belimi rjuhami. Bela barva je čudno vplivala na Dano, ko. je vstopile. Ker je ležat nepremično in dremal, te. ji . je zazdelo, da je , mrtev. V hipu se mu je vrgla na prsi in zajokala. Tedaj se je on zbudil; stisnil jo je k sebi, se nasmehnil in jo okušal potolažiti. k • »No, no, Dana, nikar' ne joči, saj se ni nič zgodilo! Glej, le majhna praska na nogi in že mi je stavijo v mavde. Naj napravijo, kdr hočejo, ne bom se. jim upirali Vem le to, da me nič ne boli,* je z nasmehom na ustih dejal. Dana je šele zdaj prišla do besede. Obrisala si je mokra lica in oči ter še med jokom govorila; »Oh, ljubi... dragil Saj sem ti dejala zjutraj; da o-stani domaI A ti me nisi ubogal! Vidiš, da sanje le nekaj p omenijo? Ah, zakaj me nisi ubogali* In spet ta jo žalile solze. eZato te nisem poslušat, ker se usodi ne more nihče upirati!* je hotel trdo odgovoriti Niko. A premagal se je; tktišal te je nasmehniti in je rekel: • Da, da, draga! Tokrat .ti imela prav ti. Odslej te bom vedno ubogal!* Dana je bila z odgovorom zadovoljna. Ni več vpraševala; »Zakaj, le zakaj ■ me nisi poslušal?* Nekaj časa sta govorila o nesreči, Nato pa sta zasukala pogovor na vsakdanje stvari in takrat se je obema zazdelo, da sta doma, v objemu domače hiše. ■ AVS1RIJSKA MLADIMA PRED 0DL0ČHVIJ0 Armada,daaline? Ko so štirje zunanji ministri podpisali IS. maja na Dunaju državno pogodbo in s tem dali po desetih letih okupacije Avstriji tako dolgo zaželeno svobodo je nastopilo tudi trenutno najbolj pereče vprašanje nove avstrijske armade. V ponedeljek so s? mudili v Trstu dijaki mariborske gimnazije, ki so preživeli teden dni na poučnem potovanju po Italiji. Dijaki so si ogledali Milan, Benetke in druga mesta in s« ustavili tudi v Trstu, kjer so obiskali tudi našo tiskarno in uredništvo. Na sliki dijakinje in dijaki na terasi tiskarne Razprave o lem vprašanju so se zato tembolj razgibale in je ze prišlo do ostrih nasprotij in žolčnih diskusij, v katerih ne varčujejo z izrazi Razni časopisi, so organizirali ankete, v katerih povedo bralci svoja mnenja. In ta »o presneto različna. 4-MESECNA VOJAŠKA OBVEZNOST Seveda pri vsem niso ostale nezainteresirane mladinske organizacije. Kako naj bi tudi, saj je to vprašanje, ki se tiče prvenstveno mladine. Novi zakon o armadi bo prizadel predvsem njih, se pravi tiste, ki bodo med prvimi oblekli novo vojaško suknjo. Prva mladinska organizacija, ki je reagirala na to vazno vprašanje je bila Socialistična mladina. Njeno vodstvo r ^ NAPISAL M« Rožnarovič KLETKA li T(zLMi& Mr danes se spominjam njegovega imena. Bilo je grdo, odvratno, tuje: Zet Pi-Štreli. Sam pa je bil še bolj grd ko njegovo ime. Imel je trgovino * usnjem in obutvijo. , In koža na njegovem obrazu je bila podobna usnju v izložbi njegove trgovine. Smrdel je po nagnitih, odrtih mehovih. Gabil ve mi je..Obračal sem se stran od njega, ogibal sem se njegove trgovine, nisem maral gledati v okno njegove hiše. Ah, to okno na njegovi hiši! Visoko nad ulico, z lončki cvetja S kletko. To me je najbolj prizadelo: ta kletka na oknu. V njej je imel Zef Pištroli zaprtega slavčka. Ni bil njegov slavček. Moj je. bil. Jaz sem ga ujel. Jaz sem,ga... Ne, nikar me ne obtožujte takoj. Ničesar nisem kriv. Roke so c« same od sebe stegnile. Tudi roke niso krive. Roke so se ga prve dotaknil«. V našem vrtu. Nekaj me je nagovarjalo, izzivalo; stegni roko, vidiš, nikar se ne boj, ujemi ga! Prav nič zlega nisem mislil. Da bi ga le ujel. da bi ga le itnel v roki. Nič več. Ne da bi se ganil in brez diha sem ga poslušal, kako ce pogovarja z vrtom, z gozdom, z dobravo, s soncem. Ko bi mi vedno tako pel, ko bi samo meni pel! Nenadoma ■a j« prebudila želja in nisem s* ji mogel upirati: roka se je sama stegnila in pokrila gnezdo. Občutil sem mehka krila pod prsti in od sreče tem vrisnil . .. Naslednji dan ga ni bilp več. Oči *o mi zalile solze, usta so pa skozi jok iztisnila; »Kje je moj slavček?* »Prodal sem ga.* je dejal oče. ko se je vrnil iz mesta. «Oni trgovec ga je kupil. Ti moraš imeti hrano. Saj še drobtinice nisi i-mel, da bi mu jo dal.* «Ne bom jedel,* sem hlipa je govoril. «Tega kruha ne maram,* tem se upiral in nisem maral vzeti rumene, lepo pečene pogače, ki jo je oče prinesel iz mesta. Sola je bila v mestu in vsak dan sem moral hoditi po ulici, kjer je bila trgovina Zefa Pištrolija. Vsak dan sem videl grdega, najbolj grdega človeka, kako krmi mojega slavčka, kako požvižgava z debelimi ustnicami, da bi ga pripravil do petja. Videval sem tudi slavčka, čeprav nisem maral pogledati na okno. Ni bil več tako lep, ko oni dan, ko sem ga imel v roki. Komaj tem ga prepoznal, tako se je spremenil. Perje je potemnelo in nožiče je imel tako tanke, kakor je bila tanka žica kletke, v kateri je bil zaprt. In nikoli ga nisem slišal peti. To me je v moji žalosti nekako tolažilo. Naj le ne poje grdemu Zefu Pištroliju. Naj bo bogat kolikor hoče, pesmi mojega slavčka pa le ne more kupiti. Samo ment je pel slavček. Zjutraj se je oglašal, budil vrt in razveseljeval hišo. Pa vendar me EN DAN-LETO DNI Kaj je leto dni? Za neuke ljudi je to časovno obdobje dvanajstih mesecev ali 38$ dni. Za znanstvenike je leto čas, Vi ga potrebuje Zemlja, da enkrat obide svojo pot okrog Sonca. In en dan? Časovno obdobje 24 ur, bi Vdo dejal. Drugi pa bo rekel, da je to čas, v katerem se Zemlja obrne okrog svoje osi. Toda zemlja ni edino nebesno telo, ki se vrti okrog Sonca. Najbližji Soncu je Merkur. Zato je njegova pot okrog Sonca najkrajša in zato tudi njegovo leto traja najmanj časa: manj kot trajajo naši trije meseci. Dan pa na Merkurju sploh ne obstoji. Da pride do menjavanja, dan— noč noč—dan, se morajo planeti vrteti okrog svoje osi, kot to dela Zemlja, ki obrača Soncu menjaje nasprotne dele svoje oble. Merkur pa se giblje okrog Sonca tako, da je obrnjen proti njemu vedno z eno in isto stranjo. Tako pride do tega, da je na enem delu Merkurja vedno svetlo, na drugem pa vedno temno. .Venera je glede na odda- ljenost od Sonca naslednji planet. Dvakrat bol j« oddaljena od Sonca kot Merkur. Zate tudi njeno lete dalj časa traja. Njena pot okrog Sonca je dolga sedam mesecev, dan pa je na njej take dolg kot na zemlji. Zemlja je tretji planet pe oddaljenosti od Sonca. Glade na čas, ki ga potrebuje, da se ebrn« - okrog svoja osi in okrog Sonca, so nastali pojmi »dan* in aletos. Mars potuje okrag Sonca dvakrat delj ko Zemlja, njegov dan je samo 37 minut daljši od dneva na Zemlji. Jupitrovo leto je dvanajstkrat daljše kot naše, dan na njem pa traja’ le devet m pol ure. Saturnovo leto štej« 30 naših let, njegov, dan pa samo deset naših ur. Uranov dan je tako dolg kot Saturnov, toda njegove lete je pa 34r krat daljše kot naše. Ca bi živeli na Uranu, bi komajda doživeli eno polno leto! Od dveh najbolj oddaljenih planetov je Neptunovo leto enako 165 našim letom. Plu-tonovo leto pa 248 našim, Ta dva planeta pa ata take daleč, da astronomi niso mogli ugotoviti s teleskopi dalšine dneva na njih. ŠTIRJE JUNAKI živeli so štirje Junaki; mišica, mucka, pes in deček. Miška ae je pobahala: »Nikogar »e ne bojim!* tn Je zlezla iz luknje. Mucka se je pobahala; »Nikogar me ni strah!* in je skočila iz košarice, kjer so spale ostale mucke. Pes se Je pobahal: »Zalajal bom pa bodo vsi bežali!* in je pogumno stopil is svoje hišice. ■ Deček Je rekel: »Ne bojim se nikogar!* In Je šel na sprehod. In srečajo se štirje junaki. Ne želim vam takega svidenja! Miška se Je prestrašila mucke, mucka psa, pes dečka, deček miške. Miška je zbežala v luknjo in se bahala: »Srečala sem največje-ga mačka na svetu. Ko me Je zagledal. Je zbežal*. Mucka je šla nazaj v košarico in se bahala: »Prestrašila sem naj-hudobnejšega psa na svetu! Ko me je sagledal, si liiM je bolel, hudo bolel njegov pogled iz kletke, z okna. Zdelo »e mi je, ko da me njegove žalostne oči spremljajo vsekdar, ko grem tod mimo. Ko da mi iz kletke govori: zakaj si me privedel tu sem. To je bilo kot graja, kot nekaka obtožba. Tega nisem mogel več prenašati. Kajti kot so minevali dnevi, tako je moj slavček postajal vse bolj nesrečen. Domišljal sem si, ah, česa vsega sem se opomnil; kako bom ponoči splezal na okno, strl kletko in spustil slavčka. Naj odleti, naj se vrne v gozd, na vrt, na tisto češnjo. Toda okno Je bilo visoko in jaz sem bil premajhen. Ničesar se nitem mogel spomniti, da bi ga rešil. Razen tega me je pa prehitel v vsem Zef Pištroli. «Kje je moj slavček?* sem planil v trgovino tisto jutro, ko ga nisem več videl v kletki na oknu. »Kakšen tvoj slavček!* se je začudil trgovec. «Moj slavček! Tisti z okna!* sem se treeel od jeze, pfipravljen, da mu z nohti izkopljem buleče oči. »Aha, tvoj slavček! Videl ga boš!* me je vodil grdun iz. trgovine na dvorišče. Tam je bila majhna, nesrečna ptica na kupu smeti. »Tukaj je. Ni hotel peti. Ni mi ga žal. Saj tako in tako ne bi živel.* se je trgovec hudobno režal. Drhtel sem od onemogle jeze. Ko bi bi! močan . . . Roka se je sama stegnila. Dvignila ga je in ga toplo objela. Lažji je bil ko pero. Spal je v moji pesti. «Spet si moj,* sem jecljal. V grlu me je davilo, toda nisem maral, da bi Zef Pištroli videl moje eolze. Ko da bi imel krila, sem tekel skozi trgovino in stiskal slavčka na prsih- Srce mi je tolklo kot kladivo, kot bi hotelo skočiti iz prsi. Bilo je za mojo mrtvo, ljubljeno ptičico. Basen o gobah Zvonko pesem poje i bele breze kos, pod zelene hoje leze polžek bos. — Polžek, kam potuješ, da ni kaj narobe? — — Striček kos, me čuješ, danes grem po gobe. — — Le nikar predaleč, tam doma so ježi, znajo te obosti v svoji ozki veži. — — Hvala za nasvetel ,— Polžek leze dalje, praprotje mu plete senco iz svoje halje. Zadaj za parobkom zdaj se jež razusti: — Gobe, te so moje, v miru, polž, jih pusti — Polž še dalje leze, ježu to naznani: — Tod kraj bele breze moji »o gobani, moji so gobani, dobri kot mošančki. — Ni prepir končan še, prihitijo janjčki. z janjčki pa kozliči, ovce meketale, koze — beketal«, gobe pozobale... Jež srši bodice, polž moli roge, ko domov čez gmajno sita čreda gre. Črtomir Šinkovec * * « Glasno poje drobna ptica, da jo čuje vsa vasica in odmeva v temi les: «Ci. ci. ci, ci, Cicibančki, že je tukaj sončni— —» (S9J.N) je skoraj noge polomil, tako je bežal*. Odšel je pes k svojim in se hvalil: »Najstrašnejšega človeka na svetu sem srečal! Ko me Je zagledal, toliko da se ni v zemljo vdrl od strahu*. Deček pa je zbežal k mami nn se pohvalil: «Mama, srečal sem tako veliko miško, tl pravim, največjo miško na svetu! Ko me Je zagledala, se Je kair v luknjo skrila*. Zakaj pa so bili junaki miška, mucka, pes in deček, če ne za to, da so se hvalili. Nikolaj Fol živahna mala Tonika po vrtu poskakuje, cvetove raznovrstnih rož pazljivo ogleduje. In ko v košati rdeči cvet oči odpira Tonika, zakliče vsa navdušena: «Naj lepša si — —» (VJflUOjOJI MANICA MOTIV IZ VROČIH DNI (Foto Bubnič) je predložilo poseben program iz 12 točk. Socialistična mladina šteje kakih 25.000 mladincev in je organirana v o-krilju Socialistične stranke, vendar včasih nastopa precej samostojno in celo v nasprotju s stranko »starih*. Tako tudi njihov sedanji predlog ni naletel na navdušenje v krogih Socialistične stranke. Po tem programu bi naj uvedli le štirimesečno vojaško obveznost. Ta predlog razlagajo socialistični mladinci s tem. da tudi v času vojne le malokdaj dlje urijo vojake, preden jih pošljejo na fronto. Njihov predlog je naletel na resne prigovore in ostre kritike v nekaterih političnih krogih in tudi v večini tiska. Ti zatrjujejo, da je mladinska organizacija bila pri svojih sklepih preveč lahkomiselna in da ji je več do lastnih koristi kot do koristi domovine in njene obrambe. Prav tako trdijo, da so prav vojaki s pomanjkljivo izurjenostjo pretrpeli v vsaki vojni najhujše izgube in da zato argument socialistične mladine ne drži. Socialistični program predvideva tudi prepoved predvo-jaške izobrazbe, za vojake samo 48- urni delovni čas. podrejeni pa naj bi se imel pravico pritoževati kateremukoli nadrejenemu in celo javnemu tisku. Vojakom naj bi tudi zagotovili »neskaljen nočni mir*. Na ta račun so se že pojavil«, številne karikature v raznih časopisih, ki kažejo stražnico s prislonjeno puško, toda brez stražarja. Spodaj pa je napis: Straža ponoči ali pa v nedeljo. V resnici vse kaže, da je vodstvo socialistične mladine vse premalo resno in odgovorno vzelo v proučevanje tako važno nalogo, kot je o-bramba domovine. Zato tudi njihov predlog ni zadet na odmev v socialističnem tisku, pac pa ga je z veliko večjim navdušenjem ob javilo komu nistično časopisje. VOJSKA JE »FAŠIZEM Mladina v okrilju komunistične partije Avstrije je zavzela isto stališče kot stranka sama. Odločno je namreč proti vsaki armadi in zavzema za ljudsko milico kot edini organ za obrambo države. To bi naj bilo po vzorcu Vzhodne Nemčije! Vsak poskus vzpostavljanja armade imenujejo fašizem. Po vsej Avstriji, slasti v sovjetski coni lahiko vidite rdeče lepake, na katerih KPA poziva ljudstvo, naj terja ljudsko glasovanje o vprašanju armade. Seveda pa ta poziv nima večjega uspeha, ker imata v deželi večino dve stranki: Ljudska in socialistična. Obe pa se zavzemata za vzpostavitev redne vojske, čeprav tudi med njima ni popolnih soglasij v raznih podrobnostih načina organizacije in delovanja nove armada. »VPRAŠANJE VERE IN VESTI* Ostala mladina, ki ni zajeta v prej omenjenih mladinskih organizacijah, j* včlanjena v razne verske mladinske zveze. Najvplivnejša med njimi je Katoliška mladina. Ta združuje v svojih vrstah kakih 150.000 mladincev. Tudi ti so izdali svoj program in lastne predloge za vzpostavi-vitev redne vojske. Predvsem opozarjajo pred prenaglo proglasitvijo zakona o vojaški obveznosti. Rok služenja prepuščajo v določitev pristojnih organom in terjajo naj se vojaški rak šteje v službena leta za pokojnino. Drugače pa se ne razlikuje dosti v svojih zahtevah od Socialistične mladine. Terjajo le še, naj bi v zakonu spoštovali »vprašanje vere in vesti*, in zajamčili tistim, ki iz teh razlogov ne bi hoteli služiti vojske, posebno ravnanje. Na podobno stališče so se postavili tudi člani Evangelistične mladinske zveze. »NAJVEČ ENOLETNI ROK* Posebno stališče je zavzela tudi zveza svobodomiselnih študentov. V osnovi je sicer proti »militarizmu*, toda kljub temu je sprejela vzpostavitev armade kot neogibno nujnost in se izrekla za »največ enoletni rok*. Nasprotuje tudi nekaterim predlogom, naj bi čine in funkcije v vojski podelili po pripadnosti raznim političnim strankam. Zato pa se zavzema, naj bi prepustili vsakemu posameznemu vojaškemu obvezniku, da si do 26. leta starosti sam izbere najprimernejši čas za odslu-ženje roka. Vse te reakcije, predlogi in programi kažejo, da se je vsa avstrijska mladina globoko zainteresirala na tem silno važnem problemu, ki bo v prihodnje jamčil neodvisnost države. Zakon o armadi bo prav gotovo med najpomembnejšimi ukrepi nove neodvisne Avstrije in je zato tudi povsem razumljivo, da se vse mladinske organizacije izredno močno zanimajo zanj. Mi k vsemu temu ne bi hoteli dajati lastnega komentarja. saj je to stvar Avstrije same in njenega prebivalstva. Želeti bi bilo le, da bi naš severni sosed našel tako rešitev, ki mu najbolj ustreza, hkrati p* tudi odgovarja potrebam krepitve miru in uresničevanju dejavnega sožitja v svetu. * * * šop belih gjroadicev na grmu visi, nam služi v zdravilo in lepo diši. Na vrtih, ob mejah ko pride poletje, prav ljubko pozdravlja bezgovo nas---------- (9fr9(lO) TRST, UL. C BATT1STI 23*1 Tel.44 208 Telegr. IMPEXPOR T-TRIESI* Uva2a» hakovretni let, drva aa kurjavo, gradbeni material IZVAŽ* te kitil, k o leni1 no blago in novretne ilf' SPECIALIZIRANO PODJETJ ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ ARH O N Izredna prodajna cena 5*50^ m preciznaJ carska o Nemirika iz berilij1 O Pero Niv«t( o 17 rubino^ o Zaščitena Pf udarcem »imognel'* O Jeklen okr®1 Izključno zastopništvo: Zaloga ur: Longer, M Lanco, Moeris, Lemani«, Via C. Battisti, 14 • Td- ^ ALFREDO MELILL Ulica Antonio Caccia 1 • tel. »8-833 (na vogalu Trga Stare mitnice) TRGOVINA TRST DELA^ telefon 98-139 Vsakovrstna kolesa: ,, ŠPORTNA, POTNIŠKA, za OTROKE ln za Dl*' SPECIALNA KOLESA ZA DIRKAČE GUME najboljšin tovarn za dirke: GARDIOL * MENT - PIRELLI GUME in ZRACN1CE vseh mer in to najboljših PIRELLI, MICHELIN, za kolesa in motocikl' Velika izbira delov za dirkalna in turistična 1 ^ Predstavnik koles znamk BENOTTO - MELILLO - B1ANCH1 - LEGNAn| in motociklov PAHILLA (Milan) - motorjev N CENE ZMERNE Proizvodi za masažo aUNTO DEL MAGO* - M**1 MOTOM 48 DELFINO 160 CCM Zaslopstvt MoscIM, Trsi II. •{ In t lili tel. T Postaja za usluge v Nabrežini; FRANC SlB$ ZNIŽANE CENE ^ > -"a? Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH TRST — ULICA F. CRISP1 14 - TEL. ULICA DELLE MIL1ZIE 1» - TEL. & -i POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRSI-Ol-f Telefon jl v vf ^ tudi < inoz Naročniki! KUPUJTE pri TVRD# ki oglašajo v našem listu! eitt jačani, ker ni zanesljivega vremena. kako naj tvegajo pot i-nozemti! Vendar pa nas obišče kakšna skupina Avstrij-fev, Švicarjev in drugih. Ce te ne bo vreme kmalu izbol.i-alo. bomo tudi od te strani gospodarsko prizadeti, predvsem pa bodo to občutili gostilničarji in to posebno oni na obali. ' Nam bi bilo zelo ustreženo, če bi bila pri nas kakšna kulturna prireditev. Naša mladina je žal še daleč od tega, da bi bila tega zmožna. Kje je krivda? Q tem bi se dalo mno- Na eeati Senoieče-Knpe« j« zdaj zelo živahno. Avtomobili, avtobusi, domači la inozemski turisti hitijo k morju na počitnice; buldožerji, traktorji, valjarji m delavci gradijo novo cesto, ki bo vezala Slovenijo z morjem in bo v ponos tem krajem. Na sliki se te vidijo lepo speljane serpentine pod Črnim kalom, ki pa so še v delu. skupne zadeve. Vsakdo si le sam in neodvisno od ostalih kuje svojo lastno srečo, A kaj pomeni posameznik, ločen od skupnosti, pa čeprav bi bil materialne 'Sl tg-fco jak? Kaj pa naj kot raztreseni udi pričakujemo, k° prozi vsem, torej tudi vsakemu posebej, ta ali. ona, n pri n as ie določena nemarnost? Pravkar, smo pred ng-varnostjo splošnega gospodarskega nazadovanja in z njim tudi ostalega mrtvi-čenja. Ce nam je za to, da se naša vas oh ran t, j« že skrajni čas, da ktneriino iu stehtn-nio svoje lastne vrline in hibe, -nedostatke in lastne možnosti za svoj nadaljnji gospodarski in narodni obstoj, predirnem pa, da /»budimo one sile; ki trčijo v' sarnoftb-moči. Ne mislimo samopomoč v smislu, da si vsakdo sam samcat pomaga kpt,,ve in zna, ampak obratno: samttr pomoč v obliki medsebojno povezanih posameznikov z* reševanje zadev, ki so vazne in polnetnbne tako za 'vsakega posebej kot za njih celoto. Se razume, da se Ovije-nje in uspešrfVst' vsftkega združenja, vsake organizacije ravnata po onem naravnem zakonu, ki pravi: *Cim več nekam prispevaš, tern več dobiš. Kjer to odpade in se namesto čvrste dejavnosti pojavi ples v začaranem krogu, t-j. da vsakdo odlaga svoja naloge na »drug«at ti I tdrugis pa so vsi * določene namene združeni pnsam.ezni-| ki — tedaj je vsaka združba zgolj , ■— samoprevara, Kako pa je t to zadevo pri nas? Na to naj odgovori vsakdo : — ;vsak vaščan sani, zase, a če se sam zq to ne ,zq,nimu in ne ve odgovora, naj mu povedo in objasnijo drugi, da se nismo še — znašli tako k°t 1° zahteva naša stvarnost in da upamo, da bo že kako šlo samo po sebi. Ničesar pa ne nastane samo iz sebe, ničesar se nam ne ponudi -v?, dar fot; čudeitlpf skrinjico.' Šotni si- kujemo svojo lastno Ufsodo, ■ »pojo zgodovino!»n n . j Sami dojjodki nath dnjajo napotila in nos usmerjajo v skupno, vzajemno povezano dejavnost„ . predvsem na go-spodapskem sektorju, kjer je, kpt verng, še zelo mnogo odprtih vprašanj; silijo nas .k samoobrambi naših gospodar-sko-političnih in moralnih interesov, v organizacijo, ki naj bi bila neločljiv del našega delovanja za svojo grudo. To pa je zadeva prdv vseh, posebno pa onih, ki so z vasjo neposredno povezani. A to zahtfva predvsem temeljite proučitve naših razmer, načrthegd in snibtčne-gg (jela in končhb tudi sredstva. Poklicani naj bi proučili, če in v koliko : je to izvedljivo. Dopisujte v rubriko «NA$I KRAJI fN LJUDJE« go govoriti. Prvi in glavni žazlog je v tem, ker nimamo V vasi prosvetarjev. Nekoč je to nalogo z velikim idealizmom vršilo domače učiteljstvo. danes nekdanjega idealizma ni več. Dela se samo za plačilo. Zato je vaška prosveta zdrknila tako nizko. Kaj bi rekli pokojni Volarič, Ples, Pecikar in drugi, če bi videli to naše proevetno siromaštvo? Ce smo torej sami tako siromašni, ali bi nam ne mogli pomagati drugi? S križišča, kjer st odcepi od stare ceste, ki pelje v Buzet, nova cesta na Riža-no in Koper, zagleda potnik razsetne nove vinograde. Kdor Je bil tod pred nekaj leti, ne more verjeti svojim očem, saj so bili ti griči takrat še goli In pusti, z-daj pa jih pokriva 53 ha mladega vinograda In I ha sadovnjaka kmetijske zadruge Crni kal. Kako pa )e utaj v Sv. Nikolaju, se sprašuje marsikdo? Tržačanov res ni več videti, je pa precej klonem-»kih in domačih poetov. Ker nt bilo več dovolj wechend hišic, Je uprava kopališča postavila še nekal čednih hišk, kakršna Je ta, ki jo vidite na sliki. /ZRhDLM PRIDELEK PADOVANSKEGA KMETA Nova vrste žita V kopališču samem, največ pa v neposredni bližini, Je zdal vse polno tabornikov iz Slovenije, dijakov ln delavcev, ki so si zbrali la lepi kraj naše zemlje za svoje počitnice. Marjeta, Marija in Tatjan« so letos maturirale v Ljubljani. Po ljubljanski megli »o si zaželele nekaj sonca in morja. Muke mature so la njimi, čaka jih univerza I« vsak Jim iz »rca privošči, da bi se aa morju dobro počutile in lepo razvedrile. Kako bo živela skem. V posamezne skupine se je povezalo po troje do petero, večkrat pa tudi do deset ali več kmetij. Bili sta dve obliki skupin; sezonske in stalne skupine. V obeli oblikah je ostala zasebna last popolnoma ohranjena. Od drugih kmetij so se skupine razlikovale samo po tem. da so kmetje vzajemno, skupnu opravljali kmetijska dela. Iz te- oblike se je razvila kmečka obdelovalna zadruga polsocialističnega tipa. Zemlja in proizvodna sredstva preidejo v zadrugo za skupno rabo, vendar ostanejo last kmetov. Dohodke delijo med člane po tem, koliko zemlje je kdo vložil in koliko dela je opravil (po delovnih dneh). Tako imenovane vzorne zadruge te vrste so začeli u-stanavljati leta lasi, Ze irvo leto so začeli govoriti E u-spehih teh zadrug. Sedinja oblast zelo podpira razvoj zadružništva. Do jeseni lani je naraslo število kmečkih družin v zadrugah na 1.700.000. Po izjavi enega političnih voditeljev bo do konca sedanje petletke, Igr ta 1857. v obdelovalnih zadrugah združenih okoli 35 odst. kmečkih gospodarstev, ki bodo imela približno 40 odst. obdelovalne zemlje. Hvalijo.se z ukrepi za razvoj zadružništva in kmetijstva. Vsako leto Uredijo številne namakalne naprave (namakanje je potrebno zlasti zaradi ' tega, ker pridelujejo riž). Za posojila za pospeševanje kmetijstva jfe določenih 5 odst. izdatkov državnega proračuna. Kmetom olajšujejo kupovanje umetnih gnojil, strojev, orodja itd. Dr-laVa nudi kmetom pomoč s »trojnimi poštajami, z držitV-niimi posestvi in s postajami za pospeševanje mehanizacije kmetijstva. Vendar imajo, še mnogo premalo strojev, da bi lahko prišlo do vfečjih sprememb. Prinjanjkuje tudi j-metnlK gnojil. Industrija, ki se je šele začela bolje razvijati. tudi še ne ho mogla fa-k,o kmalu pospeševati kmetijstva. '■ 'A. - ' I tj ^»doAiiJ *&i lAlf f zasedeni in sobe oddan« za celo sezono. Mnogo Je inozemskih turistov., iz Autcijt, Holandije, Kunci j« in Sne*. Ske. Portorož j« že zMno -i turistično letovišče, ki audi vso ugodnost fft razvedrilo. ste glave — kakrtrdh je žal še mnogo med tržaškimi Italijani — morale ukloniti in se sprijazniti z rešničo. da je svet dovolj prostoren in bogat ne samo za otroke rimske volkulje, ampak tudi za potomce Martina Krpana in za vse druge. Takrat ne bo trave na naši postaji Naša apnenica je že dobila svojo električno napeljavo, in sicer od šempolnjskega voda v dolžini okrog enega km. Od vodovoda iz gornjega Praprota pa ji bodo napeljali vodovod. Kaže torej, da namerava svoj obrat povečyt| oziroma modernizirati. Dela pri 4-stanovanjski delavski hjii, ki jo na račun I. C. A. P. zida gradbeno podjetje Bellini ob prvi delavski hiši, naglo napredujejo. Ne vemo pa. komu bo namenjena. Domačih brezdomcev ,je dovolj. Neka domačinka, ki je zaposlena nekje onkraj itali-janško-jugo^lovanske državne meje, ima tukaj pri svoji materi -svojega otročiča. In čuj-te; policija mu noče dovoliti bivanja. Najbrž je politično o-sumljen, oziroma nevaron. Oj, kakšnih modrih ukrepov smo deležni po londonskem spora-zumul ZLATA POROKA P*« >; Od kod sta pa ta dva mlada turista? Kd« pa ve? Saj ni važao! Prišla sta »ac na svoj račun. Voda ln pesek to je veselje! Po zgledu sta^ rlh sta se tudi naša dva cicibana v legla na sonce in se posula j peško«, da si zdravita irevnatirens — * — t?." julij s 1958 IN BENEŠKI DNEVNIK Ob robu preiskave Se vedno so določeni časniki, ki kot v zasmeh obveznosti italijanske vlade do čl. 3. priloge H, memoranduma o sporazumu kar naprej kot po starem razpihujejo narodnostno mržnjo, skušajo ustrahovali slovensko ljudstvo, vžigati stfasti, jezo, očitke, ki bi že zaradi časa samega morah biti pokopani. Taki listi niso omilili ostrine svojegu izzivalnega jezika niti po londonskih dogovorih. Vemo dobro, da v Italijji velja svoboda tiska; toda n-pravičeno se sprašujemo, kdo je v ozadju določenih dnevnikov in kakšne pristanke imajo od vodilnih krogov v deželi. Končno bodo namreč le morali odvreči krinko dvoutuja in prevzeti polno odgovornost. Kadar se ne soglaša z določenimi skrajnimi stališči, ki so nevarna, ni le pravica, ampak dolžnost, da se javno obdolži njih neodgovornost. Psihološka in politična napaka je nadaljevati klasično dvojno igro v duhu slabega in škodljivega makiavelizmn; taka igra ni ne lahka in tudi ne traja dolgo. Otipljiv sad take taktike se opazi v časopisni gonji, ki se je vnela že pred časom glede dejanj, ki naj bi jih bilo zakrivilo 57 partizanov iz Beneške Slovenije v vojnem Čapu. * fiagibi, ki vodijo povzročitelje te gonje, so očitni; oblatiti, vso partizansko gibanje, zastrupiti odnose med slovensko manjšino in ostalim ljudstvom, vzbuditi medsebojno sumničenje in sovraštvo. Tako se je pripravilo psihološko ozračje pritiska in it* strahovanja, izvedli so že pro-ces proti 57 partizanom, še preden je sodna oblast izdala ukaz za njih zaslišunje. 'Kako je mogoče prenašat i taJco predrzno vmešavanje v zadeve sodne oblasti? iNe briga nas, če je v tej ledeni ranvatelj hsta »Mes-st^ggero Venetos v popolnem nasprotju z našim mišljenjem. Presega pa vse meje, ko pozablja, da so borci v zavezniški vojni — redna vojska ali partizani — zmagali in strli dve ostudni diktaturi, in ko pozablja, da nimajo fašisti nobene pravne podlage, da st postavljajo kot sodniki! Zgodovinsko dejstvo je zmaga odporniškega gibanja in u-stanovttev demokratične republike na razvalinah fašizma: to si mora «Messaggero Vene-to» zabiti v glavo! Nekaj je torej jasno: proces proti 57 je zrastel v strupenem ozračju sovraštva, ki so ga‘ od časa do Časa obnavljali z namišljenimi zgodovinskimi dejstvi, s slabimi podtikanji, preplahi, strupenimi izpadi itd.; je tudi časovno napačno zrastel, kajti taka o-g romna razprava ali ima trdne temelje in v tem primeru ne razumemo, da so ga začeli šele po tolikih letih, alt pa nima trdnih osnov in tedaj se lahko s pomočjo datumov sklepa, da je bilo treba podle gonje sMessaggera Veneta», da se je državno pravdništvo zbudilo. Ta dnevnik je s svojimi slabimi nameni naredil prav slabo uslugo pravici in ugledu s(’dne oblasti. Glede vsebine obtožbe nočemo prehitevati pravnike; vendar pa ne moremo skr iti svojega zaprepaščenja nad tem. da se smatrajo dejanja in dogodki iz partizanskih borb za morebitne zločinske podmene! Kar se pa tiče glavne točke obtožnice, je treba poudariti, da italijanska država že po jasnih določbah mirovne pogodbe same ne sme preganjati delovanja, ki je v logični zvezi z borbo. Cesar si ne moremo razložiti s pravnega PRED VOLITVAMI NOTRANJE KOMISIJE V CRDAl Koordinacijski odbor komisij poudarja nujnost enotnosti delavstva Delegati delavcev so še prav posebno obsodili neupravičeno suspenzijo 1.400 delavcev • Škodljiva propaganda UIL V zvezi s krizo v tržiških Združenih jadranskih ladjedelnicah je koordinacijski odbor notranjih komisij za goriiko pokrajino izdal poročilo, v katerem pravi, da se je na poziv notranjih komisij sestal na' izredni da v šolo mi Jih nikar ne nosite. Kar ne spada k pouku, ga ne smete imeti pod klopjo, pa naj bo magari sama ct>3. martra-* Čudim se, da ucenci kljub izkušnjam in podobnim pridi- ni gam nismo izgubili »optimizma*, da nam bodo tudi »ščlnke* vrnjene. V solo smo jih kajpada še zmerom prinašali, saj sta bila Akvedot in Ljudski vrt dve sijajml igrišči zanje, kjer se Je dalo krasno zapraviti kakšno urico ob povratku iz šole. Ob vsakem semestru, prvo in drugo leto mojega šolanja na Akvedotu. se je ponavljal isti prizor z vračanjem ali ne vračanjem zaplenjenih predmetov. Kolikor se spominjam, ~ Adamič, kar ae »ščink* tiče, nikoli nobene nikomur vrnil. 73. Takoj, ko sem prišel v šolo na Akvedotu, sem zapadel novi zbirateljski strasti: zbiranju znamk. Mnogi od mojih sošolcev so jih že zbirali in nisem dolgo z zavistjo gledal, kako so jih v odmorih med seboj zamenjavali. Jih vrednotili, jih nekateri že prijemali s pincetami in si Jih od vseh strani ogledovali, če so kje »ledirane* ali če jim manjka kak zobček. Takoj sem se lotil zbiranja tudi sam. Iz neuporabnega zvezka iz prvega razreda sem Iztrgal popisane liste, preostale pa sem si lzčrtal s svinčnikom In ravnilom v pravokotnike, ki so bili nekaj večji, kot je bila velikost povprečne znamke. Tako sem prišel do prvega albuma. Strast je bila velika, toda sredstva, pripomočki in poznavanje zbirateljske tehnike so bili enaki ničli. Takoj sem šel na lov za znamkami. Prva žrtev moje nove strasti so bila mamina pisma. Se danes se čudim, da mi je kljub skrbi za svojo korespondenco dovolila, da sem Ji nevešče potrgal znamke z zalepk (kuvert) in poslednje, če že ne uničil, pa vsaj iznakazil. Pri takih operacijah so trpele posebno razglednice. Teh je mama prejemala precej in iz različnih dežel. Zlasti gospodična Milka Mankoč Ji Je pošiljala s svojih pogostih potovanj skoraj iz vsakega mesta, vsekakor pa iz vsake nove države, ki jo je obiskala, po kako kartico. Pisala Ji je iz vseh nordijskih držav, z Balkana, iz Zahodne Evrope, iz Egipta. Najprej je mama žrtvovala za tako uporabo pisma in razglednice oseb. ki se Ji niso zdele pomembne za bodočega literarnega zgodovinarja. Takrat še nisem vedel, da so imeli (takratni) zbiratelji običaj, namakati kose zalepk in razglednic, na katerih je bila znamka, v vodi, da so se slednje same po sebi odluščile od papirja. Trgal sem znamke previdno s papirja, kar seveda ni preprečilo, da Je bila malone sleherna znamka neuporabna za zbirko. Meni so bile tudi take povšeči. Nalepil sem Jih v »album,* s kapljico kleja ali kar z razmočeno moko, kar seveda že itak poškodovanim znamkam ni ravno višalo vrednosti. Postopoma Je morala mama tudi z dragocenejšo korespondenco na dan. Pisma, vsebina pisem, Je ostala sicer nedotaknjena, toda zalepke so bile grdo izmaličene. Mami je bilo ljubše, ko sem kmalu nato začel striči znamke z zalepk; kos teh Je sicer manjkal, ostali del zalepke pa Je bil vendarle nekako lepši na pogled. Kmalu sem raztegnil niti svoje mreže na več strani, da sem lahko ugodil avoji zbirateljski strasti. Mislim, da je prišla kot prva na vrsto mamina šivilja, nekdanja njena najboljša učenka in zedaj dobra prijateljica, ki je imela za moža Dalmatinca pomorščaka, ki je veliko monnaril po svetu in se svoji ženi od marsikod vemo oglašal s kakim pisemcem ali kartico. Znamke, ki jih je verni Odisej uporabljal za svojo korespondenco, so postopoma našle svoje mesto kot nove trofeje v mojem albumu. Manj sreče sem imel pri sorodnikih. Boris Je namreč tudi sam zapadel isti strasti in če me vse ne vara. Je pri stricu Grmeku, svojem očetu, opravil podobno opustošenje na za* lepkah in razglednicah, kakor sem ga Jaz pri »vojl mami. Na mojo srečo je zbiranje znamk prej opustil kakor jaz m )e potem marsikaj od njegovega zaklada priromalo v mo'o zbirko. Kmalu mi je prešlo v navado, da sem vsakega znanca 'n vsako znamko naše družine prosil za znamke. Obljub je bilo sicer več kakor izpolnitev, vendar je bilo tudi teh nekaj. Ce sem kdaj dobil kak krajcar za bonbone, pa tudi za tramvaj, sem si gotovo zanj kupil v kaki papirnici, kjer so prodajal* znamke, kako zalepko, ki je bila napolnjena z malovredno šaro najrazličnejših znamk. Za začetnika so bile tudi te dobre dovolj. Po vzgledu pravih albumov sem st tudi jaz svoj zvezek, ki se Je kmalu podvojil in potrojil, razdelil na oddelke z* razne države. Teh sem poznal kmalu več, kot Je bilo potrebno za šolsko znanje. Nehote sem se zanimal za lego in kraj raznih tujih držav in zlasti kolonij. K pravemu zemljepisnemu znanju pa zbiranje znamk ni kdo ve kaj pripomoglo. Zbiranje znamk je bilo zame pravzaprav nekakšna sezon' ska strast. Oglasila se je sicer takoj, ko se je začelo novo šolsko leto. Toda vrela Je v začetku samo podtalno, razodevali se Je sicer v živahnem zamenjavanju znamk s sosolci, toda ni me se toliko prevzela, da bi bil doma albumu posveča* kakšne večje pažmje in skrbi. V kleščah me je vsega še drža>° veselje do metuljev. Vse dokler ni izginil zadnji zimski pedi® i debel dreves na vrtu, na Akvedotu in v sedanji Ulici CrisP1' ob kateri Je od bošketa sem še zmerom isti drevored, to pravi tja v sredo decembra, sem se za znamke zanimal boli iz doslednosti kot iz prave zbirateljske strasti. Ko pa je n&' stopila kruta zima s svojo ledeno burjo, je ena strast zamfi' njala drugo, škatle z metulji so počivale na omari, hodil sen1 jih sicer skoraj sleherni dan ogledovat, toda moje strastn0 zanimanje se je obrnilo zdaj k znamkam. Ne spominjam se več, od koga sem si pridobil z zame' njavo za znamke prvi tiskani mali album. Bil Je kajpada začetnike in ni vseboval niti vseh držav, kam li prostor ** kompletne semje. Mislim, da danes takih albumov ne uP°' rabljajo več. Toda jaz sem ga bil vesel, čeprav sem prost°r za nekatere države hitro Izčrpal, tako da sem moral še vedn^ hraniti celo vrsto znamk v zvezkih, v katerih sem sicer iihe; dvojnik* za zamenjava . (Nadaljevanje medi J.